288. številka. Ljubljana, v soboto 15. decembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOR Izhaja vsak dan n«6er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejernan za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za me*ec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pt-tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ollcah št. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. V LJubljani 15. decembra. Az'ja nam je sicer zelo oddaljena, a dogodki v njeni sredini kolikor toliko uplivajo tudi na evropske razmere in trdi se celo, da se boj za zlati Carigrad mej Rusijo in Anglijo bije v Afganistanu in v Teheranu. Morda je baš to bilo povod, da je te dni nemški učenjak Hellwald odličnemu občinstvu na Dunaji predaval o srednje Azije geografskem položaji. Njegovemu predavanju prevzemamo nastopne vrate : Obširni in dovolj krepki bnnati v Hivi, Bu-hari, Taškendu in Kokandu prišli so hkratu pod oblast Rusije, ki je ondu zmagonosnonapredovala in Britanijo, posestnico bogate Indije, vzdržuje v neprestanem nemiru. Angleško časnikarstvo jo z najglo-bokejim prepričanjem in svečano zatrjevalo, da Evropa ue sme dalje trpeti, da bi šla v Aziji Rusija le za korak naprej. A vse to ostalo je le na papirji. Anglija sama ne more niti 20.000 mož postaviti na bojišče in to jednostavno zbuk tega ne, ker jih nema in tako Rusije na njenem potu ne ovira nihče, razen narave in domačega prebivalstva. Naravne ovire, zlasti po pustinjah, premagali so ruski inženerji, drugo ovire generali in vojaki. Hell-wald, bivši Častnik, izražal je občudovanje svoje ruskei strategiji, ker se v vsej starejšej in uovej vojnej zgodovini ne nahaja vzgleda, ki bi se mogel primerjati z rusko ekspedicijo v srednjo Azijo. Rusija pa ni samo umela, podvreči si narode azijske, ona jih tudi umeje asimilovati, česar pa Anglija ne ena. Rusija ima v tem svojo, a vseskozi uspešno taktiko. Najprej napravi nrr in red. V verske zadeve se kratko in malo ne meša ter pušča narode v njihovej veri, v starih šegah in zadovoljuje se s pobiranjem davkov. Pravosodstvo pušča, kakor je bilo. Prebivalstvo se brzo spoprijazni z novim redom in ko se prepriča, da so ni ničesar pvemeniio, da je vso njemu na korist, postane Rusije prijatelj in nihče niti ne misli na prejšnjo barbarsko nezavisnost. Tako si pridobiva Rusija udanost domačega prebivalstva in potem zopet — korak naprej. Mnogo jej pomaga tudi to, da povsod takoj odpravi rob-stvo in tako več sto tisoč robov spremeni v svobodne, Rusiji hvaležne in udane podanike. Ko se premeni politično prepričanje, začne se asimilacija narodna, kajti Azijci uče se radi iu lahko ruski. Ne da se ugovarjati, temveč priznavati se mora z vsacega stališč.«, da Rusija t»ndu vrši odlično kulturno delo. Rečeni resultati imajo pa posledico, da dobiva Rusija brezpogojno prevago nad nezavisnimi narodi. Tako je zlasti v Perziji, ki je vsa v ruskej oblasti, da je le še vprašanje Časa, kdaj si jo bode popolnoma prisvojila. Glede trgovine naštel je Hellwald celo vrsto predmetov, ki jih ima srednja Azija za eksport. Rusija skrbno čuva svoje meje in srednje-azijsko tržišče je Angliji popolnoma zaprto. K temu pripomogle so brezštevilne trgovinske ceste, ki vežejo Azijo z Evropo, posebno pa železnica, ki jo je zgradil general Anenkov. 12.000 kilometrov dolga, in katera bode močno uplivala na tamošnje trgovske razmere. Že sedaj občuje po tej progi 820 lokomotivov in 14.000 vagonov. Ruska trgovina širi se sedaj osobito na vzhod in izvaža posebno med, sladkor, železo itd. Osrednja Aziju, nedavno še Evropi nepristopna, je danes isto tako varna, kakor vsaka druga dežela kar je posledica strogi vojaški disciplini, s katero se zapreči vsaka nepokorščina in zagotavlja varno potovanje. Iz državnega zbora. V torek se je v državnem zboru končala generalna debata in začela specijalna. Generalni govornik levice poslanec Barnreither je v svojem govoru prišel celo na šolsko vprašanje. Pred vsem mora gledati vlada, da ostane Liechtensteinov šolski predlog /a zmiraj pokopan. Barnreither je priporočal, da bi Be zveza z Nemčijo tako razširila, da bi se ne raztezala le na politične temveč tudi narodnogospodarske smotre, da bi se osnovala torej carinska zveza. Govorniku se zdi, da bi le na ta način bilo možno ubraniti se angleškej in ame-riškej konkurenci. Generalni govornik večine poslanec Javvorski pa misli glede nemško-avstrijske zveze, da mora biti taka, da se ne bode nobena teh dveh držav mešala v notranje države druge. V Avstriji se mora pustiti tudi nenemškim narodnosti gojiti jezik svoj, kajti za drugo Nemčijo ni prostora v Evropi. Koncem je spregovoril o jezikovnej resoluciji, skle-njenej v odseku. Njemu se zdi pravičuo, da se pokliče vselej k izpitu kak izpraševalni komisar, ki je zmožen maternega jezika kandidatovega. Le tak kom sar bode mogel prav zvedeti, koliko kandidat zna. Govornik priznava, da Častnik mora toliko znati nemški, kolikor zahteva služba, a vzlic temu se lahko prigodi, da se v kakej stvari ne more lahko izraziti v nemščini, zato treba, da je kak izpraševatni komisar tudi vešč kandidatovega maternega jezika. Poročevalec grof Kinsky je dokazoval, da se število vojakov v miru ne bode povečalo. Kar se tiče jezika, se govornik strinja v nazoru z Jawor-skim. Zveza z Nemčijo obstoji že 0 let. Će tudi ima desnica večino v delegaciji, vender še nikdar tej zvezi ni nasprotovala, torej ni res, da politiku sedanje dtžavnozborske večine nasprotuje Kalnoky-jevi vnanji politiki. Zbornica je. sklenila, da se preide v podrobno debato. Proti so glasovali le protisemiti, Vašatv in Kronuvvetter. Pri § 1. je prvi spregovoril Vašatv. On obžaluje, da se je debata o tako važnej zadevi tako omejila. Kmalu bomo prišli tako daleč, da se v zbornici ne bode smelo povedati mnenje, ki višjim krogom ne ugaja. Prebivalstvu se bode to čudno zdelo, posebno zaradi tega, ker pri manj važnih zakonih več govornikov more govoriti. Potem takem ni čuda, da parlament zgublja veljavo in da prebivalstvo misli, da bi bil pravični absolutizem boljši in cenejši. On je glasoval proti temu, da se preide v specijalno debato, ker so sredstva države preslabe, da bi mogla deset let prenašati breme, ki se jej bode naložilo s tem zakonom in ni upati, da bi se odstranile ostrosti tega zakona. Panslavizam s tem zakonom nema nič opraviti, zato ne more razumeti, kako so v generalni debati govorili o njem. Omeniti pa treba, da je I. 1848. slovanska Rusija rešila AvBtrijo. Govornik je preverjen, da še pride čas, ko se kaj tacega zgodi. Ko se bode Avstrija preverila, da jej ne ugaja sedanja draga, nenaravna in zgodovini nasprotna zveza, bode se zopet približala Rusiji, in to ne zaradi tega , ker je večina njenih prebivalcev slovanska, ampak zaradi lastnih koristij. Vašaty misli, da § 1. državi naklada preveč bremen, kajti Avstrija ni nikjer nagrabila milijard, kakor Nemčija. Občna vojna dolžnost se ne more obdržati še celih 10 let in tudi ni potrebna. Nemčija nas ne hode napala, ker se boji Francije, Italije se nemarno bati, če tudi za tretjino zmanjšamo vojsko, s Francijo nemarno nikakeišnih na-sprotstev, ruski car je pa Bismarcku zagotovil, da LISTEK. Josipu Gorupu V zahvalo za velikanske ustanove. In blagoslov in kletev spava v zlati, Zli duh in dobri v njem ima svoj stan, Zdaj ta, zdaj oni zna iz njega vstati, Ko se človeška ga dotakne dlan ; Če v roki zli zakladi so bogati, Le zlo iz njih se porodi na dan ; A v roki plemeniti zlata ruda Nebeška dobrodejstva vstvarja čuda. Proslavljen mož, ki je srce čuteče In roka blaga vzvišen kras njegov, Ki s trudov plodom zlatim, z dari sreče Nad brate bedne si pije blagoslov, Ki skrbno rane jim celi skeleče. Do lepših dni odpira pot jim nov, Ki jim prosvete Bolnčni svit prižiga, Iz praha jih na mesta častna dviga! Tak mož si Ti! Ti silno res veliko Položil si domovju na oltar, Neštetim krasno si podal priliko, Da duh prešine jim prosvete žar, S tem širiš sam med narodom omiko, Ter dviguš sveto domovinsko stvar. Oj, blagoslovljena Ti roka zlata, Ki k luči, k sreči nam odklopa vrata. Zgubi pač mnogokaj se v časov tiri, A velik blagi čin živi vselej, Iz roda v rod bo plod množi mu, širi, Iz roda v rod deli dobrot brez mćj, — Dobrote te pa novim spet so viri, Ki več in večjih porode poznej ; A kdor je bil dobroti prvi oče, Ta vstvaril je posredno vse bodoče. Tako Tvoj čin brezmejne res zasluge Iz veka v vek bo žil in se množil, Kot rekam s potjo širijo se struge, Blagost bo vedno v širše kroge lil; Ti, ki vzgojiš jih Te, vzgoje pa druge, Gojitelj prvi vsem pa ti si bil, — In plodov teh ves rod bo uaš deležen! Kako naš rod nuj Ti ne bo hvaležen?! Navdušenost ves narod naš prešinja, Iz src stotisoč kliče Ti naprot: „0 srečna bodi slednja Ti stopinja, Povsod nebeški čfivaj Te Gospod, Na Te naj slednja vsi olje se blaginja, Ki rodu toliko deliš dobrot, Nad domom Tvojim angelj sreče bivaj Na Te, na Tvoje blagoslov razlivaj! Iu ta moj spev? ... Le v glasih skromno slika, Kar čuti roda VBak hvaležni sin, On ne prisvaja slave si glasnika, Ki naj bi vvekovitil Tvoj spomin: Glasnika trčba ni Ti, ne pomnika, Pomnik Ti večen bo — Tvoj slavni čin! Na vek ostane Tvoje blago delo, Na veke bode Ti ime slovelo! S. GrregorSift. ne misli napasti Avstrije Ostaje jedino še Balkan. A nikdo še ni povedal, kake interese imamo prav za prav na Balkanu. Sicer pa tudi ondu nič ne bomo dosegli , dokler se bode tako postopalo s Slovani v Avstriji. Na Ogerskem so Slovani jako nezadovoljni, ker jih Madjari zatirajo, tostran Litve pa še glede zakonov ne majo Slovani jezikovne jed-nakopravnost1, zadovoljevati morajo se 8 prevodi. Nemška centralistična državna umetnost bode na Balkanu dosegla jednake uspehe, kakor jih je v Lombardiji in Benečiji. Balkan je pa dovolj velik, da lahko Avstrija in Rusija si ondu razdelita sferi svojih koristij. Dosedaj se to ni poskušalo, če tudi bi bilo vredno, da se tako sporazumljenje poskusi s prijateljem, ki je državo našo rešil 1848. leta. Če Avstrija sklene zvezo z Rusijo, bode to v korist miru in njenim narodom, kajti nikdo se je ne bode upal napasti. Poslanec Kovalski hoče, da bi se bolj gojila nemščina, da bodo Rusini uspevali v vojski. Poslanec Tiirk pravi, da je glasoval proti prehodu v Bpecijalno debato, ker se ni povedalo, za kako dolgo se je sklenila z Nemčijo zveza in ker nema zaupanja v Taffejevo vlado. Heinrih se je pritoževal, da podčastniki grdo delajo z vojaki, kadar ni častnikov zraven. Na to se je vsprejel § 1. in potem § 2. brez debate. Ko sta se stavili še dve interpelaciji se je seja zaključila. V četrtek in petek sta bili zopet seji. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. decembia. Budgetni odsek državnega zbora se je posvetoval o peticiji južnih Tirolcev, da bi se razdelil tirolski šolski sovet. Nemci so porabili to priliko, da so predlagali, da bi se razdelil tudi češki deželni šolski svet. Ker bo se }>a češki poslanci odločno izrekli proti razdelitvi dež. šolskih svetov, je odsek izrekel se proti prošnji južnih Tirolcev. Desnica je bila teh mislij, da je to stvar deželnih zborov. Minister Gauč pa ni prav jasno povedal, kako misli vlada o tem, ali imajo o tem odločevati deželni zbori ali ne. Njemu se pa zdi, da je najbolje, če ima vsaka dežela le jeden deželni šolski svet. V u a u Je države. Mrl»Nka naprednjaška stranka se pritožuje kako strašno so pritiskali radikalci pri volitvah. .Videlo" ve povedati, da so pretili s požiganjem. Kakor sedaj računajo, bode v veliki skupščini 450 do 500 radikalcev, 100 do 150 liberalcev in 20 do 30 naprednjakov. Kralj baje hoče, da skupščina vsprejme načrt ustave nespremenjen Če hi ga skušala skupščina kaj premeniti, jo bode pa takoj odslovil. It itsK i minister notranjih zadev bode baje v kratkem odstopil. Njegov naslednik bode najbrž knez Imeritinski. Grof Tolstoj se je zameril carju, ker mu je razmere bolj črne slikal, kakor so. Bil je baje car tako nejevoljen, da je moral minister povrnivši se z odpusta, trikrat prositi, predno ga je vsprejel v avdijenei Če odstopi grof Tolstoj, vender ni misliti, da bi se zaradi tega razmere pre-menile v Rusiji v liberalnejem zmislu, ker car se hoče strogo držati konservativnih načel. Senat I Vinico*!* i bode najbrž do novega leta rešil badget. V zbornici so pri glasovanji o budgetu skoro vsi monarhisti glasovali proti budgetu. Do- Nedeljsko pismo. j Sedanji rod s6 sme pač srečnega imenovati. ' Skoro vsak drugi človek sme nositi brez vsacega orožnega lista puško ostragušo in britki hajonet, v tornistru pa maršalsko palico. Sam državni zbor skrbi mu za zajutrek in večerjo in nekdanje romantike, ko je vojaka še teb čja koža bila po hrbtu, mnogokrat tudi korporolova leskovka, ni niti sledu več in kmalu bodo pozabljeni krasni stihi, ko je vojak vesel prepeval : . I »Vii eta za fruštuk in dva za mittag, Pa en krajcar fali Pa za nachtuial nič ni." Srečen torej, dvakrat srečen, kdor ima ravue ude in more biti vojak. A tudi drugi se ne morejo pritoževati. „Kdor ni za bolji rabo", nego da „var'je dom in babo", uživa v debelih požirkih blagodejno naslado, da sme plačevati vojaško takso in da se tudi sicer po očetovski zanj skrbi. Da ne postane alkoholik in ne dobi prehitro rudečega nosu, zato bo izumili nežno priklado na žgane pijače iu še vsled tega poraba „šnopsau ni manjša, to pač ni postavodajstva krivda. Da se človek kot dijak predolgo ne plazi po srednješolskih klopeh, postavili so mu v podobi povišane šolnine jako glasen ninementou; uredili so dedno pravo, sedaj so se navadno monarhisti pri budgetu vzdržali glasovanja. Lani jih je proti budgetu glasovalo le 24, letos pa 115. Kmetijsko društvo v Stolpu imenovalo je bivšega pniMl&ega ministra notranjih zadev, Putt-kamerja, svojim častnim članom. Puttkamer je vsprejel častno članstvo ter se v društvu z daljšim govorom zahvalil za to čast. Rekel je, da ga veseli, da je po raznih katastrofah, ki so ga zadel« v političnem oziru, našel mirno domnevanje v Stolpu, katerega najbrž ne zapusti. Puttkamer je torej zgubil upanje, da bi bil še kedaj minister. V ]\orvcgiji zmagali so pri volitvah za Storting konservativci in bode zaradi tega morala vlada odstopiti. Dosedaj je bilo v zbornici 83 vladnih pristašev in 30 konservativcev, sedaj je pa voljenih 51 konservativcev, 37 vladnih pristašev in štirje liberalni nasprotniki vlade. Na NpaiiJakeni imajo novo ministerstvo, kateremu je pa predsednik zopet Sagasta. V prvej Beji ministerskega sveta so se novi ministri že hudo sprli. Finančni minister hoče strogo varčevati, vojni in pomorski minister pa nečeta dovoliti, da bi se varčevalo v njih resortih. Novi vojni minister hoče vsekako izvesti reforme vojske, zaradi katerih sta že morala odstopiti dva vojna ministra. Dopisi, Z Dolenjskega 8. decembra. (0 Ljub IjanHki obrtni šoli.) Srečno smo dočakali otvoritev „prve slovenske obrtne šole" in gotovo nastopi nova doba za obrt mej Slovenci, ako bode zavod popolnoma kos svoji nalogi. To je le potem mogoče, ako bodo merodajni krogi delali na to, da se delokrog nove obrtne šole razširi še na druga rokodelstva in na neomejeno število učencev. Treba je vsprejemati vse sposobne oglasnike in ne-le nekatere izvoljene, ako hočemo, da upliv obrtne šole prodere v maso obrtnega stanu, ter koristi celi deželi. Obrtne Šole imajo tudi namen odvzeti srednjim šolam vse tiste elemente, ki ne nameravajo dalje študirati, ampak hrepene le po nekoliko veči izomiki, ki je potrebna sedanjemu obrtnemu stanu, in katere si v navadni ljudski šoli ne morejo pridobiti. Vsem tem zahtevam popolnoma zadostuje „Graška obrtna šola", ki šteje nad 800 frekventan-tov. Taka slovenska učilnica bi Slovencem več ko ristila, kakor velika realka ! Na obrtni šoli napravijo naj se tudi posebni tečaji za učitelje, jednaki onim na Grmu, kajti v krajih, kjer ljudj»* ne morejo živeti od kmetijstva, treba je mladino napeljevati k obrtnemu stanu in najboljšo priliko zato ima učitelj, posebno tisti, ki se sam v kaki stroki spozna nekoliko. Njemu je tudi mogoče polagoma upeljati kako domaČo obrt, ako ima kraj naravno podlago zato; tam pa, kjer jo že imajo, povzdigne jo lahko na višo stopinjo, ako najsposobnejše dečke odpravi v kako obrtno šolo. Koliko nesrečnega izseljevanja v Ameriko bi se lahko zaprečilo s tem. Bridko se stori domoljubu videčemu, kako rojaki trebijo zadnje gozde na Notranjskem in v Savinjski dolini, ter misli: kako siromaštvo Čaka potomce teh ljudi j, ki sedaj tako nepremišljeno gospodarijo. Ves drugi zaBlužek bi ljudje po teh krajih imeli, ko bi bilo kaj domače obrti; vsaj imajo leseni izdelki veliko večo ceno, kakor surovi les. Tudi v Ribniški dolini služilo bi se lahko mnogo več denarja, ako bi razumeli umet-nejša dela. Jednako je tudi pri drugi obrti. Tako je v naših krajih (Komenda, Vodice, Ribnca itd ) razširjeno lončarstvo, vender domači izdelki nemajo tiste cene, kakeršno bi lahko imeli, ko bi naši izdelki zamogli po vsem tekmovati s tujim blagom in imeli listo dovršenost, ki se le pridobi v šoli — „modelovalnici". Modelovanje ne koristi samo lončarju (keramiku), ampak tudi podobarju (kiparju) klesarju (kamnoseku), kovinarju urezovalcu in dol-baču (graverju in cizelerju). Dobro bi torej učitelji storili po tacih krajih, ako bi se potrudili o počitnicah obiskovati kurs na kaki Dunajski delavnici. V tem oziru se je nam Slovencem še veliko učiti od Čehov, ki nikdar v kulturi ne zaostajajo za najnaprednejšimi narodi ter na ta način ohranijo češkemu narodu nezavisnost v duševnem in gmotnem oziru. Pri nas pa veduo Čakamo tuje podjetnike, da se okoristijo z našimi naravnimi zakladi, ml se jim pa ponujamo za težake in tako nas le čaka „palica beraška in prazen bokal". —a— Is Kl. Vida pri Zatlćui 8. decembra. [Izvirni dopis.] Gospodje učitelji Litijskega okraja praznovali bo 5. in 6. t. m. osemdesetletnico svojega kolege upokojenega učitelja v Št. Vidu gosp. Andreja Turka. Ob sedmih zvečer dne 5. t. m, priredili so Št. Vidski pevci slavljencu podoknico, in požarna bramba je svetila z lepimi lampijoni. Praznično z zastavami olepšano vas razsvetljeval je lep bengaličen ogenj. Potem je bil zabaven večer v gostilni g. Fačini. Drugi dan so šli malo pred 9. uro učitelji in učiteljico na dom po slavljenca, ter ga odveli v cerkev, kjer je gospod župnik imel mašo z asistenco ter so pevci peli latinsko mašo pod vodstvom gosp. nadučitelja Kosbana. Cerkev je bila uapolnjena. Ob 10. uri bilo je častitanje. V imenu učiteljev in učiteljic častitala mu je gospica učiteljica Kos, v imenu duhovščine gosp. /upnik Jaklič, v imenu vasi gosp. Slivnik, v imenu požarne hrambe gosp. Kunstek, jako spoštovan faran iz Dola pa v imenu mož Št. Vidske župnije, potem razne depu-tncije, slavljeučevi prijatelji in znanci celo iz druzih okrajev. Ob 12 uri bil je banket v gostilni g. Fačini. Slavnostni govor imel je gosp. učitelj Janovski iz Višnje gore in je z lepimi besedami napil slavljencu. Gospod Turk napil je cesarju, na kar so vsi trikrat zaklicali: „Slava 1" Župnik Jaklič je napil v imenu vse fare, poudarjajoč koliko je sluvljenec storil za omiko. Banket, katerega se je udeležilo 42 osob, trajal je pozno v noč. Iz Nlov. Ifti*t rice 10. decembra. [Izv. dop.] Dne 5. t. m. vršilo se je tukaj odkritje cesarskega spomenika. V cerkvi služila se je peta maša. Na jedenkrat pride po začetku božje službe gosp. namestnik baron Ktibeck v spremstvu svojfga tajnika okrajn. in glavarja Mariborskega g. barona Heina. Ti gospodje so bili navzočni pri maši in potem tudi pri odkritji cesarskega nadprsnega kipa, ki je postavljen pred šolo. £Bg Dalje v prilogi. osrečujejo ga s takozvanim „Hoferecht" in človek ako nema baš gorostasne nesreče, utegne še kduj priti v črno vojsko in slavna junaška smrt na bojišči prej ali slej ne bode teko redka sreča, kakor če pride „atrije" iz Amerike. In kakor je na vsm strani polno vojaškega komforta, tako mrgoli tudi druzih udobnostij, na vse kraje poluo veselic in zabav, povsod raznovrsten „tingl-tangl". Celo na verskem polji skibljeno je za potrebno premembo in kdor ima toli kosmato dušo, da mu navadna domača duhovščina ne zadostuje več, ima na blagohotno razpolaganje sv. misijon. Ad voćem „misijon" pride mi na muho „Zgodnja Danica", ki je te dni pisala tako: „Kakošne prijatelje imamo katoliški Ljubljančani pri glasbenih umetnikih? Adventni čas je, veliki praznik Marijinega neomadežnega Spočetja je v soboto, 8. t. m., in kar je najbolj tehtno, sv. misijon je v Št. Jakopski farni cerkvi, ki se obhaja od 6. do 16. t. m. neprenehoma, katerega, kakor je znano, ho silne množice vernega ljudst va udeležujejn — in o tej priliki, med opravili v cerkvi, je napovedan precej zraven v Reduti, „koncert" no le na Šmarni dan, ampak tudi v nedeljo. — Ali ni ravno „Slavec" pred nekaj meseci navdušeno Bode-loval pri papeževi slovesnosti?" Tej ostrosti „Zgodnje Danice" sem se v resnici čudil, še bolj pa agitaciji proti koncertu v obče, kajti oboje je — odkritosrčno rečeno — neosnovano, prisiljeno. Koncerti so bili v adventnem času in še bodo, ko nas že davno ne bo. Da pa reduta baš poleg cerkve stoji, kdo je temu kriv? „Slavec" gotovo ne. Misijon pa v tem oziru ne more biti ovira, kajti kdor hodi k misijouu, ne hodi v koncert, kdor hodi v koncert, pa ne k misijouu. Sicer je pa koncert imel krasen program, naj-nedolžneje dete bi se ue moglo pohujšati, ne ume-jem torej, zakaj so se vanj nekateri gospodje tako strastno zaganjali. Umetnost menda vender še ni nič pregrešnega in lepa skladba vzbuja nam blažje čute v srci, nego prepovedi, pri katerih se govori o „cipah", ki kol „Venus vulgivaga" švigajo po ponoćnih ulicah in to v izrazih, meni vsekako nedovoljenih, iu pri katerih veje tako realističen duh, da poslušalec nehotoma misli, da je to kako poglavje iz Emila Zole. Pomisliti pa je vrhu tega, da je bila agitacija baš proti „Slavcu" najmanj umestna. Dasi za „Slav-čevo" zastavo cerkev ni imela nobenega blagoslova, a se je letos na stotine druzih zastav bla-goalovilo, vender „Slavec" zaradi tega ni nosil srda v srci temveč drage volje sodeloval pri papeževi Priloga „Siovenskemn Narodi St. 288 15. decembra 1888. Nikdo ni vedel popre), da bodo ti dostojanstveniki navzočni pri tej slavnosti. Po končani maši poda se šolska mladež z občinskim zastopom, zastopniki okrajnih oblastev, s častito duhovščino in z omenjenimi dostojanstveniki pred šolsko poslopje. Tu stoji spomenik na takem prostoru, ki sicer ni sposoben za monumentalne spomenik«. Lepše bi bilo, sko bi stal na prostem, širnem trgu. Tam bi bil bolj pristojen prostor. Spomenik je izvrstna nad-prsna bronasta podoba presvetlega cesarja. Samo podstava ni v pravi razmeri s kipom; kajti piede-Btal in sploh spodnja stavba je nekako prevelika in preveč masivna. Ko se je uvrstila šolska mladež z občinstvom pred spomenikom, govoril je g. Mib. Nasko slavnostni govor v nemškem jeziku, čeravno je bila večina mladeži vešča samo slovenskega jezika. Gospod govornik zahvaljeval se je njegovej vzvišenosti za nenadni prihod, potem v jako kratkih potezah omenjal velike zasluge presvetlega cesarja za novo svobodno šolo in končal svoj govor s trikratnim ,hoch" na presvetlega cesarja. Šolska mladež je potem zapela cesarsko himno v nemškem jeziku. S tem je bila ofici jalna slavnost končana Opomniti se mora, da je prišla k tej slavnosti tudi deputacija razpuščenega Celjskega okrajnega zastopa gg. Gustav Stiger, Negro in tudi doktor Schurbi iz Celja. Ti gospodje so morali prej vedeti da pride g. namestnik iz Gradca, kakor katerikoli BistriČan. Čudno je pa to, da pri tej slavnosti ni bilo videti tudi načelnika Slov. Bistriškega okraj, zastopa — tembolj zato, ker bo došli omenjeni go Bpodje iz Celja. Iz tega bi se dalo sklepati, da so imeli ti gospodje kako posebno tajno željo, katero so hoteli pri tei priliki gospodu namestniku razodeti. Gospodje iz Celja so tudi res dobili avdijencijo. Prihodnjost bode kazala, koliko in kaj so dosegli. V poslednjem času se je mnogo Čitalo v čas nikih, kako pristranski izvajajo Bistriški matadorji šolsko postavo in kako malomarno skrbi naš slavni župan za sigurnost šolske mladeži. Mogoče je torej, da se je gospod namestnik hotel prepričati na lici mesta, kako stvari stoje. Ne vemo, kak utis je visoki dostojanstvenik o celej stvari prejel. To pa konstatujemo, da dotični gospodje v Slovenski Bistrici neso čisto nič stvarnega na prejšne kritike v „SUdsteierische Post" odgovorili. Obrtna razstava v deželnem muzeji „Rudolfinumu". Razstava, prirejena o priliki slovesnega otvor jenja našega deželnega muzeja „Rudolfinuma", nam kaže velikansk napredek naše umetne obrtnije, priča nam, da naši obrtniki nikakor ne zaostajajo za obrtniki sosednih dežel in inozemstva, in opra vičena je pač želja, naj bi inerodajni krogi začeli ta lepi napredek uvaževati, naj bi jedenkrat si stavili trdni nalog, našo domačo obrtnijo v vseh stro kah podpirati, poprijeti se gasla „Svoji k svojim Takoj pri prvih korakih opazimo, da je razstava omejena na mali krog obrtnikov, kar se bode po pravilo v kratkem, ko se priredi veliki hodnik v prvem nadstropji sploh za obrtno razstavo, tako da bode mogoče i širšim krogom obrtnikov Ljubljanskih in kranjskih kazati občinstvu svoje proizvode. Takoj ko ustopimo, vidimo sredi dvorane s stropa viseč krasen lestenec, delo našega domačega pasarja Leop. T ratnik-a. Znan nam je umetnik, že po svojih dovršenih proizvodih za tazne cerkve na Kranjskem, a baš pri tem lestmci pokazal se je g. Tratnik pravega mojstra Bulo je krasno in natančno do zadnjega peresca, ki ovija svetilko Kako krasno so izvršeni vsi peteri farni patroni Ljubljanskega mesta, izboknjeni v bakru. Jako bogata je ostala Tratnikova razstava sredi dvorane, obstoječa iz lepib v pravem slogu izvršenih cerkvenih svetilnic, križev, monstranc in kadiluic. Posebno pozornost zaslužuje lepo izdelana monstranca v gotičnem slogu. Fino izdelan je tudi od srebra udubljeni okvir za fotografijo, ki kaže na lovorovih peresih napise vseh občin bohinjskih, ki so ta okvir poklonile zaslužnemu župuiku g. Mesarju, ustanovitelju sirarskih zadrug. Gospoda Tratnika torej našemu občinstvu prav gorko priporočamo, posebno čest. duhovščini. Sploh pa naj se prepriča vsak sam. Poleg Tratnika so izdelki Idrijski, katere je razstavila gospa Dragotina Lap a j ne, ki daje zaslužka par sto delavkam. Iz svilnatih in zlatih nitij klekljena popolna mašna obleka je juko točno in lepo delo, in cena 100 gld. je gotovo prav poštena. Gospa Lapajne udeležila se je s svojimi čipkami mejnarodne razstave v Bruselji, v domovini najbolj slovitih čipkarij, in vender so tudi njeni proizvodi vzbudili Bplošno začudenje. Knjigovezec JožefGerber razstavil je lepo trdno in točno izvršen'* glavno knjigo za trgovce, od črnega in rudečega juhtna z bogatimi bronastimi okraski (metal), Dorejevo sv. piamo stare in nove zaveze, tudi v črnem juhtnu vezano z bogatimi okraski. Tudi razstavljene mašne bukve so jako lepo delo. Posebno znamenit je od g. Feliksa Tomana, kamnoseškega mojstra v Ljubljani, razstavljeni ste ber za novi veliki altar na Rožniku. Že naprej se smemo veseliti, ko bode po prizadevanji za cerkveno umetnost gorečega g. župnika Kalista Medica, dogotovljen g. Feliksa Tomana krasni altar v cerkvi na Rožniku in bode v altarji Šu bi čev o mojstersko delo, katero smo že posebej v podlistku opisali. Idilična cerkvica na Rožniku bode s tem izredno veliko pridobila in ne bode je kmalu cerkvice, ki bi se mogla z jednako dragocenostjo ponašati. Cerkvenim predmetom pridružila se je tudi slavnoznana tovarna A. Samasse v Ljubljani, katera je razstavila bogato zalogo cerkvenih stvari j, pa tudi mnogo raznih drugih bronastih proizvodov, Tovarna Samassova sinje daleč na okrog, ne treba jej torej naše pohvale, konstatujemo pa radi, da vedno in jako lepo napreduje kakor po solidnosti, tako tudi po okusu. slavnosti. Sedaj pa žanje zahvalo, ki je tem čud-neja, ako povem, da je društvo katoliških rokodelskih pomagačev imelo drugi dan tudi svojo veselico z gle dal iš no p red s ta v o in da tem povodom nihče misijon a omenil ni. Zakaj je v reduti greh, kar je v* Poljskih ulicah Bogu dopadljivo? Pa dovolj temu! Dobil sem z Notranjskega pismo ob originalnem drevoredu, ki se tam nekje zasaja. Drevored bode zasajen s samimi ., uzmn-n i m i lipami", kajti dotična občina pogodila se je brez razglasa za lipe s možmi iu fanti, ki nemajo niti jedue svoje lipe. Čujemo, da so se vsled tega že pričele tožbe iu ovadbe pri Bodišči, No, drevored samih „uzmanih" lip je vsekako zanimiv i Za zaključek le še napitnico, ki jo je to dni govoril prijatelj „Zlati Tonček" v neki tukajšnji gostilni. Nupival je nekemu godovnjaku in to v vezani besedi. Konec svoje napitnice pa je začinil ta ko: .J.s lat Buoh ketu „slovenski duh* Ks lebe daber der Sen VOD K . ohl" Napituica vzbudila je koribantično naudu.šeuost in vse je čestitalo »Zlatemu Tončku", da je še vedno lako duhovit, akoravno je bil svoje dni brate Hrvate po starosiovauskem običaji vsprejel s kruhom in soljo! s. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim prebivalcem v Višnjivasi pri Celji 300 gld. — („Narodnaknjižnica.") Gosp. Anton T.rstenjak, marljivi naš književnik, zasnoval je „Narodno knjižnico", zbirko romanov, novel, povesti, glediščnih iger itd., izvornih in iz drugih slovanskih jezikov preloženih. Zbirka bode izhajala v zvezkih obsegajočih celotna dela Mi tern bolj pozdravljamo to podjetje, ker živo ćutimo oskodico leposlovnega berila, zlasti za naš nežni spol, kateri radi tega sega po vsakojakih tuje jezičnih romanih. Prvi zvezek, ki se je ravnokar dotiskal in se že razpošilja, priuaša izvorni roman: „Pobratimi" iz spretnega peresa g. dr. J. Vodnjaka. V tem najnovejšem svojem delu riše nam pisatelj nedavno preteklo dobo narodnega gibanja iu prebujenja na slovenskem Štajarji ter nam predočuje zraven glav-uih dejateljev celo vrsto osob, prave prototipe našega socijalnega življenja. Obširnejšo oceno tega velezanimivega romana priobčimo v lednem prihod njih listov. Ne dvomimo, da bode slovensko občinstvo radostno segalo po knjigi, v kateri pisatelj v povestni obliki uaudušuje za narodno idejo, krepi zaupanje v gotovi uspeh in se bojuje proti pesimizmu, ki vodi k nedelavnosti in obupnosti. Cena elegantno vezani knjigi i«1 I fflil. 20 kr. Dobiva se v „Narodni tiskarni" v Ljubljani in pri knjlgotržcih. — (Sekcijskira inženerjem v Litiji) je imenovan Kari Haller, doslej južne železnice in-žener v Celji. — (P o d lipo nad Vrhniko) umrl je dne 12. t. m. g. Jan. Ar ko, umirovljeni župnik v 73. letu dobe evoje. — (V Rajhenburgu) bil je dne 13. t. m. pokopan jeden najstarejših tržanov, g. Josip Ple-teršnik, pred leti bivši župan. Letos daroval je farni cerkvi veliko novo zastavo. V miru počivaj! — (Nabiranje krujepianih imen.) V zadnjih tednih poslali so ugodne rešitve: župnik Povše: za Jezico; župnik Jakelj: za O rije pri Ljubljani; vikar Fon za Kred pri Kobaridu; žel. uradnik Sterle: za D. M v Polji pri Ljubljani; učitelj J. Leban: za Avber na Krasu; vikar Jenko: za Podkraje pri Ilirski Bistrici; davčni uradnik J. Zazula: za Idrijo; vikar Grča: za Čopova n pri Gorici; župnik Peterim: za Št. Lenart nad Skofjo Loko; rudar J. Jeuko: za Dol pri Hrastniku; bogoslovec A. Pavlica: za Rifenberk pri Gorici; vp. kaplan Žan: za Šmartno, Gameljne in Uramšico; obč. tajnik D. Budna: za Ljubno v savinjski dolini; župnik K u t nar: za Bučko. — (Poziv) na božićnico, katero na pravi načelništvo ženske podružnice ss. Cirila in Metoda v Trstu v soboto 22. dec. ob 3!/a- uri popoludne v prostorih „Slovanske čitalnice" (via Companile št. 1) otročičem obiskujočim slovenski otroški vrt pri sv. Jakobu, katerim se bode ob jednem delila obleka in drugi darovi. — (Vabilo) na redni občni zbor »Dolenjskega Sokola", kateri se bode vršil dne 20. decembra ob polu 8 uri zvečer v društveni telovad niči. Na dnevnem redu: 1. Poročilo odborovo. 2. Poročilo revizorjev. 3. Volitve novega odbora. 4. Po občuem zboru streljanje na dobitke. Ob jednem se naznanja vsem udom, da se telovadi vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 8. uri zvečer. Strelja se vsak četrtek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Josip Keržič, pekovski mojster v Trebnjem, je zatožen hudodelstva goljufije. Ko je nekaj časa delal v Ljubljani, je „na svoje" začel v Šiški in šla mu je peka precej od rok. A Keržič se ni zadovoljil s samo pekarijo, hotel je biti tudi žitni trgovec in naročevati je začel od raznih zidov z Ogerskega žito, pa tudi domačih žitnih trgovcev ni pozabil in tu in tam katerega oščenil za kak stotak. V kratkem je imel par tisoč dolga. Zagovarja se, da ni hotel goljufati, ampak da je imel le smolo. Porotniki so s 6 proti 7 glasom vprašanje zaradi hudodelstva goljufije zanikali in Keržič je bil oproščen. — Na zatožni klopi sedi belolasi 65 letni berač Janez Vadnal, doma iz Petelinjega v Postojinskem okraji. Čas svojega življenja klati se po svetu, zadnja leta pa se diži v Loškem okraj*, posebno v Oselci, kjer mu pravijo „Bajtarjev pla-šur". Njegova najgorkejša želja je obogateli in dobro živeti. V ta namen sklenil je, ponarejati denar. Nekega dne, ko je bila Mica Bizjak sama doma, prišel je k njej v kočo in jo vprašal, če bi potrebovala kaj denarja, na kar je odvrnila: „Kaj bi ne, saj imamo 8 otrok in nič. za obleči !" »Bajtarjev Plašili" dal jej je dva ponarejena tolarčka, o katerih je zatožena rekla, da so slabi. A vzlie temu podala se je prihodnjo nedeljo na Božjo pot na Brezje in hotela si na postaji na Trati s takim tolarjem kupiti vozni list do Podnarta. Železniški uradnik je Mico Bizjak prijel, na kar mu izroči še drugi ponarejeni tolar. Zatožena noče pri obravnavi ničesar vedeti, da bi bili tolarčki ponarejeni. „Na Božjo pot", pravi, „sera pa vse jedno šla z 18 kr. na Brezje in nazaj, saj je Marija pomagala". Tudi Vadnal taji. Porotniki neso pritrdili vprašanju, da bi Vadnal sani ponarejal denar, pač pa da je ne-pristni denar izdajal in obsojen je bil „ Bajtarjev i na štiri leta teške ječe, poostrene vsaki mestu s postom; Mica Bizjak pa na teden zapora. — P:i zadnji obravnavi bil je zatožen Janez Set-nikav, 33letni posestnik v Brišab, hudodelstvu uboju, •_!:>. sept. jo pred krčmo Jurija Skopca v PrapreČah Janeza Zalazuika, s kolom v zatilnik s tako močjo udaril, da je dne 18. okt. Vhled te po-Skodbe umrl. obsojen je bil Setnikar na štiri leta teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec. S to obravnavo je bilo porotno zasedanje končano. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 14. decembra. Francoski veleposlanik na Dunaji poslal Riegru brzojavno čestitko. Sofija 14. decembra. Antimos, metropolit in prvi bolgarski eksarb, umrl včeraj v Vidinu. Vsled tega sebranje sejo pretrgalo. Bukurešt 14. decembra. Razpravljajoč budgetno debato izjavlja časopis „Odeverul", da bi bila zveza i Rusijo jedina naravna ali-janca Rumunske, ob jednem pa politika, ki bi jamčila, da se izpolnijo želje in načrti rumunske irredente. Pariz 14. decembra. Mej Clenionceau-om in Maurelom, bivšem poslancem v departe-mentu Var, bil v Enghiern dvoboj. Clemenceau lahko ranjen. London 14. decembra. V dolenji zbornici izjavil Smith, da je vlada obveščena, da je Osman Digma Greufellu, poveljniku v Sua-kinu poslal pismo, naznanjajoč mu, da sta se Emin pasa in pri njem bivajoč potovalec udala Mahdiju. Vlada pa nema nobenega sredstva, da bi poizvedela, je li ta trditev dejanski osnovana. Dunaj 15. decembra. Na vseučilišči bilo slovesno razkritje kipa cesarjevega. Člani veli-košolfikih društev v polni opravi pripeljali so se v kacih 60 vozeh pred vseučilišče, od koder jih je reetor magnificus peljal v slavnostno dvorano, kjer je bil ves profesorski kolegij, minister Gauč in drugi gostje. Po slavnostnem govoru profesorja Zeissbergerja vršilo se razkritje mej jako živahnimi patrijotičnimi ova-cijami. Razne vesti. * (S i n — morilec a v o j e matere;.) V ogerski vasi Ilodono ponarejal je branjevec Jurij Miloš menice na materino ime. 4 t. m. pa resno zahteva, naj mati poplaća menice. Ker se mati odločno brani plačevati dolgove, katerih sama n« nare lila, zgrabi nečloveški sin sekiro in ubije ž njo sivo majko. Po tem zločinu stika po sobi in išče, in išče, kje bi se dobilo kaj cvenka. Ravno prične ropati v krvi na tleh ležečo usmrteno mater in preštevati najdeno vsoto 312 gld., kar ustopi domaća služkinja v sobo. Zlodejec ne pomišljujo dolgo, zgrabi zopet krvavo sekiro in useka dvakrat nepovabljeno deklico po glavi, da se takoj mrtva zgrudi na tla pole« svoje gospodinje. Dvojni morilec brzojavi nato svojemu bratu ter pobegne. * (Poneverjanje.) Napolitanske noVO ljudske banke ravnatelj poneveril je 147.000 lir v zlatu, popustil ponarejenih menic za 132,000 lir ter pobegnil. Za viintijo ihiihIhi. Pn protlnu in trganji, bolečinah po udih In vsakovrstnih imetjih pokazalo so jo posebno uspešno Moll-ovo »Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki (lan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar In c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuehlattben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 19 (81 16) P o s I a n o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, tkttHeno In od snamepltlh zdravnikov priporočano sredstvo proti labassnju. — l ikatljica a 15 pil lf» kr, l zavoj = 130 pil 1 gld. a. v. — I»i*«mI poiiar«'jttnj«-ui we Jako Hvuri. — Pristne so samo, če ima vsak:i škatliica rudeče tiskiino našo protokolovano varstveno znamko ,,Nvc>ll I,eo|>ol«r* in nalO firmo leknru« <»,|»ri »v. I^«*o- poiau", i»i»nui. mestot Kflk«' ; P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Iteki lekar J. Ctneiner; v Celji Ed. Pelle"; v Mariboru J. Martinz; v Grade i: Kasp. lioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: K* »m <1» H t* h f'k orijentalsko lepotilno sredstvo, ki ddll Ut5 JlLlR') nareja nežnost, belino i.i obilnost teleBa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. Ni sleparija! (651—5) Marijaceljske kapljice za želodec, izvotno npllvajoče pri vseh boleznih želodca. Noiirckoeljive pri pomanjkanji alaili do i • ■ 11 j, Blulieni želodci, smrdeči eai>i, napenjanji, kislem j 1 ■ ■ , koliki, želodčevem kataru, zgagi, »ko so uareja i in pšeno tor ae nabira prered ■leza, pri zlatonici, gnjuBU iu bljuvanji, glavobolji (ču izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zupirunji ali zabanauji, prooblozouji želodca ■ jedjo ali pijačo, glistab, buleznih na vrauici, di jetrih ali zlatej žili. — Ceua steklenici z navodi, lom, kako se rabi, -tO kr., vel. steklouici 70 kr. Glavno zalogo ima lekar SAROL uit A i> i v Kromei-lžl (Moravsko) '„••• /^5>*^5iSH MarijaccljHku kapljice neso nikako tajno sred« atfrlnjf nVii i nt vi. Njih sestavine navedeno ao na navodu, kako rabiti, ki ao pridene vaakoj ateklonici. Pristne v skoro vseh lekarnah. SV Alt II.o ! Pristne Marijaceljske kapljico te mnogokrat ponarejajo in poaiicmajo. — l»i» no priMtne, mora vsaka stokla-.n. imeti rudeč zavitek z n«n-«'iii<> \nrsn .no ziinillku in • UHTOlloitl, kitko mUltl, ki ao pridene vsukej atokleuici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni H. OliNek>U v liro. merici. Priatne imajo: V l.|iil»l)wnl t leknr Gabr. Piccoli, lokarJos. 8woboda. — V POMloBllli 1 1 ; "" ''' 1: • • ■ ■ r.-i.li. — V ŠKoIjl Loki t l«k-.r K t..i I-M.j..ji: -- V ltlMl» Vijl«J I «r Ali-ks.i. :.r Uoblek. — V itml i.llo» *ui: i.!~:ir Domiulk Ki r.ull, !i'Vir \\-rj,-mu ii n — V kiiiiiuiliii: l.-kar J M ičnlk — % Gmotni)! i l*kar .Itn Hlnirk. - 19 mm v v priporoča RUDOLF KIRBISCH, sladčičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu, naJ\e«jo in ■»Jcenejrio Uber sladornega blaga in (823—7) obeskov za božično drevesce. Bmj~~ Vnanje naročbe se hitro izvrše in franko se pošiljajo na vsako pošto zabojoki z dobroiz-branim božičnim blagom po 2 gld. in ve5. ♦ ♦♦♦ ♦ Jedino pristni, izvrstni, na razstavah v Trstu ♦ ■ in v Ljubljani odlikovani ■ brinjevec \ ♦ J kot pijača in izvrstno zdravilo znper vodenico, 2 + zapiranje vode in ohtežave žrlodra, od zdrav- 2 j nikov priporočan, prideluje in prodaja v stekleuicah ♦ ♦ po 1 liter in već i ♦ Anton Uršič ♦ X ■ -3) v Šenl Vidn pri Vipavi. X ♦ ♦ itiega p otaišine Bisaa i&m iz let 1883 dalje in sicer: grahovina, muskatelec, rulandec, Taela skadarka, slankamenka, kraljevina, nadalje rdeče vrste burgundec in kosovina (Zimmt-traube) V količinah po 1 hektoliter in več. Cene nizke. Pri vseh vrstah se jamči, da je vino čisto, iieponarcjcno prirodno. Uzorci so na zahtevanje na razpolaganje. Več pove »skrbništvo grajsinc grofa IM'ašković-a, Ili sag. posta Novimarof, brzojavna postaja: Sv. Ivan-Zelina. (8*2 -4 je jeSivii $iox>c\\z>hi, cjcopo3aVdrli •fot i» poćVGa Mil. ,,eKm&tov>afcc" \z>4icxjafjrat 11a inesec na cc-ti po-fi. „cKrnct&vafcc" pt-iuadCl pqtfad&t*fo&, £.^v>ina^^'nc, vinat-^fte ir% diuac čCan-ne, cjo>po3a«-$foc novica Kcx, daje natočirlftom $x>oj im ?oGxe aodpo9at6tt6 ovete. „eKmetovafcc" stoji w vtiče 2>a cjcj. učite-fje in ttvvj fjri3:dVllV £of pa fe 1 a točvti-fiv, iti rolopijo me3 tatom, do-Gć -oue iz>i$£& oteinffte tl>tecja p ■aUl Itj.ein: goit-fiinki M i jrtyi .Vi'.bi*. Vratino.*' cIk.IIo ........ ■ ^.tjf . je ^i>t o podo&ami, fii prinaša čfan-fVe. „^vtviat," iz>$\aja dva--fVtat -via tvve^ec. ..^rtnaria" 9ove IV SKLADIŠČE FILIP TiCHO v BRNU Zelny trii št, 21 in Radnićna ulice št, 17, BriiHko zimsko blago za obleko, izvistne bazo, 135 cu . šir«ko, čista volna. Za celo moško obleko. Gld. .v—. Blago za ženske obleke, najnovejše in uajelegant-nejie, ib jeaeneko in zimsko sezono, 100 o.m. široko. %a 1 oliii.n 10 inetrov ■ld. i*SO. Domače platno vkupe 80 vatlov. I kos ' , uiti. 450. I kos •/« fl,d- 550. Rumburčko likovano statvino platno široko, zlasti v.ti nolko perilo pripravno. I kes 30 vatlov gld. 650. \os»|M'- lo zastonj in franko. Razpošilja se proti poštnemu povzetju. a Gg. šolskim predstojnikom ta U in učiteljem ga Jj] (228—48 priporoča [m i ANDREJA DRUSKOVIČA g H trp^M z želez™ in orodjem ] ust. !>X<*t5«tii«3iii ti'j^ii. At. IO m V] vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja ftjj •jo za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, gf >^ in si-er: drevesna strgulja, škarje za go- ^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga, J>5 sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, £\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- Dx ^ ski nož in drevesna ščetka. Orodja bo vsa ^J" na lepo poj) lesk it ni leseni plošči r>f urejena in po prav nizki ceni. ^ W Za najboljše priznani ~s&c (Patent STRAKOSGH & BONER) za pranje m ovijanje, valjavnice za perilo (monge) za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d. Dalje llllati!Ilice, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom, TCKilllicc 'lAt krmo in raznovrstni tiieii. mlini /a debelo moko in tlačilnice za sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice /a ovočje, mreže za obiranje grozdja, rezilni ki za repo, šivalni stroji in proti ognju in iiloimi varne blagajnice najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri FRANU DETTER-JI, v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu. £*VSfcXxl,© I Xe!ia'. f'asa kliltlJo se tuji agentje po našej in po sosednjih deželah in usiijujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroji', ki neso za rabo, svarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poslal. Jaz imam specijeluo le agenta Janezu Orehene o, ki ima moje legelizovano pooblastilo, ter gn pokaže, če so zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate in ce to ui mogoče, pa naravnost na mene. mit-Lim ---.-------------••„ua----...^ 3954 AU Božična in novoletna darila i v urah, :£ ] zlatnini in srebernini i priporoča in prosi obilna naročila ndano FRIDERIK HOFFMANH urar na Dunajskej cesti, <86o-i) V„Narodni Tiskarni" v Ljubljani je iisla knjiga: Ukrajinske dume. Če&ki spisal V.. Jelfnek. — Poslovenil Podvidovski. Mala 8", 84 stranij. Cena IS Ur., po posti »O kr. >d*> Hiša pritlična z vrtom, prav na lepem prostoru, pripravna za krCino ali prodajalnico, se pronio« ol j no po nizki ceni prod«.. — Natančneje so izve pri lastniku I A. I>r*»i»ler-Ji v Horovnici. C 49—3) | !Vsi stroji za kmetijstvo! zlasti i a sedanjo sezono. = po najnovejših sistemih. - Izdeluje jih v 30 različnih številkah in garantuje, d« so dobro narejene, prodaja po ceni in po najugodoeji-h pogojih IG. HELLER, Wien, II., Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na željo zastonj in franke. Vsako vprašanje se radovoljno odgovori, Jamstvo za dober materijal in največji uspeh. Posredovalci se žele in dobro nagrade, zanesljivi agenti se iščejo. (741—7) Št. 741 IS. (857—2) V dodatku k tukajšnjemu razpisu dne 21. marca t. 1., št. 741, se zaradi oddaje mizarskega, ključavničarskega, pleskarskega in steklarskega dela glede dozidanja blaznice na Studenci razpisuje pismena ponudbena obravnava do uštetega 24. decembra leta. Po skupinah razvrsteno delo je proračunjeno, in sicer: a) mizarsko delo na....... 4468 gid. 46 kr. b) ključavničarsko „ „.......4104 „ 44 „ c) pleskarsko „ „....... 804 „ 20 „ d) steklarsko , , ....... 760 „ 72 „ To delo se bode oddalo razvrsteno po posameznih obrtniških skupinah proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotnih cen. Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni, črteži i. t. d. so na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada v deželnem dvorci, v Gosposkih ulicah št. 2, I. nadstropje na vrt, v navadnih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 24. decembra t. 1. do 12. ure dopoludne pri uložnem zapisniku ulože. Ponudbe morajo biti pisaue na kolek za 50 kr. in zapečatene in z napisom na zavitku: „Ponudba za........delo pri dozi- danji blaznice na Studenci". Vsaki ponudbi se mora priložiti 10°/0 jamčevina zgoraj naznanjene dražbene cene, bodi si v gotovini ali v hranilničnih knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kursu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Dovoljeno pa je tudi, da se jamčevina poprej uloži pri deželni blagajnici proti potrjilu in to potrjilo pridene ponudbi. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in vse stavljene pogoje in da se tem pogojem pravomoćno podvrže. Ponudniki naj razločno s številkami in z besedami zapišejo svoj ponudili znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen in naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena, svoj posel in bivališče. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov izbrati si po svoji razbornosti podjetnika brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa po okoliščinah razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi uložene ponudbe. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 12. decembra 1888. 1 ■H I M t Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja j gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje živlienja, katero ie urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, uu.rl takoj potem, ko je uplacal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne. ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene] starosti (n. pr. v 40., ~>0. ali 00. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi uteguil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima vaajenino zavit-rovalnu banka ..SLAVIJA" v Pragi, katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega poseb-nega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10" >, v prejšnjih letih pa tudi že po 20o,Oi 25.0, celo 48° 0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (288—76) I glavni zastop banke „SLAVLJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). ZBIRKA domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. priporočata FERD. B v Ljubljani, Židovske ulice št. 1 svojo veliko izber najfinejših, nezlomljivih p-cinčič, ki se k mej o tudi prati, v novej in elegantnej opravi. Velika /.»logu oblečenih in neoblečenih punčic, ki se tadi oblečejo, kakor kdo želi; poleg tega različnih punčic in igrač iz gumija. Največja zaloga rokovic od vsakovrstnega usnja, lastni izdelek, pletenih iz volne in trikot, s podlago in brez nje. Najnovejše kravate za gospode, od najcenejše do najfinejše, v vsakej obliki, z novimi kravatnimi iglami vred. Novo«ti: listnice, visitiers in tobačnice, hlačniki, ovratniki in manšete, gumbe za srajce, najfinejši francoski in angleški parfum in raznovrstna mila i. t. d. i t. d. (851—2) Zaloga pristno ameriškega perila iz kavčuka ali Celluloid-perila. Cene so vsem predmetom nizke. Za čas stavbe prtporooa (/=lj H 1j pw U Bj SJB«' ITI! P"W mi E. P.l *\ W P; WBT11 Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dacli-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile i n železne okove. (324—48) 1MT Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zrairom sveži Dovski mavec iLc-ngenfelder Uyps) za gnojenje polja. EL cilinder več ne bode počil!! t-rj C. l=x. £>rlv. ' streščasti in kr oolasii cilindri PATENT MARIJAM (s varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi KAJSEL-af g- trgovina s steklom, v*M-M) p -v Xjju."blja,n.i, Stari trg- št. IS. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. I. CD J. Pserhofer-jeva lekarna na Dunaji, Singerstrasse 15, „Zum gol&enen Reichsapfel". Kri ri^lillll' h'l*ftirl iir*<> poprej „Univerzalne kroglice" ime* 1 vlOlUllr/ IVI V^IJlVvj novane, zaslužujejo poslednje nazivanje s popo'no pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi no bile že na tisočekrat te krogljice pokazale čudovitoga učinka svojega. V najtrdovratnej-ših Blučajih, ko so se druga zdravila zaman rabila, so to krogljice mnogu-brojnokrmt popolnoma ozdravile. 1 škatljh'a s 15 krogljicami velja 21 kr., 1 zvitek 8 6 škalljieanii 1 gbl. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. Če se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljic L gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 80 kr., 3 zvitki d gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gTd. 4 i kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Mnnj, nego jeden zvitek se ne pošlje.) 'J0F~ 1'rlHlne krogljice no le one, katerih niikuznica ima liuenetki potrk J. 1» h e r li o f e r-i e v in k»tere imajo mi pokrovu vNiike Hkntljlcc isli Imenski pocrk v rutleel kurvi. Nenrojno pisem je došlo, v katerib so zahvaljujejo konsiimenti teb krogljic za njih ozdravljenje po najrazličnejših in trških boleznih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih dalje. ~ Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem : =r= Bchllerbaoh, 17. febr, 1888. Vašo blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in Izvrstnih kri čistilnih krogljic. S spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik. Hraše pri Smeledniku, 12 sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da .so mi prišle Vaše krogljice v roko in sedaj Vam pišem, kak uspeh da su Imele: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako da ncsctn mogla opravljfttl več dela svojega in bila bi gotovo že mrtva, da mu neso re šile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat Zaupam, da ine bodo krogljice Vaše popolnem ozdravile, kakor so drugim k zdravju pomagale Terezija Kniflc. Dunajsko Novomesto, 9. decembra 1887. Vaše visokoblagorodje! Najtoplejšo zalivalo [•rekam v imenu GOletne teto svoje. Trpela je za kroničnim katarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že zgubljena. Slučajno dobila je škatHloO Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, In je ozdravila, ko jih je dlje časa rabila. S spoštovanjem Jožefa Weinzettl. Mitterinzersdorf pri Kirchiorfu na Zgor. Avstr., 10. jaiiiivarja 1886. Vaše blagorodje 1 Blagovolite mi poslati do pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic in priporočala jih bodem, kjer bode i riložnost najtnpleje vsem bolebajočim. Pooblaščam Vas, da to zahvalo mojo smete porabiti, kakor hi.čete. S spoštovanjem Terezija Kastner. Gottsbdorf pri Kohlbachu, v A v. Sit z,, 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje I Prosim Vas pri ja/no pošljite ini (5 škatljic Vaših on!-ve'zalnib kri čistilnih krogljic. Le Va š m čudovitim krogljicam se mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nečem biti brez teh krog ljie in izrekam Vašemu blagorodju'najtoplejšo zahvalo svojo. S spoštovanjem Ana Zwickl. Rohrbaeb, 28. febr. 1886. Vaše blagorodje ! V meseci novembru m. 1 oaroMl sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši uspeh ; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zabasanjem, tako da sva že s'^oro obupala, če tudi sva le 46 let stani. In glejte, pile Va e napravile so čudež in (»prostile naju bolezni, S spoštovanjem Anton List. Ozebljinski balzam r^rm Iiofcr-ja, že več let priznan za najboljše zdravilo proti ozcbljini vsake vrste, kakor tudi proti zastavnim ranam. 1 lonček 40 kr., s frau-kovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, K^JS^a čevitemu kašlju. 1 itd. stekl. 50 kr. Amer. mazilu za protin, najboljše sredstvo pri vseh protiu-skih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. I gld. 20 kr. Prašek proti potenju n (»o- Cena škatljici 50 kr., s fran- II v&* kovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, XSSSS proti napenjanju vratu. 1 flacon 40 kr., s frankov, pošiljatvijo 66 kr. Tonu ochinin-p o mada J. l*Nerkofer-ja, najboljšo sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr Zdravilna esenca ££iji«e> proti sprijenemu želodcu, slalnunu prebavljenju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr Fiakarski prašek, kSSJl0i hripavosti, kašlju i. t. d. 1 škatljica 35 kr., s frankov, pošiljatvijo 60 kr. Univerzalni obliž BS3S! ki sejo že večkrat pokazal za dobro zdravilo, čo se kdo udari ali ubode, pri ulesih na nogah in trdovratnih Bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in unetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Hullrleli-u. Izvrstno do mače sredstvo proti nasledkom teškoga prebavljen ja, kakor: glavobolju, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zabasiinju i. t. d. 1 paket velja 1 gld. Očesna esenca £JE££. 1 steklenica 2 gld 50 kr., »/, ste klenice 1 gld. 50 kr. Kazen tu navedenih preparatov so v zalogi vso v avstrijskih listih ob javljene domače in inozemske fannaoevtifine specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda no bilo v zalogi, na zahtevanje točno in ceno preskrbe. iHT~ 1'ONiIjalv«' po pošti so najhitreje zvrše proti predpošiljatvi zneska, vočje narofibe tud: proti poštnemu povzetju. JtfF~ «'e Me «l«>nur nuprej poSlje ( naj bol j.- po poNtuej nakaznici). !><»-.« o i mi limono manj Htaue, kol pri počil jatvuli h povzetjem. Največ zgoraj imenovanih specijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gospodih lekiirjih «.. PlocolJ in ,1. Snoboila. (778—4) ctI ILUSTROVAN za leto 1889. Uredil, izdal in založil X3ragr©tin. ZEirl/toar. Dobna se v „Xaro«lni Tinkami" in v bukvami J. (■ionttni-jevl v Ljubljani. — t'ena IO kr., po pošti 45 kr. Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejani tudi slovanska imena, in crkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiš-. Sedanji vladarji evropski. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. •- Zabavni del: Btiridetetletnica vladanja cesarja Frana Josipi I. Naši zas užni možje. Božja pota Slovencev. Na sveti večer. Sraešnice. — Naznanila. KENDA v LJUBLJANI. Kožuhovi mufi. Svilnati črni zajci. Franc. Canin. Zimski zajec. gld. 410. gld. 5.50. Biber. Oposum. gld. 8 50. gld. 5.30. Chinchila. S litrniclinaiii podložen. gld. 5.50. gld. 9.30. Šakal. Mouflon. gld. 0.70. gld. 9.-. Št. l 2 3 4 5 gld. — 90 115 . 150 1*90 260 Svilnata črna opica. Št. 1 2 3 4 5 gld. 280 3-60 4 50 5-25 mi Astrakan Lil pliš. Št. 1 2 3 4 5 gld. 12> 150 1'90 2-50 390 Svilli črni Castor Št. 1 2 8 4 5 gld. 5-20 690 760 Sealskin 711—9) (Leninomjuta nteliku /.labliia najbolj iiiodvrim kozukovinu). St. 1_2_ 8 4 5 gld. 390 5— 6 90 7'60 9'50 Pr^a uomača otatnija i Kosiiji v izdelovanji lesenega galanterijskega, košarskega "blaga in palic. Usojamo se udano naznanjati, da imamo od danes tukaj v Šeleu-burgovib ulieuk Nt. 4 v Sebleiiner jevi hiši permanentno razstavo naših izdelkov, da jih blagovoli ogledati velečastito tukajšnje in vnanje občinstvo, in omenjamo, da so vse razstavljene reči tudi pro«l»«lo in da se tu \ sprejemajo naročila za veliki promet ter ae slednjemu ceno iu veelno postreže. Vsi v našo stroko spadajoči predmeti se najlepše narede po vsakdanih, nam predloženih luoroih, in to jako okusno in po ceni. V tukajšnjem Kudolfniuinu razstavljena dela naše obrinije nahajajo občno častno priznanje in vedno bodemn gledali na to, da si le z vzjclcilno lepim blagom pridobi varno zaupanje in znaten krog kupovalcev. S prošnjo za uinogobrojen obisk se znameiiujo z velespoštovanjern (853 2) za prvo domačo obrtni j o v Kočevji: Sta-Tr^i-rfel. NB- Pošiljatvo na ogleil lesenega rezbarskega blaga in palic za sprehode pošljejo se radovoljno na željo v do b kilo teških pA<". ne imeli hi nobenega ve.'. Ker bi to \seknkor rti I nedosfatik v naaetu javnem življenji, ker se v šaljivi obliki more m rsikaj povedat, kur »ieer nI možno, ker je Še vedno mnogo nr.-dim- ov za šale in dovtipe, mnogo pa tudi taci h, ki si novega taeega lista žele, sklenili smo izdajati z novim letom ■9^ političen in šaljiv list, ki bode izhajal 1. in IBk dne iHUcegn uieNecii. — 7,BrE2.XTS" bode z odločno IumiIii. s satiro in humorjem razpravljal dnevna \ praš.nija, pisal boile, kolikor rnziuere ča po dogovoru. (828—4) Uredništvo in upravništvo 8 hektolitrov dobre stare slivo vfee proda se po 80 »Id. hektoliter. Na / ihtevaiije se pošlji; p.»kušnja. «■ lt .. . ,, 1844—3) župan. Tr/iše, poata Mokronog- Trgovski pomoćnik za prodajalnico z mešanim blagom vsprejme se takoj. Ponudbe z naslovom ..X. 13" naj se pošiljajo uprav ništvu tega lista. '(850—3) Poczi ]D ^ l SIMONA GREGORČIČA. \ II. zvezek. -- Zalotil Josip tiorup. Dobivajo se samo pri meni. liro'drane po 1 gld., J 3- s pošto f> kr. v*'č; elegantno vezane po 1 gld. HO kr., * C s p.»šlo 5 kr. več. '439—44) J W Naročila ne najlažje izvršnjejo pa poštnih nakaznicah FRAN DEŽMAN, ? knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J i-^t —nj Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne čuti. Njihov upliv jc, če tudi mil, vender popolen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu itd. itd. — Seigel-ove čistilne krogljire so najboljše sredstvo, ki se je kedaj izumilo Očiste Creva vseh dražečih tvarin in posM drob v zdravem st.inji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti nničevalkama našega življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jeter. — Te krogljice obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz črev vse strupene tvarine. Krogljice uplivajo hitro in vender lahko, ne naprav-ljajoč bolečin. — Če imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, čutiš bolečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogljice nahod in pregnale mrzlico. — Obložen jezik s slanim okusom napravljajo škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Seigel-ovih krogljic bode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij, in s tera vrne se hkratu zdravje. — Večkrat prouzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seigel-ovimi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki in zdravje so povrne. _ Seigel-ove čistilne krogljice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če se uživajo, predno gremo »pat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena škatljici Seigel-ovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastib škatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. Pred ničvrednimi izdelki, ki celo škodljivo uplivajo, ae svari. I.ustnik ..Miiilierjevega izvlečku" in Neigelovili krogljle Je V. .1. Wliit«-, IJmited London, itn ITin-luK^lmi Uoad K. O. Cdlaviio znlogo iu eeuftruluo ra/.|ni iljaluien i mu Ivan N'ep. Ilnrna, lekarna npri Zlatem levu" v Krome riži (na Moravskem) in so dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstrij i. Imajo lekarne: na li raiiJNkem. Koroškem, l'rluiorskeiu : v I, juli-Ijaui. > elikovei. Hi>llshir;;u, 1Tb. pl. Trnkoczy, G. Pioolllj v l»«er-j», kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vralislavi iti tli*. iCtni. Beuedlkt-a, iooeuta na e. kr. tehniškej velikej soli na Diinaji, in se torej ne opira na kako poljubno trditev, R. Ditmar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetilnica 30*" se spodaj prižge, lahko uravnava in ugasne, je kolikor le mogoče enojno narejena ter je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja /a deset ur ter je cenejša, nego dni/sre svetilni*;« podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka. lilhkovni svttilec i ustnikom. R. imar-jevi c. kr. priv. meteorski svetilci s krogljastim plamenom v velikosti: 15"' 20'" 25'" 30"' 35"' 45'" s svetilno silo: 28, 45, 60, 70, 120, 157 svet dobe se primemo veliki za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. (5r)0-i9) Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetiinicami. i«. i>irJL\r\i^s«-iovc> bliskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice v največji izberi in po izvirnih cenah ima FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI. (551—19) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.