I. letni tečaj število: 46.
1914. november 15.
Pobožen, drüžbeni, pismenii list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSa)kO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp bodi- . . . . ■ . . . 2 K, ne samo edne................3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
■ v Črensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Gserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošüajo t naroč nina, glasi i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi* nam naznánja.
,,Spodobno je králestvo ne-besko k muštarskomi zrni.“
— Mát. XIII. —
Vsaki, ki količkáj razmi sv. pismo, zná, ka je to králestvo, od šteroga Jezuš v toj priliki guči, ne ono Teki-večno, ár je tisto vsikdár neskončano, nego Jezuš tü od svojega králestva guči, štero je z nebés doliprineso ino je ščé tü na zemli razširiti. Či bi što dvojüvao v tom, njemi ešče drügo priliko pove, kde k kvási spodobno právi to králestvo, šteri kvás prehája vnogo mele, vso mele, v štero se notri-dene.
V prvoj priliki guči od razšiijanja sv. materecérkye, štero je nastavo na toj zemli, štera je nebesko králestvo v tom pomeni, ka je z nebés prišeo on, ki jo je nastavo ino záto je nas-távlena, ka bi za vekivečno bláženstvo lüdi naprejpriprávlala.
V drügoj priliki pa guči od návu-ka sv. materecérkve, od svojega ná-vuka, kak ga je na sv. matercérkev zavüpao i šteri navuk má prehájati ne samo mišlenja krščenikov, nego mišlenje i modrüvanja vseh národov, šteri v kakšokoli dotiko pridejo ž njim.
Pa komaj je Jezuš odišeo z té zemlé, že se jé tak vidlo, ka de jako žmetno šlo razšiijávanje toga králestva: té sv. materecérkve i ujénoga návuka.
Židovski národ je začno odürjá-vati one, ki so uasledüvali Kristuša, poganje so besneli proti krščanstvi z vsov močjov pa skoz celih 300 lét je krščenik ne smeo vadlüvati svoje vere brez! toga, ka ne bi svojega živlenja v nevarnost posla vo.
Apoštole so spomorili, prvi 17 pápov — naslednike sv. Petra apoštola na rimskom stolci ino v poglavárstvi sv. materecérkve — je mantrniško smrt | goriprijalo. Krščenik biti je tistoga hipa j
telko bilo, kak biti sramota lüstva ino • pregánjanec, šteroga nišče ne bio dužen poštüvati, šteroga je vsaki za neprijá-tela domovine meo ino či ga je vöovado, je po njegovoj mantrniškoj smrti ešče veliki del njegovogá imánja za plačo dobo.
I glejte, kda so nájbole besneli proti njim, se je širila sv. maticérkev najbole med njimi, , kak vejke dreva muštarskoga, i njeni návuk je prehájao srca neprijátelskoga národa, ár je, kak Tertullián právi, vsaka kapla prelejáne krščanske krvi ¾rátala novo seme krščenikov, pa kda- je po preganjani tristo leti njéna sloboščina potrdjena bila, te se je svet zažüdivao, ár je na vse kraje pun bio z krščeniki. \
Pa sledkar se je večkrát pripetilo, ka so jo preganjali Vnogi zmožni z orožjom meča ino človeče modrosti, so odtrgnoli od njé tü i tam cele držáve i v njih miljone národov pa se je ona ne poménjšala, nego je vsikdár bole rásla.
V novejših časaj so prišli nad njo z modrüvanjom, štero je z stárih jám poganske modrosti skopano, poleg toga so njoj. vzéli zemelske podpore: imánja, šole ino sloboščino rimske stolice sv. Petra-pa sv. maticérkev stoji, se razprestira i čuva národe z svojim návukom, šteri med vsemi nevarnostmi svetá tá gori káže na večno domovino, kde se vse poravna do slednjega filera.
Zahválni bodimo Bogi, ka smo deca té cérkve, toga králestva Kristu-šovoga na zemli ino molimo za one, ki so ešče nej, štere boža modrost sledkar ščé pripelati v njo, naj je prehája kvás návuka Kristušovoga, ka kem prle bode edna ovčárnica i eden pastér.
Vojska.
Poročila, štera so prišla zadnjo dneve z srbskoga bojišča, pravijo, ka naša armada ide v Srbiji zmagovito naprej. Po osvojitvi Šabca je zavzela ešče več jako važnih postojank pa pritisnola srbé v beg proti Valjevi. Zav-zetih je več stotin srbov pa zaplenje-noga vnogo orožja i streliva.
Na ruskom bojišči se je v zadnjem tjedni nej zgodilo nikaj posebnoga. Na Rusko-Polskom se naša pa nemška armada utrdjavleta v novih postojan-kaj pa se pripravlata na novo boje. V Galiciji se pa bijejo boji dale, v šterih bojaj si je naša vitežka armada pribo-rila dozdaj lepe uspehe. Ruske napade je povsedi srečno odbila pa povzročila rusom velike zgübitve. Samo v boji pri Lisi Gori so naše čete zavzele 20 ruskih častnikov pa 2200 vojakov.
Na francoskom bojišči so ešče boji i zdaj nej odločeni. Nemci so po vsoj sili šteli priti do francoskoga morskoga obrežja, francozi, angleži pa belgijci so se njim pa močno proti postavili, pa da so nemce ovači nej mogli premagati, zato so odprli morske žlebe pa poplavili ceIo krajino z vodov, tak ka zdaj stoji voda na mestaj na ednoga človeka visiko. Nemci so se mogli zavolo toga odmeknoti tüodnot pa zdaj na drügom mesti s tem vekšov močjov napadojo sovražnike. Poročila pravijo, ka so se na levom francoskom krili bili tak krvavi boji, ka so pó-dobni bili mesarskomi klanji. Na jezere ranjencov i mrtvecov je ležalo z raz-bitimi kotrigami po bojišči, pa so vo-jacje nej meli časa, ka bi je spobrali, nego so prek po njih vozili topove pa vozove.
Z Türčije prihajajo den za dnevom poročila, štera pravijo, ka se türki močno pripravlajo na spopade z sov-
s.
NOVINE
1914. november 1Š.
ražniki. Kak je z teh poročil videti, bo mogla tüdi Türčija v ednom Časi na več krajov meti vojsko, zato ka njoj je dozdaj zvün Rusije napovedalo vojsko ešče šest drügih držav. Türki so pa tüdi nej sami, nego stoji na ujuvoj strani zvün nemcov, austrijcov i vog-rov ešče vse tisto Prebivalstvo v Ažiji pa v Afriki, štero je mohamedanske vere. Toga prebivalstva je pa vnogo miljonov.
Na sühoj zemli je šče dozdaj nej prišlo do vekših spopadov med türki pa med njuvimi sovražniki. Bile so se samo menjše obmejne praske na zhod-noj strani türske države. V čarnom morji se je pa vršila velka bitka med ruskimi pa meti türskimi ladjami. Türki so dozdaj potopili več 30 ruskih ladij pa zvün toga obstrelavali tüdi ruska mesta, štera ležijo na morskom obrežji.
Važnejša poročila zadnjega tjedna so sledeča:
Grčki vojaki v Srbiji. Z Sofije se poroča, ka se nahajajo v Srbiji že grčke čete. Te čete se označüjejo za srbske legionaše, nosijo pa grčko opravo.
Vrmač Z Kotora poročajo: Dva dni so čarnogorci zaman kušali obstre-lavati našo drago utrdbo Vrmač. či ravno ka je spadnolo vnožino granat v bližini pa okolo nje, je zato Vrmač ponosno odgovarjao z ognjom, kak či bi šteo praviti, ka je pod austrijsko-vogrskov zastavov nepramaglivi.
Ponesrečeni francoski zrakoplovci pri Kotori. Francoski zrakoplovci nemajo sreče pri Kotori. Nedavno sta spadnola na zemlo pa bila na nikoj djaniva dva zrakoplova, te dneve je pa páli spadno eden zrakoplov v Škadersko jezere. Zrakoplov je bio zgübleni, zra-kop!ovca so pa komaj rešili.
Car odpotüvao k armadi. Z Pet-rograda še pöročá* ka je ríiskl car Mik-loš znova odpotüvao k armadi na bo-jišče, ka bi s tem bole navdüšo vojake.
Rusi zgübili 1.100,000 vojakov. Naši vojáčki strokovbjáki sodijo, ka so rusi v dozdašnjoj vojški zgübili edno milijon pa što jezer Vöjakőv. Te zgü-bitve se rázdelijo etak: v vojski proti Austro-Vogrskoj je bilo 420.000 voja-kov pobitih, ranjenih pa zavzetih; v vojski z Nemčijov znašajo zgübitve 340.000 vojakov. Razni betegi so pob-rali 380.000 vojakov.
30 novih generalov. V francoskój armadi je imenüvanih 30 novih gene-ralov. Ta imenüvanja so zato bila pot-rebna, ka je dosta generalov spadnolo v bojih, več jih je pa tüdi zavolo starosti odstopilo.
Francozi se bojijo italijanov. Fran-cozi so zadnje dneve spravili vnogo vojakov na italijansko mejo, zato ka se bojijo, či bi je italijanje vtegnoli na-padnoti.
Grozni učinki nemških bomb. Dva nemškiva zcakóplovca sta prišla nad mesto Bethune pa sta začnola metati bombe. Edna bomba je pobila 18 oseb, 40 pa ranila.
Ruski car zapovedao prestopiti türsko mejo pa napadnoti türke. Car-rski namestnik je i8dao dnevno povelje na armado v Kaukazi, v šterom pravi, ka je car zavolo toga, ka so türki na-padnoli rusko cbrežje pa ladje, zapo-vedao armadi v Kaukazi, naj vdere prek meje pa naj napadne türke.
Sedem držav napovedalo türkom vojsko. Türčiji je napovedalo vojsko dozdaj sedem držav. Te so: Rusija, Angležka, Francoska, Belgija, Srbija, Čarnogora pa Japonska.
300.000 türkov proti rusom. Z Aten se poroča, ka se vojna moč, štero so türki postavili proti rusom, ceni na 300.000 vojakov.
15.000 türkov V Egipti. Zadnja poročila pravijo, ka na egipčanskih tleh stoji že 15 jezéro türkov. Egipt bi türki radi osvojili, tak ka angleži tam ne bi meli več nikših pravic, pa nikše oblast. Angleži pa zdaj ščejo spravili v Egipt 10.000 tistih vojakov, štere so dobili na pomoč z Kanade z Amerike.
Nemška križarka ,Emden" dozdaj potopila 51 ladij. Londonski listi pišejo ka je nemška križarka „Emden“ doz-daj potopila 51 ladij. Med njimi je bilo 10 francoskih, 34 angležkih pa 7, ja-ponskih. — Naslednje je 9. novembra na Induskom morji po strašnom boji i sama vtoplena.
Rumunija küpüje patrone. Z Sofije se poroča, ka je rumunska Vlada poslala v Illinois v Ameriko posebno od-poslanstvo, ka bi naküpilo 20 milijon patron za vojaške puške.
200 japonskih topov v Rusiji. Ja-ponska Vlada je dala ruskoj vladi na razpolago 200 težkih topov. Rusija od-stopi za te topove Japonskoj polovico otoka Sahalina.
Kak sodijo nemci vojni položaj. Vse nemške novine, štere pišejo od vojske, pravijo, ka na francoskom bo-jišči nemci počasi, nego zato stalno idejo naprej. Razpoloženje_ pa ždravje čet je v jako dobrom stanji. Zgübitve so na mestaj Istina velke, nego sovraž-nikove so povsedi ešče dosta vekše. Vse novine pa majo vüpanje na končno zmago.
Nova francoska armada. Z Dün-kirhna se poroča, ka je francosko ar-madno povelstvo v celo kratkom časi spravilo vküp novo armado, štera je pripravlena za boj. Čete, štere se v severnoj Franciji vojsküjejo, so navdü-
Ruskih kapitan od naših domobrancov.
Z Debrecena nam eta pišejo : Kriveckoj Sergej, ruski kapitan, ki je v bojah okoli Má-ramarossziget-a v naše jetnšitvo spadno, zdaj ranjen leži v edno] našoj bo!nišnici. Nena-vadno zanimiva pripovidavle: — „Jas sam bio voditeo onih rusoskih čet, štere so obprvim prek Karpátov na Vogrsko vdrle. Naš pogla-vitni cilj je bio priti v Srbijo. Naše napo-tilo je bilo priti po najkračiŠoj poti i kak najprle v Zimonj i tam odoet v Belgrad. Žalostno, da se nam je nej posrečiló ... — Mi smo si z najpredrznešim ,,domislenjom nej znati premisliti, ka bi tak kuražen bio vogrski tojak. Prisiljen sam spoznati, ka takšo predr-znost i takše navdüšenje, kakše sam vido pri vogrskih vojakah, zabadav išéemo pri rusoskih* Samo mojo lastivno dogodbo povem. Nazaj smo se pomikavali od Toronya, šče ednok i zadnjikrat smo se v boj podali z vaši-mi četami. Skušao sam, Če de moja četa znala staviti naprejidoči vogrski pešpolk. Bitka je trpela ništeme vöre. Vojacje so mi odbežali.
Z ostanjenimi sam se borio proti dvajseti pe-šakov, šteri so s-takšov silov naprejvdirali — pa nas je dosta več bilo . — ka so meji vojacje vsi orožje dobili celi. Jaz sam nadaljavao ogenj, samo ka je- eden vojak k meni skočo i mi je presmekno bedro. Tak sam jaz v jetništvo prišeo."
Rane kapitana Kriveckoja že celi i za kratek čas ga preselijo iz Debrecena.
Najmlajši vojak.
Krakovske novine pišejo:
Gda je nastala vojska, se je oglaso 15 let star Kende Franc z Kőleša pri vojačkoj oblasti pa je proso, i.aj bi ga sprijali med vojake. Vojačka oblast njemi je nej spunila žele, zato ka je bio ešče premladi. Dečak, ki je dokončao štiri razrede realske šole, se je nato priglaso pri po!skoj legiji, gde je bio sprejeti. — Franc Kende ma pet bratov, ki so vsi častniki v armadi pa so vsi na bojišči. On je najmlajši vojak v našoj armadi pa je bio v bitki pri Nagy-Bočki, gde se je jako junaško obnašao. Za časa pohodov po vogrskoj zemli
je slüžo kak tumač med Madjari pa med po-laki. Franc Kende govori poIeg vogrskoga pa .poleg nemškoga jezika-tüdi po!ski, slovaški, ruski pa srbski. Bio je zato na velki hasek našoj armadi.
Oča pa sin v bo!nišnici.
V ednoj budapeštanskoj bo!nišnici se je pred tjednom zgodo sledeči nenavaden dogodek. V sobi številó 5. je ležao težko ranjeni vojak. Menkala njemi je spodanja čelüst pa desna roke. Oboje je zgübo v bojaj pri Má-ramaros-Szigeti. Poleg njega je ležao starejši ranjenec, šteromi je pa menkala desna noga pa leva roka. Globoko i milo zdihavanje se je čülo z te sobe. Eden den je mlajši ranjenec prišeo malo k zavesti. Zravnao se je malo v posteli pa je pogledno po svojem sosedi. Moč-no je odpro svoje oči v. ranjenca. Naednok je pa samo omahno nazaj pa je jak skričao. Starejši ranjenec zdigne glavo pa tüdi on skriči i njemi glave spadne nazaj. Spoznala sta eden ovoga. Bila sta oča pa sin. Dneva 27. oktobra sta oba v ednoj viiri zdejnola svojivi junaškivi düši.
Í914, mo.vember 46.
NOVINE
8
šene pa bojaželne. Düša te nove ar-made je general Pan, ki je zapovedao zgraditi okoli Dünkirhna več kilometrov dugo vtrdbe.
Türki pripravili 100.000 gambel za vojsko. Türki so zbrali na svojoj meji 100 jezero gambel, ka bodo je rabili pri prodiranji skoz püščave. Angležke bojne ladje so pa pripravlene, ka bodo odgovarjale na napad, či bi se türkom posrečilo prodreti do Sues-koga prekopa.
Türki napravili v ruskih pr,sta-niščih 100 milijonov škode. Škodo, štero so napravili türki v čarnomorskih ruskih pristaniščaj, cenijo na 100 milijon koron.
Vuk0vje V bojnoj črti. Listi poročajo, ka so se prikazali na meji zhodne Nemčije vucje, šteri so prišli že celo do bojne črte pa mesarili mrtve i ranjence.
Kitajci se tüdi pripravlajo na vojsko Kitajská država tüdi nakani posegnoti v boj, zato se pa v velkoj naglici vršijo priprave, Z notranje Ki-tajske se pošilajo vnoge čete na mejo.
Rrincip obžalüje svoje djanje, Lüdomorec Princip, ki je vmoro tro-nonaslednika pa njegovo žéno, je par dnevov pred razsodbov pisao svojim starišom dugo pismo, v šterom med drügimi piše eta. Ne žalostite se zavolo méne, pa me ne pomilüjte. Jaz zaslüžim svojo osodo. Mimo čakam svojo obsodbó pa vas prosim, mojega brata zgajajte -bole, ka ne zajde na takše poti pa v takšo drüžbo, kak jaz. Ešče bi raj bio obsojeni na smrt, kak pa na dugoletno vozo, ka bodo leta v vozi grozna.
Čingtau v japonskih rokáj Čingtau nemško naselbino so zevzeli novembra 7-ga zajtra japonci. Tri mesece
so se držali nemci oddaljini od sveta v toj naselbini junaško pa vitéžko proti močnejšemi, neprijáteli. Večina je zdaj te zmágala. Nemška ladja ,Kaiserin Elizabeth* naj ne pride v roke sovražnikove, se je z bom-bov v zrák püstila. Nemci so jezero sovrážnikov morilí i ranili.
Glási.
Bolnišnica v Mačkovcih. V Mač-kovcih, v grádi grofa Szápári Ladislava je bolnišnica narejena za 40 ranjen-cov. Ranjenci so veči noma madjári, najde se pa tüdi med njimi slovenec i nemec.
Keliko káp je zašito za naše vojake ? Samo z dobrovolnih daróv so plemenite ženske vogrske 100 jezero zimski kap napravile za vojake i rávno teliko toploga odevala. Vojno voditelstvo pa bunde pošila za vsakoga vojaka pa 3 páre vnüč, da nogé na toplom majo, zato ka si troje vnüče na ednok gorpotegnejo.
Vojno posoji!o.* Vlada naša bo posojilo jemala gor za poravnanje vojnih stroškov od svojih držav!anov.
Novi ranjencov je prišio v Szom-bathely 504. Večinoma so iz Erdélya. Najde se pa med-njimi tüdi ništerni rus. Zatémi jih je pa pá prišlo 180, — Skoz Szombathelya se jih je pa več tüdi pelelo, šteri so bili namenjeni za Kőszeg, Gradec. Novi so prišli tüdi v Lendavo i Mačkovce. — Novo naj bo zato páli tüdi naše smilehje do njih. i
Ctenjé ranjenim! Dobre knige, kalendare, Marijine liste, novine pobi-rajte vküp i pošilajte ranjencom v bol-nišnice, kde se vráčijo.
Nove kalendare Srca Jezuíovoga ranjenim odpošlemo z poštninov vréd za 50 fil. V štero bolnišnico naj se od pošlejo, nam trbe naznaniti.
0genj. v Polani pri Cipot Janoši je zgorela hiša i hramba gospodárst-vena. Ogenj je napravila deca. Kvára je bilo zavarvano (sekulérano.)
Ranjeni so poleg 38, 39, 40, 41, 42-ga popisa zgüb sledéči z našega krája: Lebar Štefan z Doline; Šebja-nič Jürij z Lehomerja; Brenner Pavel z Andrejec; Črni Ludovik z Kükečkoga; Monkolič Jožef z Máli-Doienc; Rogán Janoš z Matjašovec, Škrilec Janoš z Bradanovec; Cvetko Ivan z Markišavec; Pavlinjek Anton z Cankove, Taljan N. (83. R. 7. K.) z Sela ; Zakóč Jožef z Stanjovec; Dániel Géza z Sobote.
Dári na ranjence. Kavaš Manka z Čer. 1 k., pri, slive; Lebar Marija z G. Bistrice slive; Žunič Kata z Čer. sühi sad i 68 fil„ Gabor Treža z Čer. slive, pri; 11. roža z Čerensovec 38 fil,, stolua drüžbe z Čer. 32 fil; Korošec Jürij z Ritkarovec 4 k., Hren Martina žena z Bistrice 1 lače, 2 brisači, iti eapo, 2 robači; Taláj ,Verona z Trúja 1 k., Horvat Ana z Žižkov slive; Virag Sena z Adrijanec jagodovo listje; Šbil Treza z M. Petrovec 1 k., 30 fil. Vküp 8 k. 68 fil. 'Gda svota: 439 k. 73 fil. Bog povrni vsem!
Mrtvi so: Grof Széehenyi Theodor od Grada, Šümec Franc z M. Petrovec, Dsnban Franc z Sodišinec (18 4 št.) i Horvat Jožef 83. p. 2 št. pokopani je v Gráci. Toga zadnjega ne verno, od-ket je. Večna lüč naj njim zasveti.'
Kde so	naši	ranjenéi? Poleg	31,
32,	33,	34,	35,	36,	37,	38,- 39,	40,
41,	42,	43,	44,	45,	46,	47, 48,	49,
50,	51,	52,	53,	54,	55,	56-ga pdro-
čila od ranjencov: Dűndek Anton z Skakovec streljen v levó roko, v Reči; Gyergyék Anton 83 Reg. 1. Komp. z betežao, v Beči; Kocjan Julius, 83. R. 3 K. streljen v bedro, v Kremsi; Suppi Jožef 18 Reg. 3 K. streljen, v Beči ; Boriš Janoš 20 R. 11. k. streljen v roko, v Érsekujvári; Špirk Janoš z Dol. Sinika, streljen v glavo, a Klattau-i; Bös (Rös) Franc 18 R. 7 K. streljen v Avtovaci; Černi Jožef, 18 Reg. 3. K. slab od griže, v Podgorze, Cipot Mikloš z Polane, streljen v Pilseni, Ko-cén (ali Hozjan) Štefan z Renkovec, 20 R. 8. K. streljen v pravo roko, v Brüni; Mátaj Jožef 18 R. 3. K. ranjen, v Brüni; Balog Jožef z Borejec, streljen v bedro, v Budweisi; Berdén Jánoš jáger, 6 Reg. streljen v pravo nego, v Reichenbergi; Cár Štefan, 20 Reg. 2. komp. streljen v spodnje telo, v Reichenbergi; Györkös Jožef, 20 Reg.
Šestletna deklica zadeta od šrapne!a.
V Prago so prepelali te dneve med drügimi ranjenci tüdi šestletno deklico Roziko Handšuh, štero je sedemkrat zadeo šrapnel. Deklica je bila v domačoj hiši s svojimi brati, z materjov pa z 13 našimi vojaki, šterimi je mati ravno pripravlala zajtrk. Naednok so pa rusi samo začnoli vesnico obstrelavati pa so v nekelkih minotaj šrapnali pobili mater, brate, večino vojakov, hižo so pa porü-•šili. Deklico je zadelo sedem šrapnelskih kruglic, pa zdravnicje, ki jo vračijo, pravijo, ka je prava čuda, ka je deklica ostala živa.
Kak mira francoski katoličanski dühovnik na bojišči.
Kak mira francoski katoličanski dühovnik ztelečakom na hrbti, je čteti z ednoga pisma, štero je napisao v boji pri reki Marne 8. septembra eden francoski • vojak, dühovnik, šteri jo slüžo v 93 francoskom peškom polki, pa ga je krugla zadela v bedro. Piše eta: „Moji dragi! Gda bote čteli te vrstice, bom .že v nebesaj, ali me pa prenesejo smileni lüdje
kama v bolnišnico. Včera, dneva 8. septembra je štele boža previdnost, ka sam spadno na bojišói. Na tistom mesti se nahajam ešče tüdi -zdaj, pa či smem sebe nevrednoga primerjati s svojim Zveličitelom, potom lejko pravi m, ka sem pribiti na svoj križ, ka ne morem genoti noge niti za eden milimeter. či se nikaj ne giblem, ne čütim skoro nikše boleéine, nego žeja me grozno mantra. Moja vero je pa nej strta, uemam nibšega straha. Molim pred svetim razpetjom pa čakam, naj se zgodi vola boža. Vi znate, ka sam pred odhodom žrtvüvao svoje živlenje, pa sam to svoje žrtvüvanje od včera do dnes večkrat ponovo. Smrti se ne bojim. Vidim jo v tom megnjenji preveč blüzi pri sebi. Nema nikaj strašnoga na sebi, ona prinaša zveličanje. Vi se pa, lepo vas prosim, vdajte z veseljom božoj voli. Žmetno mi je, ka bom vas mogeo zapüstiti, nego vidili bomo se že naskori. . .*
Dühovnik-vojak je nej mogeo več pisati pa pisma dokončati, ka je prle zdejno svojo plemenito düšo.
4
NOVINE
1914. november 15.
1, Komp. streljen, v Reichenbergi; Hanc Ivan, 20 Reg. obetežo, v Bu-dapešti; Kardinár Janoš, 20 Reg. 1. Komp. v levo bedro streljen v Reichenbergi ; Maučec Janoš 20 Reg. 8. Komp. streljen, v Reichenbergi; Mata-jič Jürij, 20 Reg. 7. Komp. • streljen v levo roko, v Reichenbergi.
Cér Anton z Kovačovec, streljeni v nogo, nahaja se v bo!nišnici v Beči. Pasičnjek Karol z Boreč, streljeni v ramo, leži v Linzi. Pečič Franc z Ba-kovec, streljeni v nogo pa v roko, leži v Linzi, Jud Franc z Sobote, zbetežao, leži v Beči. Perš Števm z Sotine, ra-njeni v noge, leži v Beči. Guba Janoš z Beltinec, streljeni v prst na roki, bio je v bo!nišnici v Beči, zdaj je doma. IIandler Andraš z Peskovec, streljeni v prsi, Ieži v Znaimi. IIajdinjak Anton z Kroplivnik, streljeni v nogo, leži v Znaimi. Horvath Franc z Martjanec, streljeni v ohedve bedri, leži v Igloi. Noršič Frrnz z Bakovec, ranjeni, leži v Znaimi. Pavel Števm z Martjanec, leži v Linzi. Sert Števm z Tišine, streljeni v nogo, leži v Igloi. Ferban Ivan z Sebeborec, zbetežao, nahaja se v bo!nišnici v Beči. Balažic Mihal z Lömerja, Streljeni v roko, leži v Beči. Gifer Peter z Prosenjakovee, streljeni z koleno, leži v Beči. Hafner Ludomk z Cankave, streljeni v koleno, leži v Beči. Matuš Karol z Čöpenec, streljeni v roko, leži v Kermedini. Peček Števm z Tešanovec, streljeni v roko, leži v Kermedini. Krečmár Frmc z Šalamonec, ranjeni v oko, leži v Igloi. Lainešak Kard z Šalovec, streljeni v nogo, leži v Igloi. Rob Tomaš z Središča, streljeni v nego, .leži v Požonji. Fendel Gašpar z Čöpenec, streljeni v bedro, leži v Kermedini. Antolin Števm z Adrianec, streljeni v roko, nahaja se v Požonji. Boldižar Matjaš z Šalamonovec, streljeni v glavo, leži v Žižkoi. Fmberič Batuš z Türke Martinja, streljeni v kučet, leži v Karolinentali. Ggorkos Števm z Nedelice, streljeni v bedro, leži v Po-žonji. Horvath Martin od Sv. Martina, zbetežao, leži v Pozsonji. Godar Peter z Sredice, streljeni v roko, leži v Brüni. Maučec Matjaš od Lipe, streljeni v ramo, leži v Požonji. Kociper Jožef z Adrianec, streljeni v prst na roki, na* hajao se domá; Itužič Jožef z Nedelice, streljeni v nogo, leži v Brüni, Železin Martin od Gornje Lendave, zbetežao, leži v Beči. Bokan Ivan od Sv. Jürja, leži v Pragi. Šárközi Jožef z MonoŠtra, zbetežao, leži v Beči. Skledar Števm z Sredice, streljeni v nogo, leži v Pragi. Tornar Martin z Čerensovec, streljeni v ramo, leži v Budapesti. Müller Jožef z Ženavac, streljeni v kučet, leži v
Brüni. Cár Šmdor od Sv. Sebeštjana, streljeni v roko, leži v Karolinentali. Bučak Števan z Lendave, streljeni v hrbet, leži v Ürmenyi. Holec Adam z Šalovec, streljeni v ramo, leži v Szom-bathelyi. Ćontola Frane z Skakovec, zbetežao, leži v Kukuši. Kodila Sandor z Velkoga sela, streljeni v roko, leži v Szombathelyi. I)oring Franc z Lendave, nahaja se v Horici. Lovenjak Vince z Sobote, leži v Szombathelyi. Janža Kalmm z Sebeborec, streljeni v ramo, leži v Jablanči. Kereszanlea 8tevan z Vuče gomile, streljeni v glavo, leži v Klattau. Svetec Števm z Šalovec, streljeni v hrbet, leži v Szombathelyi. Siftar Stevan z Štrukovec, streljeni v červo, leži v Jablanči. KUnék Števm z Nedelice, streljeni v prsa, leži v Eperješi. Lazar Alojzij z Sobote, streljeni v ko-leno, leži v Linzi. Legeng Frmc z La-koša, streljeni v bedro, leži v Jagern-dorfi. IÁtrop Anton z Lendave, streljeni v nogo, leži v Graci. Perša Jožef z Velke Polane, streljeni v hrbet, Ieži v Graci. Pörš Frmc z Sobote, streljeni v prsi pa v golnice, leži vJágerndorfi. Bodi Jožef z Gumilic, streljeni v ramo, leži v Tropani. Gomboc Matjaš z Per-toče, streljeni v dva prsta na roki, leži v Badeni. Kološa Stevrn z Moravec, streljeni v roko, leži v Badeni. Svetec Mihal z Šalovec, streljeni v hrbet, leži v Jügemdorfi. Tonvéber Alojzij z Žena-več, streljeni v roko, leži v Jágerndorfi.
Ranjeni so tüdi sledeči, pa nevemo, odkod so: Casar Franc, 48. polk, 7 stotnija. Matjašec Jožef, 20. p. 3. stot. Meserič Ivrn. Voröš Jožef, 48 p. Kous Matjaš, 18. p. 9. stot. Bencik Franc, 83. p. 2. stot. Kovač Míkloš, 83. p. 3. stot. Nadale ranjeni so: Perša Jožef, z Velke Polane, streljen v ledevje, v Budtvéisi. Fontányi Peter vučitel z Gornjega, Sinika, dobo 14 strlájov od šrapnela, v Ljubljani. Molimo za té - naše vojake, naj njim Srce Jezušovo da potrplivost i zdrávje.
Mro je v Brünni v bo!nišnici Szeredy Ludovik z Tropovec.
Zavitke Pošta samo za tiste vo-jake vzeme gor, štere majo taborske pošte št 11, 31, 51, 186, drüge ne.
Pošta.
Supi Jožef Przemisl. Novine za naše Slovence ti pošteni. Hvala na pisanji. Rad sem, ka si veséli. Se vipaj se ,v Preč. Dev. Mariji i često prosi njém pomoč. Zétek Štefan. Andovci. Od vas sem dobo 3 K. Edna je zadosta do novoga leta, na koj ste poslali ovivi dve. Prosim odgovora. Magyar J. Haselbach. Pozveki sem poslao novine. Do novoga leta plati 80 fílerov.
K nevomi leti si pa naj znova naroči. Laposy Št. Krog. 40 K. sem dobo. Duga 6 K. Kak naj hitrej ztérjajte. Rad sem, da na kleti tüdi gor?zemete to skrb. V novinak se tak oznani, kda se dug more plačati, to ne trebe spozo-sed oznamüvati. Spitávajočim od vojákov. Ki so pieminoči tjeden pitali, od niednoga je nej najdeno da bi bio ranjen, mrtev, ali morjen. Korošec Jüry Ritkarovci. 4 K. nap ranjence pa 1 K. na novine sem dobo. Rogdan Jánes. Večeslavci. Tak bo, kak želete. Hvala, da ste je prekvzéli. Mici Sewer. Hum. Koledar ostane vdár. Kozár Anton. Beč. Novin ti pošteni več. čitete je Slovenci. Cifllár. Korovci. V Pešt sem poslao dopisnico zavolo si na. Tam odnet dobile odgovor. Mukič Filumena. G. Sinik. Vašega bomo té tjeden goriskali. Potrpite. Kod. L. Tišlna. Pošteni ti 20 več. Če kaj više ostane, pošli ali meni, ali pa naravnoč v štero bolnišnico našim ranjencom.
Najnovejše
V Srbiji je preminočen tjeden 4300 srbov vlovleni. Naši sp!oh idejo naprej.
V Galiciji so rusi prek vode Wys-loka stopili i okoli Rzezovva naprej šli. Przemysl so znova okoli vzeli. V doli Stry so rusi s velikimi zgübami se mogli nazaj potegnoli.
Nemci v Belgiumi na francuškoj meji idejo naprej. Diimuiden so osvo-jili. V drügih mestah tüdi veliké us-pehe majo. Več jezero francozov so zgrabili.
,,Novi Pridigar11 j
je izišel. Samo za duhovnike. Za-čenja s I. adv. nedeljo. Naročile. Stane na leto 8 K. Upravništvo : Pragerhof (Štaj.)
K odaji je
lepa zidana hiža z ednim plügom zemle, z lepim ogradom, v šte-rom je vnogo sadovenoga drevja, na Štajari blüzi Riegersburga v vesnici Egg poleg velike ceste. Cene ma 4000 koron. Natenčnejše se zvedi pri Rumpler Ludovik posestnik! v* Windisch-Hartmans-dorfi, Štajersko.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőrforgó gjorssajt6ján S*embathelyen.