Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 7 / Leto 79 / 15. februar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU NAŠA TEMA Str. 8 Str. 32-23 AKTUALNO Str. 2-3 Str. 22-23 PRIL OGA SPORED SLAVC KOVAČIČ Jutro je pri meni ob dvanajstih ŠT. 7 15. FEBRUAR 2024 TV Slovenija: Gledalci lahko z Marcelom pričakujejo nepopustljive pogovore PET. 16. 2. SOB. 17. 2. NED. 18. 2. PON. 19. 2. TOR. 20. 2. SRE. 21. 2. ČET. 22. 2. Jutro je pri meni ob dvanajstih Jutro je pri meni ob dvanajstih SPIDI NA VESELJAKU SLOVENIJA IMA TALENT Tudi mimoidoči ji želijo donirati denar za nov inštrument Špela Šemrl Str. 6 CELJE Bi kulturni vavčerji privabili mlade? Ne le pripombe, tudi kritike osnutka OPN Sara Bajec, najbolj prepoznaven obraz Ljudske iniciative Velenje Pod vprašajem strokovna obravnava bolnikov? Str. 2-3 CELJE Mladostnike tudi psihično zlorabljajo, ravnateljica gleda stran Celjski pust se je tokrat zlato iskril Pustni karneval so že tradicionalno pripravili v Novi Cerkvi, šeme pa so rajale tudi v središču Celja in v mesto privabile ogromno obiskovalcev. V Zavodu Celeia Celje so z našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, s Celjskim mladinskim centrom, z Zvezo kulturnih društev Celje in s celjskimi vrtci, z osnovnimi in s srednjimi šolami pripravili pestro pustno dogajanje. Vrhunec je bila podelitev zlatega krofa, ko je v družbi carja – našega voditelja pustovanja Boštjana Odra, kurentov in klovna v svojem krofu našla zlat prstan Simona Rožič iz Griž, preoblečena v hudičevko. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 7, 15. februar 2024 AKTUALNO ZADETKI Žal vsem otrokom ni dano živeti v ljubeči družini. Ne- katere mladostnike sistem namesti v posebne domove, nad njimi pa namesto staršev Mladinski dom Maribor in njegova celjska enota Mladostnike tudi psihično zlorabljajo, ravnateljica gleda stran Zgodba o psihičnem in fi zičnem nasilju nad mladostniki s kupom travm je kot neverjetni triler. Neverjetno je tudi, da je ena od mladostnic o nasilju poročala ravnateljici Darji Hrup. Ta ni ukrepala, ker kršitev ni opazila. ROZMARI PETEK ali rejnikov bdijo vzgojitelji. Kot povsod, so ti boljši ali slabši, meje fi zičnega nasilja pa vendar ne bi smeli presto- piti. A po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvo, se je v povsem novi, oktobra lani odprti celjski enoti Strokov- nega centra Mladinski dom Maribor zgodilo prav slednje. Vzgojiteljica je šestnajstletni- ci na silo vzela računalniško miško. Pri tem jo je ostro prijela za roko, nato pa jo je stisnila tako močno, da se ni mogla premakniti. Pri tem jo je še popraskala. Še slabše naj bi jo odnesel dvanajstle- tni fant, ki naj bi po izbruhu iste vzgojiteljice imel praske in modrice po nogah. Sistem, tako naš vir, je tak: takoj po napadu mladostnikom, ki po vsem tem neutolažljivo hlipajo, vzamejo mobilne naprave, zato ti ne morejo stanja dokumentirati, niti ne morejo, ne vedo, komu sporočiti, kaj se je zgodilo. Največ pomislekov glede osnutka OPN imajo v Kra- jevni skupnosti Trnovlje, kjer pravijo, da so bili v vseh teh letih izvzeti iz pro- storskega načrtovanja in da so bili premalo obveščeni. »Krajevna skupnost Trno- vlje se je v zadnjih letih večkrat žrtvovala za mesto. Pri nas deluje toplarna, od koder se s sežigom odpad- kov ogrevata dobršen del Celja in daleč največja, da ne rečemo edina industrij- ska cona našega mesta. Ne oporekamo razvoju, a je treba pri tem upoštevati, da ob tem trčimo na spal- na naselja, na krajane. Še posebej nas skrbi širitev in- dustrijske cone, ob čemer ni predvidenih omilitvenih ukrepov, zelenih pasov,« so zapisali v sporočilu. Kra- jani so se pred dnevi tudi sestali zaradi prostorskega načrta. »V Trnovljah biva več kot 1.300 prebivalcev, a kljub svoji velikosti to naselje nima urejenega jav- nega potniškega prometa, enakega dostopa do javne- ga kolesarskega omrežja, zelenih varovalnih pasov med naselji in industrijo, športnih površin in povr- šin, ki dvigujejo kakovost življenja krajanov. OPN bi moral omogočiti ustvarjanje nove kakovostnejše rabe ur- banega prostora in ohranjati stavbno ter naselbinsko de- diščino, česar predstavljeni OPN za naselje Trnovlje ne omogoča,« še sporočajo iz KS Trnovlje. »Predpražnik Celja?« Zaradi osnutka OPN so je- zni tudi nekateri krajani KS Na osnutek prostorskega načrta Ne le pripombe, ampak tudi kritike Pretekli teden se je iztekla javna razgrnitev dopolnje- nega osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Celje. Občani in krajevne skupnosti so lahko še do 9. februarja o vsebini OPN podajali svoje pripombe. Krajani nekaterih naselij so bili pri tem de- javnejši in so na občino naslovili ne le pripombe, ampak tudi številne kritike, ki se nanašajo na njegovo vsebino. SIMONA ŠOLINIČ Mladinski dom Maribor, organiziran v stanovanjske skupine, je na- menjen otrokom in mladostnikom, ki imajo čustvene in vedenjske težave in iz različnih razlogov ne morejo živeti s starši v matičnih družinah. (Foto: Pixabay) »Ker si prednikov ne izbira- mo, so mnogi odraščali v oko- lju, ki njihovih darov ni moglo ali želelo prepoznati. Poznam uspešne in uresničene posa- meznike, ki so ta velik začetni primanjkljaj premagali in jih zato še posebej občudujem.« Nenad Firšt, akademski glas- benik, skladatelj, dirigent in prejemnik nagrade Prešernove- ga sklada »Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri. Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tek- movalnost in boj za prva mesta. Brez milosti.« Sara Bajec, najbolj prepo- znaven obraz Ljudske inici- ative Velenje »Borci XIV. divizije niso razmišljali o mrazu niti o tem, kje in kdaj bodo dobili skodelico toplega čaja. Vodila jih je pred- vsem misel o preživetju, ne le lastnem, ampak tudi o preživetju našega naroda, naše identitete in kulture.« Marko Šantej, župan Obči- ne Laško, ob odprtju razstave Po poti IVX. divizije »Če je od idejnega projekta do uresničitve 50 korakov, smo zdaj morda pri četr- tem. Tako daleč smo še od šmarske obvoznice.,« Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah »Salon je bogu za hrb- tom. Mislim dobesedno, glede na to, da je za cerkvijo.« Matija Čretnik, znan celjski frizer 15 0 16 -1 13 3 14 3 Župan MOC Matija Kovač je včeraj pripravil tudi novinarsko konferenco, na kateri je razkril, da bo celjska občina skupaj z Direkcijo RS za vode začela izvajati projekt protipoplavne zaščite na petih lokacijah, in sicer gre za območja Ločnice v Zagradu, Dajnice, Koprivnice, Voglajne pri Topru ter na območju Polul. Več podrobnosti o projektu, vrednem 22 milijonov evrov, in o tem, kaj ukrepi pomenijo za okrog 1000 gospodinjstev, bomo objavili v naslednji številki Novega tednika. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 7, 15. februar 2024 AKTUALNO Razgrnitev predloga OPN je trajala od 15. decembra lani in je zaradi praznikov trajala dlje od predpisanih 30 dni. V času razgrnitve je občina pripravila štiri javne obravnave. Največ vprašanj v razpravah je bilo vezanih na podane pobude za spremembe namenske rabe zemljišč iz kmetijskih v stavbna. Pojasniti je tre- ba, dodajajo v občini, da so v dopolnjenem osnutku upoštevane in obravnavane pobude, ki so prispele do 31. 12. 2013, vse pobude, ki so bile podane po tem datumu, pa zbirajo in bodo obravnavane ob prvih spre- membah in dopolnitvah OPN. Tako so se pred dnevi sestali krajani KS Trnovlje. (Foto: KS Trnovlje) Ljubečna, ki pravijo, da naj bi Ljubečna postala »pred- pražnik Celja«. Predvidena širitev naselja bi po njihovem mnenju obremenila prome- tno infrastrukturo, ki naj bi bila že tako ali tako pomanj- kljiva. Glas so dvignili neka- teri krajani Aljaževega hriba, ki med drugim opažajo, da bi OPN spremenil zemljišče ob poslovni stavbi v Popovičevi ulici v zemljišče z namensko rabo – gospodarsko cono. Na tem delu krajanov je bilo posekanih kar nekaj dreves, na kar naj bi občina že bila opozorjena. O jezi zaradi možnega predora obvoznice, ki bi presekala Aljažev hrib, smo že poročali. Prav tako razburja tudi predvidena ši- ritev mestnega pokopališča proti Podgorju, kjer se že leta in leta krajani počutijo odri- njene od mesta. Kot pravijo, so ulice v naselju »kot iz 40. let preteklega stoletja« in je samo vprašanje časa, kdaj se bo na račun tega, »da občina nikoli nima denarja za uredi- tev«, zgodila tragedija. Pred dnevi so glas povzdi- gnili tudi Društvo za našo vas Lopata, Odprto Celje, Lista za Celje, stanovalci De- lavske ulice in predstavniki Dobre države. »V Celju po- trebujemo OPN, ampak smo v dvomih, kako je aktualna oblast vsebinsko sodelovala pri snovanju OPN … Za to bi si morala vzeti več časa. Imam občutek, da razvoj Ce- lja še vedno narekujejo znani vlagatelji,« je pred dnevi dejal Sandi Sendelbah, ki je na za- dnjih županskih volitvah tudi kandidiral za župana Celja. Razočarani so tudi stanovalci Delavske ulice v Celju, kjer so še vedno prepuščeni sami sebi in industrijskemu hrupu. V Odprtem Celju menijo, da se prostorsko načrtovanje v Celju »prilagaja političnim in investicijskim težnjam« … Odziv župana? Mimo številnih kritik glede vsebine in dolgotrajne pri- prave ključnega dokumenta prostorskega urejanja obči- ne, ki se pojavljajo v javno- sti, očitno ni mogel župan Mestne občine Celje Matija Kovač, ki se je z nekaterimi pojasnitvami odzval tudi na svoji Facebookovi strani. »Žal je postopek usklajevanja do- kumenta z državnimi organi trajal nerazumno dolgih de- set let, kar je za občino zago- tovo pomenilo neko razvoj- no zavoro, ne pomeni pa, da dolgoročne rešitve niso več aktualne. Takšen načrt obči- na sprejme za več desetletij vnaprej in se bo zagotovo še prilagajal potrebam. Tudi trenutno veljaven celjski pro- storski plan iz leta 1986 še ni v celoti uresničen in ga OPN v marsičem povzema.« Kot je zapisal, predlog OPN krepi in zgošča tri značilna središča v občini – mesto Celje kot regionalno središče nacionalnega pomena ter Lju- bečno in Teharje kot lokalni središči – in s tem zagotavlja policentrični razvoj občine. »Večina upoštevanih indivi- dualnih pobud se nanaša na širitev stavbnih zemljišč na območjih poselitve. Pri dol- goročnem načrtovanju je po- memben poudarek na prepre- čevanju konfliktnih situacij v prostoru, ki jih imamo danes v Celju že precej.« Župan do- daja, da je cilj zmanjševanje nekompatibilne rabe prostora v prihodnosti, zato bodo ne- katere dejavnosti ali bivanje v prihodnosti postopoma opu- ščali. OPN zato določa omeji- tve pri novogradnjah, nikakor pa ne posega v dejavnosti.« Kot je župan za Novi te- dnik dejal že pred tedni, so se v zadnjem letu zgodile le nekatere spremembe pri usklajevanju načrta, ki so ve- zane na poplavno ogroženo območje Medloga in na umik vezne ceste, ki je bila zasno- vana po nasipu zadrževalnika na Lopati: »Do urbanističnih rešitev, ki jih je pred tem po- trdila večina nosilcev urejanja prostora, se nisem opredelje- val, ker bi s tem lahko nedo- pustno posegal v postopek in potencialno tudi v pra- vice pobudnikov, hkrati bi rušil strokovno avtonomijo pripravljavcev in strokovne službe. Pridobivanju mnenj javnosti, med katero sodimo tudi politiki, je bil namenjen čas javne razgrnitve. Po javni razgrnitvi se bodo strokov- ne službe opredelile do vseh prejetih pripomb.« Dodaja, da bo med prejetimi pripom- bami kar nekaj upravičenih, ki jih bo mogoče upošteva- ti, nekatere pa bodo glede na omejitve, ki jih imajo pri spremembah namenske rabe in enot urejanja prosto- ra, morda tudi predmet pri- hodnjih dopolnitev ali še po- gosteje predmet obravnave v okviru občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Glede na večletno pripravo predloga OPN, ki sega še v čas nekdanjega župana, Ko- vač dodaja: »Ne vem, koliko in kako je v teh letih nekda- nji župan vplival na posto- pek priprave OPN, sklepam pa, da je vpliv imel vsaj pri okvirnih usmeritvah, če ne pri reševanju posameznih pobud. Kakorkoli, od pri- pravljavcev, ki morajo vse rešitve uskladiti s 36 nosilci urejanja prostora, pričaku- jem, da so te strokovno ute- meljene in da zasledujejo načela enakopravne obrav- nave vseh pobudnikov in pritožnikov. Za to bomo poskrbeli v fazi pregleda pripomb.« V mladinskem domu Maribor in njegovih enotah po Sloveni- ji se, kot kaže, dogajajo nepravilnosti. (Foto: arhiv Večera) Kasneje storilec zapiše eno- stranski zapisnik o dogodku, ki jih ščiti v nadaljnjih po- stopkih. Ščitijo jih tudi drugi zaposleni, saj običajno noče- jo nastopiti proti sodelavcu. Na koncu storilec otrokom, ki so bili priče, dopove, da je bil napaden in da se je samo branil. Mladostnica je sicer kasneje o konkretnem dogodku obvestila ravnate- ljico Darjo Hrup, a vse, kar ji je ta na številna sporočila odpisala, je bilo, da se bo po počitnicah oglasila v skupini. Pa se ni. Ignoriranje strokovnih napak Še hujše je psihično nasilje, ki so ga mladostniki deležni. Njihove pripovedi se berejo kot napet psihološki triler …, ko odrasli, ki naj bi imeli kan- ček empatije, sipljejo sol na psihične rane mladostnikov, potem pa v svežo odprto rano še drezajo. »Ravno zato otro- ci pobegnejo iz teh domov,« opisuje anonimni vir. Tako naj bi ena od vzgojiteljic pred otrokom, celo pred sodiščem, ko je ta presojalo o njeni pre- mestitvi v »intenzivno enoto«, dejala, da ji je prav slabo, ko jo gleda. Isto dekle, ki ima za sabo že hude preizkušnje, se je moralo naposlušati še kri- tik, da je nihče ne mara, da iz nje ne bo nič, da naj se zami- sli nad sabo, kakšna je, da jo morajo vzgajati tuje ženske. Največkrat pa se je naposlu- šala groženj, da saj jo bodo že spravili v intenzivni od- delek. Gre za oddelek, kjer bodo iz nje posrkali zadnjo kapljo želje po življenju, je prepričana mladostnica. To je zaupala tudi enemu od drugih zaposlenih. Slednji je v šoku, ko je dekle kot luč na koncu tunela videlo le še smrt, poskušal vodstvo prepričati, naj jo iz Celja na- mesto v Slivnico prestavijo vsaj v Velenje, kjer je nekoč že bila, a, spet zaradi težav z eno vzgojiteljico, odšla. Končno mu je uspelo. Kaj točno je pretehtalo pri tej od- ločitvi, ne ve. Morda je bila kriva le prostorska stiska in- tenzivnega oddelka, morda je pretehtal razum. Dekle je v primerjavi z nekaterimi mladostniki po oceni nekaterih vzgojiteljic celo manj »težavno«, a so se le za slednjo dolgo trudili, da jo premestijo v Slivnico. Več kot štiri leta je bila v domu Malči Beličeve, kjer ni bilo nobenih težav. Ob prestavitvi v Velenje, v bližino kraja, kjer je do desetega leta živela, pa je njena matična vzgojiteljica pri njej našla same »napake« in zahtevala, da jo premestijo v »intenzivno enoto«. O tem je sodišče enkrat že odločalo in prisodilo, da za mladostni- co to ne bi bilo dobro. In še, da so vzgojiteljice strokovne- ga centra pri vztrajanju seli- tve mladostnice v Slivnico na- redile strokovno napako. To je zelo jasno zapisano tudi v sodbi sodišča. A so v domu mladostnico še pred tremi te- dni vseeno želeli prestaviti v Slivnico, strokovnih napak pa niso niti komentirali. Vodstvo ne trzne niti na druge stro- kovne napake, kot denimo, da vzgojiteljice podrobnosti o mladostnikih, s katerimi delajo, razlagajo drugim. Pri- mer, spet iz Celja, je bil, da je mož vzgojiteljice želel po ženinem telefonu govoriti z mladostnico in ji zabičal, naj se lepo vede pri njegovi ženi, sicer se bo on oglasil. Eden od vzgojiteljev v velenjski enoti se je mladostnikom po- skušal prikupiti tako, da jim je razdelil cigarete. Ena pa je iz domske blagajne vzela denar in ga dala mladostnici, da je slednja namesto v domu konec tedna preživela s fan- tom v motelu. V nasprotnem primeru bi vzgojiteljica ves konec tedna morala delati, ker bi dekle ostalo v domu. Kot še opisuje anonimni vir, se zgodi, da nekateri vzgojite- lji tudi bolne otroke s kakšno tableto za zbijanje temperatu- re pošljejo v šolo. Tako imajo dopoldan mir, ker so otroci po šolah. Ravnateljica: Dosledno spoštujemo standarde Vse te očitke smo predo- čili ravnateljici Darji Hrup. Natančno smo opisali enajst primerov (izpostavili smo tudi strokovno napako vzgo- jiteljic, opisano v sodbi) in jo prosili za komentar, kako je v opisanih primerih ukrepa- la. Na vse očitke je odgovo- rila zelo kratko: »Strokovni center Maribor, ki opravlja svojo dejavnost na poslov- nem naslovu in dislociranih enotah, je zavezan k spošto- vanju zakonodaje in visokim standardom ter strokovnim in poklicnim etičnim nače- lom, ki jih kot ravnateljica vestno in dosledno spoštu- jem ter zasledujem, enako pa pričakujem tudi od svojih zaposlenih. Kadar so zazna- ne kršitve, jih sankcioniramo in jih tudi vedno bomo sank- cionirali, skladno z zakono- dajo. Tovrstnih kršitev, ki jih navajate v vaših vprašanjih, v strokovnem centru nismo zaznali, zato jih tudi ne mo- remo komentirati.« Razmeroma kmalu bo jasno, ali je vsaj inšpekci- ja našla kršitve. Anonimna prijava je namreč romala tudi do njih. »Inšpektorat RS za šolstvo je prejel po- budo in pričel z inšpekcij- skim postopkom. Zadeva pa še poteka, zato drugih informacij zaenkrat ne mo- remo podati,« so pojasnili na Inšpektoratu RS za šol- stvo. Psihično nasilje, ki zajema žalitve, zasmeho- vanje, pripisovanje nega- tivnih značilnosti otroku, sramotenje, zastraševanje, manipuliranje, kar nekateri mladostniki doživljajo celo v zanje ustanovljenih insti- tucijah, je sicer po definiciji tista oblika nasilja, ki ga je najtežje prepoznati in doka- zati. Zaposleni, ki to sicer opazijo, imajo v strahu pred povračilnimi ukrepi zaveza- na usta. Samim mladostni- kom pa morda (spet) nihče ne bo prisluhnil. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 7, 15. februar 2024 GOSPODARSTVO Država še vedno išče kupce Tako kot prej Družbi za upravljanje ter- jatev bank (DUTB) tudi zdaj Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ne uspe najti kupcev za premoženje, ki ga ima v lasti na širšem celjskem območju. Med nepre- mičninami, ki jih je konec leta 2022 DUTB prenesla na SDH, so še vedno tri velike – Aerova upravna stavba v Ipavčevi ulici v Celju, poslovna stavba Ere v Velenju in vila Marija v Slovenskih Konjicah. Poleg teh treh večjih nepremičnin so na Celjskem na seznamu SDH še vedno poslov- ni prostor na Polzeli, hiša v Trnovljah, sta- novanje v Celju in deset zemljišč. Večinoma gre za stavbna zemljišča različnih velikosti. V SDH pojasnjujejo, da za vse nepremičnine aktivno iščejo kupce doma in tudi v tujini, konjiško vilo in poslovno stavbo Ere pa od- dajajo v najem. Najvišjo ceno med nepremičninami ima Aerova upravna stavba v Ipavčevi ulici v Ce- lju. Slaba banka jo je kupila marca predlani na dražbi in zanjo plačala 966 tisoč evrov. Cena, ki jo država želi za poslovne prosto- re, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, za manjšo pomožno stavbo ter za 3.100 kvadratnih me- trov parkirišča znaša zdaj 2,4 milijona evrov brez davka. Sto tisoč evrov cenejša je poslovna stavba Ere v Velenju. Zgradba ima v pritličju in štirih nadstropjih malo več kot 2.500 kvadratnih metrov prostorov. Država že več let prodaja tudi vilo Marija v Slovenskih Konjicah. Vila je bila v lasti Franca Riemerja, nekoč enega najbogatejših Slovencev, s stečajem njegovega podjetja Gradir pa je postala del stečajnega premoženja. Ker stečajnemu upravitelju na dražbah vile ni uspelo prodati, jo je pred še- stimi leti za 568 tisoč evrov kupila DUTB in zanjo nato zahtevala 850 tisoč evrov. Za enako ceno jo zdaj prodaja tudi SDH. JI Uniforest tudi letos na mnogih sejmih doma in po Evropi Z inovativnimi stroji osvajajo tuje trge Agritech je le eden od kmetijsko-gozdarskih sejmov, ki se jih doma in v tujini redno udeležuje podjetje Uniforest iz Latkove vasi. »Čeprav smo v dobi, ko se zdi, da prevladujejo splet in digitalne poti, so sejmi še vedno odlične priložnosti za stik s kupci, trgov- ci, poslovnimi partnerji in z drugimi obiskovalci,« pravijo v podjetju. Uniforest, ki je na mednarodnem trgu že dolgo znan kot inovativni proizvajalec viso- kokakovostne gozdarske mehanizacije, kljub veliki domači in tuji konkurenci iz leta v leto beleži rast poslovanja. Seznam držav, v katere izvaža, je vedno daljši. V zadnjem obdobju sta njegova najbolj rastoča trga Velika Britanija in Avstralija. JANJA INTIHAR V Uniforestu so z udeležbo na letošnjem Agritechu zado- voljni. Kot pravijo, je bil obisk nad pričakovanji, strokovna podkovanost obiskovalcev pa visoka. Njihova mnenja, pri- poročila in izzivi jim pome- nijo veliko, saj z njihovo po- močjo prepoznajo priložnosti za izboljšave in nadgradnje svojih strojev. »Izkušnje uporabnikov in potrebe trga predstavljajo dva od temeljev našega razvoja. Poleg nepo- srednih strokovnih zahtev po varnosti, kakovosti in visoki uporabnosti strojev naš cilj ni le prepoznavanje smernic industrije gozdarskih strojev, temveč tudi izpolnjevanje pričakovanj naših kupcev,« navajajo v podjetju. Celjski kmetijsko-gozdar- ski sejem je bil za Uniforest uspešen tudi zaradi prizna- nja za najboljši izdelek v kategoriji gozdarstvo. Dobil ga je za rezalno-cepilni stroj TITAN53/40 Premium, ki je le eden od rezultatov dela njegove razvojne skupine. Več preudarno zasnovanih in patentiranih rešitev odli- kuje stroj, ki je dopadljiv je tudi na pogled. Lani je dobil prestižno nemško nagrado za oblikovanje German Design Award. V podjetju pravijo, da rezalno-cepilni stroj, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom, na vseh trgih sprejemajo dobro, kar se kaže tudi pri prodaji. Čeprav ga za zdaj marketinško niso posebej izpostavljali, je zanj kljub temu veliko zanimanje na vseh sejmih, tudi tujih. To velja za celotno Evropo, a tudi za ZDA in Avstralijo. »Naš cilj pri oblikovanju re- zalno-cepilnega stroja TITAN 53/40 Premium je bil izdelati celovito rešitev za profesio- nalne proizvajalce drv, ki že- lijo večjo produktivnost. Stroj bogatijo številne inovacije na področju trajnosti, prijazno- sti za uporabnika, visoke storilnosti in upoštevanja pre- poznavnih oblikovnih linij, ki smo jih tudi patentirali,« pra- vijo v Uniforestu. Od nemškega Offenburga do slovenske Komende Najbolj odmevna sejma, ki se ju je podjetje udeleži- lo lani, sta bila Austrofoma v Avstriji in Agritechnica v Nemčiji. Prvi je kot največja demonstracijska predstavitev gozdarskih in lesnopredelo- valnih strojev svetovno pri- znanih proizvajalcev odlična priložnost, da proizvajalci stroje pokažejo »v akciji«, drugi pa kot največji sejem na področju kmetijstva in gozdarstva v Evropi poleg prodajnih priložnosti omogo- ča tudi številne stike z ugle- na Portugalskem in še mnogo drugih kmetijsko-gozdarskih sejmov po vsej Evropi, kjer jih mnogokrat zastopajo tudi njihovi distributerji. Seveda se vsako leto dobro pripravijo tudi na slovenske sejme in so redni udeleženci Gregorjeve- ga sejma, sejma v Komendi, Agre v Murski Soboti in še drugih dogodkov, ki jih or- ganizirajo njihovi kupci. Najbolj rastoča britanski in avstralski trg Uniforest večino prihodkov ustvari na tujih trgih. Trenu- tno izvaža v 45 držav po vsem svetu. Čeprav je slovenski trg majhen, je za podjetje pomemben, saj predstavlja približno 15 odstotkov celo- tne prodaje, na kar so, pravi- jo v podjetju, ponosni. Poleg Slovenije so med njegovimi najpomembnejšimi trgi Nem- čija, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. V zadnjem obdobju ga pozitivno presenečata Ve- lika Britanija in Avstralija kot dva najbolj rastočih trgov, saj je bil izvoz v ti dve državi tudi lani nad pričakovanji. Leta 2022 je Uniforest imel 32 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 24 odstotkov več kot leto prej. Podobno rast je dosegel tudi lani, s čimer so, pravijo v pod- jetju, glede na globalne eko- nomske razmere zadovoljni. Tako kot prihodke Uniforest iz leta v leto zvišuje tudi šte- vilo zaposlenih. Trenutno jih ima malo več kot sto, vendar se njegove kadrovske potre- be zaradi novih proizvodnih zmogljivosti še povečujejo. Podjetje se je namreč odločilo za postavitev nove proizvo- dne hale in avtomatiziranega skladišča ter za nakup visoko- tehnoloških strojev, s čimer si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Za njegovo naložbo mu je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja. V Uniforestu so prepričani, da težav pri pridobivanju no- vih kadrov ne bodo imeli. Trg dela je sicer trenutno zahte- ven, pravijo, ampak do zdaj se je izkazalo, da s pravim pristopom lahko pridobijo odlične kadre. K prepoznav- nosti podjetja kot zanimivega zaposlovalca jim pomagata tudi prisotnost na družbenih omrežjih ter lokalnih sejmih, kot je Agritech. Država je predlani Aerovo upravno stavbo kupila za malo manj kot milijon evrov, prodaja jo za 2,4 milijona evrov. (Foto: Andraž Purg) Podjetje Uniforest je letošnje sejemsko leto začelo na celjskem sejmu Agritech. (Foto: arhiv Uniforesta) dnimi proizvajalci, ki bi jih v prihodnosti želeli vključiti v krog svojih dobaviteljev, o po- membnosti obeh sejmov za njihovo poslovanje pravijo v Uniforestu. Tudi letos se bodo udeleži- li več sejmov doma in v tuji- ni. Kot enega od prelomnih navajajo sejem Forst Live v Offenburgu v Nemčiji, ki bo sredi aprila. Na tem sejmu podjetja javno predstavljajo najnovejše rešitve na podro- čju profesionalnega gozdar- stva. Tudi Uniforest bo letos sodeloval z novostmi, ki so sicer še v razvojno-testni fazi, a bodo do aprila pripravljene za trg. Poleg nemško govorečih držav je v gozdarstvu močna tudi Francija, kjer se že več let predstavljajo na sejmu Eu- roforest, ki pa ga letos ne bo. Z demonstracijami delovanja različnih strojev in zunanjim razstavnim prostorom se bodo zato v večjem obsegu julija predstavili v Belgiji na prav tako zelo dobro obiska- nem sejmu Libramont in z njim povezanem dogodku Demo Forest, jeseni pa jih na tem trgu čaka še sejem Sommet de l'Elevage. Letos bodo po več letih nastopili na finskem sejmu Finnmet- ko, udeležili se bodo tudi sej- ma Silva Regina na Češkem, Bjelovarskega sejma na Hrva- škem, Agre v Nemčiji, FNA Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 7, 15. februar 2024 GOSPODARSTVO Država še vedno išče kupce Tako kot prej Družbi za upravljanje ter- jatev bank (DUTB) tudi zdaj Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ne uspe najti kupcev za premoženje, ki ga ima v lasti na širšem celjskem območju. Med nepre- mičninami, ki jih je konec leta 2022 DUTB prenesla na SDH, so še vedno tri velike – Aerova upravna stavba v Ipavčevi ulici v Celju, poslovna stavba Ere v Velenju in vila Marija v Slovenskih Konjicah. Poleg teh treh večjih nepremičnin so na Celjskem na seznamu SDH še vedno poslov- ni prostor na Polzeli, hiša v Trnovljah, sta- novanje v Celju in deset zemljišč. Večinoma gre za stavbna zemljišča različnih velikosti. V SDH pojasnjujejo, da za vse nepremičnine aktivno iščejo kupce doma in tudi v tujini, konjiško vilo in poslovno stavbo Ere pa od- dajajo v najem. Najvišjo ceno med nepremičninami ima Aerova upravna stavba v Ipavčevi ulici v Ce- lju. Slaba banka jo je kupila marca predlani na dražbi in zanjo plačala 966 tisoč evrov. Cena, ki jo država želi za poslovne prosto- re, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, za manjšo pomožno stavbo ter za 3.100 kvadratnih me- trov parkirišča znaša zdaj 2,4 milijona evrov brez davka. Sto tisoč evrov cenejša je poslovna stavba Ere v Velenju. Zgradba ima v pritličju in štirih nadstropjih malo več kot 2.500 kvadratnih metrov prostorov. Država že več let prodaja tudi vilo Marija v Slovenskih Konjicah. Vila je bila v lasti Franca Riemerja, nekoč enega najbogatejših Slovencev, s stečajem njegovega podjetja Gradir pa je postala del stečajnega premoženja. Ker stečajnemu upravitelju na dražbah vile ni uspelo prodati, jo je pred še- stimi leti za 568 tisoč evrov kupila DUTB in zanjo nato zahtevala 850 tisoč evrov. Za enako ceno jo zdaj prodaja tudi SDH. JI Uniforest tudi letos na mnogih sejmih doma in po Evropi Z inovativnimi stroji osvajajo tuje trge Agritech je le eden od kmetijsko-gozdarskih sejmov, ki se jih doma in v tujini redno udeležuje podjetje Uniforest iz Latkove vasi. »Čeprav smo v dobi, ko se zdi, da prevladujejo splet in digitalne poti, so sejmi še vedno odlične priložnosti za stik s kupci, trgov- ci, poslovnimi partnerji in z drugimi obiskovalci,« pravijo v podjetju. Uniforest, ki je na mednarodnem trgu že dolgo znan kot inovativni proizvajalec viso- kokakovostne gozdarske mehanizacije, kljub veliki domači in tuji konkurenci iz leta v leto beleži rast poslovanja. Seznam držav, v katere izvaža, je vedno daljši. V zadnjem obdobju sta njegova najbolj rastoča trga Velika Britanija in Avstralija. JANJA INTIHAR V Uniforestu so z udeležbo na letošnjem Agritechu zado- voljni. Kot pravijo, je bil obisk nad pričakovanji, strokovna podkovanost obiskovalcev pa visoka. Njihova mnenja, pri- poročila in izzivi jim pome- nijo veliko, saj z njihovo po- močjo prepoznajo priložnosti za izboljšave in nadgradnje svojih strojev. »Izkušnje uporabnikov in potrebe trga predstavljajo dva od temeljev našega razvoja. Poleg nepo- srednih strokovnih zahtev po varnosti, kakovosti in visoki uporabnosti strojev naš cilj ni le prepoznavanje smernic industrije gozdarskih strojev, temveč tudi izpolnjevanje pričakovanj naših kupcev,« navajajo v podjetju. Celjski kmetijsko-gozdar- ski sejem je bil za Uniforest uspešen tudi zaradi prizna- nja za najboljši izdelek v kategoriji gozdarstvo. Dobil ga je za rezalno-cepilni stroj TITAN53/40 Premium, ki je le eden od rezultatov dela njegove razvojne skupine. Več preudarno zasnovanih in patentiranih rešitev odli- kuje stroj, ki je dopadljiv je tudi na pogled. Lani je dobil prestižno nemško nagrado za oblikovanje German Design Award. V podjetju pravijo, da rezalno-cepilni stroj, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom, na vseh trgih sprejemajo dobro, kar se kaže tudi pri prodaji. Čeprav ga za zdaj marketinško niso posebej izpostavljali, je zanj kljub temu veliko zanimanje na vseh sejmih, tudi tujih. To velja za celotno Evropo, a tudi za ZDA in Avstralijo. »Naš cilj pri oblikovanju re- zalno-cepilnega stroja TITAN 53/40 Premium je bil izdelati celovito rešitev za profesio- nalne proizvajalce drv, ki že- lijo večjo produktivnost. Stroj bogatijo številne inovacije na področju trajnosti, prijazno- sti za uporabnika, visoke storilnosti in upoštevanja pre- poznavnih oblikovnih linij, ki smo jih tudi patentirali,« pra- vijo v Uniforestu. Od nemškega Offenburga do slovenske Komende Najbolj odmevna sejma, ki se ju je podjetje udeleži- lo lani, sta bila Austrofoma v Avstriji in Agritechnica v Nemčiji. Prvi je kot največja demonstracijska predstavitev gozdarskih in lesnopredelo- valnih strojev svetovno pri- znanih proizvajalcev odlična priložnost, da proizvajalci stroje pokažejo »v akciji«, drugi pa kot največji sejem na področju kmetijstva in gozdarstva v Evropi poleg prodajnih priložnosti omogo- ča tudi številne stike z ugle- na Portugalskem in še mnogo drugih kmetijsko-gozdarskih sejmov po vsej Evropi, kjer jih mnogokrat zastopajo tudi njihovi distributerji. Seveda se vsako leto dobro pripravijo tudi na slovenske sejme in so redni udeleženci Gregorjeve- ga sejma, sejma v Komendi, Agre v Murski Soboti in še drugih dogodkov, ki jih or- ganizirajo njihovi kupci. Najbolj rastoča britanski in avstralski trg Uniforest večino prihodkov ustvari na tujih trgih. Trenu- tno izvaža v 45 držav po vsem svetu. Čeprav je slovenski trg majhen, je za podjetje pomemben, saj predstavlja približno 15 odstotkov celo- tne prodaje, na kar so, pravi- jo v podjetju, ponosni. Poleg Slovenije so med njegovimi najpomembnejšimi trgi Nem- čija, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. V zadnjem obdobju ga pozitivno presenečata Ve- lika Britanija in Avstralija kot dva najbolj rastočih trgov, saj je bil izvoz v ti dve državi tudi lani nad pričakovanji. Leta 2022 je Uniforest imel 32 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 24 odstotkov več kot leto prej. Podobno rast je dosegel tudi lani, s čimer so, pravijo v pod- jetju, glede na globalne eko- nomske razmere zadovoljni. Tako kot prihodke Uniforest iz leta v leto zvišuje tudi šte- vilo zaposlenih. Trenutno jih ima malo več kot sto, vendar se njegove kadrovske potre- be zaradi novih proizvodnih zmogljivosti še povečujejo. Podjetje se je namreč odločilo za postavitev nove proizvo- dne hale in avtomatiziranega skladišča ter za nakup visoko- tehnoloških strojev, s čimer si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Za njegovo naložbo mu je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja. V Uniforestu so prepričani, da težav pri pridobivanju no- vih kadrov ne bodo imeli. Trg dela je sicer trenutno zahte- ven, pravijo, ampak do zdaj se je izkazalo, da s pravim pristopom lahko pridobijo odlične kadre. K prepoznav- nosti podjetja kot zanimivega zaposlovalca jim pomagata tudi prisotnost na družbenih omrežjih ter lokalnih sejmih, kot je Agritech. Država je predlani Aerovo upravno stavbo kupila za malo manj kot milijon evrov, prodaja jo za 2,4 milijona evrov. (Foto: Andraž Purg) Podjetje Uniforest je letošnje sejemsko leto začelo na celjskem sejmu Agritech. (Foto: arhiv Uniforesta) dnimi proizvajalci, ki bi jih v prihodnosti želeli vključiti v krog svojih dobaviteljev, o po- membnosti obeh sejmov za njihovo poslovanje pravijo v Uniforestu. Tudi letos se bodo udeleži- li več sejmov doma in v tuji- ni. Kot enega od prelomnih navajajo sejem Forst Live v Offenburgu v Nemčiji, ki bo sredi aprila. Na tem sejmu podjetja javno predstavljajo najnovejše rešitve na podro- čju profesionalnega gozdar- stva. Tudi Uniforest bo letos sodeloval z novostmi, ki so sicer še v razvojno-testni fazi, a bodo do aprila pripravljene za trg. Poleg nemško govorečih držav je v gozdarstvu močna tudi Francija, kjer se že več let predstavljajo na sejmu Eu- roforest, ki pa ga letos ne bo. Z demonstracijami delovanja različnih strojev in zunanjim razstavnim prostorom se bodo zato v večjem obsegu julija predstavili v Belgiji na prav tako zelo dobro obiska- nem sejmu Libramont in z njim povezanem dogodku Demo Forest, jeseni pa jih na tem trgu čaka še sejem Sommet de l'Elevage. Letos bodo po več letih nastopili na finskem sejmu Finnmet- ko, udeležili se bodo tudi sej- ma Silva Regina na Češkem, Bjelovarskega sejma na Hrva- škem, Agre v Nemčiji, FNA Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 7, 15. februar 2024 GOSPODARSTVO Zaradi tožbe, povezane s prodajo obrata v Šempetru, stečajni postopek Aera še ni končan Je bila provizija res previsoka? Celjsko sodišče bo v prihodnjih tednih odločilo, ali je tožba, ki jo je družba AC, agrocenter iz Šempetra vložila zoper podjetji Aero v stečaju in Voob Tehno- logies ter avstrijsko spletno dražilnico NetBit, upra- vičena ali ne. Tožba je povezana s prodajo Aerovega obrata v Šempetru pred šestimi leti, pri kateri naj bi si po prepričanju šempetrske družbe dražilnica vzela preveliko provizijo. Zato zahteva razveljavitev tistega dela pogodbe, ki se nanaša na plačilo njenih storitev. Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril pričakuje, da bo sodišče tožbo zavrnilo. JANJA INTIHAR Zgodba o prodaji in ka- snejši zamenjavi lastništva Aerovega obrata v Šempetru je precej nenavadna, enako velja za tožbo. Stečajna upraviteljica Alen- ka Gril je po stečaju Aera pro- izvodni kompleks najprej že- lela oddati v najem, a je bila pri tem neuspešna. Neuspe- šna je bila tudi prva dražba za prodajo obrata. Družba za upravljanje terjatev bank, ki je bila največja ločitvena upnica Aera, je namreč zahte- vala previsoko izklicno ceno. Stečajna upraviteljica se je nato odločila, da bo nepre- mičnine in stroje poskušala prodati s pomočjo avstrijske spletne dražilnice NetBid. Kot je takrat pojasnila, se je za podjetje NetBid odločila, ker je specializirano za pro- dajo proizvodne opreme in nepremičnin po vsej Evropi in ker je z njegovo pomočjo nove lastnike že dobilo nekaj stečajnega premoženja tudi v Sloveniji. Pred začetkom spletne dražbe je tudi pou- darila, da sodelovanje z Net- Bidom ne bo finančno obre- menilo Aerove stečajne mase, ker bodo Avstrijci stroške, ki jih bodo imeli z dražbo, za- računali izbranemu kupcu. In prav to plačilo stroškov je bilo razlog za tožbo, ki jo mora zdaj razrešiti sodišče. Za nakup šempetrskega obrata so se potegovala šti- ri podjetja, med njimi Voob Technologies iz Latkove vasi in AC, agrocenter. Najnižja sprejemljiva cena za proi- zvodne hale, skladišča, ne- pozidana zemljišča ter nekaj drugih stavb je bila 1,7 mi- lijona evrov. Podjetje Voob Technologies je ponudilo pol milijona evrov več in na dražbi zmagalo. V podjetju takrat o načrtih, ki naj bi jih imeli s kupljenim obratom, niso želeli govoriti. Najbrž zato, ker je kmalu lastnik te nepremičnine postalo pod- jetje AC, agrocenter, ki je na dražbi ponudilo tretjo najviš- jo ceno. Dve leti po dražbi je vložilo tožbo. Direktor podjetja Bojan Je- len je takrat dejal, da je AC, agrocenter sodni postopek sprožil, ker želi doseči nič- nost tistega dela kupopro- dajne pogodbe, ki se nanaša na storitve avstrijske družbe NetBit. Ta je namreč za svoje storitve pri prodaji Aerovih nepremičnin v Šempetru prejela plačilo v višini 15 od- stotkov kupnine. Provizija je bila občutno previsoka, je po- udaril, saj je presegla zakon- sko dopustno najvišje plačilo, ki znaša 4 odstotke kupnine. Dodal je še, da tožba ni uper- jena proti Aeru v stečaju in družbi Voob Technologies in da sta obe podjetji vpleteni v sodni postopek, ker sta so- delovali pri prodaji oziroma nakupu obrata. S stroški dražbe so bili seznanjeni Prva obravnava tožbe AC, agrocentra je bila jeseni 2021. Nadaljevati bi se morala ja- nuarja naslednje leto, a je so- dišče postopek zaradi stečaja podjetja Voob Technologies preložilo za nedoločen čas. Stečaj se je kmalu končal, saj se je izkazalo, da Voob Tech- nologies nima prav nobenega premoženja in je moralo stro- ške postopka plačati sodišče. Prejšnji teden je sodišču končno uspelo izvesti obrav- navo, ki je bila tudi zadnja. Upraviteljica Alenka Gril oce- njuje, da bo odločitev o tem, ali je bila tožba upravičena ali ne, sprejelo najkasneje v enem mesecu. »Pričakujem, da bo sodišče tožbo, ki jo je vložilo podjetje, ki ni imelo poslovnega razmerja ne z Aerom kot prodajalcem ne z NetBidom kot posrednikom pri prodaji, zavrnilo. Če je ne bi, bi bilo čudno, saj je bila prodaja izvedena v soglasju z upniškim odborom in naj- večjim ločitvenim upnikom, imela je tudi vsa potrebna soglasja sodišča. In tudi vsi morebitni kupci, ki so sode- lovali na spletni dražbi, torej tudi podjetje AC, agrocenter, so podpisali dokument, da so seznanjeni z vsemi pogoji dražbe, tudi z višino provizi- je,« pravi Grilova. Ob tem še navaja, da je ustavno sodišče novembra lani razveljavilo omejitev vrednosti provizij pri nepremičninskem po- sredovanju, kadar ne gre za prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja fizični osebi. To pomeni, da ni več omejitev višine provizije za posredo- vanje pri poslih, v katerih sodelujejo pravne osebe. Pri prodaji šempetrskega obrata, pravi, sta sodelovali dve prav- ni osebi – Aero v stečaju in družba NetBit. »Denarja ni več« Upraviteljica priznava, da je bila provizija visoka, a je bila takšna zato, ker je av- strijska dražilnica pripravila tri načine prodaje šempetr- skega obrata. Kupiti je bilo mogoče obrat kot poslovno celoto, samo nepremičnine ali samo premičnine ali pa nepremičnine in vsak stroj posebej. »Šempetrsko podje- tje želi s tožbo dobiti nazaj nekaj denarja, a je, tako kot so vsi drugi, pred dražbo ve- delo, kakšni so pogoji proda- je, in je to tudi podpisalo,« poudarja Grilova. Zahteva AC, agrocentra, naj sodišče razveljavi pogodbo, se ji zdi nesprejemljiva. Kupnino od prodaje obrata je že razdeli- la upnikom, denarja ni več, pravi. Če AC, agrocenter s tožbo ne bo uspel, bo najverjetneje vložil pritožbo na višje sodi- šče, meni upraviteljica. To bo podaljšalo stečajni postopek Aera, ki traja že osem let, zvi- šali se bodo tudi stroški steča- ja. Kakšno odločitev sodišča pričakujejo in kaj so naredili s stavbami nekdanjega Aero- vega obrata, smo želeli vpra- šati odgovorne v šempetrski družbi, a so bili vsi za naše klice nedosegljivi. Jogurti LCA inovativno živilo desetletja Inštitut za nutricionistiko je že desetič razglasil najbolj inovativna živila, ki so na pro- dajne police prišla v zadnjem letu, so plod slovenskega razvoja in imajo ugodno hranilno sestavo. Letos prvič je podelil tudi nagrade za inovacije desetletja. Med desetimi podjetji, ki so dobila nagrade za inovacije desetletja, je tudi Mlekarna Celeia. Po oceni strokovne skupine in porabnikov njeni jogurti LCA brez sladil in dodanega sladkorja najbolj izstopajo v svoji skupini. V mlekarni so na nagrado zelo ponosni in poudarjajo, da so vsi njihovi izdelki v celoti rezultat domačega znanja in dela. Mlekarna Celeia, ki je največja mlekarna v slovenski lasti, vsak dan odkupuje mleko z več kot šeststo kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije. Lani je odkupila malo manj kot 70 milijonov litrov mleka, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. JI Pokušino jogurtov LCA so na podelitvi nagrad inovativnim živilom predstavile (z leve) mlečna kraljica Zelene doline Alina Zupanc, razvojna tehnologinja Anja Pušnik ter vodja razvoja in tehnologije v Mlekarni Celeia Ale- ksandra Zajc. (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) Stečajna upraviteljica Alenka Gril pričakuje, da bo sodišče zavrnilo tožbo družbe AC, agrocenter. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Nekdanji Aerov obrat v Šempetru (Foto: Andraž Purg) Država zvišala dividendo cinkarne Delničarji Cinkarne Celje so se na izredni seji skupščine odločili, da si bodo razdelili nekaj več kot 25 milijonov evrov bi- lančnega dobička iz leta 2022. Bruto dividenda na delnico bo znašala 3,20 evra. Lastniki bodo divi- dende dobili 23. februarja. Uprava in nadzorni svet sta sicer predlagala nekoli- ko nižje dividende. Znaša- le naj bi 2,77 evra bruto na delnico, kar pomeni, da bi družba svojim delničarjem razdelila 21,6 milijona evrov oziroma polovico predlan- skega čistega dobička. Pre- ostanek bilančnega dobička v višini 3,3 milijona evrov bi ostal nerazporejen. Na seji, na kateri je bilo prisotnega nekaj več kot po- lovico kapitala, so delničarji skoraj soglasno podprli na- sprotni predlog Slovenskega državnega holdinga in bru- to dividendo zvišali na 3,20 evra. V SDH, ki ima nekaj več kot 25 odstotkov delnic cinkarne, so prepričani, da izplačilo višjih dividend ne bo negativno vplivalo na poslovanje celjske družbe, saj je bila leta 2022 izjemno uspešna, poleg tega je neza- dolžena in je njeno finanč- no stanje stabilno. Cinkarna lani ni izplačala dividend. Če bi jih, bi mo- rala vrniti državno pomoč, ki jo je dobila za omilitev posledic energetske krize. JI Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zatem ko so že pretekli teden iz celjske bolnišnice poročali o povečanem številu bolnikov z respiratorni- mi obolenji, tokrat ponovno opozarjajo, da so zaradi epidemije gripe »močno zaostreni pogoji za strokovno varno obravnavo vseh hospitaliziranih bolnikov«. SIMONA ŠOLINIČ Gradnja zunanjega dvigala in prenova sob CELJE – Od konca minulega leta gradi podjetje Ges pri Domu ob Savinji težko pričakovano zunanje dvigalo s terasami. Nova pridobitev bo urejena na južnem delu osemnadstropnega stolpiča. V drugem delu doma bodo prenovljene še sobe v štirih nadstropjih. Novo dvigalo bo omogočalo lažje delo zaposlenih in bolj kakovostno bivanje stanovalcev, v primeru požara pa možnost hitrejšega umika iz doma. V stavbi sta zdaj dve dvigali, s katerima se prevažajo stanovalci, uporabljajo pa ju tudi za prevoz materiala, pripomočkov, hrane … Tako ni omogočeno ločevanje čistih in nečistih poti. V vsakem nadstropju bo ob dvigalu terasa, ki bo nudila prostor za druženje in stik z naravo, zlasti za tiste, ki ne morejo redno iz doma. V drugem delu doma naj bi v nadaljevanju prenovili sobe od 2. do 5. nadstropja. Po končani prenovi bodo tam samo enoposteljne in dvoposteljne sobe, skupni prostori bodo večji in svetlejši. Vrednost obeh naložb znaša 3,2 milijona evrov. Mini- strstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo več kot 90 odstotkov denarja, razliko pa bo zagotovil dom. TC Tako so si novo podobo Doma ob Savinji zamislili načrtovalci iz kolektiva Zgradbazamisli v sodelovanju z arhitektom Danijelom Jagričem, ki je pred desetletji zasnoval dom. Pod vprašajem strokovna obravnava bolnikov? CELJE – Zaradi gripe in zasedenosti postelj Na celjski urgenci takšnega pri- zora, da bi bila kakšna postelja prazna, te dni ni več videti. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Internistični bolnišnični od- delki in oddelek za infekcijske bolezni ter vročinska stanja celjske bolnišnice so povsem polni, zasedenost nekaterih je zaradi uporabljenih zasilnih ležišč celo višja od 100 odstot- kov. V bolnišnici pravijo, da so primorani povprečno 25 bolni- kov na dan, ki pomoč poiščejo v urgentnem centru, hospitali- zirati zunaj infektološkega in internističnih oddelkov, kjer bi bili sicer obravnavani. »Bol- nike z dihalno stisko tako na- meščajo na postelje drugih od- delkov, ki v času zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva nimajo lastnega dežur- nega zdravnika, saj svojo spe- cialnost v tem času zagotavlja- jo s pripravljenostjo od doma,« pravijo v bolnišnici. Zato naj bi bila tudi varna obravnava bolnikov pod vprašajem. »Da lahko zadostimo potrebam prekomernega števila bolnikov z gripo, zdravnike prerazpo- rejamo z njihovih rednih de- lovišč in s tem zmanjšujemo obstoječe elektivne dejavnosti, torej program specialistično ambulantne dejavnosti in di- agnostike,« dodajajo. Kritični do nekaterih obiskovalcev Zaradi velikega števila respi- ratornih obolenj so v Splošni bolnišnici Celje še dodatno poostrili tudi ukrep prepovedi obiskov hospitaliziranih bol- nikov, in sicer na oddelku za pulmologijo in oddelku za he- matologijo in onkologijo. »Do preklica tega ukrepa so obiski na teh dveh oddelkih prepove- dani za vse obiskovalce, razen za obiskovalce kritično bolnih in umirajočih bolnikov, pri katerih so ves čas omogočeni obiski po presoji zdravnika,« dodajajo. Prepoved obiskov tako zdaj velja že na štirih bolnišničnih oddelkih, poleg omenjenih tudi na ginekolo- ško-porodniškem oddelku in oddelku za bolezni prebavil. Na vseh drugih oddelkih velja omejitev obiskov na eno zdra- vo osebo. »Naše osebje opaža, da se veliko obiskovalcev ne drži te omejitve, zato vse, ki imajo svojce v bolnišnici, še enkrat pozivamo, naj v bol- nišnico ne prihajajo v večjem številu od omejitve. Prav tako pozivamo, naj v bolnišnico ne prihajajo obiskovalci, ki niso zdravi ali imajo znake prehla- dnih obolenj. Ukrepi prepo- vedi obiskov so sprejeti zgolj zaradi zaščite bolnikov, ki se zdravijo pri nas,« še zaključu- jejo v bolnišnici. Za zlati znak razvijanja zelenega turizma CELJE – Mestna občina se je leta 2015 vključila v zeleno shemo slovenskega turizma. Vsebuje 84 ukrepov oziroma standardov, ki jih je treba uresničevati na področjih, kot so narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, poslovanje turi- stičnih ponudnikov … Gle- de na dosežene standarde je Celje na 27 . mestu med 61 destinacijami in od leta 2022 nosilec srebrnega znaka Slo- venia Green. Za pridobitev zlatega zna- ka mora občina imeti še ve- ljavni strategiji za kulturo in za gibalno ovirane osebe ter vsaj enega ponudnika z znakom zeleni ključ, razvi- jati mora zelene turistične izdelke in zmanjševati koli- čine odpadkov. Celje je sicer najslabšo oceno doseglo na področju okolja in podnebja, predvsem na račun tega, da ni analiz izpustov CO2 iz tu- rističnih dejavnosti in ukre- pov na področju podnebnih sprememb. Na nedavnem srečanju v Celju, kjer je župan Matija Kovač podpisal zeleno za- vezo slovenskega turizma, s katero se je destinacija Ce- lje zavezala k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave, je Društvo za okoljsko vzgo- jo Evrope v Sloveniji Hotelu Evropa podelilo okoljski znak zeleni ključ. Gre za vodilni standard odličnosti na podro- čju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turi- stični industriji. V družbi Eu- rotas Hoteli, kamor sodi tudi Hotel Evropa, so uvedli nasle- dnje zelene prakse: ukinili so uporabo plastike za enkratno uporabo, racionalizirali rabo energentov, zaposlene osve- ščajo in izobražujejo, skrbno ravnajo z odpadki, odvečno kavno vodo uporabljajo za zalivanje rastlin, goste spod- bujajo k uporabi javnega pre- voza … TC Proti suhim zadrževalnikom CELJE – Pred stavbo Direkcije RS za vode v Celju se je minulo sredo s traktorji in kmetijskimi stroji zbralo okoli sto kmetov, ki zahtevajo ustavitev postopkov za gradnjo suhih zadrževalnikov. Kmetje, ki so se zbrali pred sedežem Direkcije RS za vode v Celju, zahtevajo ustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu. Poudarili so, da ne nasprotujejo protipoplav- nim ukrepom, a menijo, da bi jih lahko pristojni izvedli ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. Med svoje zahteve so uvrstili umik zakona, ki predvideva hitre razlastitve kmetij- skih zemljišč. V roku dveh tednov si želijo sestanka s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, z ministrom za naravne vire in pro- stor Jožetom Novakom in s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice. Kot so še povedali na tokratnem zboru v Celju, se želijo sestati še z načrtovalci suhih zadrževalnikov. Direktorica DRSV mag. Neža Kodre je po sestanku med drugim dejala, da bo direkcija pogosteje komunicirala s predstavniki kmetov in jim temeljiteje predstavila načrtovane ukrepe v porečju Savinje. Preučila bo predloge kmetov in se do njih opredelila. TS »Koga ščitimo, ko žrtvujemo kmete?« so udeleženci med drugim zapisali na svoje transparente. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zatem ko so že pretekli teden iz celjske bolnišnice poročali o povečanem številu bolnikov z respiratorni- mi obolenji, tokrat ponovno opozarjajo, da so zaradi epidemije gripe »močno zaostreni pogoji za strokovno varno obravnavo vseh hospitaliziranih bolnikov«. SIMONA ŠOLINIČ Gradnja zunanjega dvigala in prenova sob CELJE – Od konca minulega leta gradi podjetje Ges pri Domu ob Savinji težko pričakovano zunanje dvigalo s terasami. Nova pridobitev bo urejena na južnem delu osemnadstropnega stolpiča. V drugem delu doma bodo prenovljene še sobe v štirih nadstropjih. Novo dvigalo bo omogočalo lažje delo zaposlenih in bolj kakovostno bivanje stanovalcev, v primeru požara pa možnost hitrejšega umika iz doma. V stavbi sta zdaj dve dvigali, s katerima se prevažajo stanovalci, uporabljajo pa ju tudi za prevoz materiala, pripomočkov, hrane … Tako ni omogočeno ločevanje čistih in nečistih poti. V vsakem nadstropju bo ob dvigalu terasa, ki bo nudila prostor za druženje in stik z naravo, zlasti za tiste, ki ne morejo redno iz doma. V drugem delu doma naj bi v nadaljevanju prenovili sobe od 2. do 5. nadstropja. Po končani prenovi bodo tam samo enoposteljne in dvoposteljne sobe, skupni prostori bodo večji in svetlejši. Vrednost obeh naložb znaša 3,2 milijona evrov. Mini- strstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo več kot 90 odstotkov denarja, razliko pa bo zagotovil dom. TC Tako so si novo podobo Doma ob Savinji zamislili načrtovalci iz kolektiva Zgradbazamisli v sodelovanju z arhitektom Danijelom Jagričem, ki je pred desetletji zasnoval dom. Pod vprašajem strokovna obravnava bolnikov? CELJE – Zaradi gripe in zasedenosti postelj Na celjski urgenci takšnega pri- zora, da bi bila kakšna postelja prazna, te dni ni več videti. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Internistični bolnišnični od- delki in oddelek za infekcijske bolezni ter vročinska stanja celjske bolnišnice so povsem polni, zasedenost nekaterih je zaradi uporabljenih zasilnih ležišč celo višja od 100 odstot- kov. V bolnišnici pravijo, da so primorani povprečno 25 bolni- kov na dan, ki pomoč poiščejo v urgentnem centru, hospitali- zirati zunaj infektološkega in internističnih oddelkov, kjer bi bili sicer obravnavani. »Bol- nike z dihalno stisko tako na- meščajo na postelje drugih od- delkov, ki v času zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva nimajo lastnega dežur- nega zdravnika, saj svojo spe- cialnost v tem času zagotavlja- jo s pripravljenostjo od doma,« pravijo v bolnišnici. Zato naj bi bila tudi varna obravnava bolnikov pod vprašajem. »Da lahko zadostimo potrebam prekomernega števila bolnikov z gripo, zdravnike prerazpo- rejamo z njihovih rednih de- lovišč in s tem zmanjšujemo obstoječe elektivne dejavnosti, torej program specialistično ambulantne dejavnosti in di- agnostike,« dodajajo. Kritični do nekaterih obiskovalcev Zaradi velikega števila respi- ratornih obolenj so v Splošni bolnišnici Celje še dodatno poostrili tudi ukrep prepovedi obiskov hospitaliziranih bol- nikov, in sicer na oddelku za pulmologijo in oddelku za he- matologijo in onkologijo. »Do preklica tega ukrepa so obiski na teh dveh oddelkih prepove- dani za vse obiskovalce, razen za obiskovalce kritično bolnih in umirajočih bolnikov, pri katerih so ves čas omogočeni obiski po presoji zdravnika,« dodajajo. Prepoved obiskov tako zdaj velja že na štirih bolnišničnih oddelkih, poleg omenjenih tudi na ginekolo- ško-porodniškem oddelku in oddelku za bolezni prebavil. Na vseh drugih oddelkih velja omejitev obiskov na eno zdra- vo osebo. »Naše osebje opaža, da se veliko obiskovalcev ne drži te omejitve, zato vse, ki imajo svojce v bolnišnici, še enkrat pozivamo, naj v bol- nišnico ne prihajajo v večjem številu od omejitve. Prav tako pozivamo, naj v bolnišnico ne prihajajo obiskovalci, ki niso zdravi ali imajo znake prehla- dnih obolenj. Ukrepi prepo- vedi obiskov so sprejeti zgolj zaradi zaščite bolnikov, ki se zdravijo pri nas,« še zaključu- jejo v bolnišnici. Za zlati znak razvijanja zelenega turizma CELJE – Mestna občina se je leta 2015 vključila v zeleno shemo slovenskega turizma. Vsebuje 84 ukrepov oziroma standardov, ki jih je treba uresničevati na področjih, kot so narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, poslovanje turi- stičnih ponudnikov … Gle- de na dosežene standarde je Celje na 27 . mestu med 61 destinacijami in od leta 2022 nosilec srebrnega znaka Slo- venia Green. Za pridobitev zlatega zna- ka mora občina imeti še ve- ljavni strategiji za kulturo in za gibalno ovirane osebe ter vsaj enega ponudnika z znakom zeleni ključ, razvi- jati mora zelene turistične izdelke in zmanjševati koli- čine odpadkov. Celje je sicer najslabšo oceno doseglo na področju okolja in podnebja, predvsem na račun tega, da ni analiz izpustov CO2 iz tu- rističnih dejavnosti in ukre- pov na področju podnebnih sprememb. Na nedavnem srečanju v Celju, kjer je župan Matija Kovač podpisal zeleno za- vezo slovenskega turizma, s katero se je destinacija Ce- lje zavezala k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave, je Društvo za okoljsko vzgo- jo Evrope v Sloveniji Hotelu Evropa podelilo okoljski znak zeleni ključ. Gre za vodilni standard odličnosti na podro- čju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turi- stični industriji. V družbi Eu- rotas Hoteli, kamor sodi tudi Hotel Evropa, so uvedli nasle- dnje zelene prakse: ukinili so uporabo plastike za enkratno uporabo, racionalizirali rabo energentov, zaposlene osve- ščajo in izobražujejo, skrbno ravnajo z odpadki, odvečno kavno vodo uporabljajo za zalivanje rastlin, goste spod- bujajo k uporabi javnega pre- voza … TC Proti suhim zadrževalnikom CELJE – Pred stavbo Direkcije RS za vode v Celju se je minulo sredo s traktorji in kmetijskimi stroji zbralo okoli sto kmetov, ki zahtevajo ustavitev postopkov za gradnjo suhih zadrževalnikov. Kmetje, ki so se zbrali pred sedežem Direkcije RS za vode v Celju, zahtevajo ustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu. Poudarili so, da ne nasprotujejo protipoplav- nim ukrepom, a menijo, da bi jih lahko pristojni izvedli ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. Med svoje zahteve so uvrstili umik zakona, ki predvideva hitre razlastitve kmetij- skih zemljišč. V roku dveh tednov si želijo sestanka s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, z ministrom za naravne vire in pro- stor Jožetom Novakom in s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice. Kot so še povedali na tokratnem zboru v Celju, se želijo sestati še z načrtovalci suhih zadrževalnikov. Direktorica DRSV mag. Neža Kodre je po sestanku med drugim dejala, da bo direkcija pogosteje komunicirala s predstavniki kmetov in jim temeljiteje predstavila načrtovane ukrepe v porečju Savinje. Preučila bo predloge kmetov in se do njih opredelila. TS »Koga ščitimo, ko žrtvujemo kmete?« so udeleženci med drugim zapisali na svoje transparente. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter mini- strstvo za infrastrukturo sta dvanajst let po javni raz- grnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam po- slala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresira- na javnost podala leta 2012. Številni občani Šmarja pri Jelšah so takrat opozarjali na nesmiselno umeščanje obvoznice le nekaj sto metrov vzporedno ob glavni cesti. Kot je razvidno iz dokumenta obeh ministrstev, so pristojni doslej izdelali še strokovne podlage za obvoznice po južnem delu naselja. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je razočaran nad počasnostjo iskanja prometnih rešitev. Kot pravi, bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtocesto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste. TINA STRMČNIK Sredi kraja ne želijo gradbene jame OBSOTELJE, KOZJANSKO – Ponovni poskus posodobitve ceste od Šentjurja do Dobovca Država o možnosti južne šmarske obvoznice Iskanje obvo- znice mimo Šmarja pri Jelšah ostaja trd oreh. (Foto: Andraž Purg) Študije različic s predlogom najustreznejše različice poso- dobitve glavne ceste Šentjur– Dobovec so bile z okoljskim poročilom javno razgrnjene od 28. novembra do 28. de- cembra 2012. K študiji so pripombe in mnenja podale občine in tudi zainteresirana javnost. Zaradi pomanjkanja denarja je bila izdelava vse potrebne dokumentacije leta 2013 ustavljena, pristojne ustanove so se s to nalogo spet začele ukvarjati leta 2016. Pripombe glede vzporedne ceste Kako so si pristojni zami- slili obnovo ceste v Šmarju pri Jelšah? Med drugim so predvideli 1,7 kilometra dol- go novogradnjo obvoznice. Slednja bi vodila severno od obstoječe ceste in bi prečka- la pritok Šmarskega potoka. Nato bi bila umeščena vzpo- redno z železnico po njeni južni strani, da bi naselje Šmarje obvozila po njego- vem severnem robu. Obvoz- nica bi se na obstoječo cesto priključila v trgovsko-poslov- nem območju na vzhodnem robu naselja. Občani Šmarja so imeli glede predloga obvoznice le nekaj sto metrov vzporedno od obstoječe glavne ceste šte- vilne pripombe. Opozarjali so, da bi tako v kraju imeli dve izjemno prometni cesti, med katerima bi bili ujeti stanovanjski bloki, športni park, vrtec in druge ustano- ve. »Razbremenili bi nekaj prebivalcev kraja in hkrati obremenili druge. Veliko davkoplačevalskega denarja bi porabili za to, da bi obvo- zno cesto prestavili znotraj naselja,« so zapisali in dodali, da kraj s takšno rešitvijo ne bi bil razbremenjen prome- ta, hrupa, izpušnih plinov in prašnih delcev. Ideje o južni obvoznici Z ministrstva za naravne vire in prostor so sporočili, da so bile različice obvozni- ce, ki bi vodila bolj severno, neustrezne, med drugim zato, ker bi posegale na ob- močje Jelšingrada ali ker ne bi povezovale naselij. Med letoma 2013 in 2016 so izde- lali še strokovne podlage za obvoznice po južnem delu naselja, in sicer za dve raz- ličici skozi predor Sv. Rok in za dve različici skozi predor Ješovec. Ko bo izdelano do- polnjeno okoljsko poročilo, bo študija različic na tem odseku dopolnjena z analizo in vrednotenjem, rezultat bo predlog najustreznejše raz- ličice. Županu Šmarja pri Jelšah Matiji Čakšu se zdi žalostno, da se po 15 letih, odkar so bili prvi pogovori o obvozni- ci, vse skupaj ni premakni- lo niti za korak. »Država bi morala razmišljati, kako bi v ta del Slovenije pripeljala en krak avtoceste, ne da se po- govarjamo šele o obvoznih cestah z množico krožišč in semaforjev. Dvomim, da bo takšna obvoznica bistveno razbremenila naše kraje.« Ne želijo presekanega posestva V občini Šentjur je glede predloga obnove ceste pro- ti Dobovcu pripombe med drugim podal tamkajšnji šolski center. Vodstvo centra je opozorilo, da bi predvi- dena umestitev ceste na pol presekala posestvo te izo- braževalne ustanove, kar bi onemogočilo normalno izva- janje praktičnega pouka. Zato pristojne službe preučujejo več različic, in sicer predlog prestavitve trase ob železnico ter obnovo obstoječe ceste z izvedbo pokritega vkopa na območju šolskega centra. Občina Šentjur glede raz- grnitve najustreznejše razli- čice ni imela pripomb. So pa iz občine sporočili, da se je v obdobju 12 let, odkar so nastali izvorni dokumenti in bili skozi zakonske postopke opredeljeni glede na pripom- be, dejansko stanje na obmo- čjih že spremenilo. Vmes so bili namreč že izvedeni neka- teri posegi v sklopu načrto- vanih projektov in investicij. Zato še preučujejo obstoječe stanje glede na ponovno ak- tualno dokumentacijo držav- nega prostorskega načrta za cesto Šentjur–Dobovec. Kdaj bodo zabrneli stroji? Kako se bo nadaljeval po- stopek za posodobitev ceste proti občini Rogatec? Trenu- tno je v pripravi dokumenta- cija za izdelavo študije raz- Na mestu tako imenovane stare šole je predvidena gradnja enote doma starejših. Župan pravi, da je staro šolo smiselno porušiti tik pred začetkom novogradnje. (Foto: Google street view) DOBJE – Občinski svet še ni sprejel občin- skega proračuna za letos, zato velja začasno fi nanciranje občine. Župan Franc Leskovšek med večjimi projekti letošnjega leta omenja izboljšanje vodooskrbe, rušenje stare šole in pripravo zemljišča za gradnjo enote doma upokojencev ter nakup novega gasilskega vozila. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet popravek občinskega proračuna za leto 2023. Občina je pri nekaterih projektih, na primer pri obnovi kulturnega doma, nekoliko presegla predvidene ocenjene vrednosti projektov. Malo manj proračunskih izdatkov je imela, saj ni prišlo do rušenja stavbe tako imenovane stare šole. »Rušenje je bilo predvideno v preteklem letu. A se zanj nismo odločili, ker še ni povsem določeno, kdaj bodo na tem mestu zabrneli gradbeni stroji za dom starejših. Smiselno je, da staro šolo porušimo tik pred začetkom no- vogradnje. Imeti gradbeno jamo sredi vasi je nevarno,« je povedal dobjanski župan. Občina je po njegovih besedah do konca lanskega leta pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo enote doma, do konca januarja je poskrbela za brezplačen prenos zemljišča na državo, razpis za izbiro izvajalca, ki bo gradil dom starejših, je po besedah župana predviden v jesenskem obdobju. »Če bodo na trgu dobre razmere za naročnike, bo prišlo do podpisa pogodbe in prihodnje leto do gradnje. Če ne bo zagotovljenih dovolj sredstev ali bodo ponudbe izvajalcev višje, kot bodo načrtovana sredstva, se lahko pri razpisu za izbiro izvajalca zaple- te,« je pojasnil. Katere naložbe še lahko pričakujejo občani? Občina v drugem polletju letošnjega leta na- črtuje obnovo vodooskrbe na območju obrtne cone, osnovne šole in Večjega Brda. Predvide- va gradnjo dveh novih vodohranov in gradnjo povezovalne vodovodne infrastrukture. Posve- čala se bo še vzdrževanju cest. V dolgoročnem načrtu razvojnih programov ima opredeljen tudi nakup novega gasilskega vozila, ki ga fi - nancira po delih. »Pogodba je že podpisana. Plačilo v enem obroku bi bilo za občino preve- lik zalogaj, zato smo to obveznost porazdelili na tri leta in temu bomo letos namenili kar za- jeten znesek denarja,« je zaključil Leskovšek. TS Ministrstvu za naravne vire in prostor smo zastavili vprašanje, zakaj je za izdelavo sta- lišč na pripombe javnosti glede študije različic posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec potrebovalo dvanajst let. Z ministrstva so odgovorili, da so pripombe in mnenja preverili z gradbenotehničnega, okoljskega, prostorskega in prometno-ekonomskega vidika, čas je bil potreben tudi za izris spremenjenih tras. Izdelava teh preveritev je potekala skla- dno z zagotovljenimi sredstvi v državnem proračunu RS. Na dolgotrajnost postopka je vplivalo tudi to, da je bila izdelava dokumentacije ustavljena od leta 2013 do leta 2016. »Če je od idejnega projekta do uresničitve 50 korakov, smo zdaj morda pri četrtem. Tako daleč smo še od šmarske obvoznice,« pravi župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš. ličic in okoljskega poročila. Ko bo prostorski svet sprejel sklep o najustreznejši raz- ličici, bo s tem sklepom se- znanjena vlada. Sledila bo priprava državnega prostor- skega načrta. Nato bo inve- stitor določil meje zemljišč v naravi, sledili bodo odkup zemljišč in nepremičnin, pri- prava projekta za gradnjo in pridobitev gradbenega dovo- ljenja. Vse navedene dejavno- sti so seveda odvisne od tega, ali bo zanje zagotovljen denar v vsakoletnem državnem pro- računu. Odseki glavne ceste Šen- tjur–Dobovec, kjer je predvi- dena obnova, bodo obravna- vani prioritetno. Za odseke, kjer mora biti pred obnovo sprejet državni prostorski načrt, bodo dela na posame- znih odsekih izvedena glede na študijo izvedljivosti. Foto: Blaž Lah in Matic Javornik Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mladinski center Žalec z letošnjim letom začenja četrto leto vsebinskega delo- vanja. Ob pogledu na dosedanje dosežke zaposleni ugotavljajo, da zavod vsako leto preseže zastavljene cilje, ponosni so tudi na dosežene številke pri gostinski in hotelski dejavnosti, za letos načrtujejo tudi nekaj večjih projektov. EVA RUDMAN Začetek podjetniškega usposabljanja CELJE – Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek ter predsednik razvojnega sve- ta regije mag. Branko Kidrič sta podpisala dogovor za razvoj Savinjske razvojne regije, ki predvideva podje- tniško usposabljanje v projektu Podjetno nad izzive - Poni Savinjska. Vanj bo do leta 2028 vključenih 106 udeležencev, ki bodo po končanem usposabljanju lahko ustanovili svoje podjetje. Projekt, ki je vreden približno 1,5 milijona evrov, je Regionalna razvojna agencija Savinjske regije (RASR) začela izvajati letos 1. februarja v prostorih Inkubatorja savinjske regije Celje. Udeleženci bodo med štirimeseč- nim usposabljanjem pod vodstvom mentorjev razvijali svojo podjetniško oziroma poslovno idejo. Posebnost projekta je, da so v času usposabljanja udeleženci za- posleni v Razvojni agenciji Savinjske regije, kar jim omogoča ne le fi nančno podporo pri razvoju njihovih poslovnih idej, ampak tudi čas, ki ga lahko udeleženci namenijo izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi na vstop na samostojno podjetniško pot, po- udarjajo v RASR. Projekt Poni Savinjska bo Razvojna agencija Savinjske regije izvajala v sodelovanju s partnerskimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleške, osrednje celjske in dravinjske regije ter Obsotelja in Kozjanskega. Tako bodo skupine vsake štiri mesece zamenjale mesto usposablja- nja. Predvidoma marca letos bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj objavilo javni poziv za vse druge vsebine dogovora za razvoj regij, kot so podjetniški inkubatorji, od- vajanje in čiščenje odpadnih voda, pitna voda – vodovodi, zelena infrastruktura, regijski centri mobilnosti in državne kolesarske povezave. BF Urejeno brezžično omrežje v mestu CELJE – Telekom Slovenije je v starem mestnem jedru lani končal projekt gradnje javnega brezžične- ga omrežja. Gradbena in elektroinštalacijska dela v več kot 227 tisoč evrov vrednem projektu je izvedlo podjetje Elektrosignal Celje. Omrežje pod blagovno znamko Celje WIFI pokriva območje starega mestnega jedra od železniške posta- je do Gledališkega trga ter mestni park. Omogoča tudi lažje delovanje občinske uprave in povezanih javnih ustanov. Kakovostno in dovolj hitro brezžično omrežje je nujno tudi za uspešno izpeljavo projektov s področja digitalizacije mestnih storitev, kot je na primer projekt Centralka, ki se je začel lani poleti in katerega storitve se bodo širile. Brezžično omrežje bo v prihodnje uporabno tudi za zbiranje podatkov o prometu, okolju in drugih vidikih mestnega življenja, ki bodo pomembni za načrtovanje storitev in izboljšanje infrastrukture. TC Možne prijave za naj prostovoljce CELJE – Do 18. marca je odprt natečaj za naj prosto- voljce 2023. Natečaj je namenjen vsem prostovoljcem, ki delujejo v okviru Mestne občine Celje in so lani sodelo- vali v prostovoljskih dejavnostih. Strokovna komisija bo na podlagi števila opravljenih ur, vsebinske opredelitve prostovoljskih dejavnosti ter dodatnih referenc izbrala prostovoljce, ki bodo prejeli naziv naj prostovoljec za leto 2023 v petih starostnih kategorijah. Informacijska točka Europe direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, v sodelovanju z Mestno občino Celje ob tem hkrati napoveduje 19. Festival prostovoljstva, ki bo tudi tokrat aprila. »Dogodek je posve- čen izkazovanju zahvale našim prostovoljcem, ki so v pre- teklem letu z nesebično predanostjo in s trudom obogatili našo skupnost. Namen dogodka se je tako zahvaliti vsem prostovoljcem, ki so v preteklem letu s prizadevnim delom in z nesebično pomočjo prispevali k družbi, z dogodkom pa spodbujajo prostovoljstvo in njegovo vrednost v lokalni skupnosti. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih sku- pnostih ter omogoča ljudem, da s prostovoljnim delom pridobijo neprecenljive izkušnje,« pravijo v Celjskem mla- dinskem centru. SŠol Rezultate natečaja in nazive za naj prostovoljca bodo razglasili v petek, 26. aprila, v Celjskem mladinskem centru. ŽALEC – Četrto leto vsebinskega delovanja V slovenskem prostoru orjejo ledino V Mladinskem centru Žalec so tudi letos, že tretje leto zapored, izdali Pratiko – zloženko, v kateri so zbrani vsi večji dosežki in dejavnosti preteklega leta. Stavba, v kateri so trenutno prostori mladinskega centra, hotel in kavarna, tehnično v celotni ni ustrezna, pravi direktor zavoda Tomaž Kozovinc: »V preteklosti je stavba imela zasebne lastnike, ki so jo različno dobro vzdrževali. Imamo nekaj najboljše možne opreme in nekaj zelo slabe. Letos bomo tako obnovili streho na severnem delu stavbe, izvajalec začne delati v kratkem. Zamenjati moramo tudi toplotno črpalko in plinsko peč, vsak teden izvemo še za kakšno novo pomanjkljivost.« Za tehnično vzdrževalni del bodo tako pristojni v zavodu letos namenili 50 tisoč evrov. Direktor Mladinskega cen- tra Žalec Tomaž Kozovinc je ob začetku četrtega leta delovanja zavoda ponosen na strmo rast ter presežene zastavljene poslovne cilje. V mladinskem centru so na- mreč v letu 2022 podvojili šte- vilo dogodkov in prihodkov, s približno 150 tisoč evrov v predhodnem letu na pribli- žno 360 tisoč evrov. »V letu, ko se je večina javnih zavo- dov opirala na koronske ukre- pe, smo izvedli 151 dejavno- sti in iskali alternativne poti, kako uresničiti zastavljeno. Podvojili smo tudi število za- poslenih.« Uspešno delovanje so nadaljevali tudi lani, prav tako imajo kar nekaj načrtov za letošnje že četrto leto vse- binskega delovanja zavoda. Hotel in kavarna Občina Žalec je leta 2022 kupila hotel v središču Žal- ca. Junija tega leta so pristoj- ni del dejavnosti mladinskega centra preselili v to stavbo ter začeli izvajati tržni de- javnosti v kavarni in hotelu. »Ko smo pripravljali fi nanč- ni in vsebinski načrt za leto 2023, sem do tega čutil stra- hospoštovanje. Jasno mi je, da takšna strma rast na vseh področjih delovanja ne more trajati v nedogled,« je o mi- nulem letu povedal Kozovinc. Danes zavod šteje 12 redno zaposlenih in še vsaj enkrat toliko zunanjih sodelavcev. V minulem letu so v okvi- ru javne službe izvedli 343 dejavnosti, v hotelu zabele- žili 3.570 nočitev, leto pa za- okrožili s približno 750 tisoč evri vseh prihodkov, od tega več kot 390 tisoč iz naslova izvajanja tržne dejavnosti. V zavodu se pohvalijo tudi s svojo edinstvenostjo, saj v slovenskem prostoru ni cen- tra, ki bi poleg javne služ- be izvajal še tako obsežno tržno dejavnost, in tako na tem področju orjejo ledino. Sicer hotel lahko sprejme 96 oseb, z nočitvami so lani ustvarili približno 115 tisoč evrov, na letni ravni beležijo približno 20-odstotno zase- denost hotela. »Veliko imamo dnevnih prihodov, predvsem zaradi lokacije. Nekaj odda- jamo skupinam, delujemo pa tudi na spletni strani Booking, kjer imamo najboljšo oceno med nastanitvami v okolici.« V hotelu ponujajo tudi zaj- trk, med tednom še malice, v sodelovanju z zunanjim par- tnerjem tudi večerje v bližnji stavbi. Najbolj bogat je kulturni program V Mladinskem centru Žalec redno organizirajo koncerte, gledališke predstave, likovne delavnice in razstave, ponu- jajo tudi različne oblike ne- formalnega izobraževanja in druge dogodke ter dejavnosti. Lani so v okviru dejavnosti Sharing is caring vzpostavili točko souporabe elektron- skih naprav, prav tako so v prvi polovici leta 2023 vzpo- stavili dnevni center, name- njen otrokom in mladostni- kom med 6. in 18. letom. V sklopu projekta Mladi za šport so v sodelovanju z Za- vodom za kulturo, šport in turizem Žalec in s Centrom za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline pripravili analizo potreb mladih v lo- kalnem okolju, za potrebe projekta pa je v zadnji fazi priprava knjižice z zemljevi- dom športne infrastrukture v Žalcu. Posebej ponosni so tudi na sodelovanje na lokal- ni in nacionalni ravni, kot na primer s krovno organizacijo mladinskih centrov Mrežo MaMa ter z zavodom Movit, s katerim so pripravili soli- darnostne in Erasmus+ pro- jekte. »Letos bomo izpeljali tudi žalski Fešn Week, zelo pomemben je tudi projekt priprave na maturo, večji in zelo pomemben del našega delovanja, ki ga vedno izve- demo,« je o vsebinskih na- črtih centra povedala vodja projektov Zoja Lešnik. Novo in staro v prihodnjem letu Projekte za letos so v Mla- dinskem centru Žalec načr- tovali že lani, za nekatere so pridobili tudi sredstva. Eden takšnih je solidarnostni pro- jekt z naslovom Povezani v različnosti: slovensko-alban- ski dialog, ki ga že izvajajo. Na pobudo skupine mladih so ga prijavili v oktobru 2023 in zanj pridobili približno štiri tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Prav tako so bili uspešni na razpisu urada za mladino, kjer so na dveletnem razpisu dobili približno 28 tisoč evrov ne- povratnih sredstev. Konec fe- bruarja načrtujejo še prijavo projekta Erasmus, mladinsko izmenjavo, ki bo naslavljala temo medsebojnih odnosov. Izmenjavo pripravljajo s štu- dentkami psihologije iz lokal- nega okolja. Foto: ER Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Uspešno izpeljali 5. Borzo lokalnih živil Za manj zavržene hrane in večjo prehransko samooskrbo LAŠKO – Z lastniki poplavljenih stavb v občini so se sre- di januarja sestali državna sekretarka v Kabinetu Vlade RS Maksimiljana Polak, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk in vodja Klicnega centra 114 Andrej Šter s sode- lavci. Laško je bilo prva občina, ki so jo obiskali predstavniki klicnega centra. Srečanje je bilo zlasti namenjeno seznanitvi občanov z izplačili, ki jim pripadajo zaradi poplave. Predstav- niki so bili občanom na voljo tudi za individualne pogovore. Avgusta je podivjana voda v občini Laško povzročila veliko opustošenje. Poplavljenih je bilo več kot 150 stavb, štirje hektarji površin, 12 kilometrov cest, 7 kilometrov kanalizacije, sprožilo se je veliko plazov. Ocenjena škoda je presegla 11 milijonov evrov. Laško je bilo več dni odrezano od drugih regij. Poplava je ohromila tudi gospodarstvo, saj nekatera podjetja več tednov niso mogla opravljati svoje dejavnosti. Ekipe so bile med 4. in 6. avgustom ves čas na terenu, sodelovalo je približno 150 gasilcev in 30 delavcev Komunale Laško ter nekaj izvajalcev z gradbeno mehanizacijo. S posledicami poplave je predstavnike klicnega centra seznanil župan Laškega Marko Šantej. Obenem je tudi okaral državni vrh, saj so nekateri visoki državni uslužbenci v medijih večkrat poudarjali, da je občina Laško že vajena poplav. Takšne izjave namreč, kot je dejal župan, povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tam živijo in si želijo poplavno varnost. Ocenil je tudi, da je treba k odpravi posledic in reševanju protipoplavnih ukre- pov pristopiti celostno (na celotnem porečju Savinje, od Zgornje Savinjske doline do njenega izliva v Savo v Zidanem Mostu) in čim prej, saj si v Laškem ne želijo še enkrat doživeti katastrofe, kot so jo avgusta lani in že večkrat pred tem. BA Občino obiskali predstavniki Klicnega centra 114 Srečanje predstavnikov Klicnega centra 114 je bilo zlasti namenjeno seznanitvi občanov z izplačili, ki jim pripadajo zaradi poplave. Predstavniki so bili občanom na voljo tudi za individualne pogovore. (Foto: Občina Laško) Lokalna prehranska samooskrba je eden od pred- nostnih ciljev laške občine. K njegovemu uresničeva- nju pomembno prispevajo tudi kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško in borze lokalnih živil, kjer sodelujoči skupaj oblikujejo poti do kratkih nabavnih verig in s tem do ekonomske, socialne in okoljske krepitve tako lokalnega kot širšega območja Lokalne akcijske skupine (LAS) Raznolikost podeželja (občin Laško, Celje, Štore, Vojnik). BOJANA AVGUŠTINČIČ Minuli teden so v Laškem pripravili že peto borzo lokal- nih živil. Glavnina dogodka je bila namenjena predstavitvi lokalne prehranske ponudbe, medsebojnemu spoznavanju ponudnikov lokalno pridela- ne oziroma predelane hrane, gostincev in javnih zavodov (šol, vrtcev, domov za starejše in bolnice) ter krepitvi njihovih dosedanjih sodelovanj. V stro- kovnem delu srečanja so bili predstavljeni ukrepi in dobre prakse na področju zmanjše- vanja oziroma preprečevanja izgub hrane in odpadne hrane v lokalni prehranski verigi. Cilj do leta 2030 je prepoloviti količino odpadne hrane Kot je bilo mogoče slišati, je vsak prebivalec Slovenije v letu 2022 v povprečju zavrgel 72 ki- logramov hrane. Ko hrano iz- gubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih upo- rabili za njeno pridelavo, pre- delavo in pripravo. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podneb- nim spremembam. Trajnostni razvojni cilj Združenih naro- dov izpostavlja, da je treba do leta 2030 na svetovni ravni pre- poloviti količino odpadne hra- ne na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige. Udeleženci borze so pregledali stanje na tem področju v ob- čini Laško in iskali odgovore na vprašanje, kako bodo ta cilj dosegli. Laško primer dobre prakse Kot je dejal župan Občine Laško Marko Šantej, je bor- za lokalnih živil primer dobre prakse v celotni regiji in tudi na nacionalni ravni, saj se ve- liko občin za takšen model povezovanja ponudnikov in pridelovalcev ter odjemalcev ne odloča. Opaža, da se števil- ni ponudniki in pridelovalci vsako leto udeležijo borze v Laškem, ob tem pa se vsakič pojavi tudi kakšen nov tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja in odjema. Po- nudniki na takšnih dogodkih vidijo priložnost, da pokažejo in promovirajo svoje izdelke gostincem, turističnim ponu- dnikom, zavodom kot tudi končnim kupcem. Obenem na stojnicah dobijo prve infor- macije o možnostih sodelova- nja v luči zmanjševanja izgub hrane. »To je žlahtna priložnost, da se srečamo z dobavitelji. Naše prvo načelo je, da kupujemo čim bolj lokalno, predvsem zato, da vemo, kaj ponudimo otrokom, kaj jim damo na krožnik. Otroke želimo nauči- ti preprostih okusov hrane, ki zraste v domačem okolju,« je dejala ravnateljica Vrtca Laško Jerica Laznik Mokotar. Tudi Thermana Laško, ki je gostila borzo lokalnih ži- vil, kot partnerica v projektu kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško v svoje nabav- ne verige ves čas vključuje lo- kalne ponudnike ter povečuje njihovo število in vrednosti odkupa. »Tako za svoje goste pripravljamo hrano iz lokalno pridelanih in visokokakovo- stnih živil, ki imajo najkrajšo pot od njive do vilic. Obenem s svojimi trdnimi lokalnimi partnerstvi pripomoremo k nadaljnjem razvoju lokalne prehranske mreže,« pravijo v družbi in zagotavljajo, da bodo še naprej sledili svoji RADEČE – V Kulturno-turističnem in rekreacijskem centru (KTRC) Radeče so po pogovorih z mladimi, učitelji in s starši zaznali veliko potrebo po ponovni vzpostavitvi Preventivnega središča Pojnt, ki je v preteklosti v Radečah že deloval in je bil tudi zelo dobro sprejet in obiskan. Pojnt bo tako do konca šolskega leta spet vabil mlade. trajnostni zavezi – to je, da bodo krepili sodelovanje z lo- kalnimi ponudniki hrane ter obenem svoje goste osveščali o pomenu lokalne hrane. Čeprav brez uvoza nekaterih živil, kot so kava, kakav, avoka- do, riž …, tudi v prihodnje ne bo šlo, je v časih, ko svetovno ravnotežje niha, pomembno, da smo čim bolj samooskrbni in da si znamo sami pomaga- ti s pridelavo domače, zdrave in kakovostne hrane, je dodal župan Marko Šantej. Pojnt ponovno vabi Gre za prostor, kjer se osnovnošolci po pouku ob prisotnosti mentorja sre- čujejo, družijo s prijatelji, rešujejo domače naloge in se učijo, medtem ko čakajo na prevoz ali popoldanske dejavnosti. Občasno bodo v Pojntu na voljo tudi zabavne in poučne dejavnosti, ki bodo prilagojene starostnim skupi- nam in bodo vključevale igre, ustvarjalne delavnice, učenje ter druženje, napovedujejo v KTRC. Kot dodajajo, bodo vsi programi zasnovani tako, da bodo spodbujali ustvarjalnost in razvoj socialnih veščin. Pojnt bo v prostorih razsta- višča Doma kulture Radeče do konca šolskega leta odprt vsak torek in četrtek med 13. in 16. uro. Prvič je svoja vrata odprl v tem tednu. BA Na borzi lokalnih živil so sodelovali številni predstavniki oziroma partnerji blagovne znamke Okusiti Laško. Med slednjimi je tudi kmetija Kozmus iz Paneč pri Jurkloštru, ki se med drugim ukvarja s pridelavo zelišč ter s peko dobrot, prepojenih z bogato dediščino Laškega. (Foto: Gregor Globočnik) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mladinski center Žalec z letošnjim letom začenja četrto leto vsebinskega delo- vanja. Ob pogledu na dosedanje dosežke zaposleni ugotavljajo, da zavod vsako leto preseže zastavljene cilje, ponosni so tudi na dosežene številke pri gostinski in hotelski dejavnosti, za letos načrtujejo tudi nekaj večjih projektov. EVA RUDMAN Začetek podjetniškega usposabljanja CELJE – Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek ter predsednik razvojnega sve- ta regije mag. Branko Kidrič sta podpisala dogovor za razvoj Savinjske razvojne regije, ki predvideva podje- tniško usposabljanje v projektu Podjetno nad izzive - Poni Savinjska. Vanj bo do leta 2028 vključenih 106 udeležencev, ki bodo po končanem usposabljanju lahko ustanovili svoje podjetje. Projekt, ki je vreden približno 1,5 milijona evrov, je Regionalna razvojna agencija Savinjske regije (RASR) začela izvajati letos 1. februarja v prostorih Inkubatorja savinjske regije Celje. Udeleženci bodo med štirimeseč- nim usposabljanjem pod vodstvom mentorjev razvijali svojo podjetniško oziroma poslovno idejo. Posebnost projekta je, da so v času usposabljanja udeleženci za- posleni v Razvojni agenciji Savinjske regije, kar jim omogoča ne le fi nančno podporo pri razvoju njihovih poslovnih idej, ampak tudi čas, ki ga lahko udeleženci namenijo izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi na vstop na samostojno podjetniško pot, po- udarjajo v RASR. Projekt Poni Savinjska bo Razvojna agencija Savinjske regije izvajala v sodelovanju s partnerskimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleške, osrednje celjske in dravinjske regije ter Obsotelja in Kozjanskega. Tako bodo skupine vsake štiri mesece zamenjale mesto usposablja- nja. Predvidoma marca letos bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj objavilo javni poziv za vse druge vsebine dogovora za razvoj regij, kot so podjetniški inkubatorji, od- vajanje in čiščenje odpadnih voda, pitna voda – vodovodi, zelena infrastruktura, regijski centri mobilnosti in državne kolesarske povezave. BF Urejeno brezžično omrežje v mestu CELJE – Telekom Slovenije je v starem mestnem jedru lani končal projekt gradnje javnega brezžične- ga omrežja. Gradbena in elektroinštalacijska dela v več kot 227 tisoč evrov vrednem projektu je izvedlo podjetje Elektrosignal Celje. Omrežje pod blagovno znamko Celje WIFI pokriva območje starega mestnega jedra od železniške posta- je do Gledališkega trga ter mestni park. Omogoča tudi lažje delovanje občinske uprave in povezanih javnih ustanov. Kakovostno in dovolj hitro brezžično omrežje je nujno tudi za uspešno izpeljavo projektov s področja digitalizacije mestnih storitev, kot je na primer projekt Centralka, ki se je začel lani poleti in katerega storitve se bodo širile. Brezžično omrežje bo v prihodnje uporabno tudi za zbiranje podatkov o prometu, okolju in drugih vidikih mestnega življenja, ki bodo pomembni za načrtovanje storitev in izboljšanje infrastrukture. TC Možne prijave za naj prostovoljce CELJE – Do 18. marca je odprt natečaj za naj prosto- voljce 2023. Natečaj je namenjen vsem prostovoljcem, ki delujejo v okviru Mestne občine Celje in so lani sodelo- vali v prostovoljskih dejavnostih. Strokovna komisija bo na podlagi števila opravljenih ur, vsebinske opredelitve prostovoljskih dejavnosti ter dodatnih referenc izbrala prostovoljce, ki bodo prejeli naziv naj prostovoljec za leto 2023 v petih starostnih kategorijah. Informacijska točka Europe direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, v sodelovanju z Mestno občino Celje ob tem hkrati napoveduje 19. Festival prostovoljstva, ki bo tudi tokrat aprila. »Dogodek je posve- čen izkazovanju zahvale našim prostovoljcem, ki so v pre- teklem letu z nesebično predanostjo in s trudom obogatili našo skupnost. Namen dogodka se je tako zahvaliti vsem prostovoljcem, ki so v preteklem letu s prizadevnim delom in z nesebično pomočjo prispevali k družbi, z dogodkom pa spodbujajo prostovoljstvo in njegovo vrednost v lokalni skupnosti. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih sku- pnostih ter omogoča ljudem, da s prostovoljnim delom pridobijo neprecenljive izkušnje,« pravijo v Celjskem mla- dinskem centru. SŠol Rezultate natečaja in nazive za naj prostovoljca bodo razglasili v petek, 26. aprila, v Celjskem mladinskem centru. ŽALEC – Četrto leto vsebinskega delovanja V slovenskem prostoru orjejo ledino V Mladinskem centru Žalec so tudi letos, že tretje leto zapored, izdali Pratiko – zloženko, v kateri so zbrani vsi večji dosežki in dejavnosti preteklega leta. Stavba, v kateri so trenutno prostori mladinskega centra, hotel in kavarna, tehnično v celotni ni ustrezna, pravi direktor zavoda Tomaž Kozovinc: »V preteklosti je stavba imela zasebne lastnike, ki so jo različno dobro vzdrževali. Imamo nekaj najboljše možne opreme in nekaj zelo slabe. Letos bomo tako obnovili streho na severnem delu stavbe, izvajalec začne delati v kratkem. Zamenjati moramo tudi toplotno črpalko in plinsko peč, vsak teden izvemo še za kakšno novo pomanjkljivost.« Za tehnično vzdrževalni del bodo tako pristojni v zavodu letos namenili 50 tisoč evrov. Direktor Mladinskega cen- tra Žalec Tomaž Kozovinc je ob začetku četrtega leta delovanja zavoda ponosen na strmo rast ter presežene zastavljene poslovne cilje. V mladinskem centru so na- mreč v letu 2022 podvojili šte- vilo dogodkov in prihodkov, s približno 150 tisoč evrov v predhodnem letu na pribli- žno 360 tisoč evrov. »V letu, ko se je večina javnih zavo- dov opirala na koronske ukre- pe, smo izvedli 151 dejavno- sti in iskali alternativne poti, kako uresničiti zastavljeno. Podvojili smo tudi število za- poslenih.« Uspešno delovanje so nadaljevali tudi lani, prav tako imajo kar nekaj načrtov za letošnje že četrto leto vse- binskega delovanja zavoda. Hotel in kavarna Občina Žalec je leta 2022 kupila hotel v središču Žal- ca. Junija tega leta so pristoj- ni del dejavnosti mladinskega centra preselili v to stavbo ter začeli izvajati tržni de- javnosti v kavarni in hotelu. »Ko smo pripravljali fi nanč- ni in vsebinski načrt za leto 2023, sem do tega čutil stra- hospoštovanje. Jasno mi je, da takšna strma rast na vseh področjih delovanja ne more trajati v nedogled,« je o mi- nulem letu povedal Kozovinc. Danes zavod šteje 12 redno zaposlenih in še vsaj enkrat toliko zunanjih sodelavcev. V minulem letu so v okvi- ru javne službe izvedli 343 dejavnosti, v hotelu zabele- žili 3.570 nočitev, leto pa za- okrožili s približno 750 tisoč evri vseh prihodkov, od tega več kot 390 tisoč iz naslova izvajanja tržne dejavnosti. V zavodu se pohvalijo tudi s svojo edinstvenostjo, saj v slovenskem prostoru ni cen- tra, ki bi poleg javne služ- be izvajal še tako obsežno tržno dejavnost, in tako na tem področju orjejo ledino. Sicer hotel lahko sprejme 96 oseb, z nočitvami so lani ustvarili približno 115 tisoč evrov, na letni ravni beležijo približno 20-odstotno zase- denost hotela. »Veliko imamo dnevnih prihodov, predvsem zaradi lokacije. Nekaj odda- jamo skupinam, delujemo pa tudi na spletni strani Booking, kjer imamo najboljšo oceno med nastanitvami v okolici.« V hotelu ponujajo tudi zaj- trk, med tednom še malice, v sodelovanju z zunanjim par- tnerjem tudi večerje v bližnji stavbi. Najbolj bogat je kulturni program V Mladinskem centru Žalec redno organizirajo koncerte, gledališke predstave, likovne delavnice in razstave, ponu- jajo tudi različne oblike ne- formalnega izobraževanja in druge dogodke ter dejavnosti. Lani so v okviru dejavnosti Sharing is caring vzpostavili točko souporabe elektron- skih naprav, prav tako so v prvi polovici leta 2023 vzpo- stavili dnevni center, name- njen otrokom in mladostni- kom med 6. in 18. letom. V sklopu projekta Mladi za šport so v sodelovanju z Za- vodom za kulturo, šport in turizem Žalec in s Centrom za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline pripravili analizo potreb mladih v lo- kalnem okolju, za potrebe projekta pa je v zadnji fazi priprava knjižice z zemljevi- dom športne infrastrukture v Žalcu. Posebej ponosni so tudi na sodelovanje na lokal- ni in nacionalni ravni, kot na primer s krovno organizacijo mladinskih centrov Mrežo MaMa ter z zavodom Movit, s katerim so pripravili soli- darnostne in Erasmus+ pro- jekte. »Letos bomo izpeljali tudi žalski Fešn Week, zelo pomemben je tudi projekt priprave na maturo, večji in zelo pomemben del našega delovanja, ki ga vedno izve- demo,« je o vsebinskih na- črtih centra povedala vodja projektov Zoja Lešnik. Novo in staro v prihodnjem letu Projekte za letos so v Mla- dinskem centru Žalec načr- tovali že lani, za nekatere so pridobili tudi sredstva. Eden takšnih je solidarnostni pro- jekt z naslovom Povezani v različnosti: slovensko-alban- ski dialog, ki ga že izvajajo. Na pobudo skupine mladih so ga prijavili v oktobru 2023 in zanj pridobili približno štiri tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Prav tako so bili uspešni na razpisu urada za mladino, kjer so na dveletnem razpisu dobili približno 28 tisoč evrov ne- povratnih sredstev. Konec fe- bruarja načrtujejo še prijavo projekta Erasmus, mladinsko izmenjavo, ki bo naslavljala temo medsebojnih odnosov. Izmenjavo pripravljajo s štu- dentkami psihologije iz lokal- nega okolja. Foto: ER Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Uspešno izpeljali 5. Borzo lokalnih živil Za manj zavržene hrane in večjo prehransko samooskrbo LAŠKO – Z lastniki poplavljenih stavb v občini so se sre- di januarja sestali državna sekretarka v Kabinetu Vlade RS Maksimiljana Polak, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk in vodja Klicnega centra 114 Andrej Šter s sode- lavci. Laško je bilo prva občina, ki so jo obiskali predstavniki klicnega centra. Srečanje je bilo zlasti namenjeno seznanitvi občanov z izplačili, ki jim pripadajo zaradi poplave. Predstav- niki so bili občanom na voljo tudi za individualne pogovore. Avgusta je podivjana voda v občini Laško povzročila veliko opustošenje. Poplavljenih je bilo več kot 150 stavb, štirje hektarji površin, 12 kilometrov cest, 7 kilometrov kanalizacije, sprožilo se je veliko plazov. Ocenjena škoda je presegla 11 milijonov evrov. Laško je bilo več dni odrezano od drugih regij. Poplava je ohromila tudi gospodarstvo, saj nekatera podjetja več tednov niso mogla opravljati svoje dejavnosti. Ekipe so bile med 4. in 6. avgustom ves čas na terenu, sodelovalo je približno 150 gasilcev in 30 delavcev Komunale Laško ter nekaj izvajalcev z gradbeno mehanizacijo. S posledicami poplave je predstavnike klicnega centra seznanil župan Laškega Marko Šantej. Obenem je tudi okaral državni vrh, saj so nekateri visoki državni uslužbenci v medijih večkrat poudarjali, da je občina Laško že vajena poplav. Takšne izjave namreč, kot je dejal župan, povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tam živijo in si želijo poplavno varnost. Ocenil je tudi, da je treba k odpravi posledic in reševanju protipoplavnih ukre- pov pristopiti celostno (na celotnem porečju Savinje, od Zgornje Savinjske doline do njenega izliva v Savo v Zidanem Mostu) in čim prej, saj si v Laškem ne želijo še enkrat doživeti katastrofe, kot so jo avgusta lani in že večkrat pred tem. BA Občino obiskali predstavniki Klicnega centra 114 Srečanje predstavnikov Klicnega centra 114 je bilo zlasti namenjeno seznanitvi občanov z izplačili, ki jim pripadajo zaradi poplave. Predstavniki so bili občanom na voljo tudi za individualne pogovore. (Foto: Občina Laško) Lokalna prehranska samooskrba je eden od pred- nostnih ciljev laške občine. K njegovemu uresničeva- nju pomembno prispevajo tudi kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško in borze lokalnih živil, kjer sodelujoči skupaj oblikujejo poti do kratkih nabavnih verig in s tem do ekonomske, socialne in okoljske krepitve tako lokalnega kot širšega območja Lokalne akcijske skupine (LAS) Raznolikost podeželja (občin Laško, Celje, Štore, Vojnik). BOJANA AVGUŠTINČIČ Minuli teden so v Laškem pripravili že peto borzo lokal- nih živil. Glavnina dogodka je bila namenjena predstavitvi lokalne prehranske ponudbe, medsebojnemu spoznavanju ponudnikov lokalno pridela- ne oziroma predelane hrane, gostincev in javnih zavodov (šol, vrtcev, domov za starejše in bolnice) ter krepitvi njihovih dosedanjih sodelovanj. V stro- kovnem delu srečanja so bili predstavljeni ukrepi in dobre prakse na področju zmanjše- vanja oziroma preprečevanja izgub hrane in odpadne hrane v lokalni prehranski verigi. Cilj do leta 2030 je prepoloviti količino odpadne hrane Kot je bilo mogoče slišati, je vsak prebivalec Slovenije v letu 2022 v povprečju zavrgel 72 ki- logramov hrane. Ko hrano iz- gubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih upo- rabili za njeno pridelavo, pre- delavo in pripravo. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podneb- nim spremembam. Trajnostni razvojni cilj Združenih naro- dov izpostavlja, da je treba do leta 2030 na svetovni ravni pre- poloviti količino odpadne hra- ne na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige. Udeleženci borze so pregledali stanje na tem področju v ob- čini Laško in iskali odgovore na vprašanje, kako bodo ta cilj dosegli. Laško primer dobre prakse Kot je dejal župan Občine Laško Marko Šantej, je bor- za lokalnih živil primer dobre prakse v celotni regiji in tudi na nacionalni ravni, saj se ve- liko občin za takšen model povezovanja ponudnikov in pridelovalcev ter odjemalcev ne odloča. Opaža, da se števil- ni ponudniki in pridelovalci vsako leto udeležijo borze v Laškem, ob tem pa se vsakič pojavi tudi kakšen nov tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja in odjema. Po- nudniki na takšnih dogodkih vidijo priložnost, da pokažejo in promovirajo svoje izdelke gostincem, turističnim ponu- dnikom, zavodom kot tudi končnim kupcem. Obenem na stojnicah dobijo prve infor- macije o možnostih sodelova- nja v luči zmanjševanja izgub hrane. »To je žlahtna priložnost, da se srečamo z dobavitelji. Naše prvo načelo je, da kupujemo čim bolj lokalno, predvsem zato, da vemo, kaj ponudimo otrokom, kaj jim damo na krožnik. Otroke želimo nauči- ti preprostih okusov hrane, ki zraste v domačem okolju,« je dejala ravnateljica Vrtca Laško Jerica Laznik Mokotar. Tudi Thermana Laško, ki je gostila borzo lokalnih ži- vil, kot partnerica v projektu kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško v svoje nabav- ne verige ves čas vključuje lo- kalne ponudnike ter povečuje njihovo število in vrednosti odkupa. »Tako za svoje goste pripravljamo hrano iz lokalno pridelanih in visokokakovo- stnih živil, ki imajo najkrajšo pot od njive do vilic. Obenem s svojimi trdnimi lokalnimi partnerstvi pripomoremo k nadaljnjem razvoju lokalne prehranske mreže,« pravijo v družbi in zagotavljajo, da bodo še naprej sledili svoji RADEČE – V Kulturno-turističnem in rekreacijskem centru (KTRC) Radeče so po pogovorih z mladimi, učitelji in s starši zaznali veliko potrebo po ponovni vzpostavitvi Preventivnega središča Pojnt, ki je v preteklosti v Radečah že deloval in je bil tudi zelo dobro sprejet in obiskan. Pojnt bo tako do konca šolskega leta spet vabil mlade. trajnostni zavezi – to je, da bodo krepili sodelovanje z lo- kalnimi ponudniki hrane ter obenem svoje goste osveščali o pomenu lokalne hrane. Čeprav brez uvoza nekaterih živil, kot so kava, kakav, avoka- do, riž …, tudi v prihodnje ne bo šlo, je v časih, ko svetovno ravnotežje niha, pomembno, da smo čim bolj samooskrbni in da si znamo sami pomaga- ti s pridelavo domače, zdrave in kakovostne hrane, je dodal župan Marko Šantej. Pojnt ponovno vabi Gre za prostor, kjer se osnovnošolci po pouku ob prisotnosti mentorja sre- čujejo, družijo s prijatelji, rešujejo domače naloge in se učijo, medtem ko čakajo na prevoz ali popoldanske dejavnosti. Občasno bodo v Pojntu na voljo tudi zabavne in poučne dejavnosti, ki bodo prilagojene starostnim skupi- nam in bodo vključevale igre, ustvarjalne delavnice, učenje ter druženje, napovedujejo v KTRC. Kot dodajajo, bodo vsi programi zasnovani tako, da bodo spodbujali ustvarjalnost in razvoj socialnih veščin. Pojnt bo v prostorih razsta- višča Doma kulture Radeče do konca šolskega leta odprt vsak torek in četrtek med 13. in 16. uro. Prvič je svoja vrata odprl v tem tednu. BA Na borzi lokalnih živil so sodelovali številni predstavniki oziroma partnerji blagovne znamke Okusiti Laško. Med slednjimi je tudi kmetija Kozmus iz Paneč pri Jurkloštru, ki se med drugim ukvarja s pridelavo zelišč ter s peko dobrot, prepojenih z bogato dediščino Laškega. (Foto: Gregor Globočnik) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z mednarodno konferenco o urejanju zelenih po- vršin v urbanem okolju in s koncertom Nine Pušlar ta teden v Velenju začenjajo dejavnosti, ki bodo po- svečene varstvu okolja pod sloganom Spreminjamo, premikamo, rastemo. Ljudi bodo na različne načine spodbujali k razmišljanju, kako bi s spremembo na- vad manj obremenjevali okolje, naravo, skupnost. Naziv evropski zeleni list je Velenju predlani v Gre- noblu podelila Evropska komisija. BARBARA FURMAN STRANICE – »Tega zavržnega deja- nja, vojnega zločina proti človečnosti nacistov ne smemo pozabiti. Moramo se ga spominjati, ker nas opominja na današnje žrtve, ki umirajo zaradi golega maščevanja, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in geno- cida,« je na slovesnosti ob grobovih 100 frankolovskih žrtev na Strani- cah poudaril slavnostni govornik dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta. Občine Slovenske Konjice, Zreče, Vi- tanje, Vojnik in Celje vsako leto febru- VELENJE – Je letošnji nosilec naziva evropski zeleni list »Spreminjamo, premikamo, rastemo« Odkritje spominskega obeležja pred mestno hišo (Foto: MOV) Velenje ni le nosilec naziva evropski zeleni list, ampak je tudi del Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, na kar so po besedah župa- na Petra Dermola ponosni, saj je mednarodna skupnost prepoznala prizadevanja Ve- lenjčanov za boljše okolje. Napovedal je, da si bodo v lokalni skupnosti še naprej prizadevali za čim bolj kako- vostne življenjske pogoje za vse. Za letošnje dogodke in dejavnosti je predvidenih 200 tisoč evrov. Otvoritvena dogodka Od besed so prešli k de- janjem tudi na včerajšnjem (sredinem) koncertu Nine Pušlar na Titovem trgu, kjer so organizatorji gostin- ske ponudbe uporabljali ko- zarce za večkratno uporabo. Tople napitke so stregli v ke- ramičnih lončkih z oznako evropski zeleni list, ki so jih obiskovalci po koncerta lah- ko vrnili ali odnesli domov kot spomin na ta dogodek. V sodelovanju z zelenimi informatorji so poskrbeli za dosledno in pravilno ločeva- nje odpadkov. Danes (v če- trtek, 15. februarja) Velenje gosti mednarodno konferen- co o urejanju zelenih povr- šin v urbanem okolju. Ker je za zdravje in dobro poču- tje ljudi ključnega pomena kakovostno načrtovanje in upravljanje zelenih površin, bodo gostje na konferenci predstavili smernice in do- bre prakse načrtovanja in njihovega upravljanja. Slav- nostna govornika na konfe- renci bosta dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, in dr. Nataša Bratina, v. d. gene- ralnega direktorja direktora- ta za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zeleni ukrepi Velenjska občina napove- duje trajne zelene ukrepe in prakse tudi na področju trajnostne mobilnosti, zato bo postavila varovane kole- sarnice ob Velenjskem jeze- ru, med drugim bo izdelala načrt upravljanja mestnih dreves. Med občani bo spod- bujala trajnostno mobilnost, nagovarjala k manjši potro- šnji, saj z nakupi povečuje- mo odpadke. »Vsak odpadek manj, vsak energetsko učin- kovit ukrep, ki ga uvedemo, in vsaka zelena odločitev, ki jo sprejmemo, so koraki k bolj zeleni in zdravi pri- hodnosti za naše otroke in prihodnje generacije. Letos bomo pripravili približno 160 dogodkov in sedem raz- stav na temo bolj zelene in trajnostne prihodnosti. Prav tako bomo v naši občini iz- vedli vrsto ukrepov za izbolj- šanje upravljanja okolja ter izvedli promocijsko kampa- njo o pomenu trajnostnega razvoja. Z njo si bomo pri- zadevali nagovoriti čim več ljudi različnih generacij,« še pravi velenjski župan. Konec junija bodo v Velenju organizirali Letni politični dialog, pripravljajo tudi že program za septembrsko med- narodno konferenco, ki so jo poimenovali Pozdravljena, prihodnost. Udeležbo na njej je med drugim že potrdil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik. »Želimo si, da bi mesto Velenje živelo z mislijo na bolj zeleno prihodnost. Temu cilju bodo podrejeni številni letošnji dogodki in prireditve. Odprimo srce zelenim navadam in se skupaj trudimo za lepši jutri. Vsak dan,« poziva soobčane župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Poklon obešenim domoljubom Minilo je 80 let od enega najhujših zločinov na Slovenskem. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Psihološka pomoč mladostnikom VELENJE – Ta mesec je v Velenju začela delovati psi- hološka svetovalnica, v kate- ri strokovnjaki zagotavljajo brezplačno psihološko pomoč in svetovanje najstnikom, ki doživljajo čustveno stisko. Vrata bo ponovno odprla 21. februarja in 6. marca. Potreb- ne so predhodne prijave. Mestna občina Velenje je za delovanje psihološke sve- tovalnice za mladostnike v le- tošnjem proračunu namenila 3.500 evrov. Kot so navedli v sporočilu za javnost, je projekt brezplačnega psihološkega svetovanja zasnovan kot javna psihološka svetovalnica za po- moč v trenutkih hude čustvene stiske, ki je še obvladljiva in ne sodi v okvir psihiatrije. Mlado- stniki med 14. in 18. letom, ki doživljajo akutno čustveno stisko, se lahko na svetovanje naročijo na telefonski številki 031 778 772. Kot poudarjajo strokovnjaki, sta mladostništvo in najstni- štvo med najbolj zahtevnimi obdobji v človekovem življe- nju. Odpira se nov svet in z njim nove preizkušnje, vpra- šanja in nevarnosti. Mladi se v najstniških letih začenjajo vedno bolj intenzivno soočati s svojim notranjim oziroma čustvenim svetom. Če svojih čustev ne moremo obvladova- (Foto: SCOMS) arja z žalno komemoracijo obeležijo spomin na enega najhujših zločinov na Slovenskem tik pred koncem druge svetovne vojne, ko so nacisti v Grabnu pri Stranicah pred osemdesetimi leti obesili 99 domoljubnih Slovencev, ene- ga pa ustrelili. Najmlajša žrtev je štela rosnih 16 let. S tem okrutnim dejanjem so se Nemci maščevali za akcijo, v ka- teri so 2. februarja 1944 partizani 2. bataljona Bračičeve brigade z mitraljezi prerešetali avtomobil najvišjega naci- stičnega funkcionarja celjskega okrožja Antona Dorfmeistra. Še preden so sle- dnjega pokopali, se je general Rösener odločil za okrutno maščevanje, da bodo za enega Nemca obesili 100 Slovencev. Od besed k dejanjem Tako so nekaj dni kasneje, 12. febru- arja, na Stranice pripeljali talce iz celj- skega zapora Stari pisker, v katerega so že dan prej pripeljali tudi večinoma bol- ne in ranjene zapornike iz Maribora in Trbovelj. Med žrtvami obešanja so bili tudi kmetje, delavci, obrtniki slovenske Štajerske. Na Stranicah so jih obesili na jablane ob cesti, na posameznem drevesu je bilo obešenih po pet ljudi. Več ur so viseli na drevesih, potem so jih sneli, slekli in sezuli ter zagrebli v grobova, ki so ju izkopali zaporniki. Slavnostni govornik, poslanec Evrop- skega parlamenta dr. Milan Brglez, je spomnil, da se je zločin zgodil štirinajst dni po tem, ko so zavezniki že osvobo- dili Auschwitz, ob čemer je poudaril: »Nič krivi in nič hudega sluteči so bili žrtve nacističnega maščevanja. Mašče- vanja sile, ki je vojno že izgubila. In tega zavržnega dejanja ne smemo poza- biti. Moramo se ga spominjati, ker nas opominja na današnje žrtve, ki umi- rajo zaradi golega maščevanja, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida.« Brglez je bil jasen, da se kaj takšnega ne sme ponoviti nikoli več, zato moramo preiti od besed k deja- njem. Vence k spominskemu obeležju ob grobovih so položili župani Mestne občine Celje Matija Kovač, Občine Slo- venske Konjice Darko Ratajc, Občine Vojnik Branko Petre, Občine Vitanje Andraž Pogorevc in podžupan Občine Zreče Drago Šešerko. BF ti, lahko naletimo na čustveno neravnovesje, ki se odraža v depresiji, izgorelosti, čustvenih izpadih, tudi v zasvojenosti in motnjah hranjenja. V Sloveniji se potrebe po psihološkem sve- tovanju in pomoči med mlado- stniki zadnja leta povečujejo. Psihološka svetovalnica v Velenju je del mreže 26 sveto- valnic, ki delujejo v različnih slovenskih krajih pod okriljem Centra za psihološko sveto- vanje Posvet in Slovenskega združenja za preprečevanje sa- momora. Program svetovalnic za psihološko svetovanje pod- pirajo ministrstvo za zdrav- je, Fundacija za fi nanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter številne občine, tudi Mestna občina Ve- lenje. BF Vsako ravnanje šteje Konec junija bodo v Vele- nju organizirali Letni poli- tični dialog, pripravljajo tudi že program za septembrsko mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali Pozdravlje- na, prihodnost. Udeležbo na njej je med drugim že potr- dil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik. Občin- ski javni zavodi in ustanove bodo v znamenju evropskega zelenega lista pripravili več dogodkov, že tradicionalne prireditve pa bodo prilagodili trajnostnim temam. »Želimo si, da bi naše mesto živelo z mislijo na bolj zeleno prihodnost. Temu cilju bodo podrejeni številni letošnji dogodki in prireditve, ki jih bomo zasnovali in izvedli traj- nostno, brez plastike za en- kratno uporabo. Obiskovalce bomo pozivali, naj na dogod- ke v središče mesta prihajajo peš ali se pripeljejo bodisi s kolesom bodisi z brezplačnim mestnim prevozom,« poziva Dermol in dodaja, da bodo prav tako pozorni na vsako- dnevne navade ljudi, saj lahko vsak s svojim načinom življe- nja prispeva k zagotavljanja zdravega in kakovostnega ži- vljenjskega okolja za sedanje in prihodnje generacije. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 7, 15. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z mednarodno konferenco o urejanju zelenih po- vršin v urbanem okolju in s koncertom Nine Pušlar ta teden v Velenju začenjajo dejavnosti, ki bodo po- svečene varstvu okolja pod sloganom Spreminjamo, premikamo, rastemo. Ljudi bodo na različne načine spodbujali k razmišljanju, kako bi s spremembo na- vad manj obremenjevali okolje, naravo, skupnost. Naziv evropski zeleni list je Velenju predlani v Gre- noblu podelila Evropska komisija. BARBARA FURMAN STRANICE – »Tega zavržnega deja- nja, vojnega zločina proti človečnosti nacistov ne smemo pozabiti. Moramo se ga spominjati, ker nas opominja na današnje žrtve, ki umirajo zaradi golega maščevanja, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in geno- cida,« je na slovesnosti ob grobovih 100 frankolovskih žrtev na Strani- cah poudaril slavnostni govornik dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta. Občine Slovenske Konjice, Zreče, Vi- tanje, Vojnik in Celje vsako leto febru- VELENJE – Je letošnji nosilec naziva evropski zeleni list »Spreminjamo, premikamo, rastemo« Odkritje spominskega obeležja pred mestno hišo (Foto: MOV) Velenje ni le nosilec naziva evropski zeleni list, ampak je tudi del Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, na kar so po besedah župa- na Petra Dermola ponosni, saj je mednarodna skupnost prepoznala prizadevanja Ve- lenjčanov za boljše okolje. Napovedal je, da si bodo v lokalni skupnosti še naprej prizadevali za čim bolj kako- vostne življenjske pogoje za vse. Za letošnje dogodke in dejavnosti je predvidenih 200 tisoč evrov. Otvoritvena dogodka Od besed so prešli k de- janjem tudi na včerajšnjem (sredinem) koncertu Nine Pušlar na Titovem trgu, kjer so organizatorji gostin- ske ponudbe uporabljali ko- zarce za večkratno uporabo. Tople napitke so stregli v ke- ramičnih lončkih z oznako evropski zeleni list, ki so jih obiskovalci po koncerta lah- ko vrnili ali odnesli domov kot spomin na ta dogodek. V sodelovanju z zelenimi informatorji so poskrbeli za dosledno in pravilno ločeva- nje odpadkov. Danes (v če- trtek, 15. februarja) Velenje gosti mednarodno konferen- co o urejanju zelenih povr- šin v urbanem okolju. Ker je za zdravje in dobro poču- tje ljudi ključnega pomena kakovostno načrtovanje in upravljanje zelenih površin, bodo gostje na konferenci predstavili smernice in do- bre prakse načrtovanja in njihovega upravljanja. Slav- nostna govornika na konfe- renci bosta dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, in dr. Nataša Bratina, v. d. gene- ralnega direktorja direktora- ta za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zeleni ukrepi Velenjska občina napove- duje trajne zelene ukrepe in prakse tudi na področju trajnostne mobilnosti, zato bo postavila varovane kole- sarnice ob Velenjskem jeze- ru, med drugim bo izdelala načrt upravljanja mestnih dreves. Med občani bo spod- bujala trajnostno mobilnost, nagovarjala k manjši potro- šnji, saj z nakupi povečuje- mo odpadke. »Vsak odpadek manj, vsak energetsko učin- kovit ukrep, ki ga uvedemo, in vsaka zelena odločitev, ki jo sprejmemo, so koraki k bolj zeleni in zdravi pri- hodnosti za naše otroke in prihodnje generacije. Letos bomo pripravili približno 160 dogodkov in sedem raz- stav na temo bolj zelene in trajnostne prihodnosti. Prav tako bomo v naši občini iz- vedli vrsto ukrepov za izbolj- šanje upravljanja okolja ter izvedli promocijsko kampa- njo o pomenu trajnostnega razvoja. Z njo si bomo pri- zadevali nagovoriti čim več ljudi različnih generacij,« še pravi velenjski župan. Konec junija bodo v Velenju organizirali Letni politični dialog, pripravljajo tudi že program za septembrsko med- narodno konferenco, ki so jo poimenovali Pozdravljena, prihodnost. Udeležbo na njej je med drugim že potrdil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik. »Želimo si, da bi mesto Velenje živelo z mislijo na bolj zeleno prihodnost. Temu cilju bodo podrejeni številni letošnji dogodki in prireditve. Odprimo srce zelenim navadam in se skupaj trudimo za lepši jutri. Vsak dan,« poziva soobčane župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Poklon obešenim domoljubom Minilo je 80 let od enega najhujših zločinov na Slovenskem. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Psihološka pomoč mladostnikom VELENJE – Ta mesec je v Velenju začela delovati psi- hološka svetovalnica, v kate- ri strokovnjaki zagotavljajo brezplačno psihološko pomoč in svetovanje najstnikom, ki doživljajo čustveno stisko. Vrata bo ponovno odprla 21. februarja in 6. marca. Potreb- ne so predhodne prijave. Mestna občina Velenje je za delovanje psihološke sve- tovalnice za mladostnike v le- tošnjem proračunu namenila 3.500 evrov. Kot so navedli v sporočilu za javnost, je projekt brezplačnega psihološkega svetovanja zasnovan kot javna psihološka svetovalnica za po- moč v trenutkih hude čustvene stiske, ki je še obvladljiva in ne sodi v okvir psihiatrije. Mlado- stniki med 14. in 18. letom, ki doživljajo akutno čustveno stisko, se lahko na svetovanje naročijo na telefonski številki 031 778 772. Kot poudarjajo strokovnjaki, sta mladostništvo in najstni- štvo med najbolj zahtevnimi obdobji v človekovem življe- nju. Odpira se nov svet in z njim nove preizkušnje, vpra- šanja in nevarnosti. Mladi se v najstniških letih začenjajo vedno bolj intenzivno soočati s svojim notranjim oziroma čustvenim svetom. Če svojih čustev ne moremo obvladova- (Foto: SCOMS) arja z žalno komemoracijo obeležijo spomin na enega najhujših zločinov na Slovenskem tik pred koncem druge svetovne vojne, ko so nacisti v Grabnu pri Stranicah pred osemdesetimi leti obesili 99 domoljubnih Slovencev, ene- ga pa ustrelili. Najmlajša žrtev je štela rosnih 16 let. S tem okrutnim dejanjem so se Nemci maščevali za akcijo, v ka- teri so 2. februarja 1944 partizani 2. bataljona Bračičeve brigade z mitraljezi prerešetali avtomobil najvišjega naci- stičnega funkcionarja celjskega okrožja Antona Dorfmeistra. Še preden so sle- dnjega pokopali, se je general Rösener odločil za okrutno maščevanje, da bodo za enega Nemca obesili 100 Slovencev. Od besed k dejanjem Tako so nekaj dni kasneje, 12. febru- arja, na Stranice pripeljali talce iz celj- skega zapora Stari pisker, v katerega so že dan prej pripeljali tudi večinoma bol- ne in ranjene zapornike iz Maribora in Trbovelj. Med žrtvami obešanja so bili tudi kmetje, delavci, obrtniki slovenske Štajerske. Na Stranicah so jih obesili na jablane ob cesti, na posameznem drevesu je bilo obešenih po pet ljudi. Več ur so viseli na drevesih, potem so jih sneli, slekli in sezuli ter zagrebli v grobova, ki so ju izkopali zaporniki. Slavnostni govornik, poslanec Evrop- skega parlamenta dr. Milan Brglez, je spomnil, da se je zločin zgodil štirinajst dni po tem, ko so zavezniki že osvobo- dili Auschwitz, ob čemer je poudaril: »Nič krivi in nič hudega sluteči so bili žrtve nacističnega maščevanja. Mašče- vanja sile, ki je vojno že izgubila. In tega zavržnega dejanja ne smemo poza- biti. Moramo se ga spominjati, ker nas opominja na današnje žrtve, ki umi- rajo zaradi golega maščevanja, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida.« Brglez je bil jasen, da se kaj takšnega ne sme ponoviti nikoli več, zato moramo preiti od besed k deja- njem. Vence k spominskemu obeležju ob grobovih so položili župani Mestne občine Celje Matija Kovač, Občine Slo- venske Konjice Darko Ratajc, Občine Vojnik Branko Petre, Občine Vitanje Andraž Pogorevc in podžupan Občine Zreče Drago Šešerko. BF ti, lahko naletimo na čustveno neravnovesje, ki se odraža v depresiji, izgorelosti, čustvenih izpadih, tudi v zasvojenosti in motnjah hranjenja. V Sloveniji se potrebe po psihološkem sve- tovanju in pomoči med mlado- stniki zadnja leta povečujejo. Psihološka svetovalnica v Velenju je del mreže 26 sveto- valnic, ki delujejo v različnih slovenskih krajih pod okriljem Centra za psihološko sveto- vanje Posvet in Slovenskega združenja za preprečevanje sa- momora. Program svetovalnic za psihološko svetovanje pod- pirajo ministrstvo za zdrav- je, Fundacija za fi nanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter številne občine, tudi Mestna občina Ve- lenje. BF Vsako ravnanje šteje Konec junija bodo v Vele- nju organizirali Letni poli- tični dialog, pripravljajo tudi že program za septembrsko mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali Pozdravlje- na, prihodnost. Udeležbo na njej je med drugim že potr- dil nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik. Občin- ski javni zavodi in ustanove bodo v znamenju evropskega zelenega lista pripravili več dogodkov, že tradicionalne prireditve pa bodo prilagodili trajnostnim temam. »Želimo si, da bi naše mesto živelo z mislijo na bolj zeleno prihodnost. Temu cilju bodo podrejeni številni letošnji dogodki in prireditve, ki jih bomo zasnovali in izvedli traj- nostno, brez plastike za en- kratno uporabo. Obiskovalce bomo pozivali, naj na dogod- ke v središče mesta prihajajo peš ali se pripeljejo bodisi s kolesom bodisi z brezplačnim mestnim prevozom,« poziva Dermol in dodaja, da bodo prav tako pozorni na vsako- dnevne navade ljudi, saj lahko vsak s svojim načinom življe- nja prispeva k zagotavljanja zdravega in kakovostnega ži- vljenjskega okolja za sedanje in prihodnje generacije. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 7, 15. februar 2024 KULTURA 125 tisoč let v preteklost Krapinski praljudje na obisku v Celju Dan pred kulturnim praznikom so v Hermanovem brlogu odprli gostujočo razstavo Muzeja krapinskih neandertalcev iz Hrvaške. Kot je povedala koordinatorica razstave Jožica Trateški, so sedmi februar za odprtje izbrali, da bi »pre- hiteli« druge kulturne ustanove. Ker je kulturni praznik pomemben, so se odločili, da bodo pripravili nekaj novega, čeprav je bila razstava o bontonu po besedah koordinatori- ce dobra. Gostujoča razstava o krapinskih praljudeh bo v Celju na ogled do konca poletja, ko morajo otroci ponovno v šolo. Avtor razstave je Jurica Sabol. JANŽE FRIC Razstava je postavljena v več prostorih, v prvem si lahko obiskovalci ogleda- jo približno desetminutni fi lm, v katerem je predsta- vljen Muzej krapinskih ne- andertalcev. V nadaljevanju je razstavljenih veliko najdb, ki so jih arheologi izkopali na Hušnjakovem. Tako si obiskovalci lahko ogledajo rekonstrukcije ne- andertalcev, tako človeške kot tudi živalske kosti bitij, ki so živela hkrati s krapin- skimi praljudmi. »Na ogled je tudi lobanja C, največja ohranjena kost, ki je pripa- dala neandertalki,« je pove- dala koordinatorica razstave. Razstava je prilagojena pred- vsem otrokom, kot se spodo- bi za otroški muzej. Pri Hermanu Lisjaku pri- pravljajo tudi različne de- lavnice za otroke vseh sta- rosti, organizirali jih bodo do konca poletnih počitnic. »Ustvarjalnice bodo primer- ne tako za predšolske otroke Finsko-slovenska naveza Minulo sredo, na predvečer kulturnega praznika, je bila na celjskem Glavnem trgu 8 zanimiva plesno-gledališka predstava, ki jo je zasnoval fi nski scenarist in režiser Jarij Juutinen. Gre za mešanico likovne umetnosti, plesa, glasbe in gledališča. Nekaj ponovitev predstav ljubitelji tovrstne umetnosti še lahko ulovite. Monodrama in tragedija z naslovom Vse drugo molk ( … in vse ostalo je tišina) je pre- mierno doživela večer pred kulturnim praznikom. V njej nastopa priznana celjska plesalka Ana Cvelfar, ki je prikazala preplet sedanjosti s preteklostjo, ki jo je zaznamovala družinska tragedija zaradi prezadolženosti. Jari Juutinen je v Celju že sodeloval s SLG Celje pri predstavah Očiščenje in Žalostinke iz srca Evrope. Deluje v okviru mednarodno delujočega gledališkega podjetja in ansambla ne- odvisnih umetnikov Sadsongskomplex: fi . Ansambel je bil ustanovljen leta 2015 v Helsinkih in gostuje po vsej Evropi ter sodeluje na pomembnih gledaliških festivalih. Po premieri minulo sredo je do danes sledilo še nekaj ponovitev, predstavo pa si lahko ogledate še 17 . in 21. februarja, ter 5., 10., 11.,15., 21. in 29. marca. ER Projektu so se pridružili še nekateri celjski ustvarjalci. Scenograf je slikar Tomaž Milač, za zvok in glasbo je poskrbela glasbenica Nuša Ofentavšek, za fotografije je odgovoren Tomaž Črnej in za tehnično podporo Miha Peperko. (Foto: Andraž Purg) Plesno po Prešernu To sezono je v okviru Za- voda Celeia Celje zaživel nov Plesni cikel. Od petka do nedelje smo si tako lahko ogledali tri zanimive plesne predstave s skupnim naslo- vom Plesno po Prešernu. Minuli petek so ustvar- jalci pripravili premierno predstavo z naslovom Fe- mine. Gre za plesni diptih, ki predstavlja srečanje dveh mednarodnih koreografinj, Rite Gobi (Madžarska) in Aleksandre Madsen (Hrva- ška). V soboto je bila na vrsti predstava Lend me your Ears priznane italijanske skupine sodobnega ple- sa Arearea, temelji pa na vprašanju, kakšno življe- nje si lahko predstavljamo sredi psihotičnega kolapsa zahoda. Minulo nedeljo se je v Ple- snem forumu Celje predsta- vila še celjska koreografinja Iza Skok z mladinsko ple- sno predstavo Ono. Plesa- le so Zoja Jager, Tara Ema Žnidar, Sofija Ermakova in Miša Rančigaj ter Maja Zu- panc Žibre, ki je poskrbela za kostumografijo. ER Predstava se ukvarja z vprašanjem spolov v današnjem času. Večina mladih se je začela odločno upirati strogi opredelitvi lastnega spola, celo njihovi seksualnosti. Vse to mladim odpira novo svobodo, a je lahko obenem ome- jujoče in ustvarja le še dodatno zmedo. (Foto: Andraž Purg) Obiskovalci si lahko med drugim ogledajo orodje in kosti, ki so pripadali krapinskim praljudem. V sredini je lobanja C, največji ohranjen del okostja. Na odprtju razstave so bili tudi »pravi« neandertalci. in šolarje kot tudi za druži- ne. Vsebine bomo sproti na- javili, prilagodimo se lahko tudi skupinam,« je poudarila Jožica Trateški. Muzej novejše zgodovi- ne z zagorskim sodeluje od leta 2015, ko so se sodelavci spoznali v Kikindi na Mamu- tfestu, kjer sta oba muzeja gostovala. Celjani so pred dvema letoma gostovali pri njih, zdaj so jim Hrvati pri- jateljsko vrnili obisk. Krapinski neandertalec Pračlovek, čigar kosti so odkrili v Krapini, je naselje- val območje Evrazije pred 250 tisoč leti do pred 30 tisoč leti. Ostanki praljudi, ki so jih odkrili v Krapini, so stari približno 125 tisoč let. Ti neandertalci so bili nižje rasti od nas, visoki so bili približno 165 centime- trov, fizično so bili veliko močnejši. Tehtali so tudi do 80 kilogramov, imeli so podolgovato lobanjo, izra- zite nadočesne loke, široko nosno votlino in velike ter močne čeljusti z močnimi zobmi. Znanstveniki pred- videvajo, da so bili dvakrat močnejši od nas. »Neandertalci so skrbe- li drug za drugega, bili so tudi družabni, čeprav jezi- ka še verjetno niso pozna- li. Sporazumevali so se na druge načine,« je povedala koordinatorica. Dodala je, da so ti praljudje poznali različne obrede, izdelovali so tudi nakit. Med drugim je na ogled ogrlica, nare- jena iz orlovih krempljev, na katerih se vidi, da jih je nekoliko oblikoval človek. »To pomeni, da so znali izdelovati različne stvari, tudi le za okras ali za ka- kšen obred,« je še povedala Jožica Trateški. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠA TEMA Kultura naj bo sestavni del življenja vseh generacij Bi vavčerji pri mladih povečali kulturni »apetit«? Nekatere evropske države, kot so Španija, Italija, Nemčija in Francija, mladim ponujajo kulturne vavčerje. Z nekaj sto evri dobroimetja skušajo mlajši generaciji omogočiti dostop do ra- znolikih umetniških in medijskih vsebin ter hkrati pomagati kulturnemu sektorju. Bi bila tovrstna pobuda dobrodošla tudi pri nas? Ali kulturne ustanove na Celjskem pogrešajo obisk mladih – dijakov in študentov – in kdo vse vpliva na njihovo kulturno vzgojo? Igra pri »kulturni potrošnji« denar pomembno vlogo? Ali je še pomembnejše sporočilo odločevalcev, da je kultura pomemb- na in da nas umetnost bogati? TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg, SHERPA Da mlade ljudi v najstni- škem in študentskem obdo- bju, v zgodnji odrasli dobi, verjetno zanima vse kaj drugega kot kulturne vse- bine, ugotavlja direktor Mu- zeja novejše zgodovine Celje (MNZC) dr. Tone Kregar. In dodaja, da je zapolnjevanje tovrstnih vrzeli med različ- nimi starostnimi skupinami obiskovalcev izziv. MNZC mlade med drugim lažje privablja za to, ker ima pod svojo streho tudi edini otroški muzej v Sloveniji – Herma- nov brlog. Tja mladi starši pogosto pripeljejo svoje otro- ke in tako pridejo v stik z vse- binami muzeja, ki jih morda sami ne bi načrtno obiskali. »Menim, da je mlade vseka- kor treba vzgajati kot uporabni- ke kulturnih vsebin. Tovrstna vzgoja je po mojem mnenju odločilna na treh ravneh. Na prvem mestu je tu osnovna ce- lica, torej družina, neprecen- ljivo vlogo ima izobraževalni sistem, torej šole, svojo vlogo moramo opraviti tudi kulturne ustanove. V družbi delujemo, da omogočamo tovrstne vsebi- ne in da v sodelovanju s starši in zlasti s šolami pripravljamo kakovostne programe,« pravi Kregar. V družbi velja splošno prepričanje, da se bodo za kulturo bolj zanimali otroci staršev, ki tudi sami radi be- rejo, obiskujejo razstave, gle- dališče, koncerte. Kakšno je vaše opažanje? Nisem povsem prepričan, da je to še pravilo, saj se vzorci in navade v družinah skozi generacije močno spre- »Pri mladini vsekakor nastane vrzel« Direktor MNZC dr. Tone Kregar meni, da moramo na družbeni ravni ponotranjiti, da so kulturne vsebi- ne tukaj zato, da jih obiskujemo, da imamo nekaj od njih in da je zanje seveda treba tudi nekaj malega plačati. minjajo. Menim, da je treba, kar se kulture tiče, ob otrocih obenem vzgajati tudi njiho- ve starše, gre za zaokrože- no celoto. Če družine svoje otroke že od malega navajajo na obisk kulturnih ustanov – gledališča, muzejev, knji- žnic – bodo otroci to v najz- godnejših letih najverjetneje ponotranjili in bo to postalo njihov način življenja. Temu je namenjen otroški muzej, ki je ustanovljen tudi zato, da že predšolske otroke navaja na dediščino, kulturo, zani- mive kulturne vsebine in jim približa muzej kot kulturno ustanovo. Koliko obiskovalcev letno sprejmete v njem? Lani je naš muzej obiskalo približno 20 tisoč obiskoval- cev, s to številko smo zelo za- dovoljni. Daleč največji delež otrok Hermanov brlog obišče v okviru šolskih ekskurzij. Ve- seli nas, da je nabor šol, ki nas obiskujejo, vsako leto večji. Nezanemarljivo je tudi število otrok, ki nas obiščejo s svojimi družinami. Teh obiskov smo še posebej veseli, saj torej pri nas celotne družine preživlja- jo svoj prosti čas in tako starši svojo naklonjenost do kultur- nih vsebin prenašajo na svoje otroke. Kako ste zadovoljni s tem, kako razstave Muzeja novej- še zgodovine Celje obiskujejo mladi, torej dijaki in študen- ti? Dijaki so še naša relativno močna ciljna skupina, k nam prihajajo v okviru šolskega učnega načrta, deloma k nam prihajajo tudi študenti. A se zanimanje mladih za naše vsebine skozi leta zmanjšuje. To je po eni strani normalen proces, mlade ljudi v najstni- škem in študentskem obdo- bju, v zgodnji odrasli dobi, verjetno zanima vse kaj dru- gega kot kulturne vsebine. Ne nazadnje imajo tudi manj časa za te vsebine. Tukaj vsekakor nastane vrzel. Kako nagovoriti to ciljno skupino, je najtežje vprašanje. Z leti se naklonjenost mladih do kulturnih vsebin ter do od- krivanja lastne in skupne pre- teklosti spet poveča. Tu nam zelo prav pride Otroški mu- zej Hermanov brlog, saj tako mladi starši svoje otroke spet pripeljejo k nam. Tako mladi starši pridejo v stik z drugi- mi našimi vsebinami, ki si jih morda sicer ne bi prišli načrtno oz. namenoma ogledati. Torej naš muzej nekako vsaj v neki meri precej uspešno zapolnju- je te vrzeli. Lahko na različno stare ciljne skupine vplivate z iz- biro vsebin, ki se jim posveča muzej? Pod našo streho skoraj vsako leto postavimo kakšno razsta- vo, ki ni klasično zgodovinska in se torej ne ukvarja z vsebina- mi izpred 50 ali sto let, ki bolj nagovarja starejše obiskovalce. Dotikamo se tudi vsebin, ki zadevajo mlade dejavne ljudi. Takšna je na primer še vedno aktualna razstava z naslovom Stran pa ne bomo metal', ki se dotika nas tukaj in zdaj, nago- varja torej vse nas, ki nam ni vseeno za okolje, v katerem živimo, in za prihodnost na- ših otrok. Kakšno vlogo ima pri spre- mljanju kulturne ponudbe denar – so kulturne vsebine iz tega vidika mladim dosto- pne ali ne? Ob dnevih, ko je v našem muzeju brezplačen vstop, na primer ob 8. februarju ali ob Poletni muzejski noči, je v muzeju skoraj neobvladljivo število ljudi. To je pokazatelj, da vstopnina igra vlogo, ni pa to edini kriterij. Če ceno vstopnic za obisk muzeja primerjamo s ceno vstopnic za kino, koncerte in druge vsebine, smo muzeji izjemno konkurenčni. Denar tako ne more biti glavni dejavnik. Gre bolj za zavedanje, za splošno ponotranjenje na družbeni ravni, da so kulturne vsebine tukaj zato, da jih obiskujemo, da imamo nekaj od njih in da je zanje seveda treba tudi ne- kaj malega plačati. Mladi so pred časom dobili digitalne vavčerje, bi bil po- doben ukrep dobrodošel tudi na kulturnem področju? Tak ukrep zagotovo ne bi škodil, čeprav MNZC cenovno res ni tako nedosegljiv, da bi vavčerji igrali usodno vlogo, da bi ga mladi bolj obiskovali. Mi- slim, da bi bili vavčerji koristni tudi za starejše. Ti se srečujejo z nizkimi prejemki, so pa izra- zito naklonjeni kulturi, ne na- zadnje imajo tudi več prostega časa, tudi s socialnega vidika je njihovo vključevanje v družbo zelo pomembno in dragoceno. Muzej novejše zgodovine Celje (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠA TEMA Jedro občinstva v SLG Celje sestavljajo dolgoletni imetni- ki abonmajev, to so v glav- nem starejši odrasli. Kot opa- žajo v gledališču, se to jedro v zadnjem času intenzivno širi tudi med mlajše odrasle. Ti so bolj naklonjeni posame- znemu, torej izbirnemu in prilagodljivemu obiskovanju gledališča. Da bi nagovorili mlade, so v SLG Celje lani zasnovali novo platformo za njihovo vključevanje, poime- novano stARTboks. V SLG Celje pretežno ustvar- jajo za odrasle, že leta pa so znani po kakovostnih pred- stavah za mlado občinstvo. Kot pravijo, so predstave za otroke in mlade v mestu in po Sloveniji priljubljene. Tri nji- hove predstave za otroke so se uvrstile v spletno platformo Zlata paličica, ki kulturnim ko- ordinatorjem in staršem služi kot priporočilni seznam kako- vostnih predstav za otroke in mlade. OB ROBU TINA STRMČNIK Da je dostop mladih do ka- kovostnih kulturnih vsebin žal še vedno pogojen z nji- hovo oddaljenostjo od večjih urbanih središč in ekonom- skim položajem njihovih skrbnikov, ugotavljajo na Ministrstvu RS za kulturo. Boljša dostopnost kulturnih vsebin ne glede na geograf- ski ali socialni status drža- vljanov je zato ena ključnih prednostnih točk omenje- nega ministrstva v novem Nacionalnem programu za kulturo in pripadajočem šti- riletnem akcijskem načrtu. Na kulturnem ministrstvu opažajo, da se zanimanje mladih za kulturo povečuje, mladi pa si vedno bolj želi- jo, da ne bi bili zgolj pasivni obiskovalci, temveč želijo biti v vsebine dejavno vključeni. »Ministrstvo za kulturo sofi- nancira kakovostno ponudbo kulturnih vsebin za vse gene- racije. Izvajalce spodbuja, da znotraj projektov in progra- mov, namenjenih mladim, te čim bolj dejavno vključu- jejo. In da ponujajo kultur- ne dogodke in dejavnosti, ki mladim omogočajo dejavno spoznavanje in raziskovanje različnih področij umetnosti in kulture. Pogosto so tudi udeleženi pri snovanju in iz- vedbi festivalov.« Ministrstvo želi mladim več možnosti za vključevanje v kulturne dejavnosti ponuditi s pomočjo novega Nacionalne- ga programa za mladino, ki je trenutno v javni razpravi. Kot so sporočili z ministrstva, je program nastal tudi na pod- lagi regijskih posvetov z mla- dimi, na podlagi izsledkov raziskav ter primerov dobrih praks. Ponudbo tudi v manjše kraje V novem Nacionalnem pro- gramu za kulturo ministrstvo pripravlja vrsto ukrepov, ki bodo mladim s sredstvi iz Evropskih socialnih skladov omogočili brezplačen stik in delo s profesionalnimi umetniki in delavci v kultu- ri ter sodelovanje v številnih projektih in programih. Kot pravijo na ministrstvu, bo takšen stik s kulturo mladim omogočen decentralizirano, torej po vsej državi. » Tovrstne programe ministrstvo pilotno izvaja že od leta 2009. Hkrati že danes podpira kulturno- -umetnostno vzgojo v kul- Denar in oddaljenost imata vpliv »S štipendijsko politiko ministrstva za kulturo mlade na njihovi izobraževalni poti spodbujamo za poklice v kulturi. Želimo, da je kultura tudi v poklicnem smislu dostopna vsem mladim in ne le tistim, ki si to lahko privoščijo,« pravijo na kulturnem ministrstvu. Nagovarjanje mladih – več kot skrb za občinstvo Napor, da bi kultura postala potreba, ni zaman Nenad Firšt si želi več drznih, zah- tevnih in prebujenih državljanov. Kot pravi akademski glas- benik, skladatelj, dirigent, violinist in prejemnik nagra- de Prešernovega sklada Ne- nad Frišt, je odnos slovenske družbe do kulture in ume- tnosti zgolj načelno odličen, saj kulturo praznujemo kot dela prost dan in radi reče- mo, da je slovenski narod ob slovenski besedi doživel svo- jo polno uveljavitev. »V vsak- danjem življenju pa smo žal priča krčenju prostora za kulturne vsebine v javnih medijih in krizi nekaterih te- meljnih vrednot. Navidezna lahkotnost, površnost komu- nikacije, odsotnost kritične presoje in vprašljiv prevla- dujoč okus so simptomi, ki ogrožajo kakovost bivanja v današnji družbi. Želel bi si več drznih, zahtevnih in prebujenih državljanov.« Firšt meni, da primarno družinsko okolje temeljno vpliva na razvoj osebnosti, ob- veza izpolnjenih in osvešče- nih staršev ali skrbnikov pa je Iz gledališča so sporočili, da so v aktualni sezoni na programu tri predstave, ki tako v izrazu kot vsebinsko nagovarjajo mlade in mlade odrasle. Pred- stava Zaprta vrata, ki jo je napisal Sartre, je na program uvrščena tudi z mislijo na maturo 2024. (Foto: Jaka Babnik) prepoznavanje in spodbujanje darov otrok, ki so jim začasno zaupani v varstvo. »Seveda so informirani in osveščeni vzgo- jitelji bistveno boljše izhodi- šče za vzgojo celostne oseb- nosti, a ker si prednikov ne izbiramo, so mnogi odraščali v okolju, ki njihovih darov ni moglo ali želelo prepoznati. Poznam uspešne in uresniče- ne posameznike, ki so ta velik začetni primanjkljaj premaga- li in jih zato še posebej obču- dujem,« poudarja in dodaja, da s soprogo svojih sinov nista vzgajala, le živeli so čas, ki jim je bil dan. »Z ženo sva si, tudi zaradi lepih izkušenj iz naji- nih matičnih družin, prizade- vala ustvariti mirno, stabilno, ustvarjalno in funkcionalno družinsko okolje, kjer smo se lahko medsebojno učili in dopolnjevali. Namesto vzgoje smo torej le spoštljivo sobivali in bili drug drugemu zgled.« Učitelji – ambasadorji umetnosti Po njegovem mnenju je šola pravo okolje za pridobi- vanje informacij o kulturi in umetnosti. Noben napor ali inovativni pristop, ki pripelje do tega, da mlademu človeku kultura postane potreba, ni zaman. Pravi, da pozna ve- liko predanih učiteljev, ki so pravi ambasadorji umetnosti in zelo spoštuje njihovo po- slanstvo. Tudi sam deluje kot generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije, organiza- cije, ki si prizadeva mladim posredovati informacije o kakovostni glasbi in je na po- dročju kulturno-umetnostne vzgoje nacionalna koordina- torica za glasbo. »Odgovornost pedagogov, vzgojiteljev, drugih strokov- njakov in tudi politikov je velika, vedno pa je možno narediti več! Živimo v času in- stantnih informacij in naše do- jemanje je omejeno na kratek čas. Kakovostne, poglobljene informacije nas praviloma ne dosežejo, saj zahtevajo več, kot se nam zdi vredno vlagati. K sreči poznam veliko mladih, ki življenje ter umetnost kot organski del človeškega obsto- ja premišljujejo ustvarjalno.« Vsakršen poseg države v povečanje dostopnosti do kulturnih vsebin je, kot še poudarja, vreden pohvale. »Veliko kulturnih dogodkov pri nas je mladim dostopnih pod ugodnimi pogoji, a od- ločevalci s praksami, kot je kulturni vavčer, sporočajo, da je kultura pomembna in da umetnost bogati. To sporoči- lo je vredno več kot finančni znesek na vavčerju.« Spominjam se, kako velik dogodek je bil, ko smo nekega lepega dne s parkirišča pred našim starim kultur- nim domom odrinili proti Ljubljani, saj je glasbena šola za učence orga- nizirala obisk koncerta v prestolnici. Naše glavno mesto je bilo v mojih očeh povsem neznano. Gallusova dvorana Cankarjevega doma se mi je zdela megaloman- ska in še danes mi je v mislih ostal tisti Haydnov udarec na pavke. Vsi vtisi, vse izkušnje našega življenja se prepletajo, nas gnetejo, oblikujejo, bogatijo. Toliko vsega je, kar vpliva na nas. T udi to, če nas šola odpelje v gledališče, če nas, ko po nas rovarijo hormoni, starši povabijo na ogled predstave. Ali če se v naši mladosti kako drugače, bodisi na rok kon- certu bodisi na sodobnem performansu nekaj premakne v nas. Nekdo bo ob drobcu kulture morda našel idejo za svoj prostočasni konjiček, nekdo bo spoznal svoj sanjski poklic, spet drugi bo razumel, da je tudi kultura dobrina, za katero je vredno odšteti denar. Kamorkoli pogledamo, nas obdaja morje čudežnih pripo- močkov za našo srečo in notranji mir. Sodobni marketing dobro ve, da so brez želja in potreb verjetno le budistični menihi. Kaj pa, če bi, namesto da spet nasedemo navide- znim hitrim rešitvam, raje kaj prebrali, čemu prisluhnili, si kaj ogledali? Je to eden od branikov, da v podivjanem svetu ohranimo kaj soli v glavi? Sol v glavi turnih ustanovah, kjer so dejavnosti za mlade pogosto brezplačne. Večina kulturnih ustanov ima za dijake in štu- dente ugodnejšo ponudbo, za otroke in mlade do 18. leta so brezplačne tudi knjižnice.« Preučujejo ideje o vavčerju V Španiji so vsi mladi, ki so predlani in lani postali pol- noletni, lahko unovčili 400 evrov vreden kulturni vavčer. Denar so med drugim lahko porabili za nakup vstopnic za koncerte, uprizoritveno ume- tnost, kino, muzeje, festivale. Z njim so lahko plačali čla- narino za knjižnico, kupili knjige, časnike, revije, vinilne plošče, zgoščenke, se naročili na novinarske vsebine, pod- kaste, kanale za pretakanje glasbe, filmov in podobno. V Nemčiji mlade k spremljanju kulturne ponudbe spodbuja- jo s kulturno izkaznico v vre- dnosti sto evrov. Na kulturnem ministrstvu so s tovrstnimi pobudami v Evropski uniji seznanjeni in jih skrbno preučujejo. Doda- jajo, da so takšni ukrepi dober način za spodbujanje vključe- vanja mladih na prehodu iz srednjih šol. Iščejo pot do mladih Kot pravijo, v sodelovanju z mladinskimi organizaci- jami iščejo različne poti do mladih. S kulturnimi ustano- vami skrbijo za dodatno ob- veščanje s pomočjo spletnih portalov in družbenih omre- žij. Gradijo nacionalno mre- žo za kulturno-umetnostno vzgojo, v katero so vključeni koordinatorji v srednjih šo- lah. Slednji dijake obveščajo o aktualni kulturni ponudbi ter skrbijo za boljše vklju- čevanje kulturnih vsebin in dejavnosti v šolah. Dejavno vključevanje mladih v kultu- ro bo tudi eden od poudar- kov letošnjega največjega nacionalnega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturnega bazarja. Gledališče obiskujejo pred- šolski otroci in organizirane skupine iz osnovnih in sre- dnjih šol, med slednjimi prednjačijo predvsem gim- nazije. SLG Celje organizira tudi dva abonmaja za druži- ne, in sicer Abonmajček 3+ in Abonmajček 6+, ki občinstvu predstavljata tudi gostujočo produkcijo. Predstave SLG Celje so del abonmajske po- nudbe za družine nekate- rih slovenskih in zamejskih kulturnih domov ter drugih organizatorjev kulturnega programa v manjših krajih. Tudi spoznavanje zakulisja Lani so v SLG Celje za- snovali novo platformo za vključevanje mladih, poime- novano stARTboks, ki sledi sodobnim smernicam kul- turno-umetnostne vzgoje na področju uprizoritvene ume- tnosti. Ena skupina mladih je vključena v intenzivneje goških procesih. Kot pravijo, je za to, da pritegnejo mlade, pomembna tudi dostopnost vstopnic, slednje so zanje bistveno cenejše, kot znaša redna cena. Več kot skrb za občinstvo SLG Celje vključevanje mladih razume kot pomemb- no poslanstvo. Njihov cilj ni le zagotavljati prihodnje ob- činstvo, ampak želijo krepiti tudi ustvarjalne vezi sedanjo- sti in mlade podpirati pri ra- zvoju empatičnega doživlja- nja, občutljivosti, čudenja, radovednosti, ustvarjanja in doživljanja lepega. Med dru- gim želijo mlade podpirati še pri odpornosti proti kon- formizmu in brezbrižnosti, uporabi metafore kot nove možnosti izražanja in sporo- čanja, temeljnem gledališkem opismenjevanju ter visoki stopnji vključevanja posame- znika v skupnosti nasploh. zasnovan program v gleda- lišču, druga v bolj sproščen in aplikativno zasnovan re- zidenčni program Na široko odprte oči v Dijaškem in štu- dentskem domu Celje. Oba programa omogočata oglede predstav in pogovore o njih, pisanje o gledališču ter gle- dališki studio. Udeleženci se lahko vključujejo v redne dejavnosti gledališča, se ude- ležujejo usposabljanj in stro- kovnih dogodkov, obiskuje- jo predstave, tudi programe partnerskih organizacij. Z mentorji v SLG Celje skupaj razvijajo in preizkušajo raz- lične oblike in metode gleda- liške komunikacije, v febru- arju bodo na primer izvedli dva pomenka o predstavah na festivalu Dnevi komedije, poimenovana Za mizo. Organiziranim skupinam iz osnovnih in srednjih šol omogočajo program Gleda- liška vzgoja, da spoznajo delovanje gledališča in po- klice v njem. Popularizaciji gledališča je namenjen tudi program, ki otrokom omo- goča, da v SLG Celje praznu- jejo rojstni dan. Gledališče ob predstavah organizira še pogovore z ustvarjalci. Dejavni obravnavi predstav so namenjeni tudi inova- tivni gledališki programi, zloženke in druga spletna gradiva, ki jih lahko mladi uporabljajo samostojno, še bolj pa so uporabni v peda- Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠA TEMA Kultura naj bo sestavni del življenja vseh generacij Bi vavčerji pri mladih povečali kulturni »apetit«? Nekatere evropske države, kot so Španija, Italija, Nemčija in Francija, mladim ponujajo kulturne vavčerje. Z nekaj sto evri dobroimetja skušajo mlajši generaciji omogočiti dostop do ra- znolikih umetniških in medijskih vsebin ter hkrati pomagati kulturnemu sektorju. Bi bila tovrstna pobuda dobrodošla tudi pri nas? Ali kulturne ustanove na Celjskem pogrešajo obisk mladih – dijakov in študentov – in kdo vse vpliva na njihovo kulturno vzgojo? Igra pri »kulturni potrošnji« denar pomembno vlogo? Ali je še pomembnejše sporočilo odločevalcev, da je kultura pomemb- na in da nas umetnost bogati? TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg, SHERPA Da mlade ljudi v najstni- škem in študentskem obdo- bju, v zgodnji odrasli dobi, verjetno zanima vse kaj drugega kot kulturne vse- bine, ugotavlja direktor Mu- zeja novejše zgodovine Celje (MNZC) dr. Tone Kregar. In dodaja, da je zapolnjevanje tovrstnih vrzeli med različ- nimi starostnimi skupinami obiskovalcev izziv. MNZC mlade med drugim lažje privablja za to, ker ima pod svojo streho tudi edini otroški muzej v Sloveniji – Herma- nov brlog. Tja mladi starši pogosto pripeljejo svoje otro- ke in tako pridejo v stik z vse- binami muzeja, ki jih morda sami ne bi načrtno obiskali. »Menim, da je mlade vseka- kor treba vzgajati kot uporabni- ke kulturnih vsebin. Tovrstna vzgoja je po mojem mnenju odločilna na treh ravneh. Na prvem mestu je tu osnovna ce- lica, torej družina, neprecen- ljivo vlogo ima izobraževalni sistem, torej šole, svojo vlogo moramo opraviti tudi kulturne ustanove. V družbi delujemo, da omogočamo tovrstne vsebi- ne in da v sodelovanju s starši in zlasti s šolami pripravljamo kakovostne programe,« pravi Kregar. V družbi velja splošno prepričanje, da se bodo za kulturo bolj zanimali otroci staršev, ki tudi sami radi be- rejo, obiskujejo razstave, gle- dališče, koncerte. Kakšno je vaše opažanje? Nisem povsem prepričan, da je to še pravilo, saj se vzorci in navade v družinah skozi generacije močno spre- »Pri mladini vsekakor nastane vrzel« Direktor MNZC dr. Tone Kregar meni, da moramo na družbeni ravni ponotranjiti, da so kulturne vsebi- ne tukaj zato, da jih obiskujemo, da imamo nekaj od njih in da je zanje seveda treba tudi nekaj malega plačati. minjajo. Menim, da je treba, kar se kulture tiče, ob otrocih obenem vzgajati tudi njiho- ve starše, gre za zaokrože- no celoto. Če družine svoje otroke že od malega navajajo na obisk kulturnih ustanov – gledališča, muzejev, knji- žnic – bodo otroci to v najz- godnejših letih najverjetneje ponotranjili in bo to postalo njihov način življenja. Temu je namenjen otroški muzej, ki je ustanovljen tudi zato, da že predšolske otroke navaja na dediščino, kulturo, zani- mive kulturne vsebine in jim približa muzej kot kulturno ustanovo. Koliko obiskovalcev letno sprejmete v njem? Lani je naš muzej obiskalo približno 20 tisoč obiskoval- cev, s to številko smo zelo za- dovoljni. Daleč največji delež otrok Hermanov brlog obišče v okviru šolskih ekskurzij. Ve- seli nas, da je nabor šol, ki nas obiskujejo, vsako leto večji. Nezanemarljivo je tudi število otrok, ki nas obiščejo s svojimi družinami. Teh obiskov smo še posebej veseli, saj torej pri nas celotne družine preživlja- jo svoj prosti čas in tako starši svojo naklonjenost do kultur- nih vsebin prenašajo na svoje otroke. Kako ste zadovoljni s tem, kako razstave Muzeja novej- še zgodovine Celje obiskujejo mladi, torej dijaki in študen- ti? Dijaki so še naša relativno močna ciljna skupina, k nam prihajajo v okviru šolskega učnega načrta, deloma k nam prihajajo tudi študenti. A se zanimanje mladih za naše vsebine skozi leta zmanjšuje. To je po eni strani normalen proces, mlade ljudi v najstni- škem in študentskem obdo- bju, v zgodnji odrasli dobi, verjetno zanima vse kaj dru- gega kot kulturne vsebine. Ne nazadnje imajo tudi manj časa za te vsebine. Tukaj vsekakor nastane vrzel. Kako nagovoriti to ciljno skupino, je najtežje vprašanje. Z leti se naklonjenost mladih do kulturnih vsebin ter do od- krivanja lastne in skupne pre- teklosti spet poveča. Tu nam zelo prav pride Otroški mu- zej Hermanov brlog, saj tako mladi starši svoje otroke spet pripeljejo k nam. Tako mladi starši pridejo v stik z drugi- mi našimi vsebinami, ki si jih morda sicer ne bi prišli načrtno oz. namenoma ogledati. Torej naš muzej nekako vsaj v neki meri precej uspešno zapolnju- je te vrzeli. Lahko na različno stare ciljne skupine vplivate z iz- biro vsebin, ki se jim posveča muzej? Pod našo streho skoraj vsako leto postavimo kakšno razsta- vo, ki ni klasično zgodovinska in se torej ne ukvarja z vsebina- mi izpred 50 ali sto let, ki bolj nagovarja starejše obiskovalce. Dotikamo se tudi vsebin, ki zadevajo mlade dejavne ljudi. Takšna je na primer še vedno aktualna razstava z naslovom Stran pa ne bomo metal', ki se dotika nas tukaj in zdaj, nago- varja torej vse nas, ki nam ni vseeno za okolje, v katerem živimo, in za prihodnost na- ših otrok. Kakšno vlogo ima pri spre- mljanju kulturne ponudbe denar – so kulturne vsebine iz tega vidika mladim dosto- pne ali ne? Ob dnevih, ko je v našem muzeju brezplačen vstop, na primer ob 8. februarju ali ob Poletni muzejski noči, je v muzeju skoraj neobvladljivo število ljudi. To je pokazatelj, da vstopnina igra vlogo, ni pa to edini kriterij. Če ceno vstopnic za obisk muzeja primerjamo s ceno vstopnic za kino, koncerte in druge vsebine, smo muzeji izjemno konkurenčni. Denar tako ne more biti glavni dejavnik. Gre bolj za zavedanje, za splošno ponotranjenje na družbeni ravni, da so kulturne vsebine tukaj zato, da jih obiskujemo, da imamo nekaj od njih in da je zanje seveda treba tudi ne- kaj malega plačati. Mladi so pred časom dobili digitalne vavčerje, bi bil po- doben ukrep dobrodošel tudi na kulturnem področju? Tak ukrep zagotovo ne bi škodil, čeprav MNZC cenovno res ni tako nedosegljiv, da bi vavčerji igrali usodno vlogo, da bi ga mladi bolj obiskovali. Mi- slim, da bi bili vavčerji koristni tudi za starejše. Ti se srečujejo z nizkimi prejemki, so pa izra- zito naklonjeni kulturi, ne na- zadnje imajo tudi več prostega časa, tudi s socialnega vidika je njihovo vključevanje v družbo zelo pomembno in dragoceno. Muzej novejše zgodovine Celje (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠA TEMA Jedro občinstva v SLG Celje sestavljajo dolgoletni imetni- ki abonmajev, to so v glav- nem starejši odrasli. Kot opa- žajo v gledališču, se to jedro v zadnjem času intenzivno širi tudi med mlajše odrasle. Ti so bolj naklonjeni posame- znemu, torej izbirnemu in prilagodljivemu obiskovanju gledališča. Da bi nagovorili mlade, so v SLG Celje lani zasnovali novo platformo za njihovo vključevanje, poime- novano stARTboks. V SLG Celje pretežno ustvar- jajo za odrasle, že leta pa so znani po kakovostnih pred- stavah za mlado občinstvo. Kot pravijo, so predstave za otroke in mlade v mestu in po Sloveniji priljubljene. Tri nji- hove predstave za otroke so se uvrstile v spletno platformo Zlata paličica, ki kulturnim ko- ordinatorjem in staršem služi kot priporočilni seznam kako- vostnih predstav za otroke in mlade. OB ROBU TINA STRMČNIK Da je dostop mladih do ka- kovostnih kulturnih vsebin žal še vedno pogojen z nji- hovo oddaljenostjo od večjih urbanih središč in ekonom- skim položajem njihovih skrbnikov, ugotavljajo na Ministrstvu RS za kulturo. Boljša dostopnost kulturnih vsebin ne glede na geograf- ski ali socialni status drža- vljanov je zato ena ključnih prednostnih točk omenje- nega ministrstva v novem Nacionalnem programu za kulturo in pripadajočem šti- riletnem akcijskem načrtu. Na kulturnem ministrstvu opažajo, da se zanimanje mladih za kulturo povečuje, mladi pa si vedno bolj želi- jo, da ne bi bili zgolj pasivni obiskovalci, temveč želijo biti v vsebine dejavno vključeni. »Ministrstvo za kulturo sofi- nancira kakovostno ponudbo kulturnih vsebin za vse gene- racije. Izvajalce spodbuja, da znotraj projektov in progra- mov, namenjenih mladim, te čim bolj dejavno vključu- jejo. In da ponujajo kultur- ne dogodke in dejavnosti, ki mladim omogočajo dejavno spoznavanje in raziskovanje različnih področij umetnosti in kulture. Pogosto so tudi udeleženi pri snovanju in iz- vedbi festivalov.« Ministrstvo želi mladim več možnosti za vključevanje v kulturne dejavnosti ponuditi s pomočjo novega Nacionalne- ga programa za mladino, ki je trenutno v javni razpravi. Kot so sporočili z ministrstva, je program nastal tudi na pod- lagi regijskih posvetov z mla- dimi, na podlagi izsledkov raziskav ter primerov dobrih praks. Ponudbo tudi v manjše kraje V novem Nacionalnem pro- gramu za kulturo ministrstvo pripravlja vrsto ukrepov, ki bodo mladim s sredstvi iz Evropskih socialnih skladov omogočili brezplačen stik in delo s profesionalnimi umetniki in delavci v kultu- ri ter sodelovanje v številnih projektih in programih. Kot pravijo na ministrstvu, bo takšen stik s kulturo mladim omogočen decentralizirano, torej po vsej državi. » Tovrstne programe ministrstvo pilotno izvaja že od leta 2009. Hkrati že danes podpira kulturno- -umetnostno vzgojo v kul- Denar in oddaljenost imata vpliv »S štipendijsko politiko ministrstva za kulturo mlade na njihovi izobraževalni poti spodbujamo za poklice v kulturi. Želimo, da je kultura tudi v poklicnem smislu dostopna vsem mladim in ne le tistim, ki si to lahko privoščijo,« pravijo na kulturnem ministrstvu. Nagovarjanje mladih – več kot skrb za občinstvo Napor, da bi kultura postala potreba, ni zaman Nenad Firšt si želi več drznih, zah- tevnih in prebujenih državljanov. Kot pravi akademski glas- benik, skladatelj, dirigent, violinist in prejemnik nagra- de Prešernovega sklada Ne- nad Frišt, je odnos slovenske družbe do kulture in ume- tnosti zgolj načelno odličen, saj kulturo praznujemo kot dela prost dan in radi reče- mo, da je slovenski narod ob slovenski besedi doživel svo- jo polno uveljavitev. »V vsak- danjem življenju pa smo žal priča krčenju prostora za kulturne vsebine v javnih medijih in krizi nekaterih te- meljnih vrednot. Navidezna lahkotnost, površnost komu- nikacije, odsotnost kritične presoje in vprašljiv prevla- dujoč okus so simptomi, ki ogrožajo kakovost bivanja v današnji družbi. Želel bi si več drznih, zahtevnih in prebujenih državljanov.« Firšt meni, da primarno družinsko okolje temeljno vpliva na razvoj osebnosti, ob- veza izpolnjenih in osvešče- nih staršev ali skrbnikov pa je Iz gledališča so sporočili, da so v aktualni sezoni na programu tri predstave, ki tako v izrazu kot vsebinsko nagovarjajo mlade in mlade odrasle. Pred- stava Zaprta vrata, ki jo je napisal Sartre, je na program uvrščena tudi z mislijo na maturo 2024. (Foto: Jaka Babnik) prepoznavanje in spodbujanje darov otrok, ki so jim začasno zaupani v varstvo. »Seveda so informirani in osveščeni vzgo- jitelji bistveno boljše izhodi- šče za vzgojo celostne oseb- nosti, a ker si prednikov ne izbiramo, so mnogi odraščali v okolju, ki njihovih darov ni moglo ali želelo prepoznati. Poznam uspešne in uresniče- ne posameznike, ki so ta velik začetni primanjkljaj premaga- li in jih zato še posebej obču- dujem,« poudarja in dodaja, da s soprogo svojih sinov nista vzgajala, le živeli so čas, ki jim je bil dan. »Z ženo sva si, tudi zaradi lepih izkušenj iz naji- nih matičnih družin, prizade- vala ustvariti mirno, stabilno, ustvarjalno in funkcionalno družinsko okolje, kjer smo se lahko medsebojno učili in dopolnjevali. Namesto vzgoje smo torej le spoštljivo sobivali in bili drug drugemu zgled.« Učitelji – ambasadorji umetnosti Po njegovem mnenju je šola pravo okolje za pridobi- vanje informacij o kulturi in umetnosti. Noben napor ali inovativni pristop, ki pripelje do tega, da mlademu človeku kultura postane potreba, ni zaman. Pravi, da pozna ve- liko predanih učiteljev, ki so pravi ambasadorji umetnosti in zelo spoštuje njihovo po- slanstvo. Tudi sam deluje kot generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije, organiza- cije, ki si prizadeva mladim posredovati informacije o kakovostni glasbi in je na po- dročju kulturno-umetnostne vzgoje nacionalna koordina- torica za glasbo. »Odgovornost pedagogov, vzgojiteljev, drugih strokov- njakov in tudi politikov je velika, vedno pa je možno narediti več! Živimo v času in- stantnih informacij in naše do- jemanje je omejeno na kratek čas. Kakovostne, poglobljene informacije nas praviloma ne dosežejo, saj zahtevajo več, kot se nam zdi vredno vlagati. K sreči poznam veliko mladih, ki življenje ter umetnost kot organski del človeškega obsto- ja premišljujejo ustvarjalno.« Vsakršen poseg države v povečanje dostopnosti do kulturnih vsebin je, kot še poudarja, vreden pohvale. »Veliko kulturnih dogodkov pri nas je mladim dostopnih pod ugodnimi pogoji, a od- ločevalci s praksami, kot je kulturni vavčer, sporočajo, da je kultura pomembna in da umetnost bogati. To sporoči- lo je vredno več kot finančni znesek na vavčerju.« Spominjam se, kako velik dogodek je bil, ko smo nekega lepega dne s parkirišča pred našim starim kultur- nim domom odrinili proti Ljubljani, saj je glasbena šola za učence orga- nizirala obisk koncerta v prestolnici. Naše glavno mesto je bilo v mojih očeh povsem neznano. Gallusova dvorana Cankarjevega doma se mi je zdela megaloman- ska in še danes mi je v mislih ostal tisti Haydnov udarec na pavke. Vsi vtisi, vse izkušnje našega življenja se prepletajo, nas gnetejo, oblikujejo, bogatijo. Toliko vsega je, kar vpliva na nas. T udi to, če nas šola odpelje v gledališče, če nas, ko po nas rovarijo hormoni, starši povabijo na ogled predstave. Ali če se v naši mladosti kako drugače, bodisi na rok kon- certu bodisi na sodobnem performansu nekaj premakne v nas. Nekdo bo ob drobcu kulture morda našel idejo za svoj prostočasni konjiček, nekdo bo spoznal svoj sanjski poklic, spet drugi bo razumel, da je tudi kultura dobrina, za katero je vredno odšteti denar. Kamorkoli pogledamo, nas obdaja morje čudežnih pripo- močkov za našo srečo in notranji mir. Sodobni marketing dobro ve, da so brez želja in potreb verjetno le budistični menihi. Kaj pa, če bi, namesto da spet nasedemo navide- znim hitrim rešitvam, raje kaj prebrali, čemu prisluhnili, si kaj ogledali? Je to eden od branikov, da v podivjanem svetu ohranimo kaj soli v glavi? Sol v glavi turnih ustanovah, kjer so dejavnosti za mlade pogosto brezplačne. Večina kulturnih ustanov ima za dijake in štu- dente ugodnejšo ponudbo, za otroke in mlade do 18. leta so brezplačne tudi knjižnice.« Preučujejo ideje o vavčerju V Španiji so vsi mladi, ki so predlani in lani postali pol- noletni, lahko unovčili 400 evrov vreden kulturni vavčer. Denar so med drugim lahko porabili za nakup vstopnic za koncerte, uprizoritveno ume- tnost, kino, muzeje, festivale. Z njim so lahko plačali čla- narino za knjižnico, kupili knjige, časnike, revije, vinilne plošče, zgoščenke, se naročili na novinarske vsebine, pod- kaste, kanale za pretakanje glasbe, filmov in podobno. V Nemčiji mlade k spremljanju kulturne ponudbe spodbuja- jo s kulturno izkaznico v vre- dnosti sto evrov. Na kulturnem ministrstvu so s tovrstnimi pobudami v Evropski uniji seznanjeni in jih skrbno preučujejo. Doda- jajo, da so takšni ukrepi dober način za spodbujanje vključe- vanja mladih na prehodu iz srednjih šol. Iščejo pot do mladih Kot pravijo, v sodelovanju z mladinskimi organizaci- jami iščejo različne poti do mladih. S kulturnimi ustano- vami skrbijo za dodatno ob- veščanje s pomočjo spletnih portalov in družbenih omre- žij. Gradijo nacionalno mre- žo za kulturno-umetnostno vzgojo, v katero so vključeni koordinatorji v srednjih šo- lah. Slednji dijake obveščajo o aktualni kulturni ponudbi ter skrbijo za boljše vklju- čevanje kulturnih vsebin in dejavnosti v šolah. Dejavno vključevanje mladih v kultu- ro bo tudi eden od poudar- kov letošnjega največjega nacionalnega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturnega bazarja. Gledališče obiskujejo pred- šolski otroci in organizirane skupine iz osnovnih in sre- dnjih šol, med slednjimi prednjačijo predvsem gim- nazije. SLG Celje organizira tudi dva abonmaja za druži- ne, in sicer Abonmajček 3+ in Abonmajček 6+, ki občinstvu predstavljata tudi gostujočo produkcijo. Predstave SLG Celje so del abonmajske po- nudbe za družine nekate- rih slovenskih in zamejskih kulturnih domov ter drugih organizatorjev kulturnega programa v manjših krajih. Tudi spoznavanje zakulisja Lani so v SLG Celje za- snovali novo platformo za vključevanje mladih, poime- novano stARTboks, ki sledi sodobnim smernicam kul- turno-umetnostne vzgoje na področju uprizoritvene ume- tnosti. Ena skupina mladih je vključena v intenzivneje goških procesih. Kot pravijo, je za to, da pritegnejo mlade, pomembna tudi dostopnost vstopnic, slednje so zanje bistveno cenejše, kot znaša redna cena. Več kot skrb za občinstvo SLG Celje vključevanje mladih razume kot pomemb- no poslanstvo. Njihov cilj ni le zagotavljati prihodnje ob- činstvo, ampak želijo krepiti tudi ustvarjalne vezi sedanjo- sti in mlade podpirati pri ra- zvoju empatičnega doživlja- nja, občutljivosti, čudenja, radovednosti, ustvarjanja in doživljanja lepega. Med dru- gim želijo mlade podpirati še pri odpornosti proti kon- formizmu in brezbrižnosti, uporabi metafore kot nove možnosti izražanja in sporo- čanja, temeljnem gledališkem opismenjevanju ter visoki stopnji vključevanja posame- znika v skupnosti nasploh. zasnovan program v gleda- lišču, druga v bolj sproščen in aplikativno zasnovan re- zidenčni program Na široko odprte oči v Dijaškem in štu- dentskem domu Celje. Oba programa omogočata oglede predstav in pogovore o njih, pisanje o gledališču ter gle- dališki studio. Udeleženci se lahko vključujejo v redne dejavnosti gledališča, se ude- ležujejo usposabljanj in stro- kovnih dogodkov, obiskuje- jo predstave, tudi programe partnerskih organizacij. Z mentorji v SLG Celje skupaj razvijajo in preizkušajo raz- lične oblike in metode gleda- liške komunikacije, v febru- arju bodo na primer izvedli dva pomenka o predstavah na festivalu Dnevi komedije, poimenovana Za mizo. Organiziranim skupinam iz osnovnih in srednjih šol omogočajo program Gleda- liška vzgoja, da spoznajo delovanje gledališča in po- klice v njem. Popularizaciji gledališča je namenjen tudi program, ki otrokom omo- goča, da v SLG Celje praznu- jejo rojstni dan. Gledališče ob predstavah organizira še pogovore z ustvarjalci. Dejavni obravnavi predstav so namenjeni tudi inova- tivni gledališki programi, zloženke in druga spletna gradiva, ki jih lahko mladi uporabljajo samostojno, še bolj pa so uporabni v peda- Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 7, 15. februar 2024 KRONIKA Številni vozniki imajo v vozilih nameščene kamere, ki snemajo potek vožnje, pri čemer na posnetke ujamejo tudi kršitve in prometne nesreče. Dileme, ali so takšni posnetki lahko sprejeti kot dokaz, so že stare. Na celjski policiji so dejali, da policija v postopkih lahko te posnetke izjemoma tudi uporabi. SIMONA ŠOLINIČ Sodniki »proti ignoranci vlade« Tudi na celjskem sodišču so preteklo sredo sodniki protestirali proti »zlorabi oblasti, ignoranci, ki jo vlada in državni zbor kažeta do sodstva in sodnikov ter pro- ti ignoranci vladajočih do pravnega reda«. Tako so zapisali v skupnem sporočilu, ki so ga tudi v Celju prebrali za javnost. Dodaja- jo, da je minilo že več kot mesec od roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo vladi in državnemu zboru za odpravo ugotovljenih protiustavnosti v zvezi s plačnim položajem sodnic in sodnikov. Sodniki opozarjajo, da vladajoči še naprej navedeno odločbo ustav- nega sodišča načrtno ignorirajo. »Želimo, da bi državljani razumeli, da sta močno sodstvo in tožilstvo zagotovilo za do- bro in pošteno sodno varstvo. Če nas drugi dve veji oblasti – izvršilna in zakonodajna – obravnavata kot motnjo v sistemu, potem bi morali začeti zvoniti vsi alarmi pri državlja- nih. Kajti če smo v sodstvu tako oslabljeni, da ne moremo nuditi poštenega in neodvisnega varstva, potem so ogroženi vsi državljani,« je za Novi tednik dejala okrožna sodnica v Celju Tanja Dolar Božič. S shodi želijo sodniki opozoriti na zavaja- nje oblasti, da na voljo ni fi nančnih sredstev, »ob čemer si politične stranke povečujejo la- stno fi nanciranje, ministrstvo pa popolnoma mimo sodstva domnevno rešuje prostorsko problematiko z nakupovanjem neprimernih nepremičnin«. Dodajajo, da je temelj pravne države spo- štovanje zakonov in odločb sodišč, saj je le tako zagotovljeno varovanje človekovih pra- vic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. »Sodne odločbe veljajo za vse v enaki meri, veljajo v celoti tako, kot se glasijo, in ne, kot bi arbitrarno presodil naslovnik posamezne sodne odločbe,« so za- pisali v protestni izjavi. V društvu protestirajo proti »spreneveda- nju, da gre za socialni dialog in za usklaje- vanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem nikakor ni povezana«. Zahtevajo takojšnjo izvršitev odločbe ustav- nega sodišča in da jim vlada »z izvršitvijo odločbe nemudoma zagotovi dostojne mate- rialne pogoje za neodvisno delo in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo so- dniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti«. Foto: Andraž Purg Se norčujejo iz prometne varnosti? V petek zvečer so policisti na avtocesti ustavili konvoj dveh skupin vozil in spre- mljevalnega vozila, ki so izvajali prevoz tovora izrednih velikosti. V nadzoru je bilo ugotovljeno, da so vozniki prevoz to- vora opravljali brez dovoljenj za izredni prevoz, voznik spremljevalnega vozila niti ni imel opravljenega strokovnega usposa- bljanja spremljevalca izrednih prevozov. Vozili, s katerima so opravljali izredni prevoz, nista bili pravilno označeni. Pri nadzoru delovnega časa in obveznih počit- kov voznikov so prometni policisti zaznali več hujših kršitev, med drugim manipula- cijo podatkov zaradi vožnje brez voznikove kartice, več prekoračitev dnevnega časa vo- žnje in več nezadostnih dnevnih in teden- skih počitkov. Romunska voznika in vozili so policisti izločili iz prometa, voznikoma pa izrekli kazen v višini 4 tisoč evrov. Tuji pravni osebi, za katero sta voznika opravlja izredna prevoza, so izrekli kazen 35 tiso- čakov. Na policiji pravijo, da je to tipičen primer najpogostejših kršitev tovornih vozil. Prav tako konec tedna so prometni policisti na avtocesti zunaj Dramelj, kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 100 km/h, ustavili voznika avtomobila, ki je vozil s hitrostjo 172 km/h. Ne le da je voznik kršil predpis o dovoljeni hitrosti, ampak je vozil tudi pod vplivom alkohola. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. S kršitvami si je nabral za več kot 2 tisoč evrov kazni ter 25 kazenskih točk. Šentjurski policisti so obravnavali krepko pijanega voznika, ki je v središču Šentjurja povzročil prometno nesrečo. Sredi dneva je napihal 2,3 promila alkohola. Foto: PUC Primerov, ko pride do nesre- če, še posebej če dva voznika trčita in oba trdita, da sta v kri- žišče zapeljala ob zeleni luči, je ogromno. Če očividcev ni, so posnetki kamer pri razja- snjevanju okoliščin dobrodo- šli. »Prekrškovne postopke na policiji vodijo pomočniki na- čelnikov in inšpektorji, ki so usposobljeni ter samostojni. Ocenijo vsak posnetek indivi- dualno in po prosti presoji. Če v sodnem postopku obstajajo pomisleki glede posnetka kot dokazni material, obstaja tudi možnost določitve sodnega iz- vedenca s tega področja,« so dejali na celjski policiji. Odločitev odvisna od sodnika Da so se tudi pristojne ustanove ukvarjale s preuče- vanjem tovrstnih posnetkov kot dokazov v postopkih zo- per kršitelje ali storilce kazni- vih dejanj v prometu, kažejo odgovori ustanov občanom. »Eno temeljnih načel sloven- skih sodnih postopkovnih zakonov je načelo proste presoje dokazov. V skladu s tem naloga sodišč, da pre- sojajo, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ne sme biti vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. Občasno pa zakon določa tudi neka- tere dokazne prepovedi. V pravdnih (civilnih) sodnih Praskala, metala stvari, napadla stranko … Celjski policisti so v za- dnjih dneh trikrat pridr- žali 55-letnico, ki je kršila javni red in mir. Zaradi sumov storitve kaznivih dejanj jo bodo kazensko ovadili. Ženska je proda- jalko opraskala po obrazu in ukradla cigarete, v dru- gi trgovini ni želela plačati sendviča, s polic je metala izdelke, napadla stranko in grozila zaposlenim. Kot so pojasnili v Policij- ski upravi Celje, je 55-letna občanka v enem primeru v trgovini v središču mesta napadla prodajalko, jo opra- skala po obrazu in ukradla cigarete. V drugi trgovini je vzela sendvič, ga v trgovini pojedla, plačati pa ga ni ho- tela. Napadla je tudi eno od strank v trgovini, odpirala je prehranske izdelke in jih metala s polic ter se nasploh neprimerno vedla. V soboto zvečer se je ženska nedo- stojno vedla tudi na enem od bencinskih servisov v Celju, kjer je metala stvari s polic in grozila zaposlenim. Zaradi več kršitev javnega reda in miru so ji policisti iz- dali plačilne naloge. Zaradi sumov storitve kaznivih de- janj jo bodo kazensko ova- dili, je navedeno v sporočilu celjske policijske uprave. postopkih odloči sodišče po svojem prepričanju na pod- lagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka – katera dejstva se štejejo za dokazana. Posledič- no v pravnem redu Republike Slovenije ni mogoče obliko- vati postopka certifi kacije t. i. »dashcamov« oziroma drugih podobnih kamer v smislu, da bi se določilo, kateri posnetki bi lahko veljali kot dokaz v sodnem postopku. Odločitev o tem, ali bo uporaba posnet- ka s takšne kamere kot dokaz ter katera dejstva se bodo na podlagi takšnega posnetka štela kot dokazana, so tako vedno v pristojnosti sodnice ali sodnika, ki vodi nek so- dni postopek v skladu s prej navedenimi zakonskimi pod- lagami (dokazno pravo),« so pred časom z Ministrstva RS za pravosodje odgovorili na vprašanje, ali lahko posnetki tovrstnih kamer veljajo kot dokaz na sodiščih. Z vprašanjem tovrstnih ka- mer se je ukvarjal tudi urad informacijskega pooblaščen- ca, kjer so pred časom prizna- li, da uporabe kamer, name- ščenih znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje, iz- recno ne urejajo pravni akti, ki trenutno urejajo področje varstva osebnih podatkov. Foto: Unsplash Je posnetek lahko dokaz? S kamero ste posneli prometno kršitev. Kaj zdaj? Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 7, 15. februar 2024 ŠPORT Izjemen logističen zalogaj zaradi treh velikih tekmovanj in načete noge Kljub vsem težavam še vedno zelo dobra Članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej ima visoke cilje tudi v zimski sezoni, katere višek bo v začetku marca na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu. Udeležila se je treh tekem. Na zadnji je najboljša sloven- ska atletinja v zadnjem obdobju na dvoranskem mitingu zlate svetovne serije v francoskem Lievinu v skoku s palico zasedla sedmo mesto. DEAN ŠUSTER KOMENTAR Kdo je Stian Stian Džumhur se je rodil 21. avgusta 2000. Doslej je igral za nogometne klube Celje, Žalec, Šampion, Šmartno, Beltinci, Bistrica in Rudar Velenje. Je napadalec, ki je zbral tri nastope v 1. slovenski članski ligi. Vendar to ni bilo v letu 2023. Za izbor športnika Celja za leto 2023 je bilo poslanih 150 an- ketnih listov. Odprto je bilo tudi spletno glasovanje na povezavi Športne zveze Celje. Slednja je zapisala, da je bilo vrnjenih 912 glasovnic. Vrnjenih? Poslanih je bilo 150. Spletno glasovanje s tem ne sme biti povezano. A je bilo. Najbrž zadnjič. Največ glasov v moški konkurenci so prejeli deskar Tim Mastnak, atleta Matic Ian Guček in Jan Vuković, kajakaš Lan Tominc, atlet Vid Botolin, plavalec Gašper Pevec in tako naprej. In ko gledamo povsem do dna, pridemo na 21., za- dnjem mestu do Stiana Džumhurja. Po sistemu glasovanja, ki je nerazumljivo luč sveta zagledal pred nekaj leti, ni razvi- dno, kdo je glasoval za nogometaša, ki mu želimo čim lepšo športno prihodnost. Fant ni ničesar kriv. Po logičnem zaključku je glas, najbrž eno točko, prejel od predstavnikov sedme skupine. V prvi so predstavniki celjskih klubov, v drugi so vsi, ki so glasovali na spletu, v tretji so športni novinarji, v četrti celjski olimpijci in Bloudkovi nagrajenci, v peti so najboljši športniki Celja v preteklih letih, v šesti predstavniki osnovnih in srednjih šol celjske občine in v sedmi, pozor, predsedniki Športne zveze Celje ter predstavniki izvršnega odbora zveze. Kot jara kača se že leta in desetletja vleče zgodba o glasova- nju za »naše«. Pri tem početju so nekateri predstavniki klubov »neusmiljeni«. Skozi leta na dan pridejo različni podatki o tem, kako so glasovali predstavniki društev. Zakaj se posme- hujejo športu, športnikom, sebi? Da je Celje najbolj športno mesto v deželici na sončni strani Alp, nam že odmeva po ušesih. Omogočite nam način glasovanja, da bomo lahko v decembru z mirno vestjo točke namenili Denisu Popoviću. Ali Žanu Karničniku, Aljoši Matku, Davidu Zecu … In če bom po dolgih, dolgih letih ponovno glasoval, bom dopustil, da moj listič javno objavijo. Ste na to pripravljeni tudi vsi drugi? DEAN ŠUSTER Tina je preskočila 4,65 me- tra. Z najboljšim izidom se- zone na svetu je zmagala No- vozelandka Eliza McCartney, bronasta na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janieru je v prvem poskusu preskočila 4,84 metra. Najprej zmaga, nato … Drugi sta bili Britanka Molly Caudery in Finka Wil- ma Murto (obe 4,75 metra). Petintridesetletna Ljubljan- čanka je višini 4,30 metra in 4,50 metra zmogla v prvih skokih. Ko je bila letvica na višini 4,65 metra, jo je v pr- vih dveh poskusih podrla. Ko je bila uspešna v tretjem po- skusu, je z vodilnega položaja zdrsnila na sedmo mesto. Sle- dila je višina 4,75 metra (kar je sedem centimetrov manj od njenega absolutnega državne- ga rekorda), ki je Tina ni zmo- gla. Druga najboljša športnica Slovenije v letu 2023 je sezo- no začela 30. januarja v češki Ostravi. Njen nastop je bil zaradi težav z nogo vprašljiv, a preskočila je kar 473 cen- timetrov in zmagala. Teden kasneje je na tekmi srebrne svetovne serije v Mondevillu v Franciji osvojila drugo me- sto s 4,65 metra. Boljša od nje je bila le Kanadčanka Alysha Newman (4,73 m). Nogo hladila v snegu Pred odhodom v Češko je prizadevno vadila, a pod stro- gim nadzorom trenerja, ki ni želel tvegati preveč. Po tre- ningu je bosa zapustila celj- sko dvorano in stopila v sneg. Milan Kranjc ji je pomagal na noge nanesti sneg, v kate- rem si je načeto tetivo hladila nekaj minut: »Priprav nisva opravila po načrtih. Težave s tetivo so se nato prenesle na mečno mišico in obdobje re- habilitacije je bilo zahtevno. Odločila sva se za tekmo v Ostravi, da vidiva, ali bo noga zdržala.« Tedaj je bilo še vse v redu. »Konkurenca je bila zelo dobra. Na 4,53 metra je morala zamenjati palico in je imela nekaj težav. Ne glede na vse je zmagala. To je bila tek- ma, na nek način pa tudi tre- ning. Kakšne bodo posledice, bova šele videla. V načrtu sta V njeni morda najpomembnejši sezoni na dosedanji športni poti si Tina Šutej beli glavo z zdravstvenimi težavami. Tina Šutej v snegu nekaj dni pred potjo v Ostravo (Foto: DŠ) tekmi v Franciji,« je nadalje- vanje težav predvidel Kranjc. Tudi tablete proti bolečinam Po prvi tekmi v Franciji je poudaril: »Nastop sicer ni bil slab, a želela sva več. Nisva zadovoljna. Tina ni imela pravih občutkov, že na ogrevanju je bilo tako. To bova skušala malo po- praviti do druge tekme v Franciji. Bolečine so pri- sotne, zato mora jemati protibolečinske tablete. Ne vem, kako to vpliva nanjo.« Po drugi tekmi je priznal: »Narava nas je to- krat premagala. Že dolgo se vlečejo težave z ahilovo tetivo in ni šlo. Ves januar ni mogla skakati, tudi zdaj so treningi zelo, zelo okr- njeni. Odlično je opravila delo v tej zimi. Več ni šlo. Mogoče bo morala izpustiti naslednje tekme, saj mora- va najti rešitev za poletno sezono.« Pred tremi leti je nekdanja svetovna mladin- ska podprvakinja (2006, Peking) na dvoranskem evropskem prvenstvu v poljskem Torunu osvojila drugo mesto za njeno te- daj prvo člansko odličje na velikih tekmovanjih. To je bila potrditev, da se je seli- tev v Celje splačala. Sledil je lep niz osvajanja kolajn, ki ga želi nadaljevati letos, ko Milana Kranjca čaka iz- jemno zahteven logističen zalogaj glede urnika vadbe, tekem in predvsem obreme- njevanja načete noge. Poleg dvoranskega SP bo v tej se- zoni še EP na prostem, ko olimpijskih iger ni treba posebej omenjati. Džumhur? Največ na najkrajši progi Mladinskih olimpijskih iger v Juž- ni Koreji se je udeležila tudi hitrostna drsalka na kratke proge Dina Špan. Članica celjskega kluba se je najviš- je uvrstila na najkrajši progi (500 me- trov), kjer je zasedla 24. mesto. Na tek- mi Alpe Jadran v Sarajevu je bil mlad Celjan Filip Škof tretji na 500 metrov v svoji starostni kategoriji (dečki C). Zaključno tekmovanje bo v Celju med 5. in 7. aprilom. Dina Špan in Tibor Komerički bosta konec tedna na tek- mi mladinskega svetovnega pokala v nizozemskem Heerenveenu. V polj- skem Gdansku bosta nato tekmovala na mladins k em sv e t o vnem pr v ens tvu. DŠ Filip Škof v dvorani Mirze Delibašića (Foto: DK Celje) Izabela trikratna državna prvakinja Zimsko državno plaval- no prvenstvo za kadete in mladince je bilo v Mari- boru. Plavalni klub Neptun Ce- lje se lahko pohvali z nekaj odličnimi dosežki in lahko upa, da bi se nekaj njihovih mladih predstavnikov lah- ko izkazalo tudi zunaj na- ših meja. Mladinka Izabela Pakiž Rumpf je bila prva na 50, 100 in 200 metrov prsno. Državni prvak med mladinci je tudi Jakob Les- jak, in sicer na 800 metrov. Drugi je bil na 400 prosto in 200 delfin. Mladinska šta- feta v postavi Laura Knez, Pia Krajinovič, Nika Alagič in Izabela Pakiž Rumpf je osvojila tri bronaste meda- lje. Med kadeti je Julijan Pe- vec osvojil dve drugi mesti (100 in 200 prsno), še tri- krat je bil tretji. Taya Čan- žek je osvojila eno bronasto medaljo. Tretja je bila tudi štafeta kadetov (Pevec, Vid Čujež, Aidan Ermenc, Nino Capello) na 4x100 prosto. V ekipnem točkovanju je Nep- tun osvojil peto mesto med 24 slovenskimi klubi. DŠ Izabela Pakiž (Foto: Peter Kastelic) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 7, 15. februar 2024 ŠPORT Po derbiju v Rdeči dvorani se naslov prvaka obrača proti Dolenjski Vedno manj možnosti za Gorenje in Celje Kar tri tekme 15. kroga 1. slovenske lige za rokometaše so bile že v petek. Derbi v Rdeči dvorani med Gorenjem in Trimom se je končal brez zmagovalca in Trebanjci imajo odprto pot do prvega naslova državnega prvaka. DEAN ŠUSTER Velenjčani so pet minut pred koncem vodili z 22 : 19 in imeli žogo. Tekma preobratov Nato je gostom uspel delni izid 4 : 0. Domačini so uspeli iztržiti zgolj remi (23 : 23). Za derbi naj bi bil najprej pred- viden sodniški par Lah-Sok, Rokometaši Celja Pi- vovarne Laško so v svoji dvorani s 40: 28 prema- gali ekipo Sviša Ivančne Gorice in se ji pošteno od- dolžili za neodločen izid v prvem delu prvenstva. Edini, ki ni stopil na par- ket od domačih igralcev, je bil Ante Ivanković. Glede na razmerje moči tekmecev mu tudi ni bilo treba. Čeprav smo pomisli- li, da je priložnost za veliko časa na parketu moral do- biti obetavni Uroš Miliče- vić, so nas prehitele govo- rice, ki so potrditev dobile v ponedeljek dopoldne. Pred moštvo je namreč stopil predsednik celjske- ga kluba Gregor Planteu in sporočil, da klub zapušča Ante Ivanković, ki bi mu pogodba potekla čez ne- kaj mesecev. Stuttgart naj bi plačal zajetno odško- dnino. Tako je trener Alem Toskić, ki je v ponedeljek dopolnil 42 let, izgubil še enega igralca v tej sezoni. Tokrat ključnega, kajti Hr- vat Ivanković je bil eden od stebrov obrambe, obenem je bil prva izbira na položa- ju levega zunanjega napa- dalca. Ni odveč dodati, da Celje Pivovarna Laško še nastopa v ligi prvakov in da ima neugodnega tekmeca v četrtfinalu slovenskega pokala, res pa je, da ima v državnem prvenstvu izje- mno majhne možnosti za ubranitev naslova. DŠ Dobrih predstav Anteja Ivankovića v celjskem dresu so se veselili tudi njegovi najbližji. (Foto: Nik Jarh) Reševati sezono ali finančni položaj? potem sta v Rdečo dvorano prišla Žibret in Teršek. Go- stujoči trener Uroš Zorman je že po približno enajstih minutah – čeprav je Trimo zaostajal zgolj s 4 : 2 – zah- teval prvo minuto odmora, ki pa ni spremenila razmerja moči na igrišču. Domači ro- kometaši so v 16. minuti prvič povedli za tri gole (7 : 4). Do odhoda na odmor sta imeli obe ekipi dobra in slaba ob- dobja v svoji igri. Najprej je velenjska zasedba ponovno povedla za tri gole (10 : 7), v končnici prvega polčasa pa so gostujočo ekipo dvignile obrambe vratarja Alena Skle- darja in po 30 minutah je bil izid 11 : 11. »Lepa slika v svet« Po več preobratih v nadalje- vanju tekme je Trimo v začet- ku zadnje minute po zadetku Vida Miklavca povedel s 23 : 22. Malce kasneje je Urban Pipp izenačil na 23 : 23. Po minuti odmora gostje niso uspeli ogroziti domačih vrat. Prvo ime dvoboja je bil vra- tar Gorenja Matevž Skok, ki je 13 obrambam dodal še dva zadetka. »Pričakovali smo iz- enačeno tekmo. Vedeli smo, da bodo malenkosti odločale, in točno to se je danes poka- zalo na igrišču. Igra obeh mo- štev je ves čas nihala, vodstvo enih, nato izenačenje ter vod- stvo drugih. Ko na koncu po- tegnem črto, lahko rečem, da je končni rezultat pravičen. Imeli smo priložnost slaviti, lahko pa bi bili tudi poražen- ci. Fantje so danes spet poka- zali bojevitost in so se trudili do zadnjih atomov moči,« so bile besede trenerja Gorenja Zorana Jovičića. Priznal je, da ima Trimo veliko bolj izkušeno ekipo in tudi širši igralski kader: »Odigrali smo pravi derbi in v svet poslali lepo sliko slovenskega roko- meta.« Trebanjci, ki so teden prej premagali Celjane s 33 : 29, imajo po remiju v Šaleški dolini dve točki naskoka pred Gorenjem in Celjem Pivovar- no Laško. Foto: Andraž Purg Pred tekmo sta se pozdravila velenjski župan Peter Dermol in direktor RK Gorenje, Celjan Roman Pungartnik. Strokovno vodstvo Gorenja je besnelo ob odločitvah sodniškega para. Dvoboj Celjanov, Gorenjevega Matica Ver- dinka in Trimovega vratarja Aljoše Čudića Brat na brata! V dvoboju sta se znašla oba sinova trenerja Gorenja Zorana Jovičića, Staš Slatinek Jovičić (Trimo) in Enej Slatinek Jovičić (Gorenje). Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 7, 15. februar 2024 ŠPORT Še šestnajst tekem… Zastrašujoče dobra podoba moštva Nogometaši Celja niso le zadržali ogromne prednosti na vrhu lestvice 1. slovenske nogometne lige, temveč so jo po zaslugi Rogaške celo povišali. V prvi postavi so proti Muri (4 : 1) bili Rozman, Milić, Dulca, Prucev, Vuklišević, Za- bukovnik, Karničnik, Bajde, Ajhmajer, Menalo in Popović. DEAN ŠUSTER Najbrž bi se tekma končala s podobnim rezultatom, če bi jo začeli Obradović (ali Jur- har), Aarons, Klašnja, Ade- tunji, Kouter, Kvesić, Mačak, Vrbanec, Matko, Zec in Ed- milson. Slednji je bil pred- viden za prvo postavo, a je moral domov v Portugalsko k ženi, ki je imela težave pri porodu. Zlahka do preobrata Trener Damir Krznar bo lahko računal še na Bobi- čanca, Nemanića, Svetlina in Krefl a, ko bodo povsem zdravi. Starejši celjski no- gometaši so pričakovali mi- nuto molka v čast spomina na Ferenca Bencika. Njegovi nasledniki so imeli v nedeljo ogromno priložnosti za še I zidi 20. kroga: Olimpija – Rogaška 2 : 2, Domžale – Bravo 1 : 3, Koper – Radomlje 0 : 1, Celje – Mura 4 : 1 in Maribor – Aluminij 7 : 0. Pogreb legendarnega vratarja Kladivarja Ferenca Bencika je bil v ponedeljek v Celju. Vrata celjskega kluba je branil tudi leta 1958, ko sta v postavi že bila Ivan Hribernik in Slavko Marinček, ki sta sredi šestdesetih let z mlajšimi soigralci poskrbela za vročico v nogometnem Celju. Kladivar je namreč postal slovenski pokalni prvak po zmagi za Bežigradom proti Olimpiji, uvrstil se je tudi v 2. jugoslovansko ligo. Bencik je bil trener vratarjev celjskih klubov. Umrl je v 92. letu. višjo zmago. Toda začelo se je z zapravljeno priložnostjo Žana Karničnika in nato vodstvom Mure: »Že pred tem smo imeli nekaj prilo- žnosti in nas prejeti zadetek ni zmedel. Nadaljevali smo v istem ritmu in že do odmora nam je uspel preobrat.« Bolj ko je deževalo, bolje so Celja- ni igrali. V drugem polčasu bi lahko počila tudi »petarda«, a ni bilo smiselno pritiskati na silo, ko se je upehana Mura le branila. Bravo, Rogaška! Krznar je poudaril, da se mora proslavljanje končati že v nedeljo zvečer. Opozar- jal je na gostovanje v Šiški pri Bravu (nedelja, 13.00). Zaveda se, da lahko poraz v Ljubljani in zmaga Olimpije v Domžalah takoj pokvarita pogled na lestvico. Celje ima ogromno prednost, seveda še ne zadostno za proslavljanje, a primerno za razmišljanje o nastopu v kvalifi kacijah za ligo prvakov. »Naša prevla- da je bila očitna, toda že na naslednji tekmi se to lahko spremeni. Imam zbor zelo tekmovalnih nogometašev. Karničnik in Prucev sta zelo dobro sodelovala na levi strani.« Tribuna za posebne goste se vedno bolj polni, okoli nje ni bilo niti 1.500 obiskovalcev. Številka zna narasti, ko se bosta tempe- raturi zraka in pričakovanj povišali. Rogaška je v Stoži- cah vodila z 2 : 0, Olimpija ji je dve točki odščipnila v 92. minuti. Foto: Andraž Purg Kapetan Denis Popović je odigral 60 minut brez napake, potem je zapustil igrišče. LESTVICA 1. SNL CELJE 20 16 2 2 47:14 50 OLIMPIJA 20 11 5 4 40:27 38 MARIBOR 20 9 5 6 37:23 32 BRAVO 20 9 5 6 30:27 32 KOPER 20 8 6 6 31:26 30 MURA 20 7 4 9 22:31 25 DOMŽALE 20 7 2 11 30:31 23 KALCER 20 5 5 10 19:32 20 ALUMINIJ 20 5 3 12 21:41 18 ROGAŠKA 20 3 3 14 17:42 12 Ob visokem vodstvu sta z dlanmi tlesknila nekdanji in sedanji župan Bojan Šrot in Matija Kovač. Rus Jegor Prucev je bil spreten pred Murinimi vrati za pomembno izenačenje. Če ne zmorete prebrati, smo prepisali s plakata: »Karničnik! En dres oddan, odžene nadležnega oboževalca stran!« Za Aljošo Matkom so tudi neugodna obdobja, v Celju pa je zdaj zelo srečen, tudi zaradi družbe hčerkice. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 7, 15. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 15. 2. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 18.00 Knjižnica Laško Na spletni prižnici Pogovorni večer z župnikom Martinom Golobom in predstavitev njegove knjige 18.00 Dom kulture Velenje Velenje, nosilec naziva evropski zeleni list 2024 Otvoritvena slovesnost 18.00 Občinska knjižnica Polzela Rusalkin zaliv Pogovorni večer z avtorico knjige Barbaro Ribič Jelen 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov Odprtje fotografske razstave ob prazniku kulture 19.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni Koncert fl avtistov 19.30 Narodni dom Celje Mihael Strniša & Simon Dvoršak Glasbeni abonma; ob 19.00 pogovor z umetnikoma 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov PETEK, 16. 2. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 5. do 8. razreda 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Star foter Monokomedija v izvedbi Gledališča Velenje 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Morje Odprtje razstave Aleša Sedmaka; vstop prost 19.00 Galerija F-bunker Velenje Kot ptica Odprtje fotografske razstave Vida Sajka 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Iznenada Salomé Stand up kabaret SOBOTA, 17. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Kako je lisica dobila zlati rep? Lutkovno-igrana predstava, primerna za otroke od 3. leta starosti 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Sneguljčica Gledališka predstava za otroke 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Za devetimi gorami Rumeni abonma ter Zeleni abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Voden ogled po razstavi 18.00 Kulturni center Laško Sledi … Koncert ob 45-letnici delovanja društva KD Anton Tanc 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Večerja bedakov Komedija Špas teatra 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava, tudi v sredo ob istem času 19.00 Športna dvorana OŠ Planina pri Sevnici Valentinov koncert Il Divji Gost večera Isaac Palma 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Big band Šmarje pri Jelšah Valentinov koncert, gosta: Dimek & Tonč (Mi2) 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Vudlenderji Koncert NEDELJA, 18. 2. 18.00 Gimnazija Celje – Center Odraščanje Premiera muzikala, samostojno avtorsko delo sedanjih in nekdanjih dijakov GCC PONEDELJEK, 19. 2. 18.00 Gimnazija Celje – Center Odraščanje Muzikal, samostojno avtorsko delo sedanjih in nekdanjih dijakov GCC, v sredo ob 11.35 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 2023 V kulturnem programu sodelujeta Pihalni orkester Šentjur in Plesno društvo TBA 19.00 Dom kulture Velenje Usedline Drama Katarine Morano, Mestno gledališče ljubljansko 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dnevnik Ane Frank Dramska predstava; tudi v torek ob istem času 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Tutošomato Glasbena komedija, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper TOREK, 20. 2. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Sledi notranjih zapisov Odprtje likovne razstave Branke Unverdorben in Milice Koštrun 19.30 Kulturni center Laško Žigolo, s. p. Monokomedija z Domnom Valičem SREDA, 21. 2. 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov Brezplačen ogled razstav na Velenjskem gradu, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem in v Hiši mineralov 18.00 Dom kulture Velenje Proslava ob 80-letnici prihoda XIV. Divizije na območje Šaleške doline Slavnostni govornik bo dr. Aleksander Jevšek. 18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje 18.00 Staro Velenje Lirikonfestova predfestivalska degustacija Večerna zimska urica s pesnikom Zoranom Pevcem, z gostom se bo pogovarjal Ivo Stropnik 32. festival dnevi Komedije ČETRTEK, 15. 2. 19.30 Gledališče Celje Slawomir Mrožek: Tango SNG Drama Ljubljana, festivalski tekmovalni program PETEK, 16. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Prakticirati humor Omizje o festivalih komedije, humorja in satire, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Slovensko ljudsko gledališče Celje, festivalski tekmovalni program SOBOTA, 17. 2. 19.30 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem Koncert Bilbi s spremljevalno skupino, festivalski spremljevalni program PONEDELJEK, 19. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Za mizo Dva pomenka o komedijah in njihovem festivalu, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Uroš Kuzman in Aleš Novak: Mali otroci, veliki problemi Siti teater BTC, festivalski spremljevalni program TOREK, 20. 2. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Prevajati smeh Pogovor s prevajalci komedij, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Vladimir Bartol, Simona Hamer: Nekaj v zraku Slovensko stalno gledališče Trst, festivalski tekmovalni program SREDA, 21. 2. 19.30 Gledališče Celje Joseph Kesselring: Arzenik in stare čipke Mestno gledališče Ljubljansko, festivalski tekmovalni program Druge prireditve ČETRTEK, 15. 2. 11.00 Tehnopark Celje Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti 2024 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Občinska knjižnica Prebold Geopark Karavanke Potopisno predavanje Jožefa Kladnika PETEK, 16. 2. 17.00 do 19.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z medenim butikom in čokoladnico Škorja 20.00 Celjski mladinski center Tehnologika: Spectronica Vizualno-sonična izkušnja SOBOTA, 17. 2. 8.00 Tržnica Laško Mestna tržnica Laško 10.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novonastale glasbe 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko drsanje PONEDELJEK, 19. 2. 13.00 do 19.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, družabne in interaktivne igre … 17.00 Knjižnica Velenje Adijo, snežak! Ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom, starejšim od treh let 17.30 Osrednja knjižnica Celje Falklandski otoki, Južna Georgia in Antarktika Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vietnam Potopisno predavanje Davida Buta TOREK, 20. 2. 10.00 Tehnopark Celje Zimsko doživetje: Juhuhu, počitnice so tu! Različne delavnice STEAM in dejavnosti, kjer boste lahko raziskovali, ustvarjali in se zabavali; vsak dan do 3. 3. 17.00 Celjski mladinski center Vest, zavest in narava Predavanje 18.00 Muzej Velenje Klepet pod arkadami: Bojan Prašnikar Z gostom se bo pogovarjal Damijan Kljajič. SREDA, 21. 2. od 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.00 do 18.00 Laška hiša Otroška delavnica akvarela s Klaudijo 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Mestno središče Celja Na drugi strani zidov: Skrita dvorišča in nenavadni razgledi Vodenje ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov Dobrodelne prireditve SOBOTA, 17. 2. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Vlado Kreslin Dobrodelni koncert Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: ne- znani France Prešeren; do 29. 2. Na nabrežju Savinje v Celju: gostujoča panojska razstava Tehniškega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tu- jini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti slo- venskih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi foto- grafski objektiv Miroslava Brešar- ja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolo- nija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentinovem, do nadaljnjega; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domoznansko razstavi- šče: razstava o Francetu Prešer- nu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, razsta- va del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 7, 15. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN Minilo je mesec dni, kar nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, babica in prababica JOŽEFA HROVAT iz Prožinske vasi (22. 2. 1931–25. 12. 2023) Iskrena hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu, ji prižgete svečko in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni p Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših mislih boš vse dni. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi partner, brat in stric ALOJZ JAZBINŠEK iz Doropolja 35, Planina pri Sevnici (1951–2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem, Društvu upokojencev Planina, Društvu invalidov Šentjur, Društvu za vrednote ZZB NOV za izraženo sožalje, daro- vane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, gospodu Matevžu Pušniku za prebrane besede slovesa, MePZ Zarja za odpete pesmi, trobentaču za odi- grano Tišino in pogrebnemu podjetju Žalujka, d. o. o., za organizacijo pogreba. V globoki žalosti: vsi njegovi n V SPOMIN SREČKO ŠROT (8. 11. 1953 – 16. 2. 2015) Čas počasi briše bolečine, a srce za vedno hrani vse spomine. Še vedno si vsak dan v naših mislih. Hvala vsem, ki pomislite nanj! Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda Še vedno pusto je dvorišče od hleva pa do hiše, odkar tebe več ni, ki vsakdan v hlev hodil si … V SPOMIN VILIJU KNEZU iz Malih Grahovš (25. 5. 1965–6. 2. 2021) Minevajo tri leta, kar te več med nami ni, a v našem srcu še vedno povsod si. Žalujoči: vsi njegovi L 4 MOTORNA VOZILA PRODAM TERENSKO vozilo Hyundai terracan 4 x 4, 2,9 crdi, 150 KS, nove terenske gume, zelo dobro ohranjeno, letnik 2004, prevoženih 370.000 km, prodam. Telefon 041 758- 819. 74 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 17. fe Bru Ar 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA prašiča, težka približno 100 kg, in te- ličko, težko približno 200 kg, prodam. Telefon 051 353-105. 75 BIKCA limuzin, starega 9 mesecev, težkega 350 kg, prodam ali menjam za telico ali plemensko kravo. Prodam teličko ciko, težko 250 kg. Telefon 031 467-862. 76 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNO seno in otavo v kockah pro- dam. Cena 3 EUR. Telefon 051 206-189. 53 OREHOVEC prodam. Telefon 051 457-668. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 MOŠKI plašč dobre kakovosti, za boljše prilo- žnosti, številka 46, prodam po dogovoru. Kamen (korale) prodam. Telefon (03) 5451-060, kličite od 10. do 11. ure. 78 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; Zvonka Korošec, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Smrti Celje Umrli so: Alojz LENART iz Celja, 71 let, Ivan PLANK iz Celja, 92 let, Drago TOMIN- ŠEK iz Petrovč, 64 let, Rudolf MARKO iz Žalca, 68 let, Magda ZAGORIČNIK iz Celja, 91 let, Ivan HRIBERNIK s Polzele, 91 let, Dejan RAJEVIĆ iz Laškega, 77 let, Sonja JERNEJC iz Celja, 67 let, Ljudmila CIZEJ iz Celja, 87 let, Agata LORBEK iz Celja, 98 let, Alojzij KLADNIK Iz Ce- lja, 85 let, Ljudmila OŽEK iz Štor, 87 let, Silva HRASTNIK iz Celja, 87 let, Emilija PREŠIČEK iz Laškega, 75 let, Ana TRUPEJ iz Dobja, 85 let, Marija KORO- ŠEC iz Pilštajna, 98 let, Franc HRIBOVŠEK iz Drešinje vasi, 75 let, Franc PETEK iz Pongra- ca, 94 let, Zofija ŠUPERGER iz Zavrha pri Galiciji, 89 let, Katarina ŽLEGEL iz Celja, 94 let, Terezija VEBER iz Šmartna v Rožni dolini, 89 let, Marija ŠMARČAN iz Šmartna v Rožni dolini, 74 let, Ivan MUŽAR iz Celja, 88 let, Vladimir KLEP iz Košnice pri Celju, 66 let, Franc POLUTNIK iz Celja, 79 let, Martina MEŽNAR iz Loči- ce pri Vranskem, 50 let, Franc BENCIK iz Letuša, 92 let, Justi- na ANDERLIČ iz Celja, 93 let. Laško Umrl je: Dani KAJTNA iz Lokavca, 63 let. Šentjur Umrli so: Martina Slavica POLŠAK iz Hrastja, 91 let, Martin PINTAR iz Krajnčice, 87 let, Ana KLADNIK iz Bu- kovja pri Slivnici, 79 let, Ceci- lija KNEZ iz Lažiš, 83 let, Ko- nrad FRECE iz Šentjurja, 82 let, Joško JEVŠEVAR iz Stopč, 73 let, Jožef VONČINA iz Šen- tjurja, 88 let, Jožef KOČEVAR iz Dobja pri Lesičnem, 75 let. Žalec Umrli so: Rajko RIBIČ iz Latkove vasi, 69 let, Alojz HRASTOVEC z Limovc pri Vranskem, 78 let, Zofija JEV- NIŠEK iz Migojnic, 87 let, Ha- inz Peter JANIČ iz Gotovelj, 80 let, Frančiška ZORKO iz Pongraca, 85 let, Marija RI- BIČ s Polzele. 87 let, Terezi- ja KRUŠIČ s Prekope, 84 let, Angela ZORINIĆ s Polzele, 82 let, Slavko VOLMUT iz Šešč pri Preboldu, 62 let, Vincenc JAGER iz Marija Reke, 79 let, Marija NOVAK iz Ljubljane, 89 let, Ivan FRECE s Polzele 84 let, Jožef KNAFELC iz Vrbja, 87 let, Silvester SAVSKI iz Pre- bolda, 85 let, Jožef ZAVRŠNIK s Polzele, 78 let, Alojzij MA- GAJNE iz Žalca, 82 let. Velenje Umrli so: Boštjan HRIBER- ŠEK iz Šoštanja, 47 let, Marija SOVINEK iz Velenja, 90 let, Ljudmila ZABUKOVNIK iz Šmartna ob Paki, 86 let, Alojz KRAJNC iz Florjana, 79 let, Ivana BOŽIČ iz Šoštanja, 85 let. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 7, 15. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 15. 2. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 18.00 Knjižnica Laško Na spletni prižnici Pogovorni večer z župnikom Martinom Golobom in predstavitev njegove knjige 18.00 Dom kulture Velenje Velenje, nosilec naziva evropski zeleni list 2024 Otvoritvena slovesnost 18.00 Občinska knjižnica Polzela Rusalkin zaliv Pogovorni večer z avtorico knjige Barbaro Ribič Jelen 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov Odprtje fotografske razstave ob prazniku kulture 19.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni Koncert fl avtistov 19.30 Narodni dom Celje Mihael Strniša & Simon Dvoršak Glasbeni abonma; ob 19.00 pogovor z umetnikoma 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov PETEK, 16. 2. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 5. do 8. razreda 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Star foter Monokomedija v izvedbi Gledališča Velenje 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Morje Odprtje razstave Aleša Sedmaka; vstop prost 19.00 Galerija F-bunker Velenje Kot ptica Odprtje fotografske razstave Vida Sajka 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Iznenada Salomé Stand up kabaret SOBOTA, 17. 2. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Kako je lisica dobila zlati rep? Lutkovno-igrana predstava, primerna za otroke od 3. leta starosti 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Sneguljčica Gledališka predstava za otroke 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Za devetimi gorami Rumeni abonma ter Zeleni abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Voden ogled po razstavi 18.00 Kulturni center Laško Sledi … Koncert ob 45-letnici delovanja društva KD Anton Tanc 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Večerja bedakov Komedija Špas teatra 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava, tudi v sredo ob istem času 19.00 Športna dvorana OŠ Planina pri Sevnici Valentinov koncert Il Divji Gost večera Isaac Palma 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Big band Šmarje pri Jelšah Valentinov koncert, gosta: Dimek & Tonč (Mi2) 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Vudlenderji Koncert NEDELJA, 18. 2. 18.00 Gimnazija Celje – Center Odraščanje Premiera muzikala, samostojno avtorsko delo sedanjih in nekdanjih dijakov GCC PONEDELJEK, 19. 2. 18.00 Gimnazija Celje – Center Odraščanje Muzikal, samostojno avtorsko delo sedanjih in nekdanjih dijakov GCC, v sredo ob 11.35 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 2023 V kulturnem programu sodelujeta Pihalni orkester Šentjur in Plesno društvo TBA 19.00 Dom kulture Velenje Usedline Drama Katarine Morano, Mestno gledališče ljubljansko 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Dnevnik Ane Frank Dramska predstava; tudi v torek ob istem času 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Tutošomato Glasbena komedija, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper TOREK, 20. 2. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Sledi notranjih zapisov Odprtje likovne razstave Branke Unverdorben in Milice Koštrun 19.30 Kulturni center Laško Žigolo, s. p. Monokomedija z Domnom Valičem SREDA, 21. 2. 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov Brezplačen ogled razstav na Velenjskem gradu, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem in v Hiši mineralov 18.00 Dom kulture Velenje Proslava ob 80-letnici prihoda XIV. Divizije na območje Šaleške doline Slavnostni govornik bo dr. Aleksander Jevšek. 18.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje 18.00 Staro Velenje Lirikonfestova predfestivalska degustacija Večerna zimska urica s pesnikom Zoranom Pevcem, z gostom se bo pogovarjal Ivo Stropnik 32. festival dnevi Komedije ČETRTEK, 15. 2. 19.30 Gledališče Celje Slawomir Mrožek: Tango SNG Drama Ljubljana, festivalski tekmovalni program PETEK, 16. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Prakticirati humor Omizje o festivalih komedije, humorja in satire, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Slovensko ljudsko gledališče Celje, festivalski tekmovalni program SOBOTA, 17. 2. 19.30 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem Koncert Bilbi s spremljevalno skupino, festivalski spremljevalni program PONEDELJEK, 19. 2. 17.00 Gledališče Celje, Mali oder Za mizo Dva pomenka o komedijah in njihovem festivalu, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Uroš Kuzman in Aleš Novak: Mali otroci, veliki problemi Siti teater BTC, festivalski spremljevalni program TOREK, 20. 2. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Prevajati smeh Pogovor s prevajalci komedij, festivalski spremljevalni program 19.30 Gledališče Celje Vladimir Bartol, Simona Hamer: Nekaj v zraku Slovensko stalno gledališče Trst, festivalski tekmovalni program SREDA, 21. 2. 19.30 Gledališče Celje Joseph Kesselring: Arzenik in stare čipke Mestno gledališče Ljubljansko, festivalski tekmovalni program Druge prireditve ČETRTEK, 15. 2. 11.00 Tehnopark Celje Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti 2024 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Občinska knjižnica Prebold Geopark Karavanke Potopisno predavanje Jožefa Kladnika PETEK, 16. 2. 17.00 do 19.00 Laška hiša Čokoladna delavnica z medenim butikom in čokoladnico Škorja 20.00 Celjski mladinski center Tehnologika: Spectronica Vizualno-sonična izkušnja SOBOTA, 17. 2. 8.00 Tržnica Laško Mestna tržnica Laško 10.00 Celjski mladinski center JaMCC Večer novonastale glasbe 20.00 do 22.00 Drsališče Velenje Disko drsanje PONEDELJEK, 19. 2. 13.00 do 19.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, družabne in interaktivne igre … 17.00 Knjižnica Velenje Adijo, snežak! Ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom, starejšim od treh let 17.30 Osrednja knjižnica Celje Falklandski otoki, Južna Georgia in Antarktika Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vietnam Potopisno predavanje Davida Buta TOREK, 20. 2. 10.00 Tehnopark Celje Zimsko doživetje: Juhuhu, počitnice so tu! Različne delavnice STEAM in dejavnosti, kjer boste lahko raziskovali, ustvarjali in se zabavali; vsak dan do 3. 3. 17.00 Celjski mladinski center Vest, zavest in narava Predavanje 18.00 Muzej Velenje Klepet pod arkadami: Bojan Prašnikar Z gostom se bo pogovarjal Damijan Kljajič. SREDA, 21. 2. od 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.00 do 18.00 Laška hiša Otroška delavnica akvarela s Klaudijo 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Mestno središče Celja Na drugi strani zidov: Skrita dvorišča in nenavadni razgledi Vodenje ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov Dobrodelne prireditve SOBOTA, 17. 2. 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Vlado Kreslin Dobrodelni koncert Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: ne- znani France Prešeren; do 29. 2. Na nabrežju Savinje v Celju: gostujoča panojska razstava Tehniškega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tu- jini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti slo- venskih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi foto- grafski objektiv Miroslava Brešar- ja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolo- nija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentinovem, do nadaljnjega; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domoznansko razstavi- šče: razstava o Francetu Prešer- nu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, razsta- va del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Vir Vir Vir veselja veselja veselja in povezanosti in povezanosti in povezanosti V znamenje solidarnosti z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 14. 2. do 30. 3. 2024 www.brezalkohola.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 7, 15. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN Minilo je mesec dni, kar nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, babica in prababica JOŽEFA HROVAT iz Prožinske vasi (22. 2. 1931–25. 12. 2023) Iskrena hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu, ji prižgete svečko in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni p Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših mislih boš vse dni. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi partner, brat in stric ALOJZ JAZBINŠEK iz Doropolja 35, Planina pri Sevnici (1951–2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem, Društvu upokojencev Planina, Društvu invalidov Šentjur, Društvu za vrednote ZZB NOV za izraženo sožalje, daro- vane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, gospodu Matevžu Pušniku za prebrane besede slovesa, MePZ Zarja za odpete pesmi, trobentaču za odi- grano Tišino in pogrebnemu podjetju Žalujka, d. o. o., za organizacijo pogreba. V globoki žalosti: vsi njegovi n V SPOMIN SREČKO ŠROT (8. 11. 1953 – 16. 2. 2015) Čas počasi briše bolečine, a srce za vedno hrani vse spomine. Še vedno si vsak dan v naših mislih. Hvala vsem, ki pomislite nanj! Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda Še vedno pusto je dvorišče od hleva pa do hiše, odkar tebe več ni, ki vsakdan v hlev hodil si … V SPOMIN VILIJU KNEZU iz Malih Grahovš (25. 5. 1965–6. 2. 2021) Minevajo tri leta, kar te več med nami ni, a v našem srcu še vedno povsod si. Žalujoči: vsi njegovi L 4 MOTORNA VOZILA PRODAM TERENSKO vozilo Hyundai terracan 4 x 4, 2,9 crdi, 150 KS, nove terenske gume, zelo dobro ohranjeno, letnik 2004, prevoženih 370.000 km, prodam. Telefon 041 758- 819. 74 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 17. fe Bru Ar 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA prašiča, težka približno 100 kg, in te- ličko, težko približno 200 kg, prodam. Telefon 051 353-105. 75 BIKCA limuzin, starega 9 mesecev, težkega 350 kg, prodam ali menjam za telico ali plemensko kravo. Prodam teličko ciko, težko 250 kg. Telefon 031 467-862. 76 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNO seno in otavo v kockah pro- dam. Cena 3 EUR. Telefon 051 206-189. 53 OREHOVEC prodam. Telefon 051 457-668. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 MOŠKI plašč dobre kakovosti, za boljše prilo- žnosti, številka 46, prodam po dogovoru. Kamen (korale) prodam. Telefon (03) 5451-060, kličite od 10. do 11. ure. 78 RAZNO ČIŠČENJE zaraščenih površin, podiranje dreves. Telefon 070 711-680; Zvonka Korošec, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Smrti Celje Umrli so: Alojz LENART iz Celja, 71 let, Ivan PLANK iz Celja, 92 let, Drago TOMIN- ŠEK iz Petrovč, 64 let, Rudolf MARKO iz Žalca, 68 let, Magda ZAGORIČNIK iz Celja, 91 let, Ivan HRIBERNIK s Polzele, 91 let, Dejan RAJEVIĆ iz Laškega, 77 let, Sonja JERNEJC iz Celja, 67 let, Ljudmila CIZEJ iz Celja, 87 let, Agata LORBEK iz Celja, 98 let, Alojzij KLADNIK Iz Ce- lja, 85 let, Ljudmila OŽEK iz Štor, 87 let, Silva HRASTNIK iz Celja, 87 let, Emilija PREŠIČEK iz Laškega, 75 let, Ana TRUPEJ iz Dobja, 85 let, Marija KORO- ŠEC iz Pilštajna, 98 let, Franc HRIBOVŠEK iz Drešinje vasi, 75 let, Franc PETEK iz Pongra- ca, 94 let, Zofija ŠUPERGER iz Zavrha pri Galiciji, 89 let, Katarina ŽLEGEL iz Celja, 94 let, Terezija VEBER iz Šmartna v Rožni dolini, 89 let, Marija ŠMARČAN iz Šmartna v Rožni dolini, 74 let, Ivan MUŽAR iz Celja, 88 let, Vladimir KLEP iz Košnice pri Celju, 66 let, Franc POLUTNIK iz Celja, 79 let, Martina MEŽNAR iz Loči- ce pri Vranskem, 50 let, Franc BENCIK iz Letuša, 92 let, Justi- na ANDERLIČ iz Celja, 93 let. Laško Umrl je: Dani KAJTNA iz Lokavca, 63 let. Šentjur Umrli so: Martina Slavica POLŠAK iz Hrastja, 91 let, Martin PINTAR iz Krajnčice, 87 let, Ana KLADNIK iz Bu- kovja pri Slivnici, 79 let, Ceci- lija KNEZ iz Lažiš, 83 let, Ko- nrad FRECE iz Šentjurja, 82 let, Joško JEVŠEVAR iz Stopč, 73 let, Jožef VONČINA iz Šen- tjurja, 88 let, Jožef KOČEVAR iz Dobja pri Lesičnem, 75 let. Žalec Umrli so: Rajko RIBIČ iz Latkove vasi, 69 let, Alojz HRASTOVEC z Limovc pri Vranskem, 78 let, Zofija JEV- NIŠEK iz Migojnic, 87 let, Ha- inz Peter JANIČ iz Gotovelj, 80 let, Frančiška ZORKO iz Pongraca, 85 let, Marija RI- BIČ s Polzele. 87 let, Terezi- ja KRUŠIČ s Prekope, 84 let, Angela ZORINIĆ s Polzele, 82 let, Slavko VOLMUT iz Šešč pri Preboldu, 62 let, Vincenc JAGER iz Marija Reke, 79 let, Marija NOVAK iz Ljubljane, 89 let, Ivan FRECE s Polzele 84 let, Jožef KNAFELC iz Vrbja, 87 let, Silvester SAVSKI iz Pre- bolda, 85 let, Jožef ZAVRŠNIK s Polzele, 78 let, Alojzij MA- GAJNE iz Žalca, 82 let. Velenje Umrli so: Boštjan HRIBER- ŠEK iz Šoštanja, 47 let, Marija SOVINEK iz Velenja, 90 let, Ljudmila ZABUKOVNIK iz Šmartna ob Paki, 86 let, Alojz KRAJNC iz Florjana, 79 let, Ivana BOŽIČ iz Šoštanja, 85 let. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 7, 15. februar 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 7 / Leto 79 / Celje, 15. februar 2024 Str. 29 Str. 25 Pustne šeme zavzele kraje na Celjskem Pisane množice mask odganjale zimo Dogajanje po Sloveniji je bilo v minulih dneh v zna- menju karnevalov, sprevodov in pustnih norčij, saj so v mnogih krajih pripravili številne pustne prireditve in povorke. Eden najodmevnejših in prepoznavnih daleč naokoli je bil tradicionalni, 35. pustni karneval v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki velja za eno največjih tovrstnih prireditev v celjski regiji. Pestro in razigra- no je bilo tudi v Celju, Laškem, Mozirju, Šoštanju in številnih drugih krajih regije. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Novi Cerkvi se na kar- neval začnejo pripravljati že v decembru, saj organizacija takšne prireditve zahteva ogro- mno usklajevanj, dogovarjanj, pripravo mask in drugega dela. Glavne organizacijske niti ima v rokah Slavko Jezernik. Kot pravi, je po napornem delu ves trud poplačan, ko na pustno soboto stopi na oder in vidi na desni in levi polno veselih lju- di, ki so navdušeni nad maska- mi in dogajanjem. V povorki je letos ponovno sodelovalo več sto skupinskih in posamičnih mask, med katerimi je bilo tudi ogromno otrok iz šole in vrtca. Maškare preplavile celjske ulice Norčavo in šegavo je bilo na pustno soboto tudi v Ce- lju. Pustne šeme so prepla- vile ulice mestnega jedra, manjkalo ni smeha in dobre volje. Pestro pustno doga- janje se je začelo z zborom mask na Glavnem trgu ter na- daljevalo s povorko po starem mestnem jedru in s pustnim rajanjem na Krekovem trgu z Ireno Vrčkovnik in zabav- nim programom naše medij- ske hiše. Šegavo in norčavo je bilo v Celju tudi na pustni to- rek, ko je Zavod Celeia Celje v sodelovanju s Celjskim mla- dinskim centrom med dru- gim pripravil otroške pustne delavnice ter pustni koncert na Krekovem trgu. V sklopu celodnevnega dogajanja sta bila tudi tradicionalno oce- njevanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Pustna komi- sija je v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložb, notranjosti, osebja ter pustno ponudbo. Na pepelnično sre- do so člani KUD Svoboda Za- grad v starem mestnem jedru obudili prikaz pokopa pusta. Dež pregnal vranski pustni karneval Če na splošno velja, da pust odganja zimo, pa jo je letos pustu na Vranskem zagodel dež, ki je pregnal tradicionalni karneval. Vranski generali so do zadnjega čakali na spod- budne vremenske napove- di, a meteorologi niso mogli sporočiti za karneval odrešil- ne novice. Tako so morali na Vranskem 67. pustni karne- val odpovedati, a so ob tem organizatorji obljubili, da jim prihodnje leto vreme ne bo preprečilo pustne povorke. So se pa generali vranarji v soboto popoldne kljub dežju sprehodili skozi trg Vransko. Ne glede na vreme so v pu- stnem vzdušju zaživeli številni drugi kraji na Celjskem. Nepo- zabno pustno zgodbo so med drugimi pripravili v Laškem, kjer se je po ulicah v središču mesta v soboto popoldne vila pustna povorka. Na občin- skem dvorišču je maškare ča- kalo presenečenje – podelitev nagrad za najboljše maske. Najmlajše pustne šeme je za- bavala žonglerska in ognjena cirkuška skupina Čupakabra. V Šoštanju so zimo odga- njali značilni liki, poimenova- ni koši šoštanjski. Ti predsta- vljajo žene usnjarjev, ki svoje može v koših nosijo domov iz gostilne. Turistično-olepševal- no društvo Šoštanj je na 71. Pust šoštanjski privabilo več kot dvajset skupin iz Slovenije in tujine, ki so na šegav način opozorile na aktualno druž- beno-politično problematiko v državi in svetu. Na Pristavi so tako odprli rudnik bakra in tople vode, v Skornem so imeli najboljši »toukec« … Za izvedbo odmevnega karne- vala je Šoštanju čestital tudi Branko Brumen, generalni se- kretar Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), katerega član je tudi Šoštanj od leta 2006. Pestro je bilo tudi v Mozir- ju, kjer se pustni čas za mozir- ske pustnake začne že 11. 11. ob 11. uri in 11 minut. Takrat objavijo program pustovanja za prihodnje leto, pustova- njem pa začnejo na debeli četrtek. Najpomembnejši dan pustovanja v Mozirju je pustni torek, ko pustnaki s svojo bu- dnico zgodaj zjutraj prebudijo Mozirjane. Nato pustna vlada v Občini Mozirje prevzame oblast. Sledi obhod domače- ga gospodarstva. Pust mozir- ski gospodarstvenike opozori na napake, ki so jih zakrivili v preteklem letu, in jim predlaga rešitve. Popoldne sledi tradici- onalna karnevalska povorka, na kateri poleg domačinov so- delujejo tudi gostje iz tujine. Torkov večer se nadaljuje z za- bavo in rajanjem. Na pepelnič- no sredo že od zgodnjega jutra pust leži v okrašeni krsti, ki je postavljena sredi mozirskega trga. Popoldne ga zažgejo na grmadi. Foto: Nik Jarh Pustne šeme z odganjanjem zime letos sicer niso imele veliko dela, jim je pa v soboto dopoldne uspelo pregnati dežne kaplje. Pisana druščina prikupnih maškar je v soboto dopoldne zavzela celjsko mestno središče. Karneval v Novi Cerkvi je letos ponovno privabil več sto skupinskih in posamičnih mask, ki so na šegav način opozorile na aktualno družbeno-politično problematiko v lokalnem okolju, državi in svetu. Ohranjanje spomina na herojsko pot Iz želje po hladnem pivu postavili kočo Str. 26 Težje kot so skladbe, raje jih ima Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 7, 15. februar 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 7 / Leto 79 / Celje, 15. februar 2024 Str. 29 Str. 25 Pustne šeme zavzele kraje na Celjskem Pisane množice mask odganjale zimo Dogajanje po Sloveniji je bilo v minulih dneh v zna- menju karnevalov, sprevodov in pustnih norčij, saj so v mnogih krajih pripravili številne pustne prireditve in povorke. Eden najodmevnejših in prepoznavnih daleč naokoli je bil tradicionalni, 35. pustni karneval v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki velja za eno največjih tovrstnih prireditev v celjski regiji. Pestro in razigra- no je bilo tudi v Celju, Laškem, Mozirju, Šoštanju in številnih drugih krajih regije. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Novi Cerkvi se na kar- neval začnejo pripravljati že v decembru, saj organizacija takšne prireditve zahteva ogro- mno usklajevanj, dogovarjanj, pripravo mask in drugega dela. Glavne organizacijske niti ima v rokah Slavko Jezernik. Kot pravi, je po napornem delu ves trud poplačan, ko na pustno soboto stopi na oder in vidi na desni in levi polno veselih lju- di, ki so navdušeni nad maska- mi in dogajanjem. V povorki je letos ponovno sodelovalo več sto skupinskih in posamičnih mask, med katerimi je bilo tudi ogromno otrok iz šole in vrtca. Maškare preplavile celjske ulice Norčavo in šegavo je bilo na pustno soboto tudi v Ce- lju. Pustne šeme so prepla- vile ulice mestnega jedra, manjkalo ni smeha in dobre volje. Pestro pustno doga- janje se je začelo z zborom mask na Glavnem trgu ter na- daljevalo s povorko po starem mestnem jedru in s pustnim rajanjem na Krekovem trgu z Ireno Vrčkovnik in zabav- nim programom naše medij- ske hiše. Šegavo in norčavo je bilo v Celju tudi na pustni to- rek, ko je Zavod Celeia Celje v sodelovanju s Celjskim mla- dinskim centrom med dru- gim pripravil otroške pustne delavnice ter pustni koncert na Krekovem trgu. V sklopu celodnevnega dogajanja sta bila tudi tradicionalno oce- njevanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Pustna komi- sija je v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložb, notranjosti, osebja ter pustno ponudbo. Na pepelnično sre- do so člani KUD Svoboda Za- grad v starem mestnem jedru obudili prikaz pokopa pusta. Dež pregnal vranski pustni karneval Če na splošno velja, da pust odganja zimo, pa jo je letos pustu na Vranskem zagodel dež, ki je pregnal tradicionalni karneval. Vranski generali so do zadnjega čakali na spod- budne vremenske napove- di, a meteorologi niso mogli sporočiti za karneval odrešil- ne novice. Tako so morali na Vranskem 67. pustni karne- val odpovedati, a so ob tem organizatorji obljubili, da jim prihodnje leto vreme ne bo preprečilo pustne povorke. So se pa generali vranarji v soboto popoldne kljub dežju sprehodili skozi trg Vransko. Ne glede na vreme so v pu- stnem vzdušju zaživeli številni drugi kraji na Celjskem. Nepo- zabno pustno zgodbo so med drugimi pripravili v Laškem, kjer se je po ulicah v središču mesta v soboto popoldne vila pustna povorka. Na občin- skem dvorišču je maškare ča- kalo presenečenje – podelitev nagrad za najboljše maske. Najmlajše pustne šeme je za- bavala žonglerska in ognjena cirkuška skupina Čupakabra. V Šoštanju so zimo odga- njali značilni liki, poimenova- ni koši šoštanjski. Ti predsta- vljajo žene usnjarjev, ki svoje može v koših nosijo domov iz gostilne. Turistično-olepševal- no društvo Šoštanj je na 71. Pust šoštanjski privabilo več kot dvajset skupin iz Slovenije in tujine, ki so na šegav način opozorile na aktualno druž- beno-politično problematiko v državi in svetu. Na Pristavi so tako odprli rudnik bakra in tople vode, v Skornem so imeli najboljši »toukec« … Za izvedbo odmevnega karne- vala je Šoštanju čestital tudi Branko Brumen, generalni se- kretar Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), katerega član je tudi Šoštanj od leta 2006. Pestro je bilo tudi v Mozir- ju, kjer se pustni čas za mozir- ske pustnake začne že 11. 11. ob 11. uri in 11 minut. Takrat objavijo program pustovanja za prihodnje leto, pustova- njem pa začnejo na debeli četrtek. Najpomembnejši dan pustovanja v Mozirju je pustni torek, ko pustnaki s svojo bu- dnico zgodaj zjutraj prebudijo Mozirjane. Nato pustna vlada v Občini Mozirje prevzame oblast. Sledi obhod domače- ga gospodarstva. Pust mozir- ski gospodarstvenike opozori na napake, ki so jih zakrivili v preteklem letu, in jim predlaga rešitve. Popoldne sledi tradici- onalna karnevalska povorka, na kateri poleg domačinov so- delujejo tudi gostje iz tujine. Torkov večer se nadaljuje z za- bavo in rajanjem. Na pepelnič- no sredo že od zgodnjega jutra pust leži v okrašeni krsti, ki je postavljena sredi mozirskega trga. Popoldne ga zažgejo na grmadi. Foto: Nik Jarh Pustne šeme z odganjanjem zime letos sicer niso imele veliko dela, jim je pa v soboto dopoldne uspelo pregnati dežne kaplje. Pisana druščina prikupnih maškar je v soboto dopoldne zavzela celjsko mestno središče. Karneval v Novi Cerkvi je letos ponovno privabil več sto skupinskih in posamičnih mask, ki so na šegav način opozorile na aktualno družbeno-politično problematiko v lokalnem okolju, državi in svetu. Ohranjanje spomina na herojsko pot Iz želje po hladnem pivu postavili kočo Str. 26 Težje kot so skladbe, raje jih ima Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 7, 15. februar 2024 INTERVJU Spomnimo, da je Ljudska iniciativa Velenje s protestoma januarja in v začetku februarja napolnila Titov trg s številnimi nezadovoljni- mi občani, ki so jih šokirali stroški za ogre- vanje. Višji so za 30 do 50 odstotkov. Zato ljudska iniciativa od Komunalnega podjetja Velenje zahteva preklic januarskih položnic ter ustavitev izdajanja novih položnic, dokler ne bo cena za polovico nižja. Na obeh protestih ste se javno izpostavili. Kako se soočate s stresom? Lagala bi, če bi rekla, da dogajanje ni stresno in da nisem utrujena. Zato si bom te dni vzela nekaj časa zase. Potrebujem mir in počitek. A ni hudega, po naravi sem bojevnica. (smeh) Sploh če vidim, da se ljudem dogaja krivica. Prepričana sem, da se v Ljudski iniciativi Ve- lenje zavzemamo za pravo stvar. Ni preprosto, toda zdaj moramo vztrajati in delati premišljene korake. Velenjska lokalna oblast sledi predvsem interesom kapitala in je preveč odmaknjena od dejanskih potreb občanov. To želimo spreme- niti. Ne bomo se zlomili pod težo lažnih infor- macij in osebnih diskreditacij. Ta pot ni le moja pot, ampak je pot množice ljudi! Zato moram biti na njej še toliko bolj pogumna. Toda predstavniki občine vam očitajo, da pretiravate in se niste pripravljeni po- govarjati. Oni so tisti, ki nam nočejo prisluhniti. Obravnavali so nas kot nepomembno pešči- co ljudi, ki pretirava. Potem so se na Titovem trgu, na katerem se nas je zbralo nekaj tisoč nezadovoljnih občanov, lahko videli, da ne gre za nekaj posameznikov. Končno so nam odprli vrata in se z nami začeli pogovarjati. Ker domnevate, da gre za pranje javnega denarja, med drugim napovedujete pregon odgovornih po pravni poti. Za kakšne ne- pravilnosti naj bi šlo? Domnevamo, da se leglo nepravilnosti skriva v navezi med Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), Komunalnim podjetjem Velenje in Občino Velenje. Vendar nimamo dostopa do ključnih podatkov. Upamo, da se nam bo s skupnimi pritiski do njih vendarle uspelo dokopati, saj jih skrivajo kot najbolj dragocen zaklad. Jezi nas, »Ljudje smo v svojem bistvu dobri!« Sara Bajec, najbolj prepoznaven obraz Ljudske iniciative Velenje Pričakovala sem odrezavo in neizprosno sogovor- nico, saj je vendar med najbolj glasnimi kritiki poli- tičnih razmer v Velenju, a sem se uštela. Takoj me je prevzela njena energija srčne mehkobe, ki je v dana- šnji družbi ne srečaš prav pogosto. Medtem ko sva se pogovarjali na vrtu lokala, so jo mimoidoči Velenjčani spoštljivo pozdravljali. »Takšni odzivi občanov doka- zujejo, da se v Ljudski iniciativi Velenje zavzemamo za pravo stvar. Predvsem pa mi vlivajo moč in zagon za naprej,« pravi 37-letna Velenjčanka, ki je te dni s somišljeniki iz ljudske iniciative najbolj zaposlena z iskanjem vzrokov, ki so privedli do izrazitega povi- šanja položnic za ogrevanje. In pahnili v fi nančno stisko mnoge občane. »Kljub osebnim diskreditaci- jam bomo vztrajali,« poudarja. BARBARA FURMAN Velenjčanka Sara Bajec si prizadeva za sočutno in soli- darno družbo. Pritisk bomo stopnjevali. Veste, izrazito povi- šanje cen ogrevanja ni edini problem v Velenju. Že 25 let lokalna politika deluje po principu izključevanja. Če ji ne prikimavaš, te dojema kot nasprotnika. Gre za pomanjkanje pogovar- janja in dogovarjanja pri iskanju optimalnih razvojnih rešitev za Velenje in celotno Šaleško dolino. Menimo, da občina preveč denarja vla- ga v beton, na vsakih nekaj 100 metrov imamo prireditveno oziroma koncertno prizorišče, s tovrstnimi naložbami se nekateri fi nančno okoriščajo. Menim, da bi tudi mestni svetniki morali delati za ljudi. Očitno so nekateri po- zabili, kaj je njihovo poslanstvo. In zaskrblju- joče je, da so občani prestrašeni. Čeprav jih marsikaj moti, se ne želijo izpostavljati, ker imajo v tem okolju službo in se bojijo, da bi jo izgubili ali da bi imeli njihovi otroci težave pri zaposlovanju v lokalnem prostoru. Vi se niste prvič izpostavili. Kam prav- zaprav segajo začetki Ljudske iniciative Velenje? Odločno smo se odzvali tudi lani spomla- di, ko je med potjo v velenjski zdravstveni dom umrl 74-letni občan. Tja se je bil prisi- ljen peljati sam, ker zdravstveni dom naj ne bi imel na voljo reševalnega vozila. Ravno danes sem srečala v mestu sina pokojnega go- spoda in sva izmenjala nekaj besed. Razjezil nas je nečloveški odziv takratnega direktorja zdravstvenega dom Janka Šteharnika, ki ni pokazal niti trohice sočutja. Njegove izjave so bile povsem neprimerne. Zato smo začeli zbi- rati podpise za zamenjavo direktorja in vseh članov sveta zavoda Zdravstvenega doma Ve- lenje. Zahtevali smo tudi prekinitev pogodbe med zdravstvenim domom in podjetjem za nujne reševalne prevoze, na osnovi katerih naj bi se nujni medicinski prevozi privatizi- rali. Pogodbo so na našo zahtevo razveljavili, zamenjali so člane v svetu zavoda, prav tako smo dosegli zamenjavo direktorja. Študirali ste antropologijo. Opravljali ste več priložnostnih del, tudi v tujini. Redne službe nimate. Ste torej brez prihodkov? Da, trenutno sem brez prihodkov. Dve leti sem bila v zaposlena v lokalnem društvu, v da skušajo krivdo za visoke položnice prevaliti na odjemalce oziroma občane. Očitajo nam, da ne znamo varčevati z energijo. Direktor ko- munalnega podjetja Gašper Škarja je v svojih izjavah večkrat poudaril, da je poraba toplotne energije v Velenju v povprečju skoraj dvakrat višja kot v drugih mestih. Meni, da bomo morali prilagoditi življenjske navade. A vendar imamo v Velenju po njegovih ocenah 30 odstotkov iz- gub toplotne energije v sistemu, ki ga plačujemo mi. Smo ljudje odgovorni za takšno stanje? Ali je vendarle odgovoren slab gospodar, ki kljub zadostnim sredstvom ne zmore ali ne želi od- praviti napak? Navedbe direktorja komunalnega podje- tja glede potratne porabe toplotne energije je tisto leto znašala 222.949 MWh, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2021. To pomeni, da je količina nabavljene toplote večja za približno 43 odstotkov v primerjavi s prodano toploto. Pristojne ustanove v državi ste pozvali, naj opravijo forenzično preiskavo poslovanja ve- lenjskega komunalnega podjetja. Zakaj? Ker želimo ugotoviti, kakšne so dejanska dobava, poraba in prodaja toplotne energije. Prav tako nas zanimajo poslovna razmerja med distributerjem in odjemalci. Zahtevamo preverjanje poslovanja Komunalnega podje- tja Velenje in Mestne občine Velenje ter vseh njunih izvajalcev in podizvajalcev. Večja količina kupljene toplotne energije prinaša komunalnemu podjetju večje prihodke, saj »Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri. Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmovalnost in boj za prva mesta. Brez milosti.« po vašem mnenju ne držijo. Kako to ute- meljujete? Pod drobnogled smo vzeli 26 različno velikih stanovanjskih stavb v Velenju, ki so vezane na daljinski sistem toplotnega ogrevanja. Preveri- li smo njihovo porabo toplotne energije v več ogrevalnih sezonah. Izračunali smo, da je pov- prečna poraba 6,87 Mwh, Po podatkih agenci- je za energijo ta vrednost bistveno ne odstopa od povprečne porabe (6.21 Mwh) v Sloveniji. Poudariti želim, da ta izračun sicer temelji na podatkih 26 stavb, saj več informacij skoraj ni mogoče pridobiti, ker so zaupne narave. Kljub temu lahko sklepamo, da poraba toplotne ener- gije v Velenju ni bistveno višja od slovenske- ga povprečja. Zato nas zanima, zakaj direktor velenjske komunale pravi, da je poraba v naši občini skoraj dvakrat višja kot v drugih mestih. Kakšni so dejanski razlogi za to trditev? Iz letne- ga poročila komunalnega podjetja za leto 2022 je razvidno, da je pri dobaviteljih kupilo 319.176 MWh toplotne energije. Nabava toplotne in ele- ktrične energije je v letu 2022 dosegla najnižje vrednosti v zgodovini delovanja sistema daljin- ske oskrbe s toplotno energijo. Prodaja toplote vso prekomerno kupljeno toplotno energijo plačamo odjemalci skozi variabilni del cene ogrevanja. Ob tem naj poudarim, da prihod- ki komunalnega podjetja predstavljajo skoraj polovico proračuna Mestne občine Velenje. Morda se tudi v tem dejstvu skriva razlog za visoke položnice? Župan in direktor komunalnega podjetja kot rešitev občanom predlagata znižanje priključne oziroma obračunske moči toplo- tne energije. Ne vem, ali res namenoma zavajata občane. Zaradi znižanja priključne oziroma obračun- ske moči bi bilo komunalno podjetje primorano dvigniti fi ksni del cene ogrevanja. Ob tem, da ima TEŠ nazivno toplotno moč 120 MW, ko- munalno podjetje pa uporabnikom obračunava obračunsko moč 204,7 MW, bi se ob trenutnem poslovanju in nakupu toplotne energije fi ksni del cene toplotne energije dvignil za približno 100 odstotkov. Potem bi Velenjčani plačevali skoraj najdražjo toplotno energijo v Sloveniji. V ljudski iniciativi zahtevate tudi prepo- lovitev stroškov ogrevanja. Kaj boste storili, če vaši zahtevi ne bodo ugodili? Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 7, 15. februar 2024 INTERVJU katerem smo izvajali delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle. V tem delu sem uživala, saj sem imela proste roke pri izra- žanju svoje ustvarjalnosti v dobrobit ljudi. Ko se mi je dveletna pogodba iztekla, mi je niso podaljšali. Delo sem iskala tudi v centru ponovne uporabe, a pravijo, da sem za delo pri njih preveč izobražena oziroma usposo- bljena. Govorim namreč šest tujih jezikov. (smeh) Mislim, da bi ravno na takšnem mestu potrebovali zelo sposobne ljudi, ki bi s srcem in z dušo delali na področju trajnostnega razvoja. Rada bi našla zaposlitev, v kateri bi lahko izživela svojo ustvarjalnost skozi noto fi lantropije. Do takrat bom iskala se- zonska dela in si tako služila denar, v do- mačem okolju pa prostovoljno pomagala pri različnih projektih. V preteklosti sem poprijela za marsikatero delo. V sosednji Avstriji sem s 120 moškimi montirala pohištvo po študentski domovih. Zara- di težav s hrbtenico sem morala to delo prekiniti. V Avstriji sem pomagala tudi pri inventurah v trgovinah. V študentskih letih sem učila smučanje v Švici, kjer sem kasneje šest let živela. Pomagala sem voditi hotel v St. Moritzu. Bila sem tudi asistentka starejši gospe, ki jo je doletela možganska kap. Skratka, ne bojim se dela in se mu ne odrekam. Ravno nasprotno! Vas mika županovanje? Ste razmišljali o kandidaturi? Na to vprašanje trenutno ne morem odgo- voriti. Vem pa, da aktualna lokalna politična oblast potrebuje močno alternativo. Prevetriti je treba trenutne politične strukture, saj je več kot očitno, da se je politika obrnila od ljudi in ni več v njihovi službi. A bi morala biti. Zdi se, da smo bolna družba, polna spo- rov, pohlepa, krivic in nasilja. Zakaj ne zna- mo spoštljivo in solidarno sobivati? Menim, da znamo bivati spoštljivo in soli- darno, a nas vedno znova prepričujejo, da ni tako. Je pa res, da smo na vsakem koraku de- ležni informacij o sporih, nasilju in pohlepu. Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri! Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmoval- nost in boj za prva mesta. Brez milosti. Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno. Ste bili že v letih odraščanja občutljivi za krivice? Kakšen otrok ste bili? Starša pravita, da sem bila neusahljiv vir na- gajive energije. Po energiji nekje med Ronjo in Piko Nogavičko. (smeh) Kot deklica sem bila sicer samostojna, a tudi samosvoja. Razisko- valka. Vse me je zanimalo. No, to se danes ni kaj veliko spremenilo. Obiskovala sem veliko obšolskih interesnih dejavnosti, a sem še ve- dno našla čas za kakšno vragolijo. (smeh) Sicer pa sem že v otroštvu rada brala. Spomnim se, kako mi je knjižničarka v mestni knjižnici rekla, da mi ne more ponuditi nobene knjige več, saj sem prebrala že vse na otroškem oddelku. Za mladinsko literaturo pa je menila, da sem še premlada. A sem vztrajala in sem si lahko izpo- sodila tudi knjige s področja mladinske litera- ture. Že kot otrok nisem prenesla krivic in laži. Nikoli! Vedno sem se postavila za kogarkoli, če sem menila, da se mu godi krivica. Vsakomur sem povedala, kaj si mislim, ne glede na to, kdo je bil moj sogovornik. Zato sem seveda imela tudi težave. A nisem nikoli klonila in se predala. »Obožujem čas, ki ga preživljam v samoti. Le redko me boste videli v družbi, najraje se sprehajam sama.« Lani smo vas videli v televizijskem re- sničnostnem šovu Kmetija. Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Ker sem antropologinja, me po strokovni plati zanima fenomen resničnostnih šovov. Zanima me, kako se ljudje odzivajo v nadzorovanem okolju. Kako poteka snemanje oddaje, kaj se dogaja v ozadju produkcije in podobno. V šovu Kmetija so mi dodelili vlogo novinarke, s kate- ro se nikakor nisem mogla poistovetiti, saj sem se morala pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem, in to res ni pot, po kateri želim hoditi. Moja pot je pot resnice, zato sem komaj čakala, da me soi- gralci pošljejo domov. Ta izkušnja je bila zame čustveno izjemno naporna. Kratka, a intenzivna! Na začetku pogovora ste mi rekli, da si boste te dni vzeli čas za počitek. Kaj vas sprošča, radosti, navdihuje? Obožujem čas, ki ga preži- vljam v samoti. To me napol- njuje in mi daje moč za naprej. Pravzaprav me boste le redko videli v družbi, najraje se sprehajam sama. Takrat razmišljam in kujem načrte. Ne boste verjeli, a najbolj me sprošča pobi- ranje smeti v naravi. Predvsem v gozdovih. Ob tem čutim globoko zadovoljstvo. Narava me pomirja in navdihuje. In da, zanima me tudi politika, saj vedno postreže z absurdi, na podlagi katerih potem skladam pesmi in se pri tem zabavam. Uživam v satiri in do- bronamernem sarkazmu. Menim, da sta oba potrebna za zdravo stanje družbe. Foto: Andraž Purg »Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno.« Pravi, da ju načelnost in resnico- ljubnost vodita skozi življenje. Če bo treba, bo Ljudska iniciativa pritiske stopnje- vala, pravi. V otroških letih je bila, tako pra- vita njena starša, neusahljiv vir nagajive energije. katerem smo izvajali delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle. V tem delu sem uživala, saj sem imela proste roke pri izra- žanju svoje ustvarjalnosti v dobrobit ljudi. Ko se mi je dveletna pogodba iztekla, mi je niso podaljšali. Delo sem iskala tudi v centru ponovne uporabe, a pravijo, da sem za delo pri njih preveč izobražena oziroma usposo- bljena. Govorim namreč šest tujih jezikov. (smeh) Mislim, da bi ravno na takšnem mestu potrebovali zelo sposobne ljudi, ki bi s srcem in z dušo delali na področju trajnostnega razvoja. Rada bi našla zaposlitev, v kateri hotel v St. Moritzu. Bila sem tudi asistentka starejši gospe, ki jo je doletela možganska kap. Skratka, ne bojim se dela in se mu ne Vas mika županovanje? Ste razmišljali o Na to vprašanje trenutno ne morem odgo- voriti. Vem pa, da aktualna lokalna politična oblast potrebuje močno alternativo. Prevetriti je treba trenutne politične strukture, saj je več kot očitno, da se je politika obrnila od ljudi in ni več v njihovi službi. A bi morala biti. Zdi se, da smo bolna družba, polna spo- rov, pohlepa, krivic in nasilja. Zakaj ne zna- Menim, da znamo bivati spoštljivo in soli- darno, a nas vedno znova prepričujejo, da ni tako. Je pa res, da smo na vsakem koraku de- ležni informacij o sporih, nasilju in pohlepu. Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri! Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmoval- nost in boj za prva mesta. Brez milosti. Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, Ste bili že v letih odraščanja občutljivi za Starša pravita, da sem bila neusahljiv vir na- gajive energije. Po energiji nekje med Ronjo in Piko Nogavičko. (smeh) Kot deklica sem bila sicer samostojna, a tudi samosvoja. Razisko- valka. Vse me je zanimalo. No, to se danes ni kaj veliko spremenilo. Obiskovala sem veliko obšolskih interesnih dejavnosti, a sem še ve- dno našla čas za kakšno vragolijo. (smeh) Sicer pa sem že v otroštvu rada brala. Spomnim se, kako mi je knjižničarka v mestni knjižnici rekla, da mi ne more ponuditi nobene knjige več, saj sem prebrala že vse na otroškem oddelku. Za mladinsko literaturo pa je menila, da sem še premlada. A sem vztrajala in sem si lahko izpo- sodila tudi knjige s področja mladinske litera- ture. Že kot otrok nisem prenesla krivic in laži. Nikoli! Vedno sem se postavila za kogarkoli, če sem menila, da se mu godi krivica. Vsakomur sem povedala, kaj si mislim, ne glede na to, kdo je bil moj sogovornik. Zato sem seveda imela tudi težave. A nisem nikoli klonila in se predala. »Obožujem čas, ki ga preživljam v samoti. Le redko me boste videli v družbi, najraje se sprehajam sama.« Lani smo vas videli v televizijskem re- sničnostnem šovu Kmetija. Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Ker sem antropologinja, me po strokovni plati zanima fenomen resničnostnih šovov. Zanima me, kako se ljudje odzivajo v nadzorovanem okolju. Kako poteka snemanje oddaje, kaj se dogaja v ozadju produkcije in podobno. V šovu Kmetija so mi dodelili vlogo novinarke, s kate- ro se nikakor nisem mogla poistovetiti, saj sem se morala pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem, in to res ni pot, po kateri želim hoditi. Moja pot je pot resnice, zato sem komaj čakala, da me soi- gralci pošljejo domov. Ta izkušnja je bila zame čustveno izjemno vljam v samoti. To me napol- njuje in mi daje moč za naprej. Pravzaprav me boste le redko videli v družbi, najraje se sprehajam sama. Takrat razmišljam in kujem načrte. Ne boste verjeli, a najbolj me sprošča pobi- ranje smeti v naravi. Predvsem v gozdovih. Ob tem čutim globoko zadovoljstvo. Narava me pomirja in navdihuje. In da, zanima me tudi politika, saj vedno postreže z absurdi, na podlagi katerih potem skladam pesmi in se pri tem zabavam. Uživam v satiri in do- bronamernem sarkazmu. Menim, da sta oba potrebna za zdravo stanje družbe. zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično Da nikoli ne bo klonila in se predala, poudarja srčna in temperamentna 37-letnica. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 7, 15. februar 2024 INTERVJU katerem smo izvajali delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle. V tem delu sem uživala, saj sem imela proste roke pri izra- žanju svoje ustvarjalnosti v dobrobit ljudi. Ko se mi je dveletna pogodba iztekla, mi je niso podaljšali. Delo sem iskala tudi v centru ponovne uporabe, a pravijo, da sem za delo pri njih preveč izobražena oziroma usposo- bljena. Govorim namreč šest tujih jezikov. (smeh) Mislim, da bi ravno na takšnem mestu potrebovali zelo sposobne ljudi, ki bi s srcem in z dušo delali na področju trajnostnega razvoja. Rada bi našla zaposlitev, v kateri bi lahko izživela svojo ustvarjalnost skozi noto fi lantropije. Do takrat bom iskala se- zonska dela in si tako služila denar, v do- mačem okolju pa prostovoljno pomagala pri različnih projektih. V preteklosti sem poprijela za marsikatero delo. V sosednji Avstriji sem s 120 moškimi montirala pohištvo po študentski domovih. Zara- di težav s hrbtenico sem morala to delo prekiniti. V Avstriji sem pomagala tudi pri inventurah v trgovinah. V študentskih letih sem učila smučanje v Švici, kjer sem kasneje šest let živela. Pomagala sem voditi hotel v St. Moritzu. Bila sem tudi asistentka starejši gospe, ki jo je doletela možganska kap. Skratka, ne bojim se dela in se mu ne odrekam. Ravno nasprotno! Vas mika županovanje? Ste razmišljali o kandidaturi? Na to vprašanje trenutno ne morem odgo- voriti. Vem pa, da aktualna lokalna politična oblast potrebuje močno alternativo. Prevetriti je treba trenutne politične strukture, saj je več kot očitno, da se je politika obrnila od ljudi in ni več v njihovi službi. A bi morala biti. Zdi se, da smo bolna družba, polna spo- rov, pohlepa, krivic in nasilja. Zakaj ne zna- mo spoštljivo in solidarno sobivati? Menim, da znamo bivati spoštljivo in soli- darno, a nas vedno znova prepričujejo, da ni tako. Je pa res, da smo na vsakem koraku de- ležni informacij o sporih, nasilju in pohlepu. Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri! Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmoval- nost in boj za prva mesta. Brez milosti. Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno. Ste bili že v letih odraščanja občutljivi za krivice? Kakšen otrok ste bili? Starša pravita, da sem bila neusahljiv vir na- gajive energije. Po energiji nekje med Ronjo in Piko Nogavičko. (smeh) Kot deklica sem bila sicer samostojna, a tudi samosvoja. Razisko- valka. Vse me je zanimalo. No, to se danes ni kaj veliko spremenilo. Obiskovala sem veliko obšolskih interesnih dejavnosti, a sem še ve- dno našla čas za kakšno vragolijo. (smeh) Sicer pa sem že v otroštvu rada brala. Spomnim se, kako mi je knjižničarka v mestni knjižnici rekla, da mi ne more ponuditi nobene knjige več, saj sem prebrala že vse na otroškem oddelku. Za mladinsko literaturo pa je menila, da sem še premlada. A sem vztrajala in sem si lahko izpo- sodila tudi knjige s področja mladinske litera- ture. Že kot otrok nisem prenesla krivic in laži. Nikoli! Vedno sem se postavila za kogarkoli, če sem menila, da se mu godi krivica. Vsakomur sem povedala, kaj si mislim, ne glede na to, kdo je bil moj sogovornik. Zato sem seveda imela tudi težave. A nisem nikoli klonila in se predala. »Obožujem čas, ki ga preživljam v samoti. Le redko me boste videli v družbi, najraje se sprehajam sama.« Lani smo vas videli v televizijskem re- sničnostnem šovu Kmetija. Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Ker sem antropologinja, me po strokovni plati zanima fenomen resničnostnih šovov. Zanima me, kako se ljudje odzivajo v nadzorovanem okolju. Kako poteka snemanje oddaje, kaj se dogaja v ozadju produkcije in podobno. V šovu Kmetija so mi dodelili vlogo novinarke, s kate- ro se nikakor nisem mogla poistovetiti, saj sem se morala pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem, in to res ni pot, po kateri želim hoditi. Moja pot je pot resnice, zato sem komaj čakala, da me soi- gralci pošljejo domov. Ta izkušnja je bila zame čustveno izjemno naporna. Kratka, a intenzivna! Na začetku pogovora ste mi rekli, da si boste te dni vzeli čas za počitek. Kaj vas sprošča, radosti, navdihuje? Obožujem čas, ki ga preži- vljam v samoti. To me napol- njuje in mi daje moč za naprej. Pravzaprav me boste le redko videli v družbi, najraje se sprehajam sama. Takrat razmišljam in kujem načrte. Ne boste verjeli, a najbolj me sprošča pobi- ranje smeti v naravi. Predvsem v gozdovih. Ob tem čutim globoko zadovoljstvo. Narava me pomirja in navdihuje. In da, zanima me tudi politika, saj vedno postreže z absurdi, na podlagi katerih potem skladam pesmi in se pri tem zabavam. Uživam v satiri in do- bronamernem sarkazmu. Menim, da sta oba potrebna za zdravo stanje družbe. Foto: Andraž Purg »Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično razdeljeno.« Pravi, da ju načelnost in resnico- ljubnost vodita skozi življenje. Če bo treba, bo Ljudska iniciativa pritiske stopnje- vala, pravi. V otroških letih je bila, tako pra- vita njena starša, neusahljiv vir nagajive energije. katerem smo izvajali delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle. V tem delu sem uživala, saj sem imela proste roke pri izra- žanju svoje ustvarjalnosti v dobrobit ljudi. Ko se mi je dveletna pogodba iztekla, mi je niso podaljšali. Delo sem iskala tudi v centru ponovne uporabe, a pravijo, da sem za delo pri njih preveč izobražena oziroma usposo- bljena. Govorim namreč šest tujih jezikov. (smeh) Mislim, da bi ravno na takšnem mestu potrebovali zelo sposobne ljudi, ki bi s srcem in z dušo delali na področju trajnostnega razvoja. Rada bi našla zaposlitev, v kateri hotel v St. Moritzu. Bila sem tudi asistentka starejši gospe, ki jo je doletela možganska kap. Skratka, ne bojim se dela in se mu ne Vas mika županovanje? Ste razmišljali o Na to vprašanje trenutno ne morem odgo- voriti. Vem pa, da aktualna lokalna politična oblast potrebuje močno alternativo. Prevetriti je treba trenutne politične strukture, saj je več kot očitno, da se je politika obrnila od ljudi in ni več v njihovi službi. A bi morala biti. Zdi se, da smo bolna družba, polna spo- rov, pohlepa, krivic in nasilja. Zakaj ne zna- Menim, da znamo bivati spoštljivo in soli- darno, a nas vedno znova prepričujejo, da ni tako. Je pa res, da smo na vsakem koraku de- ležni informacij o sporih, nasilju in pohlepu. Prepričana sem, da smo v svojem bistvu vsi ljudje dobri! Pokvari nas sistem, ki je zgrajen na napačnih vrednotah. Spodbuja tekmoval- nost in boj za prva mesta. Brez milosti. Morali bi se učiti in negovati sočutje, solidarnost ter vzajemno pomoč, da bi ljudje lahko skupaj stali na zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, Ste bili že v letih odraščanja občutljivi za Starša pravita, da sem bila neusahljiv vir na- gajive energije. Po energiji nekje med Ronjo in Piko Nogavičko. (smeh) Kot deklica sem bila sicer samostojna, a tudi samosvoja. Razisko- valka. Vse me je zanimalo. No, to se danes ni kaj veliko spremenilo. Obiskovala sem veliko obšolskih interesnih dejavnosti, a sem še ve- dno našla čas za kakšno vragolijo. (smeh) Sicer pa sem že v otroštvu rada brala. Spomnim se, kako mi je knjižničarka v mestni knjižnici rekla, da mi ne more ponuditi nobene knjige več, saj sem prebrala že vse na otroškem oddelku. Za mladinsko literaturo pa je menila, da sem še premlada. A sem vztrajala in sem si lahko izpo- sodila tudi knjige s področja mladinske litera- ture. Že kot otrok nisem prenesla krivic in laži. Nikoli! Vedno sem se postavila za kogarkoli, če sem menila, da se mu godi krivica. Vsakomur sem povedala, kaj si mislim, ne glede na to, kdo je bil moj sogovornik. Zato sem seveda imela tudi težave. A nisem nikoli klonila in se predala. »Obožujem čas, ki ga preživljam v samoti. Le redko me boste videli v družbi, najraje se sprehajam sama.« Lani smo vas videli v televizijskem re- sničnostnem šovu Kmetija. Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Ker sem antropologinja, me po strokovni plati zanima fenomen resničnostnih šovov. Zanima me, kako se ljudje odzivajo v nadzorovanem okolju. Kako poteka snemanje oddaje, kaj se dogaja v ozadju produkcije in podobno. V šovu Kmetija so mi dodelili vlogo novinarke, s kate- ro se nikakor nisem mogla poistovetiti, saj sem se morala pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem, in to res ni pot, po kateri želim hoditi. Moja pot je pot resnice, zato sem komaj čakala, da me soi- gralci pošljejo domov. Ta izkušnja je bila zame čustveno izjemno vljam v samoti. To me napol- njuje in mi daje moč za naprej. Pravzaprav me boste le redko videli v družbi, najraje se sprehajam sama. Takrat razmišljam in kujem načrte. Ne boste verjeli, a najbolj me sprošča pobi- ranje smeti v naravi. Predvsem v gozdovih. Ob tem čutim globoko zadovoljstvo. Narava me pomirja in navdihuje. In da, zanima me tudi politika, saj vedno postreže z absurdi, na podlagi katerih potem skladam pesmi in se pri tem zabavam. Uživam v satiri in do- bronamernem sarkazmu. Menim, da sta oba potrebna za zdravo stanje družbe. zmagovalnih odrih. Vsega je v obilju, a skoraj nič ni pravično Da nikoli ne bo klonila in se predala, poudarja srčna in temperamentna 37-letnica. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 7, 15. februar 2024 SPOMIN KOT OPOMIN Kot novinarka je pogosto pisala daljše in poglobljene članke, a o pisanju knjige Natalija Švab ni nikoli razmišljala. Toda danes ponosno drži v rokah obsežno knjigo Nepojmljivo, pod katero sta se kot avtorja podpisala z Dušanom Stefanči- čem, ki je v najstniških letih preživel grozote šestih koncentracijskih taborišč. Še vedno čil 97-letnik zase pravi, da je kot pričevalec ogrožena vrsta, ki izumira, toda njegova skoraj pol stoletja mlajša soavtorica knjige je poskrbela, da njegova pričevanja ne bodo utonila v pozabo. BARBARA FURMAN Natalija Švab z Dušanon Stefančičem in njegovo soprogo v Gornjem Gradu (Foto: osebni arhiv) Vitanjčanka Natalija Švab je po pripovedi Dušana Stefančiča napisala knjigo Nepojmljivo Spraševala, poslušala, pisala »Vsaka generacija skuša graditi znova, po svoje, saj vsak misli, da je najbolj pameten. Zato se ponavljajo vedno iste napake, ki dajo vedno iste slabe rezultate. Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Verjel sem, da se nepredstavljivo, popolno razčlovečenje ne more zgoditi. A se je. Danes lahko samo delim svojo zgodbo. Na vas pa je, ali boste verjeli in razumeli,« je ob izidu knjige dejal Dušan Stefančič. Dušan Stefančič, ki se je leta 1927 rodil v Gornjem Gradu, je pri 16 letih pristal v nem- ških koncentracijskih taboriščih. Kor pravi Na- talija, ga grozljive izkušnje niso zaznamovale in spremenile v zagrenjenega ujetnika prete- klosti. »Nasprotno, življenje ga je vzgojilo v odločnega, domoljubnega, razgledanega in bistroumnega človeka, ki je postal medna- rodno uspešen poslovnež in so mu izkušnje z najtemnejšimi platmi človeške narave po- magale bolje razumeti ljudi, posel, politiko in svet nasploh.« S soprogo Zdenko sta si zgradila uspešno življenje. Kar nekaj desetletij o svoji taboriščni izkušnji javno ni govoril. Kdo je Vi- tanjčanka, ki je v njem prepoznala odličnega sogovornika in mu predlagala, da bi skupaj napisala knjigo? Čas za materinstvo Predlani je Natalija Švab prvič postala mama, s čimer je, kot pravi, njeno življenje dobilo novo razsežnost. »Hvaležna sem za materinstvo. V zadnjih letih sem se posvečala predvsem novi- narski karieri. Novinarstvo ni samo služba, je način življenja, ki terja celega človeka. A sem prišla do točke, ko sem si rekla, da je čas, da si uredim tudi zasebno življenje in ustvarim družino,« pravi Natalija, ki se je po dva- najstih letih življenja v Ljubljani vrnila v idilično podeželsko okolje Vitanjskega Skomarja. Tam je odraščala v številni družini, saj se njena starša že približno petdeset let posvečata rejništvu. »Moj oče je od svojih staršev pre- vzel domačijo in z mamo sta že zelo mlada sprejela prve varovance, poleg otrok tudi odrasle. Tako nas je sočasno živelo pod isto streho tudi dvanajst. Prijetni spomini me vežejo na ta čas. Odraščanje v takšnem okolju mi je omogočilo, da sem razvila sočutje do ljudi, soočila se je s sprejemanjem drugačno- sti, saj so med varo- Natalija Švab z Dušanon Stefančičem in njegovo soprogo v Gornjem Gradu (Foto: osebni arhiv) »Vsaka generacija skuša graditi znova, po svoje, saj vsak misli, da je najbolj pameten. Zato se ponavljajo vedno iste napake, ki dajo vedno iste slabe rezultate. Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Verjel sem, da se nepredstavljivo, popolno razčlovečenje ne more zgoditi. A se je. Danes lahko samo delim svojo zgodbo. Na vas pa je, ali boste verjeli in razumeli,« je ob izidu knjige dejal Dušan Stefančič. Predlani je Natalija Švab prvič postala mama, s čimer je, kot pravi, njeno življenje dobilo novo razsežnost. »Hvaležna sem za materinstvo. V zadnjih letih sem se posvečala predvsem novi- narski karieri. Novinarstvo ni samo služba, je način življenja, ki terja celega človeka. A sem prišla do točke, ko sem si rekla, da je čas, da si uredim tudi zasebno življenje in ustvarim družino,« pravi Natalija, ki se je po dva- najstih letih življenja v Ljubljani vrnila v idilično podeželsko okolje Vitanjskega Skomarja. Tam je odraščala v številni družini, saj se njena starša že približno petdeset let posvečata rejništvu. »Moj oče je od svojih staršev pre- vzel domačijo in z mamo sta že zelo mlada sprejela prve varovance, poleg otrok tudi odrasle. Tako nas je sočasno živelo pod isto streho tudi dvanajst. Prijetni spomini me vežejo na ta čas. Odraščanje v takšnem okolju mi je omogočilo, da sem razvila sočutje do ljudi, soočila se je s sprejemanjem drugačno- sti, saj so med varo- vanci tudi osebe z motnjami v duševnem ra- zvoju. V tako veliki družini se prav tako naučiš postaviti zase ter uveljavljati svoje potrebe in želje,« poudarja. Predana novinarstvu Novinarsko delo je začela spoznavati že ob koncu osnovne šole, ko je pisala za lokalni ča- sopis, v gimnazijskih letih je v Mariboru delala na nekaterih radijskih postajah. V Ljubljani, ka- mor je odšla zaradi študija, so jo nato povabili k sodelovanju na Radiu 1, kjer se je kot novinarka kalila dve leti. Je pa vmes zasledila prosto novi- narsko delovno mesto na Pop TV, se prijavila in bila sprejeta. T ej medijski hiši je zvesta še danes. »Delam tako za televizijo kot za spletni portal, v največji meri se posvečam temam s področja zunanje politike. Novinarsko delo imam rada. Tudi zato, ker ponuja vedno nove izzive, zato glede nadaljnje kariere ne delam posebnih načr- tov, prepuščam se toku in novim priložnostim,« še pravi in doda, da se je po več letih bivanja v prestolnici v domače Vitanjsko Skomarje vrnila, ker je življenje na podeželju bolj kakovostno v več pogledih, moti jo le slaba telekomunikacijska infrastruktura. »Internetno omrežje je nezane- sljivo. Zgrožena ugotavljam, da smo glede tega prebivalci na podeželju obravnavani kot drugo- razredni državljani. Operaterji pravijo, da se jim nadgradnja internetnega omrežja na območjih, ki so redko poseljena, ne splača. To je velik problem za vse tiste, ki smo pri svojem delu odvisni od interneta.« Usodno srečanje Pisanje knjige je bilo zanjo nova izkušnja. Pravi, da nadvse zanimiva. Dušana Stefan- čiča je spoznala, ko se je kot novinarka ude- ležila okrogle mizi ob Dnevu Evrope, on pa je bil eden od gostov na njej. »Zdel se mi je zanimiv gospod, zato sem z njim naredila daljši intervju, ki je bil zelo odmeven in med bralci lepo sprejet. Ko sem kasneje delala intervju z nekim ameriškim poslov- nežem, me je vprašal, ali je bil intervju z njim zame najbolj pomemben v tistem letu. Rekla sem mu, da ne. Da je bil zame pomembnejši intervju z Dušanom Ste- fančičem. Zato je ta intervju prebral. Bil je navdušen. Predlagal mi je, naj o pre- tresljivih spominih Dušana Stefančiča napišem knjigo. Njegov predlog se mi je zdel dober, Kaj dober, odličen,« se spominja Natalija, ki je kmalu Dušana povabila na kavo in mu predstavila idejo o knjigi, ki jo je z veseljem spre- jel. Povedal ji je, da je tudi sam več- krat razmišljal o tem. To je bil prvi korak na približno leto trajajoči poti nastanka knjige Nepojmljivo. Vedoželjnost in zaupanje Približno dva meseca sta se redno sestajala v Gornjem Gradu, kjer Dušan z ženo preživlja poletja, sicer živita v Ljubljani. »Kljub časti- tljivim letom je izjemen sogovornik. Mislila sem, da kar nekaj vem o obdobju druge svetov- ne vojne in o obdobju po njej, a sem dojela, da ne vem prav veliko. Med pisanjem knjige sem dobila globlji in širši vpogled v tisto obdobje naše polpretekle zgodovine. Za takšno pisanje knjige je pomembno, da si pripovedovalec in ustvarjalec zaupata. Da se ujameta na osebni ravni. Med zapisovanjem njegove pripovedi sem morala prepoznati ključne poudarke in jih pri- merno nizati v vsebini knjige.« Ker je Stefančič ljubiteljski fotograf in snemalec, je prispeval fotografi je za knjigo. Čeprav ima grozljive iz- kušnje iz šestih koncentracijskih taborišč, jih je kmalu po koncu vojne obiskal, fotografi ral in uredil bogato fotografsko gradivo. Knjiga Nepojmljivo bo izšla tudi v nemškem jeziku. Tako slovensko kot nemško različico bo, kot pravi Natalija, mogoče kmalu delno tudi gledati. »Na Fakulteti za elektrotehniko, raču- nalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pripravljajo mobilno aplikacijo, ki bo bralcu omogočila, da še bolj poglobljeno spozna do- ločene ključne dele besedila. Dodatna Dušano- va video razlaga bo podkrepljena tudi s foto in video materialom,« pojasni. Foto: Andraž Purg Pravi, da je med pisanjem knjige Nepojmljivo izvedela veliko novega o medvojnem in povojnem obdobju. V minulih dveh desetletjih je Vitanjčanka zgradila uspe- šno novinarsko kariero. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 7, 15. februar 2024 DA NE BI POZABILI »Pred petdesetimi leti so se mladinke in mladinci, dolgo- lasi in s hlačami na zvon, ki so poslušali rokenrol in ki so v srcih čutili, kaj je v življe- nju pomembno, odločili, da bodo pripravili pohod po delu poti, ki jo je opravila zname- nita XIV. divizija. Ta pohod je prerasel v 50-letno tradici- jo. In ko se človek vpraša, ali je treba vsako leto obujati ta spomin, je odgovor, glede na to, v kakšnem času živimo, verjetno jasen. Da, prav je, da se spominjamo teh stvari vsako leto,« je ob odprtju raz- stave poudaril kustos v Mu- zeju Laško Tomaž Majcen. XIV. divizija se namreč, kot je bilo večkrat mogoče slišati na razstavi, ni bojevala samo za izgon okupatorja iz naše do- movine, ampak tudi za boljše in dostojno življenje naroda po vojni. Pohodi postali dediščina Eden od omenjenih dolgo- lascev s hlačami na zvon je bil tudi Andrej Mavri iz Laške- ga. Spominja se, da se je na prvem pohodu po poti XIV. divizije zbralo približno 60 ali 70 pohodnikov. Po uspešno V Muzeju Laško z razstavo obeležili jubileja XIV. divizije Ohranjanje spomina na herojsko pot Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali mladina in njena udejanjena ideja o spominskih pohodih po poteh XIV. divizije. S pohodi so želeli mladi izkazati spoštovanje in zahvalo partizanom ter vsem tistim, ki so se v 2. svetovni vojni bojevali za domovino in jo pomagali osvoboditi. Z leti je prvotni namen prerasel še v nekaj več – pohod je (p)ostal pomemben del ohranjanja zgodovine in tradicije. Letos mineva 80 let od takrat, ko je znameni- ta XIV. divizija prečkala Sotlo v Sedlarjevem in prišla na Štajersko, ter pol stoletja organiziranih pohodov po njenih poteh. V ta namen so v Muzeju Laško v sodelovanju z Dru- štvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško pripravili razstavo Po poti XIV. divizije. BOJANA AVGUŠTINČIČ Januarja 1944 se je v času kapitulacije Italije v hudi zimi 1112 oboroženih borcev in bork iz Suhorja pri Beli krajini odpravilo na 310 kilometrov dolgo in mesec dni trajajočo pot čez Hrvaško proti Halozam. 7. februarja so prečkali mejno reko Sotlo v Sedlarjevem in s tem stopili na ozemlje okupatorskega Tretjega rajha. Nemška vojska, ki je želela prevzeti italijanske teritorije, je takoj začela napad na divizijo, ki je utrpela velike izgube in ostala brez tretjine borcev. V brigadi je ostalo le še 440 partizanov, a jih to ni ustavilo in XIV. divizija iz sestava jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske je postala prva večja bojna enota protihitlerjevske koalicije, ki je vdrla globoko na nemško okupirano ozemlje. Slovesnost ob 80. oble- tnici prihoda XIV. divizije na Štajersko je bila minuli teden v Sedlarjevem v ob- čini Podčetrtek. Gospodar- ski minister Matjaž Han je zbrane nagovoril z beseda- mi, da moramo biti Slovenci še naprej ponosni nase in na svojo zgodovino, katere del je tudi narodnoosvobodilni boj. Ob tem je pozval, da si moramo za blaginjo priza- devati skupaj, da moramo priznati in popraviti napa- ke, ko jih naredimo, in pre- seči nestrinjanja. Predvsem pa moramo gledati naprej in tvorno tlakovati pot v našo skupno prihodnost, je do- dal. opravljenem pohodu so si na občinski konferenci Zve- ze mladine Laško, ki je bila glavni organizator pohodov vse do osamosvojitve Slove- nije, zadali, da bodo v nasle- dnjih letih prehodili celotno pot po slovenskih tleh, kjer je pred njimi hodila XIV. di- vizija. V treh tridnevnih po- hodih so tako prehodili pot vse od Senovega, kjer so leta Razstava v Muzeju Laško je zasnovana kot fotografski pregled dogajanj v 50 letih. Na ogled bo do 10. marca. Odprtje razstave so z nastopom popestrili člani Moškega pevskega zbora Laško. Eden od tedanjih dolgolascev s hlačami na zvon, ki so pred pol stoletja zasnovali pohod po delu poti, ki jo je opravila znamenita XIV. divizija, je bil tudi Andrej Mavri. »Borci XIV. divizije niso razmišljali o mrazu, o količini snega niti o tem, kje in kdaj bodo dobili skodelico toplega čaja. Vodila jih je predvsem misel o preživetju, ne le lastnem, ampak tudi o preživetju našega naroda, naše identitete in kulture,« je poudaril župan Občine Laško Marko Šantej. Ob odprtju razstave Po poti XIV. divizije se je v Muzej Laško zgri- njala množica obiskovalcev. Na razstavi so predstavljeni tudi članki iz Novega tednika o pohodih po poti XIV. divizije. 1974 začeli pohod, do Reči- ce ob Savinji, kjer so ga leta 1976 končali. Na cilju so jih pričakali domačini in njihov prihod popestrili s kulturnim programom. V času osamosvojitve Slo- venije so bili pohodi zaradi družbenih in političnih spre- memb skoraj zapisani po- zabi. Vendar se s takratnim stanjem ni strinjala skupina prijateljev, ki se je oktobra 1993 srečala v gostišču Mladi- na v Celju in obudila spomin na pohode iz 70. in 80. let. Čeprav se je prvega pohoda v samostojni Sloveniji leta 1994 udeležilo le devet pohodni- kov, so prehodili celotno pot od Sedlarjevega do Gračnice. Novica o pohodih se je hitro razširila in naslednje leto se je na pot odpravilo 17 poho- dnikov. Januarja 1995 je bil ustanovljen iniciativni odbor, imenovan Spominska poho- dna enota, v sklopu Podod- bora skupnosti borcev XIV. divizije iz Celja. Da ne bi pozabili V letu 2003 je bilo nato ustanovljeno Društvo za ohranjanje spomina na po- hod XIV. divizije Laško. Pri- bližno leto kasneje so razvili tudi društveni prapor, ki od tedaj pohodnike redno spre- mlja na poti. Društvo vsako leto organizira tridnevni pohod, ki ga pohodniki zač- nejo v Sedlarjevem v občini Podčetrtek ter ga nadaljujejo skozi Virštanj, Prevorje, Pla- nino in Okroglice ter sklenejo v dolini Gračnice v laški ob- čini. To je bila pot, po kateri je hodila glavnina enote XIV. divizije, nekateri pohodniki v šestih dneh prehodijo pot še vse do Belih Vod. Najtežji boji so bili ravno v dolini Gračnice. Tam se je znamenita XIV. divizija srečala z nenavadnim živim zidom, ki so ga okupatorji sestavili iz učencev tamkaj- šnje osnovne šole. V Grač- nici ob koncu vsakoletnega spominskega pohoda pri- pravijo slovesnost, ki se je že več kot dvajset let udele- žuje tudi župan Občine La- ško Marko Šantej. Prejšnja leta je to počel kot nastopa- joči godbenik, zadnji dve leti kot župan. Nastopi la- ških godbenikov v Gračnici so vedno sloveli kot najbolj mrzli, se spominja: »Toplo smo bili oblečeni in vsi smo težko čakali, da se bomo ob koncu polurnega nastopa ogreli s toplim čajem. Pred 80 leti bi temu verjetno re- kli nadstandard. Borci XIV. divizije niso razmišljali o mrazu in količini snega niti o tem, kje in kdaj bodo do- bili skodelico toplega čaja. Vodila jih je predvsem misel o preživetju, ne le lastnem, ampak tudi o preživetju na- šega naroda, naše identitete in kulture.« Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 7, 15. februar 2024 GREMO V PLANINE Radeški planinci slovijo po svoji zagnanosti, pridno- sti in uspešnosti. Še zlasti so prepoznavni po vzorni skrbi za planinsko Zasavsko kočo na Prehodavcih v osrčju Julijskih Alp. Pred 70 leti jo je pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen. Na Prehodavce se je na- zadnje povzpel pri svojih 90 letih, kar 27-krat je bil na Triglavu, nazadnje pri 81 letih. Še vedno čil mož bi rad kočo, ki jo je pomagal graditi, obiskal tudi ob letošnji obletnici. Pred dnevi je v radeški knjižnici obujal spo- mine na gradnjo med planinci priljubljene Zasavske koče, ki je leta 2019 postala tudi naj visokogorska planinska koča v Sloveniji po izboru obiskovalcev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zoran Klemen pred 70 leti pomagal graditi Zasavsko kočo na Prehodavcih Iz želje po hladnem pivu postavili kočo Koča stoji na višini 2071 me- trov na razgledni vzpetini, pre- ko katere pelje pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Sklep o gradnji koče je Planinsko društvo (PD) Radeče sprejelo ob svoji ustanovitvi leta 1952. Planinci so za gradnjo izbrali mesto, kjer je stala italijanska obmejna stražnica, karavla. Zoran Klemen, edini še žive- či iz ekipe, ki je sodelovala pri gradnji koče, se spominja, kako se je zamisel o postavitvi koče sploh rodila. Na Prehodavcih, na tedanji meji med Jugoslavijo in Italijo, je počivala skupina zasavskih planincev, pripoveduje. Pavla in Ante Beg, Tine Lenarčič (oče pilota Matevža Lenarči- ča, op. p.), Rado Kovačič in Stanko Brečko so kramljali in uživali ob razgledu na Julij- ske Alpe, od koder se je lepo videlo tudi na novozgrajeni Pogačnikov dom na Kriških podih, kjer je skupina planin- cev pila pivo. Brečko je v šali pripomnil: »Kaj, ko bi še mi tukaj postavili kočo, da bi na- slednjič tu lahko pili hladno pivo?« Zamisel je padla na plodna tla. Oblikovali so gradbeni od- bor in se lotili dela. Brečka so določili za predsednika grad- benega odbora, Lenarčiča za blagajnika … Nato je bilo tre- ba pridobiti dovoljenje za gra- dnjo. Zoran Klemen še danes komaj verjame, kako hitro je Okrajni ljudski odbor Tolmin izdal gradbeno dovoljenje. V le treh tednih so bili namreč postopki končani in gradnja se je lahko začela. S tramom na rami na Prehodavce Zasavski planinci so zavi- hali rokave ter se ob pomoči domačinov iz Loga v Trenti zbiranjem materiala, radeško pa bolj fi nančno. Zbrani material je bilo nato treba dostaviti na Prehodav- ce. Stanko Brečko in Zoran Klemen sta ga iz Hrastnika odpeljala v Log pri Trenti, od tam so ga Trentarji prepeljali do Prehodavcev. Ob tem se Zoran spominja požrtvoval- nosti enega od domačinov pri Projekt gradnje Zasavske koče na Prehodavcih je pove- zal planince iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Fotografija s trentarskimi zidarji in s pobudnikom postavitve koče Antejem Begom (na desni) je nastala med gradnjo leta 1953. (Foto: arhiv PD Radeče) V začetku februarja je 98-letni Zoran Klemen v Knjižnici Radeče predstavil videoposnetke o gradnji Zasavske koče na Prehodavcih. Je edini še živeči planinec, ki je organizacijsko sodeloval pri projektu gradnje te planinske koče pred 70 leti.(Foto: Nik Jarh) Zoran Klemen je v gorah našel za- dovoljstvo in srečo, zato jim je ostal zvest vse življenje. Je ustanovni in obenem najstarejši član Planinske- ga društva Hrastnik. Kar 75 let je bil kinooperater v Hrastniku. Pri sko- raj 98 letih (dopolnil jih bo aprila) še vedno vsak dan hodi in se zdravo prehranjuje z doma pridelano hrano. Je najstarejši prebivalec hrastniške občine in še vedno vozi avto. »Vse je odvisno od prehrane in načina življe- nja,« je njegov odgovor na vprašanje o receptu za dolgo in vitalno življe- nje. (Foto: Nik Jarh) Zasavska koča na Preho- davcih stoji na razgledni vzpetini nad Dolino Trigla- vskih jezer. Od koče, ki je odprta v poletni sezoni, se odpre lep razgled po zgor- njem delu doline, Vršacu nad Zadnjico, Poprovcu, Vr- šakom, Zelnarici, grebenu Špičja in gorah nad dolino Trente. V času, ko je koča zaprta, zavetje nudi zimski bivak, ki je od koče oddaljen nekaj deset metrov. poleti 1952 lotili del. Najprej je bilo treba pridobiti mate- rial za gradnjo. »Trboveljska cementarna je zastonj dala cement, v Zagorju smo dobili apno …« pripoveduje Zoran. Planinska društva iz Hrastni- ka, Trbovelj in Zagorja so pri gradnji pomagala predvsem z Največja skrb PD Radeče je usmerjena v vzdrževanje in upravljanje Zasavske koče na Prehodavcih. Ob tem se društvo trudi pomagati tudi lokalni skupnosti. Tako je sofi nanciralo postavitev plezalne stene v radeški športi dvorani pred štiri- mi leti. Društvo redno skrbi tudi za markacije in urejenost izsekov planinskih poti v Radečah in okolici. prenosu deset metrov dolge- ga in 76 kilogramov težkega strešnega trama. »Z Brečkom sva ga iz Hrastnika pripeljala v Trento. Od tam ga je eden od Trentarjev tri dni na ramenih nosil na Prehodavce. Si pred- stavljate, kakšen napor je bil to? Za današnje čase je to ne- predstavljivo.« Kočo so gradili dve leti – za- čeli so poleti 1952, slavnostno odprtje nove planinske posto- janke je bilo 22. avgusta 1954. Ker so kočo gradili zasavski planinci, so jo poimenovali Za- savska koča na Prehodavcih. Na vprašanje, kaj je bila naj- večja težava pri gradnji koče, Radečani so množično začeli obiskovati gore. Jožeta Šu- šteršiča veseli, da je v radeški občini kar osem odstotkov prebivalcev vključenih v pla- ninsko društvo, medtem ko je slovensko povprečje približno dva odstotka. Oskrbovanje skoraj dvesto kilometrov oddaljene koče nad dva tisoč metri ni mačji kašelj, a radeški planinci zanjo vsa leta vzorno skrbijo. Prva večja prelomnica za Zasavsko kočo je bila leta 1973, ko so stavbo dogradili. Leta 1985 so kamnito fasado odeli v les. Lani pa so fasado ponovno ob- novili in ji nadeli kovinsko pre- vleko. Na streho so namestili fotovoltaiko. Naložba je stala približno 18 tisoč evrov. Tudi dostava materiala v kočo zahteva kar nekaj napo- ra. Do sredine 70 let minulega stoletja so ga nosili z osli, zdaj to delo opravijo s helikopter- jem. Pri vodi si pomagajo tako, da celo leto zbirajo deževnico, če je suša res huda, jo črpajo tudi iz bližnjega jezera. Letos bodo radeški planinci obeležili 70 let postavitve Za- savske koče. Ob tem bodo 29. junija na Prehodavcih pripravi- li krajšo slovesnost. V Knjižni- ci Radeče bodo jubilej zazna- movali s fotografsko razstavo, ki bo na ogled čez poletje. Zoran odločno odvrne, da ni bilo nobenih težav, saj je vsak vestno in zavzeto opra- vljal svoje delo. Takrat so bili drugačni časi, poudari. »Da- nes gradnja tako ne bi bila mogoča. Danes vsak najprej pomisli, koliko bo za svoje delo plačan. Žal ni več tiste nekdanje miselnosti v duhu skupne družbene in društve- ne koristi.« Radečani množično začeli obiskovati gore Planinska društva, ki so so- delovala pri gradnji planinske postojanke na Prehodavcih, so se dogovorila, da upravljanje Zasavske koče zaupajo Pla- ninskemu društvu Radeče – zlasti ker slednje tedaj še ni imelo nobene planinske koče v upravljanju. Zasavska dru- štva so se kasneje odpovedala tudi vsem zahtevam solastni- štva in tako je PD Radeče od preloma tisočletja tudi lastnik koče. S tem, ko je PD Radeče leta 1956 dobilo v upravljanje Za- savsko kočo na Prehodavcih, se je Radečanom po besedah predsednika planinskega dru- štva Jožeta Šušteršiča tudi odprla oziroma olajšala pot za obisk visokogorja. Iz Zasavja so v Trento vozili avtobusi in Kočo so v letih 1972/73 povečali in uporabno opremili. Dozidali so ji novo kuhinjo in prostor za oskrbnike. Pre- stavili so tudi vhod, ki je bil prvotno na sredini stavbe. (Foto: arhiv PD Radeče) Zasavska koča stoji na višini 2071 metrov na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci, preko katerega pelje pot iz Trente v Dolino Trigla- vskih jezer. Kočo že vrsto let upravlja PD Radeče. (Foto: arhiv PD Radeče) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 7, 15. februar 2024 JUBILEJNI KONCERT Kulturno društvo Antona Tanca obeležuje 45 let delovanja Tanci in njihove sledi Vsak v življenju pusti sledi. Ples, petje in predstavljanje običajev naših prednikov so tiste sledi, ki jih ponosno pu- ščajo za seboj člani Kulturnega društva (KD) Antona Tanca iz Marija Gradca. Nekateri to počnejo že 45 let. Toliko let namreč mineva od ustanovitve društva in od njegovega prvega nastopa. Obletnico bodo Tanci, kot jim tudi pravijo, obeležili z jubilejnim koncertom v soboto, 17. februarja, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklor- na skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – POŠ Debro ter skupina Vodomke. Skupaj bo v soboto na odru več kot 70 nastopajočih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Folkloristi so v Laškem nepo- grešljivi na skoraj vsaki priredi- tvi. S svojimi nastopi ohranjajo tradicijo in običaje starih ljud- skih šeg ter s tem opominjajo na kulturno dediščino. KD An- tona Tanca je bilo ustanovlje- no konec leta 1978, približno leto po tem, ko je bil v Marija Gradcu s prostovoljnim delom in prispevki zgrajen družbeni dom. Med mladimi je dozorela želja po ustanovitvi kulturne- ga društva, kakršnega v takšni obliki, obsegu in s takšnimi cilji v tej krajevni skupnosti še ni bilo. Ustanovni zbor je bil 19. decembra 1978. Takrat je v društvu delovala le mladin- ska dramska skupina, v prvih mesecih leta 1979 so začele na- stajati še druge sekcije. Ustano- vljeni so bili dramsko-recitacij- ska sekcija, mešani pevski zbor ter likovna, instrumentalna in plesna skupina (folklora) in vsi so imeli v prvi polovici tega leta tudi že prve nastope. Sekcije so nato skozi leta prenehale delo- vati, do danes se je ohranila le še folklorna skupina. Želijo si več mladih fantov V prvem letu delovanja je društvo štelo približno sto čla- nov, zdaj jih je okoli 35. V fol- klorni skupini danes delujeta odrasla in mladinska skupina (nekoč je tudi otroška), pri čemer mladinke večino časa plešejo v odrasli skupini, pra- vi vaditeljica šeg in običajev v KD Antona Tanca Bogomi- la Košec – Kajtna. Opaža, da folklora zanima večinoma de- kleta. »Imamo tudi dva mlada ›muzikanta‹. Upamo, da bomo dobili še nekaj mlajših fantov, da bo lahko mladinska skupi- na zaživela v polnem sijaju,« pravi in dodaja, da so ravno na medgeneracijsko sodelovanje v društvu najbolj ponosni. Veseli so, da se kljub pestri starostni strukturi članstva v društvu vsi dobro počutijo in da odlično sodelujejo. Najtežje obdobje za KD An- tona Tanca je bilo leto 2004, ko sta se poslovila dva pomembna človeka, zaslužna za delovanje društva, Jure Krašovec in Irena Mulej. Po njuni smrti je bilo na- mreč treba delo v društvu dru- gače zastaviti, predvsem na področju šeg in običajev. Zakladnica plesov, šeg in običajev Tanci imajo na leto približno 25 nastopov. Plešejo plese iz ve- čine slovenskih pokrajin – do- mačega Kozjanskega, Zgornje Savinjske doline, Štajerske, Pre- kmurja, Goričkega, Bele kraji- ne ter Koroške. Plesali so tudi že srednjeveške plese in tiste iz obdobja tridesetih let mi- nulega stoletja. Kot pravi Bo- gomila Košec – Kajtna, plese, ki jih plešejo, velikokrat tudi »predelajo« ter tako sledijo novim smernicam v folklori. »Ohcet« je običaj, ki so ga Tanci prikazali največkrat. Ob tem prikazujejo tudi božične običaje, godovanje, kresova- nje, trgatev, martinovanje, mlačev, metev prosa, koline, »ajnrikanje« (odhod fantov k vojakom). Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, pravijo, pri čemer večino nastopov opravijo v domači laški obči- ni. Predstavljajo se na priredi- tvah, ki jih prirejata zveza Mo- žnar in Stik, radi se odzovejo povabilu na sodelovanje na kateri od občinskih proslav. Sodelujejo tudi na Guštfestu ter na festivalu Pivo in cvetje, kjer pripravijo prikaz »ohceti« po stari šegi, udeležijo se tudi povorke ter prikažejo plese ali šege in običaje. Zelo radi obi- ščejo tudi laški dom starejših, kjer so, kot pravijo, vedno to- plo sprejeti. Tancem niso tuji niti nasto- pi na festivalih in gostovanja zunaj naših meja. Med svoje največje dosežke uvrščajo nastopa na državni reviji fol- klornih skupin. Enkrat so se tja uvrstili z »ohcetjo«, drugič s spletom kozjanskih plesov. Zelo lep uspeh je tudi, da so mladinke lani dosegle regij- sko raven. Ponosni so tudi na gostovanja v tujini. Najdlje so se podali na pot v ruski Sankt Petersburg ter v Skandinavi- jo in Anglijo. Želijo si, da bi ponovno obudili stare vezi s »pobratenimi« občinami in da bi se spet odpravili na ka- kšno gostovanje, potem ko je njihove poti v tujino prekinila epidemija koronavirusa. Naj- večja želja Tancev je, da bi do- čakali društvenega abrahama. Kulturno društvo Antona Tanca Marija Gradec obeležuje 45 let delovanja. Največji izziv društva trenutno pred- stavlja prizadevanje, da bi v svoje vrste privabili moške plesalce. (Foto: Maja Skrbinek) Fotografija KD Antona Tanca s prvega nastopa na prireditvi Pivo in cvetje leta 1979 (Foto: arhiv društva) Tanci so v Laškem nepogrešljivi na skoraj vsaki prireditvi. S svojimi nastopi ohranjajo tradicijo starih ljudskih šeg in običajev. Martinovo v Laškem (na fotografiji) tradicionalno obogatijo s prikazom blagoslova vina in običajem lepe nedelje. (Foto: Nik Jarh) Tanci imajo v svojem repertoarju veliko šeg in običajev ter plesov. Njihovi nastopi so vedno nekaj posebnega. (Foto: Fleš – Maja Štih) Kulturno društvo Antona Tanca Marija Gradec je poimenovano po slovenskem pe- sniku, pisatelju, prevajalcu in publicistu, ki se je rodil 13. januarja 1887 v Modriču pri Laškem. Društvo je usmerjeno v raziskovanje, zapisovanje in prikazovanje izročila domačega območja. Poleg ohranjanja in prikazovanja šeg in navad člani gojijo tudi ljudske plese slovenskih pokrajin. Ustanovitelji društva so bili Dani Medved, Marjan Salobir, Ivan Degen, Jure Jan, Milica Jan, Jure Krašovec, Mika Krašovec, Jože Kreže, Darij Arsenjug in Vida Arsenjug. Sedanji predsednik društva je Matjaž Guček. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 7, 15. februar 2024 GREMO V PLANINE Radeški planinci slovijo po svoji zagnanosti, pridno- sti in uspešnosti. Še zlasti so prepoznavni po vzorni skrbi za planinsko Zasavsko kočo na Prehodavcih v osrčju Julijskih Alp. Pred 70 leti jo je pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen. Na Prehodavce se je na- zadnje povzpel pri svojih 90 letih, kar 27-krat je bil na Triglavu, nazadnje pri 81 letih. Še vedno čil mož bi rad kočo, ki jo je pomagal graditi, obiskal tudi ob letošnji obletnici. Pred dnevi je v radeški knjižnici obujal spo- mine na gradnjo med planinci priljubljene Zasavske koče, ki je leta 2019 postala tudi naj visokogorska planinska koča v Sloveniji po izboru obiskovalcev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zoran Klemen pred 70 leti pomagal graditi Zasavsko kočo na Prehodavcih Iz želje po hladnem pivu postavili kočo Koča stoji na višini 2071 me- trov na razgledni vzpetini, pre- ko katere pelje pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Sklep o gradnji koče je Planinsko društvo (PD) Radeče sprejelo ob svoji ustanovitvi leta 1952. Planinci so za gradnjo izbrali mesto, kjer je stala italijanska obmejna stražnica, karavla. Zoran Klemen, edini še žive- či iz ekipe, ki je sodelovala pri gradnji koče, se spominja, kako se je zamisel o postavitvi koče sploh rodila. Na Prehodavcih, na tedanji meji med Jugoslavijo in Italijo, je počivala skupina zasavskih planincev, pripoveduje. Pavla in Ante Beg, Tine Lenarčič (oče pilota Matevža Lenarči- ča, op. p.), Rado Kovačič in Stanko Brečko so kramljali in uživali ob razgledu na Julij- ske Alpe, od koder se je lepo videlo tudi na novozgrajeni Pogačnikov dom na Kriških podih, kjer je skupina planin- cev pila pivo. Brečko je v šali pripomnil: »Kaj, ko bi še mi tukaj postavili kočo, da bi na- slednjič tu lahko pili hladno pivo?« Zamisel je padla na plodna tla. Oblikovali so gradbeni od- bor in se lotili dela. Brečka so določili za predsednika grad- benega odbora, Lenarčiča za blagajnika … Nato je bilo tre- ba pridobiti dovoljenje za gra- dnjo. Zoran Klemen še danes komaj verjame, kako hitro je Okrajni ljudski odbor Tolmin izdal gradbeno dovoljenje. V le treh tednih so bili namreč postopki končani in gradnja se je lahko začela. S tramom na rami na Prehodavce Zasavski planinci so zavi- hali rokave ter se ob pomoči domačinov iz Loga v Trenti zbiranjem materiala, radeško pa bolj fi nančno. Zbrani material je bilo nato treba dostaviti na Prehodav- ce. Stanko Brečko in Zoran Klemen sta ga iz Hrastnika odpeljala v Log pri Trenti, od tam so ga Trentarji prepeljali do Prehodavcev. Ob tem se Zoran spominja požrtvoval- nosti enega od domačinov pri Projekt gradnje Zasavske koče na Prehodavcih je pove- zal planince iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Fotografija s trentarskimi zidarji in s pobudnikom postavitve koče Antejem Begom (na desni) je nastala med gradnjo leta 1953. (Foto: arhiv PD Radeče) V začetku februarja je 98-letni Zoran Klemen v Knjižnici Radeče predstavil videoposnetke o gradnji Zasavske koče na Prehodavcih. Je edini še živeči planinec, ki je organizacijsko sodeloval pri projektu gradnje te planinske koče pred 70 leti.(Foto: Nik Jarh) Zoran Klemen je v gorah našel za- dovoljstvo in srečo, zato jim je ostal zvest vse življenje. Je ustanovni in obenem najstarejši član Planinske- ga društva Hrastnik. Kar 75 let je bil kinooperater v Hrastniku. Pri sko- raj 98 letih (dopolnil jih bo aprila) še vedno vsak dan hodi in se zdravo prehranjuje z doma pridelano hrano. Je najstarejši prebivalec hrastniške občine in še vedno vozi avto. »Vse je odvisno od prehrane in načina življe- nja,« je njegov odgovor na vprašanje o receptu za dolgo in vitalno življe- nje. (Foto: Nik Jarh) Zasavska koča na Preho- davcih stoji na razgledni vzpetini nad Dolino Trigla- vskih jezer. Od koče, ki je odprta v poletni sezoni, se odpre lep razgled po zgor- njem delu doline, Vršacu nad Zadnjico, Poprovcu, Vr- šakom, Zelnarici, grebenu Špičja in gorah nad dolino Trente. V času, ko je koča zaprta, zavetje nudi zimski bivak, ki je od koče oddaljen nekaj deset metrov. poleti 1952 lotili del. Najprej je bilo treba pridobiti mate- rial za gradnjo. »Trboveljska cementarna je zastonj dala cement, v Zagorju smo dobili apno …« pripoveduje Zoran. Planinska društva iz Hrastni- ka, Trbovelj in Zagorja so pri gradnji pomagala predvsem z Največja skrb PD Radeče je usmerjena v vzdrževanje in upravljanje Zasavske koče na Prehodavcih. Ob tem se društvo trudi pomagati tudi lokalni skupnosti. Tako je sofi nanciralo postavitev plezalne stene v radeški športi dvorani pred štiri- mi leti. Društvo redno skrbi tudi za markacije in urejenost izsekov planinskih poti v Radečah in okolici. prenosu deset metrov dolge- ga in 76 kilogramov težkega strešnega trama. »Z Brečkom sva ga iz Hrastnika pripeljala v Trento. Od tam ga je eden od Trentarjev tri dni na ramenih nosil na Prehodavce. Si pred- stavljate, kakšen napor je bil to? Za današnje čase je to ne- predstavljivo.« Kočo so gradili dve leti – za- čeli so poleti 1952, slavnostno odprtje nove planinske posto- janke je bilo 22. avgusta 1954. Ker so kočo gradili zasavski planinci, so jo poimenovali Za- savska koča na Prehodavcih. Na vprašanje, kaj je bila naj- večja težava pri gradnji koče, Radečani so množično začeli obiskovati gore. Jožeta Šu- šteršiča veseli, da je v radeški občini kar osem odstotkov prebivalcev vključenih v pla- ninsko društvo, medtem ko je slovensko povprečje približno dva odstotka. Oskrbovanje skoraj dvesto kilometrov oddaljene koče nad dva tisoč metri ni mačji kašelj, a radeški planinci zanjo vsa leta vzorno skrbijo. Prva večja prelomnica za Zasavsko kočo je bila leta 1973, ko so stavbo dogradili. Leta 1985 so kamnito fasado odeli v les. Lani pa so fasado ponovno ob- novili in ji nadeli kovinsko pre- vleko. Na streho so namestili fotovoltaiko. Naložba je stala približno 18 tisoč evrov. Tudi dostava materiala v kočo zahteva kar nekaj napo- ra. Do sredine 70 let minulega stoletja so ga nosili z osli, zdaj to delo opravijo s helikopter- jem. Pri vodi si pomagajo tako, da celo leto zbirajo deževnico, če je suša res huda, jo črpajo tudi iz bližnjega jezera. Letos bodo radeški planinci obeležili 70 let postavitve Za- savske koče. Ob tem bodo 29. junija na Prehodavcih pripravi- li krajšo slovesnost. V Knjižni- ci Radeče bodo jubilej zazna- movali s fotografsko razstavo, ki bo na ogled čez poletje. Zoran odločno odvrne, da ni bilo nobenih težav, saj je vsak vestno in zavzeto opra- vljal svoje delo. Takrat so bili drugačni časi, poudari. »Da- nes gradnja tako ne bi bila mogoča. Danes vsak najprej pomisli, koliko bo za svoje delo plačan. Žal ni več tiste nekdanje miselnosti v duhu skupne družbene in društve- ne koristi.« Radečani množično začeli obiskovati gore Planinska društva, ki so so- delovala pri gradnji planinske postojanke na Prehodavcih, so se dogovorila, da upravljanje Zasavske koče zaupajo Pla- ninskemu društvu Radeče – zlasti ker slednje tedaj še ni imelo nobene planinske koče v upravljanju. Zasavska dru- štva so se kasneje odpovedala tudi vsem zahtevam solastni- štva in tako je PD Radeče od preloma tisočletja tudi lastnik koče. S tem, ko je PD Radeče leta 1956 dobilo v upravljanje Za- savsko kočo na Prehodavcih, se je Radečanom po besedah predsednika planinskega dru- štva Jožeta Šušteršiča tudi odprla oziroma olajšala pot za obisk visokogorja. Iz Zasavja so v Trento vozili avtobusi in Kočo so v letih 1972/73 povečali in uporabno opremili. Dozidali so ji novo kuhinjo in prostor za oskrbnike. Pre- stavili so tudi vhod, ki je bil prvotno na sredini stavbe. (Foto: arhiv PD Radeče) Zasavska koča stoji na višini 2071 metrov na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci, preko katerega pelje pot iz Trente v Dolino Trigla- vskih jezer. Kočo že vrsto let upravlja PD Radeče. (Foto: arhiv PD Radeče) Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 7, 15. februar 2024 JUBILEJNI KONCERT Kulturno društvo Antona Tanca obeležuje 45 let delovanja Tanci in njihove sledi Vsak v življenju pusti sledi. Ples, petje in predstavljanje običajev naših prednikov so tiste sledi, ki jih ponosno pu- ščajo za seboj člani Kulturnega društva (KD) Antona Tanca iz Marija Gradca. Nekateri to počnejo že 45 let. Toliko let namreč mineva od ustanovitve društva in od njegovega prvega nastopa. Obletnico bodo Tanci, kot jim tudi pravijo, obeležili z jubilejnim koncertom v soboto, 17. februarja, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklor- na skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – POŠ Debro ter skupina Vodomke. Skupaj bo v soboto na odru več kot 70 nastopajočih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Folkloristi so v Laškem nepo- grešljivi na skoraj vsaki priredi- tvi. S svojimi nastopi ohranjajo tradicijo in običaje starih ljud- skih šeg ter s tem opominjajo na kulturno dediščino. KD An- tona Tanca je bilo ustanovlje- no konec leta 1978, približno leto po tem, ko je bil v Marija Gradcu s prostovoljnim delom in prispevki zgrajen družbeni dom. Med mladimi je dozorela želja po ustanovitvi kulturne- ga društva, kakršnega v takšni obliki, obsegu in s takšnimi cilji v tej krajevni skupnosti še ni bilo. Ustanovni zbor je bil 19. decembra 1978. Takrat je v društvu delovala le mladin- ska dramska skupina, v prvih mesecih leta 1979 so začele na- stajati še druge sekcije. Ustano- vljeni so bili dramsko-recitacij- ska sekcija, mešani pevski zbor ter likovna, instrumentalna in plesna skupina (folklora) in vsi so imeli v prvi polovici tega leta tudi že prve nastope. Sekcije so nato skozi leta prenehale delo- vati, do danes se je ohranila le še folklorna skupina. Želijo si več mladih fantov V prvem letu delovanja je društvo štelo približno sto čla- nov, zdaj jih je okoli 35. V fol- klorni skupini danes delujeta odrasla in mladinska skupina (nekoč je tudi otroška), pri čemer mladinke večino časa plešejo v odrasli skupini, pra- vi vaditeljica šeg in običajev v KD Antona Tanca Bogomi- la Košec – Kajtna. Opaža, da folklora zanima večinoma de- kleta. »Imamo tudi dva mlada ›muzikanta‹. Upamo, da bomo dobili še nekaj mlajših fantov, da bo lahko mladinska skupi- na zaživela v polnem sijaju,« pravi in dodaja, da so ravno na medgeneracijsko sodelovanje v društvu najbolj ponosni. Veseli so, da se kljub pestri starostni strukturi članstva v društvu vsi dobro počutijo in da odlično sodelujejo. Najtežje obdobje za KD An- tona Tanca je bilo leto 2004, ko sta se poslovila dva pomembna človeka, zaslužna za delovanje društva, Jure Krašovec in Irena Mulej. Po njuni smrti je bilo na- mreč treba delo v društvu dru- gače zastaviti, predvsem na področju šeg in običajev. Zakladnica plesov, šeg in običajev Tanci imajo na leto približno 25 nastopov. Plešejo plese iz ve- čine slovenskih pokrajin – do- mačega Kozjanskega, Zgornje Savinjske doline, Štajerske, Pre- kmurja, Goričkega, Bele kraji- ne ter Koroške. Plesali so tudi že srednjeveške plese in tiste iz obdobja tridesetih let mi- nulega stoletja. Kot pravi Bo- gomila Košec – Kajtna, plese, ki jih plešejo, velikokrat tudi »predelajo« ter tako sledijo novim smernicam v folklori. »Ohcet« je običaj, ki so ga Tanci prikazali največkrat. Ob tem prikazujejo tudi božične običaje, godovanje, kresova- nje, trgatev, martinovanje, mlačev, metev prosa, koline, »ajnrikanje« (odhod fantov k vojakom). Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, pravijo, pri čemer večino nastopov opravijo v domači laški obči- ni. Predstavljajo se na priredi- tvah, ki jih prirejata zveza Mo- žnar in Stik, radi se odzovejo povabilu na sodelovanje na kateri od občinskih proslav. Sodelujejo tudi na Guštfestu ter na festivalu Pivo in cvetje, kjer pripravijo prikaz »ohceti« po stari šegi, udeležijo se tudi povorke ter prikažejo plese ali šege in običaje. Zelo radi obi- ščejo tudi laški dom starejših, kjer so, kot pravijo, vedno to- plo sprejeti. Tancem niso tuji niti nasto- pi na festivalih in gostovanja zunaj naših meja. Med svoje največje dosežke uvrščajo nastopa na državni reviji fol- klornih skupin. Enkrat so se tja uvrstili z »ohcetjo«, drugič s spletom kozjanskih plesov. Zelo lep uspeh je tudi, da so mladinke lani dosegle regij- sko raven. Ponosni so tudi na gostovanja v tujini. Najdlje so se podali na pot v ruski Sankt Petersburg ter v Skandinavi- jo in Anglijo. Želijo si, da bi ponovno obudili stare vezi s »pobratenimi« občinami in da bi se spet odpravili na ka- kšno gostovanje, potem ko je njihove poti v tujino prekinila epidemija koronavirusa. Naj- večja želja Tancev je, da bi do- čakali društvenega abrahama. Kulturno društvo Antona Tanca Marija Gradec obeležuje 45 let delovanja. Največji izziv društva trenutno pred- stavlja prizadevanje, da bi v svoje vrste privabili moške plesalce. (Foto: Maja Skrbinek) Fotografija KD Antona Tanca s prvega nastopa na prireditvi Pivo in cvetje leta 1979 (Foto: arhiv društva) Tanci so v Laškem nepogrešljivi na skoraj vsaki prireditvi. S svojimi nastopi ohranjajo tradicijo starih ljudskih šeg in običajev. Martinovo v Laškem (na fotografiji) tradicionalno obogatijo s prikazom blagoslova vina in običajem lepe nedelje. (Foto: Nik Jarh) Tanci imajo v svojem repertoarju veliko šeg in običajev ter plesov. Njihovi nastopi so vedno nekaj posebnega. (Foto: Fleš – Maja Štih) Kulturno društvo Antona Tanca Marija Gradec je poimenovano po slovenskem pe- sniku, pisatelju, prevajalcu in publicistu, ki se je rodil 13. januarja 1887 v Modriču pri Laškem. Društvo je usmerjeno v raziskovanje, zapisovanje in prikazovanje izročila domačega območja. Poleg ohranjanja in prikazovanja šeg in navad člani gojijo tudi ljudske plese slovenskih pokrajin. Ustanovitelji društva so bili Dani Medved, Marjan Salobir, Ivan Degen, Jure Jan, Milica Jan, Jure Krašovec, Mika Krašovec, Jože Kreže, Darij Arsenjug in Vida Arsenjug. Sedanji predsednik društva je Matjaž Guček. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 7, 15. februar 2024 NOVE PRILOŽNOSTI Prvič začutiti škripanje snega pod svojimi nogami, počivati na ležalniku, uživati v pogledu po ravnici in poslušati zvok tišine ali se prepustiti zgodbam o čarovniji, kako se grozdje s trsov spremeni v vinsko harmonijo. Da so takšna doživetja vredna pozornosti, se zavedata Simon Rogina in Nika Šarlah iz Bistrice ob Sotli. Na posesti domače kmetije, kjer so imeli kun- šperski grofje v srednjem veku grajsko kaščo, žitnico in kozolec, sta zgradila sodobne apartmaje z velnesom in na prelomu leta v njih sprejela prve goste. TINA STRMČNIK »Ljudje, ki pridejo iz mesta, so pri nas na domačiji presenečeni nad odprtimi pogledi. Ko sedejo na ležalnik, povedo, da že dolgo niso doživeli takšnega miru. Cenijo, da lahko zvečer opazujejo zvezde, da lahko otroci prosto tekajo naokrog, veliko je možnosti za sprehode in kolesarjenje, vsako leto je v naši okolici več zanimive ponudbe,« pravita Simon in Nika. Na ravnici sredi polj in trav- nikov so se že prejšnje gene- racije ukvarjale z mešanim kmetovanjem, med drugim z živinorejo in vinogradništvom. Simon Rogina in Nika Šarlah sta ob svojih zaposlitvah na- daljevala tradicijo svojih pred- nikov. Ugotavljala sta, da se je z majhnimi količinami težko preživljati, in razmišljala, da je prava pot ustvarjanje doda- ne vrednosti. Za izhodišče sta vzela pridelavo vina, s čimer se Simon kot kletar enolog tudi profesionalno ukvarja v eni od tujih vinskih kleti. Turizem je blizu tudi Niki, ki se je v okviru svojih preteklih zaposlitev prav tako ukvarjala s to dejavnostjo. »Kadarkoli je kdo prišel k nam na domačijo, je bil pozitivno presenečen nad lepo okolico, naravo, mirom, naša kmetija je ravno prav prijetno odma- knjena. Odločila sva se, da izkoristiva to, kar so nam za- pustile prejšnje generacije, in da ljudem ponudiva kozjansko domačnost,« sta dejala. V vinogradih uspeva sedem tisoč trt različnih sort, večino- ma so to sauvignon, rumeni muškat in modra frankinja. Dve tretjini vinogradniških površin sta obnovljeni, del me- šanega vinograda je nekoliko starejši. Simonova fi lozofi ja je pridelovati manjše količine in skrbeti za to, da je žlahtna kapljica čim višje kakovosti. »Ciljamo na ljudi, ki razumejo vino in ga cenijo,« je pojasnil. Odmaknjenost je prednost Gradnja sodobnega kmečke- ga turizma je bila po besedah sogovornikov velik zalogaj. Kjer je bilo možno, sta žele- la ohraniti kamnite zidove in oboke nekdanjega kmetijske- ga poslopja, kar priča o načinu stare gradnje. Hkrati sta žele- la sodoben videz in uporab- no notranjo opremo. Vse od idejne zasnove do izvedbe sta sodelovala z arhitektko Mašo Kamplet iz Celja, s katero jima je uspelo uskladili vse svoje želje. Nika Šarlah: »V tujini je med turističnimi ponudniki več povezovanja, družba pa manjšim ponudnikom omogoča veliko večjo podporo kot pri nas.« T urizem Marof lahko v štirih apartmajih sprejme 22 oseb. »Nagovarjamo ljudi, ki so se že nekoliko naveličali klasič- ne hotelske ponudbe ter cenijo mir in ohranjeno naravo,« sta dejala. Da se lahko gostje res sprostijo, imajo na voljo še vel- nes – jacuzzi, savne in masaže. Slednje izvaja Nika, ki je ob od- prtju kmečkega turizma ostala doma. »Takšna dejavnost zah- teva predanost celega človeka. Treba je poprijeti za najrazlič- nejšo delo. Obveznosti mi ob treh hčerah, domačih živalih in skrbi za domačo kmetijo res nikoli ne manjka,« je dejala. S Simonom prejemata same lepe odzive. Gostje so navdu- šeni, veliko pohval prihaja tudi od domačinov, kar lastnikoma daje potrditev, da sta na pravi poti. Kot ugotavlja Simon, od- maknjenost od večjih središč v njunem primeru ni težava, ampak prednost. »Kozjansko morda kdo označi za zaostalo. Jaz pa mislim, da smo ravno zaradi tega, ker nismo pozida- li vseh površin in ker tukaj ni intenzivnega kmetovanja kot morda v kateri od tujih evrop- skih držav, v prednosti. Naša krajina je ostala raznolika. Morda je res težje preživeti le od kmetovanja, številni ljudje se na delo vozijo drugam. Vse- kakor pa je dobrodošlo, če ti uspe, da gostje pridejo k tebi.« Optimistično v prihodnost Med željami, ki bi jih Simon in Nika še rada uresničila na svoji turistični kmetiji, je ure- ditev klasičnega ali naravnega bazena. V poletnih mesecih so namreč bližnje terme že zelo obiskane. Obstaja pa v bližnji soteski reke Bistrice nekaj za- nimivih kotičkov, kjer se je mo- žno ohladiti. Spomladi bosta ob kmetiji uredila počivališče za avtodome, polnilnico za ele- ktrične avtomobile in kolesa. Gostje si bodo lahko električna kolesa tudi izposodili. Partnerja ugotavljata, da lju- dje med svojim oddihom za zadovoljstvo ne potrebujejo veliko. »Eni potrebujejo le mir, najbolj srečni so, če jih nihče ne moti. Drugi so zvedavi, za- nima jih marsikaj, radi se po- govarjajo ali poskusijo kaj no- vega.« Oddih v Bistrici ob Sotli si bo zagotovo za vse življenje zapomnil obiskovalec iz Dal- macije, ki je na kozjanskem podeželju na svoji koži prvič občutil snežinke, Simon pa mu je omogočil, da je lahko s traktorjem plužil sneg. Gostom veliko pomeni domačnost, da lahko v kleti vino na primer okušajo neposredno iz soda. »Cenijo odprtost ljudi, ki je na Kozjanskem vsekakor priso- tna. Pa da lahko božajo doma- če živali … Malo je dovolj,« se je nasmejal in razkril, da bi bila zagotovo odlična popestritev turizma premični kokošnjak ali prosta reja prašičev. Ko pomisli na to, kakšno pot je njegova družina prehodila do odprtja nove turistične po- nudbe v kraju, ga prevzame notranje zadovoljstvo. Ko je bil še deček, je kmetijska de- javnost prinašala le skromno preživetje. Zdaj so postavljeni temelji za prihodnost, čeprav se verjetno marsikdo sprašuje, zakaj sta si s partnerko nako- pala toliko dela. A kot je poja- snila Nika, je prednost prav v tem, da lahko delata doma, da delata zase in da lahko vlaga- ta v svoj razvoj. »Vzpostavljava zapuščino, ki jo želiva predati svojim potomcem. Ceniva ži- vljenje na podeželju, pomemb- na se nama zdi skrb za naravo, za dobre odnose in vrednote. T o poskušava prenašati tudi na svoje hčere.« Foto: Andraž Purg Daleč od ponorelega sveta Kmečki turizem Marof, novost v turistični ponudbi Obsotelja in Kozjanskega Simon Rogina in Nika Šarlah s hčerami Kajo, Ano in Sonjo ter s Simonovo mamo Pepco. Utrinek iz kleti. Odbrano, zelo zrelo grozdje modre frankinje zori na finih drožeh v hrastovih sodčkih. V lesu sodčkov je, kot je dejal gospodar kmetije, prava znanost. Les vpliva na to, da se v vonju vina čutijo različni pridihi, lahko po kavi, lahko po karameli in še čem … Turistična kmetija Marof obiskovalcem med drugim omogoča voden ogled kleti in pokušino vin. Lastnika načrtujeta tudi pogostitve za zaključene skupine do 60 oseb. Simon Rogina, ki je študiral agronomijo, si prizadeva, da iz sedem tisoč trsov pridela kar najbolj kakovostno kapljico. Med drugim po klasični metodi prideluje tudi penino. A kot pravi, je zaradi naravnih nesreč, pridelava vin v zadnjem obdobju videti kot loterija. Gradnja novega poslopja je trajala dve leti in je bila velik zalogaj. Simon in Nika sta zadovoljna, da sta v lokalnem okolju našla dobre obrtnike. »Z majhno mešano tradicionalno kmetijo je v tem kapitalističnem svetu, kjer so pomembne velike količine, težko preživeti. Imamo pa drugo prednost. Pri nas je zelo lepo. Včasih se tega sami morda ne zavedamo dovolj, a nam to povedo tisti, ki pridejo od drugod,« poudarja Simon Rogina. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 7, 15. februar 2024 NA KRILIH GLASBE Diatonična harmonika je v mladosti pod kožo zlezla Davidu Gračnarju, ki je svo- je znanje najprej prenašal na sina Martina. Ko ju je Sinja nekega dne slišala igrati, je vprašala, ali lahko posku- si še sama. Odkar je v roke prijela manjšo diatonično harmoniko, se je rodilo za- nimanje, ki jo navdušuje že šest let. Ogromno znanja ji predaja njen oče, s katerim skupaj igrata številne sklad- be. Prepričan je, da je glasba živa stvar in da se prav pri na- stopih v živo pokaže glasbe- nikova veličina. Hčerki sku- ša pojasniti ozadje kakšne skladbe, ji približati njeno vsebino in ji tako pomagati pri interpretaciji. Sinja učne ure harmonike obiskuje še Sinja Gračnar s svojo harmoniko žanje uspeh za uspehom Težje kot so skladbe, raje jih ima Ob pokalih in priznanjih, skrbno razstavljenih na polici v otroški sobi, bi morda kdo pomislil, da je naša ekipa tokrat obiskala dom kakšnega mladega športnega navdušenca. A pri Sinji Gračnar iz Šentjurja je na prvem mestu glasba. Enajstletna deklica se vsak dan pridno sprehaja po črnih tipkah svoje diatonične harmonike, največje zadovoljstvo pa ji prinašajo uspehi, ki jih niza na številnih tekmova- njih. Mlada glasbenica, ki je lani s svojim igranjem med drugim osvojila zlato priznanje na državnem prvenstvu, ima neizmerno podporo svoje družine. Starša jo spremljata na nastopih in tekmovanjih, oče doma z njo vadi ure in ure, mama poskrbi, da jo po vsakem uspehu doma pričaka »zlata« torta. TINA STRMČNIK »Učenje igranja na glasbilo ima nihanja, saj se človek spreminja, odrašča, raste. Učenje je podobno naravi, ki spreminja letne čase. Hčerko skušam kar najbolj podpirati. Včasih je s svojim igranjem hitro zadovoljna, jaz pa ji skušam pojasniti, da je v glasbi še vedno prostor za izboljšave,« pravi Sinjin oče David Gračnar. »Sinja sama izraža željo, da bi se rada udeležila tekmovanj po državi. Rada pokaže svoje znanje. Zelo je tekmovalna in všeč ji je občutek, ko domov odnese pokal ali priznanje,« razlaga njena mama Polona Gračnar. pri družinskemu prijatelju Jerneju Kočevarju. Navdušena glasbenica najbolj uživa, ko igra zah- tevne skladbe, ko mora za to, da osvoji zapis v notnem črtovju, vložiti ogromno tru- da in energije. Vsak dan se harmoniki posveča od ure in pol do dve uri. Ko se bližajo tekmovanja, temu glasbilu posveti še več časa. Naro- dnozabavna glasba jo spre- mlja tudi v prostem času, saj to zvrst glasbe rada posluša po radiu, ko je doma in tudi ko se z družino kam odpelje z avtom. Takrat se iz predva- jalnika med drugim zaslišijo Avsenikove skladbe, kot so Spomin na Zürich, Najlepše je doma, S polko v svet, V Švicarskih Alpah, Prijatelji harmonike in številne dru- ge. Navdušuje občinstvo in žirijo Na tekmovalnem odru je prvič stala leta 2018, ko je bila stara komaj pet let in pol. Takrat je nastopila na prireditvi Pokaži, kaj znaš v občini Dobje in osvojila prvo mesto po oceni občinstva. Prva zmaga je bila zanjo ve- lika motivacija in od takrat se z veseljem udeležuje naj- različnejših tekmovanj, kjer pokaže svoje znanje. Doslej se je dvakrat v Begu- njah na Gorenjskem udeležila mednarodnega tekmovanja harmonikarjev za nagrado Avsenik. Tako lani kot letos je prejela zlato priznanje, uspela ji je visoka uvrstitev v skupnem seštevku. Leto 2023 je bilo glede uspehov na tek- movanjih, za Sinjo nasploh izjemno uspešno. Na april- skem tekmovanju mladih harmonikarjev v domačem Šentjurju je že drugo leto za- povrstjo osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. Majski na- stop na Zlati harmoniki Bled ji je prinesel zlato priznanje. V začetku lanskega poletja se je z drugimi harmonikarji pomerila na tekmovanju Šaleška harmo- nika in prejela zlato priznanje. Tako si je zagotovila tudi nastop na prireditvi Zlata harmonika Ljubečne, kjer je prav tako pre- jela zlato priznanje. Priznanje z zlatim leskom je prinesla tudi iz Škocjana na Dolenjskem. V spominu ji bo ostal še nastop na 50. tekmovanju Pokaži, kaj znaš konec julija lani, ko ji je strokovna komisija v kategoriji posameznikov oz. duetov po- delila prvo mesto. Med drugim se lahko pohvali še s tem, da je bila že dvakrat razglašena za absolutno zmagovalko tekmo- vanja Urška v Sodražici. V svo- ji kategoriji je lani prvo mesto osvojila še na Dobropoljskem krompirjevanju in harmoni- karskem tekmovanju. Na reviji harmonikarjev v Izoli je predla- ni prejela priznanje za najbolj obetavno mlado harmonikar- ko, lani je prejela priznanje za najboljšo harmonikarko. Torta ob vsakem dosežku Pri njenih tekmovalnih pod- vigih ji ob strani stojita mama in oče. Z veseljem poskrbita za prevoze in vso podporo, čeprav ima družina zaradi tega od po- mladi do jeseni precej natrpan urnik. Še ena velika podporni- ca je še ne dveletna sestrica Isa- bela, ki ima prav tako zelo rada narodnozabavne viže. »Med nosečnostjo sem veliko poči- vala, Sinja pa je takrat vadila za sodelovanje na tekmovanju na Ljubečni. Če je bila Isabela kot dojenčica kdaj slabe volje, se je pomirila takoj, ko je sta- rejšo sestro slišala igrati znane skladbe. Ko zdaj zasliši zvok harmonike, takoj zapleše,« je dejala mamica deklic Polona Gračnar. In dodala, da sta zve- sta poslušalca in podpornika uspešne glasbenice tudi babica in dedek. Gračnarjevi vsak Sinjin uspeh proslavijo na svoj način. Ko Polona sluti, da se hčeri obe- ta kakšna glasbena lovorika, že vnaprej pripravi torto. Tudi če mlada umetnica domov ne prinese zlatega priznanja ali ne osvoji prve nagrade, se v kro- gu družine vedno posladkajo z »zlato« torto. Nastopila tudi na televiziji Nastopanje je Sinji, ki v Glas- beni šoli skladateljev Ipavcev obiskuje še pouk klavirja, v ta- kšen užitek, da na tekmovanjih in koncertih skoraj ne čuti tre- me, temveč z veseljem pokaže svoje znanje. Doslej je nekaj- krat zaigrala tudi svojim sošol- cem, učencem šestega razreda Osnovne šole Hruševec Šentjur. Deklica, ki v prostem času rada riše, poje in z mamo peče sla- stne sladice, je doslej nastopila tudi v dveh televizijskih odda- jah. Ko je Darja Gajšek na enem od družbenih omrežij zasledila posnetek Sinjinega igranja, jo je namreč povabila v oddajo Zimski pozdrav na Televiziji Slovenija. Dobra uvrstitev na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne je mladi glasbenici prinesla še možnost, da se je lani decembra predstavila v oddaji Veselica na vasi na TV Celje. Kakšni pa so njeni cilji na glasbeni poti? Za odgovor ni potrebovala premisleka, kot iz topa je namreč izstrelila, da bi rada čim bolje igrala. Foto: Nik Jarh Sinja Gračnar: »Vesela sem, ko osvojim kakšno težko skladbo. Navdušuje me udeležba na tekmovanjih, osvojene dobre uvrstitve so mi v največje zadovoljstvo. Največ mi pomeni, da sem lani poleti na 50. tekmovanju Pokaži, kaj znaš v Dobju osvojila prvo mesto po oceni strokovne komisije.« Čeprav je videti igranje na diato- nično harmoniko zelo zapleteno, Sinja svoje glasbilo obvlada že tako dobro, da se ji sprehaja- nje po črnih tipkah zdi povsem preprosto. Ob igranju rada tudi zapoje. S številnih tekmovanj je doslej prinesla vrsto priznanj, nagrad in pokalov. Sinja s svojimi podporniki – z mamo Polono, očetom Davidom in s sestrico Isabelo. Na posnet- ku manjka brat Martin, ki ga ob našem obisku ni bilo doma. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 7, 15. februar 2024 DVE GENERACIJI, ENO POSLANSTVO Boža Vidmar in Matija Čretnik sta znana celjska frizerja, ki krojita podobo mnogih Slovencev. Pravzaprav se je s tem opisom nekoč kitila danes upokojena Boža, ko je v začetku devetdesetih let odprla svoj salon ob cesti za cerkvijo sv. Daniela v Celju. Njen sin Matija danes velja za enega bolj priznanih frizerjev v Sloveniji, predvsem velja za mojstra barv, ki jim težko damo imena. »Svetloba, barva majice in barva prostora vplivajo na to, kako je barva las videti na mojih strankah. In za to sem moral delati, zares garati.« EVA RUDMAN »Sem bogu za hrbtom, a me vseeno najdejo« Frizerstvo iz roda v rod »Najdražja pričeska brez podaljševanja las je stala 450 evrov. Iz temnih las, dolgih do zadnjice, sem ustvaril svetle, pri čemer las nisem uničil. Seveda je to skrajnost, trudim se približati pričakovanju stranke, čeprav se frizerski izdelki dražijo trikrat letno.« Četudi Matija, ki danes deluje pod umetniškim ime- nom Matia Mirage, ne bi bil Božin sin, bi ga izkušena frizerka, ki je med drugimi nekoč skrbela za pričesko Si- mone Weiss, priporočila vsa- komur. »Je mojster. Prepro- sto zna. Obvlada vse osnove, obvlada mnoge tehnike in če vprašate mene, ni presegel le svoje mame, temveč je prese- gel samega sebe,« s ponosom znanje in spretnosti svojega sina opiše Boža, ki se svojih začetkov spominja kot enega najtežjih kariernih obdobij. Prvi lasten salon je odprla na Mariborski cesti 10 v Celju in že po letu in pol je morala zaradi rušenja stavbe iskati nov prostor pod soncem. Po letu in pol iskanja, ko so bili prostori v središču mesta zelo zasedeni in mnogo bolj zaželeni kot danes, je salon odprla na Slomškovem trgu 4. Danes tam kraljuje njen tednih ustvaril dvomesečni promet. Biti frizer je gara- nje, ampak mi je v neizmeren užitek.« Nova tehnika in uspeh Danes najboljši frizerji uži- vajo poseben status. Obisk frizerja je doživetje, frizer je nekdo, ki vstopi v človekov intimni prostor, je znamka, s katero se stranka ponaša. A pot do takšnega uspeha je težka. »Veliko sem se učil v Angliji, se zgledoval po teh- nikah in smernicah. Kmalu sem ugotovil, da mora biti pričeska bolj prijazna za uporabo, urejanje in mora bolj izražati slog posamezni- ka. Zato sem se začel zgledo- vati po ameriških slogih, na koncu ugotovil, da moram to preseči.« Matija pravi, da je bilo zanj odločilno leto 2002, ko je po skoraj dveh letih uspel najti nov način dela, tehniko, po kateri je postal prepoznaven. »Gre za t. i. pramene plazma. Naen- krat so jih želeli vsi. Najprej Celjani, danes imam veliko strank iz Ljubljane, Maribo- ra, celo Dubaja.« »Če za tvojo pričesko skrbi znan frizer, se s tem pohvališ,« pravi Boža Vidmar. »Potovanja, raziskovanje sveta, to me privlači. Delo ni vse,« je prepričan Matija Čretnik sin Matija, vendar je njegovo delo vse prej kot kraljevsko: »Danes mladi kakšen dan delajo dvanajst ur, nato bi bili tri dni prosti. Jaz ves čas delam toliko. Po koncu ko- ronskih ukrepov sem v treh »Barvanje je ume- tnost. Barvati tako, da je barva enaka po enem letu, zah- teva virtuoza.« »Nihče ni popoln. Če bi bila, potem bi imela vse stranke jaz. A vedno sem se trudila narediti najboljše, kot znam. Motiti se je človeško.« Matija pravi, da pričesk sogovornikov zunaj salona niti ne opazi. »Ko zapu- stim salon, nisem več frizer Matia Mirage, ampak samo Matija.« Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 7, 15. februar 2024 DVE GENERACIJI, ENO POSLANSTVO Čas za delo in čas za počitek Ukrepi v času korone so močno prizadeli frizerski sek- tor. Matija se spominja, da je doživel največji šok predvsem po odpravi teh ukrepov. »Vsi so želeli takoj, barval sem kot po tekočem traku. V treh tednih sem ustvaril zaslužek, ki ga na- vadno ustvarim v dveh mese- cih.« Čeprav se sliši dobro, pu- sti posledice. Tako se je Matija znašel tudi na robu izgorelosti. O zdravstvenih težavah, ki jih prinese prekomerno delo, da- nes priča tudi življenje njegove mame, ki je invalidsko upoko- jena. »Imam težave in žal mi je. Žal mi je, da sem toliko delala. Zato sina spodbujam, da si zna postaviti meje.« Razbremenitev je eden od Matijevih kratkoroč- nih ciljev. Trenutno v salonu dela tudi njegov mož, ki sicer prihaja iz Paragvaja, večino časa pa je živel in delal v elitnih salonih v Argentini v Buenos Airesu in je s svojim znanjem pred časom spet prinesel nov veter, znanje in tehnike v fri- zerski salon Mirage. In vedno nove ideje so tisto, kar lahko po mnenju sogovornikov vsa- kega poslovneža drži nad pov- prečjem. Priložnosti in pasti družbenih omrežij »Če bi v času moje mame obstajal Instagram ali bi mati več vložila v samopromocijo, sem prepričan, da bi bila ena najbolj prepoznavnih frizerk tudi v Evropi. Njena vizija, kreativnost, a tudi znanje so prednjačili pred mnogimi.« Danes Matija s sodelova- njem z znanimi imeni skrbi, da se glas o njem širi. Tako mu svojo podobo prepuščajo znane športnice in nekatere vplivnice, kot so Hajdi, Tinkara Fortuna, Jolanda Čeplak, Tina Trstenjak in mnoge druge. In čeprav virtualni svet prinaša mnogo priložnosti, prinaša tudi pasti. »Tudi njihova slaba pričeska je moj podpis.« Nekoč le ena od storitev, danes priznan poklic Boža Vidmar priznava, da je frizerski poklic nekoč v druž- bi imel drugačno veljavo kot danes. Podobno kot poklic ku- harja, pravi: »Ko človeku hra- na v restavraciji ni bila všeč, je bil kriv natakar. Nekoč nismo razmišljali, kdo kuha, kaj šele, da bi bili kuharji prepoznavni v javnosti in bi se po kuhanju celo predstavili. Podobno je danes s frizerji. Če za tvojo pričesko skrbi znan frizer, se s tem pohvališ.« Spominja se časov, ko se je s svojimi učitelji in mentorji trudila za večjo priznavanje poklica. »V čast mi je bilo, ko so me povabili k projektu za učenje prihodnjih mojstrov, to smo imenovali multiplikator. Tako bi rekla, da je celotna stroka zaslužna za današnjo veljavo tega poklica.« Smernice, ki niso za nas Matija pravi, da bodo le- tošnje smernice narekovala pričeske paž, krajše in bolj odsekane linije, a to ne pome- ni, da bi tako strigel vse svoje stranke. Boža malce za šalo to tudi oriše s tem, ko pove, da jo na cesti včasih vprašajo, kaj je to leto novega, ko gre za smernice pri pričeskah: »Nič novega zate, rečem. Mogoče je kdo užaljen, ampak med temi smernicami, ki niso prijazne za vsakdanje življenje, je treba najti pravo mero za povpreč- no stranko. In v tem je moj sin mojster.« Sivenje in izpadanje las ter moški ego Če je sivenje danes pri mo- ških šarmantno, se mnogi moški težko soočajo z izpada- njem las, potrjuje Matija. »Če smo pravočasni, lahko veliko naredimo z različnimi sredstvi. Čeprav se o tem manj govori, se mnogi odločajo tudi za pre- saditev las.« Predvsem Matija pravi, da so moške pričeske danes nekoliko dolgočasne. »Od irokeze Davida Beckha- ma smo po desetletju prešli k novi smernici – »barberstvo«. T orej brivci, ki urejajo pričeske in brade moškim, ki so vse pre- cej nekreativne. Vsekakor se bodo smernice tudi tukaj spre- menile in takrat bom kar vesel, saj mi je ustvarjalnost pri delu zelo pomembna.« Boža danes pričeske ureja trem prijateljicam, v salonu se mogoče ustavi enkrat meseč- no. »Ta del je za mano. Danes uživam v gledanju fi lmov, ve- liko časa preživim na kolesu, rada plavam.« Če Matija Čretnik ne bi bil frizer, bi najverjetneje delal v banki: »Popolnoma drugače kot trenutno. Pisarna na vrhu nebotičnika je neka slika še iz otroških let. Glede na to, da imam ogromno znanja s po- dročja kemije, privlači me tudi kozmetika, bi se najverjetneje poskušal uveljaviti na tem po- dročju.« Kratkoročno Matija želi razširiti posel, zaposliti več ljudi in si dovoliti imeti prosti čas. »Potovanja, raziskovanje sveta, to me privlači. Delo ni vse.« Foto: Nik Jarh »Salon je bogu za hrbtom. Mislim dobesedno, glede na to, da je za cerkvijo.« Matija Čretnik: »Zame je bistvo mojega poklica združevanje kemijske znanosti z ustvarjalnostjo in modnimi navdihi.« Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 7, 15. februar 2024 DVE GENERACIJI, ENO POSLANSTVO Boža Vidmar in Matija Čretnik sta znana celjska frizerja, ki krojita podobo mnogih Slovencev. Pravzaprav se je s tem opisom nekoč kitila danes upokojena Boža, ko je v začetku devetdesetih let odprla svoj salon ob cesti za cerkvijo sv. Daniela v Celju. Njen sin Matija danes velja za enega bolj priznanih frizerjev v Sloveniji, predvsem velja za mojstra barv, ki jim težko damo imena. »Svetloba, barva majice in barva prostora vplivajo na to, kako je barva las videti na mojih strankah. In za to sem moral delati, zares garati.« EVA RUDMAN »Sem bogu za hrbtom, a me vseeno najdejo« Frizerstvo iz roda v rod »Najdražja pričeska brez podaljševanja las je stala 450 evrov. Iz temnih las, dolgih do zadnjice, sem ustvaril svetle, pri čemer las nisem uničil. Seveda je to skrajnost, trudim se približati pričakovanju stranke, čeprav se frizerski izdelki dražijo trikrat letno.« Četudi Matija, ki danes deluje pod umetniškim ime- nom Matia Mirage, ne bi bil Božin sin, bi ga izkušena frizerka, ki je med drugimi nekoč skrbela za pričesko Si- mone Weiss, priporočila vsa- komur. »Je mojster. Prepro- sto zna. Obvlada vse osnove, obvlada mnoge tehnike in če vprašate mene, ni presegel le svoje mame, temveč je prese- gel samega sebe,« s ponosom znanje in spretnosti svojega sina opiše Boža, ki se svojih začetkov spominja kot enega najtežjih kariernih obdobij. Prvi lasten salon je odprla na Mariborski cesti 10 v Celju in že po letu in pol je morala zaradi rušenja stavbe iskati nov prostor pod soncem. Po letu in pol iskanja, ko so bili prostori v središču mesta zelo zasedeni in mnogo bolj zaželeni kot danes, je salon odprla na Slomškovem trgu 4. Danes tam kraljuje njen tednih ustvaril dvomesečni promet. Biti frizer je gara- nje, ampak mi je v neizmeren užitek.« Nova tehnika in uspeh Danes najboljši frizerji uži- vajo poseben status. Obisk frizerja je doživetje, frizer je nekdo, ki vstopi v človekov intimni prostor, je znamka, s katero se stranka ponaša. A pot do takšnega uspeha je težka. »Veliko sem se učil v Angliji, se zgledoval po teh- nikah in smernicah. Kmalu sem ugotovil, da mora biti pričeska bolj prijazna za uporabo, urejanje in mora bolj izražati slog posamezni- ka. Zato sem se začel zgledo- vati po ameriških slogih, na koncu ugotovil, da moram to preseči.« Matija pravi, da je bilo zanj odločilno leto 2002, ko je po skoraj dveh letih uspel najti nov način dela, tehniko, po kateri je postal prepoznaven. »Gre za t. i. pramene plazma. Naen- krat so jih želeli vsi. Najprej Celjani, danes imam veliko strank iz Ljubljane, Maribo- ra, celo Dubaja.« »Če za tvojo pričesko skrbi znan frizer, se s tem pohvališ,« pravi Boža Vidmar. »Potovanja, raziskovanje sveta, to me privlači. Delo ni vse,« je prepričan Matija Čretnik sin Matija, vendar je njegovo delo vse prej kot kraljevsko: »Danes mladi kakšen dan delajo dvanajst ur, nato bi bili tri dni prosti. Jaz ves čas delam toliko. Po koncu ko- ronskih ukrepov sem v treh »Barvanje je ume- tnost. Barvati tako, da je barva enaka po enem letu, zah- teva virtuoza.« »Nihče ni popoln. Če bi bila, potem bi imela vse stranke jaz. A vedno sem se trudila narediti najboljše, kot znam. Motiti se je človeško.« Matija pravi, da pričesk sogovornikov zunaj salona niti ne opazi. »Ko zapu- stim salon, nisem več frizer Matia Mirage, ampak samo Matija.« Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 7, 15. februar 2024 DVE GENERACIJI, ENO POSLANSTVO Čas za delo in čas za počitek Ukrepi v času korone so močno prizadeli frizerski sek- tor. Matija se spominja, da je doživel največji šok predvsem po odpravi teh ukrepov. »Vsi so želeli takoj, barval sem kot po tekočem traku. V treh tednih sem ustvaril zaslužek, ki ga na- vadno ustvarim v dveh mese- cih.« Čeprav se sliši dobro, pu- sti posledice. Tako se je Matija znašel tudi na robu izgorelosti. O zdravstvenih težavah, ki jih prinese prekomerno delo, da- nes priča tudi življenje njegove mame, ki je invalidsko upoko- jena. »Imam težave in žal mi je. Žal mi je, da sem toliko delala. Zato sina spodbujam, da si zna postaviti meje.« Razbremenitev je eden od Matijevih kratkoroč- nih ciljev. Trenutno v salonu dela tudi njegov mož, ki sicer prihaja iz Paragvaja, večino časa pa je živel in delal v elitnih salonih v Argentini v Buenos Airesu in je s svojim znanjem pred časom spet prinesel nov veter, znanje in tehnike v fri- zerski salon Mirage. In vedno nove ideje so tisto, kar lahko po mnenju sogovornikov vsa- kega poslovneža drži nad pov- prečjem. Priložnosti in pasti družbenih omrežij »Če bi v času moje mame obstajal Instagram ali bi mati več vložila v samopromocijo, sem prepričan, da bi bila ena najbolj prepoznavnih frizerk tudi v Evropi. Njena vizija, kreativnost, a tudi znanje so prednjačili pred mnogimi.« Danes Matija s sodelova- njem z znanimi imeni skrbi, da se glas o njem širi. Tako mu svojo podobo prepuščajo znane športnice in nekatere vplivnice, kot so Hajdi, Tinkara Fortuna, Jolanda Čeplak, Tina Trstenjak in mnoge druge. In čeprav virtualni svet prinaša mnogo priložnosti, prinaša tudi pasti. »Tudi njihova slaba pričeska je moj podpis.« Nekoč le ena od storitev, danes priznan poklic Boža Vidmar priznava, da je frizerski poklic nekoč v druž- bi imel drugačno veljavo kot danes. Podobno kot poklic ku- harja, pravi: »Ko človeku hra- na v restavraciji ni bila všeč, je bil kriv natakar. Nekoč nismo razmišljali, kdo kuha, kaj šele, da bi bili kuharji prepoznavni v javnosti in bi se po kuhanju celo predstavili. Podobno je danes s frizerji. Če za tvojo pričesko skrbi znan frizer, se s tem pohvališ.« Spominja se časov, ko se je s svojimi učitelji in mentorji trudila za večjo priznavanje poklica. »V čast mi je bilo, ko so me povabili k projektu za učenje prihodnjih mojstrov, to smo imenovali multiplikator. Tako bi rekla, da je celotna stroka zaslužna za današnjo veljavo tega poklica.« Smernice, ki niso za nas Matija pravi, da bodo le- tošnje smernice narekovala pričeske paž, krajše in bolj odsekane linije, a to ne pome- ni, da bi tako strigel vse svoje stranke. Boža malce za šalo to tudi oriše s tem, ko pove, da jo na cesti včasih vprašajo, kaj je to leto novega, ko gre za smernice pri pričeskah: »Nič novega zate, rečem. Mogoče je kdo užaljen, ampak med temi smernicami, ki niso prijazne za vsakdanje življenje, je treba najti pravo mero za povpreč- no stranko. In v tem je moj sin mojster.« Sivenje in izpadanje las ter moški ego Če je sivenje danes pri mo- ških šarmantno, se mnogi moški težko soočajo z izpada- njem las, potrjuje Matija. »Če smo pravočasni, lahko veliko naredimo z različnimi sredstvi. Čeprav se o tem manj govori, se mnogi odločajo tudi za pre- saditev las.« Predvsem Matija pravi, da so moške pričeske danes nekoliko dolgočasne. »Od irokeze Davida Beckha- ma smo po desetletju prešli k novi smernici – »barberstvo«. T orej brivci, ki urejajo pričeske in brade moškim, ki so vse pre- cej nekreativne. Vsekakor se bodo smernice tudi tukaj spre- menile in takrat bom kar vesel, saj mi je ustvarjalnost pri delu zelo pomembna.« Boža danes pričeske ureja trem prijateljicam, v salonu se mogoče ustavi enkrat meseč- no. »Ta del je za mano. Danes uživam v gledanju fi lmov, ve- liko časa preživim na kolesu, rada plavam.« Če Matija Čretnik ne bi bil frizer, bi najverjetneje delal v banki: »Popolnoma drugače kot trenutno. Pisarna na vrhu nebotičnika je neka slika še iz otroških let. Glede na to, da imam ogromno znanja s po- dročja kemije, privlači me tudi kozmetika, bi se najverjetneje poskušal uveljaviti na tem po- dročju.« Kratkoročno Matija želi razširiti posel, zaposliti več ljudi in si dovoliti imeti prosti čas. »Potovanja, raziskovanje sveta, to me privlači. Delo ni vse.« Foto: Nik Jarh »Salon je bogu za hrbtom. Mislim dobesedno, glede na to, da je za cerkvijo.« Matija Čretnik: »Zame je bistvo mojega poklica združevanje kemijske znanosti z ustvarjalnostjo in modnimi navdihi.« Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠE AKCIJE Zlati Celjski pust Pustno rajanje v Celju je bilo norčavo in šegavo in je v mesto privabilo ogromno ljudi. V Zavodu Celeia Celje so z našo medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje, s Celjskim mladinskim centrom, z Zvezo kulturnih društev Celje in s celjskimi vrtci, z osnovnimi in s srednjimi šolami pripravili pestro pustno dogajanje. Sobotno pustno dogajanje se je začelo na Glavnem trgu, od koder je pustna povorka na čelu s Pihalnim orkestrom Celje ter z učenci Osnovne šole Lava ter vsemi prijavlje- nimi maskami krenila po celjskih ulicah do osrednjega prizorišča na Krekovem trgu. Ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko je bila tokrat oblečena v snežaka, ki v rokah drži metlo. Bo skupaj z norčijami in hrupom učen- cev in učiteljev res pometla z zimo? V Osnovni šoli Lava že 20 let skrbijo za ohranjanje tradicije in pustnega izročila. Tokrat jih je vodila misel, da delujejo trajnostno, pri mo- tivih pa sta jih navdihovali narava in njena neskončnost. Otroci so bili veseli pustnih krofov, ki so jih prispevale celjske pekarne. Očarani nad glasom smo bili vsi, ki smo »žurali« s Piko Nogavičko, v katero se je našemila izvrstna Irena Vrčkovnik. Dušo dala za zlati krof Veliko prijav smo dobili na uredništvo Novega tednika in Radia Celje za sodelovanje v akciji Ugrizni v zlati krof. Vsi nagrajenci so se namaskirali in pred zbrano množico na Krekovem trgu ugriznili v krof. Kar nekaj časa je trajalo, da so prišli do sredice odlič- nih kraljevih ptujskih krofov ki so jih prispevale trgovine Jager. Hudičevka Simona Ro- žič iz Griž je bila presrečna, da se je prav v njenem krofu skrival zlat prstan Zlatarstva Gajšek iz Šentjurja. Maksi pustovanje za mini šeme Pestro dogajanje je bilo tudi v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8, kjer je zaživela pustna Piškotarna s Zmagovalna skupinska doma narejena maska Strokovna komisija je bila pri ocenjevanju mask pozorna na izvirnost, krea- tivnost, trajnost ter ročno delo, zato ne čudi, da so si prav tovrstne maske prislužile nagrade. Naj trajnostna maska je bila žirafa, izdelana iz kartona. Najboljša otroška maska je postala vrana, ki jo je za pustno šemo naredila njena mamica. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠE AKCIJE peko pustnih mišk z Ivano. Šegavo in norčavo je bilo tudi na pustni torek, ko je Zavod Celeia Celje v sodelovanju s Celjskim mladinskim cen- trom pripravil maksi pustova- nje za mini šeme ter otroške pustne delavnice ter pustni koncert za maksi šeme. Na koncertu na Krekovem trgu so nastopile skupine I. gi- mnazije v Celju, Gimnazije Celje – Center, SIC Alme M. Karlin, Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje ter Šolskega centra Celje. Izbrali so tudi najboljšo posamično in razredno masko. Naj pustno obarvan mestni ponudnik Za pravo pustno počutje so poskrbeli tudi številni mestni ponudniki. Komisija je v me- stnem središču obiskala loka- le in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranje ureditve, osebja ter pustno ponudbo. Pri ocenjevalnih kriterijih je bila posebna po- zornost namenjena vidiku trajnosti v smislu izvirnosti, umetniške in etnološke vre- dnosti mask, izbora materia- lov, stopnje ponovne uporabe in splošne trajnostne sporo- čilnosti. Kot najboljše so pre- poznali trgovino Kolesa New bike, kavarno in slaščičarno Pri Mišku Knjižku, tretje me- sto pa sta si delila lokala Špi- tal za prjatle in Tamkoučiri. V starem mestnem jedru so ponovno obudili tudi prikaz pokopa pusta. Na pepelnično sredo so ga na zvezdi v okvi- ru ZKD Celje prikazali člani KUD Svoboda Zagrad. SB Foto: Nik Jarh Več fotografij na www.novitednik.si Polno mestno jedro Učenci Osnovne šole Lava so letos predstavili maske z geslom Pustna čarobnost narave. Irena Vrčkovnik je navdušila kot Pika Nogavička, predvsem pa kot izjemna vokalistka poskrbela za nepozabno zabavo. Hudičevka je dobila hudičevo lepo nagrado, zlat prstan. Neizmerno srečna Simona Rožič iz Griž je povedala, da je dušo dala za to, da ga je dobila, in ga bo nosila s ponosom in spominom na pust, Radio Celje, Novi tednik in Zlatarno Gajšek. Tolažilne nagrade so dobili tudi vsi drugi sodelujoči. V kavarni in slaščičarni pri Mišku Knjižku so pripravili Začarano kavarno oz. vilinsko vas, v kateri nas je na pustni torek sprejel zajček z gozdnimi vilami. Slednje so nam pripravile tudi čarobni napoj iz modrega prahu in jaboljčnega soka. Številni detajli, kot so smerokazi, naravni materiali, ročno idzelane unikatne knjižne kazalke, ki spodbujajo k branju, magično ogledalo ... so prepričale komisijo, da jim je dodelila drugo mesto. V Mati Naravo se je našemila Ksenija, lastnica trgovine Kolesa New bike. Prišla je na obisk k PUCHcem, ki po- magajo k izboljšanju zraka. Poskrbeti želi, da Puch ne bo samo športni rekvizit, ampak predvsem prevozno sred- stvo, ki bo po celem svetu zamenjalo avto. Podpirajo trajnostni način mobilnosti in so si prislužili prvo nagrado. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 7, 15. februar 2024 NAŠE AKCIJE peko pustnih mišk z Ivano. Šegavo in norčavo je bilo tudi na pustni torek, ko je Zavod Celeia Celje v sodelovanju s Celjskim mladinskim cen- trom pripravil maksi pustova- nje za mini šeme ter otroške pustne delavnice ter pustni koncert za maksi šeme. Na koncertu na Krekovem trgu so nastopile skupine I. gi- mnazije v Celju, Gimnazije Celje – Center, SIC Alme M. Karlin, Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje ter Šolskega centra Celje. Izbrali so tudi najboljšo posamično in razredno masko. Naj pustno obarvan mestni ponudnik Za pravo pustno počutje so poskrbeli tudi številni mestni ponudniki. Komisija je v me- stnem središču obiskala loka- le in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranje ureditve, osebja ter pustno ponudbo. Pri ocenjevalnih kriterijih je bila posebna po- zornost namenjena vidiku trajnosti v smislu izvirnosti, umetniške in etnološke vre- dnosti mask, izbora materia- lov, stopnje ponovne uporabe in splošne trajnostne sporo- čilnosti. Kot najboljše so pre- poznali trgovino Kolesa New bike, kavarno in slaščičarno Pri Mišku Knjižku, tretje me- sto pa sta si delila lokala Špi- tal za prjatle in Tamkoučiri. V starem mestnem jedru so ponovno obudili tudi prikaz pokopa pusta. Na pepelnično sredo so ga na zvezdi v okvi- ru ZKD Celje prikazali člani KUD Svoboda Zagrad. SB Foto: Nik Jarh Več fotografij na www.novitednik.si Polno mestno jedro Učenci Osnovne šole Lava so letos predstavili maske z geslom Pustna čarobnost narave. Irena Vrčkovnik je navdušila kot Pika Nogavička, predvsem pa kot izjemna vokalistka poskrbela za nepozabno zabavo. Hudičevka je dobila hudičevo lepo nagrado, zlat prstan. Neizmerno srečna Simona Rožič iz Griž je povedala, da je dušo dala za to, da ga je dobila, in ga bo nosila s ponosom in spominom na pust, Radio Celje, Novi tednik in Zlatarno Gajšek. Tolažilne nagrade so dobili tudi vsi drugi sodelujoči. V kavarni in slaščičarni pri Mišku Knjižku so pripravili Začarano kavarno oz. vilinsko vas, v kateri nas je na pustni torek sprejel zajček z gozdnimi vilami. Slednje so nam pripravile tudi čarobni napoj iz modrega prahu in jaboljčnega soka. Številni detajli, kot so smerokazi, naravni materiali, ročno idzelane unikatne knjižne kazalke, ki spodbujajo k branju, magično ogledalo ... so prepričale komisijo, da jim je dodelila drugo mesto. V Mati Naravo se je našemila Ksenija, lastnica trgovine Kolesa New bike. Prišla je na obisk k PUCHcem, ki po- magajo k izboljšanju zraka. Poskrbeti želi, da Puch ne bo samo športni rekvizit, ampak predvsem prevozno sred- stvo, ki bo po celem svetu zamenjalo avto. Podpirajo trajnostni način mobilnosti in so si prislužili prvo nagrado. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 7, 15. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI Juretu Godcu Kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, k´tero vmes povedal. Pa me tišči nad mano grob, ko z glavo butam ob ta nizki strop. (Anton Aškerc) Dragi Jure, koliko nas je, ki smo s tabo sedeli, se pogo- varjali, se skupaj smejali in jezili, se navduševali in drug drugega bodrili! Mnogi so že odšli, ti pa si se jim zdaj pri- družil, da tam, onkraj mavrice, nadaljujete začeto in morda nedokončano. Na lepo pomladno jutro leta 1932 sta te starša prvič objela in vedela sta, da je to njuna največja sreča. Nista pa vedela, kaj vse ti je usoda pripravila. Pri tvojih treh letih življenja v Ljubljani sta te prinesla v Celje, kjer si tudi sklenil svoje življenjsko popotovanje. Grozote vojne so te prisilile, ko so po krivem zaprli oba starša, da si se kot 10-letni otrok peš skrivaj odpravil k sta- rim staršem v Limbuš in se po nekaj mesecih, ko je prišla pote mama, z njo vrnil v Celje. Šele po vojni se vama je pridružil oče, ki se je vrnil iz taborišča. Pa se življenje vendarle vedno obrne po svoje in tudi tvo- je se je. Mladost ob Savinji, srednja šola, služba, zgodnja odgovornost starševstva hčeri Metki, nadaljevanje študija z diplomo iz metalurgije in končno – srečanje s svojo največjo ljubeznijo, Marijo. Žena Marija ti je v vseh letih zakona stala ob strani, te podpirala, ti svetovala in te neizmerno ljubila. Ko sta se vama leto po poroki rodila sinova – dvojčka Bo- štjan in Matjaž – se ti je zdelo, da je sreča popolna. In zacvete- li ste v družinski sreči, ki si je niste pustili kaliti, kaj šele vzeti. Premnogi se te bodo večno spominjali, ko sta s prijateljem dr. Saškom Dopliharjem ustanovila Plavalni klub Neptun Celje in bila pobudnika gradnje celjskega bazena. Še več je tistih, ki te nosijo v srcu kot poštenega sodelavca, strokov- njaka s področja metalurgije in nenehnega raziskovalca ter snovalca novosti. Mnogo je tudi tistih, ki so delili s tabo tvojo slikarsko pot, ki se je začela pravzaprav že v srednji šoli, kasneje zaradi družinskih in službenih obveznosti malce zasta- la, a se po upokojitvi ponovno razplamtela, izbruhnila iz tebe kot vulkan in širila svoje blažene učinke v širokem krogu. Akvarel, s katerim si si bil najbližje, je postal tvoj prepoznavni produkt, ki ti je prinesel mnogo nagrad in priznanj in ki je vedno znova izvabljal iz tebe nove in nove prijeme. V družbi slikarskih prijateljev si se počutil domače, prijetno, izpolnjeno, zato si se zelo rad udeleževal različnih slikarskih kolonij, kjer si znanje bodisi prejemal bodisi raz- dajal. Poleg drugih dobrodelnih akcij si vsako leto podaril svoje umetniško delo tudi gledališču Zarja za nagrade na Novačanovih gledaliških srečanjih. In ko ste z nekaj slikarskimi prijatelji iz Celja ustanovili skupino Protempore, si se z velikim veseljem udeleževal srečanj, saj ste ob prijetnem druženju razpravljali o slikar- skih problemih, izzivih, rešitvah. Vsako leto ste pripravili razstavo in se družili tudi zasebno, kar je polepšalo in po- pestrilo tudi marsikatero uro tvojega življenja. Barve, slikarska strast, ustvarjanje novih podob na eni strani ter ribištvo na drugi so ti plemenitili življenje. A ven- dar ti ne bi bil ti brez ljubljene Marije, saj je bila vsa leta vajinega zakona tvoja luč, tvoj svetilnik, tvoj kažipot in varen pristan, kamor si se vračal z vseh poti. Saj ne, da bi bilo vajinih skupnih let premalo, mnogi jih ne doživijo niti pol toliko, le prehitro so minila in pustila za sabo nepremostljivo vrzel. Pogrešamo te, Jure. Tudi tisto, kako si rad poslušal, gledal, sedel med nami in k´tero vmes povedal … In ker verjamemo, da je tvoj duh še vedno nekje z nami, ti ma- hamo in sporočamo, da se prej ko slej srečamo tam, onkraj srebrne črte. Za skupino Protempore Lada Ščurek V spomin Trobila združujejo moč V soboto, 20. januarja, so se glasbeniki in učenci tro- bil zbrali na edinstvenem glasbenem dogodku, ki je združil učitelje trobil in učence treh glasbenih šol: Glasbene šole Laško-Rade- če, Glasbene šole Šentjur in Glasbene šole Celje. Voditelji delavnic so bili iz- kušeni učitelji trobil z dolgo- letnimi izkušnjami na podro- čju glasbenega poučevanja iz vseh treh šol. Na intenzivnih delavnicah so delili svoje znanje, izkušnje in strast do trobil z udeleženci. Ti so bili tako začetniki kot že bolj izkušeni dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju. Dogodek so zaokrožili s skupnim koncertom, ki je bil v Koncertni dvorani Glas- bene šole Celje. Udeleženci delavnic so imeli priložnost pokazati svoje novopridoblje- ne veščine in znanje ter sode- lovati v prijetnem glasbenem doživetju. Brass delavnice so postale ne le priložnost za glasbeno učenje, ampak tudi platforma za povezovanje in izmenjavo izkušenj med učenci in učitelji različnih glasbenih šol. Iskrene čestitke vsem sode- lujočim! ML Snega na Celjski koči so se naužili otroci iz Baške in Slavonskega Broda Januarja smo na Celjski koči gostili otroke s hrvaške- ga otoka Krk, iz Baške, kjer ima Mestna občina Celje Celj- ski dom. Nekaj dni kasneje so prispeli otroci in Slavonskega Broda. V začetku februarja na zimovanju uživajo osnov- nošolci iz srbske Ćuprije. Skupina otrok iz Baške je v Celju preživela zelo lep zimski teden, zaradi obilnega sneže- nja so ostali dan dlje. Učitelji smučanja so zanje pripravili šolo smučanja, pridobljeno znanje so na koncu preveri- li na zaključni tekmi. Otroci so uživali tudi v sankanju, drsanju v Ledeni dvorani in kopanju v zimskem kopali- šču Golovec. Ogledali so si Tehnopark, čas ob večerih pa so preživljali z igranjem dru- žabnih iger. Podoben program pripravlja- mo za vse skupine, ki iz naših prijateljskih in pobratenih mest prihajajo na Celjsko kočo. Zimovanja so lepa tradicija, ki krepi vezi med Celjem in me- sti, s katerimi že leta gojimo lepe odnose. Otroci iz celjskih osnovnih šol v Baški preživlja- jo šolo v naravi, sicer pa so vse poletje v Celjskem domu, ki ima že 65-letno tradicijo, soci- alne in zdravstvene kolonije. S Slavonskim Brodom je Mestna občina Celje podpisala spora- zum o prijateljstvu in sodelo- vanju leta 2010, s srbskim me- stom Ćuprija, od koder otroci prav tako vsako leto prihajajo v Celje, listino o sodelovanju leta 1966, sporazum o obno- vitvi pobratenja pa leta 2010. Vsem otrokom, ki prihajajo na Celjsko kočo, želimo veli- ko zimskega veselja in prijetno počutje pri nas. MOC Med 19. in 21. januarjem je bilo v Begunjah na Go- renjskem že 17. mednaro- dno Avsenikovo tekmova- nje, na katerem se je letos pomerilo rekordno število tekmovalcev v dveh tekmo- valnih disciplinah. Prisluhnili smo lahko 140 tekmovalcem iz šestih držav, ki so preigravali izjemna dela bratov Avsenik. 110 tekmoval- cev se je pomerilo v disciplini diatonične harmonike in 30 v kategoriji klavirske harmoni- ke. Med vsemi tekmovalci sta spet najbolj izstopali aktualni državni prvakinji in učenki Postala je državna prvakinja Glasbene šole Pačnik. Tjaša Lesjak je dosegla 99,93/100 možnih točk ter s tem osvojila 1. mesto med tekmovalci z di- atonično harmoniko in hkrati postala absolutna zmagovalka 17. Avsenikovega tekmovanja. Takoj za njo se je uvrstila Mia Ovčjak, ki je dosegla 99,83/100 možnih točk in zasedla 2. me- sto v skupni razvrstitvi diato- nične harmonike in tudi drugo najvišjo oceno celotnega tek- movanja. Med najboljših 10 tekmovalcev z diatonično har- moniko se je uvrstil tudi Do- men Drobež iz Glasbene šole Pačnik, ki je prav tako dosegel izjemen rezultat 99,40/100 točk. NT pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke www.reporter.si Eli Ta i Z sch Ell ENBUr Ga KU p Uj E Br EZ Kr Edi Ta - Med novimi lastniki luksuznih stanovanj tudi Marko Pogorevc i NTErvj U: Bo ŠTja N Udovič , poli Tolo G - Viktor Orban je kot poredna punca od Mira Nj E par Tij E Na o Bro KE - Kdo bi na vrhu SD nasledil Tanjo Fajon i NTErvj U: Ža N papič , s Ta Nd U p K o Mi K - Prišel bo čas, ko se sploh ne bo dalo več umreti Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 7, 15. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI Juretu Godcu Kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, k´tero vmes povedal. Pa me tišči nad mano grob, ko z glavo butam ob ta nizki strop. (Anton Aškerc) Dragi Jure, koliko nas je, ki smo s tabo sedeli, se pogo- varjali, se skupaj smejali in jezili, se navduševali in drug drugega bodrili! Mnogi so že odšli, ti pa si se jim zdaj pri- družil, da tam, onkraj mavrice, nadaljujete začeto in morda nedokončano. Na lepo pomladno jutro leta 1932 sta te starša prvič objela in vedela sta, da je to njuna največja sreča. Nista pa vedela, kaj vse ti je usoda pripravila. Pri tvojih treh letih življenja v Ljubljani sta te prinesla v Celje, kjer si tudi sklenil svoje življenjsko popotovanje. Grozote vojne so te prisilile, ko so po krivem zaprli oba starša, da si se kot 10-letni otrok peš skrivaj odpravil k sta- rim staršem v Limbuš in se po nekaj mesecih, ko je prišla pote mama, z njo vrnil v Celje. Šele po vojni se vama je pridružil oče, ki se je vrnil iz taborišča. Pa se življenje vendarle vedno obrne po svoje in tudi tvo- je se je. Mladost ob Savinji, srednja šola, služba, zgodnja odgovornost starševstva hčeri Metki, nadaljevanje študija z diplomo iz metalurgije in končno – srečanje s svojo največjo ljubeznijo, Marijo. Žena Marija ti je v vseh letih zakona stala ob strani, te podpirala, ti svetovala in te neizmerno ljubila. Ko sta se vama leto po poroki rodila sinova – dvojčka Bo- štjan in Matjaž – se ti je zdelo, da je sreča popolna. In zacvete- li ste v družinski sreči, ki si je niste pustili kaliti, kaj šele vzeti. Premnogi se te bodo večno spominjali, ko sta s prijateljem dr. Saškom Dopliharjem ustanovila Plavalni klub Neptun Celje in bila pobudnika gradnje celjskega bazena. Še več je tistih, ki te nosijo v srcu kot poštenega sodelavca, strokov- njaka s področja metalurgije in nenehnega raziskovalca ter snovalca novosti. Mnogo je tudi tistih, ki so delili s tabo tvojo slikarsko pot, ki se je začela pravzaprav že v srednji šoli, kasneje zaradi družinskih in službenih obveznosti malce zasta- la, a se po upokojitvi ponovno razplamtela, izbruhnila iz tebe kot vulkan in širila svoje blažene učinke v širokem krogu. Akvarel, s katerim si si bil najbližje, je postal tvoj prepoznavni produkt, ki ti je prinesel mnogo nagrad in priznanj in ki je vedno znova izvabljal iz tebe nove in nove prijeme. V družbi slikarskih prijateljev si se počutil domače, prijetno, izpolnjeno, zato si se zelo rad udeleževal različnih slikarskih kolonij, kjer si znanje bodisi prejemal bodisi raz- dajal. Poleg drugih dobrodelnih akcij si vsako leto podaril svoje umetniško delo tudi gledališču Zarja za nagrade na Novačanovih gledaliških srečanjih. In ko ste z nekaj slikarskimi prijatelji iz Celja ustanovili skupino Protempore, si se z velikim veseljem udeleževal srečanj, saj ste ob prijetnem druženju razpravljali o slikar- skih problemih, izzivih, rešitvah. Vsako leto ste pripravili razstavo in se družili tudi zasebno, kar je polepšalo in po- pestrilo tudi marsikatero uro tvojega življenja. Barve, slikarska strast, ustvarjanje novih podob na eni strani ter ribištvo na drugi so ti plemenitili življenje. A ven- dar ti ne bi bil ti brez ljubljene Marije, saj je bila vsa leta vajinega zakona tvoja luč, tvoj svetilnik, tvoj kažipot in varen pristan, kamor si se vračal z vseh poti. Saj ne, da bi bilo vajinih skupnih let premalo, mnogi jih ne doživijo niti pol toliko, le prehitro so minila in pustila za sabo nepremostljivo vrzel. Pogrešamo te, Jure. Tudi tisto, kako si rad poslušal, gledal, sedel med nami in k´tero vmes povedal … In ker verjamemo, da je tvoj duh še vedno nekje z nami, ti ma- hamo in sporočamo, da se prej ko slej srečamo tam, onkraj srebrne črte. Za skupino Protempore Lada Ščurek V spomin Trobila združujejo moč V soboto, 20. januarja, so se glasbeniki in učenci tro- bil zbrali na edinstvenem glasbenem dogodku, ki je združil učitelje trobil in učence treh glasbenih šol: Glasbene šole Laško-Rade- če, Glasbene šole Šentjur in Glasbene šole Celje. Voditelji delavnic so bili iz- kušeni učitelji trobil z dolgo- letnimi izkušnjami na podro- čju glasbenega poučevanja iz vseh treh šol. Na intenzivnih delavnicah so delili svoje znanje, izkušnje in strast do trobil z udeleženci. Ti so bili tako začetniki kot že bolj izkušeni dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju. Dogodek so zaokrožili s skupnim koncertom, ki je bil v Koncertni dvorani Glas- bene šole Celje. Udeleženci delavnic so imeli priložnost pokazati svoje novopridoblje- ne veščine in znanje ter sode- lovati v prijetnem glasbenem doživetju. Brass delavnice so postale ne le priložnost za glasbeno učenje, ampak tudi platforma za povezovanje in izmenjavo izkušenj med učenci in učitelji različnih glasbenih šol. Iskrene čestitke vsem sode- lujočim! ML Snega na Celjski koči so se naužili otroci iz Baške in Slavonskega Broda Januarja smo na Celjski koči gostili otroke s hrvaške- ga otoka Krk, iz Baške, kjer ima Mestna občina Celje Celj- ski dom. Nekaj dni kasneje so prispeli otroci in Slavonskega Broda. V začetku februarja na zimovanju uživajo osnov- nošolci iz srbske Ćuprije. Skupina otrok iz Baške je v Celju preživela zelo lep zimski teden, zaradi obilnega sneže- nja so ostali dan dlje. Učitelji smučanja so zanje pripravili šolo smučanja, pridobljeno znanje so na koncu preveri- li na zaključni tekmi. Otroci so uživali tudi v sankanju, drsanju v Ledeni dvorani in kopanju v zimskem kopali- šču Golovec. Ogledali so si Tehnopark, čas ob večerih pa so preživljali z igranjem dru- žabnih iger. Podoben program pripravlja- mo za vse skupine, ki iz naših prijateljskih in pobratenih mest prihajajo na Celjsko kočo. Zimovanja so lepa tradicija, ki krepi vezi med Celjem in me- sti, s katerimi že leta gojimo lepe odnose. Otroci iz celjskih osnovnih šol v Baški preživlja- jo šolo v naravi, sicer pa so vse poletje v Celjskem domu, ki ima že 65-letno tradicijo, soci- alne in zdravstvene kolonije. S Slavonskim Brodom je Mestna občina Celje podpisala spora- zum o prijateljstvu in sodelo- vanju leta 2010, s srbskim me- stom Ćuprija, od koder otroci prav tako vsako leto prihajajo v Celje, listino o sodelovanju leta 1966, sporazum o obno- vitvi pobratenja pa leta 2010. Vsem otrokom, ki prihajajo na Celjsko kočo, želimo veli- ko zimskega veselja in prijetno počutje pri nas. MOC Med 19. in 21. januarjem je bilo v Begunjah na Go- renjskem že 17. mednaro- dno Avsenikovo tekmova- nje, na katerem se je letos pomerilo rekordno število tekmovalcev v dveh tekmo- valnih disciplinah. Prisluhnili smo lahko 140 tekmovalcem iz šestih držav, ki so preigravali izjemna dela bratov Avsenik. 110 tekmoval- cev se je pomerilo v disciplini diatonične harmonike in 30 v kategoriji klavirske harmoni- ke. Med vsemi tekmovalci sta spet najbolj izstopali aktualni državni prvakinji in učenki Postala je državna prvakinja Glasbene šole Pačnik. Tjaša Lesjak je dosegla 99,93/100 možnih točk ter s tem osvojila 1. mesto med tekmovalci z di- atonično harmoniko in hkrati postala absolutna zmagovalka 17. Avsenikovega tekmovanja. Takoj za njo se je uvrstila Mia Ovčjak, ki je dosegla 99,83/100 možnih točk in zasedla 2. me- sto v skupni razvrstitvi diato- nične harmonike in tudi drugo najvišjo oceno celotnega tek- movanja. Med najboljših 10 tekmovalcev z diatonično har- moniko se je uvrstil tudi Do- men Drobež iz Glasbene šole Pačnik, ki je prav tako dosegel izjemen rezultat 99,40/100 točk. NT pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke www.reporter.si Eli Ta i Z sch Ell ENBUr Ga KU p Uj E Br EZ Kr Edi Ta - Med novimi lastniki luksuznih stanovanj tudi Marko Pogorevc i NTErvj U: Bo ŠTja N Udovič , poli Tolo G - Viktor Orban je kot poredna punca od Mira Nj E par Tij E Na o Bro KE - Kdo bi na vrhu SD nasledil Tanjo Fajon i NTErvj U: Ža N papič , s Ta Nd U p K o Mi K - Prišel bo čas, ko se sploh ne bo dalo več umreti Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 7, 15. februar 2024 BRALCI POROČEVALCI Karel Destovnik, Slovenec, ki je ljubil slovenska imena Slovenska imena na krilih Kajuha Karel Destovnik, Šoštanjčan, ki ga vsi Slovenci v šoli spoznamo kot Kajuha, se je rodil 13. decembra 1922 in bil ubit pred osemdesetimi leti, 22. februarja 1944, blizu doma- čega kraja. Za svoje partizansko ime si je nadel zgovorno ime iz narečja, ki ga govorijo prebivalci njegove rodne Šaleške doline, kjer kajuh pomeni kanja. Kajuh je bilo namreč hišno ime kmetije njegovega starega očeta. »črt« pomeni »zli duh« ali »črtiti«, zato ima ime lahko dva pomena: varovalnega, »varen pred črti«, in bojevitega, »ki črti mir«. Črtomir je kakor Kajuh bojno ime. Krajša oblika imena Črtomir je Črt. Najbolj znan Črt je slovenski radijski in televizijski novinar Črt Kanoni, čigar uradno zapisano ime je Črtomir. V 80. in 90. letih 20. stoletja je z rednim pojavljanjem v medijih pripomogel k porastu zanimanja za ime Črt. Leta 2022 je bilo ime Črt med stotimi najbolj priljubljenimi imeni v Sloveniji, dobilo ga je 20 novorojenč- kov. Črtomir je edino ime med slovenskimi se- stavljenimi imeni, za katero se je zanimanje, čeprav skromno, ohranilo še v 21. stoletju. Morda je preživelo prav zato, ker je samo slovensko. Izpričano ni v nobenem zgodo- vinskem viru in tudi danes je v rabi samo med Slovenci. Ela in njena Jelka Leta 1922 se je pri Svetem Križu pri Roga- ški Slatini rodila Ela Peroci, pisateljica, ki je otrokom in odraslim dobro znana po svojih mestnih pravljicah. Jelka, ki je ime dobila po Kajuh, Korlek, Drago Kajuh je bil izključen iz celjske gimnazije zaradi svojega ilegalnega delovanja, danes pa prav pred to šolo, zdaj imenovano I. gimnazi- ja, stoji njegov kip. Zaradi tega in ker se ulica imenuje Kajuhova, ji vsi, Celjani in okoličani, ljubkovalno pravijo kar Kajuh. Karel Destovnik, v nekaterih knjigah imenovan Drago, je uporabljal tudi umetniško ime Drago Jeran. Leta 1942 se je pod objave svojih pesmi pr- vič podpisal Kajuh, klicali so ga med drugim Karol in Karli, v pismu ljubljeni Silvi Ponikvar pa se je po domače podpisal kar Korlek. Karel Destovnik, v nekaterih knjigah imeno- van Drago, je uporabljal tudi umetniško ime Drago Jeran. Ime Karel so z imenom Drago povezali v časih, ko je bilo treba otroku pri kr- stu dati svetniško ime, in sicer zaradi podob- nosti njegove polatinjene različice Carolus z latinskim pridevnikom carus, kar pomeni drag. Zavedni Slovenci so delali nasprotno: svoje svetniško ime so spremenili v slovensko ali slovansko različico. Bojevnika Črtomir in Črt Slovensko ime Črtomir je za junaka Krsta pri Savici (1836) najbrž sestavil France Preše- ren po vzoru staroslovenskih imen. Sestavina Kajuh pred Kajuhom – I. gimnazijo v Celju Na spominskem lončku ob letu Ele Peroci Jelka z dežnikom leti nad Ljubljano. Nagrobnik družine Priol na Pobrežju v Mariboru Pri nas v naravi raste vodna perunika. Pšenica je najlepši cvet, pravi slovenska ljudska modrost. starejši hčerki pisateljice Perocijeve, v pravlji- ci Moj dežnik je lahko balon (1955) z dežni- kom leti nad Ljubljano in pristane v Tivoliju v čudežni deželi Klobučariji. Ker so stari Slovani otrokom dajali imena tudi po drevesih, skoraj ni moglo biti druga- če, kot da se je pri starih Slovencih in južnih Slovanih prej ali slej pojavilo ime Jelka in se ohranilo do današnjih dni kot klicna oblika podobnih krščanskih imen. Deklici Jelki je posvečena ena od Županči- čevih pesmic iz zbirke Zimzelen pod snegom (1945). V pesmici je imenovana Jelkica. Ime Bor, ki ga navaja Miklošič iz češkega vira, so prav tako poznali že stari Slovani in potemtakem stari Slovenci. Priljubljeno slo- vensko moško ime, ki ga je leta 2022 dobilo 51 dečkov, je bilo med drugo svetovno vojno v rabi med slovenskimi partizani. Vedno cvetoča imena Cvetoče rastline so čudovite in četudi cvetje oveni, ime iz poimenovanja za cvetlico ostane človekov okras celo življenje, zato je imen po cvetju precej. Med njimi je Perunika, ki izhaja iz imena perunika (znanstveno iris), to pa iz imena vrhovnega boga starih vzhodnih Slova- nov Peruna. Posebno žlahtnost ima cvetje, ki naznanja pri- delek, hrano za ljudi. Tako je ime Ajda iz imena za kulturno rastlino z dišečimi belimi cveti v gostem socvetju. Danes eno najbolj priljubljenih slovenskih ženskih imen je leta 2022 dobilo 122 novorojenk, pred letom 1969 pa le peščica. Ajda je ena od junakinj mladinske povesti Leopolda Suhodolčana Rumena podmornica (1969), toda prva slovenska Ajda in najbolj znana med njimi je bila radijska in televizijska Ker so stari Slovani otrokom dajali imena tudi po drevesih, skoraj ni moglo biti drugače, kot da se je pri starih Slovencih in južnih Slovanih prej ali slej pojavilo ime Jelka in se ohranilo do današnjih dni kot klicna oblika podobnih krščanskih imen. Posebno žlahtnost ima cvetje, ki naznanja pridelek, hrano za ljudi. Tako je ime Ajda iz imena za kulturno rastlino z dišečimi belimi cveti v gostem socvetju. Danes eno najbolj priljubljenih slovenskih ženskih imen je leta 2022 dobilo 122 novorojenk, pred letom 1969 pa le peščica. Novo svetniško ime Isto leto kot Kajuh in Ela Peroci se je v Mariboru rodila prva hči priznanega sadjar- ja Josipa Priola – Cvetana. Priol in njegova žena Amalija Milena sta bila globoko verna in obenem velika domoljuba, zato sta sebi in hčerkam izbrala slovanska imena. Cvetana Priol je napisala, da so starši brali prevod češke zgodovinske povesti Darovana (1906) in jo poimenovali po junakinji iz te knjige. Drugi hčerki so dali ime Božena, tretji Nevenka. Lani je minilo 50 let od smrti te edine slo- venske svetniške kandidatke, ki nima svetni- škega imena. Ko bo razglašena za blaženo, bo prva slovenska svetnica z imenom, ki ima slovenski pomen. Ker se je s svojim imenom popolnoma poistovetila, bi lahko bila zave- tnica vseh, ki dajo ali nosijo slovensko ime. napovedovalka Ajda Kalan. Ta je z omenjeno povestjo z rednim pojavljanjem v medijih pri- pomogla k večanju zanimanja za svoje ime. Njena mati je navdih za ime Ajda dobila, ko je v pozni nosečnosti leta 1943 na Bledu obču- dovala cvetoča ajdova polja. Po vojni je za sina izbrala še eno z žitom povezano ime – Klas. V trilogiji o mostiščarjih Bobri (1942) Ja- neza Jalna (19. stol.) je Klas s celim imenom Pšenični Klas starosta Ravencev in prijatelj Ostrorogega Jelena. Podatki o imenih so vzeti iz Vse o imenih v Slovenji, avtorja Simona Lenarčiča. Pšenica – najlepši cvet Ta naslov slovenske ljudske pravljice je kro- na modrosti ljudskega izročila. Za nameček v sebi skriva dve imeni: Pšenica in Cvet. Kakor vsakdanji kruh, ki ga daje domača zemlja, so predragocene korenine slovenstva. Iz njih raste cvet materinščine, govorice srca, govorice umetnikov, med njimi Kajuha. Za- kladnica slovenskih besed čudovitega zvena in pomena je na stežaj odprta vsem staršem, ki izbirajo ime svojemu otroku. SJ Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 7, 15. februar 2024 AKTUALNA PONUDBA Relax, garancija za kakovost www.relax.si PE Citycenter Celje, Mariborska cesta 100, telefon: 03-42-88-340 in PE Celje, Stanetova ulica 6, 03-42-88-320. Za vse, ki želite okrepiti svoje zdravje V turistični agenciji Relax so med 18. in 23. aprilom pripravili poseben program za vse, ki želite okrepiti svoje zdravje na otoku Lošinju. Razvajali se boste v Vitality hotelu Punta s štirimi zvezdicami. V ceno je vključeno razvajanje: velnes, masaže in zabava. Paketna cena vključuje: • pijačo dobrodošlice • koriščenje notranjega in zunanjega bazena ter savn • medicinski wellness program • vsak večer glasbo • slovenskega predstavnika / animatorja • organizacijo in izvedbo programa. Cena dodatno vključuje: »Program Premium Nado« (12 medicinskih obravnav) pod vodstvom Bernarda Nikšića, priznanega hrvaškega terapevta). • 2-krat klasično ročno masažo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat fango (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat magnetoterapijo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat infrardeče sevanje (trajanje od 15 do 20 min) • 2 -krat re eksologijo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat terapijo s kisikom (trajanje od 15 do 20 min) Lokacija: Veli Lošinj, v borovem gozdičku, 200 m do središča mesta, 3 km do Malega Lošinja. Plaža: 50 m, kamnita, betonirana. Modra zastava. Ležalniki in senčniki brezplačno. Bazen: notranji bazen z ogrevano morsko vodo v velikosti 16,8 x 12 m 2 , nov zunanji bazen v velikosti 50 x 9,24 / 14,33 m 2 in bazen za otroke z morsko vodo v velikosti 500 m 2 . Storitev: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja. DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ: za odrasle 59 EUR (v obe smeri), za otroke 41 EUR (v obe smeri) CENA VKLJUČUJE: 5KRAT POLPENZION, V SOBI 1/2 TWC, BP , T, SAT, TV, SEF , F , S, KL, STANDARD 1 x RELAX KOPALNA BRISAČA NA REZERVACIJO POČITNIC ZA KREPITEV ZDRAVJA OD 18. – 23.4.2024 KUPON ŽE ZA 389 EUR CENA: Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 7, 15. februar 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Spomin prijateljskih deklet, Vinska Gora, 12. februarja 1939 Moja stara mama Marija Uplaznik, roj. Krofl ič (1903– 1983), edina prepoznana oseba na fotografi ji, sedi prva z leve v prvi vrsti. Ob kakšni priložnosti in kje je nastala fotografi ja, ni znano. Dekleta in žene, ki sedijo v prvi vrsti, imajo v naročju spleten venec. Na dan 12. 2. 1939, naveden ob napisu »Spomin prija- teljskih deklet«, je bila nedelja, naslednja pa je že bila pustna. Pust je bil navedenega leta 21. februarja. Predvidevamo, da je bil venec spleten za poroko, ki je verjetno bila na pustno soboto. Poroke so bile nekoč večinoma v zimskem času, pred pu- stom. To je bil čas, ko je bilo na kmetijah manj dela in tudi po zimskih kolinah dovolj hrane za pripravo poročne gostije. V postnem času, med pustom in veliko nočjo, cerkvenih porok praviloma ni bilo. Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (3) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Miško Kranjec Miško Kranjec se je rodil 15. 9. 1908 v Veliki Polani kot peti izmed sedmih otrok očetu Mihaelu Kranjcu in ma- teri Mariji. Izhajal je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Kranjec je kot otrok opravljal »malo rihto«, vaščanom je oglaševal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gi- mnazijo v Ljubljani. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njego- vo smrt pa je izvedel šele apri- la, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb. Jeseni 1922 se je vpisal na hu- manistično gimnazijo. Po ma- turi se je odločil za študij sla- vistike, a ga je kmalu opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Okto- bra 1944 je odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Pisati je začel kot gimnazijec. Glavne teme in motivi so vaški proleta- riat, čas NOB, protest proti so- cialnim krivicam in boj malega človeka. Eno njegovih najbolj znanih del je Strici so mi pove- dali. Umrl je 8. 6. 1983. Karel Destovnik je prve sti- ke z Miškom Kranjcem nave- zal leta 1939 ob pripravi Can- karjeve proslave v Šoštanju. Miško Kranjec je že takrat veljal za »precejšnjega aduta« med literati. V pismu je Kajuh povabil Miška Kranjca, naj se udeleži in sodeluje na priredi- tvi z branjem svojih del Kako je Pavliha videl in opisal Pre- kmurje in Do zadnjih meja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je ohra- njeno Kajuhovo pismo Mi- šku Kranjcu z datumom 26. avgust 1939. V pismu Kajuh povabi Miška Kranjca k sode- Kranjca, naj pregleda in oceni njegove pesmi. Poleg ocene V pismu piše: Spoštovani g. Kranjec! Šoštanj, 26. VIII. 1939 Danes dopoldne sem prejel od Šebjaniča dopi- snico glede Vaše udeležbe na literarnem večeru, ki bo v sredo, dne 30. avg. ob pol 9. uri zvečer v sokolskem domu v Šoštanju. Gotovo Vam je že Šebjanič pravil, da bi bili Vaše udeležbe zelo veseli in zato Vas to pot še enkrat v imenu »Slovenske mladine« in najmlajših sloven- skih literatov ofi cielno vabim na našo priredi- tev. Stvar se odložiti ne da, ker je že pripravljena in ve za to že precej ljudi. Torej, mislim, da Vam je to Šebjanič povedal, večer bi bil predvsem literarnega, nato pa še mla- dinskega in narodnoosvobodilnega značaja. Podrobnosti programa mi niso znane, kajti se- stavlja ga tov. Pirjevec. Toliko vem, da bodo svoje stvari čitali sodelavci »Sl. ml.« in še drugi mladi literati. Stroške bi Vam povrnili, tudi za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Nam bi bilo koncem koncev vseeno, kaj berete. Brali bi namreč na začetku programa. Najbolj veseli bi seveda bili, če bi čitali kako stvar, ki bi bila z nami kot s predstavniki naj- mlajše slovenske literature v najtesnejši zvezi. Vse to prepuščamo Vam. Če boste prišli, pridite z vlakom, ki pride v sredo ob pol 5. uri popoldne v Šoštanj. Če pridete prej, mi sporočite! Torej še enkrat, zelo veseli bi bili, če bi se udeležili naše prireditve in s tem podprli hotenja in stremljenja progresivne in delovne mladine. Prepričani smo, da Vas na prireditvi lahko pri- čakujemo. Vas v imenu vseh pozdravlja Destovnik Karel Šoštanj, Kolodvorska 2. P. S. Sporočite mi Vašo dokončno odločitev! Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Prebold. Vidimo se v petek, 23. februarja, ob 10.15 v Osnovni šoli Prebold. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Prebold. Družba NT&RC skupaj z Občino Prebold ter Osnovno šolo Prebold vabi na prireditev lovanju na literarnem večeru, ki je bil 30. avgusta 1939. V želji po nadaljnji umetni- ški rasti je Kajuh prosil Miška njegovih pesmi pa ga je za- nimalo tudi njegovo mnenje o kulturnem poslanstvu Slo- venske mladine. Pismo hra- ni Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 7, 15. februar 2024 AKTUALNA PONUDBA Relax, garancija za kakovost www.relax.si PE Citycenter Celje, Mariborska cesta 100, telefon: 03-42-88-340 in PE Celje, Stanetova ulica 6, 03-42-88-320. Za vse, ki želite okrepiti svoje zdravje V turistični agenciji Relax so med 18. in 23. aprilom pripravili poseben program za vse, ki želite okrepiti svoje zdravje na otoku Lošinju. Razvajali se boste v Vitality hotelu Punta s štirimi zvezdicami. V ceno je vključeno razvajanje: velnes, masaže in zabava. Paketna cena vključuje: • pijačo dobrodošlice • koriščenje notranjega in zunanjega bazena ter savn • medicinski wellness program • vsak večer glasbo • slovenskega predstavnika / animatorja • organizacijo in izvedbo programa. Cena dodatno vključuje: »Program Premium Nado« (12 medicinskih obravnav) pod vodstvom Bernarda Nikšića, priznanega hrvaškega terapevta). • 2-krat klasično ročno masažo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat fango (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat magnetoterapijo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat infrardeče sevanje (trajanje od 15 do 20 min) • 2 -krat re eksologijo (trajanje od 15 do 20 min) • 2-krat terapijo s kisikom (trajanje od 15 do 20 min) Lokacija: Veli Lošinj, v borovem gozdičku, 200 m do središča mesta, 3 km do Malega Lošinja. Plaža: 50 m, kamnita, betonirana. Modra zastava. Ležalniki in senčniki brezplačno. Bazen: notranji bazen z ogrevano morsko vodo v velikosti 16,8 x 12 m 2 , nov zunanji bazen v velikosti 50 x 9,24 / 14,33 m 2 in bazen za otroke z morsko vodo v velikosti 500 m 2 . Storitev: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja. DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ: za odrasle 59 EUR (v obe smeri), za otroke 41 EUR (v obe smeri) CENA VKLJUČUJE: 5KRAT POLPENZION, V SOBI 1/2 TWC, BP , T, SAT, TV, SEF , F , S, KL, STANDARD 1 x RELAX KOPALNA BRISAČA NA REZERVACIJO POČITNIC ZA KREPITEV ZDRAVJA OD 18. – 23.4.2024 KUPON ŽE ZA 389 EUR CENA: Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 7, 15. februar 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Spomin prijateljskih deklet, Vinska Gora, 12. februarja 1939 Moja stara mama Marija Uplaznik, roj. Krofl ič (1903– 1983), edina prepoznana oseba na fotografi ji, sedi prva z leve v prvi vrsti. Ob kakšni priložnosti in kje je nastala fotografi ja, ni znano. Dekleta in žene, ki sedijo v prvi vrsti, imajo v naročju spleten venec. Na dan 12. 2. 1939, naveden ob napisu »Spomin prija- teljskih deklet«, je bila nedelja, naslednja pa je že bila pustna. Pust je bil navedenega leta 21. februarja. Predvidevamo, da je bil venec spleten za poroko, ki je verjetno bila na pustno soboto. Poroke so bile nekoč večinoma v zimskem času, pred pu- stom. To je bil čas, ko je bilo na kmetijah manj dela in tudi po zimskih kolinah dovolj hrane za pripravo poročne gostije. V postnem času, med pustom in veliko nočjo, cerkvenih porok praviloma ni bilo. Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (3) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Miško Kranjec Miško Kranjec se je rodil 15. 9. 1908 v Veliki Polani kot peti izmed sedmih otrok očetu Mihaelu Kranjcu in ma- teri Mariji. Izhajal je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Kranjec je kot otrok opravljal »malo rihto«, vaščanom je oglaševal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gi- mnazijo v Ljubljani. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njego- vo smrt pa je izvedel šele apri- la, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb. Jeseni 1922 se je vpisal na hu- manistično gimnazijo. Po ma- turi se je odločil za študij sla- vistike, a ga je kmalu opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Okto- bra 1944 je odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Pisati je začel kot gimnazijec. Glavne teme in motivi so vaški proleta- riat, čas NOB, protest proti so- cialnim krivicam in boj malega človeka. Eno njegovih najbolj znanih del je Strici so mi pove- dali. Umrl je 8. 6. 1983. Karel Destovnik je prve sti- ke z Miškom Kranjcem nave- zal leta 1939 ob pripravi Can- karjeve proslave v Šoštanju. Miško Kranjec je že takrat veljal za »precejšnjega aduta« med literati. V pismu je Kajuh povabil Miška Kranjca, naj se udeleži in sodeluje na priredi- tvi z branjem svojih del Kako je Pavliha videl in opisal Pre- kmurje in Do zadnjih meja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je ohra- njeno Kajuhovo pismo Mi- šku Kranjcu z datumom 26. avgust 1939. V pismu Kajuh povabi Miška Kranjca k sode- Kranjca, naj pregleda in oceni njegove pesmi. Poleg ocene V pismu piše: Spoštovani g. Kranjec! Šoštanj, 26. VIII. 1939 Danes dopoldne sem prejel od Šebjaniča dopi- snico glede Vaše udeležbe na literarnem večeru, ki bo v sredo, dne 30. avg. ob pol 9. uri zvečer v sokolskem domu v Šoštanju. Gotovo Vam je že Šebjanič pravil, da bi bili Vaše udeležbe zelo veseli in zato Vas to pot še enkrat v imenu »Slovenske mladine« in najmlajših sloven- skih literatov ofi cielno vabim na našo priredi- tev. Stvar se odložiti ne da, ker je že pripravljena in ve za to že precej ljudi. Torej, mislim, da Vam je to Šebjanič povedal, večer bi bil predvsem literarnega, nato pa še mla- dinskega in narodnoosvobodilnega značaja. Podrobnosti programa mi niso znane, kajti se- stavlja ga tov. Pirjevec. Toliko vem, da bodo svoje stvari čitali sodelavci »Sl. ml.« in še drugi mladi literati. Stroške bi Vam povrnili, tudi za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Nam bi bilo koncem koncev vseeno, kaj berete. Brali bi namreč na začetku programa. Najbolj veseli bi seveda bili, če bi čitali kako stvar, ki bi bila z nami kot s predstavniki naj- mlajše slovenske literature v najtesnejši zvezi. Vse to prepuščamo Vam. Če boste prišli, pridite z vlakom, ki pride v sredo ob pol 5. uri popoldne v Šoštanj. Če pridete prej, mi sporočite! Torej še enkrat, zelo veseli bi bili, če bi se udeležili naše prireditve in s tem podprli hotenja in stremljenja progresivne in delovne mladine. Prepričani smo, da Vas na prireditvi lahko pri- čakujemo. Vas v imenu vseh pozdravlja Destovnik Karel Šoštanj, Kolodvorska 2. P. S. Sporočite mi Vašo dokončno odločitev! Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Prebold. Vidimo se v petek, 23. februarja, ob 10.15 v Osnovni šoli Prebold. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Prebold. Družba NT&RC skupaj z Občino Prebold ter Osnovno šolo Prebold vabi na prireditev lovanju na literarnem večeru, ki je bil 30. avgusta 1939. V želji po nadaljnji umetni- ški rasti je Kajuh prosil Miška njegovih pesmi pa ga je za- nimalo tudi njegovo mnenje o kulturnem poslanstvu Slo- venske mladine. Pismo hra- ni Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 7, 15. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Čisto vse se ne bo odvijalo v skladu z vašimi pričakovanji, zato je bistveno, da se pravoča- sno prilagodite in najdete drugo pot. To vam bo z lahkoto uspelo. Znani ste po svoji treznosti in dobri presoji. Tudi tokrat ne boste razočarali svojih bližnjih, ko se bodo na vas obrnili s pro- šnjo, ki jo boste zlahka uslišali. Nekdo vas bo prijetno presenetil in doživite lahko prav prijetne urice. Tokrat boste imeli priložnost ugotoviti kakšen je vaš vpliv na osebo v vaši bližini. Tega, da je v slogi moč, se boste še posebej zavedali v neki priložnosti, kjer bo prišla na dan vaša prijetna stran narave. Hvalili vas bodo in od vas želeli nasvet, ki bo še kako dobrodošel za vnaprej. Z nekom boste z lahkoto »obra- čunali«. Seveda boste to storili na šaljiv način, tako da ne bo nobene zamere. Neka situacija vas vodi na pot, o kateri v preteklosti niste razmišljali. Kljub temu se boste izredno hitro prilagodili, brez kakršne koli težave. Kljub temu, da ste velik individualist in da bi najraje vse storili sami, bo po- trebno tokrat delovati v sklopu skupine ljudi. Pozorno prisluh- nite nasvetu, ki pravzaprav ne bo namenjen neposredno vam, vam pa lahko zelo koristi v pri- hodnje. Želje so eno, resničnost je drugo. Uskladiti oboje je prava umetnost in prav to vaš čaka v prihodnjih dneh. Ne oklevajte, čim prej se lotite vsega, kar je potrebno. Veste, da ste prak- tično že v zamudi! Nekdo vas lahko nehote zbode prav tam, kjer vas najbolj boli. Zelo hitro se boste zbrali in ujeli ponovno stari ritem, da se niti opazilo ne bo, da bi vas kaj vrglo iz tira. Čustva bodo ponovno izbruhni- la na dan, nikar jih ponovno ne potiskajte v ozadje. V petek, 16. februarja, bo kraljica ljubezni in denarja Venera vstopila v vaše zname- nje, kar vam obeta v prihodnjih dneh krasno počutje in prinaša dobre okoliščine. Ne potegnite se v svoj svet, saj so ljudje iz vaše okolice preprosto siti tega, da vsake toliko časa zginete. Potrudite se za večjo stabilnost in bodite bolj družabni. Sicer pa to v prihodnjih dneh ne bo težko, saj vam bo družba pri- jala. V ponedeljek, 19.2., bo Son- ce vstopilo v vaše znamenje in pričela se bo vaša enomesečna vladavina. Dobro izkoristite pozitiven vpliv, ki vam ga ta položaj prinaša in zablestite s svoji najboljši izdaji! Dobremu nasvetu prijateljske osebe pri- sluhnite z vsem srcem, saj vam je povedano tisto bistveno. Sicer odgovore iščite samo pri sebi, ne izhajajte iz predpostavk drugih ljudi. In seveda, kar je najbolj pomembno, poslušajte intuici- jo! Neka misel vam že dlje časa ne da miru in tudi tokrat se boste ukvarjali z njo. Želja po spremembi vas bo gnala daleč, pazite, da celo ne preveč daleč! Pri svojih odločitvah boste ne- omajnih. Tisto kar boste rekli, boste tudi izpeljali do konca. Zato tudi uspeh ne bo izostal, kar tako naprej, vse vam bo šlo dobro od rok. Načrte boste izpe- ljali drugega za drugim in bili pri tem zelo uspešni. V četrtek in v petek do ve- černih ur boste gostili Luno v svojem znamenju. V teh dneh bo vaš šarm še posebej izražen, zato ga lahko izkoristite v dobro partnerskih odnosov. Če ste še sami, nikar ne ostajajte doma, pojdite raje v družbo, kjer bo- ste naravnost blesteli. V petek bo nastopil kvadrat med Luno in Soncem, prvi lunin krajec v vašem znaku, zato nadzorujte svoje strasti, še zlasti ljubosumje in posesivnost! Od petka zvečer pa vse do po- nedeljkovih zgodnjih jutranjih ur bo Luna v vašem znamenju. Živahni, radovedni, polni po- trebe po gibanju in komuni- kaciji boste. Izkoristite vikend za aktiviranje svojih prioritet, predvsem za stike z vami zani- mivimi ljudmi. Energetsko ste v izredno dobrem obdobju, zato te dni izkoristite za to, da na- predujete s svojimi načrti. Vse, kar si boste zaželeli, boste tudi dobili, vendar morate biti kljub temu strpni. Nov delovni teden se bo pri- čel pod okriljem Lune v vašem znaku. Ker je Luna naravna vladarica Raka, bo njen vpliv še toliko bolj intenziven! Občutki bodo zelo močni, dovolite, da vas vodijo skozi prostor in čas. V teh dneh boste čutili veliko že- ljo po tem, da utrdite svoj odnos na poslovnem področju. Med- sebojni odnosi bodo skaljeni, zato morate komunikaciji dati prosto pot. Vaša vitalna energija je bila v zadnjih dneh nekoliko nižja, od ponedeljka naprej pa se bo pričela lepo dvigovati navzgor. Potrpljenje je tisto stanje, ki ga morate gojiti zavestno. Nikar se po nepotrebnem ne obremenjuj- te z zadevami, ki jih ne more- te spreminjati. Vse se vam bo obrnilo v pozitivno smer, zato nikar ne popuščajte. Še zlasti bo to očitno v sredo, 21. februarja. Kar najbilj izkoristite dogodke tega dne sebi v prid! Analiza je vaša odlika in je lahko velikokrat zelo uporabna. Vendar vseeno potegnite črto tam, kjer je to potrebno. Tokrat lahko močno pretiravate in se izgubljate v nepomembnih ma- lenkostih! Po eni strani boste polni notranje moči, ki vas bo silila, da ukrepate konkretno, po drugi strani pa vam bo obču- tek narekoval, da je bolje poča- kati, kako bo reagirala naspro- tna smer. Počakajte, ne hitite, saj ne boste prav nič zamudili. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zdravnik izpolnjuje kartotečni list in vpraša: »Kadite?« »Ne.« »Pijete?« »Tudi ne.« Doktor nekaj časa zre v pacienta, nato pa mu reče: »Nekaj bom že našel, da vam bom prepovedal.« Telefonska tajnica babice in dedka: Dobro jutro..... Trenutno se ne moreva javiti, zato vas pro- siva, da po pisku pustite sporočilo. - Če ste eden od najinih otrok, pritisnite 1, - če potrebujete varstvo, pritisnite 2, - če želite, da vam posodiva avto, pritisnite 3, - če želite, da vam opereva in zlikava, pritisnite 4, - če želite, da vnuki prespijo pri nama, pritisnite 5, - če želite, da greva po otroke v šolo, pritisnite 6, - če želite, da pripraviva kosilo in vam ga dostaviva, priti- snite 7, - če bi radi jedli pri naju, pritisnite 8, - če potrebujete denar, pritisnite 9, - če naju želite povabiti na večerjo in v gledališče – začnite govoriti, poslušava! Pogrebna povorka gre proti pokopališču, v povorki pa so same babice, stare 80–90 let. Komaj gredo, stare kosti škripajo, jamrajo, umrla jim je Francka. Na pol poti z voza pade venec. Poldka ga gre pobrat, prime ga in ga komaj dvigne, Mici pa ji zakliče: »Kaj je Poldka, si ujela šopek? » Dve dami se pogovarjata: »Včeraj sem praznovala rojstni dan.« »Čestitam. Kaj ti je kupil mož?« »Vidiš audi na spodnjem parkirišču?« »Jaaaaa …« »No, takšne barve predpasnik.« Sploh nisem vedel, da je diploma lažna. Dobil sem jo v dar od očeta. Poletne priprave za ženske: dieta, manikura, pedikura, nakup novih oblekic, sandalov, kopalk, kremic… Moški: poreže nohte na nogah in je pripravljen. »Zob ste mi izpulili v petih minutah in za to hočete 50 evrov! » »Če bi želeli, bi vam ga lahko pulil tudi dve uri!« Nogometaš Obtoženi, lahko izbirate: 3 mesece zapora ali 6000 evrov. Denar bi vzel, gospod sodnik. Babi, za rojstni dan bi imel nova platišča za avto. Ljudje, ne kupujte teh makaronov. Že tri ure jih kuham, pa so še vedno trdi. Garsonjera, obnovljena leta 2015, 380 EUR + stroški Bokobrani so dobri tudi drugje, ne samo na čolnu. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 7, 15. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Čisto vse se ne bo odvijalo v skladu z vašimi pričakovanji, zato je bistveno, da se pravoča- sno prilagodite in najdete drugo pot. To vam bo z lahkoto uspelo. Znani ste po svoji treznosti in dobri presoji. Tudi tokrat ne boste razočarali svojih bližnjih, ko se bodo na vas obrnili s pro- šnjo, ki jo boste zlahka uslišali. Nekdo vas bo prijetno presenetil in doživite lahko prav prijetne urice. Tokrat boste imeli priložnost ugotoviti kakšen je vaš vpliv na osebo v vaši bližini. Tega, da je v slogi moč, se boste še posebej zavedali v neki priložnosti, kjer bo prišla na dan vaša prijetna stran narave. Hvalili vas bodo in od vas želeli nasvet, ki bo še kako dobrodošel za vnaprej. Z nekom boste z lahkoto »obra- čunali«. Seveda boste to storili na šaljiv način, tako da ne bo nobene zamere. Neka situacija vas vodi na pot, o kateri v preteklosti niste razmišljali. Kljub temu se boste izredno hitro prilagodili, brez kakršne koli težave. Kljub temu, da ste velik individualist in da bi najraje vse storili sami, bo po- trebno tokrat delovati v sklopu skupine ljudi. Pozorno prisluh- nite nasvetu, ki pravzaprav ne bo namenjen neposredno vam, vam pa lahko zelo koristi v pri- hodnje. Želje so eno, resničnost je drugo. Uskladiti oboje je prava umetnost in prav to vaš čaka v prihodnjih dneh. Ne oklevajte, čim prej se lotite vsega, kar je potrebno. Veste, da ste prak- tično že v zamudi! Nekdo vas lahko nehote zbode prav tam, kjer vas najbolj boli. Zelo hitro se boste zbrali in ujeli ponovno stari ritem, da se niti opazilo ne bo, da bi vas kaj vrglo iz tira. Čustva bodo ponovno izbruhni- la na dan, nikar jih ponovno ne potiskajte v ozadje. V petek, 16. februarja, bo kraljica ljubezni in denarja Venera vstopila v vaše zname- nje, kar vam obeta v prihodnjih dneh krasno počutje in prinaša dobre okoliščine. Ne potegnite se v svoj svet, saj so ljudje iz vaše okolice preprosto siti tega, da vsake toliko časa zginete. Potrudite se za večjo stabilnost in bodite bolj družabni. Sicer pa to v prihodnjih dneh ne bo težko, saj vam bo družba pri- jala. V ponedeljek, 19.2., bo Son- ce vstopilo v vaše znamenje in pričela se bo vaša enomesečna vladavina. Dobro izkoristite pozitiven vpliv, ki vam ga ta položaj prinaša in zablestite s svoji najboljši izdaji! Dobremu nasvetu prijateljske osebe pri- sluhnite z vsem srcem, saj vam je povedano tisto bistveno. Sicer odgovore iščite samo pri sebi, ne izhajajte iz predpostavk drugih ljudi. In seveda, kar je najbolj pomembno, poslušajte intuici- jo! Neka misel vam že dlje časa ne da miru in tudi tokrat se boste ukvarjali z njo. Želja po spremembi vas bo gnala daleč, pazite, da celo ne preveč daleč! Pri svojih odločitvah boste ne- omajnih. Tisto kar boste rekli, boste tudi izpeljali do konca. Zato tudi uspeh ne bo izostal, kar tako naprej, vse vam bo šlo dobro od rok. Načrte boste izpe- ljali drugega za drugim in bili pri tem zelo uspešni. V četrtek in v petek do ve- černih ur boste gostili Luno v svojem znamenju. V teh dneh bo vaš šarm še posebej izražen, zato ga lahko izkoristite v dobro partnerskih odnosov. Če ste še sami, nikar ne ostajajte doma, pojdite raje v družbo, kjer bo- ste naravnost blesteli. V petek bo nastopil kvadrat med Luno in Soncem, prvi lunin krajec v vašem znaku, zato nadzorujte svoje strasti, še zlasti ljubosumje in posesivnost! Od petka zvečer pa vse do po- nedeljkovih zgodnjih jutranjih ur bo Luna v vašem znamenju. Živahni, radovedni, polni po- trebe po gibanju in komuni- kaciji boste. Izkoristite vikend za aktiviranje svojih prioritet, predvsem za stike z vami zani- mivimi ljudmi. Energetsko ste v izredno dobrem obdobju, zato te dni izkoristite za to, da na- predujete s svojimi načrti. Vse, kar si boste zaželeli, boste tudi dobili, vendar morate biti kljub temu strpni. Nov delovni teden se bo pri- čel pod okriljem Lune v vašem znaku. Ker je Luna naravna vladarica Raka, bo njen vpliv še toliko bolj intenziven! Občutki bodo zelo močni, dovolite, da vas vodijo skozi prostor in čas. V teh dneh boste čutili veliko že- ljo po tem, da utrdite svoj odnos na poslovnem področju. Med- sebojni odnosi bodo skaljeni, zato morate komunikaciji dati prosto pot. Vaša vitalna energija je bila v zadnjih dneh nekoliko nižja, od ponedeljka naprej pa se bo pričela lepo dvigovati navzgor. Potrpljenje je tisto stanje, ki ga morate gojiti zavestno. Nikar se po nepotrebnem ne obremenjuj- te z zadevami, ki jih ne more- te spreminjati. Vse se vam bo obrnilo v pozitivno smer, zato nikar ne popuščajte. Še zlasti bo to očitno v sredo, 21. februarja. Kar najbilj izkoristite dogodke tega dne sebi v prid! Analiza je vaša odlika in je lahko velikokrat zelo uporabna. Vendar vseeno potegnite črto tam, kjer je to potrebno. Tokrat lahko močno pretiravate in se izgubljate v nepomembnih ma- lenkostih! Po eni strani boste polni notranje moči, ki vas bo silila, da ukrepate konkretno, po drugi strani pa vam bo obču- tek narekoval, da je bolje poča- kati, kako bo reagirala naspro- tna smer. Počakajte, ne hitite, saj ne boste prav nič zamudili. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zdravnik izpolnjuje kartotečni list in vpraša: »Kadite?« »Ne.« »Pijete?« »Tudi ne.« Doktor nekaj časa zre v pacienta, nato pa mu reče: »Nekaj bom že našel, da vam bom prepovedal.« Telefonska tajnica babice in dedka: Dobro jutro..... Trenutno se ne moreva javiti, zato vas pro- siva, da po pisku pustite sporočilo. - Če ste eden od najinih otrok, pritisnite 1, - če potrebujete varstvo, pritisnite 2, - če želite, da vam posodiva avto, pritisnite 3, - če želite, da vam opereva in zlikava, pritisnite 4, - če želite, da vnuki prespijo pri nama, pritisnite 5, - če želite, da greva po otroke v šolo, pritisnite 6, - če želite, da pripraviva kosilo in vam ga dostaviva, priti- snite 7, - če bi radi jedli pri naju, pritisnite 8, - če potrebujete denar, pritisnite 9, - če naju želite povabiti na večerjo in v gledališče – začnite govoriti, poslušava! Pogrebna povorka gre proti pokopališču, v povorki pa so same babice, stare 80–90 let. Komaj gredo, stare kosti škripajo, jamrajo, umrla jim je Francka. Na pol poti z voza pade venec. Poldka ga gre pobrat, prime ga in ga komaj dvigne, Mici pa ji zakliče: »Kaj je Poldka, si ujela šopek? » Dve dami se pogovarjata: »Včeraj sem praznovala rojstni dan.« »Čestitam. Kaj ti je kupil mož?« »Vidiš audi na spodnjem parkirišču?« »Jaaaaa …« »No, takšne barve predpasnik.« Sploh nisem vedel, da je diploma lažna. Dobil sem jo v dar od očeta. Poletne priprave za ženske: dieta, manikura, pedikura, nakup novih oblekic, sandalov, kopalk, kremic… Moški: poreže nohte na nogah in je pripravljen. »Zob ste mi izpulili v petih minutah in za to hočete 50 evrov! » »Če bi želeli, bi vam ga lahko pulil tudi dve uri!« Nogometaš Obtoženi, lahko izbirate: 3 mesece zapora ali 6000 evrov. Denar bi vzel, gospod sodnik. Babi, za rojstni dan bi imel nova platišča za avto. Ljudje, ne kupujte teh makaronov. Že tri ure jih kuham, pa so še vedno trdi. Garsonjera, obnovljena leta 2015, 380 EUR + stroški Bokobrani so dobri tudi drugje, ne samo na čolnu. Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 7, 15. februar 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 608 SUDOKU 609 SUDOKU 300 REŠITEV SUDOKU 299 Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! je tudi v dvoje lepo. To je prvič, da sva na počitnice lahko pripeljala ... 3K AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT) TERENSKI VOZILI STRJEN MATERIAL, STALJEN PRI VARJENJU Povsod z vami HIGIENSKI PRI PO- MOČEK KORALNI OTOK PODREMO GA S KROGLO SAMICE PRAŠIČA TEMELJNI DAVEK V SLOVENIJI SL. ARHITEKT FABIANI SPECIALIST ZA GOVORNE MOTNJE DEJANJE, S KATERIM JE PRIZADETA ČAST, UGLED PROUČUJEJO VIRUSE AL PACINO VIJUGASTE, PREPLETENE DEL NOGE GRAD PRI MORAVČAH SVETA GORA V GRČIJI LJUBLJANA ŽIVEC (LAT.) ŽIVO, GAŠENO RUŠIMO ZNIŽANI TON E NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR PETROVIČ SLOVENSKA IGRALKA KRAVANJA ORANJE (STAR.) LISTNATO DREVO NADA, UP AMERIŠKI IGRALEC (JEFF) PIJAČA PRED JEDJO ZA BOLJŠI TEK V NAZARJAH JE SOTOČJE … IN SAVINJE ZAČIMBNA RASTLINA FRANCOSKA ŠA NSON- JERKA PIAF MODER- NIZIRAJ PREBIVALKE ANDORE AMERIŠKA IGRALKA HATHAWAY NOGOMETNO DRUŠTVO POVELJNIK LADJE BARVA AVTO- MOBILE STRANIŠČE (NEM.) OBOK KRAJ V POSOČJU S CEMEN- TARNO NAFTA (ANG.) SEVERNO- ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT OVRED- NOTITA VISOKA STOPNJA JEZE NAPRAVI ZA MERJENJE ČASA SADEŽ PODOBEN SLIVI OTOK V KVARNERJU ŽLAHTNI PLIN BLAGAJNIŠKI POPUST VOLK … IN KOZA CELA VRSTA VRBE NEKDANJI HRVAŠKI PREMIER (IVICA) OREL BREZ VOKALOV OBREDNE POSODE ASUANSKI … JE NA NILU ANTHONY HOPKINS GRŠKI ČRKI α IN ψ NESTRO- KOVNJAKA PRIPADNIK INDOEVROP- SKE SKUPINE LJUDSTEV JUDOVSKI KRALJ BOROVINA PLIN OSTREGA VONJA AKVARIJ JE DRAMA … FLISARJA SL. IGRALEC (BORUT) Spet so nam ukinili zavarovanje ... TURŠKO POKRIVALO AM. IGRALEC (MARTIN) RADA PADE V OKO NEKDANJA SLOVENSKA PLAVALKA ISAKOVIĆ PIJANEC SE SPREOBRNE, … V JAMO ZVRNE ZAPOREDNI ČRKI SLADKOVOD- NA RIBA NEKDANJE IME DR KONGO STAVBNO POHIŠTVO ENA (ANG.) JAPONSKI MODNI KREATOR TAKADA LEZE, LEZE KROKODIL, KROKODIL IZ REKE … PLAKAT ŠOLA ZA RAVNATELJE KAKRŠEN OČE, … SLOVENSKI IGRALEC (MARKO) IRSKA REPUB- LIKANSKA ARMADA 5 1 3 7 8 2 9 4 6 Novi TEDNIK št. 7 15. 2. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 7, 15. februar 2024 PISANI SVET Laško bo oktobra gosti- lo peto Svetovno prven- stvo v namiznem tenisu za bolnike s parkinsono- vo boleznijo. Nenad Bach, hrvaško-ameriški glasbe- nik, ki je prvi začel igrati namizni tenis kot terapijo za parkinsonovo bolezen, prvenstvo imenuje tudi festival upanja. Igranje in redna vadba namiznega tenisa namreč dokazano izboljšujeta psihofi zično stanje vseh, ki trpijo za boleznijo. Laška dvorana Tri lilije bo od 14. do 19. oktobra gostila prvenstvo, tekmo- valci bodo za trening upo- rabljali tudi bližnjo dvora- no Osnovne šole Primoža Trubarja, nastanjeni bodo v Thermani Laško. To pr- venstvo bo peto po vrsti, prvega so priredili leta 2019 v New Yorku, ko je sodelovalo 62 bolnikov, letos pa v Laškem pričaku- jejo približno 350 tekmo- valcev iz 30 držav. Častna pokroviteljica prvenstva bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Igranje namiznega teni- sa znanstveno dokazano ugodno vpliva na bolnike s parkinsonovo boleznijo, njegov namen pa je pred- vsem upočasniti napredo- vanje bolezni. »Bolniki, ki igrajo namizni tenis, so ponovno pridobili ne- katere sposobnosti, ki so jih pred tem že izgubili. Nenad Bach na primer je z njegovo pomočjo ponov- no lahko začel igrati kita- ro, saj se povezave med možganskimi celicami ponovno obnovijo oziro- ma najdejo novo pot. Vse zahvaljujoč namiznemu tenisu,« je povedala pred- sednica društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. Sve- tovno prvenstvo bo tudi organizirano pod okriljem tega društva. Slovenski igralci so sicer drugi naj- bolj uspešni v igranju na- miznega tenisa, pred njimi so le Nemci, ki imajo več kot 2 tisoč igralcev. JF V uvodu občinstvo navdušil Branko Šturbej 32. Dnevi komedije v celj- skem gledališču so se začeli v soboto s predstavo Kar ho- čete v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Skoraj dve uri dolga kome- dija je v prvem delu večino občinstva pustila ravnodušne- ga, razplet pa je terjal precej smeha. Predstavi je občinstvo namenilo oceno 4,3017, za komedijanta večera je izbralo Branka Šturbeja. Po daljšem monologu je bil deležen apla- vza na odprti sceni. Izstopali so še Polona Juh (nepozaben je bil njen obrat v zraku za 180 stopinj v visokih petah), mlada Tina Vrbnjak s prodornim gla- som, Gregor Baković … V torek je bila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje predstava Lunapark v izvedbi Mestne- ga gledališča ljubljanskega. Danes bo spet na odru SNG Drama Ljubljana, v komediji Tango nastopa tudi Jurij Zrnec. T oplo priporočamo obisk jutri- šnje predstave Paradiž, ekipa gostiteljev lahko za razliko od lani poseže zelo visoko v tek- movanju za najbolj žlahtno ko- medijo. DŠ Priložnostno darilo je Branku Šturbeju izročila igralka SLG Celje Eva Stražar. Za njo je mo- žno videti obraz Tine Vrbnjak. Levo od Šturbeja je Polona Juh. (Foto: Katja Kodba/SLG Celje) Je res minilo že 40 let? No, saj je po priloženi fotografi ji to tudi mogoče videti. Na olimpijske igre v Sarajevu sta leta 1984 od- potovala dva predstavnika Novega tednika in Radia Celje, novinar Tone Vrabl in fotograf Edi Masnec. Slednji je na Baščaršiji ujel družino iz Celja. Na fotografi ji je naš sodelavec Dean Šuster, ki je bil tedaj maturant I. gimnazije v Celju. Z družino je teden dni preživel pri očetovi teti Lojzki Keković, Polzelanki, ki je bila do tedaj že 33 let v Sarajevu, v katerem je tudi umrla med kasnejšo vojno. Naš športni novinar se je udeležil tudi slavno- stnega odprtja iger na sta- dionu Koševo, »srebrni ve- leslalom« (obletnica je bila včeraj) Jureta Franka pa si je ogledal že doma. V na- slednji številki Novega te- dnika se bomo podrobneje spomnili dogodkov izpred štirih desetletij. NT Naš novinar Dean Šuster s staršema v Sa- rajevu pred natanko 40 leti. (Foto: Edi Masnec) Z namiznim tenisom v boj proti bolezni Ekipa, ki bo oktobra poskrbela za nemoteno izvedbo petega Svetovne- ga prvenstva v namiznem tenisu za bolnike s parkinsonovo boleznijo. (Foto: Andraž Purg) Zimo v Celju preganjali tudi folkloristi Raznovrstne maske so na pustno soboto zasedle celjsko mestno središče. Med njimi smo v povorki lahko opazili tudi predstavnike KD Celjska folklorna skupina, ki so se od- zvali povabilu Zavoda Celeia Celje. Tokrat so folkloristi v štajer- skih nošah predstavili štajerske pustne plese. Kot pravijo, so tako obiskovalci celjskega pu- sta lahko videli nekaj že skoraj pozabljenih tradicionalnih, pri- stnih plesov. Sicer celjski folkloristi pozi- vajo k oživljanju in si prizade- vajo za ohranjanje slovenske kulture. Tako je nekdanji član folkloristov na pustno soboto s kurentovo opravo obiskal tudi varovance enot CVD Golovec. ER Maske so narejene ročno in so stare več kot 30 let. Ker so se nekoč maskirali samo moški, so to celjski folkloristi tudi upoštevali. (Foto: KD Celjska folklorna skupina) Na Rogli so slovesno od- prli novo, že deveto akcijo Šolar na smuči. Letos se je prijavilo 61 šol iz vse Slovenije. Približno 1.800 učencev četrtih razredov se bo učilo alpskega smu- čanja na Rogli, Maribor- skem Pohorju, Gačah in Starem vrhu. Približno 1.400 učencev tretjih ra- zredov se bo v Planici, na Pokljuki, Rogli, v centru Bonovec Medvode, Stane- žičah in Parku Jezersko učilo teka na smučeh. Organizatorji akcije so v devetih letih na smuči po- stavili približno 12 tisoč otrok, polovica je bila na smučeh prvič. »Smučanje kot šport je pred velikim iz- zivom. Zime so iz leta v leto milejše, soočamo se z glo- balnim segrevanjem. Akcijo smo pred leti zasnovali, ker otroci danes nimajo takšnih pogojev za smučanje, kot so jih imeli včasih, ko so si za domačim blokom ali za hišo uredili smučišče in se učili prvih korakov na smučeh. Zato smo začeli razmišlja- ti, kako otroke spraviti na smuči,« je dejal Uroš Zu- pan, direktor Smučarske zveze Slovenije in pobudnik akcije Šolar na smuči. Kot je še dejal, si želijo, da bi ta akcija nekoč zajela celotno generacijo 20 tisoč otrok. Učence so na Rogli poz- dravili in nagovorili špor- tni vzorniki Petra Majdič, Jure Košir, Franci Petek in tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar. Go- vorili so o pomenu varnega in zabavnega smučanja ter o spodbujanju gibanja za zdrav razvoj otrok. BF Letos 3.200 učencev smučanja Na Rogli je otroke nagovoril tudi Jure Košir. (Foto: SZ Slovenije)