rTTTgm17# JLwß j r/llij 7 f # / 7/ >TjT*T #/| IIJ hklllll! jr ITiTJ] / diLUfcMMvisfßmL • 1 [* t '/f# /f y / mn Zadruga mozirje SPOMLADANSKA PRODAJNA AKCUA GRADDENEGA z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. CEMENT TRBOVLJE 45 S APNO IGM ZAGORJE 33 KG MATERIALA (od 22.4.1996 ddN s - OPEKA BRAMAC (CENA DO RAZPRODAJE ZALOG) KOM - MEŠALEC ZA BETON LIV - SAMOKOLNICA LIV PO TOVARNIŠKIM CENAR: - OGRAD ORMOŽ - SIPORGX ZAGORJE ' 679,00 ^0 479.00 109.00 1.890,00 5.499,00 ^"W/J' K'' PLAČILNI P060JI: - potrošniški kredit na 1 - potrošniški kredit na 1 - potrošniški kredit na 1 - SCHIEDEL GRADNJA ŽALEC - KRIŽEVSKE OPEKARNE - LJUBEČNA CELJE - TERMO ŠKOFJA LOKA... 4 obroke brez obresti 6 obrokov z 6% fiksno obrestno mero 12 obrokov z 12% fiksno obrestno mero /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenie PODJETJA, PODJETNIKI, OBRTNIKU Postanite tudi Vi član plačilno-kreditnega sistema EUROCARD! Sprejemanje kartice LB Eurocard na vaših prodajnih mestih je gotovo dobra poslovna odločitev. Zakaj Vam to svetujemo? Prepričani smo, da je dvajsetletno obdobje poslovanja z mednarod no plačilno kartico EUROCARD zadosti dolgo obdobje, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Na svoji dolgi poti je doživljala spremembe, ki so ji omogočile širok krog uporabnikov. Kartica pomeni za prodajna mesta: - povečanje in pospeševanje prodaje - enostaven obračun za trgovca - zanesljivo plačilo - možnost izbire dneva plačila - brezplačno dobavo propagandnega materiala in obrazcev - nudenje strokovne pomoči (navodila) - varnost poslovanja (24 urna avtorizacija, stop lista) V imenu Nove Ljubljanske banke Ljubljana d.d., ki ima soglasje (licenco) lastnika - podjetja Europay International, sklepa pogodbe tudi naša banka. Vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje in s področja Zgornje Savinjske doline, da se oglasite v LB SB Velenje d.d. na Rudarski 3, v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje) oz. nas pokličete, da Vas bomo dodatno informirali, po sklenitvi pogodbe pa tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali. © mwm ©m ubšqu s.p. Cesta v Loke 10, 3330 MOZIRJE Tel.: 063/831-089 NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH: - POTNIŠKE PNEVMATIKE: MICHELIN, SAVA, HANKOOK, PLATIN, FALKEN, CONTINENTAL, ROTAL (obnovljene), - ALU PLATIŠČA ALESSIO, KING, AEW - TOVORNE PNEVMATIKE: MICHELIN, SAVA-SEMPERIT, GOOD YEAR, CONTINENTAL, KUMHO, HANKOOK, MATADOR, PROTEKT, BANDAG, - TOVORNA PLATIŠČA RABLJENA IN NOVA - TRAKTORSKE PNEVMATIKE: BARUM, FULDA MENJAVA OLJA PRI NAS KUPLJENE PNEVMATIKE VAM MONTIRAMO IN CENTRIRAMO BREZPLAČNO MOŽNOST NAKUPA NA VEČ ČEKOV! PEDNJA KNJIŽNICA CELJE fl? 212 N*#loVni@* Pomlad je zaživela Foto: Ante Blaževič Kljub zaostritvam na trgu Zadruga Mozirje uspešno posluje „Ca? 0pi Občina lahko prepreči postavitev radarja gl, na Menini planini Aleksander Videčnik častni član Arhivskega društva Slovenije Odlični nastopi mladih glasbenikov Glasbene šole Nazarje Gradbena prilojga: Zgraditi hišo in v njej ustvariti topel dom Začetek pomladanskega dela Zgornjesavinjske lige v malem nogometu Urednikova beseda Tokratna številka Savinjskih novic, ki ste jo prijeli v roko, je na račun gradbene priloge nekoliko zajetnejša. Vsekakor pa prihaja ravno pravi čas, ko se je pomlad končno le odločila, da se bo zbudila in nas ogrela po dolgi, hladni in sneženi zimi. Trgovci sicer tarnajo, da so minula leta v takem obdobju prodali že bistveno več gradbenega materiala, toda kaj hočemo, ga bodo pa letos več v krajšem času. Dogajanje v Zgornji Savinjski dolini je v tem času izredno živahno, kar je zaznati tudi iz vsebine časopisa. Se posebej pozorno so bile oči pred nedavnim uprte v Gornji Grad, kamor je prišel na obisk državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, Radovan Tavzes. Rezultat tega obiska je silno pomembna informacija, da občina ima formalno pravno možnost preprečiti postavitev radarja, kar je bila dolgo časa neznanka. Odločitve bodo sledile v prihodnjem obdobju, pretežni del pisem bralcev na to temo pa tudi nazorno kaže na to, kako živo je omenjena tema prisotna med ljudmi. Občinski sveti v tem mesecu v glavnem obravnavajo in sprejemajo letošnje občinske proračune, ki so seveda preskromni po obsegu, da bi zmogli zajeti številne potrebe v lokalnem okolju. Morda se sliši že kot jamranje, toda dovolj je, da se odpeljemo v večje centre, še posebej v Ljubljano, pa nam je takoj jasno, kje se investira. Mi pa se ubadamo z vsakim kvadratnim metrom ceste posebej, da o objektih niti ne govorimo. Po dolgem času je nov poslovni objekt začel rasti v Nazarjah. A je treba reči, da vsi nad njim niso navdušeni, čeprav naj bi dal nov impulz podjetništvu v tem delu doline. No, tudi o podjetništvu oziroma o njegovem pospeševanju je bilo v preteklih dneh precej govora, očitno pa je, da so se občine večinoma odločile za samostojne akcije. Koliko bodo pri tem uspešne, bodo presodili podjetniki sami. Skupnega tovrstnega sklada na nivoju doline pa očitno ne bo. V množici prijetnih in manj prijetnih novic je bila vsekakor najbolj razveseljiva tista o sprejemu našega sodelavca Aleksandra Videčnika v častno članstvo Arhivskega društva Slovenije. Kako pomembno priznanje za njegovo neprecenljivo delo. Čestitamo! Med prazniki se imejte lepo in se odpočijte od vsakdanjih naporov. In kje lahko to storite lažje kot v bujno cvetočem Savinjskem gaju? f Čestitamo za Dan upora proti okupatorju in Praznik dela! Uredništvo IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. M-ZKZ Mozirje Kljub zaostritvam na trgu uspešno poslovanje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je imela svoj 4. občni zbor na velikonočni ponedeljek v Solčavi. Zadružniki so se seznanili s poslovanjem zadruge v minulem letu, ki je bilo kljub zaostrenim razmeram na trgu uspešno, in se dogovorili, kako bodo delali v prihodnje. Anton Vrhovnik, direktor M-ZKZ Mozirje: Osnovno vodilo zadružništva prihaja vedno bolj do izraza 'Če pogledamo poslovanje Zadruge v lanskem letu, lahko rečem, da smo gospodarili kar v zaostrenih prilikah. Analizo našega poslovanja moram razdeliti na dva dela: eno so fizični pokazatelji, kar pomeni koliko smo pridelali in koliko smo prodali, drugo pa so finančni pokazatelji oziroma koliko nam je ostalo po opravljenem delu. 0 poslovanju zadruge v letu 1995 je spregovoril direktor Anton Vrhovnik. Podrobno je analiziral posamezne dejavnosti in predlagal, da se ustvarjeni dobiček v višini 9 milijonov tolarjev nameni v poslovni sklad, da se zadružnikom izplača stimulacija v višini 2 odstotka od ustvarjenega prometa z zadružno kartico in da se za 6 odstotkov poveča zadružni članski delež. Finančni rezultat zadruge v minulem letu je razložil računovodja Franc Miklavc, tekoče problematike v kmetijstvu pa se je dotaknil vodja delovne enote Kmetijstvo Ivan Acman. Povedal je, da pri reji perutnine ni bilo večjih odstopanj, pač pa so se v pozitivno smer premaknili rezultati pridelave mleka. Nekoliko bolj zaskrbljujoče je stanje na področju govedoreje, saj v dolini ni pravega pasemskega sestava klavne živine. Acman je opozoril tudi na novosti pri odkupu mleka, kjer od 1. aprila dalje velja nova uredba o načinu plačevanja. 0 planskih usmeritvah Zadruge v letu 1996 je spregovoril pomočnik direktorja Lojze Plaznik. Osnovni cilj je seveda tudi letos pozitivno poslovanje, za kar pa bo potrebno omejevanje stroškov in nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. Zadruga si bo prizadevala, da bo vedno v stanju odkupiti ponujeno kmetijsko blago v dolini in ga plačati v dogovorjenem roku. Prizadevanja bodo tekla tudi v smeri čimboljšega zadovoljen vanja potreb članov in čimbolj uspešne rešitve postopkov denacionalizacije. Inves- ticije so predvidene v višini 40 milijonov tolarjev. Povečati pa bo potrebno promet v trgovinah in gostinskih lokalih. Občini zbor zgornjesavinjskih zadružnikov je pozdravil predstavnik Zadružne zveze Slovenije, g. Marinc, ki se je o poslovnih rezultatih zadruge izrazil zelo pohvalno. Marsikje v Sloveniji zadruge poslujejo povsem drugače, torej slabše. Marinc je spregovoril tudi o prizadevanjih zveze glede omejitev odkupa mleka ter opozoril, da država za podporo zadružništva še vedno ni storila nič. V razpravi se Florjan Remic menil, da je zadružna zveza pri pogajanjih z vlado premalo ostra in zato premalo uspešna. Če se glede tega ne bo nič spremenilo, zadružna zveza niti ni potrebna. Ostali razpravljalci so se usmerili predvsem na problematiko odkupa mleka, kjer je situacija kljub nominalno višji odkupni ceni slabša, kot je bila pred časom, saj so se medtem povečali minimalni prispevki, ukinjen pa je bil tudi dodatek za družinske kmetije. Franc Bezovšek je izpostavil problem socialne varnosti kmetov, ki je zelo zaskrbljujoč in bo sčasoma povzročil propadanje kmetij. Zadružnike, ki so po končani razpravi sprejeli predlagane sklepe v zvezi z zaključnim računom, so pozdravili dr. vet. med. Ciril Kralj v imenu veterinarjev, Toni Breznik v imenu zavoda za gozdove in Štefka Goltnik v imenu kmetijske svetovalne službe. Franci Kotnik Če najprej pogledamo fizične pokazatelje, smo lahko več kot zadovoljni, kajti v preteklem letu se je v zadrugi fizični obseg poslovanja povečal za 10 odstotkov. Najbolj se je povečalo poslovanje v osnovnem kmetijstvu. Odkupili smo' kar 11,1 milijona litrov mleka, kar je največ v zgodovini zadruge, razen tega dejstva pa velja poudariti, da je bilo več kot dve tretjini tega mleka prvega kakovostnega razreda. V letošnjem letu žal ne predvidevamo takšnega porasta kot lansko leto, ko je znašal kar 9 odstotkov, zaradi delno spremenjenih finančnih pogojev, delno pa tudi zaradi cenovnega neskladja pri krmi. Zadovoljive rezultate smo beležili pri pitanju živine. Povečali smo jo za 30 odstotkov, resnici na ljubo tudi na račun krepke krize prodaje v poletnih mesecih. Kljub temu dejstvu je odkup živine še vedno na dobri polovici tistega v najboljših časih zadruge. Z dobro angažirano akcijo pri naših kupcih smo uspeli praktično vse prodati brez večjega čakalnega obdobja in predvidevamo, da bomo šli z enakim trendom letos naprej. Naslednja kmetijska dejavnost je perutninarstvo. Tu smo proizvedli nekaj več kot leto poprej, bistvenih razlik pa tu ne more biti. Rezultati za lansko leto so kar ugodni, za letošnje leto pa smo malce zaskrbljeni, da ne bi šlo več tako naprej. Izredno dobro smo lansko leto vršili odkup lesa, ki se je povečal za 10 odstotkov. Odkupili smo preko 55 tisoč kubikov, kar predstavlja 55 do 60 odstotkov etata celotne Zgornje Savinjske doline. Približno 20 odstotkov od te mase oz. 10 tisoč kubikov je bilo odkupljenih izven območja doline, to je na šoštanjskem in spodnjesavinjskem območju. Misilimo, da bi morali nadaljevati s takim trendom tudi v letošnjem letu. Čeprav količine ne bomo mogli bistveno povečevati, pa bi radi odkupili več lesa boljše kvalitete, kajti od teh 55 tisoč kubikov je bila polovica lesa slabše kvalitete, torej za iverne plošče, jamski les in podobno. V trgovskih dejavnostih, ki predstavljajo po zaposlenih v zadrugi več kot polovico vseh, smo v lanskem letu tudi beležili 10-odstotno realno povečanje prometa, vendar moram reči, da se tu soočamo z izredno hudo konkurenco privatnega sektorja. To je toliko bolj pomembno, ker je naša dolina redko poseljena, vseh nas je komaj nekaj preko 16 tisoč, novega turizma, na katerega veliko računamo, še ni, pa tudi nikakršnega tranzita, saj je naša dolina nekakšen zaprt žep. Zaradi tega dejstva se nam je v zadnjih letih povprečna marža bistveno znižala in danes lahko trdimo, da smo tudi zasebnikom pri večini artiklov konkurenčni, čeprav se zavedamo, da po pogojih gospodarjenja še zmeraj nismo enaki. V gostilnah, ki jih je devet, je šlo poslovanje normalno naprej, v obrtni kooperaciji pa se je zaradi spremenjenih pogojev poslovanja število zaposlenih zmanjšalo na minimum. Z novim letom to ni več samostojna delovna enota, ampak smo jo priključili komerciali. Lastne dejavnosti so v zadrugi vsako leto manjšega pomena. Imamo približno 60 hektarjev hmeljišč, kjer je bila letina lansko leto k sreči malo boljša kot predhodna leta, vendar so pa prodajne cene zaradi izredne konkurence z vzhoda in Kitajske razmeroma nizke. Za avtopark smo lani dobro skrbeli, posloval je pozitivno, obnovili smo ga z dvema avtomobiloma, čeprav ne povsem novima. Medtem mehanična delavnica že vrsto let stagnira in gre zelo težko gre v korak s časom, ko je na pohodu specializacija. Delavnica sedaj največ storitev opravlja znotraj zadruge, za avtopark, za popravilo strojnega parka, zato smo na upravnem odboru sprejeli sklep, da se prestrukturira ali v režijske delavnice ali da jo ukinemo in jo damo mehanikom v najem. Za zadrugo je zelo pomembna tudi hranilno kreditna služba. V Sloveniji smo na 8. ali 9. mestu, hranilne vloge so se nam v lanskem letu kar lepo povečale in imamo bilančno vsoto preko 300 milijonov tolarjev. Pri finančnih kazalcih bi se dotaknil samo dobička. Lani nam je ostalo nekaj preko 9 milijonov, to je nekaj več kot predlani, vendar je ta rezultat v primerjavi s tistim, kar smo lani "obrnili", še vedno nizek. Pri tem moram poudariti tudi to, da smo preteklo leto uresničili vse tiste ukrepe, ki smo si jih zadali na lanskem občnem zboru. Število zaposlenih smo zmanjšali za 15, tako nas je sedaj okoli 280. Zdržali smo brez novih kreditov, striktno smo se držali načela, da mora biti mleko plačano 15. v mesecu za pretekli mesec, pitanci 15 dni oziroma v poletnih mesecih 30 dni po oddaji, les naslednji teden za pretekli teden itd. Takšne finančne politike se bomo držali tudi v letošnjem letu, kajti zavedamo se, da je takojšnje plačilo ali plačilo v dogovorjenem roku temelj Za dobre poslovne odnose, ne samo znotraj zadruge temveč tudi pri naših poslovnih partnerjih. Preteklo leto smo tudi nekaj investirali, celoten znesek investicij je znašal 52 milijonov tolarjev. V letu 1995 smo dobro sodelovali z vsemi lokalnimi skupnostmi na območju doline, od vseh smo uspeli pridobiti nekaj sredstev v obliki premij za subvencioniranje naše proizvodnje in istočasno tudi za plemenske živali. Program smo predložili tudi v letošnjem letu in upamo, da bodo občine to vnesle v svoje proračune. Aktivni smo bili tudi v odnosu do zadružne zveze. Dajali smo različne pobude, zadnjo prav glede ukinitve premij višinskemu kmetijstvu. Dobro smo sodelovali tudi z veterinarji. Dejstvo je, da bo dohodek moral postati osnova naši dejavnosti. Tako na kmetijah kot v zadrugi bomo morali začeti upoštevati pravilo, da cilji posvečujejo sredstva. To pomeni, da je treba slediti tržnemu pridelku in zato naše osnovne proizvodne usmeritve nimamo kaj menjati. V tem razgibanem predalpskem svetu z razmeroma kratko vegetacijo in ob dejstvu, da industrije višje Ljubnega oz. Gornjega Grada ni, in da je kmetijstvo tako ali drugače osnovni zaslužek večine prebivalstva na tem območju, moramo ostati predvsem pri mleku, saj je zaslužek še kar primeren. Pri pitanju pa se bomo težko kosali z žitorodnimi predeli Slovenije." Kot je dejal Vrhovnik, bo vodstvo Zadruge pri nabavi materialov skušalo izboriti še boljše pogoje. Vedno in povsod je pripravljeno prisluhniti težavam članom, vsem njihovim predlogom, v ta namen so bili tudi lokalni občni zbori v vseh 11 zadružnih enotah, ki so bili dobro obiskani in so pokazali na marsikateri problem. "Osnovno vodilo zadružništva, ki je nastajalo ob prelomu tega stoletja, to je solidarnost manjšega in srednjega kmeta, prihaja čedalje bolj do izraza tudi v sedanjem času, ko se trg tako ali drugače zapira, ko je vsakega blaga dovolj, ko je denar drag in si ga lahko privoščimo samo za pametne investicije. Velja strniti naše vrste in si povedati, kaj je tisto, kar lahko izboljšamo, naša naloga pa je, da to tudi naredimo in vam o tem poročamo z željo, da bi bili rezultati naslednje leto boljši kot letošnji," je zaključil svoj govor na občnem zboru direktor Zadruge Mozirje. Franci Kotnik Podjetniški kotiček Te dni je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen javni razpis za podelitev kreditnih sredstev Sklada za razvoj malega gospodarstva s soglasjem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in v sodelovanju z nekaterimi bankami. Sredstva, pridobljena iz naslova kupnin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, v višini a) 1.400.000 SIT za dolgoročne in b) dobrih 1.766.000 SIT za kratkoročne kredite so namenjena kreditiranju projektov malega gospodarstva. K projektu so med drugimi pristopile naslednje banke: - A banka - SKB banka - Banka Celje - Komercialna banka Triglav - Krekova banka Komitentstvo pri posamezni banki ni pogoj za pridobitev kredita. Krediti so namenjeni predvsem projektom, ki zagotavljajo: - pospeševanje zaposlovanja - spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva - uvajanje sodobnih tehnologij - visoko stopnjo inovativnosti - energetsko varčnost in ekološko neoporečnost - pospešuje jo zadružništvo in skupno nastopanje na mednarodnih trgih ter skupne inovacije. Pri dodeljevanju posojil se bo upoštevala boniteta posameznih prosilcev v povezavi z možnostjo zavarovanja plačil. Predračunska vrednost investicije, ki pride v poštev pri kreditiranju, ne sme biti višja od 800.000 DEM, delež kredita na podlagi javnega razpisa je lahko največ 50% predračunske vrednosti investicije. Investitor mora med viri financiranja zagotoviti najmanj 30% lastnih virov sredstev. Kratkoročni krediti se odobravajo za obdobje do enega leta, dolgoročni za obdobje, odvisno od narave vlaganja in priloženega poslovnega načrta. Program mora poleg omenjenega izpolnjevati pogoje donosnosti, likvidnosti in imeti zaprto finančno konstrukcijo. Kreditni pogoji: - moratorij 1 leto (dolgoročni krediti) - obrestna mera T + 6% letno - stroški kredita 0,70% odobrenega posojila - zavarovanje kredita: 100% v skladu s pogoji banke. Vloga za kredit mora vsebovati: - izpolnjen obrazec Sklada za razvoj MG - poslovni načrt, izdelan po določeni metodologiji - bančno mnenje o ekonomski upravičenosti investicije - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih - obrazce M1/2 o zavarovanju zaposlenih delavcev - dokazilo o registraciji enote malega gospodarstva - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti - obrtno dovoljenje, če ga EMG ima - pri notarju overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje. Očitno tudi ne bo vseeno, kdo bo pripravil poslovni načrt, saj vloga zahteva tudi podatke o izdelovalcu poslovnega načrta in njegove reference. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli tisti, ki jih bo v njihovih prizadevanjih po investiranju finančno podprla tudi matična občina ali sklad. Kot smo izvedeli, se vse občine v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini pripravljajo na razpise sredstev za podporo projektom malega gospodarstva. Upajmo, da bo zadeva še pravočasna, saj je republiški razpis sredstev odprt do izkoristka razpisanih sredstev. Opozarjamo na to, da je Sklad za razvoj MG zelo občutljiv na vsebino vlog, zato bodo prav gotovo upoštevane samo tiste, ki v celoti zajemajo vso dokumentacijo, zahtevano z razpisom. Vida Skok POSLOVNE INFORMACIJE 1. V časopisu DELO (dne 6.4.1996), je bil objavljen razpisi Sklada za razvoj malega gospodarstva iz kupninskih sredstev zal dolgoročne in kratkoročne kredite. 2. V mesecu maju 1996 bo potekalo pet dvodnevnih seminar-j jev na temo SLOVENSKA DAVČNA REFORMA. 3. Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz Madridske zbor-1 nice. i 4. Na razpolago imamo katalog svetovalnih podjetij Slovenije. 1 5. GZS - Združenje za trgovino objavlja razpis ZAHTEVEK ZA| DODELITEV KONTINGENTA ZA UVOZ KONČNIH TEKSTILNIH 1 IZDELKOV za široko porabo za obdobje od 1.07.1996 dol 31.12.1996. i 6. Center Brdo vabi v mesecu maju 1996 na naslednje semi-| narje: * OSNOVE MANAGEMENTA ZA KADROVSKE MANAGERJE; * VODENJE MARKETINGA; * PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ ZA VEČJI PROFIT; * UČINKOVITA KOMUNIKACIJA S POVDARKOM NA VIZUALNI KOMUNIKACIJI; 1 7. Center za tehnološko usposabljanje je izdal prevod nemškei uspešnice TAKO SE USPEŠNO PRODAJA, po ceni 3.900 SIT. 8. Visoka strokovna šola za podjetnike, ki se začenja jeseni! 1996 v Portorožu razpisuje vpis 120 rednih študentov in 160| študentov ob delu. Šola traja 6 semestrov na naslednjih lokaci-| jah: Portorož, Ljubljana, Novo Mesto in Slovenske Konjice. Pri-| javnice so na voljo na Savinjsko šaleški območni zbornici 1 Velenje. 1 Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na 1 Savinjsko šaleški zbornici Velenje, Trg mladosti 2 j; (zgradba Zavoda za urbanizem), i tel.: 063 856-920, telefax; 063 855-645. Gornji Grad Nov občinski turistični prospekt V sklopu širšega projekta izdaje promocijskih materialov je minuli mesec “ugledal luč sveta“ prospekt občine Gornji Grad. Izšel je v dveh variantah, bolj in manj obsežni, ki pa sta v celostni podobi poenoteni in se v bistvu dopolnjujeta. Občinski svet Gornji Grad Sprejet letošnji proračun Osrednja točka 17. redne seje gornjegrajskega občinskega sveta je bila druga obravnava proračuna za leto 1996. Z eno samo spremembo glede na posredovani predlog so svetniki proračun za letošnje leto sprejeli soglasno. Po besedah predsednika Turističnega društva Gornji Grad Franca Pustoslemška je bil za izdajo turističnega prospekta že skrajni čas, saj je bila zadnja tovrstna edicija izdana že pred 15 leti. Je pa to kar zahteven finančni zalogaj, ki ne bi uspel brez sodelovanja vseh treh krajevnih skupnosti in ekonomske propagande. Gledano v celoti, meni Pustoslemšek, je prospekt naletel na pozitiven odziv, tu in tam pa je slišati pripombe, da so v njem preveč poudarjeni kulturnozgodovinski spomeniki in katedrala. Uporabljena vsebinska zasnova prospekta seveda ima svoj argument, da je namreč razumljivo in koristno propagirati predvsem tisto, kar je v nekem okolju specifično in česar drugi nimajo. To pa so v Gornjem Gradu prav navedeni objekti. Po izdaji prospekta v Turističnem društvu Gornji Grad že razmišljajo o naslednjem projektu - o turističnem vodniku. Nekaj gradiva zanj že obstaja, za izdajo pa naj bi bil pripravljen prihodnje leto. Razmišljanja gredo tudi v smislu izdaje monografije Gornjega Gradu, ki pa je še za stopničko ali dve zahtevnejša od vodnika in bo terjala še bolj temeljite priprave. V načrtu je tudi podroben popis naravne in kulturne dediščine v občini, ki bo terjal dolgotrajno delo na terenu. Gornjegrajski turistični delavci v prihodnje načrtujejo tesnejše sodelovanje s Savinjskim gajem in Logarsko dolino, s katerima naj bi skupaj ponudili izletnikom celovit program enodnevnega ogleda doline. Franci Kotnik Gornjegrajski proračun tako znaša 156.487.364 tolarjev, pri čemer znašajo prihodki za zagotovljeno porabo nekaj preko 101 milijon tolarjev, prihodki za druge naloge znašajo 33,8 milijona, razliko pa predstavlja prenos prihodkov iz preteklega leta. Za dejavnost občinskih organov bo letos Občina Gornji Grad namenila 15,8 milijona tolarjev, za dejavnost občinske uprave 15,1 milijona, za izobraževanje 31,4 milijona, za socialno varstvo 5,7 milijona, za otroško varstvo 13,9 milijona, za kulturo 5 milijonov, za šport 2 milijona, za zdravstvo 1,6 milijona, za kmetijstvo 3,2 milijona, za turizem 1,3 milijona, za razvoj drobnega gospodarstva milijon tolarjev, za cestno gospodarstvo 24,9 milijona, za komunalno gospodarstvo 18,2 milijona, za sklad stavbnih zemljišč 3,1 milijona, za stanovanjske prostore 3,1 milijona, za poslovne prostore 2,1 milijona, za urejanje prostora 1,6 milijona, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,2 milijona in za druge javne potrebe 0,7 milijona. Preostali del je namenjen za plačila obresti in oblikovanje rezerv. V nadaljevanju je občinski svet sprejel sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Gornji Grad ter sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996. Nato so se svetniki seznanili z gozdnogospodarskim načrtom, ki ga je za enoto Gornji Grad pripravila nazar- ska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Na posredovani načrt svetniki niso imeli bistvenih pripomb, predlagali pa so, da se uredi status gozdov na Menini, ki se nahajajo na območju pašnikov. Na podlagi javnega razpisa je bilo za vzdrževanje gozdnih cest lokalnega značaja za leto 1996 kot najugodnejši ponudnik izbrano Gozdno gospodarstvo Nazarje. Pobude župana Občine Mozirje Jakoba Presečnika za ustanovitev Sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline gornjegrajski občinski svet ni podprl, pač pa se je odločil, da bo drobnemu gospodarstvu pomagal drugače. Letos sicer v ta namen še ne bo ustanovljen občinski sklad, bo pa imenovan odbor, ki bo izvedel občinski javni razpis za sredstva, ki bodo predhodno oplemenitena preko banke. Člani občinskega sveta so se seznanili tudi z aktivnostmi, ki so v zvezi z nameravano postavitvijo radarja na Menini potekale med obema sejama. Sprejet je bil sklep, da se 24. aprila v Gornjem Gradu pripravi javna tribuna na to temo, na kateri bodo sodelovala tudi ministrstva za promet in zveze, okolje in prostor ter obrambo. Občinski svet ni sprejel odločitve o predlogu Ministrstva za okolje in prostor, da bi Občina Gornji Grad imenovala svojega predstavnika v komisijo za pripravo lokacijske dokumentacije, ampak bo o tem znova razpravljal na naslednji seji, ko bodo znani zaključki javne tribune. Franci Kotnik Občinski svet Nazarje O Glinu in proračunu 3. aprila so se na 14. redni seji zbrali člani nazarskega občinskega sveta. Poleg prve obravnave proračuna so največ časa namenili razpravi o ekonomskem položaju in ekološki problematiki podjetja Ciin Nazarje. Letošnji proračun Občine Nazarje bo predvidoma znašal dobrih 151 milijonov tolarjev. Svetniki so se v prvi obravnavi najbolj podrobno dotaknili postavke za kmetijstvo. Menili so namreč, da se denar, ki gre za pomoč kmetom, nekako porazgubi oziroma kmetje te pomoči v končni fazi ne čutijo kot prispevek občine. Del denarja, namenjenega za šport, bo šel za potrebe telovadnice pri osnovni šoli, ki bo tako lahko nekoliko večjih dimenzij, kot jih predvideva šolski standard. Proračun bo v drugi obravnavi na naslednji seji. Trenutni ekonomski položaj v podjetju Glin Holding je predstavil direktor Anton Vrhovnik. Ob tem se je vrnil v leto 1992, ko je Glin pod svoje okrilje prevzel Sklad za razvoj Republike Slovenije. Kljub težavam se je Glin uspel izogniti stečaju in izpeljati prisilno poravnavo dolgov. Danes je stanje v Glinu zadovoljivo. Vsa hčer-ska podjetja poslujejo pozitivno, vodstvo Holdinga pa je pripravilo smernice, kako naj bi se poravnali preostali dolgovi, ki jih ima Glin do svojega lastnika - Sklada za razvoj. Kot je znano, je bil v ta namen že prodan del podjetja, s katerim sta prej gospodarila Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo, še prej je bil prodan obrat v Polskavi, pripravlja pa se tudi prodaja podjetij Glin Grif, Glin IPP in Glin R1P. Po besedah Vrhovnika se sklad do predlagane rešitve do sedaj še ni opredelil, pričakovati pa je, da bo odločitev glede lastninjenja preostanka Glina (Glin Žagarstvo in Glin Pohištvo) sprejeta še letos. Vrhovnik se je zahvalil županu Ivanu Pur-natu za pomoč pri reševanju Glinovih problemov in zagotovil, da Glin ima svojo per- spektivo. Ekološko sanacijo tovarne ivernih plošč sta obrazložila direktor Glin Pohištvo mag. Ivo Glušič in dr. Iztok Potrč z mariborske tehnične fakultete. Gre za čistilno napravo za oba sušilnika iverja, ki šestkrat preveč (!) onesnažujeta okolico z lesnimi delci. Projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je v polnem teku. Na osnovi študij je bil izde-> lan model filtra, ki je že< nekaj časa priključen in kaže' dobre rezultate. Sprejemljiva je tudi ekonomska plat tega projekta. Do konca letošnjega leta naj bi eden od obeh sušilnikov že imel vgrajen filter, drugi sušilnik pa naj bi ga dobil čez dve leti. Na ta način naj bi v Glinu Pohištvo zadostili zakonskim določilom, ki terjajo sanacijo onesnaževalcev do leta 2000. Je pa marsikaj tega odvisno tudi od novega lastnika, kdorkoli to že bo. Nazarski svetniki so ob tem dodali, da se potrpljenje krajanov po 25 letih izteka in da je sedaj res skrajni čas za sanacijo. Za vzdrževalca gozdnih cest v občini je bilo izbrano podjetje GG Nazarje. Sprejet je bil tudi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Nazarje, ni pa bil potrjen predlog Vzgojnovarstvenega zavoda Mozirje o povišanju vzgojnine v vrtcih. Predlog naj bi na naslednji seji pojasnila ravnateljica zavoda Ana Kladnik. V zaključnem delu seje je župan poročal o aktivnostih v zvezi z nameravano postavitvijo radarja na Savnicah. Sestanek županov in predsednikov svetov občin Nazarje, Gornji Grad in Kamnik je bil izveden, odgovora na vprašanje o pravnih možnostih občine, da nasprotuje gradnji, pa še ni bilo. Občinski svet Luce Opravili prvo obravnavo proračuna 13. redna seja Občinskega sveta Luče, ki je bila v sredo, 3. aprila, je imela poleg ostalih točk na dnevnem redu tudi prvo obravnavo letošnjega proračuna. Razprava je bila pestra in plodna, ob zaključku pa so svetniki sprejeli predlog proračuna. Letošnji lučki proračun bo znašal dobrih 126 milijonov tolarjev. Do druge obravnave, ki je predvidena na naslednji seji, bodo posredovane pismene pripombe na sprejeti predlog. Na omenjeni seji so člani občinskega sveta sprejeli tudi zaključni račun proračuna za leto 1995. Nadzorni odbor ga je temeljito pregledal in ugotovil, da je vse tako kot mora biti. Razlogov proti potrditvi torej ni bilo. Občinski svet je soglašal s predlogom mozirskega vzgojnovarstvenega zavoda o 10-odstotnem povišanju cene vzgojnine. Svetniki so se tudi seznanili s spiskom kreditojemalcev iz občine Luče, ki so še v času bivše občine dobili kredite za nova delovna mesta, a jih sedaj ne vračajo. Takšnih primerov, ki sedaj po delitveni bilanci bremenijo Občino Luče, je trinajst, skupni dolg z obrestmi vred pa znaša skoraj tri milijone tolarjev. Na letno poročilo, ki ga je občinskemu svetu predložilo podjetje Logarska dolina d.o.o., svetniki niso imeli bistvenih pripomb. Vsekakor razveseljuje dejstvo, da se je obisk Logarske v lanskem letu znova povečal, kar potrjuje pravilno razvojno usmerjenost. Negativno pa so se člani občinskega sveta odzvali na predlog ljubenskega podjetja Kovinarstvo, ki potrebuje svež kapital za ohranitev delovnih mest. Sredstva, ki naj bi jih prispevali občini Ljubno in Luče, predstavljajo le manjši delež v ta namen, glavnino pa naj bi prispevala država. Lučki svetniki so sklenili, da odločitev o vložku v podjetje (ne gre torej za posojilo) začasno preložijo, dokler se ne izkaže, ali bo država podprla omenjeni projekt ali ne. Podjetje MAR-1MPEX je na lučki svet naslovilo ponudbo za izdelavo reklamnih panojev. Po mnenju sveta takšni panoji ne sodijo v pristno naravno okolje, zato je bila ponudba zavrnjena. Podobno negativno mnenje je bilo sprejeto tudi glede sofinanciranja vrtine v Okonini. Župan Mirko Zamernik je svetu poročal o prijavah na različne republiške razpise. Med njimi je najpomembnejši razpis za infrastrukturo, na katerega se je Občina Luče prijavila s projektom za cesto v Raduho. Ob koncu seje so svetniki spregovorili še o nekaterih perečih zadevah, kot je upravljanje z vlečnico, upravljanje s prostorom na škarfi itd.. Franci Kotnik Strokovni posvet Uprave RS za pospeševanje kmetijstva Rečičani o zaščiti "Zgornjesavmjskega želodca" Minuli ponedeljek je Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva na Ptuju pripravila strokovni posvet na temo “Priznanje pravice do označbe blaga z geografskim poreklom in način pridobitve in rabe blagovnih znamk". V obsežnem programu posveta so sodelovali tudi predstavniki Občine Mozirje. Župan Jakob Presečnik je govoril o promociji označbe blaga z geografskim poreklom "Zgornjesavin-jski želodec" - suhomesnati izdelek individualne kmečke izdelave in o pomenu zaščite geografskega porekla za omenjeni izdelek ter o nalogah občine pri pripravi tega projekta. Organiziranost izdelovalcev "Zgornjesavinjskega želodca", pot do zaščite, promocijo in trženje so pojasnili predstavniki Turističnega društva Rečica Vida Orlovič, Jože Skončnik in Silvo Zdolšek. Več o posvetu v naslednji številki Savinjskih novic. KF Gornji Grad Občina lahko prepreči postavitev radarja na Menini Navedba v naslovu je zelo pomembna ugotovitev sestanka na sedežu Občine Gornji Grad, ki je bil pred tednom dni ob priliki obiska državnega sekretarja v Ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa. Poleg državnega sekretarja sta bila navzoča tudi direktor republiškega urada za prostorsko planiranje, Jože Novak, in predstavnica Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Maja Simoneti. Jože Novak je predstavnikom Občine Gornji Grad in predstavnikom Odbora občine Gornji Grad za obrambo Menine pred radarji podrobno pojasnil postopek pridobivanja potrebne dokumentacije za postavitev objekta, kot je radar. Vse se začne na nivoju države, kjer se v prostorskem planu opredeli lokacija. To je bilo za konkreten primer radarja za civilno letalstvo na Vivodniku II storjeno lani in objavljeno decembra v uradnem listu. Minister za promet in zveze Igor Umek je na tej podlagi dal pobudo za izdelavo lokacijskega načrta. Po Novakovih besedah se v vsakem takem primeru najprej imenuje komisija za pripravo lokacijske dokumentacije, ki jo sestavljajo predstavnik republiškega urada za prostorsko planiranje, predstavnik investitorja (v tem primeru MPZ), predstavnik lokalne skupnosti, na katere območju se nahaja lokacija (v tem primeru Občina Gornji Grad), in predstavnik zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prvi del postopka, ki ga vodi komisija, je strokovne narave in vsebuje pripravo vse potrebne dokumentacije. Na podlagi tega sledi odločanje. Občina oziroma občinski svet "mora“ najprej uskladiti svoj prostorski planski akt z republiškim planom. V kolikor tega ne stori, Vlada RS nima pravne podlage, da sprejme lokacijski načrt predvidenega objekta. Občinski svet ima torej v tej fazi vse pristojnosti, da postopek ustavi. Še preden pa zadeva pride do te faze, preteče kar nekaj časa, tudi do dve leti. Skrbi, da bi se to zgodilo že letos, so torej popolnoma' odveč, je pripomnil državni sekretar Tavzes. Vsi trije gostje so Gornjegrajčanom povedali, da je bil namen tokratnega obiska dvojne narave: pojasniti občini, kakšne pristojnosti ima, in jo prepričati, naj vendarle imenuje svojega predstavnika v omenjeno komisijo, saj s tem nič ne izgubi, le postopek lahko na ta način steče. Poleg tega so bili tudi zelo vztrajni pri ponavljanju, da je mogoče za predvideni poseg v prostor od države izterjati znatno odškodnino, kar bo v kratkem uzakonjeno s posebnim zakonom. Razumljivo se je takoj pojavilo vprašanje: kakšne pravne možnosti ima država, da ukrepa proti "neposlušni" občini? Odgovor je bil, da bi lahko vlada v primeru, če občinski planski akt ne bi bil usklajen z republiškim, zaustavila izdajanje drugih aktov, ki temeljijo na prostorskem planu občine. Še bolj skrajna poteza bi bila, da bi vlada parlamentu predlagala sprejem zakona o postavitvi radarja na določeni lokaciji. Na podoben način je postopala pri avtocestah. Tako Tavzes kot Novak sta opozorila, da je naloga vlade zagotovitev nadzora zračnega prometa kot eno od vitalnih funkcij države. Na vprašanje, kakšen naj bi bil pravzaprav radarski objekt na Vivodniku, natančnega odgovora ni bilo. Idejni projekt še ni gotov, predvideno pa je, naj bi tam stal 15-metrski stolp s kupolo premera 7.5 metra, ob njem pa še en manjši objekt. Dostop je predviden s terenskim avtomobilom. Predstavniki gornjegrajskih društev so ponovili svoje stališče, da vztrajajo pri ohranitvi neokrnjene Menine, zato so prepričevanja zaman. Tudi ponujene odškodnine tega ne morejo spremeniti. Na osnovi vsega, kar se je zgodilo do sedaj, je mogoče sklepati, da ima država namen Menino "žrtvovati" za neke višje, nacionalne interese. Nihče ne more zagotoviti, da bi vse ostalo samo pri postavitvi dveh radarjev. To bi pomenilo dokončno uničenje Menine, kar je z lokalnega vidika popolnoma nesprejemljivo. Na vprašanje, kaj v zvezi z nameravano postavitvijo radarja pomeni referendumsko izražena volja občanov, je bil dan odgovor, da je to odvisno od vsebine oziroma vrste referenduma. Referendum je namreč lahko posvetovalni, tak bi bil v primeru, če bi bilo zastavljeno vprašanje "ali ste za postavitev radarja ali ne", ali pa zakonodajni, če bi spraševali občane "ali ste za to, da se v občinski prostorski plan vnese lokacija za radar". Jasno je, da je lahko slednji referendum izključno v občini, kjer se nahaja lokacija (Gornji Grad oziroma za vojaški radar Nazarje). V primeru, da je odločitev na zakonodajnem referendumu negativna, občinski svet seveda nima podlage, da bi dal soglasje k predlagani spremembi občinskega prostorskega plana, ki bi bil na ta način neusklajen z republiškim planom. Natančnega odgovora, kako resne posledice bi to lahko imelo za občino, na tokratnem sestanku ni bilo slišati. Sklep o (ne)imenovanju občinskega predstavnika v komisijo za pripravo lokacijske dokumentacije bo sprejel gornjegrajski občinski svet. Z leve: Jože Novak, Maja Simoneti, Radovan Tavzes in Toni Rifelj (foto: F. Kotnik) Občina Mozirje Volitve v sveta KS Mozirje in KS Rečica ob Savinji V občini Mozirje že potekajo priprave na izvedbo volitev v oba sveta krajevnih skupnosti. Občinska volilna komisija je pred kratkim izdelala rokovnik za izvedbo volilnih opravil, iz katerega povzemamo nakaj najbolj pomembnih določil. Kot dan razpisa volitev se šteje 12. april. To je dan, ko pričnejo teči roki za volilna opravila. 21. aprila je rok, ko mora najmanj 10 volivcev pri volilni komisiji KS vložiti zahtevo za sklic zborov volivcev v krajevnih skupnostih. 9. maja je potrebno pri volilni komisiji KS vložiti predloge kandidatur, ki se bodo določale na zborih volivcev. Pet dni kasneje volilna komisija KS pošlje predloge kandidatur, ki se bodo določale na zborih volivcev, predsednikom svetov KS. Najkasneje tri dni po prejemu kandidatur morajo biti sklicani zbori volivcev, ki morajo biti opravljeni najkasneje 11 dni po sklicu. 29. maja morajo biti do 19. ure pri občinski volilni komisiji vložene kandidature ne glede na način kandidiranja. Najkasneje do 3. junija mora biti opravljen postopek preizkusa zakonitosti kandidatur in izdane odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidatur. 4. junija se opravi žrebanje vrstnega reda kandidatur. 7. junija se objavi seznam potrjenih kandidatur, do 16. junija pa morajo volivci, ki lahko glasujejo po pošti, pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Naslednji dan pristojni organ potrdi volilne imenike in jih preda občinski volilni komisiji. Najkasneje 18. junija morajo predstavniki kandidatur predložiti seznam zaupnikov občinski volilni komisiji, tega dne pa se prične tudi predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije, ki traja tri dni. Do 20. junija morajo volivci, ki zaradi bolezni ne morejo glasovati na volišču, vložiti zahtevo pri občinski volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. 21. junija so ob 24. uri zaključi javna volilna propaganda. Volitve v Svet KS Mozirje in Svet KS Rečica ob Savinji se izvedejo 23. junija. Naslednjega dne morajo volilni odbori predati gradivo občinski volilni komisiji, ki tega dne ugotavlja izid glasovanja po pošti. 28. junija oziroma štiri dni po glasovanju volilna komisija krajevne skupnosti pošlje zapisnik o svojem delu in drug volilni material občinski volilni komisiji, ki šesti dan po glasovanju, 29. junija torej, sestavi poročilo o izidu glasovanja, ga pošlje županu in ga posreduje v objavo v uradno glasilo. Mozirje Savinjski gaj 18. odpira svoja vrata Savinjski gaj ali 'Štajerski biser", kot ga nekateri imenujejo, v teh dneh osemnajstič zapovrstjo odpira svoja vrata vsem ljubiteljem cvetja in sprehodov v naravi. Letos bo pomlad v gaju še posebej lepa. Posajeno je bilo okrog 300 tisoč čebulic tulipanov, hijacint, narcis in preko 200 tisoč sadik cvetja, ki je značilno za vrtove po Sloveniji. To so trobentice, mačehe, spominčice, marjetice in druge cvetlice. In prav po tem se Savinjski gaj loči od podobnih parkov v Sloveniji in tujini. Veliko truda je bilo v minulem letu znova vloženega v etnografski del parka, saj je bila v gaju postavljena kašča iz leta 1731. Etnografski objekti so nedvomno svojevrstna zanimivost Savinjskega gaja, saj s svojo oživitvijo v času prireditev vdihnejo parku dušo. V času od 27. aprila do 6. maja bo v gaju in pred njim potekala prireditev z naslovom "Cvetje - sejem ’96". Poleg bogatega dogajanja v parku samem bo na prostoru pred njim sejem vrtnarstva z razstavo kmetijske tehnike, ki bo prav tako zanimiv za ogled številnim obiskovalcem, ki jih bo ob lepem vremenu po pričakovanju organizatorja okrog 20 tisoč. Novost ob letošnji prireditvi bo reklamna edicija, v kateri bodo raz-stavljalci, prodajalci in ostali zainteresirani predstavili svojo ponudbo, v sliki in besedi pa bo predstavljen tudi Savinjski gaj. Vabljeni v Savinjski gaj! S svojo polnoletnostjo vas bo znova očaral. Franci Kotnik V času praznikov pričakujejo v gaju okrog 20 tisoč obiskovalcev (foto: Ciril Sem) Aleksander Videčnik častni član Arhivskega društva Slovenije Razveseljiva novica je prišla iz Ljubljane: narodopisec in zgodovinar Aleksander Videčnik je postal častni član Arhivskega društva Slovenije. V nadvse ugledno druščino redkih strokovnjakov je bil svečano sprejet 3. aprila v čitalnici Arhiva Republike Slovenije. Uradna obrazložitev za sprejem v častno članstvo temelji na njegovih izrednih zaslugah za slovensko arhivistiko, ki jih res ni malo. Sadovi njegovega raziskovalnega dela so danes na ogled vsem, ki jih to zanima, še bolj kot to pa je pomembno dejstvo, da je Aleksander Videčnik rešil (in še rešuje) pred večno pozabo številne neprecenljive dokumente iz naše zgodovine. Naj se zdi zbiranje tovrstnega gradiva včasih komu še tako nepomembno (lahkomiselnim morda celo nepotrebno) in v današnjem času hitrega tehnološkega napredka brezupno zastarelo, slej ko prej bo prišel čas, ko bomo znali rezultate njegovega dela ceniti bolj kot danes. Pravi strokovnjaki pa ga seveda cenijo že sedaj, zato tudi častno članstvo v omenjenem društvu. In kaj o tem priznanju meni Aleksander Videčnik sam? “Imenovanje za častnega člana društva slovenskih arhivarjev je zame velika čast, kajti gre za strokovno društvo, ki združuje najbolj ugledne poznavalce na tem področju. To, da stroka prizna tvoje delo, je nekaj povsem drugega kot splošna priznanja. Ob dejstvu, da je imelo Arhivsko društvo Slovenije v 40 letih svojega obstoja le nekaj častnih članov in še te iz vrst vidnih strokovnjakov, je moja ljubiteljska dejavnost še toliko bolj bogato nagrajena. Zelo sem hvaležen predlagateljem, to so bili arhivski delavci zgodovinskega arhiva v Celju, in seveda upravnemu odboru društva arhivarjev Slovenije, ki je sprejel odločitev o mojem častnem članstvu." Dodati pravzaprav ni kaj. Le še iskreno čestitko s strani našega uredništva in, prepričan sem, tudi z vaše strani, spoštovani bralci. In še veliko uspeha pri vašem delu, g. Videčnik! Glasbena šola Nazarje Odlični nastopi na tekmovanju mladih glasbenikov Glasbena šola Nazarje se je tudi letos udeležila Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga prireja Komisija za glasbena tekmovanja pri Svetu za glasbeno izobraževanje RS v sodelovanju z Akademijo za glasbo in Zvezo slovenskih glasbenih šol. Tokrat je bilo tekmovanje jubilejno, 25. po vrsti, in je potekalo od 26. marca do 1. aprila. Cilji omenjenega tekmovanja so odkrivanje izrazito nadarjenih učencev, usmerjanje nadarjenih učencev v nadaljnje šolanje in omogočanje najboljšim udeležbo na raznih mednarodnih tekmovanjih, koncertih in seminarjih, izmenjava pedagoških izkušenj pri oblikovanju bodočih glasbenikov, spoznavanje vrhunskih dosežkov tujih mladih glasbenikov na spremljajočih evropskih koncertih ter izmenjava članov žirij s tujino. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi mladi glasbeniki, ki se izobražujejo v glasbenih šolah in srednjih glasbenih šolah, študenti Akademije za glasbo, učenci glasbenih šol iz zamejstva in tisti, ki študirajo v tujini, ter zasebniki. Letošnje tekmovanje je bilo razpisano za petje, trobila, tolkala, harmoniko, kitarski duo in komorne skupine s klavirjem, odvijalo pa se je v prostorih Slovenske filharmonije, Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana ter Glasbene šole Vič - Rudnik pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana. Poleg slovenske žirije so tekmovalce ocenjevali tudi strokovnjaki iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Norveške in Nemčije. Letos je na tekmovanju sodelovalo 52 glasbenih šol. Glasbena šola Nazarje je sodelovala s tremi tekmovalci. Tomaž Podlesnik, učenec OŠ Blaž Arnič Luče, je pod vodstvom mentorja Stefana Garkova nastopil s trobento v 1.B kategoriji in bil ocenjen s 85,33 točk. Osvojil je 3. nagrado. Andrej Mikek, učenec OŠ Fran Kocbek Gornji Grad, je pod vodstvom istega mentorja nastopil s trobento v l.C kategoriji in dobil za svoj nastop 82 točk, kar je pomenilo 7.-mesto. Uroš Benetek, učenec OŠ Mozirje, je pod vodstvom mentorja Davorja Plambergerja nastopil na tolkalih v l.C kategoriji, dosegel 92 točk in dobil 2. nagrado (prva nagrada v tej kategoriji ni bila podeljena). Korepetitor pri vseh treh učencih je bil Anton Acman, ki je s kvalitetno spremljavo veliko pripomogel k tako visokim uvrstitvam. Dosežene rezultate in delo Glasbene šole Nazarje ravnateljica Olga Klemše ocenjuje takole: "Uvrstitve naših učencev nedvomno kažejo, da smo na pravi poti in da je naše delo dovolj strokovno. Tekmovanje mladih glasbenikov prinaša s sabo velike fizične in psihične napore učiteljev in učencev, pomemben delež v fazi priprav na tekmovanje pa prispevajo tudi starši. Zahvaliti se moram tudi mozirski, lučki in gornjegrajski osnovni šoli, ki so dojele smisel in vrednote tega tekmovanja in odsotnost omenjenih učencev od pouka sprejele z razumevanjem. Zahvala velja tudi Glasbeni šoli Velenje, posebno ravnatelju mag. Ivanu Marinu, ki je omogočil, da se je lahko Uroš Benetek pripravljal v prostorih velenjske šole, ki ima vsa tolkala, potrebna za izvedbo programa, ki ga predpisuje takšno tekmovanje. Naša šola glede na dosežke zadnjih let nabavlja tolkala v okviru možnosti, ki jih dopušča finančno stanje. V kratkem pričakujemo vibrafon, s katerim bodo imeli učenci oddelka tolkal večje možnosti ustvarjanja tudi na melodičnih tolkalih. Ob tem naj omenim, da so na letošnjem tekmovanju v kategoriji tolkal poleg naše nastopile samo še tri šole. Sedaj prehajamo v tretje ocenjevalno obdobje in slej ko prej bomo rekli, da je šolsko leto 1995/96 za nami. Že sedaj lahko rečem, da je bilo to leto za nas uspešno. Štirje učenci nadaljujejo študij na srednji glasbeni šoli, kar je za nas zelo pomembno, saj imamo na šoli veliko zunanjih sodelavcev, ki svoje delo opravljajo honorarno. Naš cilj je, da pridemo do redno zaposlenih pedagogov, prav tekmovanje pa je tisto, ki daje učencem možnost, da si pridobijo ogromno znanja, samozavesti in veselja in da je njihova kasnejša odločitev za poklic glasbenika lažja. Sedaj, ko je srednja glasbena šola tudi v Velenju in Celju, je Dokazujejo se s kvaliteto - učenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje (foto: F. Kotnik) možnosti za vpis v to smer več, kot jih je bilo pred leti. Zato pa je selekcija pri sprejemu na akademijo, tako pri nas kot v tujini, večja. Prizadevanja Glasbene šole Nazarje tečejo v tej smeri, da svojim učencem že na nižji stopnji nudi kar se da največ: na- jboljše prostorske pogoje, instrumente in, kar je najpomembnejše, kreativne učitelje, ki so se pripravljeni izobraževati in dopolnjevati svoja znanja z izkušnjami, kot so tekmovanja." Franci Kotnik Pozdrav pomladi v Šmartnem ob Dreti S pesmico Dober dan je v nedeljo, 14. aprila v Šmartnem, pomlad in vse navzoče najprej pozdravil otroški pevski zbor OŠ Šmartno pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. "Veliko pevcev seje rodilo tod," je poudaril voditelj programa. In res več kot polovica učencev na šoli prepeva v otroškem pevskem zboru, ki deluje že četrto solsko leto. Tesno sodelovanje med zborom in Glasbeno šolo Nazarje se je tudi tokrat izkazalo za uspešno. Na tolkalih sta zborček spremljala Uroš Benetek in Anja Dobrovc, za klavirjem pa prof. Anton Acman ml.. Lepo in z občutkom so mladi pevci zapeli nekaj slovenskih narodnih in umetnih ter tujih otroških pesmic. Prvič se je v Šmartnem kot gost predstavil oktet Savinjski Ave pod umetniškim vodstvom prof. Tadeje Cigale. Štirje pari so poleg slovenskih pesmi predstavili tudi Bachovo Sarabando in Claptonovo Tears in Heaven ob klavirski spremljavi prof. Antona Acmana ml.. Vrhunec nedeljskega popold- neva je predstavljal premierni nastop ženskega pevskega zbora Lipa pod mentorstvom Anite Lakner. Pevke so zapele več slovenskih pesmi. Glavni namen njihovega petja je ohraniti slovensko pesem v Šmartnem, kjer se poje že od nekdaj. Zbor je pričel delovati pred osmimi meseci, kaj več o njem pa v eni od naslednjih številk Savinjskih novic. Pevke so bile ob pomoči KS Šmartno tudi glavne organizatorke prireditve. Za konec programa so vsi nastopajoči skupaj zapeli "Čas je, da končamo..." in zaključili dobro pripravljeno, pa tudi množično obiskano prireditev Pozdrav pomladi. MS Turistično društvo Gornji Grad Za (še) lepšo podobo kraja in občine Gornjegrajsko turistično društvo, katerega člani so se konec marca zbrali na občnem zboru, je že leta znano po svoji skrbi za urejenost domačega kraja. Tako je bilo tudi lani, ko je Gornji Grad v kategoriji izletniških krajev v Zgornjesavinjsko šaleški regiji zasedel prvo mesto. Letos Gornjegrajčani ciljajo še višje. Še o cenah osemenjevanja V prejšnji številki smo na strani 11 poročali o občnem zboru Zgornjesavinjskega govedorejskega društva, na katerem je bilo med drugim govora tudi o sodelovanju z veterinarji in o cenah njihovih storitev. Za boljše razumevanje je predstavnik mozirske poslovne enote Zavoda za veterinarstvo in živinorejo Celje, dr. vet. med. Ciril Kralj, dodal sledeče: “Navedba v omenjenem prispevku, da so naše storitve dražje od ostalih, ne drži. Cene veterinarskih storitev na področju celotnega Zavoda za veterinarstvo in živinorejo Celje so enotne na podlagi cenika, ki ga je sprejela naša zbornica in smo ga mi na kolegiju tudi potrdili. Povsod v Sloveniji velja isti cenik. Poslovne enote se razlikujemo samo v ceni umetnega osemenjevanja, to pa zaradi tega, ker je le-ta odvisna od višine sofinanciranja občine pri osemenitvi ene plemenice. Nekatere občine to sofinancirajo, druge ne. Moram pa opozoriti, da cena osemenjevanja ni opredeljena z zakonom in tako imamo poslovne enote različne cene. To je tudi razumljivo, saj se mi ne moremo primerjati na primer s Šoštanjem, z Velenjem, z Žalcem, ker je teren povsem drugačen. Mi v povprečju na eno osemenjeno plemenico v primerjavi z naštetimi prevozimo več kilometrov. Ne drži pa tudi navedba, da gre plačevanje naših uslug po sistemu solidarnosti. Usluge pač morajo biti povsod enake, ker je to služba posebnega družbenega pomena. Saj kmet v Podolševi ni kriv, da ni tukaj v dolini. Ne more zaradi tega plačevati dražje veterinarske usluge ali pa storitve druge zdravstvene organizacije. Nižinski kmetje torej ne plačujejo za višinske, kot je to pisalo v prispevku v 7. številki SN.“ KF Občni zbor PD Ljubno Člani PD Ljubno so se 22. marca zbrali v prostorih OS na občnem zboru. Dotedanji predsednik Alojz Mikek je vse prisotne, posebej goste lepšo pozdravil in jih povabil na ogled diapozitivov iz Andov, ki jih je prikazal Jernej Grudnik član ,AO Savinjska. Poleg stalne skrbi za urejeno podobo je Turistično društvo Gornji Grad v lanskem letu izdalo obširno zbirko dokumentov o zgodovini kraja, pripravilo je gradivo za izdelavo napisnih plošč na kulturnozgodovinskih spomenikih, izdana je bila serija razglednic z motivi petih krajev, urejen je bil drugi prostor “po velbom" in odprta zbirka starih razglednic, voščilnic in fotografij, organizirano pa je bilo tudi dežurstvo za sprejem in vodstvo obiskovalcev Gornjega Gradu. Vse aktivnosti, ki jih je bilo res veliko, je pravzaprav nemogoče našteti. V letošnjem letu je bilo nekaj akcij izvedenih že pred občnim zborom. Med njimi tudi nastop na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, ki je kljub kratkemu času za pripravo odlično uspel. Že na omenjenem sejmu je bil predstavljen nov turistični prospekt občine, ki gotovo pomeni pomemben korak naprej na področju promocije. Poleg tega čakajo turistično društvo letos še številne druge naloge, kot so očiščevalne akcije, ureditev zelenic ob lipi v Spodnjem trgu in ob lipi pri parkirišču, postavitev napisnih plošč v treh jezikih na vseh kulturnozgodovinskih spomenikih v občini, ureditev prostorov v drugem nadstropju "Stekla" ter postavitev čebelarske zbirke in razširitev etnološke zbirke, sanacija obrambnega zidu v parku in gavg v Homu, če omenimo samo najpomembnejše. Ob tem velja dodati še prizadevanja za čimboljšo oceno v tekmovanju za najlepše urejeni izletniški kraj v Sloveniji in sodelovanje pri pripravi in izvedbi občinskega praznika, v sklopu katerega bo letos spet narodopisna prireditev, ki so jo lani mnogi zelo pogrešali. V sklopu turističnega društva nameravajo ustanoviti gobarsko sekcijo, izvedli pa bodo tudi nekoč že uveljavljeno celoletno tekmovanje za najlepše cvetje in okolje hiš ter javnih objektov na področju celotne občine. Posebej ponosni so v Gornjem Gradu na turistični krožek, ki deluje na osnovni šoli. Člani omenjenega krožka so na začetku občnega zbora prikazali točko, s katero so na regijskem tekmovanju na Polzeli zmagali in s katero se bodo konec tega meseca pomerili na republiškem tekmovanju v Mariboru. Letošnje tekmovanje turističnih krožkov poteka pod geslom “Gostoljubje - nasmeh turizma". V Turističnem društvu Gornji Grad se zavedajo svoje pomembne vloge pri razvoju turizma v občini, seveda pa niso turistična društva tista, ki živijo od boljših rezultatov te dejavnosti. Zato pričakujejo, da se bodo v promocijske aktivnosti v prihodnosti bolj aktivno vključevale tudi vse tiste storitvene dejavnosti, ki imajo v tem smislu neposredne ali posredne ekonomske koristi. Nesprejemljivo je, da se na akcije, kot je nastop na sejmu Alpe Adria, gleda le kot na strošek, kajti turizem je konec koncev vendarle gospodarska dejavnost. Delovni predsednik Rajko Pintar seje zahvalil za zaupanje in prevzel vodenje občnega zbora. Pozval je poročevalce, da podajo poročila o delu društva v letu 1995. V razpravi je bila podana pobuda za čimvečjo udeležbo pri čiščenju planinskih in lovskih poti. Po poročilih so spregovorili še gostje: Janko Mernik iz PZS, Martin Aubreht iz MDO in drugi. V plan dela za leto 1996 so poleg predlaganega vključili še demonstrativni pohod na Menino proti postavitvi radarjev, ki ga bo organiziralo PD Gornji Grad. Za aktivno delo v društvu so bili odlikovani: - z ZLATIM ZNAKOM PZS: Edi Marovt, Jože Marovt, Peter Orešnik, Karel Spička in Franc Podmeninšek. - s SREBRNIM ZNAKOM PZS: Stanka Marovt. - s priznanjem MDO: Franjo Budna, Jože Mermal, Stanko Podmeninšek, Zdravko Klinar in Alojz Mikek. - s priznanjem PD: Alja Toš, Meta Marovt in Angela Er-menc. Po resnem delu je sledilo še okrepčilo in veselje. Slavica Slapnik ÜH \/ Ki I KRESNIČKE | ! Boljši je pošten sovražnik, kot preračunljiv prijatelj. Nesreča j I je v tem, da imam prvih premalo in slednjih preveč. Edi Mavrič Savinjčan ! ta___________________________^ LD Dreta Nazarje Uspešno delo družine bo nadaljevalo novo vodstvo Člani Lovske družine Dreta Nazarje so se zadnjo soboto v marcu zbrali na volilni skupščini. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so bili v minulem obdobju uspešni, ker pa je medtem potekel štiriletni mandat dosedanjemu vodstvu, so izvolili novega. Predsednik družine je sedaj Forti Krivec. Milan Cajner, ki je predsedoval družini od leta 1992, je podal poročilo o delu v minulem obdobju, pri čemer je opozoril na pomembne zakonske spremembe, ki se posledično odražajo na področju lovstva. Lovska družina Dreta je bila pri svojem društvenem delu nadpovprečno uspešna, saj so njeni člani dokončno uredili okolico doma v Lačji vasi in bivak na Menini pianini, postavili so nekaj novih visokih prež, uspešno so sodelovali z Zavodom za gozdove in sosednjimi ter pobrateno lovsko družino iz Velke, ponovno so pridobili pasišče za gamsa ter opravili vsa potrebna vsakoletna dela v lovišču. Pri odstrelu je bila najštevilčnejša srnjad, zaradi stekline pa je bil povečan odstrel lisic. Ob vseh naštetih aktivnostih so se lovci redno strokovno izobraževali. Franc Avberšek, predsednik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje in predsednik Lovske zveze Slovenije, ki se je tudi udeležil skupščine, je pohvalil delo družine in njenega vodstva, nakar je spregovoril o pripravah na sprejem novega lovskega zakona. Le-ta se pripravlja že nekaj časa in tudi letos ni realnih možnosti, da bi prišel na dnevni red parlamenta. Realno je njegov sprejem pričakovati leta 1998, spremembe pa naj bi šle predvsem v tej smeri, da lovske družine ne bodo več toliko gospodarske kakor naravovarstvene organizacije. Avberšek je izrazil mnenje o nepotrebnosti spreminjanja sedanjih mej lovskih družin in skeptično razmišljal o perspektivi privatnih lovišč. V letošnjem letu bodo lovci LD Dreta opravili vsa potrebna dela v lovišču, Govor predsednika Lovske zveze Slovenije Franca Avberška (foto: KF) vzdrževalna dela so potrebna na lovski koči na Golih vrtačah na Čreti, v sklopu usposabljanja pa bodo med drugim izvedli tudi strelsko tekmovanje. Določeno je okvirno število odstrela posamezne vrste divjadi, ki pa ga bodo po potrebi korigirali v skladu z ugotovitvami v lovišču. Več pozornosti kot doslej bodo namenili koordinaciji s sosednjimi lovskimi družinami. Po izglasovani razrešnici staremu vodstvu je bilo na tajnih volitvah izvoljeno novo vodstvo družine. Predsednik LD Dreta je sedaj Forti Krivec, ki je v minulem mandatnem obdobju opravljal funkcijo tajnika, na njegovo prejšnjo funkcijo pa je bil izvoljen Milan Zavolovšek. Skupščina nazarske lovske družine se ni izognila tudi problematiki nameravane gradnje vojaškega radarja na Menini. Pristojnim institucijam v državi je LD Dreta posredovala pismo, v katerem opozarja na hude posledice predvidenega posega v prostor, in v zvezi s tem svoje negativno stališče. V kolikor bo država kljub vsemu omenjeni poseg izvedla, LD Dreta zahteva finančno povračilo za ureditev nadomestnega pasišča in za ostalo povzročeno škodo. Franc Avberšek se je strinjal z vsebino pisma in zagotovil, da ga bo prenesel na parlamentarni odbor za infrastrukturo, katerega član je. Franci Kotnik Zimovanje na Menini planini V času zimskih počitnic, od 25. februarja do 2. marca, je Planinsko društvo Gornji Grad organiziralo zimovanje za osnovnošolce na Menini planini. Udeležilo se nas ga je 29. Za nas so skrbeli planinski vodniki in nepogrešljivi kuharici. Vsak dan smo veliko smučali in uživali v krasnem vremenu. Organizirali smo si različna tekmovanja: v slalomu, v veleslalomu, v skokih. Izvedli smo celo nočno tekmo v smučarskih skokih. Večeri so bili zelo zabavni. Imeli smo predavanja o planinstvu, kviz tekmovanje, družabne in zabavne igre. Pripravili smo karaoke in planinski krst. Bilo je super. Izmed vseh dogodkov mi je bila najbolj všeč turna smuka. V torek smo se štirje šolarji in trije vodniki odpravili na turno smuko na Šavnice. Od doma na Menini do Šavnic je poleti uro in pol hoda. Tokrat smo za to pot porabili veliko več časa. V začetku nas je pot vodila navzdol. Uživali smo. Kmalu se je pot začela dvigovati. Morali smo teptati celino. Dospeli smo na Šavnice. Razgled je bil čudovit. Pomalicali smo in si malo odpočili. Pot nazaj je bila bolj naporna. Vodila je večinoma navzgor. Veliko smo morali teptati. Ko smo prispeli nazaj, nas je v koči že čakal topel čaj in okusen golaž. Kljub temu, da je bila pot utrujajoča in je trajala celih šest ur, je bilo to zame največje doživetje na letošnjem zimovanju. Blaž Krznar, 6. razred Planinsko društvo Gornji Grad se zahvaljuje OŠ Gornji Grad in M-ZKZ Mozirje za finančno pomoč. Posebna zahvala velja GG Nazarje, obratu Gornji Grad, ki nam je splužil cesto do sredine Menine, s čimer je bila močno olajšana dostava hrane in opreme za zimovanje. Hvala tudi kuharicama, vodnikom, nosačem in vsem, ki sta kakorkoli pripomogli k izvedbi zimovanja. Vodja tečaja: Janez Presečnik LJUDJE IN DOGODKI Borčevska organizacija še živi Pred kratkim so se na redni letni konferenci sešli tudi člani Zveze združenj borcev NOB Rečica ob Savinji. V gostišču Dren na Rečici so se pogovorili o delovanju, problematiki, predvsem pa o načrtih za obdobje letošnjega leta. O vključevanju 115 članov v različne aktivnosti, srečanja in delo v komisijah, je poročala predsednica Vera Poličnik. Izvršilni odbor se je sestal devetkrat, zaradi številnih srečanj pa je ožja skupina opravila še precej več dogovorov in potrebnih opravil. bi Savinjsko dolino (in Slovenijo) "očistili" spomenikov NOB, izrazila z besedami (povzeto); Turistična in kulturna društva obnavljamo in izkopavamo več sto let stare spomenike, dokaze preteklosti in zgodovinskih dejstev, novih pa ne obnavljamo ali jih celo podiramo! Bodimo predvsem ljudje in živimo v skupnosti bolj strpno in s kulturo v srcih! Da bi člani borčevske organizacije sledili pomembnejšim kulturnim dogodkom v dolini ter občinah, so se dogovorili s Počastitev 50-letnice osvoboditve izpod fašizma, je bila osrednja vsebina vseh srečanj, v Topolšici osrednja slovesnost v spomin na podpis kapitulacije Nemčije, zborovanje v Celju in na Poljani pri Prevaljah, borci pa so se udeležili tudi proslave ob Dnevu borcev v Ljubljani, na Menini planini, obletnice Šlandrove brigade na Trojanah, spominskega boja Šlandrove brigade na Čreti, ob obletnici osvoboditve Zgornje Savinjske in Zadrečke doline pa je bila proslava v Logarski dolini. Skoraj vse Udeleženci občnega zbora (foto: Jože Miklavc) stroške teh srečanj so udeleženci plačali sami, z izjemo prevoza na Poljano in Dobrnič. Za devetnajst bolnih članov ZB pa so stroške izleta poravnali iz sredstev sponzorja. Borci so izrazili skrb nad stanjem in v tej zvezi vzdrževanjem (ohranjanjem) pomnikov NOB, ki so po njihovem mnenju sestavni del minulega obdobja in zgodovine, ki je osvobajanje izpod okupatorjevega škornja zaznamovala žal tudi z mnogimi žrtvami. Predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji Vida Orlovič se je o tem in o težnjah nekaterih posameznikov, da Velikonočna radost na Rečici Čeprav edini večji kraj v Zgornji Savinjski dolini brez statusa občine. Rečica vseeno živi vse bolj polno življenje. Razvitejši krajevni utrip je moč zaznati ob vseh praznikih, pa tudi drugače se zdi, da se Rečica s prihajajočo pomladjo vse bolj prebuja. Že pretekli mesec skoraj ni bilo krajana, še bolj pa krajanke, ki se je ne bi dotaknile skrbno pripravljene proslave ob materinskem dnevu. Še bolj je kraj zaživel na velikonočno nedeljo, ko so pripravili procesijo v času Kristusovega vstajenja. Procesijo so pripravili že lani, vendar takrat bolj poskusno, medtem ko je letos zaživela v polnem sijaju. Na velikonočno nedeljo je tako malo oči ostalo suhih, največ zaslug pa so imeli člani godbe na pihala pod vodstvom Franca Goljufa. Poieg tega so imeli veliko zaslug za nepozabno doživetje tudi vsi pevci in nastopajoči, še posebej pa člani gasilskih društev Rečica, Pobrežje, Kokarje, Gorica in Grušovlje. V imenu vseh Rečičanov pa bi radi še posebno zahvalo izrazili našemu gospodu župniku Luknarju, ki ima največ zaslug, da je Rečica tudi velikonočno nedeljo živela radosti polno življenje. D.A. Pozdrav s Kili manj ara kulturno skupnostjo, da jih bodo o prireditvah pravočasno obveščali. Za sodelovanje med posameznimi odbori v občinah pa bi naj tudi v prihodnje skrbel poseben medobčinski odbor, ki ga bo vodil Hinko Čop. Bistvo dogovarjanja in druženja pa je bilo izraženo v različnih mnenjih in željah po sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi, ohranjanje spomina in srečevanja med še živečimi člani ter v delovanju organizacije zveze borcev v kraju, ki bo v interesu večine občanov in državljanov. Jože Miklavc 3 3 YJOÄW MOav* l68S»»08OJ-Oat«i1S»J3N0SVWa>-lMn0N • '6* V i <&L, I 1 XOT3JVIH VUdVS *a 1HEWUJO0 Dobrodelni koncert na Ljubnem Na cvetno nedeljo, 31. marca, so v ljubenski farni cerkvi dekliška vokalna skupina Skrjan-ček ter okteta Rožmarin in Savinjski Ave priredili dobrodelni koncert. Prostovoljne prispevke poslušalcev so namenili Matkovim iz Matkovega kota, ki jim je ogenj pred nedavnim uničil dom. Moto tega druženja je bil: "Naj skupna pesem lajša bremena ljudi v stiski." KF Iz Afrike, iz Tanzanije nam je zgornji pozdrav poslala skupina mozirskih planincev oziroma alpinistov, ki je uspešno opravila vzpon na najvišji vrh "črne celine" - 5895 metrov visoki Kilimanjaro. Zanimiv potopis bomo začeli objavljati v prihodnji številki. KF LJUDJE IN DOGODKI "Jaz Janez sem iz Hriba" Na svetu vse se izpreminja in dan za dnem v večnost zginja. Vse, dobro in hudo, se obme in nikdar več se ne povrne. (iz pesmi "Minljivost sveta") Tako je zapisal svoje misli Janez Oblak pred dobrimi 50 leti, ko se je kot vojak potikal po bojiščih 2. svetovne vojne. Sedaj poteka že leto dni, odkar je izginil v večnost tudi zadnji dan njegovega življenja. Umrl je namreč 18. marca 1995 in tako v 80. letu starosti odšel od nas na pot brez vrnitve. Rodil se je 3. avgusta 1915 v kmečki družini na Hribru v Lepi njivi. V hiši je vladalo toplo družinsko vzdušje ob molitvi, delu in petju. Družbo mu je delalo še šest sestric, ki so bile vse kot on obdarjene s talentom in ljubeznijo do pesmi in petja, kar so podedovali po starših. Zato v družini ni manjkalo petja, Janez in sestre pa so z veseljem in veliko mero požrtvovalnosti sodelovale tudi pri pevskih zborih v Šmihelu in v Mozirju. Kot 20-letni fant je Janez moral obleči vojaško suknjo že v stari Jugoslaviji. Na obzorju Evrope pa so se takrat že zbirali oblaki 2. svetovne vojne, zato je bil Janez vedno pogosteje klican tudi po odsluženju vojaškega roka kot rezervist pod orožje. In tu, v samotnih urah vojaškega življenja, ob premišljevanju na dom in na svoje drage, se je vzbudila v njem pesniška žilica. Hrepenenje po domu in ljubezen do svojih dragih je prelival v verze, s katerimi je napolnil svojo kar zajetno beležnico. Pod okupacijo je bil Janez, kot drugi naši fantje, mobiliziran v nemško vojsko. V tem času je nastalo tudi največ njegovih pesnitev. V pesmi "Moje potovanje v tuji svet", ki obsega 17 kitic, je svoj odhod od doma opisal takole: 7. Jaz sem doma mirno živel nič hudega sluteč. Bil vedno zdrav sem in vesel - al' bom kedaj še več? 2. Bio je dopoldan lep’ga dne pri maid sem sedel, ko kar naenkrat zvedel sem da v vojsko bom odšel. 5. Zdaj treba bio je misliti da spravim v red si vse stvari in preden grem v tuji svet, da se od Zefke poslovim. 6. Potem pobašem kufer svoj, ki sestre so ga napolnile, nato pa se še poslovim od vseh in pa od mamke mile. Prav do konca vojne je Janez moral ostati vojak, bil vmes tudi ranjen, se želel po okrevanju zmuzniti domov, a mu to ni uspelo. Svoj bolniški dopust je moral preživeti kar v Grazu. Sicer je z nekim svojim tovarišem poskušal pobegniti, a ju je vojaška patrulja spotoma odkrila in ju pospremila nazaj v Graz. V daljši pesnitvi "Urlaub" (27 kitic) je opisal ta dogodek takole: Kakor dva žeparja naju so gnali. Spredaj in zadaj gre nemški hudič! Seve, prav do Craza so naju spremljali. Pomagaj si, ko govorit ne smeš nič! Ko se je po končani vojni srečno vrnil domov, ga takratna nova ljudska oblast ni ravno prisrčno sprejela. Kot vojak v nemški armadi je bil po njihovem mnenju potreben trde prevzgoje. Za nekaj časa je moral v zapor v Gornjem Gradu, nato pa v kazenski oddelek vojaške milice nekam na Gorenjsko. Tako je Janez tekom desetih let služil vojake kar v treh različnih armadah. Po vojni je nasledil posestvo svojih staršev, se posvetil kmetovanju in družini ter s tem prevzel nove skrbi in dolžnosti. Vendar je še vedno rad prepeval in navduševal za petje tudi fante iz svoje okolice, da so se združevali v pevski zbor in pod njegovim vodstvom prijetno prepevali. Kot priznanje za gojitev in ohranjanje fantovskega petja na vasi je pred, leti prejel zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje.. Vseskozi, dokler mu je dopuščalo zdravje, pa je sodeloval pri mozirskem cerkvenem pevskem zboru. Njegova sestra Liza, poročena Hrastnik, je ohranila 19 njegovih pesnitev, katere je ustvaril večinoma med svojim 10-letnim vojaškim življenjem. Naj napišem le nekaj naslovov: Na straži, Moja mati, Božična noč, Marija pomagaj, Dom te kliče, Oh, te noči, Poletni večer, Misel na dom, Hrepenenje in druge. Verjetno pa njegovi domači poznajo še več njegovih del in prav bi bilo, da bi njegove pesniške stvaritve zbrali in natisnili ter jih tako ohranili spominu. Nam pa bo ostal v spominu tak, kot smo ga poznali: dober, vesel, skromen in vedno pripravljen pomagati vsem in povsod. Sam pa se je predstavil takole: To Janez je iz Hriba! 7. Jaz Janez sem iz Hriba, v Mozirju sem doma, tam gor, na Lepi njivi je hišica moja. Poznajo me kar vsi okrog odkar sem majhen bil otrok. Saj bil sem res en prav čudak, ker pišem se Oblak. Anton Acman Tema je "Poglej! Ne vidiš nič? Ne glej z očmi - kdor hoče videti, mora gledati s srcem." Tako nas je iz teme pozdravil ženski glas, za njim pa čudovit Dragotov glas (mnogim znan s Karaok) in pesem o siroti: ..."Moj dom je tema, moj svet je tema, sonca in lune jaz ne poznam, zame ni jutra, ne belega dne, jaz vas ne vidim, od rojstva sem slep." On nam je pel, mi pa smo strmeli v temo. Dovolj je bila minuta boleče teme, ki z njimi hodi vse življenje. Redki od njih so doživeli čist in jasen pogled, lepoto rož, življenje v vsakdanji podobi, kot ga videvamo mi. Ga res vidimo? Ja, gledamo že, a nič ne vidimo, nič in nikogar ali pa vsaj zelo malo. Tema nas je opomnila in nam je odprla srce... Sporočilo gledališkega lista je poudaril v pozdravu tudi župan Mirko Zamernik: "Potrebno je gledati včasih tudi s srcem. Zaradi naglice in vseh človeških nerodnosti ne znamo prisluhniti s srcem. Upam, da nam boste nastopajoči pomagali. Prisrčno dobrodošli v Lučah." Majhna gledališka skupina Julke Dolžan iz Breznice na Gorenjskem in mladi, ki so se našli na 6. taboru slepe in slabovidne mladine poleti v Beli krajini, so nam pripravili nepozaben večer z glasbo, lepimi mislimi in igro Županova Micka. Bila je to dobrodelna prireditev v podporo dejavnosti slepih in slabovidnih in veseli smo, da je bil soustvarjalec programa tudi naš krajan Frenk Mlačnik, ker se je prav zaradi tega skupina na svoji poti po številnih krajih Slovenije ustavila tudi v Lučah. "Potrudili se bomo, da bi vam pobliže predstavili slepoto. Ljudje smo različni. Sprejmimo drugačnost drug drugega," sta po pozdravu začela povezovalca prireditve Tomaž Pšenica in Mateja Fabjan in nas seznanila z nastopajočimi: Drago iz Šentjanža, Mitja iz Kamnika, Stanka iz Črne na Koroškem, Sonja iz Nove cerkve pri Celju, Viki iz Topolšice,... in naš Frenk. Z njimi so bili tudi prizadevni člani družine Možina in Fabjan, g. Avsenik in idejni vodja taborov slepih g. Jure Svoljšak. In potem so si sledile misli naravnane na drugačnost, svetlobo, slepoto, ljubezen, prijateljstvo. Toliko čudovitih misli, ki so nas prevzele s svojo izpovednostjo in interpretacijo. Sonja in Viki sta s prsti rok potovala od leve na desno stran lista in nam s prebiranjem brajllovega zapisa doživeto razodevala Minulo nedeljo je bil v Lepi njivi ob izidu zbirke njunih del recital pesmi Janeza Oblaka in Jakoba Acmana pod naslovom 'Jaz Janez sem s hriba". Recital, za katerega je napisal scenarij Anton Acman, so pevsko obogatili bratranci rodbine Oblak. Več o tem prihodnjič. KF LJUDJE IN DOGODKI "spregovorila" verz za verzom in stavek za stavkom. "Povedali so mi...", je interpretirala Sonja življenjsko zgodbo Helen Keller, "... nato pa je v februarju prišla bolezen, ki mi je zaprla oči in me spet potisnila v nebogljenost novorojenčka. Nihče ni vedel, da ne bom nikoli več ne videla in ne slišala... Svoje suhe oči sem obračala proti zidu, stran od svetlobe... Polagoma sem se privadila na večno temo... Če smo nekoč lahko videli, je ta dan naš in naše je vse, kar nam je dal." "Ljubezen je bogastvo življenja - nikoli ni porabljeno, čeprav vedno daješ," je bral Viki. "Zgodbo mojega življenja so ustvarili prijatelji. Na tisoč načinov so obrnili mojo prikrajšanost v čudovito prednost in mi pomagali skozi senco moje prizadetosti." "Prijateljstvo se ne manjša z razdaljo, s časom, zaradi ujetništva ali vojne, trpljenja ali tišine. Prav takrat požene korenine najbolj globoko in prav iz tega vzcvete..." In voditelja programa: "Srečala sem ga... Bela palica je povedala, da je slep. A ta človek v meni še živi. Bil je slep, a videl je, saj življenje je gledal skozi srce, ni bil obupan... Najboljših in najlepših reči v življenju ne moremo videti, najboljše in najlepše reči moramo kratkomalo čutiti..." Mi, ki smo bili tisti večer v dvorani Gasilskega doma v Lučah, smo začutili posebnost večera in govorico teme. Prevzelo nas je. Prišli smo na dobrodelni koncert, da bi podprli dejavnost slepih in slabovidnih, odhajali pa smo bistveno bogatejši. Sporočilo Malega princa "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem" smo začutili, doživeli in zapisali v srce. Morda je na poti domov lep občutek motilo le spoznanje, da so mnogi to doživetje nadomestili s "copatarsko" kulturo pred televizorjem in enostavno pozabili in prezrli povabila organizatorjev na dobrodelno prireditev. A. Podlesnik Delo in skromnost odlikovalo njuno skupno je pot Prijeten, tako pomirjajoč občutek me prevzame, ko vstopim v hišo, ki je bila grajena že kar zgodovinskega leta 1806. Številnim rodovom je nudila streho in zavetje, skupaj z lastniki previharila več slabih kot dobrih trenutkov; in vendar je ostala prijazna v vsej svoji prvobitnosti. Tu živijo dobri ljudje, mi nehote šine skozi možgane Cankarjeva misel, pod to streho sta preživela, v dobrem in slabem, tako je pač življenje, Počrevinova oče in mama iz Gornjega Gradu. Petdeset svečk sta upihnila na torti skupaj prehojene poti, petdeset let spominov, lepih doživetij in bridkih trenutkov. Vsega se jima je nagomililo, ostala sta pokončna in klena, nekakšni podobi iz najlepših pravljic o slovenski materi in slovenskem očetu. 18. februarja se je izteklo petdeset let, kar sta stopila na pot skupnih želja in pričakovanj. Kako čas hitro teče, razmišlja mama Marija, medtem ko oče Martin, še vedno korenina, kot se reče, pripravlja krmo za živino. Gospodar je sicer sin Martin, vendar so vsake roke dobrodošle. Oče pač ne more iz svoje kože. Celo življenje je trdo garal, vsi smo garali. Tako razpreda mama Marija. Pomirjajoča je njena beseda, kot jutranja danica po Zlatoporočenca Marija in Martin (foto: Feliks Ugovšek) viharni noči. V Novi Štifti je bila rojena, mami šivilji in očetu krojaču je privekala na svet. Štiri brate in štiri sestre je imela, številna družina in lačna usta, ki jih je bilo treba nahraniti. Težki časi so bili to, oče in mati sta težko preskrbela vsakdanjo skorjo kruha za vse. In tako se je mlada Marija podala s trebuhom za kruhom. Med vojno jo je usoda zanesla na Ježičevo kmetijo v Lenartu nad Gornjim Gradom, v hišo, kjer je bil rojen njen mož Martin. Kruha na tej kmetiji niso stradali, tudi ostalo se je vse pridelalo doma. Delati pa je bilo treba, pa ni bilo težko, kot jagode z molka, niza svoje spomine mama Marija. Medtem se nama pridruži tudi oče Martin. Čvrsta je njegova roka in pogum vliva njegova dlan. Z očmi poboža mamo tam v kotu pri štedilniku, kot bi hotel reči, ti govori, tebi gre to bolje z jezika. Enajst otrok je povila njegova mati, dva brata sta padla v prvi svetovni vojni. Starejšega sploh ni poznal, takšen je nesmisel tega sveta. Tudi sam je bil v partizanih, Tomšičeva brigada, Pohorje, Koroška, to so postaje njegove partizanske dobe. V življenju je pač tako, da tudi hudo mine. Po vojni sta se našla 33-letni Martin in 22-letna Marija. Gospodariti sta začela pri Počrevini. Hudi časi so bili to, prva leta po vojni. Za nameček še težka in hribovita zemlja. Vse je bilo potrebno znositi na roke. Pozneje so si pomagali z volovi, vendar ilovica in lapor ne data od sebe kaj prida pridelka. Trdi časi so bili to, se spominja mama Marija, denarja ni bilo, tudi gozda skoraj nič. Imela pa sta pridne otroke, osem se jih je rodilo. Za vsako delo so poprijeli, celo služiti so morali. In vendar so bili kljub težavam in življenju iz rok v usta srečna družina. Sedaj se je marsikaj spremenilo, stroji so pri hiši, vse je lažje, čeprav brez pridnih rok ne gre. Te so, hvala Bogu, vedno pri roki. Bratje in sestre se radi vračajo v gnezdo svoje mladosti, k ognjišču očeta in mame, v pomoč bratu Martinu. Z družino je ostal doma in nadaljuje tam, kjer je odložil delo njegov oče. Tudi novo hišo gradijo in sploh se je pri njih marsikaj spremenilo. Iz roda v rod segajo korenine in ljubezen do zemlje, skope, a vendar njihove. Sedemnajst vnukov in dva pravnuka so največje veselje in radost. Po njih bo živel Počrevinov rod. Iz znoja in odrekanja se rojevajo pokončni Slovenci. Takšna je usoda tega naroda, ki ga lomita lastna majhnost in vse prevečkrat tudi pritlehnost in vendar nikoli ne zlomita. Zato, ker so v njem ljudje, kot sta mama Marija in oče Martin. Mamina kava je prijetno zaplula po žilah. Prisrčnost se je razlezla po kuhinji, ki ima v svojih stenah podobo zgodovine. Počrevinova mama odločno pove, da iz te hiše ne gre, tu je njen dom, tu so spomini, med katerimi so prijetno počuti. Poskušam jo razumeti, medtem ko oče Martin dobrohotno pokimava z glavo. Človeka, ki sta življenje samo, še na mnoga leta! Edi Mavrič Le zakaj, le zakaj avto rjavi Zime je definitivno konec! In kaj vam hočem s tem povedati? Stvar je več kot enostavna, vzenfite si čas in si oglejte svojega jeklenega konjička, pa čeprav ima desetletno garancijo proti prerjavenju. Letošnja dolga zima in s tem obilica soli in peska na naših cestah je verjetno dodobra načela naše najljubše domače prijatelje. Eni smo se vozili pozimi manj drugi več. Sol in pesek lahko definiramo kot smrtna sovražnika naših ljubljenčkov.. - Sol: zaleze se v še tako malo fugo, režo in začne opravljati svoje poslanstvo - žrtje pločevine. Rešitev je v temeljitem pranju in čiščenju avtomobila, ki naj obsega tudi čiščenje spodnjega dela-podvozja. Avtomobilu privoščimo obilico vode in šampona, naše roke pa naj bodo spretne in zanesljive pri čiščenju najbolj zakotnih mest našega konjička. Očistimo še notranjost, ga posesajmo, očistimo šipe, pepelnike, predale, ž glicerinom pa namažimo tesnila, saj nas je celo leto prevažal naokoli in si to gotovo zasluži. - Pesek; ne ostaja v velikih količinah na avtomobilu, vendar ga bomo po temeljitem pregledu vseeno nekaj našli na podvozju in na notranji strani platišč, kar je mnogokrat posledica da avto "trese". Rešitev je zopet v veliki količini vode.Vendar pa nam je pesek verjetno naredil dosti več škode po robovih blatnikov, saj jih je očistil barve, in pa na pokrovu motorja. Vse te male praske in luknjice lahko pobarvamo z barvo avtomobila (barve za takšna popravila dobite v večini specializiranih avto trgovinah), nato pa še avto spoli-ramo ali zaščitimo z ustrezno avto polituro. Če praske in luknjice že rjavijo, jih je potrebno pred barvanjem očistiti z brusnim papirjem. En dopoldan dela bo tako podaljšal življenjsko dobo avtomobila, pa še avto bo lepše izgledah Če pa vas denar tišči, si takšno čiščenje in poliranje lahko privoščite v vsaki specializirani avtopralnici. Pa veliko sijočih avtomobilov vam želim,! P.S. Zimske gume zamenjajte z letnimi, saj se obraba zimskih pnevmatik na suhi in topli cesti enormno poveča, pa čeprav so M+S. Shranite jih za naslednjo zimo, čeprav pri letošnji zimi nikoli ne veš. Igor Pečnik Celje Suzuki vitara Andreji Grašič Uro po otvoritvi sejma Avto in vzdrževanje, potekal je v Celju od 2. do 7. aprila, je bila na razstavnem prostoru Suzukija v hali D slovesnost, na kateri so Andreji Grašič, odlični slovenski biatlonki, predali v uporabo novo terensko vozilo Suzuki vitara 5D. Grašičeva je vitare že vajena, saj jo je vozila tudi v minuli sezoni. Kot je povedala, je z njenimi zmogljivostmi zelo zadovoljna, saj se odlično obnese tudi v ekstremno zahtevnih vremenskih pogojih. Na razstavnem prostoru Suzukija je v času sejma sodelovalo tudi podjetja OLDY iz Polzele, ki je uspešen prodajalec vozil te priznane japonske znamke. Andreja Grašič prejema KF ključe nove vitare (foto: ToP) Taxi GAMS Mozirje V dolini imamo spet taksi službo Po nekajletnem premoru imamo v Zgornji Savinjski dolini od nedavnega spet taksi službo. Te specifične in vsekakor potrebne dejavnosti se je lotil Miro Finkšt iz Mozirja. Med ljudmi je morda beseda "taxi" še vedno povezana z domnevno visokimi cenami takšnega prevoza, kar pa dandanes ne drži več. V dokaz temu so cene, po katerih vas Miro Finkšt popelje kamor želite. Za prevoz na relaciji do 5 kilometrov boste odšteli pavšalni znesek 500 tolarjev. Za prevoz na relaciji od 5 do 30 kilometrov je cena za tekoči Miro Finkšt (foto: F. Kotnik) kilometer 100 tolarjev, za relacije od 31 do 100 kilometrov je cena za kilometer 80 tolarjev, za relacije nad 100 kilometrov pa 70 tolarjev. Pri prevozih na relacijah npg nad 30 kilometrov je ena ura čakanja brezplačna, vsaka fkn TBMAlfl Q nadaljnja ura pa se zaraču- ® nava 1000 tolarjev. TELS063/831 “653 Navedene tarife so verjetno 0609-643-440 še posebej zanimive za vse tiste, starejše in mlajše, ki lastnega prevoza nimajo in so se morali doslej posluževati bodisi rednih avtobusnih prevozov bodisi individualnih uslug sorodnikov ali prijateljev. Velika prednost taksi službe je v tem, da je uporabnikom na voljo tako rekoč ob vsakem času in da se jim prilagaja. No, da kdo ne bi vzel tistega "ob vsakem času" čisto dobesedno, je potrebno povedati, da vam je Miro Finkšt na razpolago vsak dan od od 6. do 24. ure, za prevoze v času od polnoči do šestih zjutraj pa se je potrebno dogovoriti dan prej. Torej, vsi, ki imate kakršnekoli opravke pa nimate prevoza, zavrtite telefonsko številko 831-653 ali 0609-643-440 in rešili boste tudi ta problem. Udoben, varen in zanesljiv Mercedes z Mirom Finkštom za volanom vas bo pripeljal natančno tja, kamor želite oziroma morati priti: v trgovino, k zdravniku, k notarju ali na občino, na ogled predstave, na letovanje, skratka - povsod. Mimogrede - tudi v prijetni družbi boste lahko srknili kozarček več, če boste za vrnitev domov izbrali taksi. Tako na cesti ne boste povzročali nevarnosti, vozniško dovoljenje pa bo ostalo tam, kjer mora biti. Taxi Gams iz Mozirja vam je na razpolago! EP OGLASI Avtocenter Meh Koroška c. 7 d Velenje, tel, 063/852-955 (P Audi Pestra izbira rabljenih vozil po ugodnih cenah in še ugodnejših kreditnih pogojih. Rabljeni Golfi, rabljeni Rassati.... kombiji.... in ostalo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska cesta 4 Nazarje Vpisuje učence za šolsko leto 1996-97 - V MALO GLASBENO ŠOLO (starost 5 in 6 let) - V PRIPRAVNICO (starost 7 let) Vpis v ta dva oddelka je prost, brez preizkusa posluha. Zadnji rok za vpis je 21. junij 1996. - v oddelek SYNTHESIZER -vi. razred (klavir, harmonika, kitara, pihala, trobila, tolkala ih godala) Prednost pri vpisu v 1. razred imajo učenci z opravljeno pripravnico. Brez opravljenje pripravnice bo vpis v 1. razred za trobila (rog, pozavna, bariton, trobenta), pihala (klarinet, saksofon), tolkala, godala in synthesizer. Ti učenci bodo morali opraviti preizkus posluha. Preizkus bo dne 3. junija 1996 ob 17. uri v dvorani Glasbene šole. Za vse učence, ki izpolnjujejo pogoje, bo redni vpis potekal od dneva razpisa do 21. junija 1996. Za dodatne informacije pokličite GLASBENO ŠOLO NAZARJE ______________TEL. 831-850.______________ RENAULT TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC AVTO FRANC in KATARINA DEBELJAK, tel: 831-475 ANDREJ PRESEČNIK, tel: 843-282 PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV TOMAŽ ES, tel: 832-337 ANTON BENDA, tel: 841-083 Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 4 GTL 87/03 90.000 159.862,00 R 5 CAMPUS 3V 91/02 64.000 802.440,00 R 5 CAMPUS 5V 91/04 59.300 824.794,00 R 5 CAMPUS 5V 91/06 77.000 830.500,00 R 5 CAMPUS DIESEL 91/10 65.000 866.700,00 R 19 GTS CHAMADE 90/02 106.000 1.078.800,00 R 19 GTS CHAMADE 90/12 81.000 1.230.706,00 ŠKODA F 136 L 90/03 40.000 598.000,00 FORD KAR. CLX 1,8 92/05 49.000 1.598.625,00 FORD ESCORT 1,6 i 91/06 79.000 1.351.350,00 MITS. LANCER 1,5 91/09 70.000 1.443.750,00 ÜML d. 0.0. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16. RENAULT a? ZGODOVINA IN NARODOPISJE V času babic in dedkov Tobak so nakupili za ves teden ob Iz Šmihela proti Mozirju je bil nek-nedeljah. Potem med delom ni bilo danji kolovoz večkrat zaradi spravila izgovora, da je treba stopiti po tobak- lesa zaprt. Zato so Šmihelčani jeseni v gostilno, saj je to bila le pretveza. poskrbeli za vse potrebno v hiši. Ponekod so poznali "pustno potico". Ta se je delila na pustno soboto. Gre za boljše testo, v katerem so bili ocvirki. Na pustno nedeljo pa je vsakdo jedel po želji, bila je na voljo na mizi. Berači so hodili po hišah na pustni ponedeljek ali torek in tudi oni so dobili kos potice in po dva krapa. Seveda si lahko takšno radodarnost predstavljamo le na večjih kmetijah. Na Ljubnem je bila navada, da je župnik blagoslovil smodnik za mož-narje, s katerimi so streljali proti toči. Da bi učinek bil še večji, so koščke iz starih mašnih plaščev dodajali smodniku. Zato so imeli na voljo ponošene mašne plašče. Družine po večjih kmetijah so bile številčno velike. To pa je zahtevalo povsod določene zadolžitve, ne le med delom na zemlji ali v gozdu, pač pa tudi pri delih doma. Tako je v okolici Corn jega Grada skrbel za svečavo (treske) v času, ko se je v hiši predlo, ovčji pastir. Kadar pa so jedli, je za to skrbela "ta večja1' dekla. Nasploh pa je bil za pripravo tresk zadolžen ovčar. Jedli so z lesenimi žlicami, ki so jih po uporabi hranili v "žličnjaku". To so bile lično izdelane lesene košarice, ki so ponekod visele nad mizo na uteži, kar je omogočilo, da so žličnik potegnili dol in iz njega vzeli žlice, potem pa so ga spustili spet nad mizo pod strop. Na sploh je veljalo pravilo, da se usluge niso plačevale v denarju ampak so jih z delom poravnali. Tako je za osemenitev krave ("bika so odslužili") bilo treba 1 dan žeti, za marjasca pa so zahtevali 4 groše. Skupinska vaja gornjegrajske gasilske župe v letu 1889. Poslal nam jo je Franjo Plesnik z Ljubnega. V ozadju je videti cerkev v Radmirju. Prva skupina v svetlih krojih so gasilci iz Gornjega Grada. V temnih krojih so Radmirci, za njimi, v svetlih krojih pa so gasilci z Ljubnega. Na pustni torek so radi rajali vse do polnoči in to ob zvokih harmonike "podnosnice". Za večerjo so imeli juho od povojene govedine, svinjska re-berca, vlečeno potico in krape. Zjutraj na pepelnično sredo so mizo, klopi in pod rahlo potrosili s pepelom in pomili. Tako so ravnali tudi s posodo. Mltm tftare fotografije Glede posta so bili zelo dosledni. Že na pepelnično sredo so pričeli postno živeti. Odpadle so malice dopoldne, popoldansko pa so upoštevali. Celih 40 dni niso jedli mesa, namesto masti so jema maslo. Kadar so jedli meso, ga je delil gospodar. Zato pravijo, da se na starih mizah kaj lahko ugotovi, kje je gospodar rezal meso. Tam je miza bolj črviva. Vrste mesa, ki so ga zaužili, so izbirali po prazniku. Tako so, denimo, za binkošti jedli želodec, za križevo Šink in tako dalje. Krape, ki so ob pustnem času ostali, so posušili ali pa jih hranili v "rehti", ki je bila vama pred mišmi, saj je visela pod stropom. Pojedli so jih v juhi, v kateri se je kuhalo velikonočno meso. V postnem času so napravljali drva za vse leto. Strogi postni način življenja se je s časom omilil. Življenje se skozi čas spreminja, tako pa tudi šege in običaji. Današnji svet je v znamenju vsestranskega prodora tehnike v naše življenje. Nekoč je moral biti človek zelo iznajdljiv, da je bil kos boju za obstoj. Seveda pa je tedanje življenje še spremljalo veliko verovanj, ki so pogosto ali plod domišljije ali pa nerazumevanje raznih naravnih pojavov. Vsekakor sodijo pričevanja iz davne preteklosti v naše izročilo. Bolj ko je bogato ljudsko izročilo, bogatejša je kultura nekega naroda. V Šmihelu so nekoč ob sobotah ob štirih popoldne zvonili. S tem so opomnili gospodarje na prekajeno meso, ki ga je bilo treba ta dan namočiti v vodo, da so ga naslednji dan lahko pojedli. Meso so hranili v kaščah in če bi zapisanemu verjeli, je imel od kašče ključ le gospodar. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Za red na vodah V časih, ko so po naših vodah plavili in splavarili, so redno oskrbovali struge voda in vzdrževali jezove. Lahko bi rekli, da je tudi na vodah vladal red. Seveda bi v nasprotnem primeru ne mogli ne splavariti, pa tudi ne plaviti. Ko danes gledamo struge naših voda, si kar ne moremo predstavljati nekdanje podobe lepe in čiste krajine. Država je s pomočjo svojih izpostav poskrbela za redno izvajanje ukrepov, ki so bili predpisani in za katere so se zadolžili tako lastniki žag, kakor tudi splavarski gospodarji. V Mozirju je že pred prvo svetovno vojno bila izpostava celjskega glavarstva, ki je redno spremljala stanje na vodah in bregovih. Pred veliko plavo so razpisali komisijo in ogled vseh strug, po katerih se je plavilo. Ob taki priliki so pred- pisali ustrezno zavarovanje bregov in potrebno čiščenje strug, da je delo na vodah potekalo v danih prilikah varno. Seveda se država ni ukvarjala z vsakim lastnikom lesa posebej, ampak je le-te predstavljala zadruga, o kateri velja kaj več povedati. Mlajši ne morejo vedeti, kako natančno in strogo so nekoč jemali dogovore in razne državne odredbe. Plavne upravičence je združevala Gornjesavinjska plavičarska in plavbena zadruga v Radmirju. To je bila zadruga z omejenim jamstvom. Ustanovljena je bila 8. maja 1914 in vpisana v zadružni register pri Okrožnem sodišču v Celju. Pristopnina je bila 3 K in delež po 10 K. Kdor je hotel plaviti, se je včlanil v to zadrugo, ki je glavarstvu posredovala potrebne podatke za vsakega člana. To je potem izdalo plavno dovoljenje s kolektivno odločbo, se pravi, odločbi so bili priloženi seznami upravičencev s podatki, po kateri reki ali strugi bo plavil in koliko platanic. V posebni rubriki tabele je bil narisan znak vsakega upravičenca, ki ga je uporabljal za označevanje svojih platanic. Zadruga je pod enakim imenom obstajala tudi v Jugoslaviji vse do druge svetovne vojne. Vsaka tri leta so imeli zbore, na katerih so izvolili vodstvo zadruge. Podatki za čas od 1935 do 1938 povedo, da je tedaj bilo 64 članov, dočim je članstvo v obdobju 1938 - 1941 naraslo na 120 članov, kar samo po sebi pove, da se je tik pred vojno lesno trgovanje zelo razširilo. Zadruga je torej skrbela za čiščenje strug, morala je redno oskrbovati še kanal v Zidanem mostu, ki je služil splavarjem. K tem stroškom je do polovice prispevala tudi uprava železnic. Če je prišlo do kakšnih škod zaradi plave ali splavarjenja, je zadruga poskrbela za komisijo, ki je stanje ocenila. Les so ponavadi plavili spomladi, ko je bil vodostaj ugoden. Vodstvo Marijingrada si je hotelo mimo zadruge pridobiti neke predpravice pri plavi, pa ni uspelo, pozneje se je le vpisalo v zadrugo. Vendar pa je upravitelj Marijingrada, inž. Lojze Žumer dosegel, da so pri plavi imeli predpravico tisti, ki so les od daleč plavili. Zadnji predsednik zadruge je bil Jože Poznič - Kveder iz Šokata. Zadrugo so namreč nemški okupatorji razpustili in premoženje zaplenili. Pozneje pa ni več obstajala. Na Rečici je delovala Splavarska zadruga. V njo so se včlanili tako delavci kot gospodarji. Zadruga je dosegla popust na železnici, kar je bilo za vse zanimivo, ki so se po "rajži" vračali domov. Pozneje je prihajalo do trenja med zadrugo v Radmirju in to na Rečici, toda obstajala je do leta 1941. Njen zadnji predsednik je bil Franc Nareks z Ljubnega. Še sedaj se najdejo med nekdanjimi flosarji izkaznice zadruge, opremljene so s sliko imetnika, da se je na železnici z njo izkazal. Pa še to v spomin: Dokler ’ma Rad’ha za no’ gos, je Savna vsakemu flosu kos. Narodopisec Jože Lekše Letos je minilo 95 let od rojstva Jožeta Lekšeta, prizadevnega učitelja in narodopisca. Rodil se je 20. februarja 1901 v Mozirju kot sin znanih klobučarjev. Maturiral je na celjski gimnaziji leta 1920 in nato opravil učiteljski tečaj v Ljubljani. Potem je učiteljeval na Rečici, od tam je bil leta 1922 premeščen v Solčavo, kjer je učil do leta 1925, ko se je vpisal v višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Po dveh letih študija je postal predmetni učitelj na meščanski šoli v Šoštanju, pozneje pa je opravljal delo ravnatelja na meščanski šoli v Vojniku. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pa izseljen. Po vrnitvi, leta 1945, je nastopil kot v.d. ravnatelja nižje gimnazije v Vojniku. Potem je učil na nižji gimnaziji v Celju in do leta 1948 na ekonomski srednji šoli v Celju, tu se je tudi upokojil. Za naše kraje je veliko storil, saj je neumorno zapisoval ljudsko izročilo. Veliko je objavljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, precej njegovih zapisov je objavil Fran Kocbek v knjigi Savinjske Alpe. Pozneje je sodeloval v raziskovalni skupini narodopisca dr. Frana Kotnika in objavil svoje izsledke v Kotnikovem zborniku. Za njim so ostali rokopisi, ki jih je njegova soproga zapustila piscu tega sestavka. Veliko iz tega gradiva pripravljamo za tisk v knjigi, ki naj bi bila posvečena izključno ljudskemu izročilu iz naše Doline. Lekšetu se imamo zahvaliti, da je ohranjeno izvirno besedilo solčavske svatbe s proceduro vred. To je izredno dragoceno izročilo, ki ga je Lekše zapisoval v letih službovanja v Solčavi. Pa preberimo nekaj iz njegove zapuščine. Ohranil nam je staro pesem, ki so jo peli pri mrličih. Kot pevko navaja Franco Jamnik - Jamelsko: Poslušaj ti verni kristjan, kaj ti jaz novega povedati imam. Od jene mlade deklice, ki danes umrla je. Jutri bi 'mela v svet zakon stopit, vsem ljudem veselje nar’dit. Pa prišla je pošta dol od Boga, da mogla je it’ s tega sveta. Svati so bli že pripravljeni, da bi jo spremljali pred žegnan oltar. Zdaj bojo jo spremljali v črno zemljo, ki tukaj počivala bo. Mlada nevesta že v grobu leži, njen ženin pa na grobu kleči. Ko bi glih imeu kamnito srce, točiti bi moral solze. Zdaj pa vsi dol pokleknimo, in za to dušo molimo. Da pride gor v sveto nebo, ki tam počivala bo. Petje mrliču je že precej pozabljeno. Nekoč je bilo zelo razširjeno. Celo tako je bilo, da so si nekateri s tovrstnim prepevanjem prislužili kakšen priboljšek. iščemo te fotografije Prva bencinska črpalka v Dolini. Sliko je poslala Pavla Trogar iz Mozirja, predstavlja pa črpalko pred nekdanjo Melavčevo trgovino sredi trga Mozirje. Slika je posneta leta 1936. Zdravniški nasveti Vprašanje: Bojim se. Stara sem 14 let in že imam raka. Pred nekaj dnevi sem v dojki otipala nekakšen podkožni mozolj. Zdaj se mi ne zdi več tako. Bula je mnogo večja in takšne barve kot žila. Zelo se bojim. Nikomur še nisem povedala, pa saj tudi ne bom, ne vem, kako bi to sprejeli. Mamica bi verjetno kar umrla od žalosti. Prej te bule ni bilo. Pregledala sem knjige o rakih, a nimam drugih znamenj. Kaj naj storim? Obupana sem. Prosim, odgovorite mi čimprej. Ampak če mislite, da ni nič hudega, mi ni treba odgovoriti. Potem bom pač živela v večnem strahu. Ana Odgovor: Draga Ana! Kar ne morem verjeti, da živiš v takšni stiski, pa se ne pogovoriš z nikomer. Le kako lahko čakaš!? Morala bi povedati mami! Veš, tudi mame smo živele v tvojih letih s takšnimi in podobnimi strahovi, pa smo še vedno žive. Glej, že to dosti pove. In še nekaj si zapomni za vse večne čase: mame ne umremo kar tako. Mame mnogo prenesemo. Lahko bi se zaupala tudi očetu ali babici ali teti ali stricu ali učiteljici... Gotovo so v tvojem življenju odrasli, ki so vredni tvojega zaupanja. Veš, ljudje smo v glavnem dobri. Kancerofobija ali strah pred rakom je zelo obremenjujoč. Človeka lahko spravi do panike ali kar do obupa. Strah ni sorazmeren z nevarnostjo ali z bolezenskimi znaki. V tako rosnih letih, kot si ti, navadno takšni strahovi še niso tako zelo izraziti. Mogoče pa je to cena zgodnjega odraščanja. Verjetno je najbolje, da problem čimprej razčistiš, saj se ti sicer lahko zgodi, da boš v vsaki nenavadnosti na svojem telesu videla raka. Premlada si, da bi nosila takšno breme. Ne zalivaj svojih strahov. Strahovi so plevel naše duše, vse preradi rastejo sami od sebe. To, kar opisuješ, je res podkožni mozolj. Na njem je nastala podplutba, ker si se hotela kar naprej prepričevati, kaj je in če se spreminja. Verjetno je modrica zdaj že obledela, počasi je postala zelenkasta in nato rumenkasta, lahko je že ni videti... Da pa boš čisto brez skrbi, pojdi k zdravniku, ki te bo pregledal in ovrgel vse dvome. Lep pozdrav in - piši mi še. dr. Maja Natek, spec. spl. med. OBČINA GORNJI GRAD ŽUPAN VABILO Vabimo Vas na javno tribuno, ki bo v sredo, 24.4.1996 ob 19.00 uri na temo: RADARJI NA MENINI" v dvorani Kulturnega doma Gornji Grad (J) KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev po zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin uravnava varstvo rastlin tako, da ne bi ogrožalo zdravja ljudi in živali, ter da ne bi negativno vplivalo na okolje. Bistvene novosti se nanašajo med drugim tudi na dolžnosti imetnikov rastlin, ki bodo morali uporabljati fitofarmacevtska sredstva tako, da ne bodo škodovala človeku, živalim in okolju. Dolžnosti imetnikov rastlin Posebna pozornost je posvečena čebelam. Čebelarje je o škropljenju treba obvestiti dva dni pred škropljenjem. Posebej je opredeljen način škropljenja na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice. Imetniki rastlin morajo škropiti tako, da preprečijo kontaminacijo sosednjih površin in hraniti navodilo o uporabi, ki ga morajo po potrebi dati na razpolago. Da bo mogoč nadzor nad upoštevanjem karence za katerega so pristojni kmetijski inšpektorji, morajo imetniki voditi evidenco o uporabljenih fitofarmacevtskih sredstvih. Stara neporabljena sredstva, ki jim je potekel rok uporabe, in prazno embalažo je potrebno vrniti v trgovino, kjer je bilo sredstvo kupljeno. Izobraževanje zavezancev po zakonu Kmetje, ki niso tržni proizvajalci rastlin za prehrano rastlin in živali, lahko izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin na svojih zemljiščih in v svojih prostorih. Tržni pridelovalci in kmetje, ki izvajajo ukrepe v okviru medsebojne sosedske pomoči, pa morajo opraviti preizkus znanja iz varstva rastlin. Pogoji za dqjaqje naprav za tretirarye na tržišče in redni pregledi naprav, ki so še v rabi Zakon določa, da se smejo dati na tržišče le naprave, ki imajo znak o skladnosti, ki si ga proizvajalec oziroma uvoznik pridobi na svoje stroške. Za traktorske škropilnice, ki so v rabi, je obvezno testiranje, medtem ko zanje znak o skladnosti ni potreben. Testiranje izvajajo pooblaščene organizacije (nam najbližja je Srednja kmetijska šola Šentjur). Testiranje je potrebno izvajati na tri leta, če pa se z njimi izvajajo ukrepi zdravstvenega varstva drugim, pa vsako leto. Naprave, ki so uspešno prestale testiranje, pridobijo znak o pregledu. Stroške pregleda nosi lastnik sam. Na našem območju so v lanskem letu polovico stroškov pokrile občine, upamo, da bo tako tudi letos. Za neizpolnjevanje navedenih obveznosti so predvidene kazni od 50.000 do 700.000 SIT. Pooblastila inšpektorjev Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona o zdravstvenem varstvu rastlin izvajajo fitosanitarni, kmetijski in gozdarski inšpektorji. Zakon daje inšpektorjem več pooblastil. Pritožba na inšpektorjevo odločbo ni možna, kazen je treba plačati. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlinje je sodoben in prinaša novosti, ki bodo terjale spremembo miselnosti pridelovalcev rastlin, kakor tudi potrošnikov. Potrebne bodo spremembe pri načinu varstva rastlin, ki bo zahtevalo prilagajanje tehnike škropljenja, večjo odgovornost imetnikov za zdravje svojih rastlin in tudi višjo izobrazbeno raven pridelovalcev hrane. Štefka Goltnik Pomladansko čiščenje okolja Po tej dolgi in zasneženi zimi smo končno le dočakali pomlad. Prav počasi in s prekinitvami prihaja med nas. Daljši dnevi in toplo sonce prebujajo v nas novo energijo, radi bi vse uredili, počistili in pripravili za novo rast. Nekaj dni nazaj me je v nabiralniku čakal letak: Prebivalci Slovenije pometimo pred svojim pragom! Kar prevedel ga bom: Prebivalci Zgornje Savinjske doline pometimo pred svojim pragom! Dobro se mi je zdelo, ko sem danes šel skozi Nazarje in videl, kako je peščica članov turističnega društva že začela s prepotrebnim čiščenjem javnih površin. Vprašal pa sem se, kje so ostali Nazarčani? Ali še spijo zimsko spanje? Rad bi vam napisal nekaj vrstic v spodbudo, da uredite svojo okolico in svoj kraj tudi vi in kako se pripraviti k tem opravilom. Ko pograbimo travne in vrtne površine, se nam vedno nabere kopica organskih odpadkov: suhe veje, listje, trava, ostanki rastlin. Včasih so vse preprosto zakurili. Danes ni več tako enostavno. Kurjenje takoimeno-vanih organskih odpadkov ima več negativnih posledic. Onesnažuje nam zrak, ki je že tako preveč onesnažen. Ker se nam zraven vedno prikrade kakšna plastika ali stiropor, naj vas posebej opozorim, da se pri gorenju takšnih materialov sproščajo strupeni plini. Če kurimo v sušnih in vetrovnih dneh, je velika nevarnost požara. Vsako leto morajo gasilci večkrat posredovati, ko ogenj zraste kurilcu čez glavo. Zato vam priporočam, da ne kurite, ampak da daste odpadke kompostirat. Če imate večji vrt, se vam splača nabaviti drobilec odpadkov. Z njim jih boste zmleli na drobne koščke in kompostiranje bo hitrejše. Veliko substratov, ki nam jih ponujajo trgovine v lepih vrečkah za sajenje lončnic, so naredili s kompostiranjem. Primemo posodo za kompost ali kar kompostni kup namestimo v senčnem delu vrta. Če imate veliko odpadkov ali če so odpadki iz neposredne bližine ceste in neuporabni za kompost, vam predlagam, da si v svojem gozdu ali na kakšni slabši površini izberete prostor za odlaganje organskih odpadkov. Naj bo skrit očem in tja odlagajte samo razgradljive rastlinske odpadke, da bodo v mira trohneli. Upam, da si tega ne bo kdo razlagal tako, kot sem zadnjič videl v Blatih, v gozdu nad Rečico, ko je nekdo kar za cesto odložil goveje vampe. Izogibajte se odlaganja ob strugah rek in potokov, kar je v naši dolini preveč razširjena navada. Vse ostale odpadke (plastiko, konzerve, steklenice itn.) pa pospravite v kontejneije in smetnjake. Nevami odpadki (ostanki razredčil, premazov za les, neuporabna strupene sredstva za varstvo rastlin, stara zdravila, vložki za baterije) bi se morali zbirati posebej. Upam da bo naša Komunala kmalu organizirala tako zbiranje. Občinskim vodstvom pa predlagam, da iz proračuna kupijo vsaj en kontejner za zbiranje odpadnega stekla in enega za zbiranje aluminija. Tako bomo vsaj tisti, ki imamo voljo ločeno zbirati svoje odpadke, jih lahko tudi primemo odložili. Na koncu bi rad bi pohvalil vsa društva in njihove člane, ki leto za letom čistijo našo okolico, zlasti ribiške družine in turistična društva. Vabim vas, da sledite njihovemu zgledu. Veliko prijetnih uric na svežem zraku vam želim in dobro počutje v lepo urejenih krajih! Zeleni Franček Zaradi praznikov je rok za oddajo prispevkov za 9. št. Savinjskih novic petek, 26. aprila 1996! Vsebina 3. številke Uradnega glasila, ki je .izšla 9. aprila 1996: MOZIRJE 27. Odlok o prostorskih in ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje 28. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 1995 29. Sklep o ukinitvi značaja javne dobrine v splošni rabi NAZARJE 30. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Nazarje 31. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Nazarje za leto 1995 GORNJI GRAD 32. Statutarni sklep o spremembi Statuta občine Gornji Grad 33. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 1995 LJUBNO 34. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ljubno za leto 1995 35. Odlok o proračunu občine Ljubno za leto 1996 LUČE 36. Sklep o javni razgrnitvi( osnutka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Luče 37. Sklep o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Luče v letu 1996 38. Sklep o razrešitvi dosedanje predsednice in o imenovanju nove predsednice Občinske volilne komisije občine Luče 39. Odlok o določitvi števila članov sveta krajevne skupnosti in volilnih enot za prve redne volitve v svet krajevne skupnosti v Občini Luče 40. Sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 41. Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1995 FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE g RVjTO.ZUNlTieR *< AVTOSALON Š TOKRAT PRESENEČA OKONINA Z IZJEMNO UGODNO PONUDBO tej g b Z ZARES NIZKIMI CENAMI PROGRAMA 5 tej g 1 1 I I te, g tel g te, S te. tej g te, g tej g te, te, g te, te, g tej FIAT UNO 1.0 FIRE Na voljo bodo petvratna vozila v navadnih in metaliziranih modernih barvah. PRILOŽNOST KOT ŠE NIKOLI! BRAVO - BRAVA - PUNTO Vse kar je NUJNO v tem trenutku je, poklicati AVTOSALON 841-173 ali tej I te, S te, tej I te, g tej Bä še boljše, oglasiti se v njihovem servisno prodajnem centru FIAT, v Okonini 18. temperamentna tehnologija FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIAT FIRE FIATFI1 ZGRADITI HIŠO IN V NJEJ USTVARITI TOPEL DOM Želja, življenjski cilj, ambicija, narejen korak s časom ali pa morda ustvarjanje zgodovine prihajajočim rodovom. Morda se tudi vi strinjate s katero od teh definicij, ali pa imate še kakšno malce drugačno. Hiša, pa naj bo stara ali nova, ni le predmet oziroma objekt, od nje se zahteva mnogo več. Zasluži našo pozornost, saj nam lahko izboljša življenje. TAPETE IZ BLAGA dajo občutek domačnosti, so tra-. jne in lepo dopolnjujejo stilno! oblikovan prostor. Priprava sel le malo razlikuje od one pri j težkih papirnatih tapetah. Načeloma jih lepimo na topi stik. Upoštevati je treba, da tapete iz blaga lepilo močno j Pri obnavljanju lahko tapete! fe blaga preprosto prebar- Bi mlž barvami, ki'ne potre- |jj Blijejo; iVibSeä Ž barvanjem j močno strukturiranih Japelj dosežemo podobne učinke kot s pleskanjem sten. 1 Ali boste-v celem prost.ofu j položili idrage tapete visokel kakovosti, ali pa boste z njimi le tu in tam kaj poudarili - npr. v nišah ali na policah - o tem se boste morali odtočiti sami po svojem okusu. PLUTA je naravni gradbeni material, ki ima več namensko uporabo, največkrat pa kot toplotnoizolacijskš material. Tanke plutovinaste plošče so poleg lega še lepe in dobro vpijajo zvok. Samo 2 cm debela plošča iz plute ima enak toplotnoi-zolacijski učinek kot 80 cm debel kamnit zid. Oblogo iz plute v kopalnici ali kuhinji premažemo z brezbarvnim lakom. Tako oblogo lahko umivamo in tudi trajnejša je. PREPROG ne polagamo samo zaradi občutka domačnosti, ampak tudi zaradi zvočne in toplotne izolacije ter | enostavnega vzdrževanja. Trajnost preproge ni odvisna samo od njene kakovosti, ampak tudi od načina polaganja, vzdrževanja in kakovosti podlage. Že pri polaganju nove preproge si lahko olajšamo njeno kasnejšo zamenjavo s pomočjo obojestransko lepljive folije, ki jo položimo pod preprogo. Pri BARVANJU lesenih in kovinskih površin moramo biti pozorni na to kakšne barve in lake bomo uporabljali. Pred uporabo oz. nakupom moramo prebrati proizvajalčeva navodila. Razmislimo pa tudi o vplivu barve ali laka na ljudi in okolje. Pred barvanjem kosa opreme, bodisi z lazurnim premazom ali lužilom, pobarvajmo najprej kos odpadnega lesa. Mnogi lazurni premazi dobijo pravo barvo šele po dveh nanosih. Pri sušenju poskusnega kosa si lahko pomagamo s fenom. Uspešno bomo barvali le z dovolj kakovostnim ČOPIČEM, ki ga tudi pravilno vzdržujemo. Nov čopič moramo pred uporabo primerno pripraviti. Lepilo, ki drži ščetine skupaj, operemo z vodo. Ko se ščetine posušijo, namočimo čopič, ki ga bomo uporabili za oljne ali akrilne premaze, za dva ali tri dni v laneno olje. Tako postanejo ščetine bolj gibke. Pri BARVANJU STEN pustimo, da deluje domišlija in uresničujmo svoje zamisli. Veliko je namreč možnosti, kako smiselno kombinirati različne stenske obloge, barve itd. med seboj. Če imamo naprimer na stenah grobe tapete, jih lahko prebarvamo, zamenjamo ali pa se odločimo za grobi omet. Tudi OKENSKE OKVIRJE moramo vzdrževati. Včasih so jih lakirali. Tak premaz je les tesno pokril, s tem pa je bilo onemogočeno "dihanje" lesa. Ker pa noben premaz ni povsem tesen in odporen proti vodi, le-ta prodre podenj in les začne trohneti. Temu se iahko ognemo s premazi, ki omogočajo "dihanje" lesa. Za to uporabljamo specialne lazurne premaze. LES je v gradbeništvu široko uporaben organski material. Za njegovo obdelavo moramo poznati določene zakonitosti, katerim je les podvržen. Drevo, lesena deska ali del lesene opreme vedno "delujejo". Delovanje lesa je odvisno od oblike izdelka in strukture lesa. Pri sušenju les spreminja prostornino. Zvijanje lesa je posledica rasti drevesa. Z izborom različnih lesov in njihovo kombinacijo lahko veliko prispevamo k zanimivosti in pestrosti našega okolja. Vgrajen les daje hiši toplino. Tudi STARINSKO POHIŠTVO lahko veliko prispeva k ugodnemu počutju v bivalnih Drostorih. Prenavljanje ali restavriranje je zamudno in natančno delo, ki na koncu prinese veliko zadovoljstvo. ZRCALA so pomemben del notranje opreme. V njih se ne samo opazujemo, ampak s pravilno namestitvijo zrcal tudi navidezno spremenimo velikost in videz prostora. Največji učinek dosežemo, če zrcalo namestimo v manjšem prostoru, ker ga tako na videz povečamo. Za vsak del pohištva moramo izbrati ustrezno OKOVJE. Izbira je neomejena, pa naj bo okovje, antično, medeninasto, iz kovanega I železa, pokromano, leseno, stekleno I ali iz umetne mase. Pri OBDELAVI KOVINE je natančnost) zelo pomembna. Mizarski meter ne [ zadostuje! Sproti je potrebno večkrat menzije obdelovanega kosa kovine preverjati prave. Zato se ne zanašajmo na oceno s prostim očesom, ampak redno uporabljajmo kljunasto merilo. Pri izdelavi uporabnih predmetov iz kovine ne smemo pozabiti na vijake, s katerimi spajamo posamezne kose kovine. Za spenjanje pločevine pogosto uporabljamo tudi zakovice. Kovine imajo to slabo lastnost, da površina na zraku oksidira, ZAŠČITIMO jih lahko na več načinov, pred tern pa moramo površino dobro očistiti. Najpreprostejšo zaščito lahko predstavlja prozorni lak. Če je nanesena plast zelo tanka, je s prostim očesom skoraj ne opazimo, površina pa je dobro zaščitena pred oksidacijo. Želeno površino lahko tudi broniramo ali prelakiramo š primernim sintetičnim lakom Kakih 70% vseh stroškov za energijo v povprečni stanovanjski hiši odpade na kurjavo in ogrevanje vode. Zato so največje možnosti za prihranek prav na tem področju. Nekateri dokaj preprosti posegi, kot je naprimer izolacija neizolirane strehe ali podstrešja, lahko opazno znižajo stroške. Tudi z MAVČNIMI PLOŠČAMI izboljšamo toplotno izolacijo sten. Na neravne stare stene najprej pritrdimo toplotno izolacijo v obliki stiropora, mineralne volne ali česa drugega in jih prekrijemo z mavčnimi ploščami. k Vsakdo, ki ima doma ORODJE, ve, kaj pomeni g ^ LL kvalitetno orodje in kaj tako, ki ga moraš že po " /?T nekajkratni uporabi zamenjati. Prav gotovo ne ^ — «Jj bomo mogli vsakega orodja preizkusiti že pri d?//% /a nakupu. Lahko pa ob nakupu klešč ščipalk ^7 tv {JJ preščipnemo košček bakrene žice. Če je orodje slabo, bo že tedaj postalo nek-J oliko škrbasto. Najbolje je, da orodje j| dokupujemo postopoma, kolikor ga irebuiemo. Kdor želi imeti že na aopolno zbirko orodja, si j kupil veliko neuporabnih stvari, ki jih bo potreboval teJmiß enkrat in nikdar več. % P'l^^»rNO mjJH |Sf j-.no dc iP;;:za do-jMllSi mačimi Židovi in okrog m- tš I jr e #### m mm: Na trgu 7, 3320 Mozirje, Tel. 063/832-541, Fax 063/832-636 Firma CIMPERMAN ima sedež v Mozirju v GRABNERJEVI HIŠI. Izvajamo dela na področju SAVINJSKO-ŠALEŠKE doline in CELJSKE regije. Ta hip zaposlujemo že preko 50 gradbenih delavcev. Za strokovno izvajanje del skrbi 12 naših gradbenih strokovnjakov ter več zunanjih sodelavcev. Izvajamo: 1) GRADNJA ENODRUŽINSKIH HIŠ POD STREHO ALI POD KUUČ- VKUUČNO Z OBRTNIMI IN INSTALACIJSKIMI DELI 2) GRADNJA POSLOVNIH OBJEKTOV IN INDUSTRIJSKIH HAL 3) ZUNANJE UREDITVE 4) KANALIZACIJA IN VODOVOD TOPLOVOD IN PLINOVOD 5) MOSTOVI IN CESTE 6) SANACIJE PLAZOV 7) PO VAŠIH ŽEUAH... "ZAHTEVNOST JE NAS IZZIV!" mi/imiiiiii z//#/#///'#/#/#// imgnsriguni SEfiDlP 3302 GRIŽI IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT (POSLOVNI CENTER KORONA ŽALEC Ul. talcev 3) Tel.: 063/712-238 0609-616-750 Nuditno VAf»: - LtMeOi€ - žA luži}e - p (Ufe *AVe*e - Poleg tega vam nudimo tudi prevoze s kamioni in kombijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. Cene veljajo za gotovino. Pri nakupu nad 100.000,00 brezplačna dostava! JZOLES Mozirje in LSI’.C 332-011 __________________ 341-26? CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065 pri NRs Doene vse iz iesR in vse zn izDemvo dobrih trli Če gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo. 1 m2 barvne kritine 800,00 1 m2 kritine b.b. 576,00 zidaki 40-30-20 88,00 zidaki 40-25-20 77,00 zidaki 40-20-20 66,00 zidaki 10-12-20 55,00 zidaki 40-9-20 50,00 opažni zidak 50-40-25 120,00 opažni zidak 60-30-25 120,00 opažni zidak 60-25-25 110,00 opažni zidak 60-20-25 100,00 opažni zidak 60-15-25 90,00 Cene so brez prometnega davka! PAMO LESNO PROIZVODNO IN PREDELOVALNO PODJETJE d.o.o. Koroška 54, VELENJE Inf. tei&fax: 063/853-366, tel: 063/856-558 - proizvodnja lamelnega parketa - zaključne letve - delo iz lesa po naročilu PRODAJA: - parket (lamelni, klasični) - laki - lepila - izravnalne mase nttii \ Mozirje in ) Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 Akcija v mi - modul blok - steklena prizma - baterije Armal - strešna okna ■ - lepenka - vobitekt granltogres plošče - parket E 16 seča aprilu 67,90 339,00 tovarniška cena tovarniška cena 1.049.00 2.399.00 od 1.499,00 1.999.00 Elektro trgovina Kolman Nove trate 49 - Mozirje tel./Tax: 831-007 AKCIJSKA PRODAJA ZA NAKUP NAD 5000 SIT Avtomatske varovalke ST 68 B (6A do 25A) 655 SIT Fld Mikalo (25,0,5 25/0,3 40/0,5 40/0.3) 4.610 SIT Talilni vložki DII (2A do 25A) 38 SIT Žarnice OSRAM žarnica navadna (25W do 100W) SIT žarnica fluo 18W. 36W 153 SIT žarnica fluo 58W 190 SIT /ji mri varčne 7W do 23W 1.800 SIT fttevci 3F 2T T31 CDV r 22.460 SIT 11' 2T E84 CDV 11.500 SIT Stikalna ura 'ITU 81-11 14.460 SIT Kabli in žica - kabel PP/RY 3 x 1.5 mm2 45 SIT 2 X 2,5 mm2 / 64 SIT ;'PPX 3 X 1.5 mm2 48 SIT 3 X 2,5 mm2 70 SIT - žica I’ 1.5 mm2 11 SIT P 2.5 mm2 17 SIT P 6 mm2 39 SIT P/F 1,5 mm2 11 SIT lil I P/F 2.5 mm2 19 Sli 1II1§1 F/F 0 mm2 44 SIT CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: • Belin (notranja zidna barva)... • Sdko (fasadna barva)... .. od 80,30 sH/kg ... od 253,00 sit/kg - Epoktit (barva za bazene in silose).od 1.068,00 sit/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (za vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) •Divalj valjčki • Antik or azijski premazi (Korodnk, Tera pox...) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00 Vse informacije na tel. 831-621 - Mivedur (lepilo za ploščice, zunanje-fnotranje) - Ntvedur FM (fugima masa) • Viodur (izravnalna masa za do) • Vdaplan (zidna izravnalna masa) • Nivelan B (bavarski omet) • Nivekm V (voljčkani omet) - Vezur (hltrovezru cement) - Äquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) ......Benda Marjan Loke 38. MozaujK. ____ TfeuđBoe (060) 832 -163. PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * OKVIRJAMO TUDI SLIKE * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM PRIDEMO MONTIRATI TUDI NA DOM SE PRIPOROČAMO! PRRK6TRRSTVO Kosaze 71 o, 3301 Petrovče Mat 063/707-208 mobitel: 0609/618-232 Polaganje ter izdelovanje talnih in stropnih oblog. Na zalogi VSE VRSTE PRRHETR in TEKSTILNE TRLN€ OBLOGE - LAMINATNI PARKET Vaše stanovanje je gotovo in že vseljivo v enem dnevu! - KLASIČNI IN LAMELNI PARKET d.o.o. kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajuhova IT, 63325 Šoštanj, tel.: 063 881-026, Fax: 063 882-267 Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del. Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini. Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst krovsko kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju do štirih mesecev. 0 n EMO EMO RADIATORJI, d.o.o. Mariborska 86, Celje tel. 063/32-112 int. 288 Proizvajamo in prodajamo ploščate radiatorje EMOTERM in TRIKATERM tridesetih različnih višin in poljubnih dolžin. Kvalitetno, hitro in poceni izvajamo montažo novih in zamenjavo starih radiatorjev (zamenjujemo TRIKA in ostale radiatorje brez posegov na sistemu centralnega ogrevanja). Ni italijanski, ni nemški, je slovenski, radiator EMOTERM z 20-letno tradicijo in 10-letno garancijo. GRflDBCMfTYO RIBEZI fflfflO /.p. Pu/le pelje 5. MIZARJE TEI. 831-478. IAOBITEL: 0609-631-174 S pomladjo je prišel čas gradbenih del. Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti z dobavo in polaganjem vseh vrst tlakovcev, robnikov in betonskih cevi (ali asfaltiranje) - dobavo sejanega gramoza za betoniranje - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam - rušenje starih objektov. ^ /|-n~Tr Za dela /e priporočani W L:..........1.1. iiJii mmnt Industrijska prodajalna Polzela J pohištvena Industrija d.d, tel. 063/720"020 j polzela UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT - POLZELA CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica MAJA - zakonska spalnica VEGA NOVA - zakonska spalnica LARA - zakonska spalnica NATALIE samska spalnica HALA - omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 3. D 92.772.00 SIT 96.813.00 SIT 108.851.00 SIT 136.372.00 SIT 43.559.00 SIT 27.113.00 SIT 34.178.00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 1/3 police širina 140 cm 25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police širina 184 cm 29.420,00 SIT 6. D omara 1/3 police širina 275 cm 44.898,00 SIT - pisalne mize od 7.576,00 SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvc in še in še. POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! NOVO: NAJCENEJŠE KUHINJE V SLOVENIJI! §&>intex Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./Fax: 063/715-931 IZBIRATE LAHKO MED: 4-metrskimi talnimi oblogami, itisoni, toplimi podi, tekači, preprogami, dekorativnim blagom, skajem, namiznimi prti in predpražniki. © PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE MO' Vse za VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE in OPREMO KOPALNICE tar PROGRAM ZA ZALIVANJE ‘MONTAŽA ‘DOSTAVA NA DOM UGODNI KREDITNI POGOJI I - 4 LETA Z MINIMALNIMI OBRESTMI ALI PLAČILO NA VEČ ČEKOV SALCN POHIŠTVA Šolska 1C, Mozirje Tel. 832-946 ELSTOR- elektrostontve I RUDI STAKNE s.p. tel. 843-400 Novo naselje 2 Gornji Grad »Izvajanje vseh vrst električnih in telefonskih instalacij v poslovnih, stanovanjskih in gospodarskih objektih. ’Izris načrtov izvedene električne instalacije in priprava potrebne dokumentacije. •Popravila gospodinjskih aparatov, TV sprejemnikov, radiokasetofonov in ostalih električnih aparatov. STEKLARSTVO BUDIM, Foršt 52, LJUBNO OB SAVINJI * stavbne zasteklitve * okvirjanje slik Tel.: 063*841-224 STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 ^ 6 UniV\0^'V KAKOVOSTNE STORITVE KONKURENČNE CENE VEČ KOT 30-LETNE IZKUŠNJE Imamo 24-urno dežurno službo (mobitel 0609/616-246) INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV nabava materiala brez p.d. dostava materiala na dom Šturbej Ivan Polzela 143/b Tel.: 063/720-282 OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS, DA S 4. APRILOM 1996, PRIČNE Z NOTARSKO PISARNO g. MARKO FINK, V PROSTORIH OBČINE GORNJI GRAD. URADNE URE: VSAK ČETRTEK OD 14.00 DO 16.00 URE. VABIMO K Na trgu 36, Mozirje NAKUPU! * DEKLIŠKI PLETEM BOMBAŽNI KOMPLETI od 6.900 DAL/E * /OPICE, PULOVER/L OPR//ETE MA/ICE /N OSTAIA OBLAČILA ZA PRI/ETNE TOPLE DNI NaročnikiSavinjskih novic 1 imajo 15 odstotkov popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah r \ / mvin/a PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE š s skko : f ogle - ■ :a P.S. Seveda velja to tudi za hmte! SPROSTITEV (DONT WORRY, BE HAPPY) Vsak človek ima svoje težave. Že triletni otrok se zna pošteno "žasekirati", kaj šefe ' mi, malce starejše ljudstvo. Zato je morda sedaj ravno pravi trenutek, da začneš )\ M feg* razmišljati o sebi,o jezi trmi, neplodnem tarnanju o sporih in sploh o vsem. kar ni _ % j| ravno najlepše. Te neprijetne stvari se je pametno'čimprej naučiti obvladovati, lile moreš jih kar prezreti, lahko pa-se. naučiš gledati nan]e"s-svetlejše strani. Posledica, ena med mnogimi, bo tudi lepša'koža. Res je namreč, da ima '50 do 1-D H odstotkov vseh Kožnih obolenj *( zolji, rdeče lise ah alergije) sira/ I vzrok v duševnosti j 1 SPANJE (NINANANANJE) ' ,'V; • > : .■ žb: \ o lepotilnem spancu _ niso nobene prazne marnjei 1 oZa so obnavlja dvanajst ur dnevno. To je od 17.00 popoldne pa do 5.00 zjutraj. Spanje koži pri obnavljanju pomaga To pa no pomc-ni ds moraš spat ob osmih zvečer. Dovolj jo da redno spiš toliko, "kot si navajena gB". Pomlad je letni čas prebujanja, ljubezni in mladosti. Mladi ’ 1 laži dolini j« ob pomladnem prebujanju pripravil cel kup lepih priredite' Pomladnega utripa ni mogoče zajeti v pol strani Bobencka, pa vseeno. Poglejmo, kako živahno je bilo na javnih prireditvah vrtca in osnovne sole v Nazarjah in Mozirju. .... V petek, 12. aprila 1996 Nasi najnilajši prijatelji v NAZARJAH so pozdravili pomladni dan S 45-minutnim programom pred polno dvorano navdušenih staršev in prijateljev. Korajžne deklice in fantki so povedali veliko lepih besed o mamah, pa tudi nekaj resnic o očkih in dedkih. Gledalci so še od isrca nasmejali mali folklorni skupini in številnim glasbeno-plesnim točkam z izvirno koreografijo in sceno. Tako so se v plesu zavrtele komaj prebujene cvetice med toplim božanjem sončnih žarkov. Zabrenčale so čebele, pf%6wdila se je stonoga, ptički, zajčki in medvedki. Zaplesali so tudi Indijanci in kavbojci in še kdo. Skratka, prišla je pomlad. V četrtek, 28. marca 1996 Pozdrav in uvodne besede ravnateljice vrtca Ane Kladnik so prebili led in predstava otrok se je pričela. Kinodvorana v MOZIRJU je v goste sprejela mnogo mamic, očkov in ostalih radovednežev. In imeli so kaj videti. Malčki na odru so sami vodili pester gibalno ritmični program in tudi pesmic ni manjkalo. Pesmico in deklamacije s pomladno vsebino so prav gotovo vplivale na prihajajočo pomlad, da bo za vse nas še lepša. Na koncffÄ'lup^, predstave so §e,.^dijapki; odločili poklicati sonce. Koliko jim je klicanje uspelo, ste db današnjega dne žc gotovo sami opazili. Nekoliko svetlejši dnevi pa so, kajne? \ •" J- I ;. < ' IJ. 'K ' • V petek, 29. marca 1996 - f Javna prireditev učencev- osnovne šoljiv MOZIjE^Bkie s svojo bogato Vtfebiho^ gotovo _ prijetno presenetila obiskovalce. Polna dvorana Prosvetnega domaje lahko z užitkom spremljaj i citacije, igrico, petje, instrumentalne točke in ples učenčev. Dobro pripravljen program sta na oderskih deskah odlično povezala v celoto lamara Jeraj in Gašper Jelen. Kdo zna najti lepšo temo govora, kot sta sreča in ljubezen. "V srečo je vedno, vtkana tudi ljubezen. Ljubezen pa je za mamo, s očeta, ?za sestro in brata in še zame;,” pravijo nastopajoči. S pesmijo so se predstavili otroški,pevski /bor, mladinski pevski zbor in tričlanska dekliška vokalna skupina s kitaro Brez dvoma je vsak od nastopajočih prispeval svoj deček, da bo nam la petek ostal v tepifWspominu. V. petek, 22. marca 1996 V ends uro trajajočem programu so se v NAZARJAH po vrsti od .najmlajših dqj tistih "tavečjih" predstavili vsi razredi nazarske šole. Program je vseboval veliko petja.. Učenci tretjega razreda so zapeli ob lastni spremljavi , orfovimi instrumenti in gotovo zaslužijo kot celoten razred svojo ■Sl ^U^ppešni pa niso bili pevci otrbškega pevskega zbora*.>j£Ja klavirju jih je spremljal Gregor Deleja, zapeli pi sö pod Vodstvom Mance Hudales.j Spali smo, da nekateri od učencev ppešno nastopajo s sinflissizerjem ali pa kot samouki s frajtonerico. Lepo pripravljenemu programuje^prisluhnda nabito polna dvorana. , 1 .. Slavica Slapnik Ste že slišali za "ledeni otok”? To je otok v Atlantskem oceanu, ki se imenuje Islandija. Ima kar nekaj znamenitosti: majhno populacijo, gejzire, velik odstotek žensk v politiki in BJöRK. Ta pa ima dve izredni plošči, svoj debi z naslovom Debut in drugo ploščo, ki se imenuje Post. Pred kratkim pa je izdala tudi novo malo ploščo Hyperballad. Med bonus skladbami je tudi remiks njenega zgodnjega singla Isobel, ki so ga zagrešili trash metal divjaki CARCASS. V Velenju že nekaj let deluje trash metal band, ki se imenuje Alcohollica. Pred kratkim so naredili svoje prve posnetke. V svojih besedilih govorijo o okrutnih dogodkih v tem svetu in o napakah v družbi. Ljudem sporočajo, naj ne verjamejo vsakemu "pametnemu" človeku, ampak naj verjamejo predvsem vase. Malo manj znana dolenjska skupina Objem je pred kratkim posnela svojo novo kaseto z naslovom Odšel bom. S kaseto bi radi fantje svojo glasbo predstavili širšemu slovenskemu občinstvu. Poleg svoje lastne glasbe, kije po njihovem mnenju komercialna, imajo v repertoarju še narodnozabavno glasbo ter latinskoameriške in klasične melodije. Na kaseti Odšel bom lahko slišite deset skladb. Ljubljano je obiskal eden stavnikov reggae glasbe prva velika uspešnica je Carolina, ki je osvojila svetovnih lestvic. Spomnimo se tudi na njegovo uspešnico In the Summertime, ki jo je pred petindva- jmt jsetimi leti 4F“ ' v prepevala skupina Mungo Jerry. Lani je imel Shaggy svojo doslej največjo uspešnico Boombastic. Nagradno vprašanje: Štikle Boombastic sodeluje pri znanem TV reklamnem sporočilu. Kaj propagira? najbolj znanih pred-Shaggy. Njegova bila Oh vrhove Zadruga mozirje Zgonyesavinyska liga v malem nogometu Visoka zmaga Foršt-Gamita Rezultati 8. kola, 12. aprila: BAG-Šmartno/D. : Davidov hram 1:2 (0:1) Zgornje Nazarje : Razborje 1:1 (1:1) Kokarje : Solčava 3:0 (2:0) Policija : Foršt-Gamit 1:9 (1:6) V uvodni tekmi nadaljevanja prvenstva v Zgomjesavinjski ligi v malem nogometu je ekipa Davidovega hrama tesno premagala sosede iz Šmartnega ob Dreti. Vseskozi je bilo čutiti rahlo premoč "hramovcev", kar je prav gotovo posledica večjega izbora igralcev na rezervni klopi, saj so Šmarčani odigrali praktično celo tekmo z začetno postavo. V drugi tekmi smo spremljali izenačeno srečanje med domačimi in ekipo Razborja. Radmirci so spet dokazali, da so pravi mojstri "remijev", saj je to že tretji neodločen rezultat v dosedanjem poteku tekmovanja. V nadaljevanju sta se pomerili prvo in zadnjeuvrščena ekipa po jesenskem delu. Vodilna ekipa Kokarij je spet zaigrala tako kot zna in zmagovalec je bil odločen že po prvem polčasif. Najvišjo zmago v tem kolu so si priigrali igralci Foršt-Gamita, ki so dodobra napolnili gol ekipi Policije. "Policaji" so celo povedli, kar pa je bilo tudi vse, saj so Ljubenci v nadaljevanju z lepo izdelanimi akcijami iz minute v minuto povečevali prednost in hud poraz Policije je bil neizogiben. S takšno igro bo ekipa Foršt-Gamita prav gotovo trd tekmec vodilni ekipi Kokarij v nadaljevanju prvenstva. Lestvica po 8. kolu: 1. Kokarje 8 710 32:8 (+24) 15 2. Foršt-Gamit 8 701 38:12 (+26) 14 3. Davidov hram 8 512 19:12 (+7) 11 4. Razborje 8 233 18:20 (-2) 7 5. Zg. Nazarje 8 224 12:18 (-6) 6 6. Policija 8 224 19:29 (-10) 6 7. BAG-Šmartno/D. 8 116 14:33 (-19) 3 8. Solčava 8 026 5:25 (-20) 2 Komisar lige Franjo Pukart GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE p.o. Savinjska cesta 4 3331 Nazarje OBVESTILO Zaradi velike škode, ki jo je povzročil žled v gozdovih, obveščamo vse interesente, ki bi želeli kupiti drva, da predvidoma do konca junija ne bomo mogli dobavljati drv, zato v tem času tudi ne bomo sprejemali naročil za drva. Ko bomo odpravili vse posledice žledoloma, bomo pričeli z redno sečnjo in takrat bomo v javnih občilih obvestili o pričetku sprejemanja naročil za drva. Gozdno gospodarstvo Nazarje, p.o. Predstavljamo vam: Zgornje Nazarje EKIPA USTANOVLJENA: leta 1978 KAPETAN: Milan Bašnec IGRALCI: Stanko Weiss, Miran Krefl, Bojan Golob, Janez Bark, Matjaž Krajner, jure Krajner, Ivan Kramer, Polda Venek, Damjan Bitenc, Edo Golob, Matej Pečovnik. MATIČNA LIGA: Krajevna liga Nazarje USPEHI V MATIČNI LIGI: Prvaki lige v sezoni 1980/81 in več uvrstitev v zgornji del lestvice DRUGI USPEHI: Vidnejši uspehi na raznih turnirjih (Gornji Grad - 1. mesto, Flosarski bal - 2. mesto...) NAČRTI: Uspešno igranje tako v matični kot v Zgornjesavin-jski ligi ter čim manj poškodb Delo in uspehe ekipe so finančno podprli sponzorji: Bistro ERBO, Elektrousluge Bitenc, Avtoprevozništvo Kranjc in še nekateri drugi, katerim se ekipa v imenu vseh igralcev najlepše zahvaljuje. 1 .A slovenska odbojkarska liga - ženske Vse boljša Igra Zgornje Savinjske V nadaljevanju razigravanja za obstanek v l.A slovenski odbojkarski ligi so igralke Zgornje Savinjske zabeležile tri zmage. V neposrednem dvoboju za drugo mesto v skupini so zgorn-jesavinjske odbojkarice premagale konkurentke iz ljubljanske ekipe SVS Krim in jim tako v tem delu prvenstva prizadejale prvi poraz na domačem igrišču. Med najuspešnejšimi v zmagovalni ekipi je bila Lešnikova, ki je s soigralkami znala prebiti blok, sicer najmočnejše orožje "krimovk", in zmaga ni bila več vprašljiva. Končni rezultat 3:1 (2, 9, -10, 4) za Zgornjo Savinjsko, kar praktično pomeni zagotovitev obstanka v 1.A SOL. Zelo vroče je bilo v 8. kolu razigravanja, ko so Zgornjesavin-jčanke na Polzeli gostile solidno ekipo LIK Tilia. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno in šele v petem setu so domačinke z dobrim servisom in blokom na mreži uspele tesno premagati gostje. Rezultat: 3:2 (9, -3, 2, -7, 5). Odlično igro so igralke Zgornje Savinjske prikazale v Novi Gorici, kjer so premagale istoimensko ekipo z rezultatom 3:1 (3, 8, -3, 9). Najzaslužnejši za uspeh sta bili Lešnikova in Ivančičeva, ki ju je selektor Zoran Jerančič povabil v reprezentanco, vendar sta se povabilu odpovedali. Franjo Pukart ŠPORT Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 10. kola, 14. aprila: Trg : Motorčki 3:2, Lepa njiva : Poldas 0:3 bb, Žabe : Hmeljar 6:1, Trnava : Ljubija 7:4, Policija : Podvrh 9:4. Lestvica po 10. kolu: 1. Trnava 16, 2. Poldas 16, 3. Žabe 15, 4. Policija 15, 5. Hmeljar 10, 6. Trg 10, 7. Lepa njiva 6, 8. Podvrh 5, 9. Motorčki 5, 10. Ljubija 2. Krajevna liga Nazarje Rezultati 12. kola, 13. aprila: Zg. Nazarje ERBO' : Pizzerija Turky 1:3, Kokarje ml. : Miš Maš 5:3, Kokarje : Metka&Tragal 1:0, Markelj : Pekel 0:4, Mesarija Bogner : Polda’s club 1:9, Mladost : Odpisani 7:1. Lestvica po 12. kolu: 1. Kokarje 22, 2. Polda’s club 22, 3. Kokarje ml. 17, 4. Pizzerija Turky, 5. Mladost 16, 6. Mesarija Bogner 13, 7. Zg. Nazarje ERBO 10, 8. Metka8:Tragal 10, 9. Pekel 7, 10. Markelj 3, 11. Odpisani 2, 12. Miš Maš -1. IfO-RUK liga Ljubno Rezultati 10. kola, 14. aprila: Trbiž : Solčava 4:3, Foršt-Gamit : Struge 3:0, LD Ljubno : C.VR. 1:1, Rastke : Lumpi 2:3, Savina : Zalugnca 1:2. Lestvica po 10. kolu: 1. Foršt-Gamit 28, 2. Zalugnca 21, 3. Lumpi 21, 4. Solčava 18, 5. Savina 13, 6. C.VR. 13, 7. Struge 11, 8. Rastke 10, 9. LD Ljubno 4, 10. Trbiž 4. Športno društvo "VRBOVEC' Nazarje MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo ’VRBOVEC" Nazarje organizira 18. maraton -24-urni turnir v malem nogometu v počastitev 27. aprila -DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU in 1. maja - PRAZNIKA DELA. Pokrovitelja turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacya Zveze svobodnih sindikatov Slovenije -Velenje. Maratonski turnir se bo pričel 26.4.1996 ob 18. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 27.4.1996 ob 18. uri. Prijavnina za turnir znaša 8.000,00 SIT in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (številka ŽR: 52810-678-54586), pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 24.4.1996 na naslov Športno društvo ’VRBOVEC" Nazarje, 3331 NAZARJE ali tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 24.4.1996 ob 18. uri v prostorih Športnega društva (ob športnem igrišču). Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto 70.000,00 SIT in pokal v trajno last; 2. mesto 40.000,00 SIT 3. mesto 20.000,00 SIT 4. mesto karton piva Pokala prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD VRBOVEC" Nazarje ali po telefonu na številko 832-365 (dopoldan), Matej PEČOVNIK. Lokostrelstvo Nastopi doma in na tujem V soboto in nedeljo, 14. in 15. aprila, so mozirski in gornjegrajski lokostrelci nastopili na drugi kontrolni tekmi za sestavo reprezentance, ki je bila v Novem mestu. Kljub sneženemu vremenu so dosegli odlične rezultate. V kategoriji ženske compound je zmagala Jožica Emeršič (Mozirje) - 301 krog, pred klubsko kolegico Bernardo Zemljak, ki je dosegla 299 krogov. Pri moških compound je Dušan Perhač s 300 krogi osvojil 9. mesto, pri veteranih compound pa je Miro Borštner (Gornji Grad) z 276 krogi zmagal. Najboljši je bil tudi Žare Krajnc v kategoriji goli lok, dosegel je 308 krogov. Teden prej je bilo v Rimu v Italiji mladinsko pokalno tekmovanje, na katerem so nastopili tekmovalci iz devetih držav, udeležila pa sta se ga tudi dva mozirska lokostrelca, Grega in Sašo Emeršič. V kategoriji compound je bil Sašo zelo dober četrti, le malce slabši pa je bil Grega na 6. mestu. Franci Kotnik Lokostrelski klub Indiana Logarska dolina Tekma z lovskim samostrelom za pomladni pokal Lokostrelski klub Indiana iz Logarske doline, ki ima svoj sedež na kmetiji Gradišnik, je najmlajši tovrstni klub v dolini, a ima za sabo že nekaj lepih rezultatov. Med njimi tudi organizacijo mednarodne tekme v streljanju z lovskim samostrelom, ki je bila lansko jesen. Podobno tekmo pripravlja klub za zaključek letošnjih prvomajskih praznikov. Proga za streljanje s samostrelom poteka na kmetiji Gradišnik in vodi skozi gozd na nadmorski višini 1000 do 1200 metrov. Dolga je okrog tri kilometre in pol, na oziroma ob njej pa je postavljenih 30 tarč. Prav pri tarčah lokostrelski klub Indiana načrtuje veliko posodobitev - nakup tridimenzionalnih tarč živali v naravni velikosti. Ker je to povezano z znatnimi stroški, je v teku akcija za pridobivanje sponzorjev, ki so pripravljeni podpreti to obetavno športno panogo. Na omenjene tarče streljajo tekmovalci z lovskimi samostreli z razdalje 15 do 45 metrov, odvisno od velikosti tarče. Na tekmi bo dovoljena uporaba daljnogledov, naprav za merjenje daljine pa ne. Tekma za pomladni pokal Indiana bo v soboto, 4. maja ob 10.30 uri, pol ure kasneje pa se bo začela tudi tekma s samostrel pištolami. Pri tem tekmovanju je tarča postavljena na razdalji 10 metrov. Najboljši strelci obeh tekem bodo nagrajeni z lepimi nagradami, vsi tekmovalci pa bodo dobili praktične nagrade. Lokostrelski klub Indiana v letošnjem letu načrtuje še tri tekme, dve lokostrelski in mednarodno samostrelsko tekmo, ki bo septembra. Posodobljena proga bo po pričakovanju predsednika kluba Kadija Gradišnika zanimiva tudi za profesionalne strelce, za priprave državne reprezentance in za urjenje enot, ki uporabljajo to orožje, ter seveda za vse rekreativce, ki uživajo v gibanju pod okriljem neokrnjene narave. Lokostrelski klub Indiana vabi vse, ki jih omenjena športna zvrst zanima, da si tekmo neposredno ogledajo. Varnost je zagotovljena, poskrbljeno bo za primerno okrepčilo, tudi na muzikante ne bodo pozabili, skratka vzdušje, po katerem je Karli znan širom po Sloveniji. radie alfa PRVI KOMERCIALNS RADIO PRI IMAŠ radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 N/AS SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU 1C7,$ MHz Nesvefi za očesni MAK|UP iz drogerije rnmmm MARELIČNE IN BAKRENE SENCE ZA VEKE NAREDIJO OČI ŠE BOLJ SIJOČE ZA OLIVNE in ZELENE OCI __________ ZELO PRIMERNE SO VSE SENCE Z RDEČO PODLAGO ( ARTDECO 90, 118, 183 ) ZA RJAVE'OCI TO SO OCI, KI PRENESEJO NAJVEČ KONTURE. PRIMERNE SO TEMNO MODRA, RJAVA IN SIVA BARVA. NE PRIPOROČAMO PA MODRO ZELENE IN OLIVNE BARVE. v: j HfÄ ' jjfSsft. V mesecu APRILU AKCIJSKE CENE -20% za dekorativno kozmetiko MAX FAKTOR s I NAKUPOVALNI IZLETI I I po ugodnih cenah Trst - Nova Gorica - Lenti - München za | j 8 ali 16 oseb, inf. 831-642. | I KNJIGOVODSKE STORITVE j I na sedežu vaše obratovalnice, DO-NA Commerce, tel. 832- | j 885. I I NINA - NEGA IN ČIŠČENJE \ I Nudimo čiščenje poslovnih prostorov in stanovanjskih pros- I I torov ter zdravstveno nego na domu, tel. 831-816. jj I-------------------------------------------------- J Cenjene oglaševalce znova obveščamo, da v rubriki "mali oglasi" komercialnih oglasov ne objavljamo. Za samo 500 DEM prodam 80 basno klavirsko harmoniko! Tel. 844-405. Fiat Tipo 1,4 sx, I. 93, veliko dodatne opreme, avtoradio, priklop, garažiran, 1. lastnik, prodam za 14.500 DEM, tel. 831-646. Oddam nemškega ovčaija starega 2 leti, črne barve in prodam več krav frizik ČB, tel. 832-749. Prodam kobilo na Brezju pri Mozirju, tel. 832-402. Prodam kozolec, 3x5 m, Sampl, Juvanje 22, Ljubno. Prodam dobro ohranjen Tomos avtomatik, cena 3.000, tel. 832-429. Prodam APN 6 S I. 95/6. Dodatna oprema: MF, 5 prestav, 39 bat, stranska noga itd., nujno pridam za 900 DEM, tel. 841-402. Prodam stabilno litoželezno trofazno vodno črpalko s cevmi, pretoka 0,5-1,5 l/s, tel. 831- 378. Prodam Gilero cx 125, I. 1993, inf. na tel. 832- 525. Prodam pujske stare 7 tednov, tel. 843-677. Brejo telico sivko, A kontrola, prodam, tel. 844-103. Prodam hišo na Zg. Pobrežjah, 4. faza, z 23 a parcele, tel. 062/681-374. Prodam pujske stare 6 tednov, tel. 831-673. Za simbolično ceno 1000 sit oddam 7 m2 skoraj novega toplega poda itison, v enem kosu 3,90x1,80 m, tel. 831-068. Prodam slamoreznico, tel. 843-665. Prodam kravo simentalko drugič brejo, 8 mesecev, tel. 841-390. Kombi Mercedes 209 D 1. 1990 za prevoz ljudi in blaga ugodno prodam, inf. 754-476. Deset mesečno žrebičko ugodno prodam, tel. 843-223. Prodam nadstrešnico (garaža) za 2 avtomobila. tel. 831-739. Ugodno prodam fantovsko obleko za obhajilo, tel. 831-965. V najem damo stanovanjsko hišo, tel. 831-470. Prodam Suzuki TS 50 I. 90, rdeče barve, tel. 844-268, po 15. uri. Prodam Colibri I. 89/90 brez smernikov, tel. 844-268, po 15. uri. Prodam dekliško obhajilno obleko št. 10 in govejo kožo, tel. 861-160. zvečer 7-1 Oh 0609-641-386 vsak dan. Nudim stanovanje dobrosrčnim starejšim upokojencem na mirnem kraju, tel. 832-518. Prodam računalnik, amiga 500 1 Mb, TV modulator, 2 joysticka, miška in 40 disket, cena 400 DEM. tel. 831-990. Ugodno prodam dva ponija (kolo) na tel. 831-219. Zaradi bolezni prodam kompletno čebelarstvo na odlični lokaciji v Šmihelu nad Mozirjem, tel. 831-048. Prodam seno po ugodni ceni, tel. 831-426. Prodam Golf diesel, L 84. tel. 844-379. Prodam dobro ohranjeno dirkalno kolo z dodatno opremo, tel. 831-108. Prodam večjo količino otave, tel. 841-326. Prodam spalnico, tel. 831-179. Prodam zelo zelo poceni uro Casio v vrednosti 400 DEM, tel. 841-540 Inštruiram angleščino, nemščino, matematiko, fiziko, kemijo, tel. 843-677. Kupim rabljeni otroški avtosedež, tel. 843-215. Prodam bikca, sivega, starega 1 teden, tel. 841-262. Prodam obračalnik SIP in zgrabljevalnik, tel. 843- 240 zvečer. Prodam dekliško obleko za obhajilo št. 10 (enkrat rabljeno), tel. 844-081. V mesecu maju zaposlimo natakarico, inf. na tel. 841-427. Ugodno prodam prenosni tel. aparat Aba-sonic, tel. 843-272 zvečer. Prodam zelo poceni športna smučarska očala v vrednosti. 3.500 sit, tel. 841-540. Prodam zelo poceni košarkarsko žogo vega v vrednosti 2.000 SIT, tel. 841-540. Prodam fantovsko birmansko obleko (velikost 14). tel. 831-959. Prodam kravo za pleme ali zakol, tel. 831 -270. Prodam Uno 60 s, I. 87, reg. do 4/97, tel. 844- 349. Prodam CD igre: Megarace 1300 sit, mortal kombat 3 6600 sit, wing commander 3 7500 sit, lawnmower man 1000 sit. tel. 831-820. Mlada družina vzame v najem stanovanje v okolici Mozirja. Ponudbe pod šifro Takoj". Ugodno prodam seno, tel. sobota 844-380, LESNI PROGRAM - LESENI BALKONI ■ VRTNE OGRAJE - OKRASNE IN ZAKLJUČNE LETVE Elementi so izdelani iz kvalitetnega smrekovega lesa, lahko jih hitro in enostavno sestavite, po želji pa vam jih izdelamo po naročenih merah ali vam jih sestavijo naši strokovnjaki. Pri izbiri vam ponujamo brezplačno strokovno pomoč. Skorno 8, 3325 Šoštanj Tel ./fax: 063/881-316 Mob.: 0609/619-160 UGODNI PLAČILNI POGOJI, KONKURENČNE CENE IN KRATEK DOBAVNI ROK Del. čas: vsak dan od 8.-13. in od 15.-16. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. mmts m mmm mzemm mim HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 turist biro stmpA Grad Vrbovec Bazarje tel.: 831-316 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 sobota: 9.00 - 12.00 izven delovnega časa pokličite 832-237! * IZLETI - ZDRAVILIŠČA - ODDIH - PLANINE IN MORJE * POLETJE - OBROČNO ODPLAČEVANJE * MADŽARSKA - BALATON - za mlade: sedem dni, polni penzion že od 161 DEM dalje - hoteli ali bungalovi: sedem dni polni penzion že od 175 DEM - otroci do 10. leta 50% popusta, do 14. leta 30% popusta * ITALIJA - RIMINI polpenzion že od 210 DEM dalje - GARDSKO JEZERO polpenzion že od 333 DEM dalje - LIDO DI JESOLO polpenzion že od 282 DEM dalje * ŠPANIJA - avtobus, polpenzion že od 378 DEM - letalo, polpenzion že od 498 DEM * GRČIJA - OTOK SANTORIN - nočitev z zajtrkom od 198 DEM - avtobus - trajekt/ladja 11 dni polpenzion 689 DEM dalje * KRIŽARJENJE PO JADRANU - sedem dni polpenzion že od 420 DEM - deset dni polpenzion že od 580 DEM NOVOST! AKTIVNI ODDIH V ŠMARJEŠKIH, DOLENJSKIH TOPLICAH TER NA OTOČCU 5 dni 285 DEM * 7 dni 385 DEM * 10 dni 549 DEM ZA PRIJAVO V NAŠI POSLOVALNICI VAS BOMO NAGRADILI Z REIKI TERAPIJO Kot že veste, vsega naenkrat ne moremo napisati zato vas vabimo, da se oglasite oz. pokličete! mozus zmiiH a mm\co\j ^----------------------------------------------------- Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Napišite novost v ponudbi turistične agencije Sonja! Odgovor:_____________________________________________ Ime in priimek:_____________________________________ Naročniška številka:__________________________________ Naslov: _________________________________________ ________________________________tel.: & V četrtem kolu naše akcije so bili izžrebani naslednji naročniki, ki so pravočasno poslali pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje (od 205 DEM dalje); Silva Mikek, Delce 12, Šmartno; Marija Podbrežnik, Raduha 59, Luče; Marta Verbuč, Sp. Rečica 33, Rečica ob Savinji; Viktor Kolar, Podvrh 14, Mozirje; Darko Cernevšek, Bočna 50, Šmartno. Čestitamo! Vse ostale naročnike, ki želijo z nami na izlet, pozivamo, da izpolnjen kupon v kuverti pošljejo na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom "AVTOBUS 2TVEST1H NAROČNIKOV, najkasneje do petka, 26. aprila 1996. Celje - skladišče ___________1__________________D-Per 7/1996 11_________I L i im iiii ii i m I BETON I COBISS Q Betonarna Celje Tovorna ulica b.š. (Teharje) Tel. & fax: 063/25-226,442-265 Del. čas: vsak delavnik od 7. do 19. ure DEJAVNOSTI: * PRODAJA BETONA * VGRADNJA BETONA * TRANSPORT BETONA * STROJNE USLUGE * ČRPANJE BETONA Prodaja in zastopstvo: GECOMMERCE d.o.o. Šmartno ob Paki, Gavce 83