V/AND
f-yuAUCQ...
No. 204
Ameriška Domovi iv a
;GAN in spirit
iN LANGUAG€ ONLY

Beiving Ghicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joiiet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€B
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 23, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
i
"Kvibeška stranka" se
prizadeva za image
Kvibeška stranka, ki ima v svojem programu ločitev Kvibeka od K a n a d e, se močno žene za zmago pri volitvah 29. oktobra.
MONTERAL, Kan. — Pokrajina Kvibek se pripravlja na volitve v svoj parlament 29. oktobra. Poleg vladne liberalne stranke, ki jo vodi predsednik vlade Robert Bourassa, je najbolj delavna Kvibeška stranka (Parti Quebecois), ki javno oglaša svoje načrte za proglasitev Kvibeka za neodvisno državo.
Vodnik Kvibeške stranke Rene Levesque priznava, da tokrat morda njegova stranka še ne bo dobila večine, prepričan pa je, da se bo to prej ali slej zgodilo. [
Pri zadnjih pokrajinskih volit-'	revolucionarna via-
vab pred tremi leti je stranka
Novi grobovi
Rudolph J. Agnich
Včeraj popoldne je nenadno umrl 62 let stari Rudolph J. Agnich s 1454 E. 172 St., rojen v Calumetu, Mich., vdovec po 1. 1969 umrli ženi Victoriji, roj. Rakauskas, oče Davida, brat Josepha, Katherine Klisurich, pok- Anne Camerom, pok. Ral-pha, pok. Franka in pok. Johna. Bil je član KSKJ>št- 169, SNPJ, in Collinwood Post No. 2926 The Veterans of Foreign Wars. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek b 3.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9-, nato na pokopališče Vernih duš.
Vteikong ]e odredil pospeienje bojevanja
Prvič v enem letu so cene hrane nižje
V preteklem mesecu so cene hrane po uradnih podatkih padle napram enim v avgustu za 0.7%, pa so še vedno višje za 21.5% kot pred enim letom. WASHINGTON, D.C. - Delavsko tajništvo je pretekli petek objavilo, da so prvič v letošnjem letu cene hrane pretekli mesec nekaj padle, pa so še vedno za 21.5% višje, kot so bile pred enim letom. Med tem ko so v avgustu porastle za povprečno 7.7%, so v septembru padle za 0.70 , torej niti ne za eno desetino avgustovega porasta.
Padec cen hrane je povzročil, da je celoten porast življenjskih stroškov bil v preteklem mesecu sorazmerno skromen - 0.3'%, torej na letni ravni 3.6%, med tem ko je v zadnjih 12 mesecih
dobila 24'% vseh glasov, tokrat hpa na veliko boljši uspeh.
Rene Levesque razlaga, da bo Kvibeška republika po površini večja od vseh evropskih držav z izjemo Rusije, po številu prebivalstva — 6 milijonov — pa večja od polovice držav-članie Združenih narodov. Pravi, da ima pokrajina Kvibek vse možnosti uspevati kot neodvisna država.
Predsednik vlade Robert Bourassa je odločno proti ločitvi Kvibeka od Kanade in označuje take načrte za neodgovorne in nestvarne.
da Južnega Vietnama jejporastel za skupno 7.4%, kar je naj od-! izredno veliko.
Ker so zaslužki v preteklem
EGIPT IN IZRAEL STA PREMIRJE SPREJELA, TODA BOJEV SE NI KONEC
Egipt in Izrael sta včeraj uradno sprejela resoluci-
da Sovjetska zveza v tistih dneh
.	,	.	■7 i ^	i • Irti mogla storiti nič drugega, kot
jo Varnostnega sveta Združenih narodov in' pristala na premirje ob 12.52 popoldne (6.52 zvečer po času v Jeruzalemu), Premirje je bilo ponovno kršeno in danes so grmeli topovi na obeh straneh Sueškega prekopa. Boji se nadaljujejo tudi na severni fronti, ki Sirija še “proučuje” resolucijo ZN. Irak jo je odklonil.
ukazala svojim, govarjajo na napade Sai-gona, dokler ne bodo ti prenehali”.
SAIGON, J. Viet. — Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je objavila svoj ukaz ! “vsem častnikom in vojakom”, naj “odgovarjajo povsod in vselej na napade saigonskih sil,
Reagan mš. med kandidati
PRINCETON, N.J. — Zadnje Gallupovo povpraševanje je pokazalo, da je med republikanci, 0 katerih računajo, da bi uteg-ndi biti leta 1976 predsedniški kandidati, na prvem mestu guv. K Reagan. Zanj se je izjavilo k9% povprašanih.
Drugi je guv. N. A. Rockefel-ki je dobil 19% glasov, tret-J. Connally s 16% in četrti sem C. Percy s 14%.
Ko je Agnew s svojim odstopom odpadel kot možen kandi-cDt, je za enkrat položaj tistih, ki upajo, da se bodo potegovali 2a imenovanje, še močno neja-Sem Sicer je pa do 1976 tudi še daleč.
Zelo verjetno bo treba uvrstili med tiste, ki utegnejo kandidirati, tudi kong. G. Forda, ki §a je Nixon imenoval za podpredsednika ZDA, če ga bo Kon-iKes potrdil. O tem ni bilo do Zadnje sobote nobenega dvoma, ixonov odpust A. Coxa pa je P°ložaj med njim in Kongresom i°iiko poslabšal, da Kongres lah-°v Potrditev G. Forda vsaj od-°zi, če že ne kar odkloni.
mesecu porastli za povprečno 0.4%, je kupna moč porastla za 0.1'%, pa je še vedno za 0.7%. izpod one pred enim letom.
Načelnik predsednikovega gospodarskega sveta H. Stein je dejal, da gibanje cen v preteklem mesecu kaže, da je najhuj-
dokler ne bodo teh prisilili, da ša inflacija za nami, pa opozoril, bodo izpolnjevale določila pari- da moramo v prihodnjih mese-škega dogovora”.	jcih računati še z “novimi večji-
Polk. Vo Dong Giang, voj a- mi dvigi cen”.
ški zastopnik Vietkonga tu, je	------o------
na tiskovni konferenci dejal, da ^itodšta	reŠUJS
to ni “novo. razdobje” v povojni j	b
dobi, kot so trdili nekateri tuji SianO¥aH|SiCG SliSKO poročevalci, ki vidijo v tem u-kazu “zaostritev” rdečega stališča v odnosih do vlade v Saigo-nu.
Predsednik Van Thieu svari na svojih potih po državi, ko o-biskuje vojaška oporišča, poveljnike. teh, naj bodo pazljivi in pripravljeni, ker da rdeči pripravljajo ofenzivo. Vladna stran bo zato nadaljevala s svojimi napadi, da tako prepreči ali vsaj oteži pripravo velikega komunističnega napada, je dejal Van
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Egipt in Izrael sta na pritisk Sovjetske zveze in Združenih držav sprejela resolucijo Združenih narodov in sta ob 12.52 po tukajšnjem času (ob 6.52 zvečer po jeruzalemskem) ustavila bojevanje na obeh straneh Sueškega prekopa. Izrael je obdolžil Egipt že nekaj ur po uradnem začetku premirja, da je tega kršil. Egipt je to zanikal in izjavil, da hoče Izrael s svojo obdol-žitvijo Egipta le opravičiti svojo lastno kršitev premirja. Danes zjutraj je Izrael znova obdolžil Egipt kršenja premirja in topovi so grmeli na obeh straneh Sueškega prekopa. Očitno je, da obe strani še vedno skušata doseči manjše “izravnave” črte premirja.
; pokazati Arabcem, da je z njimi. Ti bi bili vojno začeli, ker so se tako odločili. Važno je, da je ta končana na temelju ameriško-sovjetskega nastopa.
Sovjetski ugled v svetu in sovjetska politika sta zahtevala, da je ZSSR takoj odločno in jasno stopila na arabsko stran in začela dovažati novo orožje Siriji in Egiptu, razlagajo zagovorniki ZSSR. ZDA so se odločile za pomoč Izraelu šele, ko je bilo očitno, da ta sicer lahko omaga pred arabsko premočjo. Obe strani še vedno na veliko vozita strelivo in orožje svojim varovancem. To pomeni, da nista čisto prepričani, da bo posredovanje v celoti uspelo.
Sirija resolucije Varnostnega---------------------------------1
sveta ZN še ni sprejela, jo “še , Egipt ne bo dosegel tega, kar študira”. Irak, ki ima svoje čete J smatra za najmanjše zahteve-na sirijskem bojišču, je resolu-1 p0kazal bo enostavno na Sov-
cijo z zahtevo po ustavitvi vseh sovražnosti takoj odklonil, Jordanija pa jo je sprejela.. V Ama-nu so izjavili, da so čete, ki so jih poslali v Sirijo tej na pomoč, pod sirijskim poveljstvom in bodo do nadaljnjega pod njim ostale.
Dejansko na severnem bojišču sploh ni prišlo do premirja, četudi je Izrael nanj pristal. Pristanek je bil pogojen, če bo resolucijo sprejala tudi Sirija s BERLIN, Nem. — Vzhodna svojimi zavezniki. Boji so se na-Nemčija je najnaprednejša oddaljevali včeraj ves dan in so
vseh komunističnih držav in življenjska raven v njej je naj-višja. Kljub temu je tam vsa povojna leta velika stiska za stanovanja. Mladi zakonski pari morajo čakati povprečno pet let, predno dobijo svoje lastno stanovanje. Dotlej se stiskajo pri starših enega od zakoncev ali kjerkoli že morejo za prvo silo dobiti streho.
Predsednika Nemčije udaril in podrl na tla
AUGSBURG, Bav. — Ko je Predsednik Zvezne republike e no č i j e Gustav Heinemann končal duše'
svoj govor, ga je neki vno zmedeni” moški uda-^ v obraz in ga zbil po tleh. redsednik republike, ki je star let.
dar
je bil zaprepaščen, ven-ni bil ranjen.
bremenski prerok
v.^rete2no jasno in milo- Naj-lsJa temperatura 68 F (19 C).
še vedno v teku- Izrael je objavil, da je očistil zadnje dele Golanskega višavja, ki so jih Si-rijci zavzeli v začetku vojne. Sirija to zanika in radio Damask govori o uspehih v bojih z Izraelom.
Kissinger doma
Ameriški državni tajnik dr. H. Kissinger se je na poti iz Moskve ustavil za pet ur v Izraelu in se razgovarjal z izraelskimi vodniki o .sovjetsko-ameriškem predlogu za pomiritev Srednjega vzhoda. Načrt predvideva takoj po uveljavitvi premirja na vseh bojiščih začetek pogajanj
Iz Clevelanda in okolice
Volitve se naglo bližajo—
Do volitev je le še dva tedna, pa ni opaziti kake posebne voli vne borbe. Ker je demokratski županski kandidat odpadel, je republikanec R. J- Perk varen, izvolitev mu je zagotovljena. Drugače je s člani mestnega odbora. Nekateri se čutijo že trdno v sedlu, drugi pa se vneto prizadevajo, da bi prišli v sedlo. Za 23. vardo priporoča Plain Dealer volivcem E. Goluba, za 32. pa D. Sušnika- Tega priporoča tudi Cleveland Press, ki je tokrat umaknil podporo E. Go-lubu v 23. vardi, pa je ni dal niti R. Novaku.
V Lordstownu zopet delajo—
Včeraj je bil obrat v GMC to-
______o______ varni zopet v polnem teku in
j Vega avtomobili so prihajali s Golda Meir se zahvalila! tekočih trakov. Kaj je privedlo
Vlada se je sedaj odločila tega Thieu 1,077 graduantom voja-1 vprašanja resno lotiti in ga reši-ške šole za pehotne častnike v ’ ti do leta —• 1990.
Thu Due.	j V Vzhodni Nemčiji je po u-
Vladna stran je imela od vzpo-; radnih podatkih 6.2 milijona stave “premirja” v januarju ’ stanovanj, večinoma v stavbah,
preko 10,000 mrtvih v boju z' zgrajenih pred drugo svetovno J za dokončno in trajno ureditev rdečimi. Vojna se v malem de-i vejno. Stanovanjski minister, spora med Izraelom in Arabci, jansko stalno nadaljuje in neka-1 Wolfgang Junker je objavil pro-1 Egiptski predsednik Sadat je teri opazovalci sodijo, da je le gram, v okviru katerega hočejo ] v objavi premirja poudaril, da vprašanje časa, kdaj bo zopet med leti 1976-1990 zgraditi 2.8 je pristal nanj na temelju zago-prišlo do splošnega spopada. | do 3 milijone novih stanovanj. V tovila L. Brežnjeva in razgovo-
------o------	| sedanji petletki bodo zgradili rov, ki jih je imel pretekli teden
Na obroke	' aD modernizirali pol milijona s predsednikom sovjetske vlade
70% vseh avtomobilov stanovanj, dve tretjini od njih Kosyginom. Očitno si je tako
Okoli i u 7 v ZDA je prodanih na obroke.
jetsko zvezo, ki da svojih obljub ni izpolnila.
Izrael je pristal na konec vojskovanja na pritisk ZDA, braz katerih podpore ne bi mogel zdržati v boju z arabsko premočjo v številu in sredstvih.
Izgube velike
Gen. Shlomo Gazit je v imenu izraelskih oboroženih sil izjavil, da je Izrael dosegel pomembno zmago, da pa bi bila ta še večja, če bi se bojevanje nadaljevalo. Trdil je, da so Izraelci uničili v boju okoli 450 arabskih letal in skupno preko 2,000 tankov. Kolikšne so izraelske izgube ni povedal.
Zahodni vojaški opazovalci sodijo, da je na arabski strani bilo 15,000 do 16,000 mrtvih in ranjenih, na izraelski pa od 3,500 do 4,000. Izrael naj' bi izgubil : okoli 125 letal in okoli 900 tankov in oklopnih voz.
Konec vojne uspeli ZDA in ZSSR
V Moskvi polagajo posebno važnost na ugotavljanje, da je bilo vojno na Srednjem vzhodu možno končati tako naglo le zato, ker so se odnosi med ZDA in ZSSR v zadnjih 18 mesecih toliko izboljšali- Če bi tega ne bilo, bi bil svet te dni vmajvečji j mednarodni krizi od konca druge. svetovne vojne.
Tistim, ki kažejo na sovjetsko pozivanje arabskih držav v prvih dneh vojne, naj se vanjo
AFL-CIO za podporo Izraelu
MIAMI BEACH, Fla.
do pol drug dan trajajočega “črnega” štrajka, o tem se bo vodstvo podjetja razgovarjalo z — G. i vodniki unije in poskusilo najti
Meany je prekinil konvencijo AFL-CIO in sporočil zbranim delegatom, da je predsednica vlade Izraela Golda Meir po telefonu sporočila konvenciji zahvalo za podporo Izraelu v nje-
rešitev, ki naj bi preprečila bodoče slične štrajke.
Asesment—
Tajnica Društva sv- Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v četrtek, 25.
govern boju za obstanek v vojni i oktobra, v' šoli sv. Vida od 5.30 z Arabci.	popoldne do 8. zvečer.
Najnovejše vesti
WASHINGTON, D.C. — Demokratski vodniki Kongresa so se odločili včeraj, naj pravosodni odbor Predstavniškega doma pregleda, če je predsednik Nixon zagrešil kaj takega, kar zahteva, oziroma opravičuje njegovo odstranitev s predsedniškega položaja. Napovedanih je več resolucij z zahtevo po začetku postopka
vljanje javnega mnenja je včeraj objavila, da je pri zadnjem povpraševanju, ki ga je začela v soboto dognala 44% za odstavitev Nixona, 33% proti, 48% jih je odgovorilo, naj bi Nixon sam odstopil. Slično povpraševanje 12. avgusta je pokazalo le 23% za odstavitev Nixona, 68% pa proti temu.
za odstranitev Nixona s polo- j WASHINGTON, D.C. — Pov-
naj bi bilo novih.
zagotovil izhod in izgovor, če vključijo, odgovarjajo v Moskvi,
žaja predsednika. Vodniki J Kongresa so pri tem na sploš-j no zadržani.
MIAMI BEACH, Fla. — Izvršni! odbor AFL-CIO je včeraj j sprejel resolucijo, ki poziva I predsednika Nixona, naj od-; stopi, če pa tega ne bi storil,! po poziva Kongres, naj ga od-; stavi. Slično izjavo sta dala j kasneje tudi Unija avtomobilskega delavstva in Unija premogarjev-
NEW YORK, N.Y. — Oliver Quayle organizacija za ugota-
KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR JE POZIVAL K STRPNOSTI, KO NASILJE PROTI SLOVENCEM CVETE
Dopisnik RTV v Celovcu je v ljubljanskem ‘Delu’ 11. oktobra opisoval položaj na slovenskem Koroškem v preteklih tednih takole:
Na osrednji spominski svečanosti ob obletnici plebiscita, ki je bila na celovškem pokopališču, je govoril tudi koroški deželni glavar Hans Sima. V svojem govoru se ni posredno dotaknil nobenega od trenutnih aktualnih političnih problemov na Koroškem, niti 'nerešenih vprašanj slovenske narodne skupnosti niti najnovejših napadov nemških nacionalnih krogov nanjo. Njegov govor je izzvenel v določeni meri kot poziv k strpnosti, medsebojnemu razumevanju in sožitju. Da se oddolžimo našim rojakom o-beh narodnosti, smo dolžni
varovati in krepiti ugled Avstrije in Koroške, je med drugim dejal Sima.
Na številnih drugih proslavah obletnice plebiscita, ki so bile na Koroškem, je bilo izrečenih mnogo napadov na koroške Slovence in na njihove zakonite pravice.
Na proslavi v koncertni hiši v Celovcu je “Traditionstrae-ger”, kot se imenujejo tisti, ki nadaljujejo tradicijo obrambnih borcev, inž. Franc Stou-rac spet zahteval ugotavljanje manjšine. Dejal je, da je celo ljudsko štetje, pri katerem bi spraševali po občevalnem jeziku, vprašljivo in nezadostno, in da lahko izvajanje avstrijske državne pogodbe temelji samo na resničnem ugotavljanju manjšine.
Hkrati je napadel slovensko gimnazijo v Celovcu, ki da je “usmerjena preveč proti jugu”, s čimer je bila brez dvoma mišljena Slovenija in Jugoslavija. Prav tako je napadel koroški slovenski tisk, ki da s svojim pisanjem onemogoča spravo na Koroškem.
Končno je Stourac ponovil že znane obdolžitve, s katerimi je mogoče pri delu koroškega prebivalstva vedno doseči primitivni propagandni učinek, češ da določeni del pripadnikov manjšine še vedno obžaluje, ker je južna Koroška pripadla k Avstriji.
Tudi vodja koroškega Hei-matdiensta dr. Feldner se je v svojem govoru na proslavi obletnice plebiscita v Špitalu ob Dravi spotaknil ob sloven-
sko gimnazijo v Celovcu. Gradnja novega poslopja slo-,venske gimnazije v Celovcu, . ki mimogrede povedano napreduje zelo počasi, je za dr. Feldner j a dokaz, da na Koroškem ni p r o t imanjšinskega vzdušja. Ob tem seveda ni o-menil obeh bombnih atentatov v zadnjem času, niti incidentov, ki so se zgodili neposredno pred obletnico plebiscita, pri katerih je bilo več poškodovanih in ki so posledica Slovencem sovražnega vzdušja na Koroškem.
Tako so v Slovenjem Plaj-berku fizično napadli slovenskega mandatarja v Borovljah Franca Poganitscha in njegovega spremljevalca Petra Travnika, pri čemer je Travnik dobil poškodbe na glavi, pri tem so padale tudi psov-
ke kot slovenska svinja in druge.
Do pretepa med Slovenci in “nemško mislečimi domačini gosti”, kot pravi poročilo žandarmerije in pri katerem je bilo več poškodovanih, pa je prišlo tudi v gostilni Mle-tsenik v Podljubelju.
V nočeh pred obletnico plebiscita je prišlo na Koroškem do obširnih oboj estranskih akcij. Doslej še neznani storilci so z rjavordečo barvo premazali partizanski spomenik v Kotmari vasi, hkrati pa so se na več krajih pojavile protislovenske parole in grožnje, med njimi tudi “Smrt Slovencem”, na drugi strani pa tudi številni napisi, s katerimi je bila izrečena zahteva po izpolnitvi čl. 7 državne pogodbe.
praševanje po telefonu v soboto je dobilo le 22% podpornikov Nixona, 58% jih je izjavilo, da postopa “diktatorsko” in 75% jih je proti odstavitvi A. Coxa- Kljub vsem tem številkam v Kongresu še vedno ni večine, ki bi bila sposobna Nixona odstaviti. Po ustavi bi ga moral najprej Predstavniški dom z običajno večino obtožiti, Senat pa nato z dvotretjinsko večino obsoditi. Tudi Nixonovi nasprotniki priznavajo, da take večine nimajo ne v Domu in ne v Senatu.
RIO PIERDAS, P. R. — Včeraj je umrl tu slavni čelist in dirigent Pablo Casals, star 96 let. Zadela ga je kap. Bil je znan po vsem svetu ne le kot glasbenik, ampak tudi kot pospeševalec človečanskih idej in vstrajen zagovornik miru- Bil je nasprotnik gen. Franca vse od začetka in se ni z njim nikdar pomiril. Ostal je zagovornik republikanske stranke na Španskem in zato ostal v tujini.
Povodnji v Španiji
pokončale 190 ljudi
MADRID, šp. — Hudi nalivi po dolgi suši so povzročili v pokrajini Granadi obsežne poplave, pri katerih je našlo smrt najmanj 190 ljudi. To je od velike povodnji v Kataloniji leta 1962 največja prirodna nesreča, ki je zadela Španijo.
Ameriška Domovina
£5jVUEI*i«=/%■ [%!•—M O/VIE
0U7 St. Clair Ave. — 431-U623 - Cleveland, Ohio 4410a
National and International Circulation
PuDiished daily rmept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wcok of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca £a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
Moskvo, med ruskimi generali in vzhodnonemško komunistično vlado. Rov je Rusom kasneje odkril njihov špijon Anglež; Black, katerega so Sovjeti za to v Moskvi odliko-ivali z Leninovim redom. Ko so Rusi končno le vdrli v rov, so ga nemški in ameriški agenti zapustili v takšni naglici, da je na štedilniku še vrela kava, ko so ga zasedli ruski oficirji. Ti se niso mogli premagati, da ne bi dali duška svojemu občudovanju tehnične dovršenosti ameriško-nemške obveščevalne službe, za katero so prispevale tehnične instrumente razne ameriške tovarne.
(Dalje sleli)
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$29.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 204 Tues.,' Oct. 23, 1973
Š. R.:
Nemčija in Amerika
I.
|
BESEDA IZ NARODA
Povsod zadevamo v kričeče primere moralnih problemov. Ti primeri govore o razkristjanje-vanju človekovega delovanja in ravnanja. Zakaj? Stara pesem iz stare in najnovejše zgodovine. Zmeraj je tako bilo, je in bo, kadar se človek z užitkom preda valovom materializma, pa naj bo1 potem le-ta kakršnekoli sorte. Marksističen ali pa demokratičen.
Vprav zaradi duhovne krize
ki '
katero oplaja in olepšava živ- svet napravljajo lep, prijazen in
1 jenske odnose med narodi.
Vsak narodni praznik nam more in mora biti priložnost za izpraševanje o: naši narodni zavesti, da li smo hvaležni našim prednikom, ki so s svojim ravnanjem, s svojo jekleno zavestjo ali voljo šli za ciljem, ki naj bi dovedel do možnosti zaželje-ni cilj uresničiti.
Včasih se nam stavi vpraša-
ne bi rekel moralne	smo!k°lju sploh moremo doprinesti
rju_jkaj soustvarjati, da narodno za-
|! tudi

Mšshio se menda že zbudili
Pred časom je Aschenbach Agencija, ki igra v Nemčiji isto vlogo kot Gallup v Ameriki, izvedla javno povpraševanje in ugotovila, da pričakuje le še 52 odstotkov Nemcev rešitev nemškega vprašanja od Združenih drž,av, na drugi strani se je 47 odstotkov Nemcev izjavilo, da pričakuje rešitev nemškega vprašanja od tesnega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo.
Od kod ta sprememba nemškega javnega mnenja, ki u-tegne na daljšo dobo postati usodna za vso ameriško zunanjo politiko?
Ameriški časnikar Schank, ki je navzlic nemškemu imenu pravi Amerikanec, je pred nedavnim izdal v angleščini knjigo, v kateri razpravlja o vzrokih poslabšanja odnosov med Nemci in Ameriko. Med dragim navaja za vzroke poslabšanje medsebojnih odnosov dogodke v prvi povojni dobi, ki v Nemčiji še vedno niso pozabljeni. Za primer navaja družino Steiner v Augsburgu, ki je sicer še vedno prijateljsko razpoložena napram Ameriki, saj je več članov te družine poročenih z Amerikanci in so tudi znani po večkratnih obiskih v Ameriki in po pogostih medsebojnih stikih. Dogodke po dragi svetovni vojni so opisali zelo na
NEW YORK, N. Y. — Zares, kdo bo njujorške slovenske srenjčane prebudil iz njihove narodne dremavosti? Osebno to poskušam že nekaj let. A uspeh tega dramljenja je malenkosten.
V hudih pasjih dneh nasploh je zaklical na ves glas še skrivnostni srenj ski pesnik in nam v ušesa trobil: “Zbudi se, zbudi njujorški faran ..pa njujor-ški faran se po svoje obrne in spi naprej ali pa dremlje, dremlje ...
Vprav želim si, da bi me njujorški slovenski srenj čani postavili na laž čez, par dni, ko bo V nedeljo druga srenj ska nedelj-I ska prosvetna ura po obupnem : klicu: “Zbudi se, zbudi njujorški faran ...”
e,nje, kaj v svojem skromnem o-dete materializma, c-TV"r' 0 -1
priče zaspanosti ne sa™° " | Vedna miselnost v nas in naši o-jorške slovenske srenje ampak k(jlici ne	da živi ^ ratra.
[skoraj vse po mens e ■	Neštetokrat je v nas premalc
I Upam m zehm st srčno da me, J ^ ^ ^ ^ odgovor_ &
bodo na trejo o ° rs	smo res tako zelo brezpomemb-
!ljo z udeležbo v cerkvi --
________ _	na
^ ’prosvetni uri prijeli za jezik in
mr lega sVojca necerkven
greb. Ljubljana in Slovenija	z veselj£m
kakor vsa Jugoslavija — je vsekakor pod upravnim režimom, ki mu te stvari uradno niso po-všeči. In mnogi ljudje morajo to upoštevati in se po tem ravna-
ti.
Pa to domače slovensko “misijonsko” področje moramo mirno pustiti v skrbi slovenskih duhovnikov, ki predano v službi Bogu dedujejo po svojih močeh in danih možnostih.
Zadnja nedelja je bila misijonska in “Družina” je prikazala na svoji 8. strani doprinos, ki ga ta uboga Slovenija daje splošnemu misijonarstvu v ne-krščanskem svetu. Živimo v času, ko smo vsi priče, da je tudi v takozvanem svobodnem de-
svetu
| bom zardel v lice i nasmejal, ko vas bom preštel, ! dragi moji slovenski njujorški srenj čani!
Tone Osovnik
Septembrska nikakor ni bila po obisku, kot bi želeli in kakor j mokratskem krščanskem smo že bili vajeni v prejšnji se-J veliko število ljudi, ki so raz-zoni ob njenem zaključku. Sicer kristjanjeni kristjani, pa ne ži-i po dolgih pasjih dnevih se naši Ve pod režimi materialističnega srenjčani — tisti ‘“poredkočani”,! marksizma. Je pač velika zgo-se ne morejo spraviti ob nede- dovinska tragika, da se tudi svo-Ijah na pot proti njujorški slovenski Osmi.
Takšno je bilo moje ugotav-iljanje na prvo in drugo oktobr-Obe sta bili vre-
bodni krščanski svet razkristja-njuje in da zanj potrebujemo
tudi misijonarje božjega duha.
Ker sem tako zašel na to misijonarsko področje, bo morda
kratko: “Pričakovali smo odrešenja od Amerike, prišlo pa ,	, r
je čisto drugače.” Ameriški časnikar krivi dalje protinaci- SK0 J0-	v	v i • ^
■b.~	j	•• i , mensko lepi, kar je menda srenj- prav, ce navedem se nekaj o mi-
stično propagando ki je bila tako nespretna, da ji danes ,aaom t j' ifiJo ^ njih0T iz. mlada generacija Nemcev enostavno vec ne verjame. 1" , ostanek. Tl,di študentje ob jepih končno pripisuje poslabšanje nemsko-ameriskih odnosov i dnevih ka-popolnemu nepoznanju nemške miselnosti od ;	nevi
dnevih kaj radi “prešpricajo” šolo. “Špricati” je študentovski izraz za neopravičen izostanek i od šolskega pouka na zvit način.
Na drugo oktobrsko nedeljo je i bil obisk pri osmi maši nekaj I boljši kot ponavadi. To pa zaradi tega, ker je bila obhajilna za ; člane Društva Najsv. Imena. Niso bili zbrani polnoštevilno,
75-
odstotno. Maševal jim je kot gost-duhovnilj salezijanec dr. Blatnik iz Patersona, N.J. Pova-
strani Ame-
rikancev.
Nekakšen mejnik v zgodovini nemško-ameriških odnosov je nastop predsednika Kennedyja. Od takrat so se odnosi stalno slabšali, dokler niso v našem času dosegli stopnje, ki bi jo ob pričetku Adenauerjeve dobe komaj slutili.
V tej prvi povojni dobi so Nemce vezale na Ameriko tri močne osebnosti, Werner von Braun, ki je Ameriki odprl pot v vesolje, Konrad Adenauer, ki je prijateljstvo z A-
meriko naredil vogelni kamen nemške zunanje politike, in , ,,	v ,	, .
končno nemški general Reinhard Gehlen, ki je ob nastopu ° pa ^c?m’ a ne a ° mrzle vojne med Rusijo in Ameriko nudil Ameriki nadvse dragoceno pomoč, ko ji je stavil na razpolago arhive nemške špijonske službe na ruski fronti.	,,v	.
bili so ga namreč na svoj sesta-
po maši v cerkveni dvora-pove.
je izstrelil prvo vsemirsko raketo, Adenauer- ^ Tokrat si je izbral miseb da ja so povabili v Washington, general Gehlen pa je navezal ozke stike z Allenom Dullesom, ko je ta postal šef ameriške obveščevalne službe.
Dr. Konrad Adenauer je imel še izrazito osebne vzroke za svojo naklonjenost Ameriki, saj so bili Amerikanci tisti, ki so ga po vojni imenovali za župana mesta Koelna.
Kmalu nato so ga Angleži odstavili, češ da je star, senilen in nesposoben za župana. Angleži so si dovolili še drugo krutost, katero jim je Adenauer težje odpustil. Ko je Aden-auerjeva žena smrtno bolna ležala v neki koelnski bolnišnici, jo je smel Adenauer obiskati samo enkrat na teden, in še to le za kratek čas, mogoče samo po eno uro na teden.
Ko je Adenauer v starost 75 let dosegel prve uspehe po svojem povratku v politiko, je žtena umrla.
Poznavalci Adeauerjevega življenja mislijo, da dr.
Konrad Adenauer ni nikdar popolnoma pozabil angleške netaktnosti, žalitev in krutosti napram njegovi umirajoči ženi. Zato se je Adenauer pozneje tako navezal na Ameriko in kasneje na De Gaulla. K temu tesnemu sodelovanju med Ameriko in Adenauerjevo Nemčijo sta zlasti pripomogla ameriški državni tajnik Foster Dulles in njegov brat Aden Dulles, načelnik Osrednje obveščevalne službe ZDA (CIA). Ko je Foster Dulles zadnjič obiskal Nemčijo, je bil že težko bolan in je le s težavo užival hrano. Na slavnostnem banketu je dal Adenauer pripraviti zanj posebno okusno juho in v zadnjem pismu, ki ga je Foster Dulles pisal
Adenauerju, ga je prosil za recept tiste juhe, s katero mu !za nasprotno trditev: Da L/ub-je Adenauer postregel v Bonnu. Nekaj mesecev pozneje je ! ^ana nikakor še ni poganska, da Foster Dulles umrl.	duhovniki na Slovenskem pa
Še bolj tesno je bilo sodelovanje med Allenom Dulle-iimaj° težko nalogo: spet po-som in generalom Reinhartom Gehlenom, ki je v veliki me-1 kristjaniti razkristjanjene Slo-
mogočili, da je izstrelil prvo vsemirsko raketo, Adenauer-!
je Slovenija sama nekakšno misijonsko področje in da moramo pomagati predvsem temu domačemu “nevernemu” ozemlju. Svojo misel je iztrgal iz članka, ki je bil nekako ob začetku letošnjega leta objavljen v ljubljanskem slovenskem verskem listu “Družina”. Če se prav spomnim, ta sestavek s svojo po-
sijonarstvu iz “Družine” za prvooklobrsko nedeljo. Na zadnji strani berem pod nadglav-jem:	Evangelij v razumljivem
jeziku:
— Krščanske poslanice ne smemo več oznanjati azijskim narodom v tuji govorici.
— V Tajpahu na Formozi so se konec avgusta sešli katoliški škofje tako imenovane “Konfucijeve cone”, to se pravi: Koreje, Japonske, Hong Konga, For-moze in Vietnama, dežel pod vplivom starodavne kitaj s k e kulture. Pripravljali so se na konferenco vseh azijskih škofov, ki bo prihodnje leto v maju in na kateri bodo govorili o evan-gelizaciji azijskega sveta. Pogovore v Tajpahu kot na vseazij-ski konferenci stavljajo v okvir priprav za rimsko škofovsko konferenco, sinodo 1974, ki bo razpravljala prav o tem vprašanju, seveda na svetovni ravni.
— Azijski škofje bi radi dali Cerkvi v azijskih deželah novega zagona. Zadnje čase čutijo kar nekak zastoj:	evangelij o-
znajajo, pravih uspehov evan-
učno statistiko je bil objavljen gelizaci j e pa ni. Krščanski nauk
z naslovom:	“Ali je Ljubljana
zares poganska”.
Misel za ta zanimiv članek je sprožila neka mlada Domžalčanka, ko je uredništvu lista “Dru-
ne zajame množic. Eden izmed vzrokov je ta, da se Kristusova blagovest oznanja na način, ki je tuj azijskim ljudstvom. Azijci mislijo, čustvujejo in delajo
žina” poslala kratek protest, češ, I drugače kot evropska ljudstva.
da ji ni všeč, ko tolikokrat sliši očitek: poganska Ljubljana!
Družinski člankar je odgovarja s statistiko v Ljubljani ne-krščenih otrok, civilnih porok in necerkvenih pogrebov ... Kakor ta statistika pokaže na hitro temno sliko, je najti s stvarnim pogledom še dosti svetlih opor
“Kakor je krščanstvo na Zahodu prevzelo Platonove in Aristotelove filozofske misli, naj sedaj na Vzhodu sprejme misli velikih azijskih modrijanov, v kolikor ne nasprotujejo krščanskim resnicam”, tako nasvetuje katoliški nadškof Lokuang iz Tajpeha.
Če se malo globlje zamislimo v te navedbe, potem zlahka pridemo do ugotovitve: na kake težavnosti zadevajo misijonarji, ki gredo misijonarit na ta področja, kako slabo so pripravljeni;
ri z njegovo pomočjo uredil in najmoderneje opremil nen\- \ vence- Resda je odstotek v “dru- in da imamo trenutno široko
žinski” statistiki temna pika za področje misijonarstva v pokri-Ljubljano, moramo pa vedeti tu-j stjanjevanju krščanskega sveta,
ški špijonažni center v majhnem nemškem mestu Pullach pri Muenchenu. Od tam je Ameriška obveščevalna služba dobivala podrobna poročila o razmerah v deželah za železno zaveso. Največji uspeh sta Allen Dulles in general Gehlen dosegla, ko sta dala izpokati rov v vzhodni Berlin do mesta, kjer so se stikali telefonski kabli, in so ameriški in
nemški agenti skoraj eno leto nemoteno prisluškovali in	...	, , , , , ,
snemali na trak vse razgovore med Vzhodnim Berlinom in civilno poroče in naroče za u-lGOD SAVE AMERICA!
OružahnI weš@r Talssra
CLEVELAND, O. - Hladni jesenski dnevi so tukaj. Kako nekaj lepega je se peljati v naravo, na podeželje, kjer se listje dreves spreminja v vsakovrstne barve. So to jesenski dnevi, ki nas ponesejo tudi nazaj v leto naših preizkušenj, to je v leto 1943, ko je slovenski vaški stražar pozdravil italijansko kapitulacijo, kot trenutek časa, da se združimo vsi v eno za skupni boj proti vsem, ki uničujejo ali hočejo uničiti slovenski narod.
Mnogi, premnogi vaški stražarji so verovali bratu komunistu, ko jim je zagotavljal, da se hoče boriti ramo ob rami proti sovražniku slovenskega, naroda. Kako težko se je dal prevarati vaški stražar od strani svojega brata komunista. S spretnostjo svojih laži je moril inteligenco — vodstvo vaških stražarjev. Razkosan in zapuščen je ostal veren in pošten narod.
Bili so to težki jesenski dnevi. Aktivno poštena ilegala je nekako utihnila, nekako odpovedala. Narod je bil prepuščen na milost in nemilost podivjanemu komunizmu. V tej veliki narodni zmešnjavi se je našel mož, ki je bil pripravljen, ako je mogoče, da olajša trpljenje svojega naroda. Mož po imenu gen. Leon Rupnik, ki mu ni bilo mar, kaj ali kako ga bo imenoval brat komunist, ali celo, kako ga bo sodila zgodovina, pri srcu mu je bilo le eno: lajšati gorje slovenskega naroda.
Letošnjo jesen je 30-letnica u-stanovitve Slovenskega domobranstva. Da, trideset let je od tega, ko je stopil na čelo Slovenskemu domobranstvu gen. Leon Rupnik in vzkliknil: Branite narod pred krvoločnim komunizmom in glejte na to, da narod ohrani svojo zavednost pred o-kupatorjem!	,
Dragi soborci, člani Tabora, prijatelji, pridite na ta družabni večer, ki ga prireja odbor Tabora na soboto, 27. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Prečujmo ta večer v objemu svojih prijateljev, borcev protikomunistov!
F. O.
------6—----
la! naročili praznile IS, oktober lili
j ni, kot se nam na prvi poglec dozdeva. Za resen odgovor bo-i mo kmalu mogli ugotoviti, v ko-i liko primerih moremo biti nosil-1 ci slovenske narodne misli: duhovnik v svojem pastirstvu, učitelj v svojem učnem okolju, starši v svoji družini, izobraženci v svojem javnem delovanju, prireditelji raznih piknikov, javnih nastopov in zabav, mladina med seboj, ko se navdušuje za šport, plese in izlete.
Ko v razmerah, v katerih ži-
življenjski.
V poživitev naše slovenske narodne zavesti in da se oddolžimo spominu narodne preteklosti, bo v nedeljo, 28. oktobra, v Baragovem domu na St. Clair Avenue ob pol štirih popoldne spominska prireditev V spomir1 na našo narodno odločitev, ko smo 29. oktobra 1918 končali nemško nadvlado ter poiskali drugo smer, da odločamo sami o svoji usodi, ki jo bomo krojili iz svojih narodnih moči, zamisli in potreb.
J. O-k.
Shod slovenske Irefijeredniške skupnosti
CLEVELAND, O. — Tretje-redniki in tretjerednice Slovenci in Slovenke smo že nad 40 let organizirani v posebni verski cerkveni skupnosti, katere duhovni voditelj je že dolga leta Father Julius Slapšak. Redno se zbiramo na svoje shode, katere imamo v zadnjih letih največkrat v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. Tako bo tam tudi naš prihodnji shod v nedeljo, 28. okt. tl., od pol ene do pol dveh
vimo, na to svojo važno poslan-1 Na naše shode prihaja malone
- popoldne.
i 'Na nase w^ stvo v dnevnem življenju pozab-1 redno naš vrhovni slovenski Ijamo, so nam v pomoč narodni | tretjeredniški vizitator o. Ata-prazniki, ki našo zavest zopet | nazij Lovrenčič, znani slovenski poživijo ter pokažejo, da mi s frančiškan iz Lemonta, 111. Trd* tem, ko svoje narodnosti ne taji- v nedeljo bo med nami. Vse ude mo, jo gojimo in ohranjamo, ko- in udinje naše slovenske cleve-ristimo najprej sami sebi in nič j landske tretjeredniške skupno-ne škodimo drugim narodom. Pri i sti lepo vabim, naj se tudi te$a tem, ko sebe ne podcenjujemo,1 shoda udeleže polnoštevilno. " smo dobrotniki in soustvarjalci | Mir in vse dobro!
v človeški družbi narodov, ki!	Mrs. Mary Panjan, tajnica
Pei in pa! Slovenes? vlada Jugoslavijo
Dnevnik “Die Welt” ki izhaja v Hamburgu v
(Svet),! dnevnik izhaja v Bocnu, torej Zahod- Italiji. Napisal ga je drug čas
ni Nemčiji, je eden najbolj u-glednih in resnih časopisov, čigar članki imajo v javnosti ved- pravi: no velik odmev in so zelo upo-števani. Izdaja ga Axel Springer, ki je lastnik več dnevnikov in je zaradi doslednega odklanjanja komunizma trn v peti vsem filomarksističnim in “naprednim” levičarskim gibanjem.
Pred časom je “Die Welt” objavil članek svojega političnega sodelavca C. G. Strohma, ki nosi naslov “Pet in pol Slovencev vlada Jugoslaviji”. Strohm piše:
Po imenovanju Mitje Ribičiča na podpredsedniško mesto kolektivnega vodstva SER Jugoslavije imajo Slovenci v svojih rokah pet naj višjih mest v državi. Edvard Kardelj je glavni ideolog komunizma in je nekaj časa po Rankovičevem padcu
nikar mednarodnega s 1 o v e s a Hans Peter Rullmann. On Pa
Da neki manjšinski narod J a da v Jugoslaviji, ni za to drža^° ničesar novega. Neposredno P0 zadnji vojni so bili Črnogorci ti sti, ki so prodrli na vse bolj ai manj važne položaje v Beogi'a du. Med njimi je zlasti'bleste Milovan Djilas, ki je celo meA no četrt naselil s svojimi soro" niki.
Toda Djilas je bil kasneje Stranj en, njegovi rojaki pa so izkazali za nezmožne, da bi oi kos vedno težjim problem01)* ki so se kopičili nad državo partijo. Tito se je nato nas na Srbe, ki se v Beogradu kar se da dobro počutijo, saj je njihoV° glavno mesto obenem prestolu ca države in s tem deležno mn0
od-
se
in sloud
veljal celo za Titovega nasledni-1 gih prednosti. To seveda ni foil°
ka. Stane Dolanc je postal kot tajnik izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije “močni človek partije”. Šef generalnega štaba jugoslovanske vojske je Slovenec, generalni polkovnik
všeč Hrvatom, ki so se čutili za
Da bl Hr-
postaljeni in izkoriščani, se ne zameril ne Srbom ne vatom, se je nazadnje Tito na slonil na Slovence, ki so bili ta ko Hrvatom kot Srbom sicer
traj°
CLEVELAND, O. — Ni odveč, če se vsako leto spomin j amo važnih zgodovinskih dni, ki so v koledarjih zaznamovani, kot po-|venija.
Stane Potočar; namestnik ob-f malo simpatični, a jih srna ramibnega ministra je tudi Sloveče, prav tako generalni polkovnik Ivan Dolničar. Ne nazadnje je tudi Tito na pol Slovenec — po svoji materi. Zato smemo trditi: pet in pol Slovencev vlada danes celi Jugoslaviji.
Strohm nato nadaljuje:
Mali slovenski narod — 1,700,-000 članov — je daleč po svetu znan kot marljiv in zanesljiv; ni čuda, če so zato prav Slovenci zavzeli v gospodarstvu in tehnokraciji Jugoslavije vodilna mesta. Sedaj so prišli celo na vodstvo države, kar pa še ne pomeni, da je s tem kaj pridobila Slo-Nasprotno! Stane Kav-
sebni datumi, odločilni za nek čič, njen predsednik, je moral poseben dogodek. Ne gre, da bi: odstopiti, ker se je preveč zavze-se morda s slavnostnimi prire- J mal za slovenske koristi. Po-ditvami, obhodi in manifestaci-j men Slovencev v Beogradu je jami opijali in ostali brez haska.! drugje: varovali in ohranjali naj Vsak spominski dan mora v nas bi enotnost Jugoslavije. Zate utrjevati narodno zavest, trdno, gleda Ljubljana na te Slovence voljo, da doseženo ohranimo kot v Beogradu z neko zadržanostjo, di to, da statistika ne vpošteva' katerega del ni samo Slovenija,1 vrednoto, ki nas naj vodi v vsak- Od njih ne pričakuje -dosti, saj tistega stanja, ki ga ne more ,za-	ampak tudi Amerika. Preveč	dan jem življenju, da se povsod	jim je ožja domovina deveta	bri-
jeti. To je svet skrite misli in	grobim kršitvam moralnih načel	in	vsak čas zavedamo pripadno-	ga-
skritega čutenja tudi v ljudeh,	smo priče vprav v teh dnevih.j	sti	k narodu, ki je vreden svoje-	Malo kasneje je podoben	čla-
ki ne dajo otrok krstiti, ki se	In zares, molimo in prosimo:	ga	obstoja, kateri s svojo dušev-	neL izšel v glasilu južnotirolskih
nostjo, izraženo v svoji kulturi, Nemcev “Die Dolomiten”, ki kot
loža! b° n 6'
za najbolj sprejemljive.
Slovenci so namreč od vse . Jugoslovanov najbolj kultur in izobraženi, imajo smisel za red in disciplino, so dobri trg°v ci in gospodarstveniki, njih de žela meji na Avstrijo in ItaliJ0’ je torej odprta na Zahod.
Seveda ta prednostni p° Slovencev v Jugoslaviji ne mogel dolgo trajati. Kot je mogoče, da bi mala Litva voditi Sovjetsko zvezo, ali Ju na Tirolska dajati ton celi H3 Siji, tako bodo prej ali slej, tovo pa po Titovem odhodu, ba diši Hrvatje bodisi Srbi skušaj prevzeti vodstvo države spet svoje .roke.
To Slovencev sicer ne bo d° ^ vznemirilo. Slovenec ne sili on —m- oroti
Beograd,
Zahodu in predvsem išče zaposlitve.
je usmerjen P si tudi na Zahod) Tistb ££1
ki se udinjajo Beogradu, so ^ Slovence kot neke vrste odpa niki. Njih otroci kaj hitro P°za bij o slovensko govorico. Zato s0 jih Slovenci odpisali, čepraV s° tudi za Srbe tuje telo. Pač uS° da, vseh, ki obrnejo hrbet sv° j emu ljudstvu.	K. G-
KANADSKA DOMOVINA
f\
Iz slovenskega Toronta
ljubezen v štirih
^ čašah
a^° v družbi kot v človeku čen' ° navzo^ strah pred uni-^ ■'ein! pred razkrojem. Oblast ^ njena moč nas varujeta pred strahom, se pravi pred u-sničenjem razkroja. Torej je ast zunanji izraz ljubezni str i! I*emu strahu. Kakor more ftKjj Pregnati ljubezen, tako ljubezen izpodriniti strah. j,02a °blast in njena moč, ki ne tip a Ij^Gzni, je podjarmlje-pre'^	brez	oblasti je pa
26ii vzdržnosti se kaže Ijube-VSa,lla daljavo. Ni nujno, da je str a^t ljubezni izvršen v združenju. Vzdržnost ljeti Jubezni je ločitev v osam-st; S^> ljubezen brez vzdržnega lastenje.
^aljna oblika ljubezni je ^ a°St' Ljubezen vedno išče ^tr	združitev je pa
6 en čut skupnosti, ki daje
Sl/
ljub,
b^^jema. Skupnost brez Iju-ljublSl°ni samo na pogajanjih; k a-i 611 *3rez čuta skupnosti je ^tujevanje.
be/?1^nost je tudi vrsta Iju-tiSta’ zlasti kadar te ljubezni Živjj° Zaslužili. Nihče ni prejel ko ig^.a P° svoji lastni volji in tjubp ^ r°jen, ni zaslužil, da je ličiti ^sabdo pa se mora na-brjjji ^1 hvaležen za ti dve do-bUsjj’ ! iih je prejel po veliko-tg v,°S^ drugih. Ponižnost, ki b- P°Zfi

»ti
fot
a ljubezni, je duhovni ^ ljubezen brez ponižnost n'!.l)0slovna transakcija. (Bo ° Jubezni.)
Venski mladini v, wa Koroškem
%Seva
narodno oblikovanje učencev in učenk slovenskih ljudskih šol. Tako bo zavod nudil izdatno podporo slovenskemu šolstvu na Goriškem in Tržaškem ozemlju. V zavodu je tudi kapela, kjer je redna služba božja za vernike iz te mestne četrti. Dalje v njem dvorana za nastope in predavanja. Prav tako ima knjižnico in arhiv. Nudi tudi sobe tistim, ki bi želeli jesen svojega življenja preživeti v miru ob skrbni duhovni in telesni postrežbi.
Primorski Slovenci so to “Slovensko sirotišče” vedno radi podpirali. Sedaj je podpore še posebno potrebno. Tudi v Torontu so mu priskočili na pomoč. Dne 29. sept. je bil v cerkveni dvorani na Manning Ave. lep zabaven večer. Prijetno o-zračje so pripravili fantje z lepo glasbo in gospodinje z dobro večerjo pod vodstvom kuharice ge. Lojzke Štefančič. Večer je pripravil odbor goriških rojakov, da bi z izkupičkom priskočil na pomoč Zavodu sv. Družine. Čisti dobiček večera je bil $1090. V to vsoto niso všteti posamezni darovi, ki še vedno prihajajo. Bog plačaj vsem dobrotnikom!
Naslov zavoda je: Istituto S. Famiglia, Via Don Bosco 66, 34170, Gorizia, Italy. Podpredsednik je dr. Rudolf Klinc, škofijski kancler, blagajničarka pa č. s. Ahacija Kacin. V Torontu sta pooblaščena pobirati prispevke gg.
Dušan Klemenčič
Lucijan Mozetič
treba meriti razdalje, da so se lahko odločila druga mesta.
Kakor je bila lepa narava, tako je bila tudi pestra lovska družba, spomini nanjo bodo živeli vse do drugega leta.
Rezultati:
Težki, kaliber:
1.	Lino Podgornik 28 točk
2.	Berti Medved	22	”
3.	Milan Samec	21	”
Jolže Hrup	21	”
5.	Norbert Ruff	18	”
6.	Frank Mušič	17	”
,22 kaliber:
1.	Janez Lovšin 30 točk
2.	Frank Abulnar	29	”
3.	Frank Grmek	29	”
4.	Jožef Pazner	29	”
5.	Drago Jakob	29	”
6. Lela Grmek Lov za točke:
1.	Berti Medved
2.	Pero Golobič
3.	Jože Hrup
4.	Frank Grmek
18 ”
4 točke 4 ”
4 ”
Naslednji teden se je veliko lovcev podalo na sever, kjer se začne sezona na “moose”. Vsem želimo obilo uspeha!
Zelo zgodnjo srečo v sezoni je imel naš poznani lovec Jože Šilc, ki je lovil v Long Lac-u, kjer je sezona prej odprta, in je podrl lepega črnega medveda, Milan Svetek, ki je bil z njim, pa 3-let-nega musa. Kasneje je lovil tam Miro Rak in je tudi ubil velika musa. Vsem iskreno čestitamo!
STZ Toronto
Jugoslovanska podjetja na tujem
L, , ha
družba v Celovcu a dijaški dom. V njem ‘to k varno zavetje ter do-Soat0liŠko in slovensko na-v-vV2§°j ° naša mladina, ki si *11 ^S,ie izobrazbe. Jasno je, da da bi Mohorjeva Sarna plačala vse stroške
•
111 vzdrževanja tega do-
v,'®0*'

za mladi slovenski rod leHa ““hem tako velikega po-^jenj /hudi mladina sama in ar^ ne hodo zmogli aj bi jim torej ne poma-ki
'H
hg ^ai gospodarsko, ktti hornagajo Mohorjevi pri % k6/6111 Podvigu, so zastop-- ° Orio'"“ ” Kanadi pri-ki bo v
so
da
v svobodnem so se ohranili.
;r0rJeve . ___
Sob°to koroški večer” .K- novembra
Vstopnice so
je
've ”■ -nuvemura 1973, v ?a 1 dvorani Brezmadežne
V^Une.
3a> k°^a^' Cena je nekoliko 11 Po j,0 .k° t° dar Mohorjevi /aclihi slovenski študirajoči ip p/a Koroškem. Stanejo °Vetje/] Je niogoče dobiti pri
Knjige o slovenskih škofih
V pripravi je že tretji del “Škof Rožman”. Ni pa še razprodan drugi del. Vezan stane $7, broširan pa $5. Knjiga o življenju škofa Rožmana je gotovo duhovni vodič v teh zmedenih časih. Knjigo je spisal dr. Jakob Kolarič CM.
Dr. Filip Žakelj je napisal delo o škofu Baragi, našem svetniškem kandidatu. Naslov knjige je “Baraga uslišuje” in stane $3. O istem škofu govori knjiga v angleščini “Sheperd of the wilderness”, ki stane $2. Karel Mauser je napisal “Le eno je potrebno”. Vezana stane $3.50, broš. pa $2.50.
O škofu Janezu Gnidovcu je napisal krasno delo Alojzij Ger-žinič. $5 vez,, $4 broš.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto, Ont. M6G 2V9
>i
eihkih
. ki so spodaj pod-hovp_,eZervirajte S1 soboto.
10;
^hra 1973, za “Koroški ’ Vabijo
Jakob Kvas Krank Osredkar Slovenska pisarna
STZ strelske felme ¥ ianereffu !§a Li SIL sapi 1173
TORONTO, Ont. — Lepa jesenska sobota je privabila lepo
število slovenskih lovcev v Kanadi na slovensko lovsko farmo v Bancroftu.
Narava s svojo polno barvo rdečih javorjev, pobarvanih v gorkem soncu, je pozdravila naše lovce, ki so v soboto tekmovali za točke. Bilo je veliko po-
„___ . kanja, a manj uspeha. V lovu za
aVod sv. Družine velike- j točke vodi do sedaj Berti Med-v -a. R 'a' he to že stara usta-j ved, ki je z dvema streloma u-/novh ga je leta 1904! streli! 4 partridge poleg druge
sv. Družine £a v Gorici
l
Sf
je 2
'vensk
o manjšino v Ita-
3lben£
v°^Č6’>lleri0valo “Slovensko si-1 odprt, se njemu ni nič zgodilo.
rej Pavlica. Tedaj. divjačine, a dasi je medved že
^a desetletja je verskem in narod-
V nedeljo sta Peter Golobič in Janez Lovšin začela s strelskimi
Kol
^ du V
t sjj, U slovensko mladino,; tekmami ob Ih popoldne s tež-
0 e dijakinje in dekle- kim kalibrom. Prvič je tu zma-
j Kino Podgornik, ki je poslal
V Zalo 2P°sloPje pa ni več u-^no kroglo v črno, druge pa v 9.
j/1^, 2ata /evam sodobnega za- Pozneje je Janez Lovšin po-
,° bilo treba sezidati1 gnal vse 3 krogle v črno z .22 da b
njegovo predstoj- bal. in si tako osvojil prvo me-^ Slo nadaljevati s svo- st° v tem tekmovanju. Njemu
%o ,v/ns"v°rn. To je pa še Je sledilo kar šest tekmovalcev bot poprej: versko- 2 29 točkami, tako da je bilo
isto
Jugoslovanska trgovina je v zadnjih letih močno povečala svojo aktivnost izven države ter se je osredotočila predvsem na evropsko, azijsko in afriško tržišče. Titovemu režimu ta aktivnost sicer prinaša dodatne valute v vedno več zahtevajočo državno, se pravi partijsko blagajno, obenem pa povzroča ta razvoj nove probleme v jugoslovanskih družbeno-političnih odnosih.
V Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko
Jugoslovanska trgovska in industrijska podjetja so se pred leti najprej začela ozirati v A-friko, kjer je Titovemu režimu uspelo vzpostaviti v okviru ta-koimenovanega tretjega sveta politično sodelovanje z mnogimi afriškimi državami. Z le-temi je Jugoslavija kmalu vzpostavila tudi gospodarske odnose, tako da so do danes razne jugoslovanske industrije zgradile ali še gradijo tovarne, mostove, hidro-električne centrale in slične ob-jetke v 16 afriških državah, med njimi največ v Libiji, Zambiji in Gvineji. V Libiji je trenutno zaposlenih nad 2000 jugoslovanskih delavcev in inženirjev.
Poseg jugoslovanske industrije v Azijo in Latinsko Ameriko tudi ni majhen. Tako jugoslovanski strokovnjaki gradijo most čez Evfrat v Iraku, letališča v Libanonu, Siriji in Jordaniji, tri pristanišča v Indiji in dve v Kuvajtu, hidroelektrične centrale v Togu in Kambodži ter ceste v Panami in Peruju.
Zadnja leta se je jugoslovanska industrija obrnila tudi v vzhodnoevropske države. V Češkoslovaški gradi več steklarn, atvomobilskih tovarn in hotelov; prav tako so nekatera zagrebška in beograjska podjetja nedavno sklenila trgovske pogodbe z ZSSR v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Na Jalti gradi in opremlja hotel z 2700 posteljami neko j u g o s 1 o vansko podjetje.
Največ v Zailiodiii Nemčiji
Naj večji- jugoslovanski trgovski odjemalec pa je Zahodna Nemčija. V Muenchenu je npr. 700 jugoslovanskih zidarjev in strokovnjakov sodelovalo pri gradnji kompleksa za Olimpijado 1972. Konec 1972 je bilo v Zahodni Nemčiji 140 jugoslovanskih gradbenih podjetij angažiranih v gradnje po Zahodni Nemčiji.
Okrog 30 jugoslovanskih industrij ima svoja predstavništva v Zahodni Nemčiji in kontrolira približno 80 odstotkov vse trgovine med obema državama. Poleg teh velikih podjetij pa je v Zahodni Nemčiji nad 500 majhnih zasebnih trgovskih podjetij, katerih lastniki so jugoslovanski državljani, ki so zapustili Jugoslavijo. Nad temi Titov režim nima praktično kontrole.
Največ jugoslovanskih trgovskih izseljencev v Zahodni
Prazen Žakelj ne stoji pokonci!
WASH3NGHTON, D.C. — Vlada ZDA je po vsej državi začela s kampanjo, da pregovori Ame-rikance, da naj se vozijo v manjših avtomobilih ali celo na bici-klih, raj še poti naj opravijo pa kar peš in da naj svoja stanovanja ogrevajo zmerno. Namen vladne kampanje je štednja goriva.
Bela hiša širi posebno brošuro s 64 stranmi, ki jo je dal natisniti odbor predsednika Nixona za štednjo energije.
Knjižica daje Amerikancem navodila, kako si moremo prihraniti denar s štednjo goriva in koliko se more pozimi prihraniti s pametno uporabo plina, če se n. pr. termostat naravna na nekoliko stopinj nižje. S pravilno razdelitvijo avtomobilskega prevoza in s štedenjem pri ogrevanju stanovanj bi mogli Amerikanci vsak dan prihraniti okrog en milijon sodov goriv-
dov, da bi Kongres letos uzakonil nov zakon o sredstvih za voli vne kampanje. Senat je tak
Izgledi za volivno reformo so skromni
WASHINGTON, D.C. - Kljub Watergate aferi in Agnevem! zakonski Predl°g Vdelal in iz-zapletu v nezakonitosti ni izgle-! Slasoval’ toda v Predstavniškem
domu ni zanj dosti podpore, vsaj ne v sedanji obliki.
CLEVELAND, O.
Nemčiji se bavi z gostilniško in hotelsko industrijo ter je trenutno v Zahodni Nemčiji okrog 2000 zasebnih jugoslovanskih restavracij. Ker iz Jugoslavije u-važajo razne jugoslovanske deli- nega olja in bencina. Avtomo-
katese in pijače, ki so nadaljni vir dotoka tujih valut, jim jugoslovanski izvozni kompleks nudi čim več ugodnosti.
Po zaščito k tujcem
Zaradi nesposobnosti vodstev, ki so partijska, pa so mnoga velika podjetpa, angažirana na tujem, povsem propadla ali pa so utrpela velike finančne izgube.
Drug problem je bil, da mnoga jugoslovanska podjetja na tujem ne izpolnjujejo svojih finančnih in družbenih obveznosti do svojih najetih delavcev.
V Zahodni Nemčiji so, v veliko sramoto Titovemu režimu, ki naj bi bil po propagandi delavski režim, zahodnonemški sindikati tisti, h katerim se jugoslovanski delavci zatekajo v zaščito in p^o pomoč. Nekateri zahod-rionemški sindikati so tudi že protestirali proti položaju jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v nekaterih jugoslovanskih podjetjih v Zahodni Nemčiji. Ta je manj ugoden, kakor položaj jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v zahodnonemških podjetjih.
Jugoslovanski delavci, zaposleni v Češkoslovaški, pa so povsem prepuščeni samim sebi. Ne ščitijo jih ne jugoslovanski ne češkoslovaški zakoni. "V mnogih primerih so tudi povsem izolirani od češkoslovaškega prebivalstva.
Titov komunistični režim v svoji gospodarski ekspanzivno-sti, ki ji v mnogih primerih ni kos, v prvi vrsti stremi za pridobivanjem tujih valut, ne glede na izseljevanje delovne sile, ki se nato polagoma izgublja v tujino za vedno. Ves čas svoje! PcstEVdi proti nadvlade nad jugoslovanskimi Connalyja.
bili porabijo vsako leto 29.3% ameriških zalog bencina-
Za prevažanje na delo bi se moglo ogromno prihraniti, če bi se delavci iz iste tovarne v svoji okolici domenili za skupen prevoz na delo. 82% ameriških delavcev se vozi na delo s svojimi avtomobili in več kot polovica od teh se vozijo sami, torej samo ena oseba v avtomobilu.
Kaj se je le zgodilo v tako kratkem času? Kar nenadoma so sedaj nehale hrupne reklame gazolinskih postaj, ki so celo ponujale bogate izžrebane nagrade za nakup bencina. To zimo bodo najbrž tudi utihnile reklame velikih plinskih,družb, ki so se vedno veselile ostrih zim, ker jim je hud mraz prinašal izdaten dobiček.
Pametni ljudje so že pred leti zmajevali z glavo nad objestno potrato večine Amerikancev, ker nobeno gospodarstvo ne more dolgo vzdržati nesmiselnega razmetavanja.
Slovenci smo navajeni tudi težjih časov; kadar nam je šlo slabo, smo si vendar znali zado-i voljno zapeti našo narodno: “Včasih je luštno b’lo, zdaj pa ni več tako.”
MALI OGLASI
EUCLID
severno od bulevarda, zidana od-spredaj hiša z petimi spalnicami, dve polni kopalnici, razdeljena klet, klimatska naprava- Dvojna odstranjena garaža.
V fari sv. Kristine,
bungalow z štirimi spalnicami, tri spalnice spodaj, ena spalnica zgoraj, rekreacijska soba, l1/* garaža.
ODPRTO V SOBOTO IN NEDELJO 2 do 5
Zidana hiša za dve družini v Eu-clidu, tri leta stara 6-6, tri spalnice vsako stanovanje, 11% kopalnica, 2V2 odstranjena garaža. Se nahaja na cesti novih domov. Novi domovi
v bližini 880 E. 250 cesta in Russell ave ranči, splits, Colonials. Vse izboljšanje notri in plačane. Krasni razdeljeni (split) ranč, z tremi spalnicami, dva polna kopalnica, rekreacijska soba- Tudi drugi modeli na razpolago.
UPS0H REALTY
731-1070	499 E. 260 St.
ODPRTO OD 9 DO 9
(207)
For rent
Two furnished rooms at E. 64th and St. Clair Ave.
Call 944-3260
(206)
CLEVELAND, O.
HELP WANTED,
FOR RENT
Five rooms at 1052 E. 67 St.
• —(208)
General Office Work
Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours Cali 431-0628
(x)
Male Help Wanted
Help Wanted Male
SHIPPING & RECEIVING CLERK
Day shift. Willing to train.
Call 781-7136
(203)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123. American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Proti Connallyju bil odpor prevelik
WASHINGTON, D.C. — Prevladuje mišljenje, da bi bil predsednik Nixon imenoval za podpredsednika Johna Connal-lyja, če ne bi bil proti njemu prevelik odpor v Kongresu. Posebno odločni in glasni so bili v tem pogledu demokrati, pa tudi republikanci naj bi se bili resno imenovanju J.
narodi se drži gesla iz časov re-
ŽENITNA PONUDBA
Fant Slovene 38 let 5’6” pošten, | mirne narave z dobro službo, iz južne Californie, Hollywooda, se želim po tej poti spoznat s pošteno mirno dekle, prijetne zunanjosti, ki ima veselje do mirnega in lepega življenja. Moji hobby so plavanje, camping, fishing, tennis, potovanje in veseli večeri skupaj.
Cenjeni odgovor, po mogočnosti s sliko, prosim pošlite na Ameriško domovino, pod naslovom Matija-
(204)
FOR SALE BY OWNER
Euclid Bungalow, siding, family room, inclosed patio, rec. rm. extra kitchen in basement, two car garage. — 531-3877-
(204)
V NAJEM—APARTMENTI
SHORE PLAZA — 15500 Lake Shore visoki, z dvigalom 1-2 spalnice Od $140 in več plavalni bazen
Euclid beach trgovinska okolica Samo odrasli, nič živali 486-0050
(204)
HELP WANTED
Pri takem položaju Nixonu ni
volucije: “Če ostanemo samo tri-! os^a^° druge izbire, kot ubrati je, samo da smo komunisti!”
pot manjšega odpora. Odločil se 'je za G. R. Forda, ker je bilo 0-čitno, da njegovo imenovanje ne I bo naletelo na odpor, koristilo ; pa bo Nixonovim odnosom s | Kongresom.
ASSEMBLERS
Light assembly for women or men. Will train. Days or evenings.
Cleveland Electronics 14500 Darley Ave.
(205)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
FACTORY LABOR SPOT WELDERS PACKING - SHIPPING
Day Shift — Hourly rate with overtime and Sat. work. References needed. Would be willing to teach someone who has steady record of employment. CALL — JOHN M. VRATARIC 391-8272
Shiloh Metal Products Co. 4400 Superior Ave. Cleveland, Ohio 44103
(211)
Help Wanted Male
SHEET METAL
Machinery setup man, for small 22 gauge lamp parts. Expanding department. Steady work. Good hourly rate. Apply
Acme Lighting Products Inc. 1667 E. 40 St.
(207)
Help Wanted — Female Woman Wanted
For cleaning in private home. 1 or 2 days a week. English not necessary.
Call evenings 831-2254
(206)
!
Mine znamke
•.mM:::.... ...-.'V: »..i
TRIM—Dotted cotton in contrasting colors shapes a neat look for back-to-school. Crisply pleated and sparked with white collar and cuffs, it’s comfort-cut for young scholars. By Shutterbug.
j WASHINGTON, D.C. — Bo-I žične znamke za 1. 1973 bodo šle j v prodajo s 7. nov. z majhno i slovesnostjo v Narodni gale-! riji umetnosti v Washingtonu. j Tudi letos bomo še imeli eno j znamko verskega značaja s po-! dobo Rafaelove Madone z Dete-tom. Druga letošnja božična i znamka bo splošnega božičnega i ; pomena z božičnim drevescem, j Od vsake znamke bodo natis- ;
| nili po eno milijardo znamk, j; i Poštni urad pravi, da so lansko j leto prodali več splošnih božič-| nih znamk, kot znamk čisto ver-iskega značaja.	!
Help wanted Male or Female OPERATORJI
z električno energijo za šivanje, odlična priložnosti. Unijske koristi. Oglasite se pri
SAFETY CLOTHING & EQUIPMENT CO.
4900 Campbell Rd. Willoughby, Ohio
(207)
DELNI ČAS POTREBO IŠČEMO
Kuharica za dva dni na teden, pomivalec posode 2 ali 3 dni na teden, grill pomoč 2 dni na teden. Kličite pred 11. uro dopoldne — 261-1933.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 158 St.
(x)
PART TIME HELP NEEDED
Cook, 2 days a week, dishwasher 2 or 3 days a week; grill work 2 days a week. Call before 11 am 261-1933
FANNIE S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(x)
x!r
SEns URADNtiKQ M0C
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6)17 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
'%

.........................-.................
Johan Bojer:
IZSELJENCI
Da, a Helena? Ali se ji boš odrekel? Kako dolgo, misliš, bo čakala nate? Na to ni vedel odgovora. Nocoj ni mogel drugega kakor samo hoditi in hoditi in poskušati, da bi ne mislil.
Ali v takem pomladnem večeru z dvojno silo vre v duši. Vsi ti brsti, ki poganjajo, drozd, sinji mrak, ki tukaj na severu nič ne potemni, vonj po rasti iz zemlje, o, hoditi mora, hoditi venomer. Nad Sinjo goro se je razprostrla pravljična dežela barvastih oblakov, zlate in modre reke in gore in doline- O, da bi bila kje dežela, kjer bi bil vsaj malo prost tega, kar ga je zdaj tukaj tlačilo. Prišel je do jezera in šel ob bregu, ko je zagledal človeka, ki je sedel na kamnu in strmel preko vodne gladine. Tedaj se je oni dvignil
četi z izdelovanjem umetnega ! pohištva v starem norveškem slogu- Delavnica se lahko počasi razvije v veliko podjetje in prihajala bodo naročila od vseh i strani. Hotel si je zaslužiti denarja in denar je moral imeti-Potreboval ga je, da spravi Kvi-dal pokonci.
“Še krajcarja ne boš dobil. Morten. Nikamor ne boš prišel. V vsem okraju ne boš našel ne enega, ki bi ti pomagal.” “Banko-”
“Brez garancije! Ha, ha, ha!
To misel si le izbij iz glave! Poj-
.	, di rajši z nami v Ameriko. Tam
Kai si bil tudi ti davi v cerk-	, „.v	, ,
^	.	, i lahko zasluziš v enem tednu vec
vi? ga ]e vprašal Per m se spet
muči. Vrta po ranah, da bi mu venomer krvavele na znotraj. Takšen Golij at in tako onemogel pred žensko!
obrnil.
“Da, bil sem.”
“Kaj praviš o Amerikancu?”
“E —■ to me ne briga. Dosti dela imam doma pred seboj.”
Hotela sta se obrniti. A navsezadnje sta sedla vsak na en kamen in strmela zatopljena v svoje misli preko vodne gladine.
Nato je začel Per in povedal Mortenu kot prijatelju, da se je
kakor tukaj vse življenje.”
Ali sredi pogovora Per naenkrat napeto zastrmi preko jezera. “Ali vidiš tam oni-le čoln?” pravi. Vstane in gre. Vedno hitreje in hitreje. Nič se ni poslovil, začaral ga je bil čoln z dekletoma, ki se je vračal preko jezera. Kaj je nameraval? V čoln ni mogel. Klicati ju, bi bilo zaman- Samo približati se je hotel čolnu, kolikor je
nasmehne, pri čemer se mu enalstraneh poti stojijo hiše, vse pre
odločil odpotovati-	•„ ,	,.	, , . ,	,
Odpreti rano, da bi krvavela na-
Ti? Pa saj bos dobil pose- 1 stvo.”
“Prav! Ampak kdaj? Ko bo imel oče sto let, se ■ bo znova oženil. Mi, kar nas je sinov, se
dne
'znotraj, krvavela neprestano.
Kres na griču je ugasnil, mladi ljudje so se vrnili na svoje 1 i domove. Oblaki na vzhodu že ’(žarijo od jutranje zarje.
Morten se je počasi
in se izpremenil v mogočnega! staramo in bomo lepega ,
moža z veliko polno rjavo bra- umrli, ali oče — nikoli. Poglej,'
.	*	J _ l1t I . . ’	.	, , .v v , ,	’.Kar se vrže v resje in zastrmi v
do. Saj to je vendar Per Foil! jv Ameriki pa dobiš sest sta maa- j re^Q y
Ampak on je iz gornje doline ■— 1 lov zemlje zastonj. Tam ni nobe-kaj počne tukaj ? Aha, menda nega razločka med stanovi, noje slutil, da sta dekleti z Ram- benih davkov, nobene vojaščine.
Tam lahko misliš, kar hočeš.
Tam ni nobene državne cerkve. „ .
(Kaj
soya veslali s čolnom preko jezera. Neprestano kroži okrog Ane.
“Kaj, ti si!”
“Dober večer!” je pozdravil Per. “Torej tudi ti hodiš v mraku okrog.”
Morten ni mogel naleteti na nikogar, ki bi ga bil bolj vesel. Postala sta si dobra prijatelja, ko sta hodila v okrožno šolo-Nekaj posebnega je bilo videti njegovo mogočno brado nad šolsko klopjo. Per je brž obvladal vse dinastije in vse vojske, kar jih je bilo kdaj na svetu. Letnice so bile kakor pribite v njegovi veliki glavi. Sicer pa se je raz-
Ali tukaj? Saj sam veš, kako je, če nisi imeniten in bogat!” Morten mu je ugovarjal: “Ven dar, kaj pa vse tisto, kar si si na- | menil, da boš napravil v doma- j čem okraju? Saj si venomer go- j voril o tem.”
“Ojoj! Napravil! Pri nas ven-1
Ameriko? Da bi zaslu-* žil tam v enem tednu več, kakor j tukaj vse življenje? Da bi zapustil mater in Kvidal? Sicer čez nekaj let bi se lahko spet vrnil, bo rekla Helena? Ali bo
stran ustnic pobesi, in vošči dober dan. Da ljudem roko in se zahvali za zadnjikrat, četudi še nikoli ni bil v hiši. Potem položi torbo na mizo, izvleče protokol in sede v kot- Na njegovem obrazu je sama resnoba. V protokolu je resnoba. Odpre ga in prične brati, kakor da bi molil naprej pri domači molitvi.
Dobro ve, da prinaša grozo v hišo, ampak zakon se mora izpolniti. Ve, da strašijo matere svoje otroke: “Bodi priden, če ne, bo prišel Ebbe pote.” Ampak ob nedeljah sedi v cerkvi v sprednjih klopeh, kakor največja gospoda v kraju. Dvakrat na leto hodi k obhajilu. In kadar je v mestu in je prisiljen povedati ime in poklic, se izdaja za lensmanovega namestnika. To pot spet prihaja, z zavihanimi hlačami, s palico v roki, s torbo in s pričama.
Da, lensman. se je pač vozil, a Ebbe ni imel te navade. Sicer je imel konje, vendar je naj raj-mogel, ši hodil. Ni mu ga bilo para v hoji. Kar požiral je milje, čeprav se mu ni mudilo. Ko je prišel mimo Lindegaarda in se je izza gozda odprl pogled na barje in dolgo vrsto koč ob fjor-i du, se je zazdelo Ebbeju, da sr-vračal. ka nov zrak. Duh po morju, po dimu šote in po žgani kavi.
“Hm, tile preveč zahajajo k trgovcu,” je pomislil. Na obeh
pihane od zimskih viharjev, pa vendar z rožami na oknih in s koščkom vrta. “Ebbe je v vasi!” Otroške noge bežijo od vrat do vrat- “Ebbe je v vasi!” Okna so hipoma polna obrazov. “Bog pomagaj, pa vendar ne misli k nam!”
Ali ko ni zavil k nikomur v dolini, vedo vsi, da je to pot na-menjep gori v Skaret h Kalu.
“Uboga Karen in njeni otroci,” pravijo ljudje, “gotovo je prišel, da jim vzame kravo.”
DAYLIGHT SAVINGS ENDS 2 A. M. Sunday, Oct. 28
obljubila, da me počaka? Ali bo držala obljubo?
Da bi odšel? Ne, ne in še enkrat ne!
Ebbe se imenuje mož, ki hodi po hišah z, dvema pričama in
A ^
CLEAN AIR AMP WATER
dar vladata bogatin in uradnik-; rubi. Kmet je, doma iz gornje Splošna volilna pravica, pravic-' doline, pravi medved v svojem na razdelitev bogastva — o se- sivem grobem suknu- Ima velik veda. Včasih sem mislil, da bom J zakrivljen nos in črne lase, šf-nekoč dosegel nekaj velikega, j roke in temne so obrvi in venec
Ampak kdaj? Kako daleč sem prišel? Glej, v Ameriki pa je 5 vse to že zdavnaj v navadi, Poj-
vil v filozofa. Na diskusijskih večerih je stal z nagnjeno glavo in razlagal, čemu smo prav za prav na svetu.
di še jti, Morten!”
In oziral se je proti barvfstim skladom oblakov na zahodu. Pozneje si je na-j Bilo je jasno: zanj je bila.jAme-
ročal radikalne časopise in je j rika dežela, kjer so ga pijičako-bil mnenja, da je Bog nepotre- ~~1~ — fcen, odkar imamo Bjornsona.
Pričela sta se razgovarjati in stopala drug zraven drugega ob bregu. Ali Per se je venomer obračal in gledal nazaj. Ž njim je prav tako kakor s teboj, si je mislil Morten- Bega okrog; in se
vale utelešene vse n j ego vet s£n j e. Zato je hotel tja.
“Pojdi še ti, Morten!” J
las pod brado. Na njegovem obrazu je sama dostojanstvena resnoba. V torbi na hrbtu se zdi, da nosi samo resnobo. S i vehi ače iz grobega sukna si je zavihal iznad dobro namazanih visokih škornjev, ki sp to pot sivi od prahu. Njegov rjavi plišati klobuk je širok kakor razpet dežnik. Moža, ki sta za priči, imata tolikšno spoštovanje pred
lis NEW PEST-J RESISTANT PLANTS AMD CHEMICAL INSECTICIDES ARE DEVELOPED, PESTS ADAPT TO TUEJA BY
cuwgims genetically
^	^ j«
A Morten je zmajal z giavo.1 njim, da vso pot zaostajata za Pravkar si je napravil nov načrt.1 nekaj korakov in le redkokdaj . Namenil se je tu v domačem spregovorita, okraju odpreti mizarsko delav- j Kadarkoli stopi v hišo, da iz-nico, ki najeti pomočnikov in za- vrši svoj posel, se odkrije, se
...luENTUAllV,
these new mr.
STRAINS CAN DMAA&E OR DESTROY FOOD AND FIBER CROPS NOW CONSIDERED SATE...


MLADINSKI RODEO — V Longmontu v Koloradu slike, tudi ni potekalo vse gladko, pa četudi so koze
so priredili za mladino rodeo s kozami. Ko kažejo kar dosti spodobne živali, kot pravijo.
Ležišča diamantov ipred približno trideset mi^gW V Sibiriji	!let’ Premer kraterja pa 1
NOVOSIBIRSK, ZSSR. - V j kdometrov. Diamanti u ^ ^ Sibiriji so odkrili ležišče dia-|s^e in^zeleno-črne^ arVk ^ mantov, ki so nastali ob eksplo-j^b našli, so nastau pn ziji velikega meteorita. Domne-|va^u na mineia^e> 00^a vajo, da je meteorit padel tja 1 kdkom.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov
(endowments) certifikate za mladino in odrasle od r°J do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zaV111^jv. nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge a nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko ude
plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke.
športnih turnej
cin1*
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sle*^ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad:
Chicago St., Joliet, 111. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št- 150, Tel. 341-3^ 3555 E. BOth Street, Cleveland
GLORIA KREPEL, društvo št. 1S1, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255? Tel. 481-50°4 17609 Schenely Ave., Cleveland
***»»»»* C*	trt#*	**<'>*&*'■'>»»■)»'******* V*
ORDIHOVA PG6HBS3A ZAVIDA
1053 East 62 St	431-20S8
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRD1NGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235

ŽENINI IN NEVESTE’-
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARJA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue	431-0628
SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni PotJ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat te(4e ji; Navedba starega naslova je nujna
e^0'
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov:
Moj novi naslov: .
Cleveland. Ohi°




MOJE IME:


PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO