DELAVSKO KMEČKA ENOTNOST ■mx, VSJEJBU 5 ZOPICT NOV! DAVKI — SINDIKALNA DEJAVNOST UČITELJSTVA V ISTRI — VELIČASTNE PROSLAVE I. MAJA V TRSTU IN V SVOBODNI ISTRI — SKRB ZA PROSVETO IN ŠOLSTVO V ISTRSKEM OKROŽJU — VEC ZELENE NA DOMAČI VRT — OKOPAVAJMO REDNO — ČEBELAR V MAJU — KRMILA IN KRMLJENJE — ZAGREBŠKI VELESEJEM — KMEČKO GOSPODARSTVO V JUGOSLAVIJI — KAKO BOMO ZGRADILI ZADRUŽNE DOMOVE — ZEMLJA IN RUDNINE. ^•to IV, št, 1*. Uredništvo ul Monfort 3 — Trst Trst 12. tllclja 1948. Spedizioni in abbon. postale II® gruppo Cena: 15 ML, 10 JL . 4 din TEKOČI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST II-S37C ZA JLGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPRAVA, LJUBL. S-»S «»!-!». Krči onemoglega imperializma Zadnje dni je ves nepredni svet zajelo ogorčenje nad strašnimi in ostudnimi zločini, ki jih vr:i nad kršim ljudstvom reakcionarna grška ylada po naročilu svojih gospodar-iev- ameriških Imperialistov. i’od Prevezo maščevanja za pravično Ua-Zen> ki ie doletela fašlsti nega pra-■''usodnega ministra Ladasa, so usmrtiU nad dvesto grških rodoljubov, med katerimi je bilo ludi večje ^evilo sindikalistov. Ogromnemu .eA'|io protestov proti tem nezasli-s4ttim zločinom st* je pridntt/.ila tu-'j* Zveza enotnih sindikatov Tržaš-ftKa ozemlja, ki je izrazila ogoj-če-, vsega tržaškega delovneea ljudstva. Tržaško ljudstvo se namreč dobro z,veda, kdo je kriv tega pokolja, obro ve, da so ga natočili prav is-ti r°6t, kj tudi pri nas preko svojih bSentov zatirajo naše ljudstvo, orne-k rriborjene demokratične svo-, °ščine, kršijo mirovne pogodbe, . mesto na področja in prega-"»io najbolj dosledne antifašiste s f^rtiočjo svoje policije. Kavno zato pa, ker tržaško delov-^ ljudstvo okuša na lastni koži bla-y°dati zapadne ■sdemokracijej, se ?e bližjega grškemu ljudstvu, Se tako hrabro bori za svoj ob-bnt'k in proti ameriškim lankom, 'rial, Sty0 0,n in topovom. Tržaško Ijud-ve, da je borba grškega ljudstva njegova borba in da je ofen-‘.'a imperializma proti deniokralič- "im silam v Grčiji del splošne o- ^vo, ki je zajela tudi Trst. To-ljudstvo se tudi zaveda, da la l^b^va ne pomeni moči, temveč je Po s'ra',u Pred izgubljanjem Tojank. Imperializmu se namreč . *eio l]a pod nogami, zalo postaja honier bolj besen in zato si je 2 bra'. v Grčiji odvreči krinko ter se posluževati istih ali še slab-u metod kakor jih je nedavno ^b,ja, Hitler. S tern pa se je ^ Perlalizem pred vsem svetom po-i0 razgali! in pokazal vso svo-^bodlost in odurnost. Myi01,‘ično zatiranje grškega ljud-t;r l’3 pomeni ittdi sindikalno za-i 'P- V Grčiji so nastali rumeni k k . ei'*h delovanje naš spominja it) j!^al1; k* jih je ustanovila vlada šp f ,,‘b*1 delovanje nas spominja L,r * ‘stični korporativizem. In ka-l., mamo v Grčiji vladne sindi- C’ tako imamo ludi pri nas sin- r,iCo delodajalcev - Delavsko zbor- rifi ^°'avsha zbornica seveda ni lilij3 Potrebe, da bi dvignila svoj množičnim usmrtlvam ‘ikj,,1 .delavcev in sindikalistov, s Sltižj -’e 'e enkrat potrdila, komu hidj. a Kako malo so ji pri srcu S« Pfl^"1 delavski interesi. Ravno ob ^ vJ.U množičnega pokolja se je triti^,11’ svet11 in tako tudi pri nas 1,1 kd,.0.' ^do je resničen demokrat Hov'' ’e na strani rabljev in krv- Grčiji, omejitve prvo-''r«bc„' Proslav v Trstu, š uvaiije Hi . Proti Židom in obratno, ■(kmw.le Cai4’,kajška, zatiranje v 'htrt ( ' in indoklni, Marshallov ^ktep 11 Vie ostale poteze oue-H j lmPerializma spadajo v isto )J'0(kt ‘"icdujejo iste cilje. in imperializem ne olljev nikoli dosegla, ker Tovarniški odbori morajo predstavljati sindikalno organizacijo na kraju dela y.e dolgo se vlečejo Dogajanja okoli vprašanja priznanja tovarniških odborov*. Rešitev tega vprašanja je postala še bolj nujna, odkar so začeli industrija proti tem odborom pravo ofenzivo s suspendiranjem z dela posameznih članov odborov, zlasti v ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni strojev. Enotni sindikati so proti tem krivičnim ukrepom ravnateljstva CRDA protestirali tudi na uradu za dcto. Ravno pri (eh pogajanjih se je okupacijska oblast še enkrat razkrinkata in pokazala, da ne spoštuje niti duha niti črko lastnih odredb in ukazov’, ko ji to ne gre v račun, ter slepomiši z. raznimi'sebi primernimi razlagami teh ukazov. Najosnovnejše vprašanje, okoli katerega sta se najbolj izkristalizirali in zaostrili nasprotni stališči Enotnih sindikatov na eni ter delodajalcev in urada za delt) na drugi strani, je ravno priznanje dejanskega stanja, to je, da morajo tovarniški odbori predstavljati sindikalno organizacijo na kraju dela. To vprašanje pa je že rešit ukaz si •! okupacijskih oblasti iz tel a 1945, ki se glasi: Razen sindikata delavcev* in sindikalnih zvez delavci lahko usianovijo v posameznih tovarnah ali podjetjih notranje komisije, ki jih predstavljajo v njihovih odnosih z ravnateljstvi podjetij. Te notranje komisije bodo skrbele v podjetjih za uveljavljanje kolektivnih pogodb, sklenjenih s strani delavskih sindikatov, in se bodo pečale v posameznih podjetjih, vprašanji, ki jih koletivne pogodbe ne zapopadajo. Kot zastopnice delavcev ali delavskih sindikatov morejo imeti te komisije isto oblast in iste funkcije kakor sami delavski sindikati.)) Ukaz št. 4 Bolj jasno ne bi mogel ukaz št, 4 opredeliti značaja in funkcij teh notranjih komisij, ki so dejansko tovarniški odbori. Iz tolmačenja tega ukaza ni nobenega dvoma, da predstavlja tovarniški odbor sindikalno organizacijo na kraju dela. In vendar bi radi delodajalci in z njimi urad za delo še. vedno slepomišili. Ukaz št. 4 ludi jasno govori o pravici zborovanja delavcev v podjetjih, v katerih so zaposleni. Ukaz namreč pravi: »Delavci posameznih podjetij (i dipendtnti) imajo pravico organizirati se, zborovati, izbirati svoje predstavnike z namenom, da se kolektivno pogajal*, o vsem predmetih, ki se jih-tičejo, ati so v z zvezi z njihovim delom, všte šl vprašanje delovnega časa. mezd, delovnih pogojev, pritožb ugovorov te: socialnega skrbstva in medsebojne pomoči«. Iz besedila tega odstavka ukaza Sl. 4 jasno zveni, da imajo delavci' pravico zborovati v ssinil, tovarnah, saj beseda cdipendentU pomeni ravno delavcev neke določene tovarne ali podjetja. Gospodje na uradu za delo pa imata proti sebi napredno delovno ljudstvo vsega sveta, ki bo znalo braniti mir in dosežene pridobitve. In del teh svetovnih demokratičnih sil so ludi vsi napredni delavci v Trstu, združeni v Enotnem sindikatu. Ti delavci so ravno ob proslavi prvega maja pokazali, kakšna ie njihova sila, pokazali so, da jih ne more upogniti nobena grožnja, če so združeni in strnjeni. Dokazali pa so tudi. da imperialistom ne bo v Trstu tako lahko uspelo ustvarili dingo Gr^jo ter da bodo pri nas vodno naleteli na trden zid. kjer si bodo polomili svoje zobe in kremplje. so iztuhtaii neko čis*o svojo razlago: zanje pomeni beseda «dipendenti» delavce na splošno, čeprav bi moral v tein primeru u^az uporabljati besedo elavoratom*. Po njihovem imajo torej delavci pravico zborovati le izven tovarne. V tovarni pa smejo zborovati le, če jim delodajalec to dovoli, češ da je tovarna vendar zasebna lastnina, katero je treba spoštovati. Ko tuicj niso več vedeli, na kaj bi se pri svojih izvajanjih oprli, so privlekli na dan, «zasebno» lastnino, čeprav so celo papež in fašisti v svoji korporativni teoriji morali pri-% znati, da ima lastnina nekake socialne funkcije. Drugo sporno vprašanje med Enotnimi sindikati i ndelodajalci so volitve tovarniških odborov. Delodajalci zahtevajo, da bi delavci in uradniki. voliti posebej svoje predstavnike v tovarniški odbor, tako da bi bili v tem odboru sorazmerno zastopani. ES temu odločno nasprotujejo, saj na svobodnih in tajnih volitvah lahko vsakdo voli, kogar hoče, in delodajalci nimajo pravice ukazovati, kakšen naj bo vplivni postopek. O čem so se sporazumeli .Dalje tudi še ni bit dosežen sporazum o sprejemu delavcev na delo. Enotni sindikati so zahtevali, da morajo delodajalci predložiti tovarniškim odborom sezname delavcev, ki jih mislijo zaposliti, delodajalci pa trdijo, da se mora vršiti najemanje delavcev po odredbah urada za delo. Enotni sindikati so nato izjavili, da so pripravljeni na to, da se delavci zaposlijo v okviru določb urada za delo, toda sporazumno s tovarniškimi odbori. V dosedanjih pogajanjih pa jc bil dosežen sporazum v naslednjih točkah: Gl. i. Ustanovitev tovarniškoh odborov in imenovanje zaupnikov v podjetjih. V vseh podjetjih z več kot 25 delavci in nameščenci se ustanovijo odbori, ki predstavljajo delavce. Ge pa je delavcev več kot pet toda manj kot. 25, tedaj zastopajo delavce zaupniki. Čl. 2 O nalogah odborov in zaupnikov. Glavna naloga tovarniških odborov in zaupnikov jc da vzdržujejo normalne stike med delavci in vodstvi podjetij za redno proizvajalno dejavnost. Poleg tega odbori in zaupniki intervenirajo pri ravnateljstvih 30. maja bo kongres delovne mladine. Ta kongres se bo vršil na pobudo sindikalnih in političnih mladinskih organizacij. Ob tej priliki bo tudi razstava delovne mladine. V pripravo na kongres so se vršile in še bodo razne konference, na katerih se obravnavajo najvažnejša mladinska vprašanja, kakor strokovne šole ’ za vajence, delovne pogodbe za mladince, zaposlene v industriji, obrtništvu in poljedelstvu, brezposelnost itd. Prva splošna konferenca je bila preteklo soboto v prostori!) Delavske športne /.veze v ulici Conti 11, na kateri so v glavnem razpravljali o strokovnem šolstvu. Tov. Petronio je podal obširno poročilo o strokovnih šolah. Veliko število mladincev je danes v obupnem gmotnem položaju, saj niso mogli za Časa vojne najti zaposlitve, obiskovati* strokovnih tečajev ter se naučiti nobene obrti. Zaradi'vojne je podjetij za točno uveljavljanje delovnih pogodb, socialne zakonodaje, higienskih predpisov, varnosti na delu. Nadalje skušajo rešiti koletivne in posamične delovne spore, preučujejo z ravnateljstvom razne notranje uredbe in določbe, delovni čas, izsiene, dobo počitnic, nove načine mezd itd. Gl. 3 Govori o odpustih, in sicer odpustih zaradi skrčenja delavstva ali pa o posameznih odpustih. Ge hoče ravnateljstvo podjetij odpustili delavce zaradi skrčenja ali sprememb v obratu, mora o tem obvestiti tovarniški odbor ter mu obrazložiti vzroke. Nato tovarniški odbor in ravnateljstvo skupno preučita vzroke odpustov in vse možnosti, da se odpusti preprečijo, ne da bi bilo to v neproduktivno breme podjetja. Ce pride do sporazuma, je treba pri odpustih upoštevati družinske razmere delavcev, njihovo starost, strokovne sposobnosti itd. Ce ne pride do sporazuma, se spor preda sindikalnim organizacijam in organizaciji Industrijcev. Ce podjetje v teku enega leta po odpustih zaposli nove delavce, tedaj mora zaposliti one delavce, ki jih je odpustilo. Nato omenja člen določbe glede odpustov posamezni!) delavcev iz. disciplinskih razlogov. Cten 8 določa, da dajo podjetja, ki zaposlujejo več kot 300 delavcev, na razpolago tovarniškim odborom prost jrc za njihovo delovanje. Dosežen je bil tudi sporazum o sten-časih in drugih objavah ter končno sporazAitn o zborovanju in združevanju, ki se glasi: »Tovarniški odbori kahko sklicujejo sestanke in skupščine delavcev v podjetjih po delovnem času. V izrednih primerih se lahko vrše ta zborovanja tudi v delovnih urah. V vseh primerih se tovarniški odbori sporazumejo o kraju in času zborovanja z ravnateljstvi podjetij#. V pogajanjih o tovarniških odborih je bil torej v raznih točkali dosežen sporazum, ostane pa še najvažnejša zahteva Enotnih sindikatov, to je, da morajo tovarniški odbori predstavljati sindikat na kraju dela. Tej zahtevi se ES ne morejo nikakor odpovedati, saj bi v nasprotnem primeru bili ti odbori prepuščeni milosti in nemilosti industrijcev. O tej točki pa bi moralo biti itak odveč vsako pogajanje, saj je ukaz št. 4 VU to vprašanje že leta 1945 rešil tako, kakor delavci upravičeno zahtevajo. Zato pa se bodo morala pogajanja o tovarniških odborih čimprej uspešno zaključiti. trpelo na milijone mladincev, toda v ljudskih državah so zanje poskrbeli in so vključeni v graditev državnega gospodarstva. Kako »rešujejo* vprašanje v, zapadnih »demokratičnih* državah, pa nam najbolj nazorno kaže primer Trsta, kjer se nihče ne zmeni za delovno mladino, tako da je podvržena brezposelnosti, razvadam in prostituciji. Med raznimi vprašanji, ki čakajo rešitve, je tudi vprašanje strokovnih šol. Te bi morale biti združene pod enotnim vodstvom in mladinci bi se morali v njih teoretično in praktično pripravljati na svoj poklic. Pouk bi se moral vršiti med delom, ker so mladi delavci zvečer trudni in ga ne-r;/li obiskujejo. Sicer pa obsojajo samo industrijske strokovne šole, ni pa poljedelskih in obrtnih. Program teh industrijskih šot je treba vsekakor spremeniti, tako da postane bolj praktičen. (Nadaljevanje na H. strani) DELOVNA MLADINA se pripravlja na svoj kongres osnovna zahteva ES Sklenitev splošne kolektivne mezdne in normativne pogodbe za vse industrijsko delavstvo je vprašanje, ki jc že dolgo na dnevnem redu ih eno izmed najbolj vaznih vprašanj sindikalnega življenja sploh. Sklenitev take pogodbe bi ■pomenila velik ' korak naprej na socialnem torišču za vse delavstvo. S tako pogodbo bi se zagotovil življenjski minimtin ne le močnejšim kategorijam, kot so na primer kovinarji, temveč tudi vsem ostalim šibkejšim kategorijam, ki se ne morejo s tako odločnostjo upirat’ njihovim izkoriščevalcem. Taka pogodba pa bi tudi združevala deUn>-ski razred v enotni borbi za izboljšanje njegovih mezdnih in delovnih^ pogojev, četudi bi dopuščala možnost, da vsaka kategorija sklepu sama zase še svojo posebno kolektivno iiogodbo v zvezi z njenim posebnim iroložajem in posebnimi potrebami. Sklepanje takih posebnih pogodb nikakor ne izključuje splošne kolektivne irogodbe. . Industrije!, in Delavska zbornica so se pa že takoj od spočetka borili proti sklenitvi take pogodbe za vse industrijske delavce, in to iz naslednjih razlogov: prvič da hi cepili delavski razred, razkrajali njegovo enotnost in ustvarjali nekako delavsko aristokracijo, ki je bila vedno steber oportunistični socialne demokracije; drugič, da bi ugodili šovinističnemu stališču Delavske zbornice, to je, da bi s cepitvijo pogodbe na posamezne široke, kol se to dogaja v Italiji, kjer je moral sindikat voditi kompromisno borbo dokazali, da je t i Italija. da je Trst vezan na Hali jo in da ni tu mogoče samostojno ekonomsko življenje ter da ne morejo tu biti gospodarske razmere drugačne kot v Italiji. Enotni sindikati niso bili nikdar načelno nasprotni, da se na Trst raztegnejo pogodbe; sklenjene v Italiji, če te pogodbe pomenijo kak napredek za delavstvo in če vsebujejo kaj boljšega od tega, kar je tu v veljavi. Enotni sindikati se bodo, če bo to nujno in v trenutnem interesu delavskega razreda, pogajali tudi po kategorijah, io pa le v primerih, ko bi s tem koristili delavskemu razredu, oziroma, preprečili delavcem večjo škodo Pri tem pa se ne bodo nikoli odrekli svojemu osnovnemu stališču, da je treba skleniti splošna delovno pogodbo za vse industrijske delavce, ker pogoji v Trstu niso enaki onim v Italiji. Trst je pač le eno mesto in razne kategorije so tu zelo šibke. V Italiji so vse kategorije več ali manj močne, saj gre za vso državo. Male strokovne zveze v Trstu bi se sploh ne mogle boriti’ proti delodajalcem, ki bi ravnali z njimi kakor bi hoteli. Splošna pogodba je, kakor smo že omenili, velik korak naprej. S tako pogodbo se zagotovi vsem delavcem življenjski minimum, izpod katerega ni mogoče iti. Tu ni. namreč nobenega zakona, ki bi zagotovil tak minimum. Vse. drugače je-v ljudskih državah, kjer zakon, k’ določa in uzakonjuje tako minimalno mezdo, ki mora zadostbvati vsaj za najnujnejše irotrebe še najbolj nekvalificiranega delavca.' Ravno ob lem vprašanju, to jv splošne delovne in mezdne pogodbe za industrijsko delavstvo, se je Delavska- zbornica, ta rumeni sin-kikat, najbolj razkrinkala in pokazala svoje reakcionarno lice in še enkrat potrdila, da je v službi kapitalistov. Enotni sindikati pa, ki so resnično predstavnik vsega delpvnega ljudstva, ne bodo nikoli pppuslUi ter se od povedali svojemu stališču, četudi bi v bodočnosti trenutni položaj in interes delavstva tu pa lani narekoval, da se sklenejo tudi pogodbe za posamezne stroke, ki splošne pogodbe nikakor ne izključujejo, temveč jo utegnejo le izpopolniti. «aran 2 ZOPET NOVI DAVKI na ramena Ni še dovolj vsa škoda, ki so jo morali tudi te dni utrpeti naši kmetje s .strani, okupacijske vojske, katera je s svojimi tanki pomendrala polja ne le v Bazovici, temveč tudi v Trebčah in v Piščancih, pa so že začeli nalagati nove davke. Sedaj so se spomnili na izredne premoženjske dohodke (reddito straordinario sul patrimonio) ter pošiljajo davčna obvestila z ugotovitvami o obdavčljivosti kmečkih premoženj. Tako ima Padovan Avguštin pri Sv. Mariji Magdaleni hišico, ki so mu jo leta 1929 cenili na 10.000 lir, sedaj pa, čeprav je že stara, jo cenijo kar na 400.000 iir vrednosti. Ker znaša davek 0,40% vrednosti, bo moral plačevati na leto 1600 lir davka od te hišice, ki mu seveda ne prinaša nobenih dohodkov. Mali košček zemlje pa, ki so mu jo tedaj cenili na 2000 Kr, so mu jo sedaj ocenili 20.000 lir. Delovna mladino (Nadaljevanje s I. strani) V ponedeljek zvečer pa je bita konferenca v ut. Imbrianij kjer so se zbrali mladi delavci, zaposleni v obrtništvu, trgovini in poljedelstvu, in razpravljali o sklenitvi delovne pogodbe za njihove stroke, že novembra 1947 so predložili delodajalcem načrt za sklenitev delovne pogodbe, toda ti se isploh niso hoteli pogajat). Nekateri mladinci,, zlasti oni, ki so zaposleni y obrtništvu, delajo do 11 ur na dan. Drugim plačujejo njihovi gospodarji le 70% mezde, ki jo določajo mezdne pogodbe. Mladinci so zahtevali takojšen pričetek pogajanj med Enotnimi sindikati in raznimi združenji delodajalcev za sklenitev mezdnih in normativnih pogodb. Tako se delovna mladina pripravlja na svoj kongres, zavedajoč se, da bo dosegla rešitev svojih najmanjših življenjskih vprašanj, le če bo enotno nastopila v obrambo svojih pravic. Mladina se namreč predobro zaveda, da ji ne bodo delodajalci in okupacijska oblast ničesar podarili. naših kmetov Drugi primer je kmet Sedejčič Anton iz Rocola, čigar hišico, ki je bila ocenjena na 10.000 lir so sedaj ocenili na 450.000 lir. Podobnih primerov je šs mnogo Ko torej rabijo denai, tedaj se radi spomnijo naših t:meto», ko pa je treba kaj napraviti v njihovo korist, tedaj nihče ne ve, da sploh obstajajo. Jasno je, da ne morejo uaši kmetje od te gospode pričako ,-r.ti nič dobrega, saj ji je inte.res ljudstva deveta briga. Zato pa naše kmečko ljudstvo vedno bolj čuti potrebo, dr ga zastopajo v raznih svetih 'njegovi predstavniki, ki se bodo borili za njegove interese. proti teni novim dajatvam lahko kmetovalci vložijo v teku enega meseca priziv, kar lahko store preko kmetijskega sindikata, ki bo tudi v tem oziru napel vse svoje sile, da bo obvaroval kmete pred temi novimi bremeni. Pekovski pomočniki so celih 14 dni stavkali, da so dosegli 15 odstotno zvišanje svojih osnovnih mezd. Ze med stavko so razni peki najemali razne stavkokaze, ki niso niti strokovno usposobljeni, ter so s tem tudi kršili delovne predpise. Sedaj pa so se začeli peki maščevati nad pomočniki, ki so vpisani v Enotnih sindikatih, ter jih silijo, da se morajo vpisati v Delavsko zbornico, sicer da jih odpustijo z dela. Tako so razni peki odpustili z dela pomočnike samo zato, ker so stavkali. Na intervencijo Enotnih sindikatov je neki pek dejal, da Se na delovne pogodbe požvižga, da je sam gospodar in da lahko ukrene, kar se mu zljubi, V drugih pekarnah so obdržali na delu stavkokaze. Pek Zavadlal Anton iz ul. Istria zahteva, da morajo njegovi pomočniki predelati 120 kg kruha na dan in ne Delavako-kmeoka enotnost PROTEST Enotnih sindikatov Zveza Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje je poslala Svetovni sindikalni zvezi pismo: »Množične ustrelitve, izvršene po nalogu protiljudske grške vlade, so dvignile val ogorčenja med delavstvom našega mesta, ki ugotavlja podobnost med nasiljem grške vlade in zloglasnimi nacističnimi metodami. Ob novih množičnih ustrelitvah je izgubilo življenje mnogo delavcev in demokratičnih siudikaicih voditeljev. Ta novi vai terorja predstavlja nepojmljiv in strašen pogrom, proti kateremu Zveza enotnih sindikatov v imenu svojih članov odločno protestira in hkrati poziva Varnostni svet OZN, naj takoj in odločno posreduje v notranje grške zadeve in napravi konec fašističnemu nasilju. Hkrati naj tudi ukrene, da bo grško ljudstvo svobodno uživalo svoje demokratične pravice. Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja Mladinska konferenca Vsi mladi delavci in delavke so vabljeni, da se udeleže v nedeljo 16. t. m. ob deseti uri dopoldne v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti 11 konference, ki jo sklicuje pripravljanj odbor za sklicanje kongresa delovne mladine. Na tej konferenci bodo razpravljali o raznih perečih vprašanjih delovne mladine. zopet ne dajejo pomočnikom objoka kruha, kot je bilo to doslej v navadi. Vse to kaže, da peki, sploh ne razumejo, da so se časi kljub zaščiti in potuhi okupacijskih oblasti spremenili in da ne bodo mogli izkoriščati več delavcev, kot so to delali za časa fašizma. Pekovski pomočniki se namreč ne bodo uklonili in bodo znali odgovoriti tudi na taka podobna samovoljna dejanja njihovih gospodarjev. Važno za istrske kmete Tvordka #Fructus» in poslovna zadružna zveza v Kopru, opozarjajo vse istrske kmete, naj sortirajo sadje, sicer bodo povzročili veliko škodo sebi in zadrugam. Nove pekovskih Objavljamo izvleček nove mezdne razpredelnice za pekovske pomočnike, ki je stopila v veljavo 29. aprila t. )., potem ko je bila pekovskim pomočnikom zvišana osnovna mezda za 15 odstotkov. V mehaničnih pekarnah dobe specializirani pomočniki: nad 20 leti 678.59 osnovne mezde in 572 lir dra-ginjske doklade, skupno 1250 lir na dan, kar znaša za šest dni dela 7502 lire. Za sedmi dan dela s 50% poviška dobe pomočniki 1875.75 lir, kar znaša za ves Leden 0378.75 lir. Pomočniki od 18 do 20 let dobe enake osnovne mezde, dobe pa samo 543 lir draginjske doklade na dan. Na teden dobe skupno 9161.25 lir. Kvalificirani pomočniki nad 20 leti dobe na teden 9031.50 lir, oziroma 632.20 lir osnovne mezde na dan in enako draginjsko doklado kot specializirani delavci. Kvalificirani pomoč-liki od 18 do 20 let dobe 8814 lir na teden. V navadnih pekarnah, kjer mesijo kruh z rokami, dobe pekovski pomočniki 10% poviška celotnih prejemkov. Tako dobe na teden s sedmimi delovnimi dnevi specializirani pekovski pomočniki nad 20 leti 10316.60 lir na teden, od 16 do 18 let 5344.50 lir, pod na teden; kvalificirani pomočniki nad 20 leti 9934.60, od 18 do 20 let 9695.40 lir na teden. Vajenci dobe v prvem letu dela: od 18 do 20 let 5490.80 lir na teden, od 16 do 18 let 4635.75, pod 16. letom 3563.20 lir na leden. V drugem ietu dela: od 18 do 20 let 6199.50 lir na teden, od 16 dol8 let 5344.50 lir, pod 16 leti 4272 lir. V tretjem letu dela: od 18 do 20 let6908.20 lir na leden, od 18 do 20 let 6908.20 lir na teden, leti 4990.20 lir na teden. Specializirani pomočniki so oni, ki mesijo kruh ali ga vlagajo v peč in delajo že tri leta kot kvalificirani delavci; kvalificirani delavci so oni, ki opravljajo navadna opravila In ki niso še dovršili treh let dela v tem njihovem svojstvu. Nato določa razpredelnica še *azne dodatke za nadprodukcijo, količino moke, ki jo je treba ugnesti in speči, Vazne vrste kruha ter določa tudi, —— -- —.... ' ’ 'i'n, ni— mezde pomočnikov da plačajo pomočniki in vajenci dohodniski davek le od vsote, ki pf«" kaša 5000 lir zaslužka na teden. Nov uspeh Enotnih sindikatov Zveza enotnih sindikatov je veikrgi posredovala in odločno zahtevala 0<* okupacijskih Oblasti, da sc povrne kmetom škooa, ki sq jim jo povzročili angloameriški vojaki s svojimi vojaškimi vajami. Po mnogih intet' vencijah so Enotni sindikati končne dobili od okupacijskih oblasti pismen odgovor, v katerem jim zagotavljaj0' da so podvzeli ukrepe, da se v bodoče prepreči povzročanje škode našim kmetom. Nadalje so v pismu zagotovili, da so pozvan razne, urade, naj pospešijo izplačilo dosedanje škode ler da bodo takoj, ko bodo kmetje priglasili škodo, poslali na kraj strokovnjake, ki bodo to škodo ocenili. Enotni kmetijski sindikat poziva zato vse kmete, ki so utrpeli doslej škodo na svojih poljih in ki-bi j° utrpeli v bodočnosti, da to škodo nemudoma prijavijo sindikalnim referentom v njiho, ih kr ijih. Pogajanja o normativ«1 pogodbi nameščencev gradbene stroke ?:e delj časa trajajo na delovne^1 uradu med sindikalnimi organizacij*' mi in industrije! pogajanja za skleni' tev nove normativne pogodbe zs ,ia' meščence gradbene stroice. Doslej ie bil dosežen sporazum o glavnih kah,'v kolikor pa se Uče mezd, so &i,e itak že določene v splošni pogodbi f industrijske nameščence," ki je bil* sklenjena pred kratkim. Enotni sindikati so predlagali, d* se pogodbi doda določba, po kateri be v primeru odpusta odpravnino 1 ! di uradniki, ki so bili zaposleni rr,*n kot leto dni. Ti uradniki naj bi b0!1'^ toliko dvanajsčink letne odpravnin | kolikor mesecev so bili zaposleni ” čakujejo, da se pogajanja v .'laj11^ šem času ugodno zaključijo. NA STADIONU I. MAJA Peki ne spoštujejo nove mezdne pogodbe 110 kakor to: določa pogodba. Drugi Sindikalna dejavnost našega učiteljstva v Istri Konferenca učiteljske sindikalne podružnice v Kopru je pokazala vse dobre in slabe strani dela v sindikalni podružnici. Vsekakor je viden napredek v primeri z lanskim letom, bodisi po kvaliteti kakor tudi po kvantiteti dela. Sestanki so redkejši, vsebinsko polnejši in idejno zrelejši. Vidi se jasno, da sindikalna zavest pronica in dobiva trdno oporo v naših prosvetnih delavcih. Zaradi prostranosti terena je podružnica razdeljena na delovne grupe, ki tvorijo terensko enoto. S tem Je omogočen lažji stik s stvarnostjo dotičnega terena, delo v grupah pa je življenjsko in povezano s tekočimi 'prosvetnimi, gospodarskimi in političnimi problemi. V tem se ravno izraža bistvo dela sindikalnih grup. Delo se razvija po načrtu, katcreg-i ‘so sestavile posamezne grupe v okviru načrta celotne podružnice. V tem pa so nastale neke pomanjkljivosti. Bodisi, da poedine grupe sploh niso sestavile svojega delovnega načrta, ali pa so osvojile načrt podružnice pasivno kot svoj načrt, ne da bi vne- sle vsaj individualne potrebe članov svoje grupe in svojega terena, ter ga elastično sproti dopolnjevale s tre nutnimi življenjskimi problemi. Skratka zašle so v dolžnostno šablonsko opravljanje nekega dela, brez stvarne perspektive reševanja nalog, ki jih nudi sodobna družbena problematika, dviganja produktivnosti njihovih članov, širjenja strokovnega in ideološkega obzorja v sindikalnem duhu, V bodoče bodo morale delovne grm pe v tem pravcu izpopolniti svoje delo. Odpravljanje napak v strokovnem šolskem pa tudi izvenšolskem delu, dviganje kvalitete in kvantitete te* lajšanje dela z odgovarjajočo organizacijo, pomoč strokovno izkušenih tovarišev mlajšim, še tavajočim v problemih metodike in pedagogike, sodobna znanstvena kritičnost pri revidiranju starega znanja, bft vsebin* dela sindikalnih grup. Okvir pa vselej stvarnost kulturne politične in gospodarske problematike naše vasi, našega ozemlja in v svetu sploh, U tega bo lahko učitelj črpal silo svoje vzgojne dejavnosti v šoli pa tudi izven nje. Za vršenje tega dela je potrebna vzgoja članov, ki naj se izvrši v okviru delovnih grup. Ako bi hoteli izraziti delo podružnice v številkah (iz česar je sicer razvidna količina ne pa kakovost dela) bi dobili sledeče podatke: 7 delovnih grup je imelo 48 rednih sestankov, na katerih so predelali 51 referatov iz strokovno pedagoškega področja in področja socialne ekonomije. Bilo je tud! 19 vzornih nastopov v razredu. Tozadevno se občuti pomanjkanje učiteljev, izkušenih praktikov, ki bi nudili oporo in praktične nasvete neizkušenim tovarišem. Najbolj se je odražalo delo dekan-ske grupe bodisi po točnosti sestankov in poročanja kakor tudi po vsebini dela. Ne zaostaja tudi grupa v Šmarju dočim je grupa v Marezigah kvantitativno pokazala mnogo dela, toda premalo jedra. Težko in tudi odveč bi bilo navajati vse delo, ki so ga opravili naši učitelji-sindikalisti na prosvetnem polju v območju svojih vasi. Gotovo je le, da se v vsem življenju vasi čuti, ali tam živi in dela učitelj sindikalist ali pa učitelj obrtnik. To gotovo najbolj čutijo napredne Italijanske množice v obalnem pasu. Samo par zgoraj navedenih številk dolazuje, kako je stremljenje našega učitelj po izpopolnjevanju in je v tem smislu podružnica opravila veliko delo. Za olajšanje študija je podružnica ustanovila v okviru dvomesečnega prvomajskega tekmovanja svojo sindikalno, strokovno knjižnico v Kopru, ki ima preko 2000 knjig večinoma strokovnih pa tudi leposlovnih. Je to prva sindikalna knjižnica in bi bilo želeti, da bi jo kmalu posnemale tudi druge sindikalne podružnice. Tako bodo omogočile svojim članom strokovno izpopolnjevanje in s tem dvig produktivnosti. Posebna naloga delovne grupe je revidiranje znanja, katerega so nam vsilile kapitalizmu hlapčevsko vdane šole. Nujno je potrebno vzgojiti kri-tičpost v odnosu do naše literature iz preteklosti bodisi znanstveno strokovne, kakor tudi leposlovja, saj tako pogosto zapadamo v dva nasprotna ekstrema: ali osvajamo vše kot pristne vrednote ali pa vse zavračamo kot ničvredno šaro. Pravilna kritičnost, temelječa na sodobni znanosti, nam bo lajšala delo pri določevanju zrnja med plevami. Z medsebojnim izpopolnjevanjem jo bo privzgojila delovna grupa. Pravilno gledanje na vrednost dela danes, bo že samo ustvarilo potrebno delovno disciplino. Policijsko nad- bi ^ zorstvene metode starih časov v j. le kaj malo v skladu z načeli ske oblasti. Sindikat je tukaj. delovna organizacija, ki kontr sodi in pokaže na ljuljko v svoj di. ffi- Zelo napačno bi bilo, ako usa^|C družnica stavila svojim članon' naloge in zahteve ne pa, da nudila tudi pomoč. Za ‘J11110'1'* je ostvarjena pomoč v sin gn0*' bi , knjižnici, sindikalnem glasilu nosi« strokovni reviji «P0P° Jjp nujna pa je tudi socialno eK°n°gtiP opora našemu učitelju in bo ' ^ pokazati podružnica v tej sna* aktivnosti. Izboljšanje ekonomskega P° |eK' svojim članom, olajšanje nab»v^ jh1 stilij in obutve, potne olaj$a f(<>' Tudi v tem bo odigrala pa pomembno vlogo kot lnf0 i» 1,1 prve slopnje o dejanskem s1 potrebah. . s'11 Te misli je izrazila učite'!* j(C dikalna konferenca. Pokazala ^ sii' lost in moč našega učiteljska dikalne organizacije, ki obl a5** »I opora ljudstvu v borbi za spodarskih temeljev 'juds, " pravilnim usmerjanjem ‘ie porov uresničuje svoboda ' AHKP ^ DfiiATOfeo ktueftu enotno«* PROSLAVA PRVEGA HA]A V TRSTU nova velika zmaga delovnega ljudstva PARADA MLADOSTI 1. maj je že od vsega poCeika boroe-pražuik delavstva vsega sveta. Naj-®rej so se reakcionarji in kapitalisti "oirali praznovanju tega dne, tekla je vetkrat kri, nato pa so ga sprejeli m ea skuSali prilagoditi svojim inte-rWoin. Zgodovina se mnogokrat po-fl*vlja in kakor je Hitler izmaliči« Br',i maj, tako ga je tiotela iznakaza-*' 'etos pri nas tudi Delavska zborni-c>- In -il oportunisti, hlapci deloda-i*leev, so sl usojali pravico praznova li praznik, ki pomeni borbo, pregled vs*h delovnih naprednih ril, tnani-f®stacijo moti delovnegn ljudstva v ijegovi težki poti proti napredku irt ^Htjšemu življenju. Manever Delavske zbornice, te ver-t* služabnice tržaških kapitalistov, jt "ttočno podprla okupictjska oblast, '••kolikor ga ni sama r tvlihrnla ii> ^"kazala. Zato so mesto laždelik v va predela, v »italijanskega* in »sin '"komunističnega«, zato so zaprli vs« ’°ke proti jugoslovam.kem'1 področju paškega ozemlja, ker So >c >hali«, aa ne bi prišli njegovi prebivalci pro s,"v|jat prvi maj v Trs , da r.c bi s Svc,io navzočnostjo preplašili finih in rejenih gospodov tam doli na oržu. v skladu s svojo kolonialno #°litiko so razdelili mesto v področja za vsako »kasto« posebej, ravno ta ko kot v Indiji. Toda to še ni bilo dovolj. Okoli vsega mesta so ustvarili pravi železni obroč tankov, topov, havbic, povsod si videl vojake v vojni pripravljenosti, Prežeče so čakali na nekega ne, vidnega sovražnika, ki ga ni bilo on nikoder. Vse to bi moralo prestrašiti demokratično ljudsitvo, da ne bi pri šlo na proslavo prvega maja, da bi lahko tukajšnji agenije angloameriške-ga imperializma sporočili gospodar, jem tam preko luže, da so »slavoko-munisti« popolnoma poraženi in da lahko še bolj udarijo po demokratičnem gibanju. Po drugi strani pa naj bi vsi ti m tanki, oklepni vozovi, topovi, pregra-f je opomogli fišistično svojat, pobaline z Akvedota in iz ulice Cavana, nežne dame in »segnorine«, da bi napolnile Veliki trg in s tem še enkras pokazale, da je Trst »italianissimo«. In vendar so pogoreli. Veliki trg je bil prazen Veliki trg je bil prazen. Razni Gep-piji in Pinguentiniji so napovedovali, da se bo tam zbralo najmanj 6 tisoč ljudi, to je članov Delavske zbornice, ter da bodo tam »svobodno« praznovali prvi maj, tako kakor ga je pač nekdaj praznoval nacizem. A so se ušteli. Geppi je tulil 3000- glavi množici, med katero so bili delavci kot bele vrane. Kljub vsej propagandi, kljub avtom z zvočniki, na katerih so »mladi« pozivali Tržačane, naj gredo vsi na Veliki trg, so doživeli popoln polom. In ni bil to te polom Geppija in njegovih pajdašev, bil je to tudi polom njegovih gospodarjev — tržaških kapitalistov in polom načtt.ov anglo-ameriških imperialistov, ki so ostali tako razočarani kskor puliti cucki. Ogromna množica na trgu Perugino Tako je prvi maj bivših fašistov doživel neslaven konec, tako so razni Geppiji in njih gospodarji videli, da jim delovno ljudstvo ne sledi in da ne predstavljajo nikogar. Vse drugače pa je praznovalo 1. maj tržaško delovno ljudstvo. Nič ga ni moglo prestrašiti ne tanki ne topovi i.-ti tolpe plačapih zločincev, Ki so v središču mesta z orožjem v roki vlamljali v domove in prisiljevati antifašiste, ua snemajo raz okna rdeče delavske prapore, čeprav so jih oni tii dan ko| »socialisti« nosili v povorkam In v vseh predmestjih in celo v mestu samem so povsod vihrale rdeče zastave in veseto plapolale v vetru. In na trgu Perugino se je zbrala ogromna-množica, preplavila trg in vse ulice naokoli. In preko govornikov besed je ta množica zahtevala mir, kruh, delo. Zahtevala je upravne volitve, zahtevala, da se oživi tržaška industrija in trgovina, na ne Po pristanišče zapuščeno, da si ljudstvo vzame svojo usodo v lastne roke. In \sa ta množica ni prišla niti s Krasa niti iz Istre niti iz Ljubljane, temveč so to biti pristni Tržačani, ki so tako šo enkrat pokazali, kdo predstavlja večino ljudstva. In ko je godba zaigrala Internacionalo, je vso to množic«, spreletelo silno navdušenje, sprelete! jo je občutek silne moči in globoka zavest, da je kakor reka, ki jo nt bi moglo nič ustaviti. Vsa ta ogromna množica je hita najboljši odgovor na -pietke Delavske zbornice, na izzivanja fašistov, na vse policijske in vojaške ukrepe okupatorjev. Vsa ta množica je s svojo navzočnostjo še enkrat izpričala, da se ne bo uklonila pred terorjem, grožnjami, ustrahovalnimi merami, saj je doživela že mnogo težje čase, pa vendar ni klonila. Veličasten telovadni nastop Popoldne pa je ml na stadionu pri Sv. Soboti telovadni nastop z mimohodom. In tudi stadion je nit popolnoma natrpan. Zbrano ljudstvo je s ljubeznijo in navdušenjem spremljalo nastop 5458 telovadcev, od pionirčkov pa do odraslih. In ves telovadni nastop je bil prava slika moči in zdravja naše mladine, ki se nn straši nobenih žrtev. Po drugi strani pa so bedno in klavrno propadli vsi nastopi in vse najavljene manifestacije šovinistov. Nihče ni videl najavljenih športnikov, povork, tekem. A na onem malem številu prireditev je bilo tako malo ljudi, da je bilo prireditelje sram. Naši mladinci se niso ustrašili dežja ni se ga ustrašilo ljudstvo, le gospod Geppi se je moral izgovarjati nanj, da bt malce prikril pniomiiado. In reakcionarno Časopisje je pripisalo dežju krivdo, da je splahnelo 57 ma-nifestacij in prireditev, za katere sv delali toliko reklame. Pevski nastop in umetni ognji Tudi pevskemu nastopu v nedeljo je prisostvovala ogromna množica ljudstva, umetnim ognjem na Monic, bejlu pa so v ponedeljek 3. t. rn. prisostvovali celo mnogi člani Delavske zbornice, ki so razumeli, kje je pravo mesto za delavce. Poleg vseh teh velikih množičnih nastopov pa je bila še kopica šporluih prireditev, nogometnih in košarkarskih srečanj, kolesarskih tekem, tekem v hitri hoji itd. Na tekmali so nastopila moštva pftih držav, povsod so se bratsko srečali Tržačani, Italijani, Jugoslovani, Madžari, Ceni. Med njimi, ni bilo nobenih razlik, vse je vezala zavest, da so predstavniki naprednih ljudskih sil. Levošnji prvi maj je za tržaško napredno ljudstvo ogromen uspeh, velika zmaga. Čeprav so zaprti vse dohode v Trst, je na vseh našiti manifestacijah mrgolelo ljudstva. Ljudstva iz Trsta, ne iz Ljubljane, icakor tako radi trdijo ravno oni, ki jih je tu fašizem naselil, da bi nas raznarodovali in preganjali. Boljšega crtgovora tržaško ljudstvo ni moglo datt. 1*-tudi ta maj je zlezel tem gospodom štrati v kosti, tako močno so se us:ra-šili, da šo kar onemeti in da njihov*, časopisje previdno molči. S tem pa je bil prvi maj tudi resnični delavski praznik, borben praznik, ne praznik Cosutichev in baronov Rallijev, ne udomačen praznik delodajalcev, kakršnega je hotela praznovati Delavska zbornica, ta izdajalka delavskih interesov. težko slovo od zemue iiiš-o stoji velika, skoraj nav-‘vhit stena. Ce gledaš z vrha navz-J1*- se ti ždi. da je hiša v breznu. „ru8*ee pa ima lepo lego, maloda-j. dajlepšo v vasi. K hiši spadajo j/ brosfoien hlev iti veliko kTeti, ki av na tej domačiji so ime-Polne roke dela. Orali so in ftn *p*le ranega jutra do v-^ga večera; še v temi so odmoli ltpo klancu njihovi trdi in truditi h'>raki- Družina pri Golobarju ie j^lPihicah je štela mater in dvo-Iji r*'*^*' koščenih sinov. Ob koš-hrir,.,0 ^ P'* navadi sonee najbolj 'Sij, Pikalo in so ostali ljudje poči- ibigV. ^ ital Mirko, mlajši sin, za-lii sredi travnika, se sklanjal si1aPa ,am’ zgrafc,it Pesl sušečega se ^a lomit, duhal in se oziral po danem travniku. Videlo se je. htučijo zle misli o dnevu nje-odhoda. Njemu pa je bil Že p v*p- Leta in vojska so kakor iPrv‘ svetovni vojni ponovno la “'šo v žalost. Pod strmo ste-ig ** »ekaj časa odmevati jok Sh,***. življenje pa je prišlo sopel na svoj stari tir. Dni-^ Pa if biio z Mirkom. bta°.se je govoril Mir- Pri vsaki besedi. Vi Jo Jk hm-. *■ J* pomišljal. Vedel je. * nekaj ukreniti za svojo bo-Vendar pa so bili ti prvi neodločni. Sedet je en° ‘n z velikimi rokami ? btj^, ''“b jemal mizo. Pogled mu J;* dg , S£r>?‘ okno in videlo se mu ’k> tfpi*0 . 1 objema strmo in robo-l-t^0 in nežno boža * rogovilasto volo- Odtaš.i je že mesece i« mesece, že leto in več. Na tihem je upal, da se bo kako spremenilo, da ne bo treba iti. Bil je privezan kakor z verigo na domačijo in. grunt. Bil pa je drugi sin, torej ne dedič. To je vedel. Vojna pa mu je vendar data misliti tudi o dediščini. Ko je odhajal k vojakom, je bila njegova zadnja pot med vinograde in pšenico. V pismih, ki so bila zelo redka, pa je bila njegova edina skrb razen zdravja domačih, kakšen je pridelek, kako raste ozimina, kako je rodila trta. Njegova pisma so vela po polju in domačiji. Vojna je bridka in nikomur ne prizanaša. On pa je imel občutek, da je njemu prizanesla. Ko je obujal spomine na mlada leta, ki jih je preživel vsa v vojaški suknji, je z zadovoljstvom prisluškoval srečni usodi, ki ga je vodila 11 iel v italijanski vojski, v Grčiji, Franciji, Afriki, Albaniji, kamor jih je pošiljal italijanski imperializem. Cernu vse to? Globlje jev to spoznal šele v partizanih. Ko se je vrnil iz Italije, je bil doma tri dni. več ni mogel strpeti. Kako naj ostane doma vojak, ki se mu vendar po žilah pretaka slovenska kri. Ta vojak, ki je prehodil za tujca toliko oddaljene zemlje, da se ne bi dvignil danes, ko prvič kli-er domovina? Ni znal ne peti in ne vriskati a z« robom nad domačo vasjo je iztisnil iz sebe skoraj divje veseli vrisk. idjr iz vasi se spominjajo, ka-*po je bilo leta 1#43. ko so jalj v partizane. Dekleta so odhajajočim sešila triglavke leče rute, za slovo pa so na skupno zapeli. Lepe občutke, jih imeli, ko so vsi delali za rane, pa ie večkrat zatemnila vest o tem ali onem ranjenem domačinu. Med ranjenimi je bil tudi Mirko, ki je bil 11 let v italijanski vojski. Ne tujo, ampak svojo zemljo je prišel zalivat s krvjo. Onemoglega od izgube tolike krvi in ran so ga prinesli v partizansko bolnico. Kmalu mu je šlo na bolje, rane so se mu do dobra zacelile in tudi telesno se je nekoliko opomogel. Skrivaj se je plazil okoli hiše in se izmika] Nemcem, da se telesno še okrepi. Nekega nesrečnega večera pa je njega, ki se je ob svojih ranah smejal, vrglo iz tira. Prinesli so mu vso krvavo ranjeno mater. Na srečo so jo vendarle spravili v bolnico, kjer je tudi ona počasi okrevala. Po tem dogodku, ko je ostala hiša tako prazna, je prespal največ večerov na trdi klopi ob mrzlem ognjišču. Mislil je na mater, na brata. Pri zadnjih pozdravih je biio napisano: Sardinija, Korzika. Potem nobenega glasu več. Bolelo ga je, saj je bil to edini brat, ki ga je imel. Nesreča ranjene matere ga je nagnala, da je opravljal za sito vsa iiišna in gospodarska dela. Ko se je tako znašel sam pri urejanju domačije, se ga je oprijemalo neko tiho zadovoljstvo. »Res, lepo je biti gospodar*. Včasih je sredi dela zamahnil z roko ali na silo prižgal cigareto, da se otrese lepih a čutil je, pregrešnih misli. Ko je spet mahal s krampom, je želel bratu čimprejšnje vrnitve in zdravja. V teh dneh se je čutil še bolj sina svoje velike domačije. Pogostom* je mislil tudi na ljubico. ki mu ni bila prav posebno zvesta. Kdo ve. kako živi med stenami zapora? No, njej ni biio hudega. Kratkočasil jo je temnopolti kvesturin, ki ji 3« obljubljal poročni prstan. V takem razpoloženju se ni menila za ranjenega Mirka in ne za dekleta, ki so bila z njo zaprta in ki so jo izločile iz svoje družbe. Sprehodi in ljubimkanje sta ji dobro deli in že je čutila na visoko dvignjeni glavi gosposki klobuk. Pravijo, da so kvesturina ubili, ona pa se je vrnila domov z neo-guljeno kožo in s celimi kostmi. Vojna se je končala, mati je okrevala, brat se je vrnil. Ob sprejemu in še potem ni bilo v hiši drugega kot veselje srečnega svidenja. Četudi vsi ranjeni, so vendar ostali vsi živi. Družina se je spet povečala in ž njo tudi delo. Zgodaj zjutraj si slišal stopicanje živine in njih edini ropotajoči voz v vasi. Delali so z veliko vnemo, mnogokrat pa se brata nista mogla sporazumeti o načinu dela. V takih primerih je Lojze dal čutiti bratu, da je on starejši, da je on gospodar. Za pust je -pripeljal ženo — gospodinjo. «Jutri bomo sekali tisti hrast, ženske bodo čistile na njivi, ti Mirko boš zaprege!«, je modroval Lojze-gospodar. Nekako grenko, z bolj tihimi koraki se je Mirko odpravljal na delo, zvečer pa ni mogel poslušati načrtov za drugi dan. Odrinil je skledo od sebe in šel vasoval. Ljubici je bil vse odpustil, preveč je mislil nanjo vsa dolga vojaška leta, da bi se mogel sedaj oddaljiti od nje. Ni sledil s poljubi, vendar pa se je večkrat njegova težka roka preveč trdo oprijela njenega lica. Ni mogel in ni mogel strpeti, da je kdaj zasukata glavo zakom drugim. Ob takih večerih je vzrojil, tepel jo je, potem pa ves dolgi večer presedel ves mrk in nedostopen. »Poročit se bom», je sklenil. «Le-ta gredo in s poroko bom tudi ženo bolj privezal nase. Ati kako? brat je pripeljal ženo za gospodinjo, kam naj jo peljem pa jaz?» Pripovedoval je, da cele noči ne more spati, da hna težke misli, pa Uidi zdravje du ni najboljše. V teh neprespanih nočeh se je poslavljal od doma, mislil, kako globoko je rezal zemljo njegov lemež na domači njivi, kako je hreščala trava ob njegovem zamahu na domačem travniku. Doslej je vedno garal in bil (Hi jutra do večera zarit v zemljo. Ruval je robido in kamenje, postavljat zidove in ožil razore. Da, težke misli so mu rojile so glavi, ko je pisal prošnjo za sprejem v tovarno. Ko je končal, se je tiho dvignil: »Mislim, da bo», je dejal in se oddahnil. Težko je napravil ta korak. Samo tisti, Jci se je kakor on poslavljal od doma in od svojcev, ga je' do dna razumel. Kaj čudno je, k« je življenje na kmetih tako težko in bičano od vsega mogočega neurja, toče, mraza in vročine, a so kmečki sinovi in hčere vendarle tako priklenjeni na lehe, gmajne in ognjišče! Nekam čudno se je zdelo Mirku, kakor vsem, ki so prišli s kmetov, ko se je moral sukati okrog drdrajočega stroja. Človek je neroden in stoji pokonci kakor kramp na njivi .Z dnevi in z delom pa se hrbet ugladi in sleherna mišica si ubere tok, tako kakor zahteva stroj. V: enakomerno drdranje teti kotes seti misli vpletajo nemoteno, kakor si nevadno sproščeno mislil iv* gmajni. Delo te omami in zajame v svoj vrtinec in vse človeško nehanje je vzraščeno skupno s strojem v enakomernem tiru. Z zadovoljstvom gledaš na svoj proizvod kakor včeraj na koruzo na njivi. Pesem strojev v tovarni, in nov« življenje sta tudi Mirku, kmečkemu sinu, prinesla veselje. Ob tej vedno pojoči stvari se je počutit domačega, enakega med vsemi ostalimi. Čutil je, da je tovarna dom delavcev, a stroji delavčev« last STANKA VILHAR Veličastna proslava 1. maja v svobodni Istri Lep je le(os maj v Istri. Kmet že pobira prvo sadje; žlahtne češnje polnijo že trg, graha je vedno več, kmalu bo tudi krompir in ves blagor, ki ga istrska žemlja tako obilno daruje, ko ni suše. Vse je zeleno. Sadno drev-fje je brstno, dobro obetajo fige, breskve in trta, pšenica je bogata, vsega bo in toliko, kakor že dolgo let ne. Vsak teden redno zaliva dež, bujno raste trava in povrtnina. Vse' je obdelano. Sindikalne podružnice, kmetijske komisije in masovne organizacije so že zgodaj spomladi skrbele, da je bila vsa zemlja obdelana. Pa še nekaj novega in prijetnega je prinesla letošnja pomlad. Zaloge v zadrugah in Irgovinah se polnijo. Mnogo blaga je že v prosti prodaji, v kratkem pa bo začelo prvomajsko tekmovanje, ki je Istran se veseli, dovolj bo pridelal in lahko zamenjal ali prodal za industrijske izdelke, ki jih potrebuje. ; V Istri so se na svoj način pripravili na prvi maj. Prve dni marca je Začelo prvomajsko tekmovanej, ki je začelo prvomajsko tekmovanje, ki je itstariove. V tem času so dobro obdelati svojo zemljo, po uradih so uredili in zboljšali upravljanje. Ob nedeljah pa si videl na prostovoljnem delu kmeta, delavca, uradnika skupno /. učiteljem, profesorjem ali predstavnikom oblasti, Noben ni hotel biti zadnji Dobro so se izmislili v Cezarjih. Na masovnem sestanku so se dogovorili, da bodo na vaškem stenča-su narisali velikega polža, spodaj pa napisali imena onih, ki se ne udeležujejo prostovoljnega dela zaradi malomarnosti in lenobe. Enaka tabla je visela na stenčasu okrajnega odbora v Kopru. Tu pa so poleg unena vsakega uradnika napisali, koliko ur je napravil. Tržaška gospoda se nas boji Mladina je vadila. Telovadili so povsod, v skednjih, v šolah, v ljudskih domovih, na travnikih in cestah. Posebno zadnje dni so bile mrzlične priprave. Sramota je bila za mladinca, ki ni vadil. V tem se je posebno odlikovala mladina iz Vanganela. Vsi so telovadili in lepo. Pripravljali so se da bodo v Trstu pokazali, kaj zmorejo in znajo, da pokažejo svojo voljo do napredka. Pa se je gospoda v Trstu prestrašila teh mladih deklet in fantov. Zavreščali so in zahtevali od prekooceanskih okupatorjev, naj jih branijo pred veliko nevarnostjo. Kini nosovi «segnorin» so se še bolj zavihali v strahu pred vonjem zdravih kmečkih teles. Debelušaste gospodinje in gospodje tam s Korza, ki so še pred nedavnim lepo prosili naše istrske žene «Siora la me porti un poco de late e qualche patata. e unčo de buro», naj jim prinesejo mleka, krompirja in masla, da ne pocrkajo od gtadu, ti pa jih niso hoteli videti po tržaških ulicah, skupaj s tržaškimi delavci. Saj niso tako »zabiti« ti gospodje, ne. Ze znajo, kaj je prav, seveda njim. Posamezna «Jucka» že lahko pride, toda združene, cele gruče, skupno z. delavci, organizirane zavedne svoje pravice in moči? To ne, to pa ne. To je za gospodo preveč nevarno, to je revolucionarno! Zato so se prestrašili. Mislili so, da bodo ustrašili Istrane še bolj pa tržaške množice. Pa so dosegli ravno nasproten učinek. Samo so se tolkli pb glavi in po nogib. da jih bo še dolgo bolelo. .Lepo je'uspel 1. maj v Trstu, prav tako, seveda v manjši obliki, pa tudi v Kopru. • Zagoreli so kresovi Na večer pred prvim majem so za-gorey kresovi po vseh gričih. V kopru, Izoli, PiranU in Novem gradu pa so zagorele baklade po mestnih ulicah, Navsezgodaj so zvonovi oznanjali veliki delavski praznik. V Kopru so zvonili že ob štirih zjutraj. Oh šestih pa so koračnice godb pozdravljale vse delovno ljudstvo, zbudile so iz. spanja tudi one ostanke protideiavskih in protiljudskih tipov, ki pravega maja še ne morejo prebaviti. Rosilo je že v petek, v soboto je nadaljevalo, zlila se je ploha, pa je zopet rosilo. Nekateri so se muzali, posmehljivo gledali priprave, mislili so, da ne bo nobenega na proslavo. Ko pa so zagledali nepregledno množico, ki se je kot reka zlivala pu ulicah na trg in prihajala iz vseh ulic, so se prestrašili. Kljub dežju in slabemu vremenu je prišlo skoraj 25.000 ljudi na proslavo prvega maja v Koper. Tako je pravil kmet iz. koprske okolice. «Naj le pada, bo več krompirja«, ni se bal premočiti. Na tisoče jih je bilo, proslavljali so svoj praznik, poslušali govornike in misel jim je nehote bežala na zelene njive in travnike, na dobro letino. Na vsak način je bilo njim lepše pod dežjem, kot Čerinom v slani vodi, ko jih je naval množice v Miljah porinil v morje. Prvi maj pri nas je praznik vsega delovnega ljudstva. Prvi maj pa je od 1945. leta tudi praznik osvoboditve. Pred tremi leti je IV. armade pognala v morje zadnjega Nemca in fašista in Istra in Trst in vsa Primorska so prvič svobodno zadihale v ozračje prvega maja. Zato so vsi tako burno pozdravili čelo Jugo-slovenske armade, ki je prikorakala v povorki, zato so vsi na trgu maršala Tita tako navdušeno ploskali in predstavniku armade osvoboditeljice, ko je pozdravil Slovence, Italijane in Hrvate, ki so bratsko proslavljati svoj veliki praznik. V Trstu, v coni A, pa so okupatorji postavili tanke in topove, biti so v vojni opremi. Črto, ki še deli Trst od Istre pa so tako za-stražili, da ni mogla skozi niti miš. «Mati moja, kako se nas bojijo«, je posmehljivo rekla stara istrska mlekarica, ko je vse to videla. Čudno se ji je /delo vse to. Ameriški novinarki in njenemu možu, ki sta iz Loggie gledala ogromno množico na trgu in nastop naše mladine, pa se je čudno zdelo, ko nista videla Čerinov, kamione! in manganelov. Svojim očem nista mogla verjeti, da je bila tolika množica in nobenih neredov. Nam pa se to ne zdi nič čudnega, to je povsem naravno. Tu bratsko živijo trije narodi, tu ni velekapitalistov, kateri netijo razdor. Vse hujskače, ki bi hoteli skrivaj, potuhnjeno begati ljudi, pa ljudstvo samo razkrinkuje. Tam tanki — tu delo in napredek Zato, ker imamo ljudsko oblast, ker kljub oviram in težkočam, gradimo svojo lepšo bodočnost, zato mi, kakor je poudaril v svojem govoru tovariš Beltram. »Proslavljamo prvi maj v znamenju spoštovanja mednarodnih obveznosti, proslavljamo ga v znamenju utrditve pridobitev osvobodilne borbe, v znamenju utrditve agrarne reforme in izboljšanja delovanja upravnih organov ljudske oblasti. Proslavljamo ga v povečanju naporov za dviganje produkcije v naših tovarnah, v znamenju obnove podeželja in graditve javnih poslo- pij, v znamenju bratstva in edinstva Slovencev, Italijanov in Hrvatov, v znamenju demokracije italijanskega šolstva. Proslavljamo ga v znamenju neizprosne borbe proti špekulantom za temeljito razkrinkavanje špijonske Slovenske demokratske zveze v službi imperializma, za razkrinkovanje vseh tistih črnih in belih, ki zaradi špijonažnih zvez bežijo v Trst v vrste sebi enakih. Praznujemo ga v znamenju temeljite in dosledne borbe za napredno ljudsko kulturo, za izločenje vseh tistih škodljivih in našim ljudem tujih stremljenj, s katerimi se sku- ša zabrisati borbenost in samozavest našega ljudstva. Praznujemo ga v znamenju utrditve našega kmetijskega zadružništva, ki bo ščitilo naše kmete pred špekulanti ter povezalo in dvigalo naše prebivalstvo na višjo stopnjo kmeta-zadružnika«. To je pregled, obenem pa program za bodoče delo. Tako se proslavlja prvi maj, kjer vlada ljudstvo v miru in delu za napredek. Tako smo proslavljali prvi maj v Istri. Prav zaradi ovir angloameriških imperialistov je bil uspeh še večji. Prvega maja v Kopru se bodo še dolgo spominjali vsi Istrani. Zemlja ob cesti Smarje-Nova vas čaka pridnih rok Od Šmarij do Nove vasi gradijo novo cesto, ki bo povezala na glavno prometno žilo pet istrskih vasi, ki so bile do sedaj skoraj odrezane od glavne ceste Trst Pulj. To bo ugodno vplivalo na gospodarski razvoj teh krajev in znatno pripomoglo k njihovemu splošnemu - napredku. Cesta bo tekla popolnoma po novi legi in zemljišču, ki do sedaj ni bilo obdelamo prav zaradi pomanjkanja ceste. Zemljišče ob novi cesti je zapuščeno, raste le grmovje, tu pa tam je kakšen pašnik sli njiva. Potrebno bi bilo da bi se vaščani in Šmarij, Nove vasi in okolice, ki imajo tod svoja posestva, že sedaj zanimali in napravili načrt, kaj bodo tam delali. Na vsak način, ko bo cesta dograjena, ne bo smelo ostati kakor do sedaj. Saj bi bila prevelika škoda in nedopustna malomarnost. Zato pa je treba že sedaj razmišljati in ugotoviti, kaj bi bilo najbolj primerno in potrebno. Potrebno je, da vso lego in zemljišče pregledajo strokovnjaki, agronomi in dajo svoje mnenje in nasvete. Seveda, če bi bila to zadružna tast, če bi bili vsi lastniki organizirani v zadrugi bi bil uspeh in možnosti največji. To pa je odvisno od volje ljudi samih. Le dobro premislite in pretuhtajte, vi iz Šmarij in Nove vasi in poglejte si vse tisto zemljišče. Zemlja je dobra, rodovitna, lega ugodna, kamenja ni, v zavetju je, ob cesti bo in ne daleč od vasi. Ce bi vse obdelali, koliko novih njiv bi bilo! Ce bi nasadili trle, koliko vina več! Ce bi nasadili sadno drevje, koliko sadja! Pa če bi napravili krasne travnike, ali ne bi bilo dovolj trave za vse krave, ki jili imate in ki jih boste imeli? Zemlja je tam še ne izčrpana, z.ato se da mnogo napraviti. Potrebno je le, da se zganete, da začnete misliti, kaj bi bilo najboljše in najbolj potrebno. Vprašajte za nasvet strokovnjake na gospodarskem odseku c Kopru. Skrb za prosveto in šolstvo v istrskem okrožju Ko je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, je prevzelo tudi vse pozitivne kulturne vrednote ter pravico in dolžnost, da skrbi zanje,, za njihovo rast in pravilen razvoj. Na poti k napredku je delovnemu ljudstvu najboljše orožje znanje. Kulturna zaostalost, neznanje in nepoučenost množic sta najmočnejša opora izkoriščevalcev naroda. To dejstvo je očitno dokazal iašizem posebno v naši Istri. Onemogočil in zaviral je zdrav razvoj gospodarstva na katerem se gradi in raste kultura naroda. Prepovedal in preganjal je slovensko besedo in knjigo. Zaprl je slovenske in hrvaške šole. Pa tudi italijanskemu šolstvu in kulturi sami je ogromno škodoval. Saj je hotel zadržati vsak polet svobodne misli, oviral je napredek in razvoj. V fašističnih šolah pa je fašistični režim vcepljal in vzgajal šovinistični duh, mržnjo do drugih narodov, kulturo nasilja in vojne. To je neizbežno dovedlo italijanski narod v propast. Sr danes so vidne zle posledice na tem torišču tudi na našem ozemlju, Počasi se to zdravi. Prav zaradi tega je dolžnost prosvetnih delavcev, učiteljev in vzgojiteljev in vseli, ki jim je pri srcu kulturni razvoj našega naroda, da posvetijo vse sile in pažnjo ši- rokemu razmahu prosvetnega, vzgojnega in kulturnega dela ter popotni demokratizaciji šolstva. Dvigniti in okrepiti je treba znanje odraslih ljudi, ki so v 25 letih zelo zaostali, otrokom pa je treba nuditi mnogo znanja in pravilne vzgoje. Osvobodilna borba je očuvala ljudstvo kulturne propasti, aktivi-zirala je množice v borbi za človečanske in demokratične cilje. Ze med borbo, brez dekretov in for-»malhiosti je ustanavljalo ■■"istrsko ljudstvo partizanske šole;' v Habičih. Dekanih,' Borštu; Gh-mu in Cezarjih. 1 • Te šole niso vodili poklicni učitelji, saj v Istri slovenskih učiteljev sploh ni bilo več. Ljudski talenti, ■zdravi, požrtvovalni mladinci in mladinke so se z velikim veseljem lotili dela. Ob osvoboditvi se je ljudska oblast znašla pred velikimi težkočami in težkimi nalogami-Sole so bile porušene, oropane in poškodovane brez oprave in domačega učiteljstvu. Po treh letih je stanje popolnoma drugačno. Sola v Marezigah je dograjena, vse ostale so obnovljene. Z novim šolskim letom bosta olvorje-ni novi šoli v Šmarjah in Izoli-Sedaj je v slovenskem delu Istre 25 osnovnih šol in 99 učiteljev. Srednje šolstvo Lela 1945 je bila v kopru ustanovljena prva slovenska gimnazija v Istri. Letfcs je v tej gimnaziji 212 dijakov in 11 profesorjev. Istega leta je bila ustanovljena pomorska akademija. Prvič v svoji zgodovin' smo Slovenci dobili tako šolo, k' vzgaja naše bodoče pomorščake. V tehniški šoli v Kopru, ki je bila ot-vorjena leta 1947, se pripravlja naš bodoči tehnični kader, katerega z£' 10 potrebujemo. V Škocjanu pri Kopru imamo vinarsko -sadjarsko šolo, katere obiskuje 29 slovenskjh gojencev n’ 11 Italijanov. Tudi v Portorožu if bila potrebna gimnazija, ki je bili* ustanovljena 1947, in ima sedaj 1®® dijakov. Prav tako v Portorožu je tudi slovensko učiteljišče, ki na' daljuje tradicijo slovenskega uči' teljišča, ki je bilo do leta 1911 v Kopru, dokler ga niso pi-emestili v Gorico. Tu se pripravlja 47 gojencev za bodoče delo po naših šolar Poleg teh šol imamo še zavod za gluhoneme in slepo deco v PortrO' žu in 8 otroških vrtcev, ki jil' °??J skuje 281 otrok. Dijaki srednjih s®1 imajo stanovanje in hrano v dija]" kih domovih, za katere skrbi Dii3^ ka matica. Vojne sirote in otr«® revnih staršev imajo oskrbo brez plačno, ostali pa plačujejo prav , lo. Marljivi dijaki pa dobivajo “ pendije. V' Italijansko šolstvo ni mnogo UP lo, ker se vojna vihra ni dotakmj’ obalnega pasu. V istrskem okroZ) je 27 italijanskih osnovnih šol ••1957 učenci in 151 učitelji. Poleg teh je l> »avviamenlo# !n'| je strokovne šole) s 445 uč®0 Leta 1945 je bila v Izoli na uo ustanovljena italijanska gimnaz’1 isto tako v Piranu, lani pa v Buia j tako da je sedaj 5 srednjih šol j 443 dijaki in 43 profesorji. Do . 1945 so morali prihajali, v KoPl vsi, ki so hoteli obiskovati šolo. To so pa zmogli le bogati, Hrvatsko šolstvo v bujskem o^V-je doživljalo isto usodo kot s'°Vyf sko. V juniju 1945 so odprfi iVi šole, danes jili deluje 34 s 1 učenci. V Bujah pa je bila ust.8Vr Ijena gimnazija, katero sedaj 95 dijakov. V Bujščini >tra*'iii tri nove .šole v Kaštelu, Ganiu in pri Sv. Ivanu. S podporo j” .^1 močjo ljudskih množic je oblasti v zadovoljivi meri 11 ustvariti objektivne pogoje p voj šolstva, vendar se zaveda-še ni vse storjeno ker je dV objektivnih materialnih težkoč^j Ljudska oblast sjjrbi za 13 ^i-šolstva. Dolžnost vzgojnikoV, p teljev in profesorjev pa } ' jf skrbi predvsem za prevzgoj0 vzgojo noviti pokolenj. Da Pa f» do to lahko uspešno izvrševa morajo najprej poskrbeli iu ?£) <*' trudili za vzgojo in prevzgoj mih sebe. /ENE CESTI ARJE - NOVA VAS Delavsko■ kmečka enoUioat rz^z^z^r-• '.-•rr-T.-:~r.\rzr~~ Stran 5 KMETIJSKA PRILOGA ŠT. II Trte moramo pravočasno škropiti in žveplati (JJadaljevanio) -Pravočasna obramba proti perono-sF'Ori je najuspešnejša, medtem ko ie zdravljenje te bolezni sploh nemogoče. Tudi je obramba proti razširjanju te bolezni v že napadenem vinogradu zelo otežkočena. Bolj uspešno je škropili ob neugodnem, deževnem in toplem vremenu dvakrat s polodstotno zmesjo kot pa sa-'ho enkrat in 'oprav bi rabili dva *Ii tri od sto galice. Da je tako postopanje pravilno, nam priča praksa, posebno v zadnjih 'stih vojne, ko je večina vinograd-'"kov vsaj na Primorskem in v Ha-'iji škropila z dobrim uspehom le ž Nadomestki bakrene galice in je pri ,eni uporabljala enako odstotne raztopine kot je v navadi z modro Salifio, to je 1 do 2 od sto. Tako vsebuje na primer že dobro znani Prah «kafaro» samo 16.5 in rami-'al celo komaj 8 odstotkov, bakra, n'Pdtem ko ga modra galica vsebu-i® celih 25 odslotkov. njihovi poganjki ne morejo imeli v naslednjem letu tako močnega zaroda, Vol ga dobimo od zdravih Irt Proti oidiju nam torej pomaga le pravočasno ž.veplanje. Glavni pogoj za_ uspeMKi žveplanie je "isto in kol prah fino žveplo. Najboljše je rafinirano in dvakrat alj eksfraven/iHrano Žveplo. To naj ima vsaj 70 slo-pinj drobnosti po Chancelu in prodajalec mora jamčili kupcu to kakovost blaga. f'e primanjKUie čisto žveplo, opravi dobro dela tudi mineralno oziroma naravno žveplo. Biti pa mora lu-di to fino rdi ventilirano, da se med prsti čuti fin prah in ne peskasio ali rslro. Medlem ko žveplamo s čistim žvepleni pri jutranjem ali večernem soncu, priporočamo žveplali z mineralnim cb popoldanskih urah, ko sonce bol- pripeka, flveplanje opravimo pravilno samo, "e rabimo za to opravilo primerne mehe žve- plalnike, ki morajo žveplo razpršiti v zelo drobno meglo po vsej trU. Bosebiio je przili, da doseže ta žveplena megla tud; grozdje, ki je skrito navadno men listjem- in je ravno lam najboij. podvrženo bolezni. žveplali moramo pogosfoma, posebno nekatere vrsle trt, ki so za. plesen boli občulljive, kakor n. pr. malvazija in namizne vrste sploh. Prvo žveplanje opravi previden vinogradnik lakoj, ko trta pokaže zarod, lo je navadno sredi aprila. Poleni pa je dobro, če žveplamo vsak teden po enkrat vsaj do konca junija in, ako bi vreme bilo deževno, tudi še julija meseca. Kakor ni vinogradu nevarno prepogosto škropljenje, tako mu ne more škodovati nit; odvisno žveplanje. Nasprotno, tudi v primeru, da ni nevarnosti za okuženje trt po omenjenih boleznih, koristita baker in žveplo vinogradu s lem, da pospe-šujela zdravje ter rasi trt in izboljšujeta zemljo. Trte nam potem lahko dajejo še žlahtnejšo vinsko kapljico. Ing. A. Čok Doleg omenjenega škropljenja nam ^hiaga v boju proti strupeni rosi v ,(-iiki meri prač en je Irte z žveplom, mu je primešana galica v najti-lejšem prahu, oziroma prah kafaro ramital. Opravilo s prašenjem je 'ucti veliko lažje in manj zamudno pa škropljenje. Ta način boja je Osebno priporočljiv v primeru nuj-^sti in kadar primanjkuje gospodar-^ čas in delovna sila, kakor n. pr. Po toči, ob času želve in podobno, na la način prihrani čim ve' mo-re- Drašenje z žveplom, pomešanim 2-Salico, ima še veliko prednost, da borimo hkrati proti strupeni rosi 'n P roli drugi zelo hudi in nevarni ^ezni naše trle, to je proti »trtni !®i''asli plesni« ali »aidiju« (Oidium Vkeri). Angleška vrtnarja Tucker in Kyle že ie(a 1846 poznala io bolezen "* ugotovila zelo uspešen učinek ^l'Pla proti njej. Okrog leta 1850 bil oidij tako mo'no razširen v P-v '■opi in posebno Franciji, kjer je ^Zročil ogromno Škodo na grozdju so tamkajšnji vinogradniki že za-^'i opuščati vinogradništvo. Samo Vnanje, da pravočasno žveplanje Prepreči razširjenje le bolezni, č'1 ie vrnilo pogum in zaupanje v ':t,°Vo delo. Trtna plesen se po-8/e> kmalu ko Irta odcvele bodisi 8 mladikah bodisi na grozdju v li'> sivobelih gostih dlačic in vi-Pgradnik toži, da je listje in grozil ^kosmalo«. Te dlačice predstav lfl trosonose in podgobje bolezni, gobje se razrašča deloma pod in ma nac) kožico napadenega dela me. iz zunanjega dela podgobja jj88*e)o stoje-i trosonosi liki dla-J’1- k; se lomijo v jajčasto tros-H 6*er raznaša to trosje po vino-k-i u> kier okuži še zdravo zelenie grozdju povzroča oidij najve< -. °> kcr napadene jagode zao-v razvoju in navadno še raz-hii^* ^ Pred dozori!vijo. Ce grozdje ni vi)9 . "koj žveplano, ko se je poja-»a ^ P1®sen na posameznih jagodah, 'di lednih napadeni celi gro do lr 1 se zaradi razpokanih jagod ^ha ^.Vt‘ posu-ijo, če je vreme Vino’ a!l Pa segnijejo, ako je vlažno. V lz Plesnivega grozdja, v koli-diši po plesni in l?l' ima slab okus.-^ !k)\ Pksen in strupena rosa pa ;,?r',':ala vinogradniku škodo $11*1* ^"^išahjdm .pridelka zaradi t Kr0zt,ja, temveč ga pri-, !’4i’ Pri bodoči'letini, ker 0 n» splošno oslabijo, in OKOPAVAJMO REDNO IN OB PRAVEM ČASU ■Ne okopavajmo nikoli premokre zemlje, ker v tem primeru dosežemo le nasprotno od tega, kar smo hoteli. Zemlja je od orodja in od naših slopinj bolj stlačena, kot pa zrahljana in podsekani plevel bo začel v mokri zemlji rasti še bujnejše kol prej. Zelo zapleveljenih njiv ne okopavajmo neposredno pred dežjem, ker sicer ne bomo uničili plevela. Po dežju pa ne odlašajmo predolgo, ker se zaradi dežja zbita zemlja kmalh izsuši. To občutimo posebno v vročih mesecih, ko naenkrat pripeče sonce. V nekoliko dneh je zemlja tako trda, da je sploh ni mogoče več okopati do prihodnjega dežja. V tem primeru najbolj spoznamo vrednost okopavanja, ki je izvršeno o pravem času. Njiva, ki ni okopana, je suha, zemlja ie trda kot kamen in vroča kol pe|V. Rastline so vse ovenele in >'e pritiska vročina več: časa, začnejo listi rjaveli in usihali. Popolnoma drugače izgloda njiva, ki je bila po dežju o pravem času okopana. Gornja plast zemlje je zrahljana in omejuje preveliko izgubljanje vode iz zemlje. Voda sc dviga po kapilarnih kot las tenkih votlinicah, ki so v spodnji nezrahljani zemlji navzgor, dokler ne pride do zgornje vrste, kjer se ustavi. Dalje se ne more dvigati, ker v zgornji zrahljani zemlji ni ta- Sadfe za trg mora bili sortirano ko majhnih kapilarnih votlinic. Tako se nabira voda, ki bi v neoko pani zemlji izhlapevala. okrog rastlinskih koreninic, ki jo poželjivo vsrkavajo in zaradi tega dolgo časa kljubujejo ludi najhujši vročini. Dviganje, vode iz spodnjih plasti navzgor si predstavljamo lahko tako, kol dviganje petroleja p<> stenju. Ce je stenj še tako dolg ho pelro-lej vedno prišel do vrha, kjer ob-; slane in •< »gin prižgimo steni, zagori. Tudi voda se dviga v majhnih kapilarnih votlinicah, ki so v zemlji do površja in'tam uhlapeva. Ce pri vrhu uničimo le iftale votlinice, s lem da zemljo okopljemo, ne pride voda več do vrha. Zgornja zrah liana plast jo zadržuje niže in jo s lem obvaruje pred izhlapevanjem. Kdor bo okopaval in plel zemljo vedno pravilno, zadoslno in vedno ob pravem času, la bo imel čiste nezaplevcljene njive, njegova zemlja' bo dobro prezračena in bo zadrževala vlago ludi v hudih poletnih vročinah. To se bo seveda poznalo ludi na posetvi. Pletev in okopavanje ie za razvoj rastlin ravno tako važno in ko-rislno kot gnojenje. Od okopavanja zahtevamo tri stvari, lo je, da je pravilno, zadoslno in da je izvršeno o pravem - asu. Okopavanje mora bili pravilno Prvo okopavanje, ki ga lahko imenujemo pletev, bo več ali manj pri vseh rastlinah enako. Ta pletev ima namen razdrobiti trdo skorjo, ki se po navadi naredi zaradi dežja na posejani, dobro obdelani in pobranani njivi, posebno v težjih zemljah. S tem da razdrobimo skorjo, odstranimo mladim rastlinicam trdi oklep, ki jih ovira v razvoju, in napravimo zemljo bolj zračno, kar je predvsem važno za ilovnate zemlje. Razen lega uničimo s pletvijo nadležen plevel, ki se vedno hilreje razvija, od mladih kulturnih rastlin, ki smo jih posejali, in jim jemlje svetlobo in hrano. Se iz enega razloga je važna prva pletev, posebno v krajih, ki trpijo zaradi pomanjkanja dežja. S tem namreč, da razdrobimo trdo skorjo, ki se je napravila na njivi, zrahljamo gornjo plast zemlje jn omejimo izhlapevanje vode iz zemlje. Trda, od dežja zbila zemlja, se kmalu izsuši. Nasprotno pa zadržuje zgornja zrahljana plast zelo dobro zemeljsko vlago, tako da se ohrani voda na okopanih njivah doka! 'asa brez dežja kot na neokopanih. Drugo okopavanje je posebno važno na njivah, ki so zelo zaplevelje ne. Ima isti namen kot prvo: zrahljati površino zemlje in unKiti plevel. Pri drugem okopavanju so posejane, ali vsajene rastline že velike, vendar pa jim povzroča plevel še vedno veliko škodo. Posebno dobro moramo izvršili drugo okopavanje, če je bilo pri prvem okopavanju deževno vreme in je za’'a\ rli gomoljev. Takoj r . presajanju moramo stil ni ec dobro zalili. Sploh :e pridno zalivatfie zelene neobhodno potrebno, ako biičemo pridelati dobre gomolje. Ker presajamo lo vrtnino od druge polovice maja pa tja do srede avgusta, terc! ko sonce močno pri peka, je frlpv očljivo presajali proti večeru. Izhlapevanje vode iz rastline in iz zemlje je ponoči najmanjše in lako pretrpijo komaj presajene rastline najlaže poman kane dotoka vode zaradi pretrganih korenin. Poleg pridnega zalivanja potrebuje zelena ludi pogostega čiščenja od plevela in rahljanja zemlje vsaj, dokler ni dovolj razraščena. Obirane listov rasi line samo slabi in ovira razvoj gomoljev. Zelena je zelo hvaležna, ako dodamo zemlji umetnih gnojil, že ko smo jo pripravili za presajanje. Posebno ji prijajo dušičasta gnojila in superfosfat. Gomoljaslo zeleno pobiramo z iz-ruvanjem, tedaj ko so njeni gomolji dovolj debeli za uporabo (kadar imajo od 5 do 6 cm v premeru) in kadar gre človeku bolj v slast močnejša hrana, kakršno nam nudi posebno zelena'. Pobiramo jo od oktobra meseca dalje pa do decembra, preden začne zmrzovali. Ker na prostem rada zamrzne, jo pobeTemo -e pred mrazom in od zemlje očiščene gomolje shranimo v zmerno hladilni kleli, kjer trajajo lahko ludi sto tri mesece. Seveda bo prej godna zelena. ki smo jo prej sejali oziroma presadili. Pred oktobrom se pri nas ne izplača izruvali gomoljev, kajli v septembru se li navadno najhitreje debelijo, dočim se prej pri toplem vremenu razvijejo predvsem listi. Poznamo več vrst gomoijaste zelene. Najbolj znana pa je praška, ki ima navadno haibolj debele gomolje. Zelo cenjena je Uidi erfurlska, katere gojijo ve' podvrst, ki so znane v trgovini pod raznimi imeni kakor: alabaster, imperator, belo jabolko 11 d. Prednost dajemo na vsak na'in onim vrstam, ki imajo razmeroma debele in gladke gomolje okre-' gle oblike z belim in sočnim me,-smn. Vrste z z4o debelimi gomolji niso lako cenjene ker ima-jo navadno puhlaslo in z lesenimi vtakni prepredeno meso. ki je ve*'kr.,t lem-ne;-e barve jn manj vrednega okus«. Ing. A. C. Stran S Delavsko-kmefka enotno«« r-JT.-: i: v-T-at 3L*t? u1*—t. Cepite prašiče proti rdečici! Po naSih krajih je gotovo ra e <1 ca najbolj nevarna bolezen, ki povzroča največjo Škodo pri naSih prašičih. Ni vasi, da ne bi vsako leto poginila za rdečico vsaj po ena žival. Zunanji znaki rdečice so: prašič preneha žreti, ne rije mnogo — sko-ro vedno leži, poslane top in neobčutljiv, dobi hudo vročino — 41 do 42 stopinj, ki traja toliko časa, da žival ozdravi ali pa pogine. Po nogah, na trebuhu, na vratu se poka-žejordeče Use, postanejo vedno bolj temne, in ako žival vrh tega težko diha, je to znak, da je smrt živali blizu. Vzrok rdečice so posebni bacili, ki pridejo s hrano ali na kakšen drug način v prašičje telo. Najlaže se okužijo prašiči na semnjih, ako se spravljajo po poteh, kamor imajo dohod tudi drugi prašiči. Bolezen prenašajo razni mešetarji in trgovci, mesarji, pa ludj rezarji. ki niso pri svojem poslu dovolj snažni in lahko prenesejo bacile na svojem orodju, obleki itd. Načinov in poti za prenos bolezni je torej dovolj. Bacili rdečice so zelo majhna živa bitja, katerih ne moremo opaziti s prostim očesom, temveč le z drobnogledom. Edino bacili so vzrok rdečice in ne različna hrana. Krmite prašiče s čemer koli, ako ne bo v k«ni bacila rdečice, prašič ne bo zbolel. Vroča hrana, detelja, zelenjava In druga taka krma, katero nekateri gospodarji krivijo, da je vzrok rdečice, je torej popolnoma nedolžna. Sredstvo proti rdečici ie cepljenje ki ga je pivi priporočal leta 1882. francoski učenjak Pasteur. Pasteur je pripravil prvi primerno cepivo za cepljenje proti rdečici in od leta 1882. do danes se je cepljenje proti rdečici prašičev uveljavilo širom vsega svela. Cepiva proti rdečici ne more de biti vsak živinorejec, temveč le ži-vinozdravnik. Obrnile se kar nanj; on vam bo preskrbel cepivo in tudi izvršil copljenje. Kdaj moramo cepiti prašiče? Rdečica nastopa navadno le v vročih mesecih, zato se ne smemo zanašati na to, da je še ne bo. Uspeh cepljenja je odvisen od kakovosti cepiva. Cim boljše je cepivo, tem varnejša je cepljena žival pred rdečico. V splošnem velja izkustvo, da deluje cepivo v prašičji krvi šest mesecev, to se pravi, da se ni treba bati rdečice v dobi šestih mesecev, ki sledi dnevu, ko je bil prašič cepljen. Iz tega sledi, da bi bilo najprimerneje cepiti proti rdečici v mesecu maju, ker bi s lem odstranili nevarnost obolenja na rdečici za časa vseh toplih mesecev, to je od maja do konca oktobra. Ako bi vsi kmetovalci imeli navado cepiti prašiče v maju, bj gotovo rdečica povzročila pri nas zelo malo škode. Napredni gospodarji cepijo prašiče dvakrat v letu, in sicer meseca aprila in meseca septembra. Ako bi vsak kmetovalec posebej klical živlnozdravnlka. da mu cepi prašiče, tedaj bi cepljenje zelo mnogo stalo, postalo bi drago. Da se izognemo nepotrebnim stroškom, je neobhodno potrebno, da se kmetovalci na gospodarskih sestankih tudi malo pogovorijo, kaj bodo ukrenili glede cepljenja. Ugotovi naj se -številčno stanje prašičev, ki se bodo cepili, in gospodarski referent naj stopi do okrajnega živinozdravnika. Na podlagi števila prašičev, ki jih vas želi cepiti, bo živinozdravnik preskrbel potrebno količino cepiva in tudi določil dan cepljenja. V kratkem času bo vse pocepljeno. Kmetovalci ne odlašajte in napravite svojo dolžnost, ako hotele bili varni pred to kužno boleznijo 1 Kaj pa naredimo, ako nam pra- 'šjčj obolijo na rdečici? Oboleli prašiči nimajo leka in zato tudi ne morejo in nočejo vzeti nobenih zdravil. Ako je le mogoče, vsilimo živali olja, grenke ali bljuvalne soli, da tako očistimo živali želodec. Ker ima bolna žival ČEBELAR V MAJU hudo vročino, kaže oblivati žival z mrzlo vodo, pokrivati jo z mokrimi cunjami, a poklicati moramo takoj živinozdravnika, da nam obolelo žival cepi. S cepljenjem moremo rešili večino obolelih živali, a cepljenje se mora izvršiti takoj prvi dan obolenja. Se na nekaj moram opozoriti. Mnogi kmetovalci imajo navado, in sicer lepo navado, da svinjak vsaj dvakrat na leto pošteno prečistijo, stene pobelijo in tla popolnoma pokrijejo z živim apnom. S takim ravnanjem preženejo, oziroma uničijo vse kali bolezni, predvsem vse bacile. Tako prečiščenje svinjaka je nujno potrebno posebno v primeru, ako je bila v svinjaku kakšna nalezljiva bolezen, recimo rdečica. Z ozirom na rdečico, kakor tudi na vse druge bolezni, pa veljaj načelo, da stikamo čim manj po tujih hlevih in svinjakih, ker nismo nikdar gotovi, da ne bi mogli prenesti na lastne živali kakšno kal nalezljivih bolezni. V maju dosežejo dobri panji višek svoje moči in sile, slabši pa vedno zastajajo. Spreten čebelar izloči vse slabiče iz glavne skladnice ter jim odloči stransko mesto, kjer jih ima lahko vedno pred očmi. Tem ne pusti rojiti. Ko ima dovolj mladih, tudi neoplojenih matic, tedaj zamenja stare in slabe matice. Nova matica naj sc priloži v ma-tičnici, da jo čebele kol tujke ne umorijo. Matičnico si lahko vsak sam izgotovi iz 1 kv. dm navadne mreže - zvite krog kake palčke ali palca. Mrežica se dobro spne, da se sama ne razklene. En konec te mrežaste cevke se potem zapre, drugi konec je odprt. Skozi tega se spusti mati'a v odprtino v cevko, nakar se zamaši tudi ta odprtina s koščkom voska. Tako zaprlo malico smeš vložiti v poljuben panj. Ko se čebele sprijaznijo z njo, tedaj se matica sama pregrize iz matičnicc in ji pri tem pomagajo še čebele. Ako pa so matice k sreči oplojene, potem čebele s podvojeno vnemo nadaljujejo svoj posel. Dobri panji bodo pri ugodni pa“i tako napredovali, da pričnejo poslavljali matičnjake in se pripravljati na rojenje. Izkušeni čebelarji ne pustijo čebelam, da bi svojevoljno rojile. Lepo je videti sicer rojenje ~-zlasti za začetnike s par panji je to zabava prve vrste ali drugače i« pri večjem številu panjev. V lem primeru ni pustili, da bi čebele rojile. kadar bi se jim ljubilo, ampak mora iti vse po izključni želji če' belarja. Vpliv sme Imeti tukaj le izredno dobra alj slaba paša in pa velikost panjev. Glavni namen malil1 panjev je rojenje, veliki panji pa so bolj za nabiranje medu. Čebelar sam naj se potem odloči, upošteva Pa naj tudi krajevne razmere. Gotov sem, da bo velika ve' ioa rekla: «Hočemo mnogo medu!» bro, tedaj ne pusti čebelam roji*' in dosežeš več medu. Dr. /. B. Pivovarniške ječmenove droži Okoliški kmetovalci Iva j radi, kupujejo ječmenove droži, da z njimi dopolnjujejo že tako pičlo seneno krmo. Oglejmo si malo vendar kakšno redilno vrednost imajo te droži, da sl bomo vsaj malce na jasnem, kaj vendar pokiadamo naši živini l To vsi vemo, da ječmenove droži pridobivamo pri varjenju piva. Razlikujemo pa sveže in suhe ječmenove droži. V 100 kg svežih je prebav-lijvlh hranilnih snovi: 3.7 kg surove beljakovine, 1.5 kg surove tol-šče, 6,6 kg škroba in 2 kg surove ga lesnega vlakna. V 100 kg suhih ječmenovih droži pa je prebavljivih hranilnih snovi: 15.1 kg surovih beljakovin; 6.6 kg surove tolšče, 25.5 kg škroba in 7.7 kg surovega lesnega vlakna. V svežih ječmenovih drožeh je 76.5% vode in t.2% rudninskih snovi. V suhih pa 9% vode in 4% rudninskih snovi. Po svoji sestavi so ječmenove droži precej tečne In tudi lahko prebavljive. Kol primer navajam, da je v 100 kg ječmena prebavljivih hranilnih snovi: 6.6 kg surovih beljakovin, 1.9 kg surove tolšče. 62.4 kg škroba, 1.3 kg surovega lesnega vlakna ter 14.3 kg vode in 2.5 kg rudninskih snovi. Ako presojamo sveže ječmenove droži po njih zunanjosti, potem cenimo bolj one, ki so svetle barve in v katerih je manj mekin. V suhih ječmenovih drožeh ne smejo bili ogleni debi. Bili morajo takšnega okusa, karšnega ima sveži kruh. Oe primešamo suhim ječmenovim dro-žem m!a’no vodo, ne smejo dišati ne po plesnobi in ne po kislem. Sveže ječmenove droži imajo to slabo lastnost, da se hitro skisajo alj začnejo kaj rade plesnili že po kratkem času. Skisane ali plesnive droži pa škodujejo živini, ako jih ji pokiadamo. bivali dobijo v takšnem primeru drisko. Pri mlečnih kravah povzročijo pokvarjene droži, da se mlečnost zniža, trpt pa tudi kakovost mleka in mlečni izdelki. Da se sveže ječmenove droži ne pokvarijo, je najbolje, da jih krmimo živini popolnoma sveže in še nekoliko tople. Torej se dajo izkoriščali sveže ječmenove droži najuspešnejše v krajih, ki so v neposredni bližini pivovarne. Nepokvarjene vplivajo ugodno na mlečnost. Mlečnim kravam jih lahko pokiadamo dnevno (0 do 20 kg na glavo. Tudi za krmljenje pi-talne živine so sveže ječmenov? droži zelo prikladne. Prašič, ki tehta 50 kg, jih lahko dobi 5 kg na dan. Pitalnj goveji živini lahko pokrmi-mo na vsakih 100 kg ^ivo leže do 2.50 kg svežih ječmenovih droži, na dan. Suhe ječmenove droži so izvrstna krma posebno za mlečno živino. Pa Uidi ostalim domačim živalim jih smemo pokladaii. Le za prašiče ne pridejo suhe ječmenove droži v po-šlcv, ker jih slabo prebavljajo. Islo-lako niso primerne za mlado živino, ker je v njih malo rudninskih snovi. Konju lahko pokiadamo do 2 kg suhih ječmenovih tropin, kravam in pi-lalni goveji ž.jvini do 3 kg na dan. Pokiadamo. jih same zase in suhe. ali pa jih nekoliko pomočimo z vodo lik pred krmljen jem. Priporočljivo je, jih mešali in krmiti tudi med rezanico, kr insko peso, repo itd. Dr. .1. «. Panjem pa, ki so natrpani čebeb preprečimo rojenje na ta način, <** jim odvzamemo staro matico z nekai " čebel, pa prestavimo vse skupaj v nov panj kot roj. V starem pani" ostani pa vselej nekaj matičnjakoV> da pride tako panj v nekaj dneh do nove mlade malice. Ko Ima pani z0' pel matico, moramo vse mati"njak« v njem potrgati. Ni previdno puščati v panju le P° en zadelan matičnjak, ker se lab*10 pripeti, da matična ličinka ob čas« razvijanja pogine in panj bo brezm*' ličen. Dobro si zapomnimo, da ie matica glavni činitelj, od katere"'1 je v prvi vrsti odvisno vse dobr0’ ali pa vse slabo v panju. Malh e, izgojene pri dobri so krepke in vsestransko r*Zv'*e’ 1’ozneje, pri revnejši paši vzgoje^’ so pa bolj šibke in tudi njih Ijenska moč je revnejša. V prvi sli morajo čebelarji pazili, da preskrbijo zadostno število n1' • matic, izgojenili maja meseca.' _ Vedeli moramo dalje, da se nl? ^ ca zdržuje v malem panju 3 do leta. Ce upoštevamo, da ima vS:\j1 matica le določeno število trosov v sebi in da se, ko ti P0'^. njena plodovitosl neha, in če P007 sli mo, da zaleže malica v A. nju v enem lelu trikrat tolik0. bel, kot druga v malem kranji‘u^y umevno, da v velikem panj" 0*^j matica že po drugem letu. ^ jge ■ čebelarji ne trpe več kot dV°'e |£ malice. Trote pustijo vzgajali prvovrstnim panjem, slabičem P® tržejo vso Irotovsko zalego- Dr. I P' KRMILA IN Hranilne snovi v krmi so: J. dušične snovi (beljakovine i-n amidi) ; 2. masti in olja ; 3. ogljikovi voda-ni ; 4. surova vlakna, 5. mineralne snovi (soli) in 6. vitamini. Razen neštetih snovi vsebujejo vsa krmita tudi vodo. Ce s sušenjem odstranimo vodo, nam ostane suha snov. Beljakovine ali proteini so snovi, ki sestoje iz ogljika, kisika, dušika in žvepla ter deloma tudi iz fosforja in železa. Beljakovine so živalim potrebne za tvorbo krvi, prebavnih sokov, mesa, mleka, volne 1M-, zato so važna sestavin« živinske krme. Največ beljakovin je v krvni, mesni i« ribji moki (okrog 25 da 70%), v oljnih pogačah (pr gah), kjer jHi je okrog 15 do 45%, nato v semenu stročnic (grah, M- KRMLJENJE žol, bob ild. )■ kjer jih je 15 do SO'-!-, v žitih jih je okrog 5 do 10% in v dobrem senu in detelji 3 do 12%. Amidi so beljakovinam podobne snovi, ki pa ne vsebujejo fosforja i« žvepla. Največ jih je v mladih rastlinah, pesi. silaž-i, nakaijenem semenu in v bu~ah. Le prežveko vatci jih morejo predelali v beljakovine. Masti in olja se sestoje iz ogljika, kisika in vodika. V krmilih rastlin skeg« pore M a je razmeroma malo masti. Največ jih je v semenu oljnih rasiHn (25 do 48%), nato v mesni >n ribji moki (10 do 20%) oljnih pogačah (do 20%), v ovsu in koruzi (4 do 7%). Masti in olja v večjih količinah ne prihajajo v po šlev kot krmil«, ker jih živalsko telo lahko tvori iz ogljikovih vodaoov. Ogljikovi vodani so sestavljeni te ogljik«, kisika in vodika. Sem »padajo ^roh in razne vrste siadkorjev (grozdni, sadni, mlečni ild), ki jih je mnogo v krmi rastlinskega izvora. Sgrob je sestavni del žil (do 60%), otrobov (41%), krmne moke (60%) in drugih podobnih krmil. Škrob služi kot cenena krma za tvorbo masti v živalskem telesu in kol vrelec moči in toplote. Surova vlakna so leže prebavljivi del goljikovih vodanov (stani”evina. drvenina, plutovina ild). Cim ve|V surovih vlaken je v krmi, lem manjša je njena krmilna vrednost. Mnogo surovih vlaken imajo »lome in pleve, pa ludi seno. Najbolje jih izkoristijo prežvekovalci, ger so v njihovih predž.eiodeih razne bakterije, ki razkrajajo surova vlakna v laže prebavljive snovi. Posebno malo v prebrani ljudi In živali imajo vilamini, ki jih je več vrši (A. BI. B 2, C, D, E). Vitamin A i« vitamin rasti, ki je zek) potreben predvsem mladi »i-vrni. kateri daje določeno odporno«! proti raznim boleznim. Oe tipi mlada živina pomanjkanj« te#a vikam* na, zaostaja v rasti, izgubi tek, dlaka izgubi sijaj in elastičnost. Vitamin A je v zelenih rastlinah, predvsem v mladi paši in detelji, do-brom senu, korenju, paradižniku, v semenu stročnic, ovsu, koruzi, sila ži, mleku, jetrih in ribje molju. Slama, pleve in okopavine imajo zelo malo tega vitamina. Vitamin B 1 smatramo za zaščil-no snov pri živčnih obolenji b in bolezni beri-berl. Danes je že lolikp poznan, da ga lahko napravimo na umetni način. Najdemo ga v zelenih rasllinar. žitnih odpadkih (pleve, moka, otrobi), oljnih pogačah, se mi, silažj Ud. Prežvekovale; ga proizvajajo sami v prebavnem kanalu s pomočjo nekaterih bakterij. Vitamin B 2 varuje živali pred kožnimi boleznimi, pospešuje rasi In ugodno deluie n« izkoriščanje krme. Najdemo g* v istih krmilih kakor vitamin B 1. Vitamin C deluje proti skorbuki. to je holenni, katere aunanji ww-U so otekanj« aobna«« ms«, zglo- bov, izpadanje zob, krvavenja j)i Vitamin C je v vvseh svežih že^jjj-krmilih, krompirju, zelju, *'°l ^iti slrnišč-ni repi, silažt in P4® sadju. Ut Vitamin D deluje proti ^ jji boleznim (krhkosti, meh*40 ^jr surivljenosti kosli — rahitis)* min D je v deteljah, senu. ^ jii olju, jajčnem rumenjaku, ^ maslu. Vitamin E preprečuje neP ^ ž' Je v vseh krmilih rasHinskeS^ jk valskega izvora in ga ti*v* primanjkuje. ^ f’ Mineralne (rudninske) * snovi, ki se nahajajo v Pj^^oP ostane, če krmilo popl>le0,,'(| Z« prehrano živine so Poseb.n 9e»*,j apno in fosforna kislina r na dela okostja, in kuhiei^'. ^ Pr; sestavljanju krmnih ob^ ramo posebej paziti, 4* apna. fosforne kisline j, soli. kajti zaradi r snovi lahko pride do J* ividnosfi v živatsk**' Delavsfea-itmečicft Murtnostr Stran T Kmečk° S^Harstvo v Jugoslaviji na poti stalnega napredka ZAGREBŠKI VELESEJEM. VHOD V petek 7. maja so se odprla vrata zasreb5kega velesejma. Svečani otvo-r'tvi so prisostovovali najvišji pred-stavniki političnega in gospodarskega ^vljenja, predstavnik Jugoslovanske armade ter diplomatski predstavniki 18 drugih držav. Po osvoboditvi je lo drugi Velenjem. Prvi je bil že lani. Letošnji Pomeni po obsežnosti, količini in kakovosti razstavljenih predmetov velik korak naprej. Tako je bilo lani 731 domačih razstavljalcev, letos pa 9ž7, *uiih je bilo lani 52, letos pa 221. Zagrebški velesejem je dokaz vse-s,ranskega in hitrega razvoja jugoslo-^nskega gospodarstva, obenem pa do-kazuje, da Jugoslavija utrjuje in ,2vija mednarodne gospodarske sti-'0- Vsak obiskovaleepa takoj spozna "k razstavi ustvarjalno sposobnost jugoslovanskih delavcev-strokovn jakov, razvoj industrije in bogastvo države, ki napreduje. Novi gospodarski sistem v Jugoslaviji razbija stare okove in Ustvarja široke možnosti ustvarjalnim silam delavskih množic. Enotni sindikati v Kopru so ob pri- lik, velesejma organizirali izlet v Za- kreb. Udeležilo se ga je 720 ljudi, de-ivcev in uradnikov iz Istre in Trsta, letniki so si ogledali zanimivosti rvaškega glavnega mesta, eon to-krno jn velesejem. Od vseh so vzbu-kli največjo pozornost jugoslovanski, sovjetski in češkoslovaški paviljoni. Jugoslavija je razstavila najnovejše izdelke industrijskih obratov, ki so zaželi šele letos delovati, ki pa so dosegli že lepe uspehe. Iz teh uspehov je lepo razvidno kako se jugoslovansko gospodarstvo in industrija vsestransko razvijata. Sovjetska zveza je pokazala svojo sitno ustvarjalno moč in napredek. Na prostem so si vsi radovedno ogledovali razne najnovejše sovjetske kmetijske stroje. Za njimi pa je bil cel vlak, izdelek jugoslovanskih tvornic. V češkem paviljonu si se počutil prav domačega, kot v hiši brata, ki je že mnogo napredoval v vseh pogledih. Razstavljale so tudi neke tržaške tvrdke, pa ne vse. Nekaterim je okupacijska oblast ustavila na meji njihove proizvode in jim onemogočila sodelovanje na velesejmu. Italijanska podjetja severne Italije, kakor Pi-relli, Ansaldo itd. so bila tudi navzoča na velesejmu s svojimi stroji in proizvodi. Prvič pa je bilo prisotno na velesejmu tudi področje Tržaškega ozemlja, ki je pod upravo JA. Naša Istra je pokazala svoje izdelke in pridelke. Pokazala je, da ima kljub vsem oviram in težkočam zaradi krivičnega ravnanja angloameriških oblasti, velike možnosti gospodarskega razvoja, in to tem bolj, ker jo pri njenih naporih podpira ljudska oblast. Narodno osvobodilna vojna in nato velik polet in zagon delovnega ljudstva po vsej Jugoslaviji sta tudi na vasi dovedla do velikega napredka, čeprav čaka narode Jugoslavije na tem poprišču še veliko in težko delo Ljudstvo, ki stalno napreduje, se namreč ne more zadovoljiti z doseženimi uspehi, temveč stremi /edno k novim uspehom. Seveda, če hočemo pravilno oceniti sedanji položaj jugoslovanske vasi, moramo predvsem ugotoviti, kakšno stanja je vladalo tam v predvojni, reakcionarni Jugoslaviji. Vsem je znano, da je bila v stari Jugoslaviji življenjska raven na vasi zelo nizka, ve da je tam vladala beda in splošna zaostalost. Okoli 28 odst. vaških gospodarstev sploh ni imelo pluga in drugega najnujnejšega kmečkega orodja. Nad 18 odst. kmečkih gospodarstev je obdelovalo svojo zemljo z lesenimi plugi in le *3 odst. jn ota-lo z železnimi. Kmečka posestva so bila hudo zadolžena, podvrž.cna izkoriščanju in njihov pridelek ni mogel rediti kmečkih družin. Toda kijub temu so nekdanji gospodarji tako iz-žemali kmete, da so iz njih izstisnill težke milijarde,- Vojna in okupacija sta to stanje še poslabšala, saj je bilo ogromno domačij upepeljenih, polj .in vinogradov opustošenih, živine uničene. V takem položaju je bila jugoslovanska vas po osvoboditvi in v tem položaju se je začelo delo za dvig vasi. PeHefni plan -OCNl STROJI NOVE JUGOSLO VANSKE INDUSTRIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Petletni plan, ki se s takim velikim uspehom izvaja v industriji, določa tudi porast kmečke proizvodnje, živine, porast posejanih površin itd. In petletni plan se je uveljavil tudi v k|Tietijr,tVu. Tako je kljub suši in drugim vremenskim neprilikam uspe lo kmetom pridelati enako količino žitaric kot v povprečju 10 predvojnih let. Kmetju so v letu 1947. izpolnili plan, a v mnogih drugih panogah presegli povprečni pridelek 10 predvojnih let. Plan površine, posejane z in-_ dustrijskimi rastlinami, je bil presežen v primeri s predvojno proizvodnjo za celih 25 odstotkov Vrsta uredb in zakonov, izdanih v interesu delovnega kmečkega ljudstva, onemogoča za vselej izkoriščanje delovnega človeka na vasi. Zakon o likvidaciji kmečkih dolgov je razbre menil naše kmečko gospodarstvo od strašnih bremen, ki so ga trle, saj m Sedaj na kmečkih gospodarsstvih nika-ke hipoteke. Najbolj važna mera, ki jc je podfzela ljudska oblast za rešitev nepravilnih zemljiških odnosov, ki so vladali v stari kapitalistični Jugoslaviji, pa je zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Po tem zakonu je dobilo naše kmečko delovno ljudstvo 817.000 ha zemlje ter je bilo rešeno vprašanje: zemljo onemu, ki jo obdeluje. Sistem progresivnega obdavčevanja pa je z druge strani tudi odpravil razne krivice, tako da plača vsakdo po svojih dohodkih. Odredba o vezanih cenah je nadaljnji korak ljudske oblasti za dviganje gospodarske moči vasi in za dviganje življenjske ravni kmečkega ljudstva. S to odredbo pa sta se še tesneje povezala vas in mesto. Delavstvo je namreč v proizvodnji doseglo take uspehe, ki omogočajo ljudski oblasti, da daje kmetom za njihov pridelek industrijske izdelke in blago, in to po cenah, ki so v primeri s predvojnimi mnogo ugodnejše za kmeta. Vsa gospodarska politika jugoslovanskega državnega vodstva stremi za tem, da doseže kmetijstvo čim večji napredek, kar bo v korist vsem. AkHvizacija ljudstva Ljudska oblast je na vaseh pritegnila z raznimi komisijami, skupinami ljudi, ki skrbe za odkupe itd. veliko število kmečkega ljudstva, da sodeluje pri upravljanju gospodarstva. To jt najširša ljudska demokracija, ki aktivizma delovno kmečko ljudstvo ni. vseh odsekih družbene in gospodarske dejavnosti. Veliko nalogo opravlja na vasi tud. zadružništvo. S pomočjo zadružništva se onemogoča delovanje raznih špe kulantov in črnoborzijancev, ki so hoteli po osvoboditvi bogateti na ško do delovnega ljudstva. S pomočjo zadrug se razvija po vaseh nov tip trgovine, zadružna trgovina, iz katere izginja pojem o dobičku, Ne dogaja se torej več kot v stari Jugoslaviji, ko st je blago na poti od proizvajalca do potrošnika včasih podražilo za več kot 100 odstotkov. Zadružna trgovina pa ne onemogoča samo špekulacije, temveč ugodno vpliva tudi na kmečko proizvodnjo. Saj se je treba ravno zadrugam ponekod zahvaliti, da se je razvilo vrtnarstvo, sadjarstvo, moderno mlekarstvo itd. Zadružna trgovina vzpodbuja kmeta, oa začenja zemljo intenzivno obdelovati. Zadruge pa se ne omejuje samo na trgovino, temveč se bavijo tudi z obdelovanjem zemlje, predelovanjem poljedelskih proizvodov ter skrbe za splošni napredek kmetijstva. Najbolj popolne oblike za-družniške organizacije na vasi so kmečko obdelovalne zadruge. S po močjo teh zadrug bo najlaže doseči napredek kmetijstva. Na velikih za družnih zemljiščih se pač najlaže uporabljajo moderni obdelovalni stroji, zlasti traktorji za oranje. V teh za. drugah se okoriščajo z najbolj modernimi agrotehničnimi ukrepi, uporabljalo največ umetnih gnojil in naj-intenzivnejše obdelujejo zemljo. Te zadruge vedno bolj privlačujejo kmete, ki se zavedajo velikih koristi, Ut jim jih lahko nudijo. One so mnogo pripomogle k povečanju kmečke proizvodnje in k izboljšanju življenjske ravni njihovih članov. Ljudska oblast zelo podpira s fp. nančnimi sredstvi razne zadruge, jim odpira kredite ter tako omogoča vasem, da dvigajo svoje gospodarstvo. Veliko korist in oporo kmetom shoitf namrcč pravico, vpisati se na S, n'°*e ne glede na spol, narod-VJ?,1*111* ali versko m, — 'v—- prepričanje, '''t v . 0 merilo pri Izbiri onih, ki K ^i na visoko šolo, služi »\zn*nie1 ker se more priti v Po natečajih. Izjema so le )ft temu pa mlade-icNhii aac,'ke, ki so nagrajeni s ko- delajo t_"'lo n izpite v risanju, če 0‘^tte ar,,itekturo ali ostale višje tiViSje , *■ °ni pa, ki žele stopiti V^ttiro °le Za Ptnetnost, glasbo in 1 ta!*11'0e • l"ora-i° tudi napraviti ^ko, ‘Zpite v skladu z njihovo C tiroT.n' 'zPiti se vršijo po enot-U vls.mu- ki ta odobri ministr-J* Šolstvo v ZSSR. Seveda se pri določanju teh programov upoštevati obseg in vsebina priprave v srednji šoli. Na koncu vsakega šolskega leta u-vedejo v vseh višjih šolah v ZSSR tako imenovane «dni odprtih vrata za dijake, ki so končali srednje šole. To delajo zaradi tega, da bi mladina, ki teži za višjo izobrazbo, mogla izbrati zase ono stroko, ki ji najbolj ustreza. Te dni se na višjih šolah vrste profesorji, ki spoznavajo mladino z značajem šole, razkazujejo laboratorije in kabinete, govorijo o raznih vedah, o katerih na tej šoli predavajo, in vse ostalo. Po takih razgovorih s profesorji se študentje sestajajo s študenti višje šole, ki se tudi razgovarjajo s svojimi gosti o tem, kako pri njih predavajo, v čem se specializirajo itd. Ta ukrep ima za mladino velik pomen, saj se marsikak dijak po dovršitvi srednje šole ne zna odločiti, kaj naj bi študiral. Sovjetska vlada posveča veliko skrb materialnemu stanju in načinu živ-ijetija študentov. Vsem študentom, ki polože z uspehom izpite na visokih šolah, so zagotovljene štipendije — splošne ali posamične. Vsota splošnih štipendij je odvisna od trajanje študija in od stroke ter znaša 220 do 480 rubljev na mesec. Poleg tega dobe študentje, ki imajo odlične ocene iz vseh predmetov, še 25% dodatka. Poleg splošnih štipendij je vlada pri mnogih višjih šolah uvedla za odlič-ijake zvišane posamične štipendije, ki se imenujejo po Stalinu, Molotovu, Vorošilovu, Kalininu in drugih znamenitih državnikih, a tudi pisateljih, državnikih, a tudi pisateljih, učenjakih in umetnikih. Tako je n. pr. ob 300 letnici rojstva velikega angleškega učenjaka Isaaka Nevvtona vlada odredila 15 štipendij, ki nosijo njegovo ime za najbolj nadarjene študente, ki se specializirajo v fiziki, mate-mati, mehaniki in . astronomiji. Višina posamičnih štipendij za -študente znaša do 780 rubljev na mesec. Pouk v višjih šolah je bil do leta 1940 brezplačen. Upoštevajoč zvišano raven materialnega blagostanja prizadetih in znatne izdatke države za izgradnjo in vzdrževanje vedno večje mreže visokih šol, je vlada imela za neobhodno potrebno, da del izdatkov za pouk v višjih šolah naloži na študente. Posebni pogoji za sprejem na višje šole veljajo za demobilizirane borce sovjetske armade. Predvsem je treba pripomniti, da je vlada septembra 1945, to je takoj po koncu druge svetovne vojne, izdala odlok o demobilizaciji študentov vseh višjih šol drugega in starejših semestrov, ki niso dokončali svojih študijev zaradi poziva v vojsko. Takrat se je več deset-tisočev bivših slušateljev vrnilo v visoke šole. Demobilizirane študente so sprejemali v one visoke šole, iz katerih so odšli na fronto, ali v šole, ki so jim bille sorodne po stroki. Velike olajšave je dala vlada borcem, ki so dokončali srednje šole in ki so se vrnili, da podaljšajo štu-dtranje na višjih šolah. Tako n. pr. fe odličnjaki srednjih šol izjemoma vpisujejo na višjo šolo brez izpita ne glede na leto, v katerem so dovršili šolo. Od šolske takse so oproščeni vsi demobilizirani borci sovjetske armade in mornarice, ki so bili zaradi ran ali bolezni onesposobljeni za delo, in tudi vsi pni, ki dobivajo podporo od države. Oproščeni so tudi oni, ki prihajajo iz vrst navadnih vojakov, iz mladega oficirskega kadra, penzionisti In njihovi otroci, otroci oficirjev invalidov domovinske vojne, otroci padlih oficirjev na fronti, kakor tudi otroci, ki dobivajo pokojnino po smrti svojih hranilcev. Sedaj je v sovjetskih višjih šolah vpisanih okoli 100.000 študentov-borcev, kar pomeni približno eno šestino celotnega števila štua dentov višjih šol v ZSSR. Sovjetska oblast posveča mnogo paž-nje študentovskim domovom. Razne višje šole imajo svoja lastna gospodarstva, iz katerih črpajo hrano za študentovske menze. Za mladino, ki obiskuje višje šole, so zgrajeni posebni študentovski domovi, preskrbljeni z opremo, posteljnino in raznim športnim orodjem. V teh domovih so tudi delavnice za popravilo obleke in obutve, pralnice in druge naprave. V vseh višjih šolah so tudi velike možnosti za razvedrilo in za kulturno delo študentov za časa počitka. Amaterski umetniški krožki, športni stadioni in igrišča, klubi, v katerih organizirajo predvajanje novih filmov in kjer nastopajo najboljši umetniki — vse to nudi sovjetski študentovski mladim možnost, da veselo in koristno uporablja svoj prosti čas. Pogoji, v katerih žive in se uče so-vjetski študentje, jim dajejo možnost, da z uspehom obvladajo izbrani štir* dij, tako da lahko kasneje aktivno sodelujejo pri izgradnji socialistične države. Stran 8. Dt'lavsko-l za hrbtom mejo. Prej je bito vedno mnogo voznikov, s Pivke, iz Čičarije in Brkinov. Tudi avtomobilski promet na cesti Trst-Reka je bil precej živahen. Sedaj pa so ji odrezali glaV' no žilo in ostaia je kot mrtev ud-Vrh vsega tega pa, namesto da bi jim pomagali, delajo Bazovcem še luko nepotrebno škodo. Vodo in luč v Gročano! Pohitimo še v Gročano. Tudi tam jim ni nekaj prav. nekaj si želij1*-Gročana je. sicer mala vasica. Er* Pesku, kreneš z glavne ceste Trst' Reka na Jevo. pa se kmalu znajdeš «■ mali vasici, ki šteje okrog 30 hiš. Tu bi radi imeli elektriko v vasi' V Dragi, ki ni oddaljena niti 3 km. jo imajo, v Bazovici tudi, na Kozin' ravno tako. T.e ta kotiček je zapušča’ Potrebno bi bilo. da bi se oblaS! spomnila tudi le vasice, ki je kot z!l puščeno dele tam lik ob meji. Vodo vod je tudi zelo potreben. Vsako 1*'° morajo z vozovi po vodo v Bazovir®' kjer je vodovod. Primanjkuje jim v® de za ljudi in za živino. Lahko bi iz Bazovice napeljali preko Peska triko in vodo. Nujno je. ua se ve® dar kdo zgane in nekaj napravi, ni lo nerešljiv problem. Kmetje, prijavite takti škodo, ki vam jo p°v' zroča okupacij*^* vojska Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Ir-'1'-1, Neka. snov se na primer .izloči iz raztopine prav. blizu ognjišča, kjer je še vroče, druge pa y krajih, kjer.-je hladneje, i retje pa naj dal j e, ker se izločajo pri prav' nižki toplini. Za kositer ali cin (ima mednarodno določeni simbol Sn.— stanum) vemo, da leži blizu ognjišča, svinec (f*b — plumbum) dlje in še dlje živo srebro (g— hjdrargvrum). Tako vidiš, dragi prijatelj, — nastajajo rude. Danes nas bi prav posebno zanimale velikanske gmote granita, v katerem vidimo rožnate in bele kristalčke, obdane od črnih lusk sljude in sivo napol prozorno snov kremena (Si — silicium). Pri teh velikih rožnatih, sivih in rumenkastih rudninah, ki jim pravimo živci, — se hočemo danes pomuditi zato, ker so izvor gline, živci so sicer zeio trdne rudnine, vendar tudi na njih povzročajo veter, dež in sonce preperevanje (prhnenje) tako, da se granit drobi in sivi kremen izpade iz skupnosti granitnih čokov, se obrusi, ko ga voda raznaša po globelih in tako nastane navaden pesek. Živce pa voda in sonce še bolj spremenita in jih prisilita, da razpadajo v prav fin prah t. j. v ilovico. Druge kemične snovi pa pobere iz živcev ogljikova kislina v zraku (kar izdiha Človek in žival, kar nastane pri gnitju v gozdu in na polju, kar izbruhajo dimniki, — vse to Je ogljikov dvokis C02). Ilovica so torej o-stanki bivših kristalov- živca. Sonce opravi zopet svoje, izšuši snov, ki jo veter v finih praških (kakor snežinke) odnaša in kopiči v globelih. V tropič-nih močvirjih pa se na dnu nabirajo glinasti delci, in to je drugi nastanek temne ilovice, ki vsebuje tudi že- lezo. Posebno v severni Evropi opazimo pa še tretji način nastanka' gline. ' ". Ledene gore .namreč zmeljejo kameni grušč i nvode ga naplavijo v debele plasti v obiširnih tisoče kilometrov dolgih in širokih prostorih plasteh — v obliki gline. Pomislimo milijonletno dobo potovanja in spreminjanja brez človeške pomoči — in pretresti nas morajo veliki procesi v kemiji narave. V nacionalnem gospodarstvu našega časa igra najvažnejšo vlogo ortoklaz ali kalijev živec, ki je kemično kalijev aluminijev silikat, in katerega kristali so vrasli na kamenine. V Karlovih Varih na Češkem Jih je vse polno. Od otroklaza nastane s prepe-revanjem aluminijev silikat, ki se •spaja z vodo in nastane rudnina imenovana glina. Kot posledica prepere-vanja ali prhnenja pod mehanskim vplivom zraka, ogljikovega dloxidu, vode in sonca se izpremlnjajo rudnine v nove. rudnine Aluminjev silikat z vodo je kaolln, ki je precej redek in ga nahajamo v prvotnih ližiščih, — jc zelo odporen proti visokim temperaturam. Segrevan do 1200,‘ C nam da porcelan. Kaolin je najčistejša glina bele rumenkaste ^li sivkaste barve. Kopljejo ga veliko na Češkem, Kitajskem in Japonskem, pa tudi v dolini Črne pri Kamniku. Pomisli prijatelj, kako dolga je bila pot tvoje kavne skledice in krožnika: od razžaljene zarje v globini preko vročih vodnih par in strupeno dušljivih plinov do spokojne usedline v plitvih jezerih in gozdnih močvirjih. azlične druge vrste gline onifnJ imo minogrede: lončarsko >'® avadna glina, -ilovica s primesi enca in Kremenjaka, puhlica * jo zr, iz katerih se gnetejo, ob'lK i žgo majolika ali fajansa, na'j(|K' mčevlna, opeka in kameni lZ > odobni porcelanu, Omenjamo lavnem glino in njej sorodne »to, ker nam je ta rudnina ® ^ji : popolnoma druge možnosti- ^ --delujejo posebno lahko n®' luminlj. Iz aluminija pa pazn Ino orodje, čaše, vrče in osodo. Aluminij je bil še n ^ pd' ino draga kovina, danes se J -jli' ?j pocenila. Znanstveniki so ^ jft' a bi utegnilo bili železa še i napovedujejo ze novo nad® ^ [p-- aluminij. Aluminij je j11' nčnosti. Pridobivajo ga iz r0-,« tfi »ijevega oksida t. j. boksita aluminij in magnezij ^^iia"/ flziK- - da sla srebrno zlitino katere izdelujejo pile in ^ a().951 iprave. Spajajo ga tudi '' ^st kra in ...... nastane zelo trdna in odporna zlitina zlat® iralumlnij je 9r>c; zlitina ^ bakrom, kovinami m*EI'e v a'rtr »nganoni iri sc rabi >žda,,1° j,!, ** Dbllski in letalski i|ldus,r'.jj* * z vi svetovni vojni je prodaj jgjJ , ija narasla za 206';;.,. V 1*.^ g (I , ašala 1 svetovna P|odukc'J|on' Kr n, 1918 že okoli 168 tiso je pa ze čez 600 milijo00' y jv. Prva tovarna'je nas1,4 fl,o ji. Pričelo se je prebuja" čjih neizrabljenih boga5 ^zč1" j sestavlja aluminij . i e površine. J***