Štev. 261. Trst, v sredo 18. septembra 1912 Tedaj XX* II. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. posumi?ne Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornberpu itd. Znstarele Štev. po 5 nvĆ. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 at. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti jt moi!* NAROČNINA ZNAŠA ia celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe br^z doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoooiaft ca nedeljako izd&nje ,,EDINOSTI" >tu«: M oelo leto Kron 5*20, it pol lata Kron i 69. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vraCaje. Naročnino oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio Galatil 20 (Narodni do«). Iidaj*telp in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllnl?nl ra*un Stev. 841-652. TELFFOM Jt 11-57. Vihar v ogrsko-hrv. državnem zboru. Predsednikova nasilstva. — Policija v zbornici* BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Državni zbor se Je danes sešel k prvi svoji seji po poletnih počitnicah. Ob četrt na 10 se Je zbralo okrog 60 poslancev vseh opozicijonalnih strank v dvorani pod kupolo. Posl. D e s y |e imel na zbrane poslance kratek nagovor, ▼ katerem Je izjavil med drugim, da bo opozicija, ker se politični položaj ni izpre-menil In ker se ni oziralo na kršitev ustave, ki se je dogodila, nadaljevala svoj boj in sicer z vsemi sredstvi, kakor dosedaj. Ob četrt na 11 so se vsuli poslanci v zbornično dvorano. Ko sta vstopila grof Tisza h ministrski predsednik dr. Lukacs, je nastal med opozicijo velikanski hrup. Z raznimi klici in psovkami je opozicija preprečila njuna govora. Ni bilo mogoče otvoriti seje. BUDIMPEŠTA 17. (Kor) Po stenograf skem zapisniku Je zbornični predsednik gref Tisza med strahovitim hrupom prečital cesarjevo lastnoročno pismo in naznanil ob burnem odobravanju desnice in klicih „živio kra J-, da izroči cesar|evo lastnoročno pismo magnatski zbornici. Nato je nadaljeval pred sednik ob nepretrganem žvižganju, klikih in psovkah, s čitanjem doŠlih vlog. Nekateri pristaši ljudske stranke so začeli peti ogrsko nacijonalno himno in Košutovo pesem. Cela levica je vstala in začela peti. Nato je sledil zopet žvlžgaški koncert. Nekaj poslancev levice |e začelo peti neko pesem, v kateri se sramote Nemci. Ko Je hotel grof Tisza govoriti vzlic velikemu hrupu in so stenografi začeli pisati, so se zopet ponovili burni prizori. Ob tričetrt na 12 je odšel predsednik iz dvorane, pa se je zopet povrnil po 20 minutah Hrup se Je začel iznova. Opozicija Je obkolila zlasti stenogfćfsko mizo, da prepreči zabeleženje predsednikove izjave. Prišlo je do majhnega spopada, ker Je grof M hael Karolyl začel nekaj predbacivati stenografom, pa je pristopil k nJemu grof Apponyi ter ga objel z rokpmi hoteč ga potegniti od stenografske mize. O poliene se je hrup nezman šano na-dal,eval. Predsednik je sedel mirno na svojem stolu, in kakor hitro Je hotel govoriti, so se ponovili hrupni prizori. Večina Je mirno poslušala ves strahoviti krik in vik. Poslanci so ostali vsi v dvorani. Proti poli dvem je bilo videti, da predsednik grof Tisza čita nekaj iz neke pole. Hrup se je ponovil. V silnem vrišču ni bilo Mogoče razumeti, kar je čita! grof Tisza. Videlo se Je samo, da premika ustnice. Tu-patam je nekoliko prenehal, ker ga je orao-til hrup. Žvižgi, krik in vik traja dalje. Posamezni poslanci so zopet začeli pe ti. Hrup je čim dalje tem večji. Poslanci uporabljajo ćimdalje tem več novih obstrukcijskih instrumentov. Šunder je naravnost zagljušljiv. Ob tričetrt na 2 je predsednik suspendiral sejo za pet minut. Ob dvth se je seja zopet nadaljevala. Sedaj je prineslo nekaj poslancev s seboj huzarske trobente in so začeli trobiti ž njimi. Hrup je vedno silnejšl. Ob četrt na 3 popoldne je predsednik grof Tisza zapustil svoje mesto in oddal predsedstvo podpredsedniku pl. Bečttyju. HruŠč in trušč traja nezmanjšano dalje. Opozici-jonalni poslanci so dobili zopet nove instrumente. Ob tričetrt na 3 |e predsednik Beotty ob zaglušnem direndaju suspendiral sejo. Kakor se govori, namerava večina prepustiti opoziciji da razgraja toliko časa, dokler se ne utrudi in ne bo mogla več nadaljevati hrupa. Mogoče Je torej, da bo seja trajala pozno v noč. Zaradi tega Je opozicija, izpoznavši, da jo hočejo utruditi, izpremenrla svojo taktiko. Hrup nadaljujejo samo nekateri postanci, drugi pa se odpo-aivajo v kuloarjih. Tekom seje Je prišlo med poslancem Gezo Kubinyjem, pristašem vladne stranke, ia opozicijonainim poslancem Smrecsanyjem do ostrega spora. Posl. Smrecsanyi je za-kiical posl. Kubinyju: »Plačani lopov!-, ■akar mu je Kubinyi poslal svoje priče. Policija v zbornici. Ob poli 4 je predsednik zopet otvoril sejo in strahoviti hrup se Je začel iznova v Se hujši meri. Ob tri četrt na 4 |e predsednik grof Tisza prekinil sejo že četrtič. Kmalu nato pa je vstopil v dvorano višji policijski nadzornik Pawlik s sto možmi polici:e. Večina Je zapustila dvorano, v dvorani Je ostala le vsa opozicija z grofom Julijem Andras yjem na čelu. Višji policijski insek-*or Je zastonj skušal pregovoriti one po- slance, ki |ih Je izključil predsednik grof Tisza, da bi zapustili dvorano. Levica Je kričala: „Mi ne pojdemo 1 Policija mora uporabiti orožje! Nikogar ne odpeljete odtod I« Skoraj dve uri se Je trudil višji policijski inspektor Paw ik, da bi pregovoril izključene poslance, da bi sami odšli iz dvorane, in je med tem časom večkrat tudi odšel iz dvorane iskat si novih navodil pri predsedniku grofu Tiszi. Kakor hitro Je hotel prijeti kakega poslanca, so ga odrinili drugi poslanci. Ko se Je zdelo, da se hoče Pavvlik približati grofu Appony|u, je zaorii kl/c: mKdor se loti grofa Apponyja, bo mrtev /" Hrupni prizori so se nadaljevali, ko se je Pavvlik približal grofu Apponvju. Medtem pa so iztrgali poslanci policijskemu komisarju iz rok listo izključenih poslancev in jo raztrgali na drobne kosce. Ob 6 zvečer traja hrušč in trušč dalje. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Po 6 je po zval Pawiik dva stražnika, caj odpeljeta poslanca grofa Semseya iz dvorane. Poslanca pa so obkolili njegovi prijatelji, da g> stražnika nista mogla odstraniti. Grof Mihael KaroIyi se je preril skozi skupino poslancev in začel tolči po stražnikih s pestmi. Stražnika sta se morala umakniti. Nato Je zapovedal višji nadzornik Pawlik dvema stražnikoma, naj odpeljeta iz dvorane poslanca Szmrecsaoyja. Eden stražnik se je uprl in ni hotel izvršiti povelja Opozicija je začela radostno vzklikati. Del galerije Je začel aplavdirati. Opozicijonalm poslanci so zapeli Košutovo himno. Upornega stražnika so odpeljali iz dvorane. Poslanca Štefana Jarmyja je ob za-glušnem kriku opozicije neslo pet stražnikov iz dvorane. Posl. Jarmy se je upiral z vsemi močmi, a končno so ga stražniki le premagali. Jarmy se Je onesvestil. Po polurnem direndaju je vstopila v dvorano cela četa stražnikov, da bi odstranila iz dvorane vse opozicijonalne poslance. Tu je prišlo do naravnost besnega metež In pretepa. V prvi vrsti stoječi poslanci so se postavili v bran z vsemi silami in začeli biti s pestmi po stražnikih. Stražniki so vračali udarce. Brata posl. Jarmyja so štirje stražniki za roke in noge nesli iz dvorane. Prizori, ki so se vršili, so bili naravnost nepopisno divji. Policija je odvedla iz dvorane še na-daljne poslance, med njimi tudi grofa Alberta Apponyja, kateremu pa se je posrečilo zopet se vrniti v dvorano. Grof Mihael Karotyi se je iztrgal policajem in pobegnil med klopi, kjer je ome dlel. Zdravniki rešilne postaje so mu priskočili na pomoč. Nato so odpeljali iz dvorane posl. grofa Teodorja Batthyanyja, ki se jt tudi energično upiral. Kmalu nato pa so se zopet vrnili vsi poslanci, ki so jih odpeljali iz dvorane, da so bile klopi opozicije zopet skoraj popol noma zasedene. Policijski nadzornik Pćwiik je ponovno pozval opozicijonalne poslance, naj se odstranijo iz dvorane, česar pa niso hoteli storiti, nakar Je bilo zopet več opozicijonalnih poslancev odvedenih iz dvorane Posl. Lovatzyja niso mogli odpeljati iz dvorane, čeprav ga je prijelo šest stražnikov Nato je prosil Pawiik posl. grofa Apponyja, naj zapusti dvorano. V kuloarjih je imel nato grof Julij An drassy na opozicijonalne poslance nagovor, v katerem je izjavil, da Je treba enotno postopati, in jih poživljal, naj pridejo k skup ' nemu posvetovanju o nadaljnem postopanju ! v hotel „Panonia". Medtem so privedli iz dvorane zopet nadaljne poslance, ki so se upirali z vsemi mečmi. Med njimi Je bil tudi posl. Martin Lovacsy, ki so ga tokrat, i četudi z največjo težavo, izvlekli iz klopi in odntsii iz dvorane. Grcf Apponyi, ki je po tozadevni cd redbi predsednika grofa Tisze, kateremu ji policijski inšpektor poročal o zadevi, ostal v d-orani, Je izjavil policijskemu inšpektorju Pawl;ku, da odidejo poslanci prostovoljne iz dvorane, če odide prej policija. Policijsk inspektor Je dal tozadeven ukaz, nakar je opozicija, ki Je štela vsega skupaj še 14 oseb, zapustila dvorano. Ob četrt na 9 jt bila dvorana prazna. Nadaljevanje seje. Ob 8 35 zvečer je predsednik grof Tisza zopet otvoril prekinjeno sejo z dolgim nagovorom, v katerem je kratko omenjal dogodkov tekom seje, ki morajo vsakega pravično mislečega Ogra napolniti z žalostjo. Predsednik je nadaljeval: .Naša dolžnost je, da čuvamo moralne zaklade, ki si Jih Je narod priboril v slavni zgodovini, in si jih ne pustimo oropati". Predsednik Je svo|e dosedanje ravnanje opravičeval z določbami poslovnika in izjavil, da bi bil brezvestnež predsednik, ki ne bi napram takim atentatom vi šil svoje dolžnosti. Predsednik je nato vprašal zbornico, ali naknadno vzame na znanje njegove odredbe. (Viharno odobravanje). Potem je bilo sklenjeno, da se številni opozicijonalni poslanci izroče imunitetnemu odseku, med njimi poslanci grofi Andrassy, Karoly, Zichy, oba grr.fa Batthyany|a, grof Esterhazy ter poslanci Hollo, Desy, Lovacsy in Dezider Polonjl. Imunitetnemu odseku Je bilo naročeno, naj poroča tekom 24 ur. Seja sedaj, ob 10 zvečer, še traja dalje. BUDIMPEŠTA 17. Ob 1150 ponoči. V Kor.) Predsednik grof Tisza je prečital nato kraljevi reskrlpt v zadevi izvolitve delegacij. Reskript je bil sprejet z navdušenimi ovacijami kralju. Volitev v delegacije je bila postavljena na dnevni red jutrišnje seje. Nato [e povzel za besedo finančni minister, da poda finančni ekspoze. Seja traja dalje. DUNAJ 17. (Izv.) Privatno poročajo iz Budimpešte o dogodkih v današnji seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora, da so bile v onem metežu med opozicijonalnimi poslanci in policijo enemu poslancu izvin(ene roke, dvema pa noge. Poslanec grof E?zter-hazy je bil ugriznjen. Trije postanci so omedleli. Poslanci so obdelovali stražnike s pestmi in črevlji. Več stražnikov je bilo lahko ranjenih. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Zbornica Je z velikim spoštovanjem vzela na znanje kraljevi reskrlpt, zadevajoč otvoritev zasedanja. Končna je bil vzet na znanje tudi reskript v zadevi sklicanja delegacij. Volitve v delegacije se izvrše v jutršnji seji. BRZOJAVNE UESTi. Avttrijska delegacija. DUNAJ 17. (Kor.) Sprejem avstrijske delegacije pri cesarju se bo vršil v torek, dne 24. t. m. ob 1 popoldne v cesarskem dvoru. Prva plenarna seja avstrijske delegacije bo v torek, dne 24. t. m., ob 4 popoldne. Na dnevnem redu so nadomestne /olitve v odseku. Za dan 24 septembra je predsednik Dobernig sklical konferenco načelnikov, nji hovih namestnikov in rtferentov posameznih odsekov, da se določi delovni program delegacij. Trgovinsko ministrstvo. DUNAJ 17. (Izv.) V politiških krogih se govori, da se je ministrski predsednik grof Stii ghk začel pogajati z ravnateljem poštne hranilnice dr. pl. Schusterjem, da bi prevze portfelj trgovinskega ministrstva. Imenovanje novih članov gospodske zbornice. DUNAJ 17. (Izv.) Od zadnjega imenovanja članov gospodske zbornice je umrlo osem članov. Verjetno je torej, da bo v najkrajšem času imenovano osem novih članov gospodske zbornice. Run na podružnico „Živnostenske". KRAKOV 17. (Izvirno) Na tuka|šn|o jodružnico „Živnostenske banke" so vlagatelji včeraj in danes uprizorili pravcati run. Dvignjenega je bilo včeraj in danes )kreg pol mi'ijona kron, to pa z ozirom na to, ker Je „Živnostenska banka" prizadeta -»o konkurzu krakovskih bančnih tvrdk Ka-hane in br^ta Eibenschiitz. Prvi mohamedanski Sokol. SARAJEVO 17. (Izv.) V bajramskih praznikih je prvikrat nastopil v Sarajevu po nohamedancih ustanovljeni Sokol. Pri nastopu novega Sokola je sodelovala fanfara hrvatskega sarajevskega Sokola. Prisrčno ovacijo so napravili mohamedanski Sokoli svojemu ustanovitelju, dež. poslancu Halilu Bašiču. Mohamedanski Sokol nosi navadni sokolski kroj, ima pa namesto sokolske Čepice rdeč fes, na katerem je spredaj pritrjen polu mesec z zvezdo. Sokolsko pero je vtak-njeno med polumesec In zvezdo. AvijatiSki višinski rekord — 5600 m. PARIZ 17. (Izv ) Kakor poročajo iz VilIacoublayja, je avijatik Le^agneauz dosegel danes dopoldne višino 5600 m in tako potolkel vse dosedanje višinske rekorde. Železniška nesreča. BELGRAD 17. (Kor.) Ob 2 ponoči Je belgrajski konvencionalni vlak trčil na postaji Kusadak ob tovcrnl vlak. Neki belgrajski odvetnik in dva Macedonca so bili težko ranjeni, vlakovno osobje pa lahko. Mladoegiptovsko gibanje. ŽENEVA 17. (Izv.) Kakor vsako leto, te je vršilo tudi letos ob obletnici zavzetja Kalre po Angležih v Ženevi zborovanje mladoeglptovskega komiteja. Sklenilo se Je, da se odpošlje angleškemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri se odločno protestira proti ustanovitvi postaje za angleško vojno brodovje v AleksandrljJ in se zahteva, naj Angleška v smislu svoje obljube umakne svoje čete iz Egipta. Zastopstvo mladoeglptovsklh teženj v interparlamentarni ronferenci je bilo poverjeno predsedniku zborovanja dr. Fahmyu. Železničarska stavka na Španskem. MADRID 17. (Kor) Delegaci|a katalonskih železničarjev Je izjavila, da je pričakovati v najkrajšem času izbruha stavke, ker so železnlčarske družbe v Siragossi odklonile zahteve železničarjev. BARCELONA 17. (Kor.) Železničarji so oficijelno proglasili stavko. Revolucionarno gibanje v ruski armadi. PETROGRAD 17. (Izv.) Danes |e bilo v Sebastupolu zopet aretiranih več mornarjev zaradi revolucionarne propagande med moštvom vojne mornarice. Homatije na Balkanu. Novi boji v Severni Albaniji. ČETI NJE 17. (Izv.) Te dni so se na novo pojavili boji med Maiisori in turškimi četami. Čete so streljale tudi s topovi. Ena kroglja iz topa \č pri tem priletela ca črnogorsko oz-mlje, proti čemer Je črnogorska vlada protestirala pri turškem odposlanstvu. V ozemlje Gruda Je bilo odposlanih iz Skadra tisoč mož, da pridejo na pomoč tamošnjim turškim četam. Pri korakan|u skozi ozemlje Kastratl pa so jih ustaši odbili in vojaki so se morali vrniti, hoteč po skaderskem jezeru dospeti cilj. Ker so Kastrati preprečili tudt Izkrcanje v svojem ozemlju, so se pomožne čete izkrcale pri Grabovnld, ter stopile takoj v akcijo. Prišlo Je do boja, v katerem so bile iste potisnjene nazaj. Maiisori so pri tem uplenili 400 mavzerjevih pušk. Izstop iz mladoturSke stranke. CARIGRAD 17. (Izv.) Dva arabska poslanca sta naznanila mladuturškemu klubu svol Izstop iz mladoturške stranke, ker Mla-doturki nočejo podpirati arabskih zahtev. Položaj v Car gradu. CARIGRAD 17. (Izv.) Z včerajšnjim dnem je poteklo šest tednov, kar Je bilo nad Carigradom proglašeno obsedno stanje. Če se torej obsedno stanje ne proglasi iznova, zavladajo v mestu zopet redne razmere, česar pa nI pričakovati, kajti včeraj je priplula pred Carigrad in se tu zasidrala večina turške torpedne flotilje, iz česar se da sklepati, da vlada pripravlja zopet nekaj novega zlasti z ozirom na skorajšnje državnozborske volitve in zopet 10 zasedanje državnega zbora. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, namerava tu»ška vlada odvzeti aktivnim častnikom državnozborsko volilno pravico zaradi agitacij mladoturškega komfteia med vojaštvom, Prihod torpedovk pred Carigrad se spravlja v zvezo tudi s tem namenom turške viade, ki si vsled omenjenih mla-d turških agitacij nI svesta zvestobe vojaštva na kopnem. Boji ob črnogorski meji. CETINjE 17. (Izv.) Med vstašklm! Maiisori in turškim vojaštvom se b«je že več dni ljut boj, ki je, kakor se more soditi po pripovedovanju beguncev, katerih prihaja vedno več preko meje, nesrečen za turško vojaštvo. Maiisori so baje popolnoma obkolili turško vojaštvo. Turkov je pa padlo veliko število, vje!i so Jih pa tudi že okrog sto. Kakor zatrjujejo pribežniki se turško vojaštvo umika in zmagajo getovo Maiisori. Iz Skadra je odšlo na pomoč turšktriu vojaštvu v gruškem okraju 1000 mož ska-drske posadke, ki pa so naleteli na mrčan oddelek Albancev, ki Jih Je potisnil nazaj. Turkom se godi vedno slabše ; v eni s rni bitki so izgubili nad 400 pušk. Ker ima turško vojaštvo s seboj tu Ji topove, se pogostoma dogaja, da padejo ;topovske kroglje tudi na črnogorsko ozemlje, kjer tvorilo veliko nevarnost za domaČe ! prebivalstvo, Črnogorska vlada je vsled tega , protestirala v Carigradu. Najnovejša poročila zatrjujejo, da Je tudi fltran II. EDINOST51 št. 261 V Trata, dne 18 septembra 1912. mesto Skadar v resni nevarnosti, da ga za- j vzamejo vstaški A banci. Turška vlada je i proglasila nad Skadrom cbsedao stanje. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. RIM 17. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih presojajo situacijo v mirovnem vprašanju zelo optimistično. C \RIGRAD 17. (Izv.) V splošnem se smatra, da je sklenitev miru le še vprašanje nekaterih dni. Tekom bajramskih praznikov je turški ministrski svet pretresal dogovore necfici|alnih zastopnikov obeh vlad ter jih odobril z malenkostnimi izpremembami. Nato |e poslal elaborat nazaj v Švico, da se končno uredi. Edina zapreka je le še vprašanje časa proglasitve sklenjenega miru. ita lija namreč zahteva, da bi se mir preglasil takoj, ko bodo mirovna pogajanja oficijelno končana in podpisana, dočim pa želi Turčija, da bi se proglasila sklenitev miru šele po končanih turških državnozborskih volit vah in otvoritvi turškega parlamenta. Vprašanje suverenitete se je baje rešilo tako, da pripade obrežje, kolikor ga je Italija zavzela, Italiji, dočim pa bi zaledje bilo progtaŠeno s posebnim proglasom za interno sfsro Italije. DUNAJ 17. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih prevladuje mnenje, da je italijanska vlada zato tako pospešila, ozi roma tako hitro prekinila mirovna pogajanja v Švici, ker jI ne da miru koncentracija francoskega vojnega brodovja v Sredozem skem mo^u. Obenem pa sodijo tukajšnji diplomatski krogi, da seje v dosedanjih mi rovnih pogajanjih med Italijo in Turčijo re šilo edino le vprašanje suverenitete nad okupiranim ozemljem v Libiji, dočim pa se vsa ostala vprašanja rešijo pozneje ob primernejšem času. Iz Pariza javljajo, da Italija najbrž ne sprejme administrativno Tripolitanije in Ci-renalke v svoje kraljestvo, temveč da pusti obema deželama lastno upravo. Obenem prevzame Italija tudi del turškega državnega dolga, ki bo odgovarjal zavzetim deželam. Poleg pa bo plačala Italija Turčiji tudi nekako odkupnino. V Egejskem morju zavzetih otokov Italija ne vrne Turčiji. Avstrija in Albanija. t. Zaderski »Narodni list" je začel piiua-iati ciklus člankov pod naslovom „Avstrija In Albanija", torej o vprašanju, ki je važen sestaven del balkanskega problema sploh in pereče vprašanje avstrijske politike na Balkanu še posebej. Vprašanju bodoče usode Albanije treba torej se stališča avstrijskih interesov posvečati posebno pažnjo. Zato računamo, da bo zanimalo naše čitatelje, ako damo nekoliko posnetkov iz omenjene zanimive razprave v zaderskem listu. V nobenem vprašanju se diplomacija Avslro-Ogrske monarhije ne kaže tako nespretne in kratkovidne, kakor na reševanju albanskega vprašanja. Na reševanju tega za monarhijo in za druge balkanske države toli važnega vprašanja, je zamenjevala ta diplo-macija že toliko smeri in načrtov, napravila toliko velikih taktičnih progreškov, da se človek mora res čuditi njenemu omahova nju in zaletavanju. Danes ubira eno pot, Jutri drugo. Kakega razložnega in zdravega umevan]a še ni bilo v tem vprašanju. Iz početka je Avstrija vodila svojo po Utiko v Albanifi na religijoznl bazi in sicer na Čisto katoliški. Ko pa je videla, da se s tako politiko malo doseza, se je lotila čisto imperialistične politike v duhu Blsmarcka. A ko je zopet videla, da tudi taki politisi ne cvetejo rože v Albaniji, je začela podpirati aspiracije grškega naroda v Albaniji V zadnji čas je zapustila tudi to taktiko ter je začela med Albanci samimi iskati iskrenih prijateljev, zavzemajoč se pri turški vladi za njihov napredek in blaginjo. Avstrija je že v letu 1614. zadobila protektorat nad krščani v Albaniji in Make doniji z dogovorom, sklenjenim na Dunaju med Matijo in Mehmedom I. To pravo do protektorata Avstrije je bilo obnovljeno in potr eno v Karlovcu leta 1699. med Leo poldom I. In Mustafo II. V istem letu je sultan priznal avstrijskemu vladarju pravico, da more vsaki čas preko svojega odpo slanca intervenirati, ako bi se katolikom v Albaniji in Makedoniji dogodila kaka krivica. Na podlagi dogovorov v Požarevcu (1. 1718), v Belemgradu (1739) in v Si stovcu (I. 1791.), si je mogla osvojiti neome jen protektorat nad vsemi katoliki v turški državi. Ali tega ni storila, ampak se je ome|ala na dežele, ki so mejile žnjo: na Bosno, Hercegovino ia Makedonijo. No, protektorata na daljnjem vztoku tudi ni mogla vršiti, ker jej je v XVII., XVIII. in v prvi polovici XIX. stoletja manjkalo močne mornarice, s katere pomočjo bi bila mogla siliti turško vlado v spoštovanje svojih zahtev. Potem je — kakor znano — Francija prevzela protektorat nad krščani na Vztoku. Po prizadevanju Avstrije so tekom časa katoliki v Albaniji in Makedoniji zadobil neke pravice in svoboščine. Največ so Jih pridobili v letu 1856. V krajih, kjer je veČina prebivalstva katoliška, |im je bilo dopuščeno zidati cerkve in ustanavljati samo stane, bolnišnice in šole. Te privilegije je Avstrija izposlovala indirektno za-se. Turki pa vzllc protektoratu Avstrije niso j odnehali od proganjanja raje v Albaniji in Makedoniji in je moral avstrijski poslanik često intervenirati pri turški vladi. Turčiji seveda niso ugajale take intervencije in je prigovarjala, da taka vmešavanja v njene notianje stvari žalijo čast in reputacijo turške države. Avstrija pa se je sklicevala na dobljene koncesije in ni odnehala niti za las od svojih pravic. Protektorat Avstrije ni trpel niti po členu 62. berolinskega kongresa, ki je tudi drugim diplomatskim agentom in konzulom dajal pravico do interveniranja v slučajih kake krivice, dogo-divše se njihovim podanikom v Albaniji. Da je katera druga država imela toliko let protektorat nad krščani v Albaniji, bi se bila gotovo bolje okoristila. Pripravljala bi bila teren za širše politične operacije. Ali avstrijska diplomacija se ni zavedla tega. V svoji kratkovidnosti ni nič storila, da bi postala pri večini Albancev popularna, marveč se je naravnost omrazila se svojo dvolično politiko. Najbolj se je naslanjala na duhovščino, posebno jezuite. Namesto pa da bi *aj storili za Avstrijo, so jezuitje pripravljali teren __ Italiji. Ta se Je začela zanimati za Albanijo, češ, da je tam 50.000 Italijanov, a nad milijon „latinov". S politiko, ki jo je vodila Avstrija do leta 1895. v Albaniji, ni mogel biti zadovoljen nikdo, razun — Rima! Gsspoda na Baliplatzu na Dunaju so hitro spremenili smer svoje politike in so se z vsem ognjem vrgli na imperialistično politiko v duhu Bismarcka. Na vseh straneh so začeli ustanavljati Šole in dovajati učitelje iz monarhije, posebno pa iz Dalmacije. In to za Jako drag denar. No, tudi s to politiko ni imela Avstrija vspeha, ker je bila baza, na kateri je delala, povsem zgrešena. Učitelji si niso znali pridobiti nikake popularnosti med na rodom, marveč so bili silno obsovražljeni. Tudi avstrijski konzuli niso bili priljubljeni radinjihove nadutosti in birokratske okorelosti in radi njthovega pajdašenja s turškimi oblastmi. Razun tega se je tudi sedaj od strani Avstrije nehote delalo v interesu Italije, ker se je v avstrijskih šolah predavalo izključno v Italijanskem jeziku. K širjenju italijanskega jezika v albanskih pristaniščih je pripomogla mnogo tudi paroplovna družba Lloyd se svojim uradnim jezikom. Kakor da se je Avstrija vendar zavedla tega, je v zadnje čase začela uvajati nemški jezik v svoje šole, čemer so se seveda Albanci jako — tačudili. Kako je pa Italija postopala v Albaniji, to bomo videli v prihodnjem članku. Tržaško vodovodno vprašanje. Ko se je v tržaškem mestnem svetu vršila debata o vodovodnem vprašanju, so razni listi očitali našim zastopnikom v mestnem svetu, češ, da v vprašanju ne zavzemajo nlkakega določenega stališča. Pa tudi nam se je očitalo, da temu, za naše mesto velevažnemu vprašanju ne posvečamo dovolj pažnje. Razprave vodovodne enkete pa so dokazale, da je to vprašanje tako icomplfcirano, da si še veŠčak ne more napraviti jasne in odločne sodbe, kamo-li še lajik ? 1 Vsakdo, ki je pazno zasledoval razprave te enkete, je moral priti do u ver jenja, da pač ne gre, da bi okoli tega, za razvoj našega mesta tako važnega vprašanja krpa rili nestrokovnjaki. Stvar je konečno tud; prišla v oni tir, ki je edino pravilen: izročena je strokovnjakom, ki imajo izreči svojo konečno sodbo. Vendar se stvar povrne na dnevni red morda še pred Božičem ia zato smatramo za potrebno, da čitateljem pojasnimo bistvo tega vprašanja. Da je voda iz Brojenice slaba in draga, je znana stvar. Znano pa je tudi, da vode v poletnem času dostikrat primanjkuje. Poleg tega torej, da je ta voda slaba in draga, je je tudi premalo. Na podlagi iz-|ave veščakov bi moral imeti Trst na raz polago za vsakega prebivalca 150 litrov vode na dan, dočim je ima danes na razpolago komaj polovico te množine. Z naraščanjem prebivalstva bo seveda tudi pomanjkanje vode vedno večje. Zato je nujno potrebno, da se Trst poskrbi z novim vo dovedom, ki bo dajal dovolj in dobre pitne vode. To potrebo so tržaški mestni očetje spoznali že pred tridesetimi leti; kljubu temu pa je Trst ostal do danes brez vode. Svoj čas so bili sicer že napravljeni vsi, :udi podrobni načrti za vodovod iz Rižane; mestni svet Je tudi že dovolil potrebne kre dite, a tedaj so še-le prišli na to, da je premalo vode in da si je poleg tega tudi istrska dežela prihranila pravico do njene uporabe Tedaj Je prišel na tapet vodovod it Bistrice in Reke. Mesto je vložilo že leta 1885 prošnjo, da sme vzeti iz Bistrice potrebno množino vode, a je dobilo še-le letos 1896 — torej 11 let pozneje — dovoljenje za 12000 kubičnih metrov na dan. Tržaška občina se je bila tudi že pogodila z lastniki mlinov in drugimi interesenti, ki -o imeti pravico do uporabe vodnrh sil, tako, da bi bila mogla že začeti z gradnjo Ali, kakor je vladajoča večina mestnega sveta zanemarila že toliko važnih vprašanj je pustila (udi vodovod iz Bistrice zaspati. Naša slavna mestna uprava Je namreč odlašala toliko Časa, da je konečno zapadla koncesija za vodo in da so zapadle odstopne izjave glede vodnih pravic Ko bi torej sedaj mislili na vodove d is Bistrice, bi morali začeti povsem z nova. V tem slučaju je predvsem nevarnost, da občina koncesije sploh ne bi dobila, ali pa bi se to zavleklo tako na dolgo — v najugodnejšem slučaju več let — da bi mejtem že nastopilo v Trstu stalno pomanjkanje vode. To so gotovo zelo važni razlogi, ki sedanjo večino, — ki pa ni drugo, nego kri in meso prejšnih večin mestnega sveta — opra vičuje, da ne more prevzeti na-se te odgo vornosti. Umevno je zato, da vsled tega ta večina še nikakor ni opravičena, za svoje prejšnje grehe. Ali grehov minulosti se za enkrat ne da popraviti in zato se je večin odloČila, da napelje v Trst vodo iz Ti-mave. _ (Pride še.) Domače v&§tiB Osebne vesti. — Črnogorski kraljevič Mirko Je s svojo rodbino in s spremstvom odpotoval včeraj zjutraj z Lloydovim parni-kom „Baronom Gautschem" v Kotor, odko der se vrne na Cetinje. Včeraj popoldne ob 4 36 je prispela z vlakom državne železnice grška princezinjj* Sofija, soproga grškega prestolonaslednika. Vkrcala se je takoj na Lloydov „Bregenz*, kf bi bil moral odpluti že ob 2 popoldne, pa je imel zaradi prihoda grške princezinje triurno zamudo. Princezinja se je odpeljala v Pirej. Egiptovski podkralj Abbas II. Hilmi, o katerem smo poročali včeraj, da se je v nedeljo odpeljal v Benetke, je Šel v Pariz, ne pa v Benetke, izpremenivši v zadnjem tre-notku svoj prvotni namen. Dvorna ve«t. Nadvojvodinja Marija Jožefa s sinom nadvojvodom Maksimilijanom ter spremstvom se je včeraj zjutraj, vračajoi se z dunajskega evharističnega kongresa, z Uoydovim parobrodom,Baronom Gautschern* odpeljala na Brionske otoke. Z istim parobrodom sta se tudi cdpe Ijala preko Pule v Dalmacijo in na dalje na Kif in v Atene saksonski kraljevič Jurij s svojo soprogo Marijo Imakulato, ki sta bila v Miramaru kot gosta nadvojvodinje Marije J jžefe. „Učiteljskemu Tovarišu", kolikor gre njemu! Pod naslovom: „Edinosti", koliicor gre njej" se povrača „Učiteljski Tovariš* k vprašanju učnega jezika v šoli pri sv. Lucij« na Pfranščini. To pot zožuje našo „krivdo" na očitanje, da ne Informiramo javnosti vsaj teden dni potem, ko Je storil to že „Piccolo*. Mi pa odgovarjamo, da oni, ki mu je res za stvar, skuša kako nastalo nevšečnost poravnati mirnim prijateljskim potem, ne da bl razburjal javnosti in tako eventuelno pro-vzročil še veče zlo. Tako smo storili mi in smo gotovo le koristili stvari. Smo tudi povsem zadovoljni. Te zadovoijnosti nam nič ne zmanjšuje dejstvo, da ni zadovoljen z nami dopisnik „Učiteljskega Tovariša", ker nam ni bilo v prvi vrsti za napad. Posebno se nam zdi sumljivo, da „Učiteljski Tovariš* z ene strani — kakor za-trja — tako pazno zasleduje vprašanje rečene šole, da pa na drugi strani ni „zasledil* v našem listu opsto-vanega obvestila, da je vprašanje povoljno rešeno v vsestransko zadovoljnost. V drugem sporočilu smo celo navedli konkretne podrobnosti o načinu rešitve. In ne meneč se za vse to „Učiteljski Tovariš" jednostavno ponavlja svoje napade, do-dm bi — če bi mu bilo res le za stvar in ne za napad — beležil zadovoljstvom, da (e vprašanje povoljno rešeno. Velekarakteri stičen za lojalnost „Tovariševega" dopisnika je tudi pasus, naslovljen na našo adreso: „Prav pa Je, da slovensko Ciril - Meto-todovo družbo pripoznate za svojo dobrot oico, ali za to družbo smo žrtvovali in še žrtvujemo Slovenci iz vseh dežel, in tedaj smemo morda tudi mi časih kakšno blek-nitl. Le manj kampanilizma in manj bojazni za zasluge!" V tem sporu pa gre v resnici za Šolo pri sv. Luciji, ki Jo je ustanovila istrska družba sv. Cirila in Metoda. Mari tudi za to družbo žrtvujejo Slovenci iz vseh dežel ?1 Sploh gospoda tudi v zadnjem članku tako mešajo in motajo, da nepoučeni ne more pogoditi, da gre za stvar, pri kateri nima tržaško vodstvo nikake odločilne besede. Saj smejo tudi oni „blekniti", kadar hočejo. Nikdo Jim ne krati te pravice. Samo ledno zahtevamo od njih: da se vsaj nekoliko 1 o J a 1 n e J e* drže — resnice!! Za Družbo. — Podružnice CM v Sv. Ivanu, Vrdelci, Lonjerju, Rocolu, Bazovici in Trebčah imajo svojo skupno veselico v nedeljo 22. t. m. v „Nar. domu" v Sv. Ivanu ; isti dan bo tudi cvetlični dan. Že v soboto bodo hodile naše požrtvovalne go-spice v trgovine in ponujale cvetk; tudi po privatnih hišah bodo hodile in upajo, dn bodo povsod ljubeznivo sprejete. Zato pro simo uljudno vse one, ki imajo kaj cvetlic, naj jih hranijo do sobote, potem pa da Jih oošljejo v otroški vrtec v Sv. Ivanu. So nekatere družine, ki imajo cvetlic pa se ne brigajo, ali pa ne vedo ničesar o namera *anl prireditvi; zato so dolžni zavedneni, da take poučijo in jih prosijo cvetja. — Skrbeti se mora, da so cvetlice darovane, da bo uspeh tem povoijnejši. Vsak dar bo s hvaležnostjo sprejet. Torej zavedni rodoljubi: sprejemajte naše gospice uljudno v vaš h hišah in ne jemljite jim poguma na rodoljubnem delu ! Gg. cenzorji naših Hitov niso postali nervozni samo pri nas v Trstu, ampak tudi v Puli. Izlasti so občutljivi ob vsaki besedi 0 jezikovnih razmerah na naših sodiščih. .Našo Slogo" v Puli je tamošnji cenzor zasegel večkrat zapore oma. — Nu, „Naša Sloga" ga pa opozarja, da Je v zmoti, ker je vsa proganjanja in vse konfiskacije ne odvrnejo, da ne bi vsikdar odločno branila naših narodnih pravic na vseh poljih javnega življenja. Proganjanja in tlačenja so še vsikaar prinesla narodom — svobodo!! Iz Sv. Križa. Odkar se f* ustanovila ori nas Ciril Metodova podružnica, še nisem čital kakega poročila o njenem delovanju. Ne vem, ali je odbor tako skromen, ali kali? Toda bodi kakorkoli, hočem jaz podati poročilo, — poročilo o večletnem njenem delovanju. Ali čitatelj naj se ne ooji, da ga bom mučil z dolgim poročilom: s suhoparnimi izdatki in prejemki in izkupički družbinega blaga. Evo ti: zbirke na korist družbi: nič; prireditve na korist družbi: nič ; razpečavanje družbinega biaga: nič. Nabiralniki so nekje po kotih zaprašeni; pravila zaprašena; skrb odbornikov za podružnico zaprašena 1 Na vsej črti torej prazna ničla. Poživljalo se je večkrat odbor, naj bi se vzdramll, a — on spi in molči. Ko se |e .Lega Nazionale" predrznila prirediti ples v Sv. Križu, smo pričakovali, da se odbor vsaj ob tej laški predrznosti vzdrami, a — on spi in molči. Niti na take impulze naša podružnica ne reagira. Odbor! Vzdrami se, sicer bomo mislili, da ste ustanovili mrtvorojeno dete. Kaj se temu zgodi, pač veste: se ga pokoplje. In ljudi, ki bi ustvarili življenj in bi to življenje negovali, je menda dobiti tudi v Sv. Križu ! X. Dom na VrMču pri Kranjski Gori bo še v nedeljo 22. t. m. oskrbovan, kakor še ves ta čas, ko Je vreme zopet pc kazalo na Gorenjskem najlepše svoje lice. Pot do „Doma" je brez snega in vrhovi v polni čistosti. Kdor se misli odškodovati za po etje, na Vršič pri Kranj ki Gjri! Konjske dirke na Montebellu Danes je 6. dan konjskih dirk na Montebellu. Program je zelo zanimiv. Zahvala. Minul Je krasen dan pevske slavnosti — proslave slovenske pesmi — na Prošeku, dan iskrenega pobratimstva tn srčne vzajemnosti. V duši nam vstajajo nepozabni spomini na vas, dragi bratte in mile sestre, ki ste prihiteli v tako mogočnem šte.ilu na naš kršni slovenski Prosek, da poveličate slavnost našega 25>etnega društvenega delovanja za prosvtto našega naroda in povzdigo slovenske in slovanske pesmi, da se z nami radu ete. Iz k pečega srca nam prihajajo čutila, da izrekamo vsem in vsakomu posebej najiskrenejšo zahvalo za izkazano naklonjenost katere smo bili deležni v tako obilni meri. Izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo : g-Gojmi^u Kreku, uredniku „Novih ako do»" za soudeležbo in za prireditev „H jd ihove* spominske številke N A, vsem časopisom, posebno „Edinosti", kateri so vse priprave za slavnost podpirali in odposlali na slavnost svoje poročevalce, „Gasbeni Matlci" Ijubljanski, Zvezi slovenskih pevskih društev, Zavezi jugoslovanskih uiit. društev za častna odposlanstva, g. M. Hubadu in pevskemM zboru Glasbene Matice ljubljanske za krasen venec z dragocenimi trakovi, g. Enilu Adamiču za uglasite/ krasne slavnostne himne „Ecce dolor", sodelujočim društvo a in p«s-vovodjem, pev. dr. Slavec iz Ljubljane, Ljubljanski zvon iz LJubljane, Slavec iz Ricmanj, Velesila iz Skednja. Trst iz Trsla, Zarja iz Rojana, Draga iz Svetega, Dom iz Repneg?, Danica iz Kontovelja, Skala to Križa, Čitalnice od Sv. Jakoba in pev. ods. Sokola iz Komna za trud in sodelovanje, vsem drugim pevskim in narodnim druStvom za tako veličastno udeležbo, g. arhitektu Al. Kalinu za napravo lepega načrta in vodstva pri izvršitvi veličastnega arhltektoničnega slavoloka, mestnemu magistratu ljubljanskemu, Sokolu v Solkanu in Komnu, pev. društvu Tomaj in Velesila, gg. Caharija, Tance in Gruden iz Nabrežine za blagohotno posojilo zastav, tvrdkam Malalan, Martelanc in Znideršlč za posojilo lesa, NDO, Zvezi, slov. pev. dr. v LJubljani, Zvezi štajerski* in koroških narodnih društev v Celju, Savez« hrvatskih pjevačkih društava, hrvatskem* društvu Strossraayer v Trstu, za pozive aa udeležbo, Jamskemu odboru v Briščikih aa izredno znižano vstopnino, vsem odpoŠitja-teljem brzojavnih in pismenih pozdravov ia častitk, vsem, ki so z darovi ali preplača-m vstopnine gmotno žrtvovali za društvo, • češki narodni godbi za mirozov in bud-\ >lavnemu občinstvu, ki se je na tisoče i* vabilu, se udeležilo naše slavnostae ditve in s tem izkazalo izredne sim3a- 1 • do dragih gostov in do našega društva Sukna, lodi.e in modno blago gospode ia dame, prip< r«i« KAREL KOCIaN : : tovarna t»ukoa : : v Humpoloti (6edko). : : Uzorci transu. : : V Trstu, ane 18. septembra 1912. „EDINOST" št. 261 Htr«n IIL in vsem ki so na katerikoli način pripomogli da )e slavnost tako vspela. Izrekajoč še enkrat vsem najiskrenejšo zahvalo se hvaležno biležita za odbor pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku. Alojzij Oorjup, Ferdo Kenda, predsednik m. p. tajnik m. p. V opozorjen je. C. kr. pristaniško po-veljništvo nam Javlja: V preprečenje more b.tnlh nesreč, je strogo prepovedano skakati s parn kov na obrežje predno se je parnik ustavit in pristal kakor je predpisano. vkrcavanje in izkrcavanje se je posluževati izključno le v to določenih mostov. Kdcr bi se pregrešil proti tem predpisom, bo odveden na pristaniško poveljstvo in se uvede proti njemu oblastveno postopanje. Stariše in učence opozarjamo danes, ko je čas kupovanja šoiskih knjig, in raznih šoiikih potrebščin, na geslo: Svoj k svojemu l Naj ne znašajo svojega denarja tu-jincem, ko dobe vsega pri domačem pod jetju. GorenjČeva knjigotržnica in papirnica se je preskrbela s šolskimi knji gami in šolskimi potrebščinami. Svoji k svojim 1 _ Tržaška mala kronika. Trst, 17. septembra 1912: Zagoneten slučaj. Danes popoldne so našli pred vrati hiše št. 50 v ulici Moltn a vento ležati nekega precej starega moža v nezavesti. Poklican zdravnik rešilne po staje ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima starček na glavi težko poškodbo. Kdo in odkod je ranjenec, niso mogli dognati. Spravili so ga sicer k zavesti, a ne govori nič. Stanovanje ji je izpraznil. Vdova Marija Bolenčičeva, stanujoča v ul. S. Mau-rizio št. 4, je svoj čas obolela in odŠia dne 10. avgusta v mestno bolnišnico. Oskrbo svojega stanovanja je tedaj izročila hišnemu vratarju Franu Rudolfu, misleč, da ie tu v najboljših rekah. Ko Je prišla Bjlenčičeva sedaj iz bolnišnice, je našla stanovanje — prazno. Rudolf Je namreč poprodal vse in denar zapravil. Oškodovanka je stvar ovadita policiji, ki je aretirala „skrbnega" vratarja. Skozi okno je skočil. — V gostilni „Aila Ghiacceretta* v ul. dei Fornetli št. 1 je sedela okrog 11 ponoči med drugimi gosti tudi družba moških in ženskih, oa katerih je bilo več dobrih znancev policije, ker je imela že večkrat opraviti ž njimi. Kak povod Je bil, se ne ve; nastal pa jt med njimi prepir. Psovke so zečele leteti semtertja in konec je bil, da so se spoprijeli. Kozarci in vrčki so kar frčali po zraku Natakarji so morali pograbiti po stolih, da bi bili ločili. Najhujši med pretepači je bil 25letni mizar Viktor Perusi, stanujoč v ul. Ugo Foscolo št. 37, ki je metal okrog sebe vse, kar mu je prišlo v roke. Lastnik gostilne je medtem, videč, da razjarjene družbe ni mogoče ukrotiti, poklical policijo. Perusi boječ se aretacije, je pobegnil. Pretekel je v utico del Sale ter skočil v vežo št. 6, odkoder je hitel v drugo nadstropje. Odprl je oknj na stopnižšču in skočil skozi okno. Ker okno ni ravno previsoko od tal, se Perusi ni ravno pobil do smrti, pač pa si je zlomil levo nogo in se tudi sicer precej poškodoval. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki mu je podal prvo pomoč, potem pa so ga odpeljali v mestno bolnišnico kot aretiran ca. Nenadna smrt. Matildi Pogačar, stari 72 let, stanujoči v ul. della Pieta št. 8, Je postalo včeraj ponoči ob četrt na polnoči, ko se je odpravljala spat, nenadoma slabo. Zgrudila se Je na tla in je bila v par minutah mrtva. Zdravnik rešilne postaje je mogel konstatirati le smrt. Na lice mesta je prišel uradnik policijskega ravnateljstva, in ker je bila Pcgačarjeva podnajemnica sobe, v kateri je stanovala, pa je imela svoje lastno pohištvo, so uradno zapečatili sobo. Mrtvo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. V mestno bolnišnico so prepeljali -sncčl zasebnico Karolino Ferfoljovo, staro 50 let in stanujočo v ul. Francesco Cappello št 3. Ferfoljova je padla in si razdrobila desni gležvnf. Neroden izvošček. Včeraj popoldne je vozil po Miramarski cesti osemindvajset letni izvošček Ivan Ukmar s svojo dvov-prežno kočijo tako nerodno, da so se mu ljudje le komaj in komaj izogibali, da nisc prišli pod voz. Ukmar se ga je namreč na srkal, da je komaj še sedel na kozlu, kar pa ni trpelo dolgo, ker se je kmalu prevrnil na tla. Bil je aretiran. Zaradi tatvine. Pri jestvinčarju Žagarju (Sager), ki irna svojo trgovino na Acquedottu šr. 89, je bil uslužben 171etni I»an Pahor, rodom iz Renč in stanujoč v ul. Majollca št. 16. Pahor ni bil vreden zaupanja, ki ga mu je izkazoval gospodar, in je v raznih časih ukradel iz trgovine raznega blaga, kakor olja, kave, konjaka, Čokolade itd., vcega skupaj v vrednosti okrog 50 kron. Ukradeno blago je Pahor prodajal nekemu 19letnemu franu Boschinu iz St. Petra ob Soči. Gis/iodar pa Je končno le opazil, da *iu Pahor odnaša blago, in je stvar ovadil poMciji, ki Je na to aretirala Pahorja in Boschina. Društvene vesti. Telovadno druStvo „Sokol" v Trstu. Re ovne vaje za telovadce in netelovadce se vrše redno vssko sredo od 8 do pol 9. Pravico nastopanja v kroju . imajo le oni bratje, ki so dobro izvežbani v redovnih vajah. Za vaditeljski zbor: Ambrožlč, nač. Tržaška podružnica „Glasbene Matice" ima odborovo sejo jutri v četrtek 19. t. m. ob 9 zvečer v gornji dvoram restavracije „Balkan". „Trgovsko izobraževalno društvo" naznanja, da je d a n e s, v sredo prva seja novoizvoljenega odbora ob navadni uri zvečer. Občni zbor akademičnega društva „Balkan" se vrši v petek s o. t. m. ob 8. tn pol zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah z običajnim dnevnim redom. _ ODBOR. Mar. det. organizacija« Brošura N. D. O. je ravnokar izšla Obsega društvena pravila In razne zanimive članke. Neobhcdao potrebno Je, da si jo nabavi vsak član. Dobiva se jo v uradu N. D. O. in stane 12 vinarjev. Zidarska posredovalnica dela je ustanovljena za vse zidarje v Trstu in oko lici brez razlike narodnosti aH pa strank. Člani N. D. O. imajo iste pravice kakor vsak drug zidar. Ako se pripeti kakšnemu članu N. D. O. krivica, naj se obrne takoj na tajnika g. de Puppl, ki ima svoj urad v sobi na levo od posredovalnice. V slučaju da tu ničesar ne odora vi, naj se obrne koj na obrtnega inšpektorja; na vsak način po naj naznani slučaj v uradu N. D. O. N. D. O. pa že poskrbi, da bodo socijaln demokratje še bolj tiho, nego so sedaj ir najde še novih zdravil,' da bo socijalne demokrate še bolj „panala", nego jih je žt doslej. Okrajna bolniška blagajna v Trstu Vsi oni delavci, katerim se je dogodi a s strani okrajne bolniške blagajne kćkšno krivica, naj to ne naznanijo le posameznic svojim odborom skupin, ampak naj sporečt cel slučaj direktno centralnemu uradu N. D O. v Trstu (ulica S. Francesco d' Assisi št. 2) ker le v tem slučaju se bo moglo ozirati aanje in dati porrebnfh informacij. „Stavbinski delavec* se v svoji zadnj številki zopet zadira v N. D. O. Posebne izu je v želodcu krasno uspela petletnice in pa razvitje zidarske zastave N. D. O. Dasi veje iz vsega članka sovraštvo d< slovensk h zidarjev, se moramo vend ii čuditi, da je v zadnjem^ča^u svojo taktik le precej izpremenil. Še pred meseci jt poživljal svoje socijaino-demokratiške pri staše na boj zoper zidarje v N. D. O ter obetal kamenje in opeko. Danes pa nič več ne grozi, da naj socijalni demokratje >lovenske zidarje napadajo s kamenjem ir opeko ! Čudno 1 Časi so se izpremenili! Kaj pa, ko bi se bili gospodje sodrug ibali kljukastih §§, posebno pa onega para gn-fa kažensk ga zakona, ki ima številki 302 ?! Nekateri so celo tako hudomušni, da trde, da je ravno ta paragraf maisi kakšnemu sodrugu dal misliti in da je zat( vsa gonja proti zidarjem N. D. O. sedi j prestala. (§ 302 kaz. zak. pravi: „Kdor druge k sovražnostim zeper razne narode (ljudstva raznega rodu, verske alt drugt iružbe), posamezne vrste ali stanove državljanske družbe, ali zoper zakonito pri znane skupščine ali sploh prebivalce državt k sovražnim razprtijam med sabo nagovarja, spodbada ali zapeljati skuša, je kriv pre grešia, če se ne pokaže, da je to ravnanjt kako huje kažnjivo dtjan|e, in naj se ob sojuje v hud zapor od treh do šestih mesecev — Op. uredništva.) Zidarjem na znanje. Bliža se čas ko bo prišla zima in bo zidarjem bolj trdfa prela, ker bo manje dela in bo isto tud mnogo slabše. Zato Je pač naravno, da se bo množilo število onih zidarjev, ki bodo brez dela m bodo primorani obračati se na zidarsko delavsko posredovalnico (na Koizu). Kei Elegantna in trpežna je pristna peta iz gumija Dobiva se v vseh v to stroko spadajočih ■ . —trgovinah. *9[|«p x ot pa nfojij uiaupeiu isa^sfBunp •d BDtjq sDaiff sj&u? z| 0)|»im ojniapzi '(•jepe*i«K 1* 'P 0J9!d S J°1 in \LSUJL o« roj* ttA|SUT?qO miI3tLVB-[S 88 «?«JOđu8uč Cardmci št. 40 (ex via Torrente), 3E 3 E Uelikanska zaloga pohištva in tapecarl] :: Paolo Gastwirtb :: TEST, oL Stadion !t 6 - Telefon ZZ-85 »Ba gletHa Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni iztur. =11-11 '■=T=ry .i>==ir= 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki ia B'cer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20.000 in I po K 30.000 in 20.000 □adi, poleg mnogih postranskih via bih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 Brečka ital. rudečega | 1 srbska drž. srečka | 1 srečka dobrega križa iz L 1885. | iz L 1888 | srca J6sziv iz L1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na IgST 50 mesečnih obrokom po K 3*50 '<£41 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obrok* se vplačuje potom j oHnih položnic. — Izkaz vseh druplh skupin aH posameznih srečk podije na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. P iamisamiEa ilHilHHi3H Telefon Ste v. 1974. Via Economo St. 10. K. Gasperiiii, Trst; špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstva tvrdke „Cement" Ei ti 13 ti ti 19 SI Tovarna cementa „Portlandu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EailiaiiiiHH iiiliiiHiEHi JE *> C bfi Velikanske zaloge manifak-turnega blaga AlfS Velikanske zaloge manifak-turnega blaga ulica tluova 36 s podružnico mita Huooa 38, vogal S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernej&ih cenah. Bazne sulle, okraski In drobnlne za šlullle In tudi krojače. | o * 3 « "TS" o CL < C0 ■C X* o 3 JC C -t f% 3 r> rt> 8 n f V ,EDINOST" H. 261 V Trsta, e ga Uk liče. Ako je malo brezposelnih, tedaj dobi hitro delo; če Je pa brezposelnih zidarjev mnogo, mora pa čakati, dokler ne pridejo na vrsto oni, ki so se prej priglasili za delo. Zato je v takem slučaju možno, da se bo moralo čakati tudi cel teden! Ako bi kdo naših članov videl, da se mu godi krivica, posebno, ako bi kakšen zaupnik socijalnih demokratov delal zgago in hotel terorizirati ali kaj podobnega, naj se obrne ko j na glavnega tajnika kon-sorcijalne posredovalnice za zidarje, gosp. de Puppi, ki ima svoj urad v sobi na levo. Temu naj v prvi vrsti razloži, za kaj gre, in protestira proti eventuelni krivici. Opozarjamo pa ponovno slovenske zidarje, da je posredovalnica Institucija delodajalcev (gospodarjev) in delojemalcev (zidarjev) skupaj In da nimajo socijalni demokratje nliesar komandirati, kdo bo deial ali ne, ker je posredovalnica ustanovljena (sedaj provizorično) za vse tržaške zidarje, pa naj si pripadajo tej ali oni narodnosti, tej ali oni stranki. Toliko na znanje in v pojasnilo slovenskim zidarjem. Predsednlštvo N. D. O. — Skupina zidarjev NDO priredi Jutri dne 19. t. m., točno ob 7 zvečer društven shod v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška Asiškega štv. 2 z zelo važnim dnevnim redom. Zidarji 1 Udeležite se tega tako važnega shoda v velikem številu, kajti časi so resni. — Sestanek skupine čistilnice riža se bo vršil jutri ob 8 zvečer v gostilni „Aila ■uova stazione", ulica Lazzaretto vecchio. — Skupina wL!oydovi arzenal" sklicuje za petek ob 8 zvečer sestanek v novih društvenih prostorih pri sv. Jakobu. — V nedeljo, 29. t. m. se bo na vrtu gostilne „pri Tirolcu' vršila veselica skupine Lloydovega arzenala v korist podpornemu zakladu. Vesti iz Goriške. „Rokodelsko bralno društvo" v Tolminu vprizori dne 22. t. m., v proslavo 30-letnega društvenega obstanka, Finžgarjevo narodno igro „Divji lovec". Kaj je narodu ta igra, ni potreba povdarjati. Vsak otrok Jo dandanes že pozna, saj se jo vprizarja po vsej Slovenski! Zanimanje za to igro, za katero se je društvo odločilo na ponovno žtljo občinstva, Je v Tolminu veliko. O tala je igra vsem, ki so je videli pred 4 leti, v neizbrisnem spominu in gotovo ga ne bo, ki bi je ne želel zopet videti. Odsek je poskrbel, da bo igra čim popolnejše in najsi-jajnejše vprizcrjtna in zato Je pričakovati, da bode občinstvo to uvaževalo in da izkaže s svojim posetom priznanje fn simpatije društvu, ki je eno najagilnejših v Tol-mnu in ki vrh tega slavi svoj jubilej. CM podružnica za Volčjedrago in okolico Je imela v soboto 14. t. m. zvečer občni zbor v gosiilni g. J. Koderroaca. Udeležba je bila povoljna. V tekočem letu je dialba CM dobila od mlade podružnice vplačan en kamen. Na zborovanju je propagirala misel prireditve krizantemnega dneva. Naj se uresničil Novi odbor — prvo-mestnik g. Jos. Bajt, prvomestnica g.a Dž. Vižintlnova, tajnik g. A. Urbančič in blagaj ničarka g ca H. Strel —naj deluje neumorno in usoešno I Iz Krepelj. — Občni zbor tukajšnjega „Gospodarskega društva** se Je vršil dne 8. t. m. Po pozdravu predsednika zbranim udom so bili potrjeni računi za leto 1912, to je od 19. septembra m. 1. do 31. avgusta t. I. Prometa je bilo 59.021 K 23 stot. V tem času je prišlo v zalogo 42 vagonov raznega blaga na debelo in Še več na drobno. Občni zbor je sklenil neko spremembo pravil. V novi odbor so izvoljeni: Fran Tavčar štv. 24, predsednikom, Vinko Kompare št. 5 in Anton Pegan štev. 18 podpredsednika, And ; 'V VtAU OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Naj-nanja pristojbina znaia 40 stot. >lača se takoj Inser. oddelku. ftncnnrli^na i8če Blužbo blagajničarke kot I3U9|IUIIIU|ICI začetnica Pismene ponudbe Da Inseratoi oddelek Edinosti pod „F. K. 19." 1969 Hrlrlo ee velika zrtčnn soba s krasnim razgle-UUUa dom. Pendice Seoicola 526, III. 1968 !čOD ga^robera vešča S vilja ia botel. — loUn Ponudbe pod .Gaiderobera I." Da Inseratni oddelek Edinosti. 1970 |IAq se prodajalka zmožna nemSčiue Ponudbe z IvuD označenj»m dosedanjega opravila pod „Tr govita pohištva 320" na las. odd. Edinosti, 1965 od vina in špirita, velika izbera. se proda o. Ulica Macchiaveili 3, blizu Ribjega trga 1911 Sodi Vino črno in belo, izvrstno, ima na prodaj Josip Pertot, Barko vije, Bum ena hiš a 524 19Z0 Dunrloio bombaievine, slik in dežnikov db rruuaja mesečne obroke Via Chictza št 16 I. nadstropje. Ivan K I u n. 4A lin m O 86 izgotavljajo vsakovrstna dela Ld Ud INC las. A. ROJ C. brivec in vlasuljar, Trat, Acauedotto 20 1751 železo, stare kovine : Anton Cerneca. TrBt, ul. Olmo št. 12 1765 Kupujem Služkinje Becher. in hlapci dobfe zelo dobra me^ta v posredovalnici ulica Barriera 7, II. 1935 OnKo za - gospoda se odda. Barriera veccnia OUKJd fiu 11, L ntd. levo. nncnnriinna ^ra je absolvirsla trgovski U"vpUUIOIIQ te aj zmožna slovenskega in nemškega j< zika išče službo kut komptoarisiiuja ali blagsjmčarka. Naslov pove Ins odd. Ed. 1891 Hans Scheidlei zoboiehuik bivši: prvi Kobotehnik O O C o o o oocooooooooocoooc ©ooocoooooooooooocooooc ©oooooooooooooooooooocc C PR1P0R0ČLJIUE TURDKE ooooooooooooooooooo = ooc oooooooocoococ>oc5ooo©o_ic oooo-cooccoocoo - c d o o r o ; Krojači: FRAN RUPNIK, ***** moi ter Xr8t ulica Geppa št. 10, I. n. m3 Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst ol. Glosoe Cordaccl 27. V olika izbera moških in tenskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo toČ-no in solidno _* po *mermh cenah Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 tn od 3—6, 575 Trst, Piazza C. Golrioni št. II. M. Kukanja Trst - vla della Caserma št. IO - Trst (t. gal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kož g za Čevljarje. - Cene take, da se ni bati nobene konkurence AftruN barucca MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco i'^lssisi Z Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmoti Jamči z« pspolns del« In ae ae be|i ktnkarencc. Vek. Ptirovčič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih fevUeo. Sprejemajo se naročila po meri. Gostilna ,A11' areoplano1 (Pri zrakoplovu) Trst, ulica Si/. Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! AN r0N NAZOR. TVRDKA Francesco Btdnar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste . 4 v ulico Campanile štev. 19. Solumerio - Buffet Trst, via Carlo Ghega St. H. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. rr_Prvovrstno pivo. ccccccccr Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. STRNTIC,Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu JOSIP ZALAGATEU ČEVLJEV C Kr finančne straže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže ca Trat, okolico, Pulo in Goric J, BklađiSća c. Kr. glavnega carinskega uraia Ln drugih »kladi^Č. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za ====== moške, ženske in otroke. -- Zaloga tn- !■ laozam. vin iplrlta likerjev In razprodaja na drobno In debalo JAKOB PERHAUC Trst, Vla della Acque it. 6, Trat (Nasproti Oafffe Centrale) | VeBk tabor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaui Burgnnder, renskih vin, Mesella in Ohianti. Bom, ; konjak, rmana Žganja ter posebni pristni tropinovee, »livovec fn brinjevec. Izdelki L vrate, dolli ic dotičnih krajev. Vsaka naročb« ae takoj UvtU Raspo-ti^ja ae po povsetjo. Ceniki na cahtevo Ia franka Razprodaj« od pol litra napraj. ki S. M. ALKALAY, tmio Mm M 9 ^ Tr?t, ui ca Lazzaretto vecchio št. 45. ^jK priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Naročile se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvornišhe cene, Jt^ifeVrffem* f ! ?P°ldn® In zvečer abonement. zalo ugodno. Izborna ku- Roc+our^n Unfol Rall on /: Piazza il %9Ma\Wm » hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. ncoldVUO Ja-nUlBI DdU.d I! V Caserma^ I