145. ftevfflm. 0 UuMlani, v ponedeljek, Z6. Jonija 1911. XlI0. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavlja y upravnistvu prejemac: cdo leto......K 2!'— . celo leto......K 22*— pol leta........12*— pol leta (......, 11 — Četrt Jeta........6-— četrt leta........ 5-50 aa mesec.......2-— ' na mesec....... 1*90 Dopisi naj se frank i rajo. Rokopisi se ne vračajo, tredntstvoi Knaliova ulica SL 5, (v pritličju levo), telefon st 34. labaja vsak dan zvečer izt/ieUl nedelje ln praznika. Iijserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari - Posamezna številka velja 20 vinarjev.--— lSa pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka. Narodna tlakama telefon sL 85. celo leto. pol leta četrt leta. na mesec. »Slovenski Narod* velja po pošt!: ta Avstro-Ogrska za Nemčfjo: celo leto K 25«— . 13- , 650 za Ameriko in vse druge dežele: . 230 celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica al znamki Upravnišlvo: knaflova ulica et 5, (spodaj, dvorišče levo), talelea *t 85 Vabilo na naročbo. Slavno p. d. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljobljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K Pol leta ...» 12*— I En mesec . . . „ 2.— V upravnistvu prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta 13- En mesec 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in droge dežele vse leto 30 K. HT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Mf list se ustavlja 10. dan po potekli naro čajni brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravnico »Slovenskega Naroda" Prodona LJubljana. Politična najivnost tiste večine bivšega občinskega sveta, ki je zakrivila s svojo trmo razpust, se bridko maščuje! Gospodje so si domišljali, da veljajo za slovensko in napredno Ljubljano isti cesarski zakoni, kakor za ostalo Avstrijo in tudi to so prezrli, da v prezidijalni sobi vladne palače na BJeiweisovi cesti sloni — Su-m^ršičeva metla. — Bili so prepričani, da bo najkasneje v treb m»-secih ;7\n]jen in konstituiran novi občinski -vet in bili so pri tem toli najivni. da so se sklicevali in zanašali na jasna postavna določila. Postava in Ljubljana! Danes je preteklo od razpusta občinskega sveta okroglo deset me-secev, pa se ne da niti približno določiti, kdaj 1k> konec tako labkomišlje-tjo provocirani suspenziji občinske .ivTonornije. Zakaj gotovo je tudi da- spričo nezaslišani odločbi c. kr. 'kželne vlade, o kateri poročamo na dragem mestu, le toliko, da je avtonomija Ljubljano prodana klerikalni stranki; do kdaj jo pa mora le-ta vrniti razcapano in raztrgano, tega menda niti prodajalee baron Seb\varz pl. Karsten sam ne ve. In tudi kupna cena je še neznana; gotovo je le toliko, da jo bo plačal slovenski narod. Rekapitulujmo, da bo jasno tudi sle]>eu, kako se v Ljubljani izvršujejo postave. Dne 1. septembra 1. 1. bil je razpuščei. občinski svet, ki se je že dva dni kasneje odpovedal prizivu zoper razpust, pridržanemu v § 87. obč. reda edino le njemu. Vsled tega bilo je po izrecnem besedilu ravno navedenega postavnega določila v štirih tednih razpisati novo volitev. Mesto tega je c. kr. deželna vlada koncem oktobra, torej ]h> preteku 7 tednov od pravomoćnosti razpusta naznanila, da se »bode« razpisala volitev občinskega sveta. Prvo flagrantno kršenje zakona, na katero so zaman opozarjali ljubljanski poslanci v deželnem zboru. Stat pro lege voluntas! — Čez nadaljnib pet mesecev je prišla e. kr. deželna vlada z ameriško točnostjo tako daleč, da je razpisala volitev na 23. aprila t. 1. Izid volitve ni odgovarjal sladkim sanjam barona Schwarza in dr. Šnsteršiča; čeprav je modra volilna geometrija novega volilnega reda usilila ljubljanskemu meščanstvu nič manj kot 14 klerikalnih odbornikov ter stisnila ogromno večino naprednega meščanstva na mejo absolutne večine. Zategadelj dobil je »volilec« dr. Vladislav Pe-gan naročilo, da ima vložiti zoper volitev ugovore. Ti »ugovori« bili so vloženi do 28. aprila in bili so taki, da bi jih bil najmlajši konceptni praktikant deželne vlade brez vsake težave rešil v treh dneh pro ali pa contra. Gospod baron Scbwarz rabil je za to gigantsko delo dva meseca in zgolj čuden slučaj je bil seveda, da so klerikalni jrovorniki na različnih shodih že vnaprej lahko samozavestno zatrjevali, da pred državnozbor-sko volitvijo ne bo občinskega sveta! Pa sta prešla tudi 13. in 20. junij navzlic očitnemu izzivanju mirnega meščanstva z orožniškimi bajoneti brez a ^ake toli zaželjene demonstracije in sedaj je morala na dan odločba o famoznih ugovorih »volilca« dr. Pega-na. In ker iz manj kot nič niti sam Bog ni vstvaril sveta, tndi baron Schwarz ni mogel ničesar napraviti iz ničvredne Peganove pritožbe ter jo je moral s krvavečim srcem zavrniti. Sedaj pa se pričenja vnebovpijoči škandal! Odločba, deželne vlade je po besedilu § 53. obč. vol. reda končno veljavna, volitev občinskega sveta postala je torej pravomoćna in dežel- na vlada je imela nad vse jasno postavno dolžnost, da je v tistem hipu, ko je zavrnila Peganovo pritožbo, sklicala občinski svet na konstituira, nje. Toda dr. Šusteršič tega ni dovolil, ker se je opravičeno bal in se še boji odločnega protesta občinskega sveta zoper za Ljubljano naravnost pogubno deželno zakonodajstvo in zlasti zoper zloglasni cestni zakon.Ta protest je bilo treba zabraniti, dokler ae od vlade ne izkramari sankcije tega zakona. Ceni u pa imamo §. 17. zakona o upravnem sodišču? Kakor znano je zoper vsako administrativno odločbo, zoper katero ni več rednega pravnega leka, dopustna še pritožba na upravni sodni dvor. Taka pritožba sicer praviloma (von rechtswegen) nima odložilne moči, in administrativna oblast jej sme slovom § 17. loc. cit. priznati odložilno moč, le tedaj, ako bi pritožeča se stranka sicer trpela nepovraeno škodo in ako zoper tako priznanje ne govore javni interesi. Da v našem slučaju pritoževalec »volilec«, ako bi upravno sodišče vendarle ugodilo njegovi pritožbi, ne more trpeti absolutno nobene škode in da nasprotno javni interesi spričo velikanski nujnosti rednega delovanja občinskega sveta naravnost kriče zoper priznanje odložilne moči, to seveda barona Schwarza in dr. Šusteršiča prokleto malo tušira! »Volilec« dr. Pegan je torej dobil naročilo, da naj vloži še pritožbo na upravno sodišče in prosi odložil.moči. Toda mož je bil sicer pokoren,ampak premalo prompten in v tem tiči njegova krivda, da je nehote razkril čedni načrt Scvhwarz - Šusteršieev v celi njegovi nagoti. K qui comincian le dolenti note! Dr. Pegana je prehitel klub narodno - naprednib občinskih svetovalcev, ki je c. kr. deželno vlado energično pozval, da se odzove svoji postavni dolžnosti ter skliče občinski svet. Peganove pritožbe z vnaprej garantirano odložilno močjo pa od nikoder! V tej neskončni zadregi je moral »volilec« dr. Pegan naznaniti c. kr. deželni vladi, da namerava vložiti pritožbo na upravno sodišče in tej nameravani pritožbi, ki lahko pride ali pa tndi ne (zakaj »volilec« Pegan je hudomušen gospod!) je baron Schwarz priznal a priori odložilno moč. S tem nekvalifikovanim dejstvom, ki bije v lice najprimitivnejši pravni logiki, je razgaljen, kakor rekoč v celi svoji umazani nagoti združeni atentat na avtonomijo slovenske prest oliee. Več o stvari, čim dobimo na vpo- gled tudi še pisrneno obrazložbo vladne odločitve. Za danes le še to-le: Pretekli teden smo pisali, da je tudi kranjska e. kr. deželna vlada poklicana hraniteljica in izvrševalka zakona. To trditev s tem slovesno prekli-cujemo.______ Politična kronika. Razgovor, katerega je imel ministrski predsednik baron Bienerth z bivšim poslancem princem Alojzijem Lieehtensteinom, Je imel za barona Bienertha zelo slab uspeh. Bienerthu se ni posrečilo dobiti krščan. socijali-stov za to, da bi brez vsake odškodnine zopet vtopili v delovno in vladno večino. Ostali so pri svojem sklepu. Najbrže je baron Bienerth v soboto o tem referiral tudi cesarju. To dejstvo pa, ki javno dokazuje, da baron Bienerth zdaj nima niti one večine, ki jo je imel v prejšnjem parlamentu, je tndi povzročilo, da se je kriza, ki traja že od glavnih volitev, še bolj poostrila. Stališče barona Bienertha je skoraj popolnoma omajano. In na najvišjih mestih so se začeli baviti z mislijo, ali bi ne kazalo poskusiti, da kak drug mož poskusi doseči to, česar baron Bienerth ni mogel doseči, namreč: sestaviti trdno in zanesljivo večino, ki bi odobrila vojaške predloge, bančno predlogo iu davčno reformo. Ministrski predsednik baron Bienerth je prišel vsled izida volitev in vsled sklepa krščansko-socialne stranke, ki se hoče izmuzniti iz vladnega tabora in ki hrepeni po sladkostih politike proste roke, v velike stiske. Iz teh ga naj reši baron Gautsch, kakor poročajo pa. je bil baron Gautsch pozvan.naj se pogaja z vsemi strankami brez razločka, in naj najde potrebna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče odstraniti vse nastale težkoče. Baron Gautsch je tako pri-mišljen državnik in politik in pozna razmere tako dobro, da mora brez-dvomno priti do prepričanja, da se v razmerah, ki so jih ustvarile v parlamentu volitve, ne more vladati s sistemom Bienerthovim, ki celo v starem parlamentu, ki je bil za Bie-nertha, mnogo ugodnejši, ni našel drugega izhoda, nego razpust zbornice. Toda je še drugo. Baron Gautsch tudi prav dobro ve, da je nemogoče sestaviti večino samo v to svrho, da zajamči državne potrebščine. 13. in 20. juli sta odvzela prav gotovo vsem strankam veselje iti po tisti }K>ti, po kateri so šli krščanski socialisti v vladno in delovno večino in ki jih je dovedla do volilnega \Vaterlooja. Oo je že stari parlament le z največjo težavo dal dovolj materijala za precej nezanesljivo in neznatno večino, jo po 13. in 20. juniju zelo majhno upanje, da se najde večina, ki l>o dovolj. -vala le državne potrebščine, zavlačevala pa vse kulturne in gosiMularske potrebščine, katerim je bil Biener-thov sistem tako kruta mačeha. Strank«- novega parlamenta M bodo Sle na ta lim, da bi pri nominalni iz-premembi vlade podpirala vladnipro-gram, ki konča tam. kjer končaj.* vladne potrebščine. Dt> tega spoznanja bo prav gotovo prišel baron Gautsch, od tega spoznanja je pa odvisen tudi uspeh ali neuspeh njegov misije. * Gessmann, nekdanji vodja krščanskih socialcev, je odložil, kakor smo že poročali, vse svoje mandat*-. Pridržal pa si je samo mandat deželnega poslanca in deželnega odbornika, iz česar sklepajo nekateri, da s." bo kmalu zopet vrnil v politično življenje. To mnenje pa ne odgovarja resnici, marveč je Gessmann obdržal ta dva mandata za to, ker je njegov namestnik v deželnem odboru nekdanji poslanec Axmann, ki je bil svoj čas iz krščansko-socialne stranke izključen. Axniann ima še vedno dr-žavnozborski mandat in je tudi v,-vedno Gessmannov namestnik za njegov deželnozborski mandat. Sedaj hočejo čakati do prihodnje sesije, v kateri bo treba voliti novi deželni odbor, da ne pride A\mann v deželni odbor. Potem bo Gessmann odloži1 najbrže tudi te mandat«- in za nekaj časa izginil iz političnega življenju. Buk ovinski deželni zbor ima danes svoje zasedanje. Zasedanje bo z«-lo kratko in bo obsegalo poleg konstituiranja samo nekaj važnih predlog, tako zakon o najetju lOmil i jonskega posojila za dotacijo rnjfajze-novk, proglasitev bolnišnic kot javne institucijo in razveljavljenje propi-nacij. i * Hrvatska vlada je nepričakovano izdala dve naredbi. Prva se nanaša na ureditev učiteljskih plač. Kakor znano, se vladi ni posrečilo, da bi bil tozadevni zakonski predlog v naften sprejet. Vlada je dolžila opozicijo, da. je zoper učiteljstvo. Učitelji so nato sklenili, začeti s pasivno resistenco. LISTEK. Skušnjave Tomaža KrmežkjaučKa. Šaljiva povest; spisal L. Sepetavec. (Dalje.) Ravno tisti dan je tudi Natalija mnogo več mislila na Tomaža, kakor je bila sicer njena navada. Očitala si je, da je preveč neprijazno ž njim govorila. »Tako žalostno me je pogledal . . .« si je rekla. »Rad me ima še vedno in tudi jaz ga imam pravzaprav rada. To se pravi: ljubši mi je, kakor vsi drugi, a nič več. Toda — kaj naj ž njim? Zdaj sem že dvajset let stara in čas je, da se omožim. Na Tomaža ne morem čakati.« Natalija je bila prav hladnokrvna ženska. V tem času, kar je bila pri gledališču, je spoznala moški svet do dobra. Ljubila je edinole sebe in sku-bila moške, koiikor se je dalo. A le prezgodaj je prišla do spoznanja, da žive v ljubljanskem ozidju sami go-laš-kavalirji, od katerih ni ničesar pričakovati. Zaradi tega spoznanja je nastavljala vse svoje mreže, da bi ujela zakonskega moža in je bila naposled se prav vesela, da se je v te mreže ujel računski podčastnik, ki je imel upanje postati kancelist in sčasoma avanzirati še višje. Tomaž je natančno poznal življenje, mišljenje in čustvovanje Smoletove Natalije in natančno je vedel, kaj veže Natalijo in računskega podčastnika. Prav zato pa se mu je zdelo tako težko, da bi ju spravil narazen. Naj poprej je upregel vse svoje znance, da poizvedujejo v kakih razmerah živi podčastnik. A slišal je same dobre vesti. »Hudič je na tako dobrem glasu, da bi se človek zjokal,« je govoril Tomaž svojemu prijatelju Kozoglavu. »Sicer i in a in še pol leta časa, ker se poprej ta podčastnik ne more poročiti, ali zgodi se lahko kaj drugega. Zapelje mi jo lahko! Natalija je zdaj v nevarni starosti ... in jaz moram zopet na deželo.« »Kaj bi so dalo storiti?« je vpraševal Kozoglav. »Jaz nimam nobene pametne misli.« »Verjamem, da je nimaš,« je s prepričan jeni izjavil Tomaž. »Kot pesnik imaš pravico do tega. A meni že zadostuje, če izpolniš, kar ti naročim in hvaležen ti bom ne do smrti, ampak dejansko.« Tomaž je pokazal svojo denarnico in Kozoglavu se je razjasnil obraz, kakor da ga je poljubila boginja pesništva. »Vse storim, kar želiš,« je izjavil Kozoglav. »Vse . . . vse . . .« »Dobro, prijatelj,« je rekel Tomaž. »Poslušaj! Jaz nastopim jutri svojo službo in pojdem zopet za nekaj časa na deželo. Ne vem, kdaj se bom vrnil. Ta čas mi pazi na Natalijo. Podčastnik ne sme dobiti prilike, da bi jo zapeljal.« »A kako naj to storim — saj ji ne morem biti vedno za petami.« »Vse se da urediti,« je velel Tomaž. »Napravil sem si načrt — Če se obnese pač ne vem — ali vsaj toliko upam, da mi podčastnik ne zapelje dekleta, dokler se ne vrnem v Ljubljano.« Tomaž je peljal Kozoglava v krčmo, mu natančno razložil svoj načrt in mu dal tudi na račun honorarja primeren predujem. »Čim odidem — začneš takoj delati,« je pri slovesu rekel Tomaž »in če boš rabil še kaj denarja pa piši.« »Bo vse tako, kakor si naročil,« je dejal Kozoglav in v mislih je dostavil: »Kako jo mora rad imeti, da toliko denarja žrtvuje.« Lahkega srca Tomaž pač ni izdal tega denarja, a tolažil se je, da bo na novi reviziji že zaslužil toliko, da bo ta izredni izdatek pokrit. Naslednji dan je nastopil svojo službo. Tipkariea Filipina ga je sprejela z oeitajočimi pogledi, ravnatelj pa a trdimi besedami. »Pritožil sem se pri načelstvu zaradi vašega ravnanja,« je dejal ravnatelj »in dobil sem pooblastilo, da vas takoj odslovim. Samo moji dobroti se imate zahvaliti, da imate še službo. Ukazujem vam, da greste še danes v Petelinje revidirat posojilnico. Ondotni župnik so bolehni in vsled tega je nastal nered.« Tomaž je vzel ravnateljevo oči-taoje z vidno zaničljivostjo na znanje, a pokoril se je molče danemu povelju in se že popoldne odpeljal v Petelinje. Vas je ležala na griču, precej daleč od ceste. Tomaž je moral skoro dve uri hoditi peš, da je dospel na cilj. Sredi vasi je stala stara cerkev in poleg nje skromno župnišce. Tam se je oglasil Tomaž. »Gospod so šli obhajat,« mu je odgovorila resolutna ženska, ki jo je našel v kuhinji. »Vi ste najbrže revizor iz Ljubljane? Gospod so povedali, da pridete.« »Da, jaz sem revizor,« je dejal Tomaž. »Ali so gospod kaj ukazali, kje da bom stanovali« »Pri nas,« je odgovorila ženska. »Moj mož je mežnar in organist. Gospod nimajo ne kuharice, ne hlapca — kar je treba, oakrbim jaz.« Mežnariea je peljala Tomaža v svojo hišo, kjer je bila zanj že pripravljena sobica. Spotoma je izvedel, da je mežnariea že petindvajset let omožena, da ima troje otrok, da bo njena osemnajstletna hčerka imela dvatisoč kron dote, da hoče njen sin postati finančni paznik in da je župnik čuden, pa še jako čuden gospod. ^Tekom ene ure se je Tomaž vdo^ maci I na svojem stanovanju in se se« znan i 1 s celo mežnarjevo rodov ino. Osemnajstletna MariČka mu je pomagala spraviti prtljago v omaro. Dasi to ni dolgo trajalo, je Tomaž vendar imel^ priliko spoznati, da bi si prebivanje v Petelinjah prav primerno olepšal, če bi mežnarjevi hčeri pomagal, da dobi nekoliko preteklosti. Po večerji je šel Tomaž v župnišce, da se predstavi župniku, o katerem so vsi govorili, da je čuden, pa še jako čuden gospod. Župnik je bil visok, bledoličen mož. Tomaž je vedel, da je župnik šele nekaj nad štirideset let star in so je čudil, da je že ves siv in polomljen. »Kakor opran mrtvaški prt, tako barvo ima,« si je mislil Tomaž, pozdravljajoč župnika z izbrano pobožnimi besedami, »oči pa ima upadle in svetijo se mn, 'kakor da bi v njih gorel ogenj.« Tomaž se je obenem oziral po «*o-bi in se skoro prestrašil, videč poleg župnikove pisalne mize viseti popolno z žico zvezano človeško okostje. .(Dalje mihodaja&a ^Toda pretmo so svoj sklep uresničili, je ban izdal to naredbo. — Druga naredba se nanaša na uvedbo popolnega nedeljskega počitka v Zagrebu. Že dlje časa so se trgovski nastavljen ei in trgovci pogajali o tej stvari, toda zediniti se niso mogli. Prišlo je do boja. Zdaj je pa ban tudi to zadevo rešil v zini si u zahtev trgovskih na-sta vijence v. Ban hoče postati menda popularen^ .. Protimonarh i stične demonstracije v velikem bolgarskem sobranju SO se nadaljevale na javnih shodih, v klubih in na cesti. Prišlo je do jako resnih demonstracij zoper carja Ferdinanda. Agrarci in socialisti so sklenili, napovedati najhujši boj zoper sedanjega Aladarja in to protinionar-histično gibanje je našlo posebno med kmetskim prebivalstvom mnogo odmevov. * Položaj v Albaniji se ni zboljšal. Va črnogorski meji se nadaljujejo boji med Malisori in turškimi četami. Iiazmerje med Crnogoro in Turčijo je od dne do dne bolj napeto. — Iz Carigrada poročajo »Frankfurter Zeituug«: Ruski poslanik Carikov, ki naj bi v ponedeljek nastopil dopust, je dobil iz Petrograda ukaz. naj dopust do nedoločenega, časa preloži, ftenogorsko-turško razonerje je baje tema vzrok, črna gora namerava za agilno pravico malisorskih ubežnikov zahtevnti od Turčije štiri do pet milijonov frankov odškodnine. Turška vlada pa noče o tem ničesar slišati. .Meti tem pa Malisori krepko branijo svoje strategičue pozicije. Črna gora jih pa zalaga z živili in municijo. Malisori čakajo na intervencijo Evrope in upajo doseči avtonomijo Albanije. * Nemški cesar se prilizuje socialnim demokratom. Po Berolinu govore, da je rekel cesar Viljem: Moji socialni demokrati vendar niso tako hudi. Politični dogodki, ki so se dogajali spomladi, dajo tem cesarjevim besedam poseben pomen. Dokazujejo, da se je vladarjeva sodba o socialno-demokratični stranki, o njenih smotrih in njeni nevarnosti za prestol in domovino v teku časa korenito iz-premenila. * * * Francosko ministrstvo je torej odstopilo. Nastane vprašanje, zakaj zbornična večina kar naenkrat ni hotela več zaupati Monisovemu kabineta; Neposredni vzrok temu je. da je postal naslednik Berteauxa. ki je bil vodja radikalne stranke, vojaška oseba, ne pa civilna oseba. Odločevalo je pa vprašanja volilnega prava. V vprašanja volilne reforme je radikalna stranka razdvojena: en del je za reformo, jedro stranke z odličnimi politiki pa kakor Polletan, Coinbes. Clemmencean je pa proti. Nasprotniki volilne reforme so le težko videli, da se je Monis postavil na stališi"-", ki je ugodno za volilno reformo na podlagi proporcnega zastopstva. Ti nasprotniki, čeprav so enakega političnega mišljenja kakor Monis, SO glasovali proti vladi in s tem povzročili kabinetno krizo. Politična situacija na Francoskem je precej zamotana: aktuelno vprašanje je, ali bo novi kabinet za proporeni sistem ali proti. Ce bo za proporeno zastopstvo, tedaj bo imel proti sebi radikalno socijalno stranko, ki je tvorila v poslednjih dveh desetletjih glavno oporo radikalnega republikanskega režima, vsaj v toliko, v kolikor jo ti republikanci proti proporčnemu zastopstvu. Ce se bo na vlada izjavila proti proporčnemn zastopstvu, tedaj pa sploh ne bo imela večine v zbornici. Je nekaj posebnega, da gotova veČina, ki porazi vlado, ne more sestaviti vladne večine. Ta večina je bila popolnoma slučajna in Se bi poslanci, ki so za volilno reformo, vedeli, da bo jrl asova nje pomenjalo konec vladi, ki je za volilno reformo, tedaj bi so pač premislili glasovati za demonstracijo, kakršne -i vlada Tli želela. Vlado >o porazili nasprotniki proporcnega zastopstva, združeni z raznimi drugimi elementi. Sami pa ne morejo napraviti večine in sestaviti vlade. * Proti monarhistom na Portugalskem jo predložila vlada zbornici zakonski načrt, da naj se vpelje smrtna kazen za vse one zarotnike, ki jih do-be z orožjem v roki. Ta zakonski načrt j skrbel najprej za sebe, potem še le za skupnost. Tako je »Sudsteir. Volksstimme« pred svojim koncem. Zasejala je v našo javnost marsikatero lepo idejo, katera ne bo zamrla, temveč ob ugodnem asu oživela in se razvijala naprej. Iz Celja. P r e v a r j e n i i z v o-ščeki. Z uvedbo avtomobilnega prometa med Celjem in Dobra o-Vojni kom so zgubili eelji izvošč* ki lep del svojih dohodkov. Pred volitvami so jim obljubili razni neinšk'iiacijo-nalni klikovei, ki so rabili glasove in agitacijo izvoščkov, da bodo skrbeli za odpravo avtomobilnega prometa med Celjem in Dobrno. Izvoščki so sedli na ta lim. Sedaj ko so volitve proč, noče seveda ni kdo niti slišati o obljubah izvoščkom. Ti so hudo razburjeni — a pri prihodnjili volitvah bodo zopet volili nemškega naeijo-nalca! Iz Kapel pri Brežicah. B l a m i - j* a n i d r. B e n k o v i č. Čitatelji »Slov. Nar.« se bodo še spominjali, kako slabo se je godilo dr. Benkovi-eu v Kapelah. Mož ve prav dobro, da ga tam živa duša ne mara, a kljub temu je oznanil javen shod, katerega j»» moral spremeniti v zaupnega in jra preložit] iz gostilne v varne fn-rovške prostore. Ker so mu pri shodu volile! ugovarjali in mu odkrito povedal!, da ga ne marajo, se je hotel »krščanski« kandidat nad volilei kruto maščevati. Rnzbobnal je po celem volilnem okraju, da so ga v Kapelah z noži napadli tako, da si je komaj rešil življenje, »Slov. Gosp.« in »Straža- sta pa naznanjala vsemu svetu, da bo že sodnija »govorila« o kapel-skih dogodkih. Blagi kristjan dr. Benkovič je tudi skoval več pol dolgo ovadbo ua državno pravdništvo in je zahtevni eksemplarično kazen za voli lce svojega okraja. In res, sodnija je »govorila«. Pri glavni obravnavi dne 23. junija v Brežicah so bili vsi obdolženci oproščeni, ker se je sodnija prepričala, da »razbojniki« v Kapelah niso storili ničesar kaznivega. I>r. Benkoviču bi bilo svetovati, da se v bodoče temeljitejše pouči o volilni postavi. Sicer pa je bil menda samo zato izvoljen, da se maščuje nad svojimi prijatelji. Saj je maščevalnost in preganjanj« bližnjega glavni nauk tistega »krščanstva«, katerega zastopajo in branijo naši klerikalni poslanci. Deželna zveza staj. gostilničar-skih zadrug ima svoj letni občni zbor dne 12. in 13. septembra v Brucku ob Muri. Med predmeti, ki se bodo na občnem zboru obravnavali, je vprašanje domačih trafik, sposobnostmi dokaz, ureditev zaporne ure, dalje razna davčna vprašanja. V zadnji seji načelstva se je konstatiralo, da finančni minister nasprotuje gostilničarjem v zadevi domačih trafik. Tozadevno deputacijo je sprejel zelo nemilostno. Zveza se ne hode udeležila kuharske razstave, ki se priredi o priliki jesenskega sejma v Gradcu. Iz Maribora. Ženska obrtna šola za šivilje (perila in obleke) v Mariboru je dobila pravico javnosti. Socijalni demokrati in klerikalci. V Celju smo bili zelo radovedni, kako se bodo odločili ljubljanski socijalisti za ožje volitve. Če hi šli za klerikalca, potem bi se Etbinu Kristanu pač ne svetovalo, da še kdaj pride v Celje beračit za slovenske glasove, kadar je tukaj v ožji volitvi socijalni demokrat z Nemcem. Spominjamo Ktbiua Kristana na ožjo volitev Hor-vatek - Kral, ko je Horvatek zmagal le s pomočjo slovenskih naprednja-kov. Kristan je takrat prirejal za Horvatka, ki slovenski vobče ne zna, shode. Pazili bomo odslej, kako se Kristan vede v Ljubljani. Ako bo še vnaprej koketiral s klerikalci, kakor doslej, potem si naj zapomni, da bomo tudi na Štajerskem ubrali slovenski naprednjaki druge strune. Šoštanj mesto. Cesar je povzdig nil trg Šoštauj v političnem okraju Slovenji gradeč na Štajerskem v mesto. Iz Šoštanja. Ogenj. Zgorela je hiša posestnika Janeza Plankarja. Ogenj je nastal vsled slabe peči. Zgorelo je precej krme in živeža. Škoda je precejšnja, ker je bil g. Plankar samo za 500 K zavarovan. Iz Maribora. V mariborski podružnici nemškonacijonalno železni-čarske zveze je došlo povodom držav-nozborskih volitev do krize, ani se delijo namreč v Wastianove in Wa-neekove pristaše in so si segli vsled ljubeznivosti, s katerimi so »Wastia-nesi« trakti rali vsenemoe in Wane-eka, prav hudo v lase. Cel stari odbor je moral odstopiti in so si izvolili novega. Razpor seve ne bo trajal dolgo. Iz Maribora. Ker so v poročilu o Ciril - Metodovi slavnosti (»Slov. Naroda« 23. t. m.) navedene imenoma razne dame, ki so vodile posamezne šotore in oddelke, ne smemo prezreti onih dam, ki so prevzele najnehvalež-nejšo nalogo in nabrale od hiše do hiše med drugimi darili čez 300 K v gotovini. Bile so to gospa dr. Poljan-čova in gospici Majcenova in Lenar-tova. Bog živi vse naše narodne deloval ke! Iz Vidma ob Savi. Kdo bi si mislil, da bi volilna borba tako razvnela naše »dične« klerikalce. Naš prismuknjeni dekan, kateri je ob prihodu raznim osebam pravil, da se ne bode vmešaval v politiko, je agitiral na leci in si tn pa tam tudi z rokavom brisal posili solze, ker se ljudje niso hoteli jokati. Njegovi privrženci so hodili od hiše do hiše ter slepili in strašili ljudi. — Ubogi kmet, za vse te izrabljajo. — Prišel jim je celo znani agitator kaplan Ašič na pomoč. Gotovo jim je morala huda presti. Dočim so bili naši klerikalci že pred volitvijo popolnoma divji, so ob zmagi naravnost zbesneli. To vam je bilo divjanja in vpitja, katero je doseglo svoj vrhunec na praznik dne 15. junija. Pobožnim klerikalcem se je gospodov dan za njihova razgrajanja zdel menda najpripra vnejši. Že pri rani maši je g. dekan sv. Hein-rih pijan zmage (morda tudi vina) na leci skakal, da je bila voditeljica videmskih hinavskih terejalk gospa Vahčičeva v resnih skrbeh za blagoslovljenega gospoda, da ne bi teleb-nil prečastiti iz lece in položil svojega rojstva kosti pred njene prečiste noge. — No veste gospod dekan, kdor s takimi sredstvi zmaga, kakor vaša stranka, se pač ne more veseliti vspe-ha. Ali vam je mogoče kaj znano o Herostratn? Po drugem opravilu je povabil g. dekan svoje backe na piro-vanje v župnišče, kjer je bilo kronanje novega cerkvenega ključarja, znanega klerikalnega kričača in trgovca g. Vahčiča. Gotovo je dosegel to čast za zasluge, ker podpira nem-Mcutarsko »Stinkmiihle« in odjemalcem vsiljuje klerikalne vžigalice. Gostija a* župnišču jim ni zadostovala, ampak so jo od tam mahnili k svojemu klerikalnemu gostilničarju Ger-šaku. Tu se je pirovanje nadaljevalo. — Gospod dekan, kako se že glasi 2. in 5. poglavitni grehi — Ta pijana družba je pravcato zbesnela, ko je zagledala večjo družbo naprednih dam in gospodov prihajati proti cerkvenemu trgu. Zarjoveia je ta klerikalna banda in vpila in kričala kakor stekli psi na mirno mimo seta joče. — Gosp. Geršak, postavite raje svojo gostilno tja, odkoder ste prišli. Živeli smo mirno, dokler vas tu ni bilo in tako želimo tudi v naprej. Ako niste za med izobraženo ljudstvo, pa pojdite. Vaša dolžnost bi bila pijance pomiriti, a ne še samemu razgrajati. -— »2ivio Benkovič«, so rjoveli, ne vpili, vsi vprek, da so se ljudje in celo sami klerikalci zgražali nad tako podivjanostjo. So se pač sramovali svojih pristašev. Ne smemo zamol-čati, da je bil izmed vseh najhujši trgovec Vaheič. — Ti junaki so pazili kakor hijene na mimo idoče in kakor hitro so opazili kakega naprednjaka, naj bo že damo ali gospoda,se je divje rjovenje znova pričelo. Gospod dekan se seveda nad takim početjem ni s podtikal, saj je tako svetim »možem« vse dovoljeno brez greha. Kakor hitro pa kak napreden fant lo malo zauka, pa je že ogenj v strehi. Si bodeiuo že zapomnili gospod dekan, o tem bodite prepričani. Sramotni bi bili taki pojavi za naš lepi kraj, a tolaži nas le, da so bili ti klerikalni razgrajači razen enega domačina od prvega do zadnjega sami pri-tepenci. Gotovo ne mislimo s tem žaliti poštenih tujcev, kateri so nam vselej €lobrodošli, a takih ljudi kakor pa so gori omenjeni, se pa vsak pošten človek hoji in izogiblje. Nimamo vzroka in ne vemo zakaj bi zamolčali imena teh »olikancev«? Naj svet izve kdo so ti slavni klerikalni »kulturonosci«. Bodite overjeni gospod Vahčič in vaša debelejša polovica, kakor tudi g. Kores, oba Planinca, ubegli frančiškan Kos, Bogovič, Vidmar, Geršak in vi slavni »vir-tuos« na orgije g. Colner, da mi mirni Videmčani svojega, naprednega prepričanja nobenemu ne usiljujemo pa tudi nismo dolžni vaših steklih izzivanj poslušati. Ako se že vam tako rjovenje dopade, pa se ponudite cirkusu >Fumagali« morda vas za me-nežarijo sprejme, kajti v rjovenju ste pravi mojstri. Vprašali bi g. Vahčiča zakaj neki naprednih odjemalcev ne odslovi, ampak prav rad tudi njihov denar sprejema! Ali se ne hoji, da bi se z naprednim denarjem onečastil* Oblastni in vsevedni gospod Kores ali ste vi tudi kot orožnik tako izpolnjevali svoje dolžnosti, kakor sedaj tajništvo? Namesto skrbeti za red v občini pa razgrajati? Lepa reč. Lahko smo ponosni na takega tajnika. Vam gospod dekan pa čestitamo na taki družbi, pa kaj če-mo? »Gliha vkup štriha«. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Brežicah imate svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo dne 2. julija popoldne ob 4. v gostilni pri Volčansku na kolodvoru v Brežicah, kamor vse svoje ude in podpornike najvljudneje vabi. Razpisano je mesto šolskega vodja na enorazrednici v Orehovi vasi pri Zg. Radgoni. Šola je v 2. plačilnem razredu. Prošnje na krajni šolski svet do 15. julija. Koroško. Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev prisednika dež. odbora Alojzija Honlingerja za predsednika dežel, kulturnega sveta in dež. poslanca dr. Leinischa in Franca Kirschnerja za njegova namestnika. Slovesna otvoritev novega rova v rudniku v Pliberku se je vršila včeraj ob obilni udeležbi domačih in tujih gostov. K požaru v O toč ah se poroča, da je nastal ogenj v dimniku posestnika Magdalenca. Že pred kratkim so se vnele v njegovem dimniku saje. in takrat je dobil nalog, da mora dimnik izžgati. Mož je odlašal s tem toliko časa, da se je dimnik drugič vnel in povzročil tako veliko nesrečo. Pri gašenju je bilo več ali manj ranjenih več oseb. Pogrešali so od začetka enega otroka, katerega so pa pozneje našli. Škoda pri Magdalencu. kateremu je pogorelo popolnoma vse, znaša 41.000 K. zavarovan pa je za 7000 K. Enemu njegovih hlapcev je pogorel kovček, v katerem je imel poleg obleke šestdeset kron denarja. Skupna škoda ostalih pogoreleev znaša blizo 100.000 K. Zavarovani so vsi le za malenkostne vsote. S konja je padel neki topni čar v vojaški jahalnici v Celovcu in si zlomil kost v levi rami. Zopet požar. Posestniku Ivanu Obilčniku v Rovtih pri Sv. Jakobu v Rožu je zgorelo celo posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji. Škoda znaša 12.000 K, zavarovan pa je le za 2800 kron. Vzrok ognja je neznan. Prfinorrto. Stavka zidarjev v Gorici še vedno ni prišla do zaključka. Delodajalci Se vedno nočejo ugoditi zahtevam svojih delavcev, ki so sklenili na zadnjem shodu, da pričakujejo gotovo odgovor vsaj do 30. t. m. Pred porotnim sodiščem v Gorici se je vršila prva razprava v petek in trajala še v 6oboto cel dan. Na obtožni klopi je sedel Anton Markooič iz Dobrove. Obtožen je, da je sunil a nožem pri nekem pretepu v Kozanah nekega Debenjaka, ki je za rano umrl. Markooič se zagovarja s silo-branoui in trdi, da je ležal že na tleh ranjen, ko je šele potegnil nož in udaril napadalca Debenjaka. To nesrečo so in še vedno silno izkoriščajo kričavi klerikalci za gonjo proti Sokolom. Vendar se jim pri pametnih ljudeh to ne more posrečiti, kajti društva Sokola ne briga ta popolnoma zašel)na zadeva prav čisto nič. Vdova po Debenjaku zahteva vsako leto do smrti 200 K zase in 200 K za 2 deklici do 24 leta. Imenovanje. Dvorni svetnik grof H. Attems, voditelj gor. okr. glavarstva je imenovan za namestniškega podpredsednika v Trstu. Iz sodne službe. Za sodne kance-liste so imenovani AL Ferluga v Motovunu, Ivana Guštin in Alojzija An-touini pri dež. sodišču v Trstu, Fran Križaj in /endarmerijski stražmoj-ster Andrej Okorn v Pod grad u in Matej Kirn v Pulju. Premeščena pa sta Anton Ruzier iz Cerknega v Kanal in Karel Rudolf iz Labin ja v Trst. Odlikovanje. Cesar je podelil uradnemu slugi trgovskega in )>o-morskega sodišča v Trstu Jožefu Bratina povodom njegovega vpoko-jeuja srebrni zaslužni križec > krono. Viri bus u ni tis. V soboto je bi! v Trstu praznik vojne mornarice. Poročali smo že v glavnih momentih o slavnostih povodom spuščenja prvega avstrijskega dreadnoughta v morje in moramo svoja poročila le še v n< -katerih podrobnostih iapopoiniti. Omeniti je treba, da se je udeležilo slavnosti tudi vec* sto članov avstrijskega »Flottenvereina«, katere je na kolodvoru sprejel predsednik pomor- skfih uradov Del les in dvorni svetnik grof Attems, predsednik trgovske zbornice d i Dem e triu, kontraadmiral Deir Adami pl. Tare/a!, baron Artur Albori, baron Kimon Ralti, finančni svetnik Laiieve i. dr. Slavnosti sta se udeležili tudi vntfinnaki društvi iz Pulja in Dinjana. Vseh uijcev je bilo v Trstu kakih 10000. - Avstrijski »Flot ten verein« je podaril prvemu avstrijskemu draadnoughiu dragoceno častno zastavo. — K ■veČanb-stnim prireditvam spada v prvi vrsti dine, ki ga je dal nadvojvoda Fran Ferdinand na Llovdovem pazniku »Bohemia«. Udeležilo s'* ga je s7 gostov, e vozili na torpednih ladjah s Dinar«, Huszaiv in Roka« po tržaškem zalivu. Za ponesrečence pri zadnjem tržaškem orkanu v Trstu je daroval nadvojvoda Franc Ferdinand 200o kron za mestne uboge v Trstu pa oGMi kron. Izpred porotnega sodišča v Trstu. Kakor smo že poročali se je vršila zadnje dni v Trstu porotna obravnava proti bratoma Her>ehman in proti nekemu Ziderichu radi goljufije. Porotniki SO v soboto Zidericha oprostili glede bratov Hersohinan-nov pa potrdili goljufijo. Vendar pa škoda ne presega o0 kron. Obsojena sta bila na 18, oziroma 12 mesec* \ Zagovornika obsojencev sta naznanila ničnostno pritožbo. Demontirani slučaji kolere. Bi nitetni departement namestnistva v Trstu razglaša, da so vse vesti, da so se dogodili v nekaterih krajih v Istri slučaji kolere, naresoičae« Bavnota-ko neresnične so vesti o legarju v nekaterih primorskih zdraviliščih. Angleška eskadra na Reki. Due 14. julija pridejo štirje paruiki angleške sredosemske eskadra na Reko. Fskadri bo poveljeval admiral £}d-mund Poe. Dnevne vesti. -j- Kx lex! Načelnik kluba narodno-naprednih občinskih volilcev, dr. K. Triller, prejel je od" mestnega ma j?istrata kratkim potom obvestilo, da e. kr. deželna vlada ni v položaju sklicati p r a v o m o č n u izvoljeni občinski svet, to pa zaradi tega ne, ker je volilec dr. Pegan naznanil, da namerava (!) vložiti še pritožbo na upravno sodišče ter je baron Schwarz tej »nameravani« pritožbi priznal žc vnaprej obtožilno moč! — O pravniški kvaliteti te odločbe, katere bi se prav gotovo sramoval vsak količkaj spodobni turški vali, govorimo na drugem mestu. Tu naj pribijeino le, da ima volilec dr. Pegan za pritožbo 60 dni časa in da potem postopanje pred upravnim sodiščem traja običaj no 8 do 12 meseoev. Čakati nam t*1 torej — ako obvelja »pravno« mnenje moža, ki spada veliko bolj v Šu-stersičevo predsobo nego y vladno palačo — v naj boljše ni slučaju vsaj še eno leto dni, predno se bo zamogel konstituirati pravomoćno iivoljeni občinski svet ter pričeti svoje toli-nujno potrebno gospodarsko delovanje. Nedogledno škodo bodo trpeli ta čas ljubljanski davkoplačevalci, ampak to malo briga našega dičnege deželnega predsednika in njegovega gospodarja dr. Šusteršiča. Izstradati napredno Ljubljano, to je alfa in ornega njune politike. Kakor ob sebi umevno, vloži narodno-napredna stranka zoper to kršenje postave primerno pritožbo na pristojno višje mesto in tudi v parlamentu se bo v Ttajkrajšem času reševalo vprašanje, je li Ljubljana leži v Avstriji ali v Albaniji? + Volilec dr. Pegan je oškodoval & svojo nad \~se frivolno pritožbo zoper občinske volitve, ljubljanske davkoplačevalce brez razlike stranke in narodnosti, že za lepe tisočake, in ako vstraja na svoji »nameravani« nadaljni pritožbi, potem se bo ta škoda še podesetorila. Mož prav dobro ve, da je cela pritožba brez najmanjše dejanske podlage in da je vsak uspeh iste naravnost, nemogoč. Saj jo je še celo baron Sehwarz moral s krvavečim srcem zavrniti! Toda volilen Pegami in njegovi čedni tovar-siji se ne gre za uspeh, temveč edino le za zavlače nje rednih razmer v ljubljanski mestni hiši in za kaznovanje napredne večine davkoplačevalcev, ki se ni hotela udati klerikalnemu nasilstvu. Ce pri tem trpe tudi klerikalni ineščani,nič ne de; Pogani, Šnsteršiči, Jarei itd. bodo že prišli na svoj račun. —■ Veseli naj bodo možje, da ne žive v Ameriki; tam imajo za take javne škodljivce prav tisto prokleto radikalno sredstvo, kakor za konjske tatove. + Klerikalni občinski sveto>alci bi morali, ako imajo v sebi le količkaj čuta za gospodarski blagor Ljubljane in njih prebivalce, prisiliti volih a dr. Pogana, da opusti nevredno komedijo, ki jo igra na škodo Ljubljane. Sicer se jih bodo pričeli sramovati celo tisti posavski kmetje in vipavske branjevke, katerim imajo zahvaliti za mandate. - Tudi nemški občinski svetovalci nameravajo — tako čujemo — 1 rostestovati zoper protizakonito protežiranje volilca Pegana od strani c. kr. deželno vlade, ter zahtevati, da se v smislu jasnih postavnih predpisi /\ vendar že skliče občinski svet. S S tem bi nemški občinski svetovalci h dokazali, da stoje glede politične »iosiojnosti iti javnega poštenja visoko nad našo brezstidno klerikalno stranko. -j- Iz deželnega odbora. Del grof Barbotovega referata prevzame dr. Lampe. Finančni referat pa si je deželni glavar odkazal sam sebi. Služba primarija na kirurgičnem oddelku v deželni bolnici se odda dr. Robidi — psihiatru. Adlatus mu postane dr. Stoječ s plačo primarija. Občinski svet v Zgornji Šiški — bo na ljubo dr. Su>teršh"-u razpusčen! Zupan niti saslišan ni bil; kaznuje se pa celi občinski odbor radi dozdevne krivde županovi. Famozna justiea! Pod sedanjim deželnim predsednikom pa je vendar vso mogoče. Odstavili bodo nezaslišanega župana. in razpustili i vod o občinski zastop, ki ni niče>ur zakrivil. Justitia ost fundamentum in tako dalje. Klerikalna zavist ali kako n\ažxijejo »Slovenca«. Sobotni »Slo-venec?- je priobčil to-le notico: ^Čudno postopanje. Na razna vprašanja v zadevi objave oglasa »Tarif tobačnih izdelkov« v »Slov. Narodu« dne 22. t. m. pojasnjujemo, da jo po izrecni /javi najkompetentuejšcga gospoda fin. ravnatelja »Narod« objavil na lastno pest brez vsakega uaročila kot neplačan oglas. Manjkalo mu jo bržkone gradiva, za eno stran. Kako je Narod« prišel v posest rokopisa, ki mu ni bil uradno dostavljen, bo morila pokazala preiskava. Gotovo je, da je lin. ravnateljstvo naročilo samo •mkratni natis v uradnem listu, kjer se morajo objaviti vse uradni razglasi. <; — Ko smo v soboto čitali to »Slo-venčevo« notico — »na razna vprašanja v zadevi objave oglasa »Tarif tobačnih izdelkov« v »Slov. Narodu«, smo se smejali prav iz srca. Oj ti ljuba klerikalna zavist in uevoščljivost! Ker ^Slovenec« ni dobil v objavo in-sorata »Tarif tobačnih izdelkov«, ki ga je priobčil naš list, je bil takoj ogenj v strehi »Katoliške tiskarne« in hiteli so nemara sam Smolnikar k crospodu finančnemu ravnateljstvu, da ga pozovejo na odgovor za takšno nečuveno zapostavljanje »prvega in najuglednejšega slovenskega lista, organa vsegamogočne dr. Šusteršiče-ve stranke« s strani državnih obla-vtev. Gospod finačni ravnatelj se je naravno intervencije močno prestrašil, k sreči pa je bil v prijetnem položaju, da jo mogel dati interpelantom iz Katoliške tiskarne« takoj zadovoljiv odgovor: Finančno ravnateljstvo je naročilo samo enkratni natis inserata v uradnem listu »Laibacher Zeitung«. Kako je dobil »Slovenski Narod« rokopis inserata v roke, tega g. finančni ravuatelj uiso mogli po- jasniti, obljubili pa so, da bodo glede stvari uvedli najstrožjo preiskavo. Katoliški pritožiteiji so se umirjeni napotili v tiskarno ter tamkaj spočeli notico, v kateri se jim je posrečilo naš list strahovito ožigosati in postaviti na sramoten oder pred vso javnostjo. Takole so napisali: »Naroda jo objavil inserat na lastno pest brez vsakega naročila kot neplačan oglas. Manjkalo mu je bržkone gradiva za eno stran. Kako je »Narod« prišel v posest rokopisa, ki mu ni bil uradno dostavljen, bo morila pokazala preiskava.« Strašno! »Narod« je sedaj osramočen, do kosti, razkrinkan pred vso javnostjo! Res je namreč, da nam inserata ni izročil v objavo g. finančni ravnatelj, takisto je tudi res, da smo prišli v posest rokopisa čisto od neke druge strani. Toda od katere? Preiskava bo to dognala,! . . . Toda, no . . . da to preiskavo olajšamo, smo pripravljeni ]>ovedati, da smo rokopis za dotični inserat dobili z urad-nim dopisom, datiranim dne 19. t. m. naravnost z Dunaja in da se je nam nakazalo za objavo inserata nič manj in nič več kakor 200 svetlih kronic! Mi seveda čisto nič ne moremo za to, da naš list po zaslugi u v až njej o na Dunaju proti volji ->Slovenea« in mimo g. finančnega ravnatelja. Pač vedo gospodje na Dunaju, da je »Slovenski Narod« najuglednejši in najbolj razširjen list na avstrijskem slovanskem jugu, zato ga tudi uvažuje-jo in upoštevajo, če je to »Sloveuče-vi« gosjvodi pogodu ali no. Sicer pa, kaj pa naj zaležejo inserat i »Slov-vonou«! Kdo ga pa sploh čita? Fa-rovži, par teroijalk in nekaj prismojenih tretjerednikov. To je vse. Kdo naj bi potem takemu listu zaupal in-serate!! — Promocija, Promovira! bo due, 1. julija t. 1. na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva d ust B a č a r. Naše čestitke! — I mrl je v soboto 24. t. m. g. Karel Laiblin. bivši knjigovodja tvrdke I. C. Maver v 81. letu svoje starosti. Pokojnik je bil nad 20 let stalen gost »Narodne kavarne« iu je v to kavarno zahajal iudi v zadnjem času. dasi so ga Nemci zaradi tega celo v časopisih napadali. Blag mu spomin! — Iz prisilne delavnice se iz zanesljivega vira poroča: Kakor so bili klerikalci gotovo si svesti svoje zmage pri občinskih volitvah v Ljubljani, dokazuje nam sledeča vest. Tako so klerikalci že v naprej sklenili in obljubili, da postane škofov nečak, Antou Jeglič, nadpaznik prisilno delavnice in bivši propadli klerikalni kandidat pri občinskih volitvah, občinski magLstiatni tajnik. To je bila žc v naprej sklenjoua stvar pri klerikalcih — koritarjih. Iz tega so razvidi, kako domišljav, ošaben, uničevalen ter prevzeten jc klerikalizmu. Zato pa jo resničen pregovoT: »Kdor se povišuje, bo ponižan«, in to se je poka zalo posebno pri državnozbor-skih volitvah. Potem pa ni čuda, da je ta propadli klerikalni kandidat vsled tega tako lagal ter z lažnjivimi izpoved ham i pričal zoper pazuika in tkalskega mojstra g. Ljubica, da je bil potem odpuščen iz službe, od brezvestnih klerikalcev, ki uničijo vsakogar, kdor ne uklone brezpogojno tilnika pred njihovim terorizmom in nasiljem. Kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo. Tako so klerikalci svojega pristaša potegnili, da bo zopet nekoliko dalji kakor je. — Umetni slikar H. Snirekar jo. razstavil v knjigotržnici L. ScliAvont-nerja v Prešernovi ulici tri vrlo uspele karikaturo, ki so tudi na prodaj: »Narodna pravljica o žalostnem kralju« in »Zbor učenjakov«. — Vsaka karikatura je polna vrlin. Karikature polne — umetniku lastnega — naravnega humorja, dobro preštudirane, precizno v risbi in globoko zamišljene kompozicije. Izmed mlajše struje naših umetnikov smo vajeni to opažati skoro edino le pri slikarju — karikaturistu g. Sinko S m r e k a r j u. — Karikature so tudi priprosto, a harmonično in z umetniškim okusom kolorirane iu lahko kras vsakemu salonu. Za žig. V p^tek po noči je pogorel deloma s slamo napolnjen kozolec posestnika Martina Dolenška v Brodu pri Št. Vidu nad Ljubljano. Škode je 2S0 kron in je bil kozolec najbrže zažgan od zlobne roke. Kot sumljivega so zaprli nekega obrtnika. Izpod Krima. 24. junija Idil. Tudi pri nas se dani. Razmerje oddanih glasov za naprednega kandidata nasproti načelniku naših posnemalcev in Častilcev' umrlega Luegerja in njegove propalo stranke je naravnost presenetljivo. V Tomišlju, v tej klerikalni trdnjavi, pa dobi napredni kandidat (s slučajno neveljavnimi, glasovi), kar nad polovico oddanih glasov. To vzbuja celo pri nasprotni-nikih rešpekt. Škoda, da niso vsi pazili na pravilni podpis našega kandidata. Celo Vrteljani so so vrlo držali. Nekateri so se nedavno po nepotrebnem obrezali na tomišeljskega nad-učitelja, da je mož »potegnil« s klerikalci, pa so se kruto varali. Kakor vselej, je tudi sedaj zvesto volil z nami. Tako, upamo, ostane tudi za naprej. Bodoča občinska volitev utegne prinesti v občino radikalen preobrat, ali vsaj močno napredno opozicijo. Slučajno združene somišljenike treba, krepke je organizirati in uspeh bo krasen. Naprej. Opazovalec. \ niaeonki. Posestnikova žena Cecilija Ribnik ar in Katarina Čizmar iz Zgornje Bele pri Krauju sta se sprli. Prepir se je končal s tem, da je Ribnika r za sekiro zagrabila in udarila svojo nasprotnico s tako silo po rami. da je zlomila čižmarjevi ključnico. Mrliška straža. Nedavno je imelo več ultraklerikalniu fantov s Križa pri nekom mrliču v Komendi pri Kamniku mrliško stražo. Nekako oh 2. zjutraj so šli vsi pijani domov iu so začeli na Križu iz neznanega vzroka prepir, tekom katerega je kajžar-jev sin Milan Grinta] dal kajžarju Tomažu Janežiču več zaušnic ter ga končno udaril še z robatim železom po glavi. Tudi nad materjo napadenega Janežiča, ki je pritekla na vpitje svojega sina iz hiše, se je Grintal spozabil. Vrgel jo je parkrat na tla, vendar pa se je posrečilo Janežiču in njegovi materi zbežati pred zbe^nelim Griutalom v hišo. Požar. V Gaber jih, okraj Brusnice so povzročili 24. t. m. popoldne med 2.in 3.uro otroci, ki so se igrali s vžigalicami, velik požar, ki je uničil 30 hiš iu 72 gospodarskih poslopij. Požar je zahteval tudi človeške žrtve, zgorela sta 2 otroka. Škode je 183.530 K, zavarovalnina pa znaša 25.000 K. Zaradi pomanjkanja vode je bilo zelo težavno gasiti. Plašljivi konji. Posestnik Josip Kolih iz Podstenja v sodnem okraju Ilirska Bistrica se je peljal 17. t. m. iz Topol domov. Na vozu je sedel tudi gostilničar Josip Tomšič iz Podstenja. Zunaj kraja je srečal Kolih avtomobil iz Ljubljano, pred katerim so se konji splašili. Tomšič je še pravočasno skočil z voza. Rolih pa je prišel pod kolesa ter je dobil več po-škodeb, vsled katerih so ga morali prepeljati v bolnišnico v Postojuo. Umrla je v Dobi i u gu pri Dunaju gospa Mira Samec, roj Jenčič, soproga g. profesorja dr. Makso Samca. P. v m.! Ogenj na Barju. V soboto okoli pol 12. dopoldne so vaščani v Crni vasi opazili, da gori hiša posestnika Frana Melika št. 11. Ker je bila Meli-kova žena v mestu, gospodar in otroci pa precej daleč od tloma na travniku, so prihiteli na prvo pomoč sosedje, da so rešili živino, med tem pa je prišel domov tudi gospodar sam, ki je bil ogenj zapazil. Ker je bilo vse leseuo, je pogorelo do tal. Pogorela je hiša, svinjak, pod, kakor tudi vse domače gospodarsko in tesarsko oroslopju in ga vpepo-lilo. Melik ceni škodo do 1000 K, zavarovan je pa pri graški zavarovalnici za 720 K. Katastrofalni orkan v Trstu in okolici iu njegove posledice po naravi posnet se vidi jutri v kinematografu Ideal«. Slike so jako dobro ua-pravljene in zelo čiste. Predstavljaj*) nam poškodbe na rvbrežju, v Inki in potopljene ladje. Dalje se predstavlja jutri tudi še druga zanimiva novost namreč slavnostno kraljevo kronanje na Angleškem. Priznanje se mora, izreči vodstvu, da se potrudi, ne oziraje se na stroške, da nudi našemu občinstvu vedno ne samo lepe stare sliko marveč, da konkurira z velikimi mesti tudi s slikami najnovejših dogodkov. Kakor znano, se je vršilo kronanje na Angleškem dne 23. junija, jutri dne 27. junija pa imamo že v Ljubljani krasen posnetek te izredne kraljevske slavuosti, ki se je je udeležil skoro ves svet. K sobotnemu poskušenemu umoru in samomoru, se nam še poroča: Bivši ključavuičar Jožef Starkel roj. o. aprila 1800 v Krškem in rav-notja pristojen, sedaj delavec in sluga nemškega športnega društva, je stanoval s svojo družino na Dunajski cesti št. 12, se je bil seznal z vdovo nekoga železničarja, kateri je bil pred par leti ponesrečil. Zadnji teden ga ni bilo doma niti ponoči, niti podnevi. Ko je žena to doznala, je šla v petek zvečer s svojo hčerko nezvestega moža i u njegovo zapeljivko počakat ter ju srečala. Da to ni bil prijazen pozdrav, je umljivo. A nezvesti mož kljub temu ni prišel domov do sobote dopoldne. Začel se je prepirati s svojim pastorkom in ko je ta odšel na svoje delo, je zapustil tudi Starkel svoje stanovanje. Okoli 1. popoldne, ko je bila že žena doma, se je zopet povrnil ter se začel tudi s to prepirati. Žena je stala na hodniku v veži, mož pa pri odprtih vratih v sobi. Med prepirom hipoma nameri Starkel proti ženi samokres in ga sproži. Ker je ni zadel in se je ta zbala še nadaljnjega, je naglo odsko- čila. V tem pa Starkel nastavi samokres na desno uho, ga sproži in takoj nezavesten pade na tla. Ko je prišla na lice mesta policijska komisija, je takoj odredila, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je upati, da še okreva. Kar Čez park sta gnala v soboto na Slovenskem trgu dva posestnika konje, kjer se še precej poznajo znaki kopit. Oba sta naznanjena. Kratek dopust sta si bila samovoljno vzela dne 13. junija pri delu pri Tbnniesu prisiljenca Alojzij Jev-šček in Ivan Šuligoj, oba iz Goriškega in poletela nekoliko v svojo domovino, kjer sta bila pa kmalu izsledena in oddana nazaj v hišo pokore. S ceste. Ko je šel včeraj popoldne delavec pri električni cestni železnici Rihard Sehneider s Predško-fije v Stritarjevo ulico, pridirja nasproti izvošček Bi rtič, katerega konj je podrl Sebneiderja na tla, stopil čezenj, potem ga \>n vlekel i kolesi kakih pet korakov dalje. Sehneider je pri tem zadobil na rokah in nogah znatne telesne poškodbe. — Snoči okoli 10. je pa peljal nek izvošček po Zaloški cesti. Nasproti mu pridrvi nek posestnik z lahkim vozom tako naglo in neprevidno, da je s svojim vozom zadel izvoščekovega, pri katerem se je vsled močnega sunka zlomilo oje. Tudi tesar Ivan Polja-nec, ki je sedel na posestnikoveni vozu, je vsled sunka zadobil na levi nogi znatno telesno poškodbo. — Nek drug izvošček je pa peljal včeraj zvečer po Poljanski cesti dva gospoda tako neprevidno, da je zadel v električni voz in se je pri tem ]>oškodo-val ta, kakor tudi izvoščekov. Gospodoma se k sreči ni ničesar pripetilo. — Ko je snoči okoli 11. po Marije Terezije cesti pat ruliral policijski stražnik, je našel na cesti ležati delavca Frana Eržena, ki je imel na glavi znatno rano. Krzen jo povedal, da je šel iz Šiške z neko žensko in nekim pekovskim pomočnikom. Ko pridejo do Koslerjevega zida, ga udari pek z nožem po glavi, potem pa zbeži nazaj. Poškodba je sicer znatna, a lahka. Iz blaznice - hiralnice je pobegnil včeraj bivši vrtnar Jožef Jerman, roj. 1874. leta. Imenovani je bol.i majhen, precej močan, ima rumene brke ter govori slovensko in nemško. Pristojen je v Cerknico. Ujel se je. V soboto po poldne je prišel v hišo št. 1 na Dvornem trgu vdoveli čevljar Ivan Suhanek iz Ho-novic pri Hrudinn na Češkem ter naglo pobasal iz kuraika piščanca in jo odkuril. Bistre oči kuharičine so pa to še pravočasno opažih*, kar je provzročilo, da so ga domači zadržali in izročili stražniku, da ga je aretiral. Oddali so ga sodišču. Iz Ljubljanice so včeraj popoldne ob 5. potegnili na Fužinah truplo predilniškega uradnika Viljema Pavlina, o katerem smo že poročali, da ga od dne 16. junija pogrešajo in se je takoj domnevalo, da se je bil ponesrečil. Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 69 Hrvatov in 31 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Učiteljska kandidatinja Jožefa Črnetova je izgubila zlato ovratno verižico. — Posestnikova žena Uršula Mlakarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 24 K denarja iu vozni listek. — Slikar J. Frohlich je našel na Gradu dve sliki nekega pristava, katere dobi izgubitelj nazaj pri najditelju v Hrenovi ulici št. 17. — Gimnazijec Jos. Baričevič je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. Slovenske Filharmonije oddelek koncertira danes in naprej vsaki ponedeljek, vsako sredo in petek pri večernih predstavah Elektroradiografa »Ideal« na vrtu hotela »Malic«. Začetek ob 8. zvečer. Narodna oDramDa. Ciril-Metodova podružnica v Mostah je priredila včeraj popoldne veselico »pod Lipo«. Moščani menda ne pomnijo veselice, ki bi bila tako dobro obiskana, kakor je bila včerajšnja. Vse polno Ljubljančanov in okoličanov je posetilo veselico in nikomur se ni mudilo domov. Kako tudi, ko je bilo domače, neprisiljene zabave toliko, da si na uro popolnoma pozabil. Že okrog 4. je bil ves veselič-ni prostor natlačeno poln. Posetnike veselice je pozdravil predsednik tamošnje podružnice g. Fran Zupan, na kar je nastopila gdč. Alojzija Slapničarjeva, ki je v ljubkih besedah izrazila veselje nad tako lepo udeležbo od strani Ljubljančanov, obžalovala pa nezavednost domačinov, ki jih je bilo le malo ua veselici. Pozivala je nato navzoče k vztrajnemu delu za narodno stvar, rotila jih naj ne postanejo mlačneži, naj ne izgube narodne zavesti in naj se z otroško ljubeznijo oklenejo svoje slovenske domovine. Nato je končala z besedami: »ta obljubljam vam, da ostanem tudi jaz zvesta narodni stvari do groba.« Burno odobravanje je sledilo ljubkemu govoru mlade na- rodne bojevnice in njene besede so našle odmeva v srcu navzočih, kar so pričale njih solzne oči. Ko je prenehalo dolgotrajno ploskanje, so godci zaigrali in vesela mladina je zaraja-la v prostorni gostilniški sobi. Pohvalno moramo omeniti zlasti gospodične Slapničarjeve, ki so marljivo hitele od mize do mize, ter prodajale slaščico, srečke, razglednice in različne šaljive predmete, ki so vzbujali dokaj veselja. Veliko zabave je nudil velikanski amerikanski gramofon, ki ti je za 20 v na željo zaigral kak miren valček ali pa poskočno polko. Jest vine in dobra pijača je vsled vx-borne kakovosti vsem ugajala. Postrežba je bila točna. Srečolov, kori-jandoli, šaljiva pošta, vse to je zabavo pospeševalo. Naenkrat je bila polnoč in ljubljanski gostje so jeli počasi odhajati v mesto zadovoljni, da so preživeli nekaj veselih uric. Moscani so lahko veseli moralnega uspeha veselice, Ciril-Metodova družba pa bo zopet za preojšnjo vsoto bogatejša. Končno nam je še omeniti, da so bili med ljubljanskimi posetniki deželni poslanec g. prof. Reisner, g. dr. Ko-kalj in drugi. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela dva nova obrambna »kamena«, ki sta plačana z vsoto 400 K. To je lepi uspeh veselice, katero sta priredili ženska in moška C M. podružnica v Šiški dne 18. junija. Za to veselico ni bilo velike reklame, priredilo se jo je brez večjih stroškov, pel je domači pevski zbor, tarabnrali so domači tamburaši in tudi udeleženci so bili večinoma šišenski domačini, ki pa so razumeli, da naj se po dokončani podružnični veselici napravi veselje osrednji družbi z — gmotnim prispevkom. Tako se je zgodilo. Hvala iskrena vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako ugodnemu gmotnemu in moralnemu uspehu te veselice! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala C. M. podružnica št. I. v New Yorku 900 K, nabrano udnino od raznih C. M. podružnic v Ameriki. Ta podružnica je nekaka centrala vsemu delovanju v korist naši Ciril - Metodovi družbi med rojaki v Ameriki, ki so bili zbrani lani pri 31 podružnicah, letos pa so ustanovili še šest novih podružnic. Došlo nam poročilo omenja slabe razmere, v katerih se nahajajo sedaj delavci, vendar je ustanovitev 6 novih ]>odružnic in sedaj poslana vsota 000 K jasen dokaz, kako živo se zanimajo naši rojaki onstran morja za svojo pravo domovino, kako vedo ceniti prekoristno našo družbo :»v. Cirila in Metoda. Hvala lepa listu »Glas Naroda«, g. Fr. Sakserju in zavednim rodoljubom, vnema joči m naše rojake v Ameriki •za dejansko ljubezen do domovine, hvala iskrena rodoljubnim rojakom za darovane dolarje in cente! Prosueto. Glasbena Matica« v Ljubljani ima v sredo, 28. junija v veliki dvorani hotela »Union« III. produkcijo z naslednim sporedom: 1. J. Kaff: a) Pred solnčnim zahodom. (Meditacija.) b) Konjski dir. (Kaprica«.) Na klavir igra gdčna. Magda J o s i n. (Šola g. Fr. Gerbiča, V. raz.). 2. St. Wahl: L' antirjue. Na gosli svira g. Fedor GregoriČ. (Šola g. Jos. Ved-drala, IV. razred.) 3. Mendelssohn: Pesem brez besed. «G-inol.) Na klavir igra gdčna. Mara Breskvar. (Sola g. Vedrala, VI. razred.) 4. a) O Goep-fart: Andante religioso. b) J. Bartz: »Slika«. Na klarinet igra g. Jakob Ciglarič. (Šola g. J. Trmote, III. razred.) 5. Furstenau: Koncertni trio za flavte. Op. 14. Svirajo gg. Oton Kollaritseh (V. razred), Vinko Kol-sek (III. razred) in Avgust Mate (III. razred). (Sola g. A. Breznika.) 6. Dvorak: Ples škratov. Na klavir igra gdčna. Filipa. Supančie. (Šola g. V. Taliehove. VIII. razred.) 7. a) Schumann: »Ti siješ kot evetlica«. b) dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca. Prsmi. Poje g. Leopold Kovač. (Šola g. Hubada, IU. razred.) 8. Ni-code: Tarantella. Na klavir igra gdč. Vida Šešek. (Šola g. Taliehove, VIII. razred.) 9. Ch. de Beriot: Koncert št. 9. Na gosli svira g. Viljem Ločni k. (Šola g. J. Vedrala, VII. razr.) 10. A. Lajovec: Serenada. Pesem. Poje g. Leopold Kovač. (Šola g. Hubada, III. razred.) 11. Liszt: Ogrska rapsodija št. 9. Na klavir igra gdčna. Milica LavrenČič. 12. A. Thomas: Arija Filine iz opere Mignon. Poje gdč. Pavla Bole. (Šola g. Hubada, V. razred.) Začetek vsakokrat ob pol 8. zvečer. Za ono občinstvo, katero hoče v pokritje stroškov kaj prispevati, so sedeži v sprednjih partemih vrstah in na desnem in levem balkonu po 1 K in v sredjnih partenih vrstah po 40 h reservirani. Ostali sedeži v parterju in na galeriji ter prostor na stojiščih so prosti. Občinstvo se prosi, da vstopa v dvorano pred začetkom produkcije in eventualno v odmorih med posameznimi točkami. Med izvajanjem posamznih točk v dvorano vstopati ni dovoljeno. Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivati se ponovnemu odobravanju« Droftveno naznanila. Kresni večer je priredil y soboto na vrta. hotela Tivoli ljubljanski Sokol, Vajeni, da so kresni večeri Sokola ena najboljših poletnih prireditev v Ljubljani, smo pričakovali tudi to pot kar največ-. Nismo se varali. Prireditev je uspela nad vse krasno. TIsoegrlava množiea je napolnila veselicu i prostor in veselo vrvenje je vladalo pod gozdom. Prijetne zabave ni motilo niti to, da je bilo zažiranje kresa iz varnostnih ozirov nemogoče. Sicer je bil večer zelo miren in brez vetrov, ki bi bili lahko zanesli iskre v gozd, toda noben Falb tega ni prorokoval in zaradi tega ni bilo mogoče drugače, kakor da je ta točka izpadla, kar pa veselici sami v nobenem oziru ni škodovalo. Drugače pa je glede prevelike oddaljenosti od mesta, ki je morda bila vzrok, da je ta ali oni zamudil poglavitne točke programa, zlasti vaje z baklja mi, ki so jih izvajali Sokoli na planoti pod glavnim vrtom iu želi za svoj nastop zasluženo priznanje. Žive slike, ko so jih kazali na verandi za godbo, so našle mnogo navdušenega priznanja med občinstvom. Naravno je, da je občinstvo kar drlo proti odru. da vidi žive »like od blizu. To pa je seveda bolj oddaljeno sedečim zaprlo razgled, kar je. posebno ker imajo ljub-rjanske dame skoro vse brez izjeme moderne klobuke, nekoliko oviralo prosti razgled. Zaradi tega se ni čuditi, če so gledalci stopali na stole in mize. Borilei s kojami so ugajali izmed skupin občinstvu najbolj in so v *voji mirni in eksaktni izpeljavi tudi najbolj učinkovali. Samo en nedo-sttttefc je treba poudariti, dn je bil oder nekoliku, vsaj za \ 4 m, prenizek. — Ob straneh veseličnega prostora so bili postavljeni paviljoni za vino. pivo. jest vine in kavo ter za droga okrepčila in za cvetlice. Veseli eni ivrostor pa jo bil preprežen in nkrasen z lampijoni. — Ko se je napravil mrak. so zažgali krasen umetalo i ogenj. Med tem pa se je razvil v dvorani prav animiran ples, ki je /.vabil večino mladega sveta na plesišče. Žal da je nenavadno hladno vreme, kakršno se nikakor ne spodobi za kros, kolikor toliko vplivalo na razvoj veselice, ki pa je sicer uspela zelo krasno. Da je bil uspeli tako lep, gre pač v prvi vrsti zasluga neumor-nerrm delu načelniee veselienega odseka ge. dr. Tavčarjevi, katero so v njeni skrbi izdatno podpirale načelniee posameznih paviljonov, tako v paviljonu za delniško pivo poleg ge. dr. Tavčarjeve ga. Franketova, v paviljonu za vrhniško pivo ga. Podkraj-^kova, v paviljonu za Mrakovo vino era. Ružičkova. v paviljonu za Stepi-čevo vino gospa Si cev a, v kavarni, slaščičarni in paviljonu za šampanjec in buteljsko vino ga ravnatelj Šu bičeva in ga. dr. Murni kova. v to-bakarni in paviljonu za cvetlice in razglednice ga, Mikšičeva. okrožena od vencev rožnih slovenskih deklet, ki so se t rodile, da so storile vsakemu slovo od kresnega večera kar naj-ležje. poročila, AVcisskirchner in Glombinski in njih namestniki. Dunaj, 26. junija. Baron Bie-nr.rth je pismeno obvestil ministra Weisskirchnerja in Glombinskega, da je njih demisija sprejeta. Posle v trgovinskem ministrstvu prevzame Mataia, v železniškem ministrstvu pa Ivell. Weisskirchner je bil odlikovan z železnim redom T. vrste, Glombinski pa je dobil naslov: tajnega svetnika. »Vi rib u s Unitis«. — Cesar. Dunaj, 2f>. junija. Včeraj je cevi r sprejel ob 1. popoldne prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ki mu je l>oročal o spuščanju dreadnoughta »ViribfM Unitis« v morje. Cesarjevo zdravje je povsem zadovoljivo. V lsch pojde cesar šele, ko bo kriza re--ona. Ostal bo tedaj y .vili Hermes nekako do 12. julija. Ministrstvo Gautseh na obzorju. Praga, 26. jenija. »Narodni List v« poročajo, da je baron Gautseh že začel s svojimi konferencami z vsemi voditelji strank. Tudi ministrski predsednik bar. Bienertb je imel konferenco z voditelji strank. Dunaj, 26. junija. Cesar je sprejel v soboto v posebni avdijenci, ki je trajala 5/4 ure, bivšega ministra bar. Gautscha. Včeraj je sprejel cesar od 10.—11. ministrskega predsednika barona Bienertha. Popoldne je bil Bienertb tudi v avdijenci pri prestolonasledniku. Drugič bo Gautseh sprejet od cesarja v avdijenci v torek. Novi člani gosposke zbornice. Praga, 26. junija. V političnih krogih se razglaša, da sta bila poklicana bivši minister Žaček in grof Thun v gosposko zbornico. Češka tehnika v Brnu. Brno, 26. junija. Včeraj je bila tu slavnostno otvorjena druga češka tehnika. Rektor nove tehnike dr. Novak je poudarjal, da je tehnika predhodnik drugega češkega vseučilišča, katerega ustanovitev je več govornikov nujno zahtevalo. Srbski cerkveni kongres. Karlovice, 26. junija. Srbski cerkveni kongres je bil včeraj zaključen. Grozodejstva v Drohobicah. Drohobice, 26. junija. Dosedaj je umrlo za ranami v Drohobicah 26 oseb. Včeraj so na tihem pokopali več žrtev. Zrakoplovstvo. Prerov, 26. junija. Inženir Ka-spar iz Pardubic, ki je moral zaradi defektov na stroju opustiti tekmo za nagrado Dunaj - Budimpešta, se je danes tu dvignil in se po 20 minut trajajočem letu med burnimi ovaci-jami občinstva spustil na tla. Gledalcev je bilo 12.000. Dunaj, 26. junija. V zrakoplov-ski tekmi Dunaj-Budiuipešta, je zmagal ritmojster TJmlauff, ki je preletel progo Dunaj - Budimpešta v 2 urah 22 minut, obratno pa v 2 urah 23 minut. Baron Gautseh novi ministrski predsednik? — Demisija Bienerthovega kabineta? Lvov, 26. junija. Poljski listi pišejo, da je že toliko kakor gotovo, da bo baron Gautseh Bienertbov naslednik. Gaiitsch bo skušal sestaviti koalicijski kabinet, v katerem bi naj bili poleg nemških navijonalcev, krščanskih socijalcev iu Poljakov zastopani tudi Čehi in Jugoslovani. Prvo ministrstvo bo uradniško, pozneje pa se -premeni v parlamentarno. Po informacijah, ki so došli z Dunaja, namerava baron Bienerth že jutri podati svojo demisijo. Splitski župan umrl. Split, 26. junija. Včeraj je umrl tu župan dr. Mihajlovič. Razstava slovanskih listov. Belgrad, 26. junija. Razstava slovanskih listov bo otvorjena v ponedeljek, 10. julija. Nameščena bo v prostorih II. belgradske gimnazije. Razstavo bo slovesno otvoril prestolonaslednik Aleksander. Trajala bo pet dni. Po zaključenju razstave se časopisi beroče narodni biblioteki v Belgradu. Vstaja v Albaniji. Carigrad, 26. junija. Kakor poroča vrhovni poveljnik turških čet v Albaniji, so vstaši naskočili turške pozicije, pa so bili premagani. 2;k t. m. ponoči so napadli neko turško stražo, vendar niso opravili ničesar. Turčija in Črna gora. Berolin, 26. junija. Turška vlada je baje ustmeno intervenirala pri črnogorskem poslaniku pri porti, da naj sporoči svoji vladi, da naj ne trpi abanskih ubežnikov na svojem ozemlju. Črnogorski poslanik Popo-vič se je izjavil, da te verbalne note ne sprejme, marveč da zahteva ofici-jozno noto. Rusija in Perzija. Petrograd, 26. junija. >Xovoje Vremja < poroča, da je naročila ruska vlada, da morajo ruski vojaki zaradi var nos bi spremljati ruske karavane v Perziji. Na meji stojita, dva bataljona pehote in :j slotnije koza-kov. v celem nad 800 mož z več topovi. Kolera v Trstu. Trst, 26. jnnija. Sem je dospel paru i k »Ocean ia<% ki je prišel čez Neapolj in Krf iz New Vorka. Na parniku je zbolela v II. razredu neka gospa Brenner in so konstatirali, da je imela azijsko kolero. Parni k so spravili v pristaniški lazaret. Drugi potniki niso sumljivi. Sankcijonirani bosenski deželni zakon. Sarajevo, 26. junija. Cesar je sankcijoniral od bosenskega deželnega zbora sprejeti zakon o ]>oštni hranilnici. Poštna hranilnica začne poslovati v drugi polovici julija. Smrt princese Klotilde Bonaparte. Turin, 26. junija. Na gradu Monoalieri je umrla princesa Klotil-da Bonaparte. hčerka kralja Viktorja Emanuela I. Omožena je bila s princem Napoleonom Bonaparte, stričnikom cesarja Napoleona III. Rim, 26. junija. Italijanska poslanska zbornica je v znak žalosti nad smrtjo princese zaključila sejo. Bolgarske čete. Solun 26. junija. Do sedaj je 11 bolgarskih voditeljev začelo ustanavljati svoje čete in je tudi že 11 čet prekoračilo turško mejo in stopilo na turško ozemlje, zlasti v vilajet Osma-nije. Tudi znani vodja Črnopejev je prekoračil turško mejo pri samostanu Rilo. Turške oblasti so odredile najstrožje varnostne odredbe. Albansko šolsko vprašanje. Carigrad 26. junija. Novo ustanovljeni centralni šolski klub jn izdal na druge klube oklic, v katerem opozarja na dosedanje zanemarjenje albanskega šolstva, na napačno tolma- čenje abecedne vojske in na sovražno razmerje oblasti napram albanskim četam, ter izreka upanje, da bo turška vlada od sedaj naprej podpirala in omogočevala nastavljanje šol. Sultan na povratku. ^ Carigrad 26. junija. Včeraj je dospel sultan na svojem povratku v Dardanele in je bil svečanostno sprejet. Danes dospe popoldan v Carigrad, ki je slavnostno okrašen. Novi francoski kabinet. Pariz 26. junija. Predsednik francoske republike Falieres bo ponudil ministrsko predsedstvo senatorju Bur-goisu, ki pa predsedstva ne bo sprejel, vsled tega bo sestava kabineta poverjena Caillauxu. Justično ministrstvo bo prevzel Cruppi, zunanje ministrstvo pa De Selves, poljedelsko ministrstvo Pams. Maroko. Pariz, 26. junija. „Times1* poročajo, da namerava Španska svoje vojaške odredbe v Maroku še poostriti. 50.000 španskih vojakov je žc sedaj v maroškem ozemlju in 10.000 vojakov čaka povelja na otoku Malagi. Španija ima tudi dovolj denarja, da lahko razširi svojo akcijo v Maroku. Madrid, 26. junija. Brzojavke poročajo, da je španski stotnik v El Ksarju izgnal iz mesta francoske vojake generala Moreaua. — Cesko hotelsko podjetje v Gra-dežu (Grado). Veletržeč Jaro.-Jav Horak v Pragi otvoril je v morskem kopališču Gradežu hotel penziona! »Laeroma«, v katerem posluje tudi češki zdravnik Med. dr. Rudolf Hy-nek. Hotel ima *>0 sob in veliko dvorano za 1000 ljudi. Podjetje je izdalo lepe prospekte. Priporočamo to slovansko podjetje si. občinstvu kar naj-topleje. JmnO Neki zloben »Slovencev« dopi-sun, — Ecoleo — me je napadel v »Slovencu« z dne 17. junija t. 1. med več drugimi gospodi radi glasovnic. Najprvo povem nevednemu dopisu-liu, da ima o tem pravico razsojati politična oblast, drugič pa, da bode za eventuolne nerodnosti odgovoren odbor političnega društva,vsled česar ni treba blatiti in obrekovati na »Slovencu« lasten način posameznih oseb. Pri teh napadih pa si drzno dopisunče, ki nima niti toliko poguma, da bi se podpisalo, napadati ne le osebe in poskušati jim škodovati na časti, marveč hoče uničiti svoje nasprotnike tudi materijeluo. Kaj ga briga moja obrt, če se čuti kaj prizadetega, naj pride k meni. Očitajo se mi nerednosti pri napravi šolskih klopi. Nočem dopisnim in njegovim eventuelnini poniagačon tolmačiti resnice, kajti ti jo dobro vedo in so jo zanalaš popačili in zatrli, da jim lepše uspe napad name in na mojo obrt. Pojasnim zadevo le radi onib, ki jim razmere niso tako natanko znane, da si lahko ustvarijo sodbo, kako umazano »Slovenec« laže. Izdelavo klopi sem prevzel s popolnoma pravilno sestavljeno in podpisano pogodbo. Pogodbeno bi bile morale biti klopi izdelane do velikonočnih praznikov. Med tem je prešlo predsedstvo krajnega šolskega odbora v klerikalne roke. Šel sem k takratnemu predsedniku in mu povedal, da klopi nisem mogel izdelati radi premajhne delavnice. Prosil sem ga par dni odloga. Najprvo mi je dovolil predsednik izdelavo do konca leta. Pozneje je prišel k meni in mi rekel, da bodem moral radi zakasnitve plačati 50 K. Globo sem mu takoj ponudil, vendar je pa on ni hotel vzeti, ter jo zavrnil z velikodušno hinavsko opazko, češ saj nismo tako žleht, kot si mislite. S tem ostalo je pri prvem dogovoru. Napravil sem klopi in poslal račun. Čez par tednov pride klerikalni predsednik sam k meni. Plačal mi je klopi, odtegnil pa 55 K globe, katero mi je svoječasno v znak njihove dobrote, velikodušno odpustil. Seveda je zato slišal od mene precej gorkih toda opravičenih bridkih očitanj, ki ga gotovo sedaj pečejo. Konstatiram pa končno, da je nesramno in grdo od brezimnega dopisnika, da krade čast in zaupanje poštemu rokodelcu na tako podel način. JAKOB HOMOVC, mizarski mojster v.Cerknici pri Rakeku. Častite naročnike »Slovenskega Naroda«, katerim poteče v kratkem bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite v kar na j preje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidno na naslovnem ovitku. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 21. junija: Josip Pueelj, re šetar, 31 let. — Ignacij Trtnik, čevljar, :30 let. — Janez Hudorovic, cigan, 16 let. Bonna poročila, Ijubljafisfea „Kreditna banka v Ljubljani*. Uuial karti danajske borze 26. junija 1911. ■•Salfcaal papirji. Blagovni 4'- 0 majeva renta .... 4*2°., srebrna renta .... 92-15 92-35 95*85 16*05 4°/e avstr. kronska renta . . 92 05 9M5 4#/. ogr. ,.....! 9P— 91 20 4°/0 kranjsko deželno posojilo 94-50 95-50 n k. o. čeike dež. banke . 9365 94-65 Sra&k«. Srečke fz 1.1860 1, . . . 214 — 220-- ii ii u 1864 ..... 306— 312 — „ tiske...... !52-— 158 — „ zemeljske I. izd-jc . 290-50 295 50 ii m 11* i* • 27350 279 50 „ cgrske hipotečrc . . 256 — „ dan. komunalne • „ avstr. kreditne . . . 506-— 516 — 507-- 517 — „ ljubljanske .... 8075 8675 „ avstr. rdeč. križa • . | 7025 76 25 ii °KT- n u • * 4-1-75 50*75 „ baiHika.....i 33-60 37 60 m tarške...... 250-75 253 75 Dolaloe. Ljubljanske kreditne banke . 468-— 470-- Avstr. kreditnega zavoda . . 660-— Dunajske bančne družbe . . 547 75 548 75 Južne železnice..... 124-75 125 75 Državne železnici .... 755-53 756 50 Alplne-Montan..... 812*25 813-25 Cežke sladkorne družbe • . 28650 288 — Zivnostenske banke. . . . 2S0-50 281-50 MM** 1I-3G 11-39 Marke........ 11755 117*75 Franki ....... . 95-10 9520 i-ire ..... ... . 94-50 94-70 RtsblJ!......... ! 254-25 555 — Proda se skoro nov Žitne ©esie v Huziimpešši; Dne 26. junija 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. Rž za oktober 1911 . Koruza za juli 1911 . . Koruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 . za 50 kg 11-98 za 50 kg 19 39 za 50 kg 735 za 50 kg 7*46 za 50 kg 690 za 50 kg 8-29 Msteoreis^ne por; Viilca rti. Borjem 306-2. Srednji zračni tlak 735-0 mia vini rt Čas opazovanja Stanje barometra V M Tenpera-tura v L | Vetrovi Nebo 24 2. pop. 9. zv. 735*3 736 5 256 18-5 m. jzah. sr. jzah. jasno n 25. 7380 15-8 si. svzh. M » 2. pop. 9. zv. 737-2 736 5 27-9 21-5 m. zah. si. jzah. del.oblač. jasno 26. 7. zj. 737-2 .7-5 brezvetr. oblačno Srednja predvčerajšnja temperatura 183\ norm. 18 7^ in včerajšnja 217', norm. 187% Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm gostilna Dražil Rimska ces£a 11. Priznano dobra vina. — Dvojno marčno pivo. — Gorka in mrzla jedila. — Prostor za balinanje. — Časopisi na razpolago. 2074 Mesto vsakega posebnega obvestila« Profesor dr. Alakso Samec naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova ljubljena, nepozabna soproga, oz. mati, hči, sestra, svakinja in teta, gospa 2245 JKira Samec roj. jfenčič v soboto, dne 24. junija ob pol 4. popoldne po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v svojem 27. letu mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki predrage se bodo pokopali dne 2t>. junija ob pol 5. popoldne na pokopališču v Doblingu. Sv. maša se bo brala dne 27. junija ob 9. zjutraj v farni cerkvi »Altlerchenfeld«. Dunaj Vili., Stolzentalergasse št. 4. 24. junija 1911- s strojem, Id odgovarja najnovejšim predpisom. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Stanovanje s 4 s jbamr, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami 86 Odda za avgustov termin. Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta štev- 16. 2174 Kap^csl^l le v lepem gorenjskem kraju s pekorilo zelo ugo&ao za to obrt. Naslov ao ixve pri upravništvu „Slov. Naroda.*1 2238 v najrodovitnejšem kraju slov. Koroške, obsegajoča blizu 44 oralov rodovitne zemlfe, se proda za 36.000 K. Plačati takoj ie 10.000 K. Kupita lahko dva, ker se posestvo da razdeliti na dve lepi kmetiji. — Pojasnila daje Antc Beg, Ljubljana, Večna pot štev. 5. 2239 Spreten za velik lovski revir z veliko divjačino na Gor. Ogrskem se išče. Poznanje kakega slovanskega jezika se želi, pa ni pogoj. Lovci z dolgoletnimi izpričevali imajo prednost. — Ponudbe z izpričevali pod „Ungvar 1000 - W. F. 529P' na Rudolfa Mosse na Dunaju, I. Seilerstatte 2. 2243 ffiiM. ir m pri „Fani" v hiši štev. 394 v Idriji in sianuiraiiie v I. nadstropju 2241 11 oddaja pod zelo ugodnimi pogoji v zakup. Natančnejše podatke daje posestnica Helena Lapajne. Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosijiva so KINTA kolesa. KajsbširaejŠe jamstvo, llustrcvaii crnki irailičao. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. lm\il trgtfiia s kslciii isosai. M. Izposojevanje koles. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pusiosleinčckr Moj pokojni soprog Franc Rozman, trgovec in posestnik v Verze ju, ki je umrl dne 25. majnika t. 1. je bil pri banki »Slaviji« zavarovan za 4000 K od 1. 1901. Banka »Slavija« mi je izplačala po svojem zastopniku g. B« Založniku takoj po njegovi smrti ves zavarovani kapital brez vsega odbitka ter mi ob enem velikodušno povrnila celo zadnjelctno premijo, ki je bila plačana že pred smrtjo pokojnika. Za to kulantnost se čutim obvezana vrli banki »Slaviji« izreči javno zahvalo, ter jo kot odločno slovanski in največji vzajemen zavod vsakomur naj topleje priporočati. 2244 V Veržeju, dne 17. junija 1911. g m jKlipna Rozman. 44 337 3315 3E Html HE Več črkostavcev sprejme , jfarouita tiskarna" v tjubljani. E 3E 3 Oklic. V konkurzno maso Frana Demšarja bivšega trgovca v Idriji spadajoča aloga Maoa il Ateste tip. v ii B. 394 h špecerijske trgov, v lili it. 138 prodala se Me posamezne oieiim golom kakor sloji in leži. I. Cenilna vrednost delikatesne trgovine znaša danes po odbitku že prodanih kvarljivih predmetov skupno z zalogo vina in opojnih pijač . . K 4236*04 II. Trgovina z mešanim blagom je sodno cenjena in sicer: špecerijsko blago na ........... K 1558*76 opojne pijače .............. K 429-50 steklo ln igrače ............. K 249-54 galanterija............... K 714-02 obleka................ K 651-30 čevlfi................. K 1192-40 trgovska oprava............. K 154*00 skopaj na ... K 4950-42 Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga. Pismene ponudbe opremljene z 10°' radrem vložiti ie pri podpisanem ravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. juiija 1911 m ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. avgusta 1911. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost. Ponudnik Čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba. Ako bi le-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade naloženi vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom osmih dni. Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji. Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila. V Idriji, dne 24. junija 1911 Alojzij Pegast c. kr. notar kot začasni upravitelj konkurzne mase 2242 Franceta Demšarja. MM kiiiipilnt želi premeniti službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati pod „Konoipiieaf1 na uprav- ništvo »SI. Naroda«. 2207 V^te svetiljke j stojala, križe dobavlja najceneje specialna tvrdka Bartak a Smlich, umetne ključavničarstvo Vem-bark, Češko. Ceniki zastonj. Sprejemajo se zastopniki proti proviziji. 2203 ▼ katerem obstoji že nad 30 let prodajalna z železnino v lepem prometnem trgu kjer je tudi železniška postaja , letovišče in zdravilišče, se daje V najem pod zelo ugodnimi pogoji radi obiteljskih razmer. — Cenjene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Franjica Pojnič, vdova, posest-nica v Samoboru kraj Zagreba. I z znamko repale zvezde je najboljše blago 402 St 19188. 2m ©to i* 4 HP tvrdke Puch, še skoro nov, se ,\ zaradi nabave večjega motorja .*. po zelo nizki ceni proda. Ogleda se ga lahko in izve vse pobližje v hotelu „UNION" električna centrala na dvor. Ljubljana. 2222 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Črn O dal* matinako vino 233 2210 zaradi rodbinskih razmer najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450. Br. Novakovič, Ljubljana. 35 Spregme se takoj 220S !• 1 UU ob železni« in okrajni cesti L razreda. Na posestva §e krasna vila z triraađstropaim stolpom, velika obokana gospodarska poslopja^ okoli vile velik senčnat vrt z železno ograjo. Seisilji&ča obstoje iz njiv in travnikov v lepili legah. za notarsko mesto na deželi. Več se izve v upravnistvu »SI. Naroda«. 3E 31 mm na Reflektantl se naf zfslasijo pri gosp. dr. ^sifonu |ožicu, odvetniku v Celju. V najem se odda že nad 30 let obstoječa 1979 Ssstliiia ln trgovina s trafiko in žganjetočom v prometnem kraju Gorenjskem. Oziralo se bo samo na izurjene pridne in zmožne ponudnike. Vse drugo se izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1, kjer se dobijo raz ven druge železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je pri mestnem magistratu 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je tuuradno do 10. julija 1911. Mestni lagistrat ljubljanski, dne 10. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. sni hlodov. nun? in Meščanska korporacija v Kamniku proda dražbenim potom na lesnem skladišču ▼ Stahovici pri Kamniku sledeče vrste lesa: 15 skladov 4 m dolgih smrekovih in jelovih hlodov, približno skupaj 4060 komadov v meri 156S'293 m'; 5 skladov riževcev za trame po 5, 6 in 7 m dolgih, približno skupaj o* 15 komadov v meri 95907 m*; 1 sklad dolgega lesa od 8 m do 16 m za trame in stavbni les, približno 162 komadov v meri 93*189 m'. Skladi se bodo prodali posamezno eventualno skupno. Kupcem hlodov je korporacijska na novo zgrajena žaga v Stahovici proti zmerni najemščini na razpolago. Prodalo se bode ofertnim potom, katere je vlagati s 5% vadijem do 10, julija U h pri meščanski korporaciji v Kamniku. Natančnejša pojasnila v korporacijski pisarni v Kamniku. 2228 Odbor. Št. 20.195. 2237 C. kr. ministrstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne i 1. junija 1911., št. 4154 8, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki se večinoma označujejo kot gastroenteritis. Ce tudi ni nikakih poročil, da se gre tu za azijatsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam prihajajočim iz Italije. Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministrstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo. Zdravniško nadzorovanje vrši se za. čas petih dni po prestopu meje ter brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne \lade sretnfTc i I. r. C. kr. avstrijske državne železnica Izvleček iz voznega reda. Wel|«wen od Odkod ls L|uul|ano Oni. teL) 6'4» zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*?5 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje« Št. Janž, Rudolf ovo, Straža-TopHce, Kočevje. 9-09 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draldane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. 11*30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. 1*S2 popoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje. Rudolfovo, St Janž, Straža-Toplice, Kočevje. 3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 6*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissiiiffen' Trbil. ' 7*39 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Rudolfovo, Kočevje. lOMO ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst. Odhod is Ljubljane (državni kolodvor). 7*28 zjutraj Osebm vlak: v Kamnik, 2-OS popoldne: Meanec v Kamnik. 7*IO zvečer: Mešanec V Kamnik. IV— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. nfsn »rthod w L i ubijano (lata ielosalo 7*16 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic« v zvezi na brzovlak iz Berlina, Drsi dan Prage, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsti, Triiči 8»52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rti- dolfovega, Grosuplja, Št. Janža. 9*48 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka. 11*13 dopoldne: Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Trfiča. 2*5O popoldne: Osebni vlak is Kočevja, .Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosaplia, St. Janža. 4*18 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6*58 zvečer: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda« Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka. Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak is Kočevja, Strašeč Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št J i uža, 11*22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (drlavna založnico). 6*41 zjutraj: Mešanec iz Kamnika. 10*00 dopoldo: Mešanec iz Kamnika. AMO sveder: Mešanec is Kamnika. 10*30 po noči: Mešanec iz Kamnika le od nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sr< evropejskem časa. cenec poštenih staršev, z zadostno šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manulakturniin blagom pri Vinko aket, Ilirska Bistrica Notranjsko. 1984 V trgovini izvežbano ki govori slovensko in precej nemško in laško, ki ima dobra izpričevala, želi sinile v prodajalni mešanega blaga. Pojasnila daje Pavel Kocevar, Koper (Istra). katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravoga :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrb-s nostl ie dolgo let v zagrebški tovarni. » £a izborili domači izdelek najtopleje priporočamo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 04 vplačili. 99 tj* - vzajamno zavarovalna banka v Pragi. m .•• ■osami londi K S3f758.Ž85*24. — lanlaoane odah s dni as te kapitalijo S I19,3t0. §03*41. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovaasko-naroduo upravo. ____——— vaa ZKtEfltlB i Mati Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kula ntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. \ 52 6494 31 17 lika 40 Skrbić, Zagreb X električnim pogonom urejena tvornica ia-luij, iolouilM In lesenib rolot m oka« ta trgovine, mh vrt t platnenih ta lesealh tka-Bih rolet, Iz platna, damasta, gradla, Mlina, ripsa Itd. — Činovnik i in proračuni na zahtevo zastonj. —— Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492. Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite amerikansko kosilnico „Đeering" ki jo dobite edino le pri Marije Terezije cesta 1 JUHI Marije Terezije testa 1 Svari se pred podobno se glaseČimi imeni Obračevalci za seno vedno v zalogi. Priznalna pisma na vpogled. Oglejte si! II veliko zalogo koles z originalno znamko uch 1911" pri ft. Cudnii, trgovcu V Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110«- naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Rinpchifl. wmw Edino z Pouk za vezenje s strojem arezpigii. m Ceniki zastonj in poštnine prosto. astopstve za Kranjsko! -®e~ | 3S =1C 3S=3; Oljnate barve priznano najboljše Fasadne barve edino stanovitne proti vre menskim vplivom Kranjski f irnei in laneno olje i in mizarski kiej Čopiče za vsako obrt Prašno olje za pode Karboiinej in gips i Jarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje iti. priporoča Adolf Hanntisiamt prva kranjska tovarna za oljnate Oarve, firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike S a-.in=n= 3i Delniška glavnica K 6,000.000. kf H kaj ležeče m lšn-Tte Mf traja kale, zlasti ki kele odpraviti pege kakor teli taliti ii okrniti ■etno • k ©i o, se mmin ie z lilijiaim mlečiim ■ik»m s konjičkom (Zaaaka lese- kopjltek). Bergimu t €•., Octi* o. L. KmU po 8« t se dobi v vseb lekarna«, drogerija h in trgovinah s parfumi. IZaradi pozne sezije m rokavice? • svilnate in pletene po znižanib cenali. • Ljubljana. Dunajska testa 12, i Natuianovi m. 667 Za obila naročili se priporoča OTILIJA BRADICO. BeT" Kupim kos "njB blizu Kamnika ali Bleda na Gorenjskem. Pogoji: blizu želez, postaje oziroma glavne ceste in kolikor mogoče v ravnini. Ponudbe s ceno pod lfM. G,1' na upravo „Slov. Naroda." 2179 Optični zavod z električnim obratom. m*— - Prvi slovenski 11 in rinili E Dragotin Jurman