Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, ha dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * Anonimni dopisi se ne uva- žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 680 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. t Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 168. Telefonska Številka 65. Celje, v torek, dne 27. julija 1909. Čekovni račun 48.817. Lato i. Nemci in Poljaki. Neštetokrat se je Poljakom že očitala njih nenaravna in nelogična zveza z Nemci proti vsem dragim avstrijskim Slovanom. -Kazalo se je na položaj po-znanjskih Poljakov, kateri vsled te nemoralne zveze avstrijskih Poljakov še več trpe, ker nemško-poljska alianca v avstrijskem parlamenta podpLa z vso odločnostjo tudi vnanjo politiko Avstro-Ogrske, to se pravi, odobrnje trozvezo in daje tako indirektno po-taho praski notranji politiki, ki si je postavila namen poljski narod na Po-znanjskem in vshodnih markah popolnoma zatreti. To prasko protipoljsko politiko podpira tadi ruska vlada in diplomacija, kateri so slovanski interesi in pravi rusko narodni interesi popolnoma tuji in ki se vede v notranji in vnanji politiki kakor slepo orožje nemškega „Dranga nach Osten". Oficijelna Rusija še le sedaj, pod upli-vom narodne ideje in zavesti slovanske kaltarne in gospodarske celokupnosti polagoma odpira oči ter spoznava pregrešno neumnost in pogubnost svoje brutalne protipoljske politike v kon-gresovki. Oficijozne butice so trde in zdravi pameti težko dostopne, toda velike ideje prodirajo z elementarno silo na dan in ko dozore, si z neodoljivo silo osvajajo srca in glave vseh tudi najbolj zakasnelih oficijozov. Tako bode tndi z idejo ravnopravnosti vseh slovanskih narodov in z idejo slovanske kaltarne ia gospodarske vzajemnosti na Raskem. Ruski in poljski narod bodeta prisilila ruske oficijoze, da bodo tem idejam prilagodili svojo notranjo in vnanjo politiko in Rusija se bode potem naenkrat spremenila iz predbo-jevnice nemškega Dranga nach Osten v najhujšo nasprotnico nemške razpe-njavosti, nemške brutalnosti in nasilnosti. Ce nimajo oficijozi smisla za take ideje, se temu ne čudimo, saj so ti vedno za eno idejo za ostalim svetom, toda neod pustno je, da voditelji poljske politike v Avstriji nočejo biti ne bolj modri ne bolj rodoljubni kakor so ruski oficijoii, in da se na neizmerno škodo poljskega naroda in celokupnega Slovanstva vežejo v avstrijskem parlamentu z Nemci, da jim z vsem svojim uplivom pomagajo vzdrževati fikcijo, dj| je Avstrija v prvi vrsti še nemška država in da imajo Nemci pravico izvrševati nadvlado nad ostalimi narodnostmi v državi. Kdor podpira nemško nasilstvo v Avstriji, ta daje potuho tudi hakatistom na Poznanjskem in na vzhodnem Pruskem; politična nepoštenost galiških šlahčičev tepe Poljake na Praškem ter daje nemškim šovinistom v rajhu pogum, mešati se v imenu zavezniške zvestobe v notranje razmere naše države. To vmešavanje se tiče to pot Poljakov, zato upamo, da bode poljskemu ljudstva odprlo oči, da bo sprevidelo, kam vodi šlahčiška politika iu da bode s to gospodo o prvi priliki pošteno obračunalo. „Kölnische Ztg." je priobčila nedavno članek, v katerem opisuje praski oficijoz zasluge Nemčije za A. O. ter pravi: „Minolo zimo smo pokazali celemu svetu, kako umevamo svoje razmerje z Avstro-Ogrsko. Šli smo, kakor nam ves svet in tadi naši zavezniki priznavajo, dalje, nego bi bili po pogodbi vezani in podpirali smo avstrijske interese s celim svojim evropskim uplivom. Nikdo nam ne more očitati, da se mešamo v notranje avstrijske razmere, baš nasprotno moramo prenašati očitanja, da dosledno odklanjamo zavzeti se za svoje sorojake v obmejnih deželah, ker nočemo, da bi se nas sumničilo, da hočemo izkoristiti tamkajšnje zapletene narodne razmere na korist vsenemške misli. Naša stroga vzdržljivost pa tudi nasprotno stran obvezuje. Ni dopustno, da bi se v Galiciji izvrševala za nas nevarna propaganda, katera neprestano prehaja na naše ozemlje. To je splošno ve- ljavno mednarodno načelo. Tem več veljavnosti mora imeti v sedanjih odno-šajih obeh sosednih držav, ki so najintimnejši in kar najbolj prijateljski. Ne bode se nam torej smelo zameriti, ako svoje prijatelje in zaveznike opozarjamo na ta pripetljaj." To je migljaj s kolom, katerega so na Dunaju dobro razumeli. „Zeit" je nanj reagirala, toda nekoliko drugače, kakor so si to v Kolonji na Renu želeli. „Zeit" odgovarja gospodi v rajhu, da bi Nemci prav radi tako postopali s Poljaki, kakor to delajo na Pruskem, da pa to ne gre. Avstrijska vlada nima nobene pretveze,' da bi razmere galiških Poljakov, katerim se pač mnogo bolje godi ko Poljakom na Poznanjskem, poslabšale. Poljaki sicer zlorabijo svojo 40 let staro autono-mijo proti Rusinom in čeprav ta auto-ttomija sloni samo na cesarski naredbi, je vender zadobila v avstrijski ustavi že državljansko pravico. Ako bi hotela vlada v smislu koloujskega lista to autouomijo omajati, bi navstali iz tega za celo Avstrijo nsodepolai boji. S tem bi bilo pa Nemcem najmanj vstreženo. Poljaki so od tega časa, kar so dobili v Galiciji autonomijo, najbolj vladna stranka in prvo načelo njih politike je iti z večino in z vlado. Ne delajo tega morda iz idejalnih razlogov, temveč iz gmotnih, a kljub temu ostane to vendarle dejstvo, da so Nemci, ako hočejo imeti delež na vladi, nakazani na pomoč Poljakov. Baš dogodki zadnjih mesecev so dokazali, da so Poljaki edina zapreka, ki ne dovoljuje, da bi se v Avstriji vstvarila močna slovanskajednota, katera bi imela v parlamentu večino in katera bi mogla Nemce potisniti v manjšino in je izključiti iz vlade. Avstrijska vlada bi storila zato Nemcem slabo uslugo, ako bi začela izvajati protipoljsko politiko, kakor to zahteva „Köln. Ztg." Saj to vender ne more biti v interesu Nemcev v rajhu, da bi slovanski blok, ki bi imel v državnem zboru večino, potisnil Nemce v opozicijo. Ako proti-poljsKa politika na Pruskem tako ne prospeva, kakor bi si tam želeli, je to pač neprijetno za Prusijo. Mi pa — dostavlja „Zeit" — se ne čutimo poklicane, se mešati v notranje razmere našega soseda. Visoko cenimo zavezniško zvestobo Nemčije, svoje notranje konflikte pa mora sama rešiti, kakor moramo tudi mi svoje." Arogantna zahteva praškega ofici-joznega lista in odgovor dunajskega lista sta zanimiva. Kažeta nam politiko avstrijskih Poljakov in pa posledice te politike za avstrijske Slovane in poznanjske Poljake v pravi luči. Poljsko kolo ne bo na to preveč ponosno, kajti sedaj pač lahko vsakdo vidi, da delajo prof. Glombinjski in njegovi somišljeniki v resnici samo — za pruskega kralja! Politična kronika. o Hrvatska demokratična stranka za Dalmacijo je imela minolo nedeljo shod v Dnbrovniku, katerega so se udeležili tudi dalmatinski Srbi in zastopniki iz Bosne in Hercegovine. — Udeležba je bila ogromna, pristaši demokratične stranke so prišli iz cele Dalmacije v Dubrovnik, mesto je bilo slavnostno okrašeno. Demokratje hrvatske in srbske narodnosti so se na temelju skupnega demokratično-naprednega programa pobratili in zedinili k skupnemu delovanju. o Preganjanje Čehov na Nižje-avstrijskem. Nižjeavstrijsko namestni-štvo je dovolilo češkemu šolskemu društvu Komensky, da osnuje v Cmuntu podružnico. Čehi so sklicali na 25. t. m. ustanovni shod v Cmunt Nemci so sklicali protestni shod za eno uro prej v isto gostilno ter so poslali poslanca Kittingerja k namestniku in nemškemu LI STE K. Po večmesečni bolezni je umrl dne 25. julija v Gradcu 88 let star g. Franc Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju. Njegovo ime je bilo pač znano vsakemu Slovencu, ki se je*za-nimal za naše narodno življenje; mnogi so ga tudi osebno poznali. Bil ^je pri-prost, skromen človek, ki ni poznal drugega veselja, kakor da bi videl srečno deco in svojo domovino. Rojen je bil 31. avgusta 1821. v Berkovcih župnije Sv. Jurja ob Ščavnici na Štajerskem. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Duhu in v Cmureku, gimnazijo v Mariboru in Gradcu, pravo-slovne študije pa v Gradcu in na Dunaju. Leta 1848. je vstopil v javno službo ter postal po dovršenih študijah 1.1849. (politični in sodnijski) kazenski sodnik v Gornji Radgoni pri patrimoni j alni gosposki; pozneje je bil pravni prakti-kant in avskultant pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju, kjer je bil istočasno tolmač slovenskega in hrvatskega jezika pri porotnih obravnavah, o katerih je vedno poročal v Bleiweisove „Novice". Nadalje je služil v Gornjemgradu in Ormožu, odkoder je pisal v „Novice" o življenju in običajih naših Haložanov. Leta 1854. je postal pristav v Pregradi na Hrvatskem, 1.1854. pa okrajni predstojnik v Sisku do 1.1862. Ko je padel Bach, je prišel nazaj iz Hrvatske, bil eno in tričetrt leta v Brežicah, kjer je mnogo občeval s pokojnim rodoljubom in pesnikom dr. Razlagom. Odtod ga je pa vlada kmalu poslala med trde Nemce na Koroško, kjer je prebil od leta 1863—1889 v Sovodnju (Gmünd) in v Špitalu kot okrajni predstojnik oziroma sodnik. Vse prošnje za pre-meščenje med svoje rojake je nadsodišče v Gradcu odbilo, ker se je balo Slo- vencev med uradniki. Občeval je kolikor mogoče z maloštevilnimi koroškimi rodoljubi, posebno s pokojnim Andrejem Einspielerjem v Celovcu. Po 40 letnem službovanju se je podal v pokoj in se naselil 1.1889. stalno v Gradcu, odkoder je pa vsako leto obiskoval slovenske in hrvatske kraj«. Od nekdaj se je govorilo v njegovi hiši samo slovensko, tudi tam kjer je bil med Nemci čisto sam, vzgojil je pa tudi otroke v strogo slovenskem duhu. V Gradcu je bil splošno znan in spoštovan kot starosta tamošnjih Slovencev. Kot predsednik Ciril in Metodove podružnice in poverjenik družbe sv. Mohorja je hodil malodane od hiše do hiše in zbiral člane. Ni je bilo v zadnjih 30 letih večje slavnosti ali narodnega shoda, katerega ni vsaj brzojavno pozdravil, če mu ni bilo mogoče da bi se ga osebno udeležil. Šele pred letom, ko se je ustanovila ženska podružnica družbe sv. Cir. in Met. je odstopil od narodnega delovanja, zani- mal se je pa za vsak dogodek v narodnem življenju prav do smrti. Gmotno je podpiral po svojih skromnih dohodkih kot sodnik vsa občenarodna in dijaška društva. Vsak obiskovalec slovenskih prireditev v Gradcu se dobro spominja sivolasega prijaznega starčka, ki je hodil od mize do mize, pozdravljal in navduševal vsakogar, posebno mladino in ki je s solzami v očeh poslušal krasne zbore in govore slovenskih akademikov. Kot starosta graških Slovencev ima poleg rajnega najboljšega mu prijatelja krušnega očeta slovenskih akademikov v Gradcu dr. Benjamina Ipavca pač prvo mesto med graškimi Slovenci. Čist je bil njegov značaj in njegovo življenje; do groba je ohranil mlade-ntfko navdušenje za naš slovenski rod in jezik. Takih mož bi moral imeti slovenski narod mnogo. Bodi mu lahka žemljica! ministra rojaku tožit, da Čehi nnpa-dajo čisto nemške kraje in zanašajo narodnostni boj na Nižjeavstrijsko. Čudno je, da namestnik, kateri je teden pred pravila Komenskega podružnice za Cmunt potrdil, ni imel poguma, da bi bil nemško deputaci j o zavrnil. Proti ustanovitvi podružnice je protestiral tudi- odbor nemškega sveta ter še dodal, da cmuntsko prebivalstvo stra-boma pričakuje nedelje. Danes došli nemški listi poročajo o nemškem protestnem shodu, na katerem so Nemci mlatili vsem znane fraze o češki agresivnosti, o izzivanju nemškega prebivalstva itd. Poročajo tudi, da so nekatere Čehe, ki so proti temu ugovarjali, postavili pred vrata, iz česar za sedaj lahko sklepamo, da so mirni in kulturni Nemci nekoliko Čehov pretepli. Natančnejša poročila še dobimo. Tudi v Schwehatu in na Dunaju (v XII. okr. Meidlungu) se pripravljajo protičeške demonstracije. Sklicana sta na 15. avgusta tudi dva velika tabora v Krems in Wachenkirchen proti nameravanemu izletu Čehov v Wachau. Nemci so kakor obsedeni in neprestano vpijejo o „češki nevarnosti". To so posledice krščansko-socijalne politike na Nižjeavstrijskem. o Nemško-napredni poslanci bodo imeli septembra shod v Lincu, kjer bodo določili skupno taktiko za jesensko parlamentarno zasedanje, katero bode, kakor sodijo, zelo burno. Francija. Nekdanji socijalist Briand je sestavil zelo buržoazno konservativno ministerstvo. Charles Dupuy, novi trgovinski minister je zastopnik onih republikancev, kateri so pred 10 leti odrekli Waldes-Rousseau-u svojo pomoč v boju proti klerikalizmu in militarizmu. Finančni minister Cochery pomeni v primeri s svojim prednikom (C ai Ila nx) tudi velik korak'nazaj. Caillaux je izdelal načrt progresivnega dohodninskega davka. Svoj načrt je Caillaux v parlamentu odločno zagovarjal proti napadom od kapitalistiške strani. Sedanji minister (Cochery) ni za progresivno obdačenje dohodkov prav nič navdušen, udal se bode kaj rad zahtevam kapitalistov in bode Caillauxov načrt tako oklestil, da ne bode nič dobrega na njem ostalo. V novem kabinetu je menda edini Millerand, bivši socijalistiški minister v Waldekovem kabinetu, ki je ostal svojim načelom zvest in od katerega se sme pričakovati, da bode kot minister za trgovino, pošte in brzojave spolnil poštnim in telegrafskim uslužbencem one upravičene zahteve, za katere se že tako dolgo bore in za kar so bili, ko se jim je nedavno štrajk ponesrečil, tako občutljivo kaznovani. Vojni minister je general, minister mornarice odmiral. Kratko malo Briandov kabinet se lahko imenuje kabinet republikanske koncentracije v smeri na desno. Na Nemškem so z njim seveda zadovoljni. o Nemčija. Nemški listi raznih strank v rajhu se na čedalje nesram-nejši način mešajo v notranje razmere v Avstriji. „Köln. Ztg." je nedavno dajala avstrijski vladi instrukcije, kako naj upravlja Galicijo in kako naj postopa s Poljaki. O tem govorimo dalje danes na uvodnem mestu. Koj na to je nemško časopisje v rajhu zagr-melo nad „škandalom", da se nemške dijake na Češkem napada tako, da baje ti reveži niti svojega življenja niso varni. Za nemško-rajhskimi so zavpili vsi avstrijski nemški lis i in Tagespost je imenovala to preganjanje nemških dijakov na Češkem celo „evropsko sramoto". Listi v rajhu so pozivali celo kancelarja nemške države, naj se službeno zavzame za „preganjane nemške dijake". Policija na Češkem je bila alarmirana. Preiskovala je, vohala in zasledovala preganjane in preganjevalce, pa ni jih našla. Uradni Prager Abendblatt je na to priobčil to-le izjavo: „Nekateri listi so prinesli poročilo, da so bili v Bran-v dysu n. L. državnonemški dijaki in-sultirani. Temu nasproti smo v stanu javiti, da so policijski uradi takoj začeli preiskavo, čeprav niso dijaki varnostnemu uradu ničesar naznanili. Preiskava. ki se še vedno nadaljuje, ni ni pokazala, da bi bilo došlo do insul-tiranja omenjenih dijakov. Dijakov ni bilo mogoče zaslišati, ker uradi niso mogli izvedeti, kje bivajo." Torej ni bilo ne preganjevalcev ne preganjanih! Nek lump si je napad izmislil, poslal laž v Berliner Neueste Nachrichten, ki so ga z dostavki in okraski o podivjanosti češkega naroda itd. ponatisnili — za njim je grmelo v rajhu in v Avstriji po vseh nemških listih, ščuvalo se je na Cehe, blatilo se cel narod in deželo in tndi močna Biener-thova vlada je že trepetala pred nemškim kancelarjem. V resnici toliko podlosti se ne najde nikjer, kakor v svobodni nemški žurnalistiki, ki je vredna sestrica madžarske. In Bienerthova močna vlada trepeta pred temi tinten-strolchi, mesto da bi jim pokazala pest. o Ogrsko. Socijalni demokratje bodo začeli po vsej deželi živahno agitacijo za uvedbo splošne in jednake volilne pravice. o Grško. Kralj je odobril načrt vojne reforme novesra vojnega ministra. Ta reforma obsega te-le točke: 1. Odstranitev kraljevih princev iz armade; poverijo se jim samo častna mesta; 2. generalisimns bode častnik kake tuje armade; S. imenuje se tri tuje častnike za inšpektorje; 4. za reformo mornarice veljajo ista načela. Dnevna kronika. a Dr. Žarko Miiadinovič. Poročali smo svoječasno o aretaciji zgoraj imenovanega, ki je vodja srbske radikalne stranke na Hrvatskem. Zaprli so ga na podlagi falzificiranih Nastičevih podatkov glede njegovega pogovora z ženo dr. Ž. Mil. v vlaku. Vojno sodišče — ki vodi preiskavo — jo je dovršilo in vršija se bo zdaj glavna razprava. a Abiturijenti, ki se udeleže abi-turijentskega sestanka v Ljubljani in pridejo tja že v petek, naj se zberejo zvečer v hotelu „Tivoli", kjer izvejo tudi za naslove svojih stanovanj, ozir. prenočišč. a V Bosni in Hercegovini se vrše že od 15. t. m. volitve v trgovsko-obrtno zbornico. Agitacija je velikanska in zanimanje tako, da pojde skoro sleherni volilec na volišče. Dozdaj so znani rezultati šele iz nekaterih okrožij. a Tako naj dela mladina! Abiturijenti c. kr. velike realke v Spljetu so nabrali tekom treh let med seboj 2752 K za Ciril - Metodovo družbo v Istri. a Uaadniška prisega v nemščini. Dalmatinski namestnik Nardelli je dal poklicati vse uradnike namestništva, ki so vstopili v službo v 1. 1908. in 1909., da se zaprisežejo. Prisesa se jim je čitala v nemškem jeziku in vseh 54 uradnikov je v tem jeziku priseglo. ____ Društvene vesti. Celjski odsek „Prosvete" ima jutri, 28. t. m. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi „Narodnega doma" svoj občni zbor. Ker so na dnevnem redu važni razgovori, pričakujemo od tovarišev in starejšin obilne uddležbe. Odbor. Na pomoč! Iz posameznih poročil, ki so nam včeraj prišla, je bilo le to razbrati, da je zadela ormoški okraj grozovita gospodarska katastrofa. Mislili smo spočetka, da je prizadet le spodnji okraj ; a današnja poročila pravijo, da je največji del okraja, od Polenšaka doli do Središča, v dolžini 35 kilometrov in v širokosti 11 kilometrov le še žalostna puščava. Golo drevje, pobite trte, v tla steptano in uničeno silje na poljih, raztrgane in gole strehe, pobite šipe — to so sledovi toče v okraju, kakor je še ni doživel naš rod. Ljudi je v prvem hipu ta grozna nesreča, ki je uničila stotisoč lepih upov, stotisoč nad, popolnoma omamila; oko se ni za-solzilo v prvem hipu, v nemi grozi so gledali ljudje, kako jih je zadela revščina, kako glasno je potrkal na vrata glad in beda. Lani je zadela okraj suša, letos zopet suša in sedaj toča; ni čuda, da ljudje mislijo na beg iz teh nesrečnih, a vendar tako lepih, tako dragih slovenskih krajev. To prebivalstvo, ki tako točno plačnje svoje davke in daje cesarju najkrepkejše vojake, pričakuje, prosi, zahteva pomoči od dežele in države. Njegovi poklicani zastopniki so se že oglasili, posi. dr. Kukovec in Ploj sta že posredovala; kakor čujemo, se je namestnik štajerski giof Clary takoj odzval klicu po pomoči in storilo se bode vse, kar se storiti da. Ne le "za ormoški, temveč za lenarčki, ptujski injmariborski okraj, ki so vsi v večji ali manjši meri poškodovani. Kakor sedaj izvemo, je prizadeta tndi cela nemška vzhodna Štajerska. Stoji tedaj stotisoče kmečkih ljudi pred gospodarskim polomom in treba bode napeti uele deželi, temveč tudi državi vse sile, da se ta polom odvrne. V hipih nesreče ne poznajmo strankarskih ozirov, skupno delajmo in skupno pomagajmo! Nemci kličejo za pomoč svojim rojakom v prizadetih krajih, zato je naša sveta dolžnost, da storimo vse, kar moremo. Ako ne bode zadostovala deželna oz. državna pomoč, bodo morali pomagati še okraji, denarni zavodi in posamezniki. Kakor hitro stopi primeren pomožzii odbor skupaj, z veseljem podpiramo lepo misel, naj bi tudi posamezni Slovenci pomagali z denarjem in živili svojim siromašnim bratom. Zlasti onim, ki žive v bornih hišicah po vinogradih, onim, ki so kmečki delavci in posestniki le malih kosov zemlje. Odkod bode vzel sedaj siromak kruh? Kmet nima nič — on nima nič. Pozivamo oblasti, da se pobrinejo posebno tudi za te najrevnejše izmed najrevnejših! Na pomoč! Ta klic naj vpoštevajo oblasti v Ptuju, Gradcu in na Dunaju! Hvaležnost narodova za izdatno in pravično pomoč gotovo ne izostane. Štajerske novice. ž Štajerski deželni odbor in železniško ministerstvo. V graških dnevnikih čitamo, da se je štajerski odbor bridko pritožil železniškemu ministerstvu, ker isto ni stopilo z njim v dogovor, predno je izdelalo zakonsko predlogo za zgradbo lokalnih železnic. Po vladni predlogi bi odpadle na Štajersko tri lokalne železnice: Weiz-Anger-Birkfeld, Seebach -Gusswerk in Polzela-Motnik kot prvi del železnice Polzela-Kamnik. Dežel, odbor pravi, da bi bila potrebna pač še proga Gleisdorf-Hartberg — a da je proga Polzela-Kamnik docela nepotrebna, ker bi baje služila samo gospodarskim interesom kranjske dežele. Mislimo, da deželni odbor ve in da ga je poučil slov. dežel, odbornik g. Robič, da to ni res. Nasprotno, mi trdimo, da ni le potrebna ta-le proga temveč tudi proga Rečiška vas - Gornjigrad, zlasti pa še stari načrt vzhodno štajerske železnice Fehring - Purkla - Ptuj- Rogatec- Brežice. Štaj. deželni odbor prezira očividno vse gospodarske potrebe slovenskega dela dežele in nasprotuje, če hoče vlada brez njega kaj za nas ukreniti. Vsa gosp. politika sedanjega dežel, odbora (in kakor smo nedavno dokazali, tudi graške trgovsko-obrtne zbornice) gre za tem, da ima mesto Gradec čimveč koristi; ostali del dežele, predvsem slovenski Spod. Štajer gospodi ni nič mar. Kajti jasno je, da bi služili železnici Weiz - Birkfeld in Gleisdorf-Hartberg le mestu Gradcu; bojijo se železnice Fehring-Purkla oz. Radgona, ker bi si promet deloma poiskal te proge mimo Gradca. Da nam nič ne dajo in privoščijo zato, ker smo Slovenci, je seveda jasno. Vprašamo samo, ali je potem kakšen čudež, če si mi spodnještaj. Slovenci želimo »proč od Gradca«, ker vidimo danzadnevom, da ozkosrčni nemški politiki mirno teptajo naše življenske zahteve? ž Telefonigli a zveza Gradee^Za-greb. Nedavno tega smo poročali, na kako »kunšten« način se je ustvarila telefonična zveza Gradec-Zagreb čez — Ogrsko. Zahtevali smo direktno telefonično zvezo čez Zidani most. Tej naši opravičeni želji se pridružuje »Gr. Volksblatt«, ki piše: »Mislimo, da bi bila naša trgovska zbornica poklicana za to, da zahteva od trgovinsk. ministerst direktno telefonično zvezo čez Zidani most. Če tudi bi se pa ta prošnja ugodno rešila, se morejo stroški za to progo še-le prihodnje leto uvrstiti v proračun. Ako se ne bode vzelo cele zadeve energično v roke, bodemo še dolgo pogrešali direktno telef. žvezo z Zagrebom. Z ozirom na eminentno važnost zgradbe te proge se naj takoj ukrenejo primerni koraki« Mi pravimo, dolžnost je graške trgov-obrtne zbornice, da se ne pobrine samo za to progo temveč tudi še za telefonično zvezo z Ljutomerom; Ptujem, Ormožem, s Savinsko, Šaleško in Mi-slinjsko dolino, Konjicami in Slovensko Bistrico. Ako uživajo gleichenberške toplice dobroto telefonične zveze, zakaj ne tudi Rogaška Slatina? Dolžnost je vseh dotičnih mestnih in trških občin, njihovih zastopnikov v deželnem in državn. zboru ter graške trgovsko-obrtne zbornice, da se ta zadeva spravi v tir. a Pod Hochenburgerjem. Okrajni sodnik v Celju dr. Edvard pl. Ducar je prestavljen v isti lastnosti v Zg. Radgono. — Na njegovo mesto pride dr. Stepischnegg iz Šoštanja. — V Šoštanj pride dr. Gustav Rostok, in okrajni sodnik V. Komasa pride iz Zg. Radgone v Maribor. — Zanimivo na teh imenovanjih je to, da je postalo navzlic vsem slovenskim pritožbam in protestom mesto okrajnega sodnika v Šoštanju, torej v popolnomaslo venskem okraju, nemško „posestno stanje". Pa kaj hočemo? Parlamenta ni — in morda tudi v jesen ne bode rednega delovanja. Večina slov. delegacije se za take „malenkosti" kakor so sodna imenovanja, ne briga če tako lezemo ponemčevanju v žrel j. Kedaj postane drugače? a Novo sredstvo za ponemčeva-nje naših šol. Te dni je bilo čitati po nemških listih poročalo nemške dijaške knhinje v Mariboru, katero vzdržuje „Südmark". Z nekim posebnim veseljem poroča vodstvo, da je letos napravilo 5 Nemcev na učiteljišču izpit tudi iz slovenščine in tako dokazalo svojo usposobljenost za pouk na slovenskih šolah v narodno-mešanih krajih, „kjer bi naj delovali za naš narod". Tako bi se torej naselili sčasoma na naše šole nemški učitelji, ki bi tamkaj pridno ponemčevali slovensko deco. Slovenski krajni šolski sveti, pazite, koga nastavite! z Krščanska socijalna zveza je priredila letos vkljub splošni revščini jn pomanjkanju denarja kar dva romarska vlaka na Brezje. S tem se zapravlja ne le denar ampak tudi čas in zdravje po nepotrebnih in drugih potih. Včeraj zjntraj je kar mrgolelo v Celju romarjev. Mislili bi, da če jih že njihovi črni komandanti nočejo peljati v druge slovenske gostilne v mestu, bodo jih vsaj nagnali v lasten hotel pri „Belem volu". Kaj še! Romarji in podporniki „slovenske" krščanskosocijalne zveze so se kar trli v „Nemškem domu" (t) in pri mesarju Rebeuscheggu, kateri je ob zadnji nemškonacijonalni slavnosti razobesil med prvimi zastave v čast prusakom in renegatom. Pa kaj to duhovnikom! G. škof dr. Napotnik rad vidi, da skubeta slovenskega kmeta Nemec in duhovnik — drugo mn ni nič mar. Slovenski gostilničarji v Celju in tudi drugod pa si naj dobro zapomnijo tisto kliko v Mariboru, ki jim sicer vsiljuje svoje ničvredno časopisje, a jih oškoduje kjer le more. Tako izgledajo v svoji „narodnosti" tisti ljudje, ki bodo v „Slovencu" in drugod pozdravljeni kot „cvet slovenskega naroda" na Štajerskem in navdušeni „branitelji" naših mej in ogroženih krajev. Škandal! a Skrajna surovost. V nedeljo sta gnala policaja v Slov. Bistrici v Občinski zapor nekega pijanca. Pri tem pa sta ravnala z njim kakor z živino, vkl^aila sta ga, vrgla kot klado na voziček za smeti in tako vozila, da je padel na tla. Suvala sta ga, zopet naložila, a tako, da mu je visela glata navzdol. Ljudje, ki nimajo nič proti ■ temu, da se razgrajajoče pijance po j zasluženju vtakne v luknjo in kaznuje, i so se kar zgražali nad tako živinsko surovostjo, katero je še podžigalo dejstvo, da je bü nesrečnik slovenski okoličan. Ako'se z živino grdo ravna, je krivec kaznovan; š človekom pa, če je tudi pijan, sme kakšen surov policaj res vse počenjati? z Iz Petrov«. V nedeljo, dne 25. julija ob 10. uri zvečer se je peljal skozi vas Petrovče g. Žani Fridrich ter spal na vozu. Pred Polančevo trgovino so stali trije fantje in ga, ker je voz bil že čisto kraj ceste, povsem mirno opozorili, naj na vozu ne spi. Začel jib je nato zmerjati in par trenutkov pozneje ustrelil iz samokresa v smeri, kjer so stali fantje ter se peljal naprej. Naenkrat obrne voz, se pripelje nazaj in začne fante, držeč samokres še vedno v roki, znova izzivati in jih pitati z najgršimi psovkami. K sreči so bili fantje pametni. Ni se jim zdelo vredno odgovarjati na izbruhe tega človeka in tako so preprečili veliko nesrečo. Opozarjamo na ta dogodek c. kr. pravdništvo, da bodo v prihodnje mirni ljudje varni pred nepotrebnimi napadi. z Obesil se je na svoj god minulo nedeljo J. Dobrajc, najemnik Žličarjeve trgovine, na podstrešju. Prihodnjo jutro ga je našel g. Javornik in hitro pre-rezal tanke vrvico, misleč, še nesrečneža oživeti, pa je bilo že prepozno. Kaj vse ne delajo pijanost, jeza in žalost! z Iz Huma pri Ormoža nam pošiljajo enako poročilo kakor so včerajšnja iz drugih krajev o grozni sobotni toči. Žele si hitre cenitve in izdatne pomoči. — Po gozdih leži vse polno vran, grlic in drugih ptic, katere je pobila toča. Tudi sila mnogo šip je pobitih. z Toča je minnlo soboto pobila tudi okolico od Sv. Petra nižje Maribora do Sv. Lenarta v Slov. goricah in sicer tudi tako hudo ko v ormoškem okraju. z Neprevidni dečko. 10 letni Franc Zupane, sinko malega posestnika v občini Marija Gradec, se je hotel včeraj .zjutraj peljati v Ljubljano. Na postaji v Laškem trgu pa je stal vlak, namenjen v Celje. Dečko je hitro vstopil in je šele takrat, ko so je vlak že peljal, opazil, da je v napačnem vlaku. V svojem strahu je fant kar skočil z vlaka in obležal z mnogimi ranami nezavesten pri progi. Prepeljali so ga s prihodnjim vlakom v Celje, kjer so ga zanesli v bolnišnico. z Tellko podzemeljsko jamo so našli člani štajerskega društva za preiskovanje podzemeljskih jam blizu trga Frohnleiten nad Gradcem. Našli so notri okostja že davno izumrlih živali, orožje in nože iz kamena ter starodavno ognjišče. V jamo že gotovo dva tisoč let ni stopila človeška noga. Strokovnjaki bodo to stanovanje predzgo-dovinskih naših dedov preiskàli. z Predsednik „Zveze štajerskih slovenskih učiteljev In učiteljic" gospod nadučitelj Franc Kocbek v Gornjem gradu, je odložil, kakor poroča „SI. N.", svoje mesto. Predsedniške posle vodi do prihodnjega obč. zbora nadučitelj g. J. Mešiček v Sevnici. z Shod v Prevorju pri Kozjem je imel minulo nedeljo g. dr. Korošec. Volilci so ga baje pozvali, naj „kato-liškonarodni" poslanci odločno vstrajajo pri pra/ičnem boju za pravice Jugoslovanov, četudi se državni zbor razpusti. ^^ilTvift ' z V Savi je utonil pri Krškem topničar Konrad Rojko. -V Savi se je namreč kopalo 12 topničarjev; Rojko je naenkrat zginil v valovih, ne da bi se bil zopet prikazal. Imel je iti jeseni od vojakov domu. z Hočka mlekarna se zelo lepo razvija. Koncem 1. 1907 je štela 97 članov, sedaj ^ih šteje 192. Mlekarna si namerava še letos zgraditi lastno, veliko in moderno poslopje. Kakor je Videti, je postalo to podjetje važen činitelj v gospodarskem življenju hočkih slovenskih kmetov. Mlekarna je v nemških rokah.' Slovenci ustanavljamo samo posojilnice. z Letošnja vinska letina bode slaba na Ogrskem, v Bolgariji, Srbiji in Švici; srednja na Nižjeavstrijskem in Tirolskem; dobra na Koroškem in v Slavoniji, na Kranjskem, v Istri, Bosni in Hercegovini, Italiji, na Po-renskem, Rumuniji, Španiji in Grškem. Dobra bode tudi na Štajerskem, koder še ni vinogradov zadela kaka ujma. z Iz Šoštanja. Včeraj je bila pri šoštanjskem sodišču (sodnik dr. Dijak) javna dražba Ivan Vošnjakove tovarne za usnje in njegövih posestev. Razun neke majhne hišice v Šoštanju (okrog 4000 kron) in neke druge majhne gozdne parcele (okrog 200 kron)" je vse izdražbala slovenska šostanjska posojilnica za okroglo 150.000 K. Samo za tovarno je dala 100.000 K. S tem je zadeva za šoštanjsko posojilnico ugodno rešena. z Zmešalo se je gostilničarju Boštjanu Medvedu v Verpetu pri Fran-kolovem. Spravili so ga v Gradec. Od Sv. Barbare v Halozah. 22. julija je bil izvoljen za načelnika kr. šolsk. sveta poštar Anton Rakuš, za namestnika Ivan Žuran, za blagajničarja nadučitelj Anton Ogorelec. — Ta dan je tudi nadzoroval kukajšno sedem-razrednico okrajni š. nadzornik ravnatelj Ivan Dreflak. Našel je vse v redu in se je posebno pohvalno izrekel nad krasnim petjem šolske mladine. Dopadlo se mu je tudi, da se učenci pridno poslužujejo domače hranilnice, v katero so od novega leta že čez 300 K vložili. — Na državni delavnici za košarstvo se začne šolsko leto s 1. oktobrom in traja do konca avgusta. Za pridne učence — k sprejemu je prinesti odpustnico iz ljudske šole, do-movnico in zdravniško spričevalo — koji si morajo tukaj hrano in stanovanje sami plačevati, se bodo izposlo-vale štipendije. Pripomniti je, da se sprejemajo tokrat tudi dekleta. a Dokazi nemške „kulture" v Mariboru. Za tablo trgovca Šoštariča je prišla na vrsto tabla odvetnika dr. Vladimirja Serneca. Tudi to so poma-zali — menda pod zaščito znane ma-riborskn policije — mariborske barabe v dokaz, da so sinovi „kulturnega" nemškega naroda. Za nas Slovence je to le gotovo priporoči'©! Iz Maribora. Narodne gostilne. Malo je v Mariboru gostiln, ki bi bile na narodnem stališču. Če je tudi gostilničar Slovenec, in obiskujejo tudi Slovenci gostilno, si vendar ne upa na dan s slovenskimi časniki, češ da bi si s tem odgnal nemške goste. „Samo od Slovencev ne mórem živeti", s takimi in enakimi frazami se izgovarjajo drugače zavedni možje, če jih opominjaš na njih narodno dolžnost. Kot dober izgled naj bi bila takim neod-ločnežem gostilna „Pri Pošti" nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru. Tam se občuje slovensko, tam so na razpolago slovenski časniki, in vse to ne moti. nemških gostov, kterim je dobra postrežba glavna stvar. Da se tam Slovenci prosto gibljejo, spričuje nabiraliiik družbe sv. Cirila in Motoda, ki donaša na mesec po 10 do 20 kron. Mi smo zato gospej Medenovi, posebno pa gos-pici Marici iz srca hvaležni, in bilo bi le želeti, da bi to posnemali tudi drugi slovenski gostilničarji v Mariboru. Kranjske novice. o Umrl je nenadoma včeraj 26. t. m. v bolnišnici v Kandiji Stanko Peharc, župnik v Črnomlju. o Ponesrečenca na Triglavu, Lassa, so včeraj v Mojstrani pokopali. Pogreb je bil ginljiv. Na krsto so položili vence sorodniki, „Slov. planinsko društvo" in „Slov. učiteljstvo". o Planinsko kočo na Begnnj-ščici so otvorili v nedeljo 25. t. m. o Telefonska zveza Ljubljane z Gorenjsko bo kmalu dogotovljena. o Na Vrhniki se je vsled razsodbe upravnega sodišča vršila 25. t. m. zopet volitev starešinstva. Klerikalna večina je izvolila za župana dr. Maroita. SS ili V^Mkior o Na Bledu je letos jako mnogo letoviščarjev. Vsi večji hoteli so prenapolnjeni. o Občinske volitve v Krškem se vrše 27., 28. in 29. t. m. Klerikalci upajo dobiti občino v roke, ker spada zraven tudi več vasi, ki so jako klerikalne. Zato upamo, da se bodo tudi naprednjaki ganili. o Za dramatično šolo v Ljubljani se je oglasilo dozdaj 20 gospodov, a nobena gospodična. o 50 ruskih učiteljev in učiteljic je v soboto nepričakovano prišlo v Ljubljano. Ogledali so si razne znamenitosti. o Nesreča na Triglavu. Poročali smo v štev. 164. med brzojavkami o nesreči na Triglavu, ko sta dunajska učitelja Pleichinger in Lass (ne Lapp) ponesrečila na severni steni Triglava. Pleichinger je ostal pri življenju in se rešil, Lass pa je obvisel z vrvjo nad globokim prepadom in v tem položaju umrl. Takoj drugi dan so ga šli iskat razni vešči gorski vodniki in nosači, da bi Lassa spravili v dolino, a niso mogli do njega, ne da bi spravili svoje življenje v nevarnost. Minulo soboto so prišli že na 3 metre blizu njega, a zavoljo strmine in skale še do njega niso mogli. Kamenje je kar žvižgalo nad njih glavami v dolino. Stena je navpična in previseča. Mora se iti čez nevaren viseč sneg, ki je že od stene odstopil. Spodaj grozen prepad. Včeraj se jim je končno posrečilo, da so ponesrečenca spravili k sebi in ga prepeljali v Dovje. — Severna stena Triglava, ena najnevarnejših turističnih partij, zahteva vsako leto svoje žrtve. V dnnajski „Zeit" opisuje inženir H. Reinl, kako je leta 1906 v družbi dveh drugih prvi preplezal to nevarno steno, ki zahteva vsak hip smrtnonevarnih korakov. Zid na zid, stena na steni, razjedeno, raztrgano, s snegom v raz- poklinah, pravi kaos skupaj zrinjenih stebrov, grebenov, gladkih plošč poleg rdečkaste, razpadajoče in razorane kamenine, preprežene z gubami in risi. Le s pomočjo klinov, ki se jih mora korak za korakom zabijati v skale, se prepleza to steno. Koroške novice. o Celovške „Freie Stimmen" so se v svoji zadnji številki silno razža-lostile zaradi „strašnih" poročil o poslovenjenju labodske doline, človek bi iz žalosti sklepal, da je že cela labod-ska dolina slovenska. Krivi tega pa so nemški klerikalci, ki vladajo politično v labodski dolini in mirno pripuščajo, da se Slovenci — posebno baje iz Sp. Štajerske — trumoma tam naseljujejo. In kliče se Volksrat in Südmarko na pomoč! o Tovorni voz sta ukradla delavca Schaller in Walner tovarnarju strojev Moschnarju v Celovcu. Tatu so zaprli. __ Ppimopshe novice. o Nihče noče umreti. V občini Poreč že dolgo nihče ni umrl. Ker grobokop ni imel vsled tega nobenega zaslužka, mu je morala občina dati večjo vsoto. o Vlomilce v kopersko stolno cerkev so že vjeli. So sledeči: Kari Ployer, Jožef Brandolin, Janez Russich, Dominik Jenco. o O nesreči v vojni mornariei se poroča iz Pulja. Pri ponočni vaji je trčila torpedovka „Skorpion" v vojno ladjo „Nadvojvoda Karol" in jo lahko poškodovala. o V kopališču „Neptuno" v Miljah se je 25. t. m. podrlo obzidje in je 400 oseb padlo v morje, ki je tam k sreči samo pol metra globoko, tako da ni nihče- ponesrečil. o „Dalmatia". Sedaj se z vso sigurnostjo poroča, da dr. Cimadori ni potrjen za glavnega ravnatelja paro-plovne družbe „Dalmatia". Izvoljen bo najbrž veleposestnik in trgovec v Trstu Jožef pl. Vida, rojen Dalmatinec. o Štrajk v Ajdovščini. — Ravnatelj Amman strelja na delavstvo. — Delavci demolirajo tovarno. — V soboto popoldne se je vršil v Ajdovščini shod štrajkujočih delavcev. Udeležilo se ga je nad 600 delavstva. Govorili dr. Mandič, Jaklič in drugi. Delavstvo silno razburjeno. Po shodu šla množica v sprevodu pred tovarno. Vratar v strahu pozabil zapreti vrata. Množica šla pred stanovanje ravnatelja Ammana. Par otrok, ki bili zraven, vrglo kamenje v okna tovarne. Amman 6 krat ustrelil iz revolverja. Nekaj težko, več lahko ranjenih. Streljal tudi neki delovodja. Delavci nato razbili vsa okna na tovarnah in uničili razne naprave iz skladišč. Tovarna izgleda kakor demolirana. — Bilo bi prišlo še do hujšega, da nista mirila množice dr. Mandič in Jaklič. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila, i Demonstracija proti vojni t Španiji. Barcelona, 27. jul. Delavstvo je proglasilo tukaj kot demonstracijo proti vojni na Maročanskem splošno stavko. Tudi v provinci se je začela stavka. V Barceloni je proglašeno obsedno stanje. V nekaterih delih mesta je prišlo do velikih nemirov. Bitka pri Melili. Berlin, 26. jul. „Berliner Tagbl." poroča iz Madrida: Strašne novice prihajajo o zadnji bitki s Kabyli pri Melili. Podpolkovnik Marin je padel >., JI • . • . . . • » < - ^ • v,- - ■■ "t < ranjen z dvema streloma. Bitke se je udeležilo 16.000 Riffkabylov. Njihova predrzna hrabrost je bila občudovanja vredna. Vzeli so Španjolcem jeden top, katerega so si pa ti nazaj osvojili. V mesto je pribežalo mnogo Španjolcem naklonjenih Marokaneev. — Španjolci ; imajo mnogo mrtvih ib ranjenih. Berlin, 26. jul. „Magdeb. Zeit" poroča iss Madrida, da fce je sklenilo mobilizirati in poslati na Maročansko 30 'tisoč mož. Namerava se tudi poslati infanta Ferdinanda v Melilo. Grška zastava na Kreti? Atene, 27. jul. Kakor se poroča iz "Èretè, so priredile oblasti in prebivalstvo odhajajočim vojakom evropskih obrambnih velesil prisrčne ovacije in so se jim zahvalile za njihovo naklonjenost. Ko so se snéle zastave obrambnih velesil, se je razobesila zastava kraljestva Grškega. Pariz, 27. jnl. Tukaj ni nikomur ničesar znanega o razobesenjn grške zastave na Kreti. u Tnréifc. Solun, 27. jul. Tukaj je izšel od mladoturške štrani razglas, v katerem sé pozivajo vse nitfddnosti na Turškem, da se priklopijo mladoturškemu gibki» ju. Petrograd, 27. jul. Turški sultan namerava obiskati ruskega carja na Krimu, da mu ta vrne na svojem pO-toVanjn v Italijo, ki se bò vrfcìTe po morju, obisk v Carigradu. Različne novice. a Kiel, 27. jnl. Tukaj skličejo so-cijalisti velik protestni shod proti obisku ruskega carja na gradu Hemmelmark, kjer namerava obiskati princa Henrika. Na shodu bode govoril dr. Karl Liebknecht. a Budimpešta, 27. jul. Tukaj jo pogorela velika Schlickova tovarna za stroje. Pri gašenju je bilo ranjenih 8 požarnikov in 12 drugih oseb. Škodo cenijo na jeden milijon kron. Najbrž je nèkdo zažgal. Gorelo je že v petek vendar pa je takrat tovarniška po žarna bramba požar hitro zadušila. Po drugih poročilih je nastal ogenj vsled neprevidnega postopanja s svetilko v prostoru za modele. Policija prèiskuje celo zadevo. a Friedrichshafen, 27- jul. Družba za izdelovanje zrakoplovo naznanja, da se bode dvignil zrakoplov Zeppelin II., če ne bo kakih nepričakovanih zadržkov, v noči od. petka do sobote in bode plul v Frankobrod, odtam pa prihodnjo noč v Kolin. a Hali na Tir., 27. jul Včeraj je prišlo v neki hiši, kjer stanujejo hrvaški delavci, do hudih pretepov. Posredovala je policija, orožništvo, celo vojaštvo je moralo priti mirit prete- pačev. Jeden Hrvat je dobil težke rane na tilnika. Proti vsem 2& nemirnežem se je začela sodnijska preiskava. a Rotterdam, 27. jul. Tukaj je izročen v karanteno parnik „Elbe", ker se je izkazalo, da ima nek mornarski učenec azijsko kolero. a Clermont, 27. jul. V nekem bližnjem premogovniku so se vneli jamski plini. Število mrtvih znaša po dosedanjih preiskovanjih 12. : ; Veleizdajski proces v Zagrebu. 105. dan razprave. Predsednik najprej javlja sklep senata, da se obsodi obt. Bekič, ki je j baje na nečuven način žalil po sobotni razpravi vötanta Pavešiča (stražnik je naznanil, da je imenoval B. Pavešiča svinjo"), n& 4. samotne zapore v mračni izbi s postom, Bekič se mora takoj odstraniti. Nato se Naštič najprej hoče zavarovali zoper skriva" poročila časopisov o njegovih izpovedfbah, katera da njega uničujejo. k Dr. Popovič nadaljnje s svojim izpraševanjem. Pravi, da se bo izkazalo, da je on (Nastič) pisal okrožnice na vladarje, s katerimi naznanja početek revolucije v Bosni (med drugim okrožnica Nj. VeSèaastvn!) itì ki so podpisane z „revolucijonarni odbor bosan-sko-hercegovski •, že 1. 1906., ko še ni bilvBelgradu in ne, kakor on trdi, šele leta 1907. — Original pisma na Veličanstvo ima v rokah Masaryk m on (dr. P.) upa, da a bo predlagal drž. pravdnik za pričo. nadaljnìh vprašanjih se zrcali tendenca dokazati, da Nastič sploh z nobenim obtožencev ni ifhel nikdar nič skapnfega« odnosno da nima nikakih dokumentov glede njih krivde. Tndi se izraža sumnja, da Nastič sploh ni bil v Kragujevcu in dg se ni učil manipulacij z bombami. Zato predlaga dr. P., da se zaslišijo glüde tozadevne Na stiČeve izpovedbe veščaki; a senat to odkloni. Trini cine. S '26. julija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31*50 za decem ber 30 —, za mare 30'-r-, za maj 30"— Tendenca mirna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'5Ò, nova kampanja K 22'7&. Tendenca stalna. — Vreme deževno. .« > Budimpešta, 26. julija. Pšenica za oktober K 1S'46, pšenica za apri" K 13'75, rž za oktober K 9'80, oves za oktober K 7'65, koruza za julij K 7'80. koruza za avgust K 7'80, ogrščica za avgust K 1385. — Ponudba in kupčija zmerna* tendenca medla. — Promét 18.000 met. stotov. Pšenica za efektiv 25 do 30 vin., rž 10 do 15 vin. cenejša, ostalo mirno. Budimpešta, 26. julija. S v i" n j a d : ogtske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 29.634 komadov. > . Svinjska mast v Bndimpeèrr 168.—, namizna slanina 149.—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 26. julija: Promet medel; pšenica se dobi že za 25 vin. pod sobotno eeno, tudi rž ;ié popustila za 10 vin,; novà koruza je šla 10 vin. višje. ; Lepa hiša. r.iv. sredi trga. tik nove šole, pripravna za riiàbjSo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drago obrt, se iz proste roke proda. Pojasnila daje posestnica Marija Napotnik, St. Jur ob jtttfni Železnici. 71 3-8 Priden in samostojen 10.3 w O' tv se takoj sprejme * stalno delo pri A. Joitu v Celju, Dolgo polje it. I. Popolnoma zastonj vsakem« uro z verižico. Da našo firmo in naše nove žepne nre za gospode m dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik. Pišite takoj na tvrdko ur: 285 36-20 Hinko Weiss ? ! Dunaj 99. poštni predal. w M se! kateri razume tudi kleparska dela sprejme se takoj v železarni A. Pogačnik, v Rušah pri Mariboru. ANTON m = v Ljubljani = sv. Petra cesta štev. 8 pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil. Opreme za neveste perilo za gospe in gospode se izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro. 838 6—4 (.•••> ».•>