Leto VI.» štev. 159
LJubljana, torek 7. julija 1925
Poštnina pavšali rana.
Cena 2 Dis
ob 4. ijulraji
- jfc.. Stane mesečno Din aj —; n toor j«pftsro Din 40*— neobvezno.'?
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Mik!o5ičeva eesta
Stev. 16/L — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/I. — Telefon št. 34.
Ljubljana. 6. jnllja.
Danes so izostale vesti gotovih listov, ki vsak dan na novo napovedujejo, da ie sporazum z radičevci «gotov» in da bo «jutri» sestavljena vlada RR. Zlasti zagrebško blokaško časopisje je postalo molčeče, beograjsko «Vreme». ki je že serviralo čitateljem nove ministrske ste. pa govori o ponovnih težkočah pripušča celo možnost, da se cela kombinacija ponesreči. V Ljubljani smo sicer nocoj uživali kavarniško senzaci-o demisiji vlade in nekaj neposredno Interesiranih gospodov se je jadrno odpeljalo v Beograd, toda medtem vla-a mirno dela naprej in je danes Narodni skupščini predložila celo vrsto predlogov . . .
Zabeležiti je treba dve činjenici. ki omogočajo nekoliko jasnejšo sodbo na potek dosedanjih dogodkov in na raz-oj nadaljnih. Predvsem je postalo znano. da se radičevci dosedaj zaman trudijo obiti glavni problem celega spo-azumevanja. Oni so odbili sodelovanje s samostojnimi demokrati ter je bilo to njihovo stališče sprejeto v protokol, pa bilo sprejeto od delegatov NRS. Ako so radičevci meniH. da z odklonitvijo sodelovanja s samostojnimi de-okrati praktično dosežejo tudi odklonitev državne politike Narodnega bloka. so se očividno zmotili. Prišli so iz dežja pod kap in bili z drugo formulo postavljeni pred resnico. Potrjuje se, da je Pašič od njih zahteval pismeno, od vseh radičevskih poslancev podpisano izjavo, da smatrajo ob svojem stopn v vlado tako zvano »hrvatsko prašanje* za likvidirano. Od HSS se torej zahteva povsem jasno besedo. Oni, ki so danes živeli in še živijo od hrvatskega vprašanja*, ki so še v soboto na proslavi tisocletnice po svojem ovorniku harangirali množice za hr-atsko samostojnost, za hrvatski sabor, hrvatsko vlado, posebnega hrvatskega rana ter ponovno proglasili za sovražnike hrvatstva one. ki zastopajo državno koncepcijo, naj si slovesno sami odrežejo vejo. na kateri sedijo ter si -podrežejo zadnje korenine svoje politične in moralne eksistence. Zahteva %. Pašiča je postavila pogajanja na pra-
0	osnovo in na njej se bo preizkusila politična poštenost in lojalnost HSS. Sprejetje te zahteve odpira pa tudi pot
prveisn vprašanju: sodelovanje z Narodnim blokom kot takim.
Na žalost so se medtem pokazali pojavi. ki vsebujejo resne dvome o av-oriteti radičevskih delegatov. Na ne-eljski seji poslancev HSS in ožjih Ra-dičevih zaupnikov je predvsem prišlo do ostrih nasprotstev med grupo Pavla Radiča in hrvatskimi zajedničarji. Mi nikakor nismo prijatelji žalostne hrvatske «gospode». ki se je tako strahopetno bila vdinjala bivšemu diktatorju hrvatske politike, moramo pa priznati, da njeno sedanje postopanje kaže nekoliko moraličnega poguma. Na povsem dinstven način je skušal Pavle Radič dobiti odobritev za dosedanje svoje korake in slepo pooblastilo za nadaljna pogajanja z radikali. Dal si je izglaso-ati zaupnico, ne da bi bil svojim tovarišem. ki so končno tudi voditelji hr-atske politike, povedal, o čem se po-aja. kaj je zahteval, na kaj pristal in akšen je program novega sporazuma. Zaiedničarski poslanci so upravičeno protestirali proti temu. da bi smeli dva, rije ljudje vsem ostalim zavezati oči ter jih v najkritičnejši dobi voditi, kamor bi hoteli. Prišlo je do dejanskega azkola. Zajedničarji niso glasovali za zaupnico, pač oa so glasovali radičev-ski kmečki poslanci. «Glasovali so». pri-ovedujejo sedaj zajedničarji, »toda sodpisali ne bodo izjave o likvidaciji hrvatskega vprašanja, ki pomenia njih astno smrtno obsodbo*. Včerajšnji se-anek HSS oomenja bistveno oslabi-ev položaja radičevskih delegatov v Beogradu, on je znamenje, da Pavle ?adič danes že ne more govoriti v inenu cele HSS in da morda jutri morda ne bo več predstaviteli niti večine vojega kluba. Spodkopana avtoriteta idičevskih delegatov je očividno glav-
1	razlog, da se časopisje, ki je s ta-sim optimizmom presojalo pogajanja, šanes tako očividno umika.
Zvečer nam poročajo iz Zagreba, da fi je začel prevračati tudi že Stjepan adič. ki se boji. da se mu ob pogaja-ijih za vstop v vlado razbije in razleti e ono. kar mu ie ostalo. Vsekakor so Pogajanja stopila v kritično fazo. Jutri e vrši četrti sestanek obojestranskih ielegatov in videlo se bo, ali je izhod e mogoč.
Amerika pošlje noto tudi nam
Washington, 6. julija, a. * Associated 'ress» javlja, da bo ameriška vlada poslala beograjski vladi noto, s katero bo urgirala ■reditev jugoslovanskih dolgov Ameriki
Vandervelde se sestane z Briandom
Bruselj. 6. julija, k. Vandervelde bo v sre* b odpotoval v Pariz na razgovor, z zuna^ ministrom Briandom. .
[		—;- ^
	1	R.
1	. v	
1	1 '	»M
Dnevnik za gospodarstvo prosveto ln politike
Uprava1
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.841 - Praha čislo 78.1801. Wien'Nr. 105.241.
Pogajanja med NRS in HSS v kritični fazi
Radikali zahtevajo od radičevcev podpisano izjavo, da je smatrati hrvatsko vprašanje za likvidirano. — Pesimistične vesti iz Zagreba. — Konferenca ministra Žerjava z mia. predsednikom
Paš: čem.
Beograd, 6. julija, p. Politični položaj je stal danes v znaku stagnacije pogajanj med radičevci in radikali. Ker so bilj komunikeji, izdani od formalnih zastopnikov obeh strank pri pogajanjih, zelo nejasni, je zahteval predsednik vlade Pašič. naj se o vseh izjavah, ki jih podajajo delegati, napravijo točni zapisniki, s čemer bi se preprečilo, da bi se izjave kasneje ne oporekale. Dejstvo je. da so delegati v nekaterih vprašanjih istega mišljenja, medtem ko v nekaterih zelo važnih ni došlo do preciznega izraza.
Blokaški tisk in njegovi poborniki so prepričevali, da je sporazum že gotova stvar in da ie potreben samo še podpis, ker so vsa načelna vprašanja že rešena. Temu pa ni tako. Pogajanja so bila prekinjena radi najvažnejše točke. Radikali so namreč zahtevali, da radičevci pcdplšeio izjavo, da je s sporazumom med NRS in HSS smatrati takzv. hrvatsko vprašanje za likvidirano. Na to radičevski delegati niso mogli pristati' ter so izjavili, da morajo ponreje dobiti odobritev vodstva stranke, t. j. Stiepana Padiča.
Dogodki, ki so se včeraj odigrali v Zagrebu, so povzročili precej pesimizma. Vidi se. da postaja odpor proti politiki Pavla Radiča v samih vrstah HSS vedno ostrejši. Avtoriteta delegatov HSS prj pogajanjih jo vsekakor zelo spodkopana in nobeno garancije ni več, da bi HSS dejansko tudi odobrila, kar bi se dogovorili njeni delegati. Povrh s,o že ves dan v resnih polifčnih krofih š'ri?o vestf, da :'e pri zaupnih razgovorih v Zagrebu me i nekaterimi odločilnimi prvak? HSS bilo sklenjeno, da se izjave o likvidaciji hrvatskega Aprsšanja ne ir.ore sprejeti.
Jutrj zjutraj se vrne Pavle Radič ter se popoldne vrši ponovni sestanek obojestranskih delegatov. Ta sestanek pričakujem politični krogi z največjo napetostjo. Vse kaže. da se nahaiajo pogajanja v odločilni velekritični fazi.
Davi se je vrnil z Bleda minister Žerjav. ki je donoldne konferiral s Pribiče-vičem, nonoldne oa je imel dolg razgovor s Pašičem. V vodilnih krogih Narodnega bloka se ponovno poudarja enodušnost nazora na politično situacijo.
Beograd, 6. julija r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob pol 11. dop.
in so bili poslanci polnoštcvilno navzoči. Po izvršenih formalnostih je sporočil predsednik, da se je posl. Manzalija Ajanovič smrtno ponesrečil. Poslanci so zaklicali pokojnemu: »Slava!« Nato ie predsednik sporočil smrt bivšega posl. Bore Popoviča, česar spomin je skupščina isfoiako počastila s slava klici.
Min. predsednik jc predložil Narodni skupščini listo kandidatov za predsedništvo državnega sveta in za glavno kontrolo. Predlo; je odkazan posebnemu odboru. Minister pravde je predložil skupščini zakonski predlog o ureditvi osrednjega zapuščinskega urada kraljevine SHS. minister agrarne reforme pa zakonski predlog o fakultativni prodaji onih delov veleposestev, ki so bili dodeljeni agrarnim interesentom » na podlagi obstoječih agrarnih predpisov ter zakonski predlog o izprerr.embah zakona o splošni npravi, ki zopet vzpostavlja ukinjen je agrarne direkcije. Finančni minister .ie predložil v odobritev sklep ministrskega sveta o prepovedi izvoza zlata in izdelanih zlatih, platinskih in srebrnih predmetov kakor tudi starinskih predmetov umetniške vrednosti, nadalje sklep ministrskega sveta o zmanjšanju minimalne carin-
Stjepan R. 'it odklanja radikalske pogoje?
Na včerajšnji konferenci s Tnmbičem in Pavlom Radičem je Stjepan Radič baje odklonil podpis izjave o likvidaciji hrvatskega vprašanja.
Zagreb, 6. julija, n. Danes ves dan
n.
so se vršili poskusi, da se odkriti razkol med radičevci in zajedničarji zalepi. Popoldne sta se Pavle Radič in dr. Trumbič podala k Stjepan« Radiču, pri katerem sta ostala več ur. Kakor se v zajedničarskih krogih zvečer govori, je bil ta razgovor morda odločilnega pomena za nadalino taktiko HSS. Doktorja Trumbiču je baje uspelo prepričati Stiepana Radiča, da ie dosedanja popustljivost v pogajanjih z radikali za njega in njegovo stranko pogubna. Poudarjal je, da 30 dve tretjin? poslancev HSS obsojajo. Nadaljevanje te politike pomeni razkol in borbo z zajedničarji, a pomeni tudi odpad mnogih radičevskih poslancev, ki bedo prej ali
slej svoje voditelje desavuirall, ako se napravi sporazum z radikali. Dr. Trumbič je. kakor pripovedujejo z?jedti'čaril. tudi zagrozil, da bodo on in njegovi proglasili Radiča za izdajalca, ako dovoli, da so podpiše izjava, ki proglaša hrvatsko vprašanje za likvidirano.
Zatrjuje se. da je Stjepan Radič končno izjavil, da odklanja podpis tako izjave in da HSS na tej osnov! ne more oristati na sporazum.
Govora je bilo tudi o event sodelovanju z Narodnim blokom kot celoto. V tem ozira so se baje vsi trije izjavili za kompromisno stališče.
Pavle Radič ie zvečer odpotoval v Beograd, kjer se jutri popoldne vrši p-snovni sestanek delegatov.
Razkol v vrstah HSS
Pavle Radič zahteval sleno zaupnico. — Lorkovič mu bere levite. — Po burnih prerekanjih so zajedničarji zapustili zborovanje.
Zagreb, 6. julija. V soboto zvečer, vočigled plenarnega sestanka Hrvatskega seljaškega kluba, so zajedničar-ski poslanci imeli svojo predkonferen-co, na kateri so izvzemši Pasariča in dr. Krajača vsi nastopili proti paktira-nju z radikali. Dr. Krajač in Pasarič sta molčala zato, ker jima je obetana ministrska stolica in sta oba še tekom sobote dopoldne obiskala Štefana Radiča v zaporu, obetajoč mu, da ostaneta zvesta politiki HSS.
Včeraj popoldne pa se je vršila plenarna seja Hrvatskega seljaškega kluba. Ob 3. popoldne jo je otvoril Karlo Kovačevič. ki je tudi predsedoval ter takoj stavil na dnevni red vprašanje zaupnice Pavlu Radiču povodom vesti. da se Hrv. zaiednica ne strinja s sedanjo politiko HSS. Nato se je dvignil posl. Lorkovič. ki je poudarjal, da vodi P. Radič neiskreno politiko. Izjava 27. marca je bila poslana, ne da bi bila popreje vprašana stranka ali pa poslanski klub. Ker je bilo govorniku znano, da se večji del HSS nc strinja s to izjavo, je nekoliko pozneje, da bi korigiral izjavo Pavla Radiča, govoril v 'Narodni skupščini povodom razprave o proračunskih dvanalstinah ter popravljal govor Pavla Radiča. pri čemer je naglašal tri kardinnlne zahteve Hrvatov, ki so vlada v Zagrebu, hrvatski ban in gospodarsko - finančna samostojnost. Dr. Lorkovič je naglašal nadalje. da je bilo Pavlu Radiču znano, kaj bo govoril in da je sam javno izjav ljal, da se strinja z njim. Zato ne razume. kako more Pavle Radič tako hitro menjati svojo politiko in sicer temeljno politiko, ne da bi imel za to odo brenie merodainih činiteljev. Dr. Lorkovič je v imenu svojih tovarišev izjavil. da ne more glasovati za zaupnico, dokler ne da Pavle Radič zadostnega pojasnila, kaj nudijo radikali in ali so te ponudbe v interesu hrvatskega naroda. V istem smislu je govoril tudi dr. Trumbič. na kar je Pavle Radii' raz burjen skočil pokonci in zaklical: «Kdor se ne strinja s tem. naj gre takoi ven h Nastalo je burno prerekanje. Končno so zajedničarji s protestom zapustili dvorano.
Po njihovem odhodu ie Pavle Radič podal neko splošno razlago svoje politike. ne da bi pojasnil vsebino podajanj z radikali, nakar je predsednik Kova-
čevič dal na glasovanje zaupnico ter naglo konstatiral, da je zaupnica sprejeta.
Mestoma silno burna debata, v kateri so se poslanci medsebojno obtoževali, ie trajala 5 ur.
Današnji »Hrvata sicer še zakriva razkol med radičevci in zajedničarji, vendar na med vrstami svojega poročila razodeva nerazpoloženje zaiedničar-jev. List objavlja komunike, ki ga je diktiral »neki član vodstva*, in ki se glasi:
»Včeraj, v nedeljo popoldne se je vršila v dvorani Hrvatskega seljaškega doma seia Hrvatskega narodnega za-stopstva(?). na kateri je v pozdravnem govoru predsedujoči poslanec Karlo Kovačevič razložil razvoj in pravec dosedanje hrvatske seljaške politike, dočim ie predsednik Hrvatskega seljaškega kluba Pavle Radič podal poročilo o provajanju te politike počenši od njegove izjave v Narodni skupščini dne 27. marca do danes. Govor predsedujočega je bil sprejet enodušno na znanje, predsedniku Hrvatskega seljaškega kluba pa je bila izrečena zaupnica. Seja je končala ob 9. in tričetrt, nakar so poslanci odpotovali v Beograd^.
Poljsko-ruski mejni incident
Varšava, 6. julija s. Pol;ska brzojavna agentura javlja: V noči od 26. na 27. junija •'e pri kontrolnem obhodu na volinski meji izginil r.eki poljski častnik. Verjetno je, da ga je odpeljala ruska obmejna patrulja. Nato je nekaj poljskih vojakov prekoračilo .r.ejo, da bi osvobodili častnika. Razdejali so vojašnico ruske obmejne straže, nakar so se umaknili na poljsko ozemlje. Sovjetski poslanik v Varšavi je v tej zadevi Interveniral v poljskem zinanjem uradu.
Moskva. 6. julija, a. Cičerin je podal poljskemu poslaniku noto, v kateri protestira proti poljskemu napadu na sovjetske obmejne straže pri Lepeoovski. Ruska vlada zahteva. da povzame poljska vlada takoj vse potrebne mere za efektivno varstvo in nedotakljivost meje. Dalje naj se imenuje posebna komisija, ki naj uvede preiskavo ter določi odškodnino Z3 materijelno škodo, ki je nastala vsled poljskega napada na rusko ozemlje.	" v
Plenarna seja Narodne skupščine
Vlada je predložila mnoge predloge. — Bvanajsiine pred Narodno skupščino.
ske stopnje posameznih carinskih postavk uvozne tarife ter o ustavitvi plačevanja uvozne carine na gotove predmete, živila ln
drva.
Posl. Pavle Radič se jc odpovedal man* datu v Banialuki ter si ie pridrial mandat Z3 okrožje šibcnik-Zadar.
V razpravi o nujnem predlogu posL Aga« tonoviea radi pomoči poplavliencem je minister za kmetijstvo Krsta Miletič naglašal, da je takoj ukrenil korake, da se nakažejo potrebni krediti za oškodovance. Tozadevni zakonski predlog se že nahaja v finančnem odboru.
Finančni odbor je predložil poročilo o proračunskih dvanaistinah za mesece av-gust-november 1925.
Minister pravde zahteva, naj se izroče sodišču posl. Vasilije Troič, Moskovljevič ir. Fr. Kremžar. Nato so bile prečrtane razne prošnje in pritožbe.
Končno se je prešlo na dnevni red, na obtožbo posl. dr. Poliča in tovarišev proti ministru pravde dr. Edu Lukiniču. Seja ie bila ob 12.45 prekinjena. (Glej poročilo na drugi strani).
Popoldanska seja je bila po sprejetja predloga posl. Pečiča po 20 minutah zaključena.
V Maroku napoveduie:o nove srdite boje
Pred zaključkom francosko-španskih pogajanj. — Francoski uspeh v Maroku. — Komunisti v Franciji groze s protestno generalno stavko.
Pariz, 6. julija, s. Min. predsednik Pamlevi je Izjavil nekemu zastopniku »Matina«. da se francosko-španska pogajanja marljivo nadaljujejo. Francija in Španska sta se že v toliko zedinili, da bosta lahko v kratkem izvedli neobhodno potrebne operacije. Po uspehu teh operacij je upati, da se bo dalo z Abd-el Krimom govoriti o miru.
Fez, 6. julija s. (Havas). Francozi so po ostrem boju odbili močan napad Rifovcev na vse francoske postojanke. Rifovci so pusttll številne ujetnike. Zapadno Kifana ie skupina Francozov zadela na sovražne postojanke, razgnala Rifovce ter zaplenila
precej orožja in rr-unicije. Ta dvojni uspeh je napravil med Franciji zvestimi plemeni izboren vtis. Radi vpadov Rifovcev so spravili žene in otroke na varno, moško prebivalstvo pa je ostalo v bivališčih.
Pariz 6. julija, s. vMatin* javlja, da so se na komunističnem kongresu v načelu zedinili za eventualno stavko kot protest proti vo.in: v Maroku in Caillauxievim finančnim zakonom. Dalje ie bilo sklenjeno zahtevati od min. predsednika Painlevčja, naj izda pooblastilo, da se odpošlje parlamentarna preiskovalna komisija v Maroko.

Korapromisi pri tiskovnem zakonu
Beograd, 6. julija, p. Po seji skupščine sc je vršila seja zakonodajnega odbora, na ka« teri sc je pričela podrobna razprava o ti= skovnem zakonu. Predsednik Ljuba Jova« novič je ob tej priliki sporočil, da jc pre* jel od članov pododbora in od ministra za izenačenje zakonov izjavo, da bi bilo dobro ako se poskusi doseči sporazum, kako bi sc vodila razprava. Zato je predlagal, naj se izvoli odbor, ki bi sklepal o tem. Plenum zakonodajnega odbora je sprejel ta predi log, pa se jc določilo, da naj tvorijo ta od. hor minister dr. Srskič, predsednik Ljuba Jovanovič, poročevalec odbo-rovc večine Velja Popovič. poročevalec manjšine dr. Žanič. dr. Polič, dr. Kumanudi in Fr. Smo-dej. Ta odbor se je sestal takoj k seji, na kateri se je bavil s stilizacijo zakonskih do« ločb. glede katerih je izjavil minister dr. Srskič, da jih je pripravljen izpremeniti. Na ta način se pospeši podrobna debata in da bi se v njej nc razpravljala vprašanja, gle> de katerih je minister sprejel izpremembe. Nocoj je bilo sprejetih 20 členov tiskovnega zakona. Zatem je predsednik zaključil sejo. Prihodnjo ho napovedal pismeno.
Nove spremembe v italijanski vladi
Rim, 6. julija, a. V političnih krogih se z vso gotovostjo pričakuje, da bo sedanji finančni in zakladni minister De Štefani na nribodnjeni ministrskem svetu podal demisijo. Kot njegov naslednik se imemiie dosedanji guverner v Libiji confe Volni. Obenem sc zatrjuje. da bo odstopil tudi minister za narodno gospodarstvo Nava. O n,'<*<rwm nasledništvn se še nič ne govori, pričakujejo pa. da bo morda Mussolini sam prevzel ta resort.
Kar tel dveh nemških vele-indnstrii
Essen, 6. julija, k. Radi boljše izrabe ener gije in prihrankov pri osebju je prišlo med firmama Krupp in Rheinmctall do interes, ne skupnosti pri izdelovanju lokomotiv in vagonov.
Francozi svetovni prvaki v tenisu
Wimb!eton, 6. julija, k. Mednarodni te« niški turnir je zaključen. Vseh pet svetov. n:h prvenstev so si pridobili Francozi.
Lokomotiva oovozila avtobus
Rim, 6. julija, k. V bližini kolodvora v Sicni je povozil železniški stroj avtobus in ga vlekel s potniki vred 70 m daleč s seboj. Štiri osebe so bile u senčene, dve pa težko * ranjeni.
Anglija in Rusija
London. 6. julija, z. «Sunday Times® javljajo, da je britanska vlada dobila dokaze o aktivni udeležbi Moskve pri Angležem sovražni propagandi na Kitajskem. Angleška vlada je odločena prekiniti diplomatične zveze s sovjetsko vlado.
London, 6. julija, s. Politični poročevalec «Daily Maila* piše. da je vest o vladinem sklepu, naj bi se poslalo sovjetski vladi protestno noto radi njenega propagardističnega delovanja, pre-uranjena. Med ministri vlada baje v tem vprašanju precejšnjo nesporazum-ljenje. Vsekakor je velik del konservativne stranke na strani onih članov vlade. ki so za prelom diplomatskih odno-šajev z moskovsko vlado.
Oduševljen sorejem «Ju«?os!avije» v Beogradu
Beograd, 6. julija, p. Nocoj se je vrnilo v Beograd moštvo ^Jugoslavije®, ki si je v Zigrebu priborilo prvenstvo države v no« goroetu. Kljub slabemu vremenu se je zbra« lo na kolodvoru mnogoštevilno občinstvo, ki je med sviranjem godbe sprejelo zmagoval, cc z velikimi ovacijami.
Triumfalen spreiem Amundsena v Oslu
Os'o. fi. julija, z. Amundsen s član! polarne eksnedicijc ic včerai o't 13. pri-plul na aeroplanu 25. v Oslo. Prebivalstvo ga ie z navdušenjem pozdravlinlo. Nad zalivom so se naiprej pojavili ob 12.45 vojni zrakoplovi, ki so nato manevrirali okoli Amundsenovega zrakoplova. V pristanišču ie vojno brodovje pozdravilo Amundsena s topovskimi streli. Ko se je Amundsen nato izkrca! in stopil na suho. ga je v toplih besedah pozdravil predsednik parlamenta. Os^bio Amundsena pozdravila tudi kraljica. — Amundsenov prihod je bil pravi triumf.
Drzen roparski napad pri Milanu
Trst, 6. julija, z. Listi poročajo iz Mf-lana. da so včeraj rc-znani maskirant banditi napadli avtomobil, v katerem so bili uslužbenci plinarne, ki so s seboj vozili denar za izplačilo delavskih mezd. Pred Milanom je avtomobil ustavil ma-skiran telovaj. nakar so se takoj za avtomobilom pojavili štirje drugi, vozeč se na avtomobilu. Odnesli so s seboj ves denar v znesku 164.000 lir.
Ogromen požar v Ameriki
Newyork, 6. julija, k. Kolumbijski gene« ralni konz 1 j; prejel brzojavko, da jc veli« ki požar v Manicalesu uničil celokupen okraj s trgovimmL Škoda sc ceni na 20 nš* lijonov dolarjev.
Razprava o obtožnici proti min. Lukiniču
Pod utisom Lukiničevega obrambnega spisa, ki je pobil vse razloge obtožnice je bila na predlog opozicije razprava odgo-
dena.
slaniku 14. februarja 1925.. v katerem
Beograd. 6. julija.
Ko so bile na današnji seji Narodne skupščine opravljene številne formali-tete. je skupščina prešla na dnevni red: čitanje obtožnice opozicije proti ministru Lukiniču radi ukinjenja sekvestra rad imovino kneza Thurn-Taxisa in odgovor dr. Lukiniča na to obtožbo.
Obtožnica proti ministru Lukiniču ima vse znake partizansko-političnega pamilcta. Predvsem se je opazilo, da je niso podpisali niti Ljuba Davidovič, niti dr. Korošec, niti dr. Spaho. Nobeden teh treh voditeljev opozicije se ni upal prevzeti moralične osebne odgovornosti za ta spis. Pač pa so poleg Pavla Radiča. dr. Poliča in ostalih ra-dičevcev obtožnico podpisali arnavtski poslanec Šerif Bajram, muslimani Hus-lin Alič, Atif Hadžikadič ter slovenski klerikalci razen dr. Korošca. Obtožnica ne očita ministru Lukiniču nobenega koruptivnega dejanja, kakor so to blo-kaški in zlasti klerikalni listi dosedaj vedno trdili, temveč celo deloma pripušča, da je bil v dobri veri. V nadalj-nih izvajanjih pa skuša dokazati, da je ipak namenoma kršil svojo uradno dolžnost, ker je dvignil sekvester o imetju kneza Thurn-Taxisa ter skuša dokazati, da to ni smel storiti, ker knez Thurn-Taxis ni bil avstrijski državljan. Radi tega smatra obtožnica, da je naredba ministra Lukiniča o de-sekvestraciji neveljavna, minister pa odgovoren za škodo, ki jo baje vsled tega utrpi država.
Odgovor ministra Lukiniča. ki obsega 53 strani, dokumentarično. na podlagi aktov, točko za točko pobija in zavrača trditve obtožnice. Kot značilno poudarja minister Lukinič, da so njegovi obtožitelii v svojem spisu «prezrli» celo vrsto službenih aktov, ki so jim bili po zakonu vsi na razpolago. Nadalje ugotavlja, da se je postopanje radi desekvestracije pričelo in dejansko dovršilo davno prej. predno je on nastopil mesto ministra pravde, in da je on. čim se je uveril. da so potrebni sklepi pravilno storjeni in je zlasti pristojna likvidacijska komsija sklenila, da se ima sekvester ukiniti, izvršil za pravo le formalne zaključke in še to le vsled diplo-matične intervencije avstrijske republike, ki je grozila s tožbo pred mednarodnim sodiščem in pa urgenc našega zunanjega ministrstva, ki se je balo, tla iz zavlačevanja te zadeve nastanejo za nas neprijetni pravni konflikti pred internacijonalnim forumom.
Jedro celcga vprašanje ali je bil knez Thurn-Taxis pred prevratom avstrijski državljan in mu torej za njegovo imovino na bivši avstrijski teritoriji Jugoslavije gre pravo po senžermen-ski pogodbi in dunajski konvenciji, t. j. ali mu je naša država dolžna vrniti njegovo imovino, ie po priloženih dokumentih povsem razčiščeno. Poleg stro-kovniaških mnenj je moralo za ministrstvo biti merodajno službeno obvestilo avstrijskega zunanjega urada izdano v posebni noti našemu dunajskemu po-
se ugotavlja, da je knez Thurn-Tax!s kot član avstrijske gosposke zbornice imel avstrijsko državljanstvo, da je ime! v stari Avstriji volilno pravico za
parlament, deželni zbor in občinski odbor in da je vsled tega domovnica občine Maxglan na Solnograškem. ki mu potrjuje domovinsko pravico v tej občini. pravilna in po zakonu izdana. Akoravno je bilo avstrijsko državljanstvo kneza Thurn-Taxisa že preje z dragimi dokumenti dokazano, je baš minister Lukinič še zahteval, da se o njem avstrijska vlada kot taka še službeno izjavi. Aled drugim je preje (18. novembra 1924.) tudi češka vlada, ki se je bavila z državljanstvom kneza Thurn-Taxisa (radi njegovih čeških posestev) na zaupno vprašanje naše vlade odgovorila, da je po ugotovitvi posebne pravniške ankete knez Thurn-Tavis do prevrata nesismljivo bil avstrijski državljan. Po prevratu ga smatra ČSR. za svojega državljana. Ali ie tudi državljan nove avstrijske republike, to po češkem mišljenju še ni ugotovljeno. Za nas je seveda merodajno, kaj je bil Thurn-Tasis pred prevratom. Vseh teh dokumentov in še drugih obtožnica ne navaja, ker bi sicer ne mogla vzdržati svoje trditve, da Thurn-Taxis ni bil avstrijski državljan. Glavni njen argument ie. da ie domovnica občine Maxglan izdana šele 19. januarja 1924.. kakor da bi bilo državljanstvo odnosno domovinska pravica odvisna od tega dne. ko ie izdana domovnica. Z izpodbitjem glavne točke obtožnice pa pada obtožnica sama. Minister Lukinič v svojem odgovoru ni le pobi! točko za točko obtožnice, temveč je v svojem spisu tudi v polnem obsegu dokazal. da je postopal nonolnoma pravilno. Dr. Lukinič zaključuje svoj odgovor z besedami: Kakor sc iz navedenega vidi. vsak dober pravnik, vsak državnik, vsak patrijot. vsak. ki mu je na tem. da res čuva državne in narodne interese bi bil storil isto, kar sem storil jaz. Narodna skupščina ima pred seboj celo zadevo z dokazi. Rad bom branil tudi pred sodiščem svoje korektno. na zakonu osnovano, v materi-jalnem in moralnem interesu domovine Izvršeno delo. Ta obtožba proti meni pa je najobična haranga političnih pro-tivnikov. Prosim N. S., da ukrene, kar se ji zdi potrebno.«
Odgovor ministra Lukiniča je napravil globok utls zlasti na one člane opozicijskega bloka, ki so že dosedaj skeptično gledali tiacelo gonjo Pod utisom Lukiničeve obrambe je posl. Pečlč stavil predlog, da nai se debata odloži do jutri, da bodo poslanci mogli preštudirati spis ministra Lukiniča. Vladina večina sprva ni bila voljna privoliti v odložitev, pa je končno Pečičev predlog usvojila in je bil sprejet soglasno.
Jutri bo prvi govori! zastopnik ministra pravde min. Žerjav. Nadalje v imenu opozicije Polič in Pečič. v imenu SDS pa dr. Paleček.
Zbor SDS za zagrebško
Zagreb 6. julija.
Ob sijajni udeležbi delegatov se Je včeraj v prostorih SDS v Zagrebu vršil oblastni zbor, ki je provedel novo oblastno organizacijo SDS za zagrebško oblast. Na zboru je bilo zastopanih 218 krajevnih organizacij, razpoloženje delegatov je bilo skladno in polno zaupanja v največji razmah stranke.
Zbor ie otvoril poslanec dr. Srdjan Budisavljevič s prisrčno dobrodošlico, predsedoval pa mu je voditelj zagrebške organizacije dr. Ljuba Tomašič. Zbor .ie predvsem prevedel konstituiranje oblastnega odbora za zagrebško oblast in je za predsednika bil izvoljen bivši varlždinski veliki župan Juraj Gašparac. za podpredsednika dr. Bu-disavljevie. dr. Novak (Cakovec) in dr. Auer (Sisak). za tajnika Stevo Stojano-vič in za blagajnika Giuro Jančikovič. Oblastni odbor tvorijo nadalje okrožni izvršni odbor bivše varaždinske župa-nije in Medjimurja. vsi predsedniki srezkih organizacij, po eden njihov delegat iz bivše zagrebške županiie ter vsi narodni poslanci iz zagrebške oblasti. Takšna sestava oblastnega odbora je potrebna zato. ker se državnozbor-ske volitve na Hrvatskem provajajo po volilnih okrožjih, ki se skladajo z bivšimi županijami. torej v zagrebški oblasti v dveh volilnih okrožjih, v zagrebškem in varaždinskem z Medjimurjem: zaradi tega tudi ostaneta za organizacijo volilnih poslov dva okrožna volilna odbora (za zagrebško in varaždinsko okrožje z Medjimurjem, ki v ostalem pripada mariborski oblasti).
Kot oblastni delegati za kongres stranke SDS so bili izvoljeni dr. Novak, Stevo Stojanovič in seljak Tomo Pavi-čič.
Po referatih o stanju stranke in organizacij v zagrebški oblasti, ki so vsi poudarjali razveseljivo napredovanje SDS. je predložil dr. Novak, da se čim prej skliče prvi kongres SDS, ki naj do-nese novi statut stranke. Na predlog dr. Aueria je bilo sklenieno, da se v najkrajšem času osnuje ljudsko glasilo SDS za zagrebško oblast.
Vrlo izčrpna poročila o položaju stranke m oreanizacii so nato podali dr. Krizman. dr. BaričevK- ter asebito sel.ia-ki Koranovič. Križanič iz Vuglek. ki so v obravnavanju sedanjih pogajanj med
radikali in radičevci razložili, kako neiskreno in nepomirliivo se radičevski prvaki na deželi zadržujejo napram državi in narodnemu edinstvu. Posebno Dozornost ie izzval govor seljaka Mija-toviča iz Valieva starega in odločnega pristaša radikalne stranke že celih 30 let. Mož .ie siiaino proslavil zasluge Svetozarja Pribičeviča in tolmačil ljubezen. ki jo premnogi šumadinski selja-ki gojijo do pobornika jugoslovenske ideje. Na predlog seliaka Kokota ie nato bila ministru Svetozariu Pribičevlču odposlana pozdravna brzojavka, nakar je predsednik dr. Tomašič ob mnogoterih ovacijah zaključil krasno uspeli zbor.
Bolgarija kaže dobro voljo?
Represalije naše vlade zoper Bolga rijo so imele naglo uspeh. K sreči smo v ugodnem položaju, da obvladamo osrednjo pot na Balkan, in glavna železniška proga, ki prihaja v poštev za Bolgare, kadar potujejo v zapadno in srednjo Evropo, vodi preko Niša in Beograda. Ko ie naša vlada zaprla ta pota za državljane Bolgarije, se jc morala Sofija naglo zganiti. Cankov je sporočil našemu sofijskemu poslaniku Rakiču detajlno, kaka je usoda onih naših podanikov, ki so iih v Sofiji aretirali Po svetonedeljskem atentatu, in Obljubil, da bodo vsi izpuščeni. Ta odgovor bi bil zadovoljiv, in naša vlada bi mogla preklicati svoje represalije. toda stvar ie nekoliko bolj komplicirana. ker se je i naše strani stavila tudi zahteva glede na pobijanje komitske akcije, ki je v zadnjih tednih zavzela izredno velik obseg. Ker je dpgr.ano. da to akcijo bolgarska vlada ne samo tole-rira. marveč tudi podpira, je naša vlada zahtevala, da se onemogočijo komit-ski vpadi na'naše ozemlje.
S tem je dospelo vprašanje razmer ja med nami in Bolgari zopet do one točke, ki je ves čas centralno izhodišče vseh medsebojnih nesporazumljenj in napetosti. Kakor hitro bi se bolgarska vlada resno lotila posla, onemogočiti komitsko akcijo preko meje, bi bilo zares konec delovanja teh band make-donstvujuščih. Ali škoda vsake nepotrebne besede; dovoli je znamo, kako je s to zadevo in kaj so resnične, nepo-tvorjene težnje sedanje sofijske vlade.
Vendar dela vlada Cankova videz, kakor da nam hoče ustreči tudi v tej zadevi in likvidirati tudi ta problem. Odstavila ie okrožna načelnika v Custen-
dilu in Petriču, kjer se je javno vršila organizacija komitskih band, ter na njiju mesto imenovala drugi osebi. Razen teh dveh ie nremenjala tudi še več drugih uradnikov, ki so se bili aktivno udeleževali podpiranja komitske akcije. Toda nova dva okrožna načelnika sta znana kot člana Makedonskega komite-ta. ki sta svoj čas tudi aktivno sodelovala v komitski organizaciji. Kakor hitro vzamemo Bo v pretres, razumemo takoj, koliko so vredne odredbe Cankova. izvršene »v svrho. da se onemogoči komitska akciia«. Beograjsko časopisje upravičeno spominja na slično akcijo sofijske vlade v marcu lanskega leta. ko ie Cankov. da pokaže svojo dobro voljo v borbi zoper komite, dal po-zapreti celo vrsto več ali mani n^d-^lž-nih sofijskih prodajalcev bože in sličnih neznatnežev. dočim ie vse glavne ko mite pustil lepo v miru in na svobodi. Da nas uveri o svoii dobri volii. bo morala vlada Cankova noseči no resnej-š;h sredstvih.
Poliflč
+ Dr. Korošec o političnem položaju!
V soboto zvečer se je vrši! v dvorani »Rokodelskega doma^ shod SLS. Kakor poroča »Slovenec«. ie bila dvorana nabito polna, kar je bilo lahko mogoče, ker gre vanio natveč 150 ljudi in toliko ie v Ljubljani že duhovščine same brez mežnariev. Na shodu ie govoril dr. Korošec. ki ie noročal o političnem pc.lo-ža.iu. Zanimivo .ic. da poroča nedeli.sk' »Slovenec« o tein shodu načelnika SLS samo v desetih vrsticah, kar doslej ni bi! niegov običai. Dr. Koroščevo poročilo ie moralo biti hudo klavrno, da se »Slovenec« ne upa poročati o niem obširneje in da naravnost bagatelizira iz-iave dr. Korošca, ko bi bito vendar vsa) za klerikalno javnost zanimivo zvedeti, kako opravičuje dr. Korošec politiko, s katero je zapelial svojo stranko v zagato. »Slovenec« poroča samo. da je dr. Korošec dejal; »Naj se zgodi karkoli, končno bodo zmagali tisti, ki odkrito in dosledno zastopajo idejo pravega m resničnega sporazuma med Srbi. Hrvati in Slovenci.« Zal. da ne pove, kdo so »tisti. ki odkrito in dosledno zastopata ide-io pravega in resničnega sporazuma« Po našem prepričanju je to iugosloven-ska demokracija Ako je dr. Korošec mislil na no, je mislil nravilno, če pa ie dr. Korošec hote! reči. da so to klerikalci, 'e ostal dolžan odgovora, kako misli doseči to zmago spričo polomiie klerikalne politike In kako si predstav Ha sploh ta sporazum. Voditelj največje slovenske stranke bi pač moral nekoliko več povedati o dosedaniih usnehih in bodočih načrtih svoje stranke, ker je to dolžan vsaj svoiim volilcem. AH se morda boji priti pred iavnost z resnico na dan?
+ Slaba tolažba. Klerikalci se ob raz-nadanju opozicijonalnega bloka tolažijo da bodo v slučaju sporazuma med radikali in radičevci samostoini demokrati izstopili iz vlade, kar da pomeni konec njihove stranke. Tako piše vsai »Slovenec«. Pa vzemimo, da bi prišlo res do sporazuma med radikali in radičevci ter da bi samostojni demokrati res izstopili iz vlade in stopili v opozicijo. Ali meni-io klerikalci, da bo v tem slučaju manj samostojnih demokratov, da bodo kar izginili s sveta? Klerikalci, izgleda, se ne zavedajo, da razpolaga SDS z 250 tisoč glasovi. Ali bodo morebiti šli ti tisoči samostojnih demokratov v klerikalno stranko ali kam? Razvoja političnega položaja v tej smeri se imajo bati samo klerikalci, ki bi dobivali batine v takem slučaju ne le samo od vladne večine. ampak tudi od opozicije, torei od dveh strani. SDS je načelna stranka ki svojih načel nc prodaja za skledo leče in kdor je spričo vse gonie celokupne dosedanje opozicije volil doslej to stranko vkljub vsem obrekovanjem, vsem ogromnim lažem. jo bo volil tudi v bodoče. SDS je jugoslovenska. splošna državna stranka in njen razvoj je zagotovljen v bodočnosti naše skupne jugoslovenske države, ki je sigurna tako. kakor ie rogin vseh separatističnih ookraiinskih strank, kar nam kažejo že sodobni dogodki sami. Ako nosi katera izmed naših strank kal smrti v sebi. je to slovenska klerikalna stranka, ki ie po svojih načelih, miselnosti in sestavu protiiugoslovenska ter protislovenska, radi česar nima življenjskih pogojev za obstoj.
+ Klerikalna diktatura. »Slovenski narod še ni nikoli imel prilike izkušati klerikalne diktature, ker je nikoli ni bilo in jo nikoli ne bo«, je zapisal nedeljski »Slovenec«, glasilo tiste klerikalne stranke, o kateri je splošno znano, da niti v svojem lastnem ustroju ne pozna demokratizma. ker odločuje v njej samo par liubljanskih gospodov, nad vsemi pa škof. Demokratizem v klerikalni stranki je samo navidezen: komandi iz Ljubljane mora prikimati vesoljna slovenska klerikalna stranka. Klerikalci sicer na skrivaj zabavliaio proti ponesrečeni politiki dr. Korošča in njegovega ožjega štaba, na raznih shodih in zaupniških sestankih pa kimajo na vsa izvajanja dr. Koroščevih pri-ganjačev, kajti upreti se diktaturi teh gospodov, pomenja izvršiti samomor v krogu strankarskih »prijateljev«. O tem bi znali povedati lepe povesti razni krščanski socijalci. med niimi n. or. dr. Gosar. ki je pred leti kazal še nekaj samostojnosti in samoniklosti. ki na je končno iz prečloveških razlogov ukloni! glavo komandi odločuločih v klerikalni stranki, ki si niso znali pridobiti v njej samo vsa vodilna politična mesta, ainpak tudi Klavno besedo v klerikalnih eosoodarskih zavodih. In
kar velja za razmere v klerikalni stranki. velja v potencirani meri za vse slovensko ljudstvo v časih, ko so sedeli klerikalni voditelji na vladi, in tudi sedaj ponekod, kjer zlorabljajo za svoje diktatorstvo nad manj izobraženo množico v svoje politične namene vero in cerkev. Niso pa še ostala pozabljena preganjanja našega učiteljstva. urad-ništva in sploh vseh naprednih elementov. ki sc pred vojno niso hoteli ukloniti klerikalni diktaturi, in ravno tako niso pozabljena preganjanja in zapostavljanja neklerikalnega uradništva v časih, ko so sedeli na Bleiweisovi cesti Brejci ter Remci in ko je bil doktor Korošec v Beogradu za min. predsednika. Vse drugo, kar bi »Slovenec« napisal. bi bilo bolj verjetno kakor pa trditev. da klerikalne diktature nikoli ni bilo. Le zaključna trditev »Slovenca« je resnična in se tudi mi z njo popolnoma striniamo. da namreč klerikalne diktature -'koli več ne bo.
+ Ponos. Dr. Korošec je osnoval s St. Radičeni ožji federativni blok in pozneje »širši« opoziciionalni blok. storil je vse za dosego čim tesnejših zvez z njim. danes ko razpadajo vse te zveze. piše Koroščev in škofov list, da smo Slovenci lahko ponosni, ker smo take lažnive preroke dosledno odklanjali in nam je tako v teh težkih časih prihranjena nepriietnost. da bi se morali sramovati. Ce bi glasilo dr. Korošča naravnost povedalo, kako stvari stoje, bi izgledalo manj smešno kakor pa sedaj, ko trdi. da so Slovenci »dosledno odklanjali« zvezo z radičevskimi preroki. Res ie sicer, da so Slovenci odklanjali zvezo s separatistično radi-čevščino, a ti Slovenci niso bili klerikalci. ki bi še danes radi ostali v najtesnejših stikih z radičevci. ako bi radičevci to še želeli. Ponos, ki ga kažejo klerikalci radi svoje doslednosti odklanjanja radičevcev. je silno podoben prebrisanosti tiste lisice, ki je govorila o kislobi previsoko visečega grozdja.
Sokol
Zlet Gorenjske sckolske župe v Škofji Loki
V nedeljo 5. t. m. je priredila Gorenjska sokolska župa svoj župni zlet v Škofji Loki. Na telovadišču pred mestom ob Sori so se zbrali ob ool 8. uri zjutraj telovadci in telovadke k tekmam, ki so nam pokazale sadove vztrajne in vestne priprave. Doseženi rezultati so večinoma boljši kot so jih isti tekmovalci, oziroma tekmovalke dosegle v Beogradu. Te tekme so nam tudi jasno pokazale napake v naših podeželskih društvih. Kljub temu. da zahteva vadba lahke atletike manj priprav in kljub temu, da so zahtevane mere res take. da jih lahko doseže vsak normalno razvit telovadec, so bili uspehi v lahki atletiki v primeri z uspehi na orodju slabi. Posvečajte torej vadbi lahke atletike več pažnje!
Organizacija je bila dobra, zato je bilo tudi mogoče dovršiti tekmo do 10. ure in začeti s skušnjami za proste vaje. Pripravam za tekmovanje pri ureditvi telovadišča se je pa posvetilo premalo pažnje. tako n. pr. nI bilo kroga za metanje krogle in doskočišča za skoke niso bila narejena, ampak so morali tekmujoči doskakovati na trda tla. Na torej čudo. ako si je neki tekmovalec izvil nogo.
Opoldan se je formiral na telovadišču sprevod in je odkorakal skozi mesto. ki se je ta dan odelo s praznično obleko. NebroJ zastav in zastavic je krasilo škofjeloške domove. Na čelu sprevoda je korakala godba jeseniškega Sokola, sledilo je 7 sokolskih praporov. nato starešinstvo, člani, članice in godba požarne brambe iz Žabnice. vse skukai približno 400 ljudi. Sprevod ie bil od prebivalstva povsod navdušeno pozdravljen in obsipan s cvetjem.
Ko se je sprevod vrnil na telovadi-šče. je nagovoril zbrane Sokole. Soko-lice in občinstvo starosta Gorenjske so-kolske župe br. dr. Šemrou. V ostrih besedah je grajal dotične Sokole in So-kolice. ki pozabljajo na svoje dolžnosti, pokazal je na nevarnost, ki grozi sokolskim društvom na Gorenjskem, namreč, da izgubi svoje z velikim trudom postavljene sokolske domove vsled malomarnosti velikega dela članstva. Poživljal je navzoče Sokole, še bolj pa one. ki so ostali doma. k vest-nejšemu in požrtvovalnejšemu delu. Ko je končal svoj govor je godba zaigrala državno himno. Nato se je oglasil k besedi še br. dr. Tone Jamar, ki ie prinesel pozdrave starešinstva JSS. V svojem govoru se je obrnil tudi k navzočim starišem s pozivom, da se usmilijo svojih otrok in iih pošiljajo v sokolske telovadnice in jih s tem ohranijo čile in zdrave na duhu in na telesu. Ko ie godba še zaigrala sokolsko koračnico, se je zbralo članstvo po društvih in odšlo k obedu.
Popoldan ob 3. uri se je začela javna telovadba. Zbralo se je mnogo občinstva. ki je zasedlo ne Ie prostor na telovadišču, ampak tudi pobočje nad telovadiščem.
Nastopilo je 109 članov s prostimi vajami za Beograd. Kritje je bilo zelo lepo. skladnost dobra, anrnak izvedba je bila pri nekaterih slaba, kar nam dokazuje. da se mnogokrat pri vadbi prostih vai ne postopa sistematično.
Članic je nastopilo 70. ravno tako s prostimi vajami za Beograd. Tudi pri njih je bilo kritje zelo dobro, skladnost pa mestoma naravnost dovršena.
Člani in članice so imeli enak enostaven nastop k prostim vajam. Prikorakali so v sedmerostooih in se po dva-
kratnem protihodu razdelili v poedine zastope, ki so med korakanjem vzeli razstop v globino. Neumestno je bilo, da so nastop članic vodili vaditelji, ker ni verjetno, da bi Gorenjska župa ne premogla treh vaditeljic. ki bi znale voditi tako enostaven nastop.
Sledila je orodna telovadba. Nastopilo je 9 vrst na raznih orodjih, nato pa še župna vzorna vrsta, vrsta ljubljanskega Sokola in pa 2 vrsti članic, ena na gredi, druga na bradlji.
Vse tekme in nastope sta vodila s. Har.a Sajovčeva in br. Ažman. ki je tudi pri javnem nastopu razglasil rezultat dopoldanske tekme. Po končani iav-ni telovadbi so odhiteli ljudje v krasni Sokolsik dom, kjer se je razvila domača, neprisiljena zabava, ki je trajala, dokler niso odnesli vlaki goste proti jugu in severu._
Sokolska prireditev v Dcbu pri Domžalah
Marljivo sokolsko društvo v Dobu pri Domžalah je priredilo v nedeljo popoldne javno telovadbo in veliko vrtno veselico na lepem prostoru pred hišo staroste in župana g. Kuharja. Prireditve so se udeležila sokolska društva iz Domžal. Mengša, Kamnika, Moravč. Št. Vida in Ježice. Iz Ljubljane so prispeli 3 člani JSS. Pri javni telovadbi je nastopilo okrog 25 članov v kroju, pri prostih vajah pa 28 članov in članic. Oba naraščaja sta nastopila dvakrat. Splošno zanimanje ie zbudila tekma dece v skakanju na višino, ker ie bilo zmagovalcu namenjeno darilo v obliki velikega rogljička iz fine moke, okrašenega s cvetjem. Številno občinstvo se ni moglo dovoli načuditi redkemu prizoru, ko je deček-zmagovalec takoj po tekmi razlomil rogljič in dal polovico svoji spremljevalki, ki je bila vsa potrta, ker ni odnesla zmage. Mladi kavalir i£ bil predmet splošnega občudovanja. Članstvo in naraščaj je z nastopom doseglo prav lene uspehe in želo za svoja izvajanja obilo priznanja. Po telovadbi se je razvila animirana zabava s plesom. Zunanji gostje so odšli z zadnjim kamniškim vlakom, domačini so se pa veselili pozno v noč. Prireditev ;e t ralno in gmotno prav dobro uspela, za kar gre poleg staroste domačega Sokola vse priznanje in zahvala marljivemu in izredno požrtvovalnemu sokolskemu delavcu nadučitelju v Dobu g. Juliju Mayerju, ki ie osebno organiziral in tudi vodil v .sto prireditev ne oziraje se na polena, ki mu neprestano lete pod noge iz farovža. Novi župnik v Dobu g Bešter je namreč zagrizen sovražnik Sokola. Na prižnici ie baje izjavil, da bodo izključeni iz Marijine kongregaci-je vs! oni. ki bi le od daleč gledali sokolsko prireditev. Pa se ljudie niso ustrašili te grožnje in župnik je mora! priznati, da gre Sokol preko takih ne okusnih izpadov mirno svojo zmagovito pot.
Naraščajska tekma Celjske sokolske župe v Laškem
Sokolska župa v Celju je letos opustila naraščajski dan in se omejila na to, da je spojila z župnim zletom naraščajsko tek. mo. Društva bi bik z dvema obveznima župnima prireditvama preveč obremenjena. Da pa pokažejo uspehe, dosežene pri vzgo; ji našega naraščaja, se jim je nudila v La* škem na dan ži:pnega zleta lepa prilika.
Tekme sc je udeležilo 74 moškega in 61 ženskega naraščaja. Doseženo število točk kaže, da so se naši naraščajniki in naraščaj niče marljivo pripravljali na tekmo. Pri več kot polovici tekmovalcev (tekmovalk) je število doseženih točk zelo razveseljivo in med posamezniki ni velike razlike. Uspehi so naslednji:
Moški naraščaj: na prvem mestu Skok Ferdo in Stcgu Milan iz Celja, dosegla 39 in pol točke, t. j. 98.75 odst, na dnigem mestu Pfcifcr Mirko iz Celja, 38 in po! toč« kc, t. j. 96.25 odst., n tretjem Hočevar Ru-do z Zagorja. Pleskovič Vlado iz Trbovelj in Urbančič Adolf iz Celja, ki so dosegi 38 točk ali 95 odst.
Ženski naraščaj: prvo mesto Križmanič Marjuči in Zore Vida iz Celja 40 točk ali 100 odst., na drugem mestu Kovač Vera in Stare Zora z Ce!ja 39 in pol točke, t. j. 98.7j odst., na tretjem Čemej Vida. Diehl Mira, Fink Anica, Križmanič .Milka. Maca; rol Branka, Perič Milica, vse iz Cclia, Sta« nič Olga iz Šoštanja, vse dosegle 39 točk to je 97.50 odst.
Moški naraščaj je tekmoval v 7 vrstah
1.	mesto Celje (dijaki), II. mesto vrsta iz Laškega, III. mesto Celje (obrtni naraščaj). Ženski naraščaj jc nastopil pri tekmi isto tako v sedmih vrstah. I. mesto Celje 4. vr» sta, II. Celje I. vrsta in III. mesto Celje
2.	vrsta.
Uspeh tekme bo naša društva gotovo še bolj vzpodbujal k nadaljni marljivi vzgoj' naraščaja. Upravičeno smemo pričakovati, da bo župa prihodnje leto še ponosneje gledala na svoj vrli naraščaj, v katerem )' je zagotovljena lep« bodočnost. Zdravo! Starešinstvo Sokolske župe v Celju.
Darujmo za sokolski Tabor!
Zagrebška nedelja
Zagreb, 6. julija.
Nedeljski Zagreb, to ti je bil utrip du-$e naroda, ki doživlja svoj veliki dan. Jedva za pol mani kot leta 1918., iji mnogo bolj in več, kakor oni deževni dan. ko je menda 1920. Radič proglašal r.a sajmištu svojo republiko.
Tisočletnica hrvatskega kraljestva! Oj, kako bi slavili takšen dan n. pr. Čehi! Pa glej, pred tisoči se pojavi tudi v Zagrebu zastopnik iugoslovenskega kralja, general Matič, in petnaisttisoč grl zaori klic: Živin! In 15.000 parov rok ploska. 15.000 parov čolnov in šol-nov topota po tribunah, godba zaigra grmeč tuš. ki pa kar utone v plosku in topotu. zastave plapolajo v vetru in naenkrat vse utihne, svečan hip. nato zaori himna: »Bože pravdo . . . Množica stoji odkritih glav in na to zopet irenetično T)loška . . .
Glej no. To je Zagreb! Zagreb 1925!
Predvčerajšnjim so bili republikanci. Včeraj so slavili lOOOletnico Tomislava, kralja v Ninu. in priredili bakljado. če republikanski rekonvalescenti bakljade delajo, ne zmorejo mnogo. Bila je res tako klavrna, kakor če ima n. pr. god kakšen ljubljanski kanonik. Tomislav je zaslužil že kaj boljšega, če bi on 24 ur kraljeval Zagrebu — bogme. ti bi gledali!
Današnje vrvenje pa ne velja tisočlet-nici. Vse te množice, ves ta »živio». vsi H prapori in fina publika in obče navdušenje velja drugi, ne tisočletni, pa za Zagreb grad zelo aktualni aferi: Na dan pogajanj med R in HSS naj se izkaže pravica! Če že nismo prvaki tam, kjer se dela z glavo. Pa vsaj tu. kjer velja roka noga, roka noga rrrrrrr-rornpompom!
Zagreb je staro tradicijo izpred 1000 let temeljito pozabil. Kje je bil takrat Zagreb sploh še! »Moderno mlado velemesto* ima svetejših tradicij: «Grad->anski» ali «purgeri» so nepremagljivi. Sicer so že tudi v Ljubljani podlegli, ali (o je izjema, ki potrjuje pravilo, in sploh kaj bn Kranjac. Pa tudi Beograjčane. vrag rh zerpi, burno tukli s 6 : 0! K"o se je poleglo navdušenje nad sprejemom in ko se .ie bridka žoga pričela kotaliti po zeleni travi, si kar slišal, kako «drukaio». U-uf! Neobičajno je bilo to drukanje, nič izzivajoče, pa tako napeto. da so kar tisoči dihali en sam dih. Kakor v starem Rimu. ali pa v Monte Carlu. če gre za eksistenco. In ko pade prvi goal za «Jugoslavijo» proti «Grad-ianskemu* — joj. to je bila ka-ta-strofa. Kakor mi takrat, ko smo izvedeli za ruski poraz. Vidiš, pa ne veruješ. Saj to ie vendar . . . ne-mo-goče! Ej. ej, vidiš, naši dečki, hm, onj vragi Pa kakti ma-šine . . .
Pa je bila res klasa zase ta igra Beograjčanov — toda o tem na drugem mestu. Hu, glej, sedaj, tudi naš, . . . em bujo ih. ne dajmo sc! fest na nih! Ko ;e «Gradjanski» izenačil, se je odprlo nebo nad Zagrebom. Tribune so se za-šibile krikov, stari dedci in jedra dekleta so se objemali in pol.iubovali brez predhodnega predstavljanja — še jaz sem profitiral pri te; priliki — fine dame so pričete metati svoje klobučke v zrak in prodirljivn večale, zastavni molile solze na junačka brka. zastavni možakarji so vihteli in metali palice v zrak. drugi si slačili suknje, klobuki so se za-kotalili in čez ograio se ie val publike ;:agnal na igrišče. Igralec, ki je izenačil, je v tem valu kar utonil, objemali •o ga. poljubovali in mu sipalj cvetje, evo: možakar, lep.o oblečen in distingvi-ran. se ie ioka.ie vrgel na tla. vse štiri vzdignil od sebe in histerično vzklikal: Zivio!» Pri tem se je valjal z neverjetno naglico, kakor kuža po vročem pesku, in ko ga je stražnik hote! odstraniti, češ. tekma se nadaljuje, je dedec navdušeno vzkliknil: «Hoai v r . ., to ie
sve.iedno, samo da su izenačili!*
Tekma .ie zaorala iznova, in zopet v največji tišini. Evo. tu ne gre za žogo! Tu tekmujeta dva principa, dve tradiciji, dva sveta. Tako si misli ta publika in «druka, druka». »Jošte jedan!» pritisne poldrug tisog beograjskih gledalcev, ki so prišli, da pomoreio moralno. «Le naongavite jih.» kličejo v nerazumljivi planinski terminologiji «Kranjci», ki so tudi poslali komnanijo. da je »drukala* za Beograd in »Jugoslavijo*. *-Jošte de-set!» sc zaori v odgovor s strani večine. ki stoji in pade z »Gradjanskim».
Potem neodločen izid. podaljšanje, drukanje, zmaga. Ko, ho, oficir! plešejo, gledalci neso tekmovalce «Jugos!avije» na ramah v kabine, večinska nuiožica se pa nekam naglo razide, debutira, gc-stikulira, rekapitulira. obžaluie in ne ve, kaj nai pravzaprav reče. Prekleti viasi, na celi črti . . . hm, pa niti tu . . . E. pa živio no. svejedreo! Eden pa celo: Bujo sve centralizirali. Sad su zeli još i to! I tu je Pribac, j . . . ga vrag!
Sedaj se kdo spomni tisočlctuicc kraljestva. ampak, pravega veselja pa le ni. Vidite, dečki, to je bila napaka: V zadnjih 1000 letih je bilo premalo takšnih tekem. Dober nauk za prihodniih 1000 let!
Proslava tisočlefnke
hrvatskega kraljestva
Tisočletnico hrvatskega kraljestva so praznovali v soboto in nedeljo v Zagrebu. Dogodek ie na vsak način važen, moment velik in bila je najlepša prilika, da bi se proslava milenija razvila v veliko državno manifestacijo. Toda zagrebški šovinistični separatistični krogi so hoteli izrabitii dogodek za strankarsko demonstracijo in zato je proslava seveda že eo ipso izgubila na pomenu. Izgubila se je v puhle fraze in prazen zvok. od katerega ni ostalo ničesar. Drugi narodi ustanavljajo ob takih prilikah razne humanitarne in kulturne institucije, štipendije itd., da ima ljudstvo od tega kaj praktične koristi, separatistični Zagreb pa je proslavil tisoč letnico hrvatskega kraljestva — z obhodi in zabavami. Ni čuda, da je vsled skrajne netaktnosti večine zagrebških mestnih očakov, ki je ignorirala vrhovno državno oblast, ostal zato veliki zgodovinski dogodek v jugoslovenski javnosti skoro neopažen.
Proslava tisočletnice jc pričela z — jezuitsko procesijo, kar pomeni direktno potvorbo hrvatske historije. skozi katero se kakor rdeča nit vedno vleče boj hrvatskega naroda z vatikansko diplomacijo. V soboto in nedeljo sta sledila potem še dva sprevoda, ki naj bi menda predstavljala silo hrvatske separatistične ideje. Toda zadnja parada konservativne hrvatske mentali-tete je kljub umetnemu pompu, za katerega je občina potrosila silno mnogo denarja, izpadla dokaj klavrno. Tudi v Zagrebu namreč, čeprav polagoma, zato pa tem vzdržneje prodira duh nove orijentacije — jugoslovenske. Slavnostni govornik, radičevec dr. Rudolf Horvat je zapel najprej labudjo pesem hrvatski banovini in slobodi in prišel v svoj pravi element šele v trenutku, ko se je spomnil na Svetozarja Pribičevi-ča, ki je po njegovem mnenju edina ovi ra, da ne more «uskrsniti mlada Hrvatska*. A mlada Hrvatska se dviga in postaja tudi vedno močnejša, čeprav ni takšna, kakor si jo žele hrvatski separatisti. Ona je namreč orfientirana popolnoma jugoslovenski in tvori najboljše Jamstvo, da bo Hrvatska zavzela v naši svobodni državi končno ono pozicijo. ki ji gre. Sicer pa se je dr. Horvatu poznalo, da leže pravkar se vršeča pogajanja radičevcev z radikali na njem kakor težka mora. Saj pomenijo popolno negacijo vse dosedanje njiho-
SLITNi ŽUNO S^aticr*
Telefon 124. 7. in 8. julija vsled velike dolžine filma predstave ob: i/iS., 1/28. in i/4l0. Umetniški orkester svira nri vseh predstavah.
Po splošnem .npiinaniu najlepši film te sezije!
Španska inkvizicija — Carlos in Eiizabeta
Režija genija I nega režiserja Richard Oswa!da. V glavnih vlogah Conrad Veidt, Adolf Klein, Eugen KliSpfer, Friedrich Kuhne, Dagny Scrvaes in And. Egede Niesen. Že samo ta imena skupno z režiserjem jamčijo za visoko kvaliteto tega veličastnega filma.
ve politike in direktno roganje ljudstvu
ki je šlo v svoji naivnosti z njimi čez d m in strn.
Proslava tisočletnicc hrvatskega kra Ijestva v Zagrebu ni bil toliko spomin na veliko dobo hrvaškega naroda, ampak v prvi vrsti revija separatističnih čet, parada zadnjih ostankov o prevratu končane žalostne perijode zgodovine hrvatskega narods.
& m
SlS feiS j#3>
S iCŠMIS % fe —«_
barvaste k 2 oirafntfia Baa S5"— Ssrt7£3tc ž 2 e^atnika Sin 3SS'— sjsšs p:quo prsa	Sin S5*—
Pažsasca češke Sisn 05* —105'— SIS?če gradi	Sin 4**-—
Tc?i's hlsše	35« SO'—
Esrasns isfeeraS Dafero blago!
P,	HfufeSjana.
S turneje pevskega zbora ljubljanskega ucitelišča
Crikvenica, 3. julija.
Drugi koncert v Kraljeviči na občinskem vrtu. Peli smo težko: ni bilo odra, niti klavirja. Vse točke so izzvale burno odobravanje, celo ženski zbori (Jur-jevanje. Ciganska), katere smo peli brez klavirja. Nastopil je tudi moški oktet, ki je moral Prelovčev »Doberdob* ponoviti. Vreme lepo. ljudi polno. vsi smo zadovoljni.
V Crikvenici (eno uro vožnje) je mnogo gostov. Francozov, Nemcev, Angležev. Madžarov in celo Amerikan-cev. Pričakal nas je Slovenec Mence (Pension Triglav), ki je za nas mnogo dobrega storil in vse potrebno uredil. Pomagali so nam nacijonalisti in Sokoli (g. Jazbec). Crikveniška Vila (pevsko društvo) nas je prezrla, domačini (radičevci) so hladni. Zvečer imamo koncert v Grand hotelu Miramar. Lepa dvorana z balkoni. Gostje so navajeni na visoke koncertne cene (fotelj 100 dinarjev). Mi smo nastavili ponižne: 20, 15 in 5 Din. Moralni uspeh dosedanjih prireditev velik, glede gmotnega si pa blagajnika ne upamo preveč vpraševati. Razpoloženje med nami dobro, naš vodja g. prof. Adamič vedno dobre volje in nič siten.
Gibanje članstva SPD v 1. 1924.
Zadnja številka "Planinskega Vestni-ka» prinaša poleg raznih zanimivih sestavkov tudi smotreno urejeno statistiko o gibanju članstva SPD v letu 1924. Osrednji odbor SPD s sedežem v Ljubljani je imel 3946 rednih. 63 ustanovnih in 1 častnega člana. Savinjska podružnica s sedežem v Gornjem Gradu je imela 5S6 članov. Podravska podružnica s sedežem v Rušah 174 članov. Litijska s sedežem v Litiji 150. Selška s sedežem Dražgoše—Železniki 200. Posavska s sedežem v Sevnici 147 članov Radovljiška s sedežem v Radovljici 220 članov. Mariborska s sedežem v Mariboru 403 člane. Slov. Bistriška s sedežem v Slovenski Bistrici 94. Kranjskogorska s sedežem v Kranjski gori 213. Mislinjska s sedežem v Slovenjgradcu 80 članov. Kamniška s sedežem v Kamniku 220, Kranjska s sedežem v Kraniu 311, Mežiška s sedežem v Prevaljah 184. Novomeška s sedežem v Novem mestu 110, Rogaška s sedežem v Rogaški Slatini 56. Šaleška s sedežem v Šoštanju 68. Tržiška s sedežem v Tržiču 170, Jeseniška s sedežem na Jesenicah 264 in Belokranjska s sedežem v Planini pri Črnomlju 30 članov.
Najstarejše oodružnice SPD so nastopne: Savini«ka. ustanovljena 1. 1893., Radovljiška 1895.. Kranjska 1899. in Podravska. ustanovljena leta 1901.
V celoti je bilo članstva SPD 1. 1924. 7690 in jc v primeri z letom 1923. na-
Lya de Putfi
pride v krasnem filmu j.Ilona"
Kino «Dvor»
Kulturni
Turneja članov ljubljanske drame
Torek, 7.: Slov. Bistrica: »Smrtni ples». Torek, 7 : Konjice: »Scampolo*. Sreda. 8.: Konjice: «d?aun». Četrtek, 9.: Rog. Slatina: «Scampoio*. Petek, 10.: Rog. Slatina: «Faun» (Rošliuka). Sobota, 11.: Vransko: «Smrtni ples*. Sobota, 11.: Žalec: »Scampolo*. Nedelja, 12.: 2alee: «Faum>. Nedelja, 12.: Vransko: »Mladost*.
Iz letnega poročila Glasbene Matice v Ljubljani
Glasbena šola in konservstorij Glasbene Matice v Ljubljani sta končala šolsko leto 1024/25 dne 27. junija 1925. Koncem šolske« ga leta je bilo na zavodu 584 gojencev od teh 436 na glasbeni šoli in 148 na konserva« toriju. Razen devetih, so bili vsi redovanL Učne uspehe moremo zaznamovati vsaj doi bre. saj je dobilo tri četrtine vseh gojencev red prav dobro in dobro in to večinoma pred izpraševalno komisijo. Na obeh zavo* dih je poučevalo 32 učnih moči. Poučevali so so sledeči predmeti: sokešos dajbooa to
orija v treh letnikih in šestih razredih, ins tonacijske vaje, harmonija v dveh letnikih in treh razredih, kontrapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, Battkejeva učna me* toda, fizijologija govora, glasbena zgodovi« na, solopetje, klavir, gosli, vijola, čelo. kons trabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, tolkala in orgle. Poleg tega šc vas je v igranju, šolski orkester in operna šola. Konservatorij je imel posebni oddelek za izobrazbo učiteljev glasbe na osnovni!:, sred njih in strokovnih šolah, ki je štel 9 kandi« datov. Vseh predmetov, ki so se poučevali je bilo 24, in jih je posečalo 931 gojencev od teh 608 na glasbeni šoli in 323 na konser« vatorijn. To večje število nastane, ker so nekateri posečali po več predmetov. Poseb« no razveseljiv je bil obisk orkestralnih in« strumentov, katerih pouk je posečalo 44 gojencev; na vsak način pa bo treba po* ---digniti obisk vijotine, ki je razmeroma še slabo posečana. Ravnateljstvo je priredilo tekom leta z gojenci 7 internih nastopov in koncem šolskega leta tri javne produkcij je konservatoristov. Vpisovanje za novo šolsko leto 1925'26 bode začetkom septem* bra. Vse podrobnosti javi ravnateljstvo pra ■»ocasno v naših dnevnikih.
Nova članica beograjskega gledališča.
Na beograjskem gledališču je za bodočo sezono angažirana odlična ruska pevka Aleksandra Leskov, ki je doslej pela v Novem Sadu, kjer je pred kratkim imela svojo poslovilno predstavo.
Velik uspeli Bosanca na Dunaju. Pri zadnjih izpitih v dunajskem Metropolitan-teatru jc prišlo do nenavadne senzacije. Povzročil jo je mladi Bosanec Kristo Ivič, ki je izpitno komisijo in publiko naravnost frapiral s svojim izborno šolanim glasom. Njegov glas spominja na tenor Piccavcria, ki je bil sam član izpitne komisije, a po čistosti in jasnosti celo na Carussa.
Pevsko društvo «0blli6> v Skoplju. V soboto je prispelo v* Skoplje slovito beograjsko pevsko društvo «Obilič> in bilo od prebivalstva prisrčno sprejeto. Društvo jc tamkaj priredilo koncert, ki je *r vsakem pogledu sijajno uspel. Vsi listi se o »Obili-ču» zelo pohvalno izražajo in priznavajo njegove velike zasluge za kulturno povzdi-go Južne Srbije.
Repertoar praškrh gledališč. Nar. di-vadlo im? na sporedu: Iz življenja žuželk, Verdijevo »Violetto« (Travnato). Rusalko, Raduza m Mahuleno t^r Trubadurja. Nemško gledališče uprizarja: Int^rmezzo. Cava-llerio rusticano, Baiazza in Kalmanovo -Grofico iMarioo«.
Senzacija!
Prvenstvena nogometna tekma za kraljev pokal Jugoslavija : Oradlanskt (v Zagrebu) pride v »Kino Dvor«
rastlo za 1831. Naročnikov ic imel lansko leto 'Planinski Vestnik* 1409 in ie tudj to število v primeri z letom 1923. naraslo za 279. Ti podatki ka/.ejo jasno, da zanimanje za SPD vsako leto stalno narašča.
Ljubiteljem naših planin!
Triglavski župnik g. J. Aljaž, ki ima nevenljive zasluge za to. da jc triglavsko pogorje obvladala slovenska turi-stika. ima šc er. načrt, katerega že dolgo let nosi v svojem srcu. a ga vsied vojnih razmer ni mogel uresničiti: postaviti v Vratih kapelico slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu. Kakor sc v naši državi turistika razveseljivo razvija in poset naših slovenskih planin leto za letom raste, bo bližnja bodočnost pokarala potrebo, da se sezida v Vratih zadostno prostoren hotel, v katerem bodo planinskega zraka željni lc-toviščarji mogli ostati celo sezono, saj že sedaj šteje Aljažev dom v Vratih med najbolj obiskane planinske domove. Na tej prelepi — žal danes obmejni — točki naše domovine naj se dvigne primeren soomenik slovenskim apostolom, v čijih čaščenju se tako lepo skladamo vsi jugoslovenski bratje.
«Aljažev kh;b-> SPD. je prevzel nalogo. da svojemu kumu ob osemdesetletnici pomaga uresničiti dolgoletno željo. Prispevke zbira g. župnik J. Al-iaž na Doviem in «Aljažev klub*, Ljub-Ijana. Sv. Petra c. SO.	SPD.
iS razlika le
med dopisi, pisanimi s pisalnimi stroji. Vsak pa pripozna ekssktnost pisave pisalnih strojev.
ERI&M in iOEHL
THE REK Oo.| Ljuteljana.
Uspeh jugoslovenskega narodnega plesa v Parizu
Jugoslovenski umetniki se udejstvu-jejo na različnih poljih in udeležujejo tekmovanj tudi v inozemstvu. Dejstvo je. da često o njih uspehih niti ne izvemo ali pa šele iz tujih časopisov. Tako se je dogodilo te dni tudi v Parizu, kjer so naši plesalci dosegli velik uspeh, ki je tem pomembnejši, ker so ga dosegli baš v mestu, ki uživa velik sloves v pogledu plesalske umetnosti. Pred nekaj dnevi se je namreč vršil v Parizu kongres plesnih učiteljev iz cc-lega sveta. Tu so se zbrali zastopniki 31 držav in med njimi celo Arabci. Indijanci, Kitajci in Japonci. V zvezi s kongresom se je vršila tudi plesna tekma. Na čelu juryje. v kateri so bili najodličnejši predstavniki koreografske umetnosti, je stal budimpeštanski plesni učitelj Saphir.
Prvo častno nagrado so dobili Madžari. drugo Čehoslovaki in tretje Jugo-sloveni. Vsekakor je dokaz dobrega okusa jurije. da so bile prve nagrade podeljene predstavnikom narodov, ki niso izvajali plesov, ki danes prevladujejo v plesnih dvoranah, ampak so pokazali le svoje prioroste in okusne narodne plese. Publika je z velikim navdušenjem pozdravljala jugoslovenske. češkoslovaške in madžarske narodne plese. Nasi plesalci so izvajali narodni ples »seljančičo*. Poleg tega tekmovanja se je vršilo še mednarodno tekmovanje za najboljšega plesalca. Prvo — grado, zlato medaljo in 200.000 frankov je dobil Španec Catalin. za drugega najboljšega plesalca sveta pa je bil proglašen Francoz Clebert, a za tretjega Italijan Caecare.
Svetovno prvenstvo za amaterje si je pridobila gospodična Pollaire iz Pariza.
Strelske tekme v Ljubljani
V nedeljo dopoldne in popoldne so sc vršile na vojaškem strelišču v Ljubljani strelske tekme, ki jih prireja vsako leto Slov. lovsko društvo. Udeležba tekmovalcev ie bila letos razveseljivo velika, mnogo več» ja kakor pri prejšnjih tekmah. Tudi zani> manje občinstva iz vseh slojev, zlasti pa seveda iz lovskih krogov, je bilo veliko.
Tekme je otvoril ob 9. predsednik SLD. g. dr. Lovrenčič s kratkim nagovorom, v katerem jc pozdravil pokrovitelja tekme ge* nerala Stojanoviča, vel. župana dr. Baltiča, navzoče konzule in druge funkcijonarje, tckmovalce itd. Zaključil je svoj pozdrav z vzklikom najvišjemu strclcu in lovcu kralju Aleksandru. Vsi navzoči so se spontano od» zvali njegovim besedam z vzkliki »/tivio "kralj«!
Takoj nato se jc pričela vojaška tekma s srednje dobrim uspehom in sicer po slede* čem redu: 1. nagrado je prejel redov Sta» nojevič, 2. podnarednik Nečak. 3. podnared nik Vasiljevič, 4. redov Popovič, 5. redov Radovič, 6. podpor. Peterlin. 7. in 8. z enas kim številom točk redova Ih'č in Nebi, 9. re* dov Pejič, 10. redov Nikolič.
Lovci ro med tem strel iali na bežečega jelena in na divjega lovca. Pri jelenu sta f»e odlikovala brata Rcbernika: prvo nagra* do je dobil Lado. drugo pa Fran. Pri div« jem lovcu je bil sledeči red najboljših strel« cev: 1. dr. Gorog, 2. Javornik, 3. Potokar, 4. Rossmanit in 5. Ojcel. S tem je bila do« poldanska tekma končana.
Popoldne se je bila ostr? borba za čast mojstrskega strelca, ki si jo je priboril le« tos gosp. Javornik. drugi na tej tarči je bil Maurcr i z Zagreba. Na lovsko tarčo ie najbolje streljal dr. Gorog. 2. Praunseis, 3. Klemene, 4. Erklavc, 5. Javornik. Mno« Co zabave je nudilo lovcem streljanje na
Danes nepreklicno zadnjikrat I
j Njegova nepoznana ženica'
Velepikintra in elegantna veseloigra v 6 velikih dejanjih v glavni vlog: krasna Lili Da-gover in Willi Fritsch, Kari Platen in Matilda
Sussin. — Ne zamudite prilike! Izven programa: Pathe Jaumal št. 14«
umummi dvor
Telefon 730.
Fredstavc: ob delavnikih ob 4., M 6, H 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3., >4 5, 6, 54 8 in 9. uri
bežeče zajce. Pri tem streljanju je dobil prvo darilo Sevčik, drugo in tretje z enakim številom točk Kocjan in Kapus, četrto Staj« ncr. peto Rossmanit.
Kot posebnost letošnjega tekmovanja je bilo med sedanje najmodernejše športe pri« padajoče streljanje na lončene golobe, kjer je bila huda borba med strokovnjaki, ki so prišli iz Zagreba in Maribora, in pa doma« čini, ki niso nič zaostajali za tujimi mojstri. Pr o in drugo darilo z enakim številom točk ic pripadlo Rossmanitu in Hajnriharju, tret« ic jc dobil Sevčik .četrto Šturm in peto Stajncr.
Letošnje strelsko tekmovanje je pokazalo velik napredek tega drugje zelo modernega pri nas še razvijajočega se športa in ako bomo tako napredovali, bomo v doglednem času razpolagali s strelci, ki jih lahko po šljemo na mednarodne tekme, kar danes lahko storita le Beograd in morda Osijek.
Popisi
BOŠTANJ OB SAVI. V nedeljo dne 5. julija je Boštanjčanom šinila v glavo pametna in koristna misel. Na pobudo g. župana A. Drmelja so sklenili ustanoviti prostovoljno gasilsko društvo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Stopar Al, načelnik, Zagrajšek Iv., blagajnik in Dobovšek Fr, tajnik, ki imajo nalogo preskrbeti, da se v kratkem izvrši ustanovni občni zbor.
DOMŽALE. Gasilno društvo je minuli mesec slavilo odlikovanje svojih Sanov. Prireditev je bila zelo prisrčna. Srezki poglavar g. dr. Ogrin je nagovoril ljudstvo in odlikovance, poudarjal zvestobo in ljubezen do bližnjega in države ter nato pripel odlikovanja za 25 letno požrtvovalno delo g. Janušu Francu, Flerinu Janezu in Podbor-šku Ivanu. Za 40 letno izkazovanje pomoči bližnjemu pa so bili odlikovani g. JezeT-nik Jože, Šme Jakob in Sme Alojz. Ljnd-stvo je odlikovancem z veseljem čestitalo in se z njimi vred radovalo visokega priznanja. Domžalski občani, ki bodo dne 9. avgusta proglašeni v tržane, bodo s ponosom gledali na svoje odlikovance.
ROVTE PRI LOGATCU. TukaJStiJ! klerikalci mnogo govorijo o podpori, ki Jo 5e prejelo od države ljudstvo v Žlreh vsled povodnjl in opustošenja posestev. Nekateri so tako naivni In mislijo, da so državno podporo izposlovali klerikalni posland v Beogradu. Takoj povemo, da so to le prazne govorice lažnivih klertka!nfh Jezikov. Državno podporo nesrečnemu ljudstva Je izprosil demokratski poslanec in minister dr. Gregor 2erjav, ki mu je blaginja ljudstva vselej in vedno na prvem mestu. LaK-ko rečemo, da stori on v ljudsko korist več kakor vsi klerikalni poslanci, čeprav jih" Je 20. Klerikalni poslanci v Beogradu le nagajajo in razdirajo, ker je to pač njihova priljubljena navada. Doma se pa hinavsko lažejo, koliko »dobrega* store za ljudstvo! Kako klerikalci lažejo, vzemite v roke cSlo-venca» od 1. julija. V tei številki prelclicu-ie »Slovenec* mnogo podlih laži, ki Jih' Je priobčil svojim «vemim» črta te! jem kot čisto — resnico. In potem se še drznejo zagrizeni klerikalni župniki priporočati cSln-venca» v cerkvi, na svetem kraju! Ni čuda, da vera peša. akn se ljudstvo v cerkvi javno navaia k lažnivosti in lilnavščhii.
RAKEK. Naša občina je dne 5. julija 'doživela sicer tiho, a tem pomembnejšo slav-nost. Kralj Aleksander Je odlikoval našega zaslužnega župana Josipa Steržaia z zlato kolajno za civilne zasluge, katero Je izročil odlikovan«! namestnik okrajnega glavarja g. dr. Mara? v prisotnosti občinskega odbora. Župan Sterža? žunanuje naši ob-'"ml vzorno že mnogo let. Zastopal je vedno in povsod predvsem koristi svojih občanov iz kmetskega sloja, videč, da Je predvsem kmet potreben nasvetov In podpore. Te od nekdaj odličen naprednjak, katerega pa čislajo tudi uvidevnejši politični nasprot niki vsled njegove objektivnosti in uslužno-sti. Naprednim društvom, predvsem Sokolu. proži vedno svojo uslužno roko, kar Je tem pomembnejše, ker misli Sokol na Ra-kejni zidati letos svoj dom. Gospodu županu Steržaiti čestitamo In mu želimo še veliko let.
LAŠKO. Društvo slušateljev Inženjerstvai kemije na ljublianski univerzi se tem potom mjlepSe zahvaljuje vsem Laščanom, kf so tako velikodušno prispevali s podporami n fond ekskurzije, ki so Jo napravili kemiki te dni v zapadno Evropo.
PLANINA PRI SFVNICI. Naše vzorni šolsko vodstvo je ob sklepu šolskega leta dne 28. tunija proslavilo trtdl naš narodni praznik. Pn ma?i se Je podala šolska mladina s starši in povabljenci v šolsko po-cl^ni*. kier je g. šolski upravitelj v patri-'"tičnfm povoru r?z'ofil pomen Vidovega dne. Slutile so deklamacije otrok in učiteljice g. De Juršetove, ki Je v vznešeniK besedah razjasnila proslavo spomina padlih' Junakov za svobodo, bratstvo In edlnstvo. Sledile so narodne pe*mi z zaključkom Hlm ne »Bože pravde*. Ves dan Je bila krasna razstava ročnih' del učenk. Vrlemu uStelJ-s.vu čestitamo na lepih uspehih".
Kupujte srečke
za sokolski Tabor!
Domače vesti
*	Avdijenca ministra Žerjava. N}. Vel. kralj je v nedeljo dopoldne pozval v Ljubljani se mudečega ministra drja 2erjava v avdijenco, ki je trajala dalj časa. Minister Žerjav se je nato popoldne vrnil v Beograd.
*	Minister saobračaja Radojevič v avdl-Jenci. V nedeljo zjutraj je prispel v Ljubljano minister saobračaja g. Radojevič ter je inspiciral direkcijo državnih železnic. Nato je odpotoval na Bled, kjer je kralja poročal o važnih zadevah svojega resorta. Včeraj se ie min. Radojevič vrnil v Beograd. O železniški upravi in prometnih napravah v območju ljubljanske direkcije se je minister izrazil jako pohvalno.
*	Narodni poslanec c£r. Pivko se je v soboto popoldne pripeljal v Maribor po nujnih opravkih pri oblastvih v raznih perečih zadevah in se je v nedeljo popoldne zopet vrnit z brzovlakom v Beograd.
*	Z zagrebške univerze. Profesorski zbor zagrebške univerze je preteklo soboto per acclamationem izvolil za rektorja inženjer-ja Gjuro Stipetiea, za dekana pa arhitekta Janka Holjca, dr. Milivoja Prejca in dr. Vladi mir ja Njegovana.
*	Iz državne službe. Geometer Pajo Bo-škovič ie od agrarnega urada v Zagrebu premeščen kot referent k mariborski oblasti. Uslužbenka agrarnega urada v Mariboru Marija Pfeiferer je dodeljena na službovanje v mariborski oblasti.
*	Inženjerski Izpit je s prav dobrim uspehom napravil na rudarskem oddelku ljubljanske tehnike g. Vladimir Uratarič. — Čestitamo!
*	Kongres poštnih uradnikov. V dneh 11., 12. in 13. julija se vrši v Beogradu kongres poštnih uradnikov iz cele kraljevine. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležnikom čctrtinsko vožnjo na vseh državnih železnicah.
*	Informacijska služba za železnice. Po
odredbi prometnega ministrstva se ustanov. Informacijska služba na vseh večjih železniških postajah. V ta namen določeni uradniki bodo potnikom dajali informacije o odhodu in prihodu vlakov, voznih cenah, o tarifnih postavkah itd. Podobna služba se uredi tudi pri železniških direkcijah v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in v Novem Sadu.
*	Matura na ženskem učiteljišču v Ljubljani. V našem nedeljskem poročilu o Izidu mature na ženskem državnem učiteljišču v Ljubljani sta pomotoma izostali gdč. Roža Peteline in Angela Piškur (z odliko).
*	Himen. V Ljubljani se je včeraj poročil g. Marij K ure t, železniški uradnik in tajnik LNP z gospodično Gabrijelo Lenar-či č.
*	Smrtna kosa. Večraj popoldne je umri v splošni bolnici v Ljubljani mženjer g. Jaro-mir Hanuš, gradbeni nadstvenik v pok. Rodom Čeh, ie pokojnik dolga leta služboval v Ljubljani, ki inu je postala nova domovina. V svojem poklicu je bil izvrsten strokovnjak. Kot navdušen Slovan se je živahno zanimal za vsak napredek našega naroda in je vzgoji! svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Pogreb bo v sredo, ob 5. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — V Vrhovčevi nTlci St. 12 Je preminula včeraj gospa Julija Čopič, roj. Schmfd:. Pokojnica je bila skrbna mati fet llubeznjiva ženska, ki jo je vzljnbfl vsak, kdor jo je poznal. Pogreb bo v sredo iz hiše žalosti. — V Slomškovi ulici št. 16 je umrla v nedeljo gospa Marija B i n d e r, zasebmea. Pogreb bo danes ob pol 5. pop. 17. hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. V Vel. Laščah je preminul v nedeljo g. Valentin Zadnik. Pogreb bo danes, ob pol 10. dop. na pokopališče v Ve!. Laščah. Tragične smrti je umrla gospa Marija Rutt-n e r roj. Jurca. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Slovenski biografski leksikon Izide v fi zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame in oddaja pni zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani In njene podružnice.
*	Kongres nacionalnih železničarjev v Zagrebu. Udruženie jugoslovenskih nacijo-nalnih železničarjev, ki šteje 26.000 članov, je imelo v soboto in nedeljo v Zagrebu kongres, katerega se je udeležilo okoli 200 delegatov pokrajinskih odborov in nad 3000 članov. Otvoritvi sta prisostvovala tudi veliki župan dr. Zuccon in zagrebški železniški direktor Jovanovič kot zastopnik ministra saobračaja. Sprejete so bile resolucije o zahtevah železničarjev in o vprašanju elektrifikacije železnic.
*	Nov most na Savi prf Sv. Janezu. Kakor doznava beograjska »Samouprava«, se po odredbi ministrstva za javna dela v najkrajšem času prične z gradnjo novega betonskega mostu na Savi pri Sv. Janezu v Bohinju. V to svrho je ministrstvo odobrilo kredit v znesku po! milijona dinarjev.
*	V letno počitniško kolonijo v Dovjem se je odpeljalo v soboto zjutraj s sanitetnim avtomobilom 30 dečkov iz nižSh razredov ljubljanskih srednjih šol. Kolonija se organizira pod okriljem državne šolske poliklinike v Ljubljani s financijelno pomočjo inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani ter jo vodi predstojnik higijen-skega zavoda dr. Pire. Nastanjena je v šolskem poslopju, ki je nanovo prebeljeno in
da eden par nogavic x žigom io znamko (rdečo, modro ali zlato) os-a m
»ključ«
traja kakor štirje part drugih, ako kupite eden par. Dobiva Jc» « * v*«*? prodajalo^.
temeljito očiščeno. Nadzorstvo nad dečki imajo tri šolske skrbstvene sestre, ki skrbe predvsem za hlgijensko vzgojo poverjenih jim dečkov. Dečki ostanejo v koloniji en mesec, na kar pride drugi oddelek, tako da bo kolonija oskrbela v celem 60 učencev. V istem poslopju nastani svojo letno kolonijo tudi oblastni odbor podmladka »Rdečega križa« v Ljubljani.
*	Iz ttrrneje pevskega zbora ljubljanskega učiteljišča. Po zaslugi g. prof. in skladatelja Emila Adamiča so pevci in pevke uči- j teljišča lansko leto preromali Prekmurje, j letos pa so ponesli našo lepo pesem v zapuščene kraje in nastopili pot v Jadran. Preko Sušaka so utrujeni dospeli do Plas. Občina Kraljeviča jim je poslala voz za prtljago, sami pa so jo mahnili peš. Tri ure skoro! Vreme krasno, dosti vroče! V Kraljeviči jih je pričakoval učitelj Petelka kot odposlanec. Nameščeni so bili v šoli, imajo lepe postelje in odeje. Zvečer ie bil v lepi in prostorni dvorani koncert Dvorana polna elite in gostov. Vročina neznosna. Nastop pevskega zbora vzoren. Peli so. da je bilo veselje. Zbor sijajno pri glasu. Navdušenje publike se je stopnjevalo od točke do točke. Ponavljati so morali Mladega iunaka, Bratci veseli vsi, Mirjano, Pojdem na Hrvatsko, II Mokranjčev rukovet in Jurjeva-ttje. Koncert je končal ob K na polnoč. Moralni rn materijalni uspeh dober. V petek so priredili koncert na prostem, v soboto v Crikvenici.
*	Korotanska gasilska ž up a v Mežici.
Korotanska gasilska župa je imela svoj letošnji zlet na Prevaljah, kjer je slavilo ta-mošnje društvo 25 letnico svojega obstoja. Poleg zastopnikov šoštanjskega gasilnega društva so došla tudi vsa društva Korotan-ske župe In sicer Črna, Dravograd, Guštanj z godbo in praporom, Mežica z godbo in praporom, Kotlje in Prevalje skupno 198
*	Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Pod
komnolomom Martinščica pri Sušaku so našli v soboto zjutraj grozno razmesarjeno truplo mlade, približno osemnajstletne de-
vojke, ki je v samomorilnem namenu skočila v globoki prepad kamnoloma. Ugotovilo se je, da je samomorilka mladenka Darinka Sarinič iz Rožmaničev pri Kostreni, ena najlepših deklet v tamkajšnji okolici. Smrtni skok v prepad je izvršila zaradi nesrečne ljubezni.
*	Iz zaporov pobegnil. Iz zaporov litijskega okrajnega sodišča je pobegnil 24 letni Rudoli Kržolj, ki je Imel odsedeti večjo kazen. Ubegli Kržoli se je podal v erarični obleki bržkone proti Vačam in bo skušal ubežati preko meje v Avstrijo.
*	Tihotapstvo srebra v Italijo. Obmejna finančna straža na Rakeku jc aretirala Viktorja Francstiča, trgovca z m-anufakturnim blagom v Gospiču, ko jc hotel pretihotapiti v Italijo 80.000 kron v srebru. Verjetno je, da je Francetič v zvezi z večjo tihotapsko družbo.
Senzacija!
Prvenstvena nogometna tekma za kra'jev pokal Jugoslavija : Grsdfansfei (v Zagrebu)
pride v rKIno Dvor«
E*ro!8 (torpu)enci (debelosti)	učinku e
edino nreizktišeno in nainovejše	sredstvo
Lepoform tablete. Glavna zaloga-	Lekarna
Bahovec, Llubliana (in Salus)	284a
Iz Ljubljane
u— Težko je šlo Izpod peresa, a vendar je šlo. «Slovenec» je končno priznal, da sc v letošnji sezoni z veliko vnemo izvršuje jo popravila cest in hodnikov v Ljubljani. V svojo lastno škodo Je pa ob tej priliki vrgel svoje oko tudi v Ravnikarjevo ulico v Vodraatu. Pritožuje se namreč, da sc ni izvršil sklep občinskega sveta, kateri je baje že parkrat sklenil, da se v tej ulici napravijo hodniki. Kdor pozna nesrečno lego
gasilcev, ne vštevši godbe.. Ob 8.45 je od- j te ulice, ki se Je zgradila še pred inkorpo
korakala poverka izpred kolodvora pred i racijo Vodmata k mestu, bo pritrdil, da Je
AUXtM»l— U: X ^	i. ___J____ti___M__,iiim<i iivorlUQi> nnlfoKtn JtflHl^l ♦/»TOVIlPl O
občinsko hfšo, kjer je pozdravil gasilce in druge goste v imenu občine župan g. Čop, v imenu domačega društva pa načelnik tov. Lahovnik. Nato se je v imenu župe zahvalil predgovornikoma župni tajnik tov. Dvornik ter častital prevaljskemu društvu k slavlju. Prevaljske dame in deklice so izročili društvenim praporom iz Mežice in Gnštanja
njena ureditev potrebna, četudi težavnejša V občinskem svetu je bilo o tem vprašanju svojčas govora In so se sprejele nekake resolucije. Toda kaj pomagajo še tako lepe govorance, namenjene Javnosti, ko pa se čisto drugače odločuje, ko Je treba stvar izvršiti Finančni odsek zadnjega občinske, ga sveta, v katerem so vedrili in oblačili
krasne spominske trakove. Po maši na ' baš «S'0venčevcl», Je namreč proračun za
prostem so bili odlikovani 4 člani prevalj-skega društva za svoje 25 letno delovanje s prav čednimi diplomami, ki jim jih je izročil župni načelnik tov. Farber. Nato je dopoldanski oficijelni del zaključi! mimohod pred odlikovanci. Gasilna vaja domačega društva, ki se je vršila ob 12., je bila izvedena skrbno in v vseh panogah zadovoljivo.
*	Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Pri zadnjem posetu zdravnikov, ki so potovali po naši državi v Imenu Društva narodov, je tudi pri nas zbujal največjo pozornost zastopnik ruskih sovjetov. Toda značilen je bil zanj — absoluten molk od začetka do konca. Drugi »veliki molčalec« je bil Američan. Ali glej: med večerjo v »Zdraviliškem domu« je nenadoma vstal ter — kakor je sam izjavil — prvič po štiridesetih dneh izpregovoril, da navdušeno pohvali lepoto kraja, vzomost zdraviliškega obrata in posebej nad vse izvrstni obed. Poleg zastopnikov drugih slovanskih držav sta bila najbolj ljubeznjiva Francoza, vseskozi prijeten in korekten Italijan, dočim je reke! Nemec: »Na ja, man sieht eben iiberall Spuren deu-tsclie Kultur«. — I. Š.
*	Preložitev žrebanja efektne loterije dr. Razlagovega spomenika! Vsled premajhnega gmotnega uspeha dosedanje razprodaje srečk je bil podpisani odbor prlmoran preložiti žrebanje, ki je bilo določeno na 5. julija na dan 15. novembra 1925. o čemur se obvešča cenj. občinstvo, kakor tudi razpro-dajalci srečk. Razprodaja se nadaljuje torej do 15. novembra 1925. — Odbor za postavitev dr. Razlagovega spomenika.
° Cenjeue denarne zavode, do katerih smo se obrnili za prostovoljna naklonila za pripomoč spomenika, najvljudneje prosimo, da sc po možnosti odzovejo naši prošnji. — Odbor za postavitev dr. Razlagovega spomenika; Mala Nedelja pri Ljutomeru.
*	Vihar v hrvatskem Zagorju. Nad hrvatskim Zagorjem so se nakopičili v soboto temni oblaki. Okolo treh popoldne je v Be-dekovčint delavec Filip Kurek odprl vrata svoje hišice, da pogleda ali se vreme že obrača na bolje. V istem trenotku je udarila v hišico strela, k! je Filipa na mestu ubila, njegovo ženo, k! je stala blizu njega, pa omamila in težko ranila. Sosedom se je posrečilo, da so ženo z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti in je upati, da ostane pri življenju, ako ne nastanejo notranje komplikacije.
*	Truplo Marije Ruttnerjeve najdeno. V nedeljo smo poročali, da je trgovka Marija Rirttncrjeva z Vrhnike odšla 3. t. m. na obisk k svoji hčerki v Ljubljano, kjer pa se ni oglasila. Domači so takoj sumili, da sc je najbrže zgodila nesreča in so zato o dogodku takoj obvesti!, orožnike. V nedeljo popoldne so potegnili pri Otočah iz Save žensko truplo, v katerem so spoznali Rutt-rerjevo. Nesrečnica jc očividno v trenutku zmedenosti skočila v Savo in postala žrtev njenih valov.
* Znojenje nog In neprijeten voni odstrani «Sanoform». Dobi se v vseh lekarnah in drogeri.iah. Glavna zaloga: Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10, in Salus dd.. v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu.	1254
*	Stenico), najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane, sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1.
*	Smrtna nesreča v Zagorja. Nedeljsko poročilo o težki nesreči v Zagorju, pri kateri je bila ena ženska ubita, tri pa težko ranjene, izpopolnjujemo v toliko, da strojevodje g. Ivana Tauferja ne zadene na nesreči nobena krivda. Ugotavljamo to, da ne bi kdo g. Tauferja vsled nepoznatija položaja po nepotrebnem summuL
ureditev te ulice v vsem obsegu črtal In nI dovolil niti pare za Ravnikarjevo ulico Zato je več kot Jezuitsko In vrhu tega še smešno, ako se ravno «Slovenec» zavzema za izvršitev del, ki so jih uprav njegovi pristaši odklonili.
u— Razdelitev nagrad obrtniškim vajen ceni. V Mestnem domu v Ljubljani se ie včeraj formalno zaključila razstava vajeniških del z razdelitvijo diplom, priznanj In nagrad vajencem In vajenkam. Svečanost, kateri so prisostvovali načelniki zadrug, mojstri In vajenci, je otvoril predsednik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti, poudaril pomen In uspeh razstave ter izrekel toplo zahvalo vsem faktorjem, ki so omogočili prireditev razstave. Tajnik Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. PI e s s je govoril o moralnih uspehih razstave, ki Je visoko dvignila sloves slovenskega obrtnika. Vajencem nai bodo diplome in nagrade v ponos in bodrilo za strokovno usposobljenost. Poleg diplom so odlikovani vajenci prejeli tudi denarne nagrade, po eno slavnostno številko »Obrtnega vestnika» in razstavni katalog. Po razdelitvi dlolom In nagrad se Je načelnik čevljarske zadruge g. Oblak zahvalil g. Franchettlju in zveznemu tajniku g. Kaiserju za požrtvovalno delo v razstavnem odboru.
u— Trgovski nameščenci In uradniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v sredo dne 8. julija 1925. ob pol 9. uri zvečer v prostorih Grcmija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (oalača Llub'janske kreditne banke, vhod nasproti kino «Ideal»). Na dnevnem redu je razgovor o volitvah v Obrtno sodišče. K polnoštevilni udeležbi vabi Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani.	1437
u— Trgovsko društvo »Merkur« v LJubljani opozarja članstvo, da se vrši izlet v Lesce in Vintgar v nedeljo, dne 12. julija z odhodom ob 6.43 zjutraj z glavnega kolodvora ob vsakem vremenu. Obvezne prijave za celodnevno udeležbo do najkasneje sredo dne 8. julija. — Odbor.	1435
u— Gradnja stanovanjskih hiš. Stavbna zadruga »Stan in dom» je pričela z gradnjo stanovanjskih hiš med Tržaško cesto In žeiezniško progo na travniku za državnim botaničnim vrtom. — Gradbena zadruga »Hera» je na Kodeljcvem uakupila več stavbnih parcel za zgradbo tnalih stanovanjskih hiš.
u— Nainovejše bluze, otroške plaščke, oblekce priporoča Krištoflč-Bučar.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Binder, vdova tovarnarja in posestnika 68 let. — Ljudmila Babšek, dninarica, 32 let. — Anton Legvart kovač, 47 let — I Amalija Ojsteršek, šivilja, 20 let. — Marija Emeršič, žena umirovljenega železničarja. 68 let — Janez Drofenik, kočarjev sin, 22 let. Jera Gril, vdova žslezn. sprevodnika, S2 let
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni sledeči slučaji: 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 12 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 2 prestopka hoje po železnici. Aretacija se je izvršila 1 in sicer radi beračenja.
u— Zgubil se je dakelj (Zivergdakel), rjave barve, star 7 mesecev. Kdor bi ga našel, naj ga izroči proti primerni nagradi v trgovini g. Kostevca na Sv. Petra cesti.
u— Zopet tatvina v stanovanja. V pritlično sobico vinskega trgovca in gostilničarja Spira Zabore, stanujočega Pod Ježami št. 145 sc je splazil v soboto zvečer neznan uzmovič ter mu odnesel iz nezaklenje-
jfiorje, solnce in pesek
v tihem zdravem ktaju, s 1600 m dolgo obalo, z živo vodo in brez komarjev
_____ _	3n.#3L
Popolno oskrbo (hrana, prenočnina, dnevno kopanje, takse Itd.) od Din 70 do 76 daje Od 15. avgusta 159 o popusta I	Hote! Grandlč, Baška na Krku.
ne omarice večjo vsoto gotovine in razne listine.
Iz Maribora
a— Tihotapec skozi okno. Pri pregledovanju prtljage na mariborskem kolodvoru so v soboto dopoldne organi finančne kontrole hoteli prijeti nekega Franca Repla, kateremu so pri odpiranju kovčega našli 1000 komadov ponarejenih bonov ratne štete. Ko pa je Repel opazil nevaren položaj, jc v hipu skočil skozi okno in zasledovalcem ušel preko meje.
a— Pretepači. V r.edeljo zvečer sta se spoprijeli na Aleksandrovi cesti dve izletniški družbi Pri tem se jc neki Babič, znan tihotapec, tako razvnel, da je začel obde-lavati z nožem svoje nasprotnike. Krepko mu je odgovarjal neki mesarski pomočnik, ki ie hotel obvladati položaj z bikovko. Več udeležencev pretepa je dr,bilo po gla-ah batlne s krvavimi posledicami Družba je bila kmalu razpršena. Na kraju kravala je obležala samo neka Pongrašičeva, ki so jo morali prcpeliati v bolnico.
a— Članek »Nemški baron na pragu ječe* moramo spopolniti v toliko, da je tudi zdravnik dr. Jankovlč. ki Je moral po nalogu sodišča še enkrat preiskati barona Eggerja radi odložitve nastopa kazni, spoznal istega za tako bolnega, da baje ne more prenesti 14-dnevnega zapora v popolnoma novih, modernih ter skozi in skozi higi-lenično urejenih prostorih mariborske jet-nlšnice. Stvar je postala resna in za javnost načelno varna: Egger ima baje po ugo tovitvl dveh zdravnikov srčno napako, ki se seveda ne izleči in Je torej tako za vse večne čase oproščen nastopa kazni. S tem pa Je dosegel več, kot če bi ga bili pomilo-stili v denarno kazen. Sedaj mu ne bo treba niti »e p'ačevati ln bi si bil bogati gospod Egger lahko prihranil mnogo stroškov dveh advokatov za prizive, prošnje za obnovitev postopanja in pomilostitev. Priporočamo t? izborcn recept naši Javnosti in tipamo, da b^do deležni njegove dobrote tudi obsojeni Slovenci, ki bolehajo na srčni napaki. Kar je priporočljivo za g. Eggerja, ki pridno šofira svoj avto med Mariborom in Sv. Kimgoto, to bo šlo še mnogo laže pri naših plebejcih, ki si vrh tega slabšajo svojo srčno napako s peš-hojo.
Iz Trbovelj
Iz Celjj
e— Izredni občni zbor Kluba nagradnih slovenskih akademikov v Celju je dne 5.
Julija izvolil svojim predsednikom abs. ju-rlsta g. Mirka Roša.
e— Nova tvornlca v Celju? Po Celju krožijo precej zanesljive govorice, da namerava neki tukajšnji trgovec, ki se je že naslonil na neko tvornico surovin v Man-chestru, s pomočjo neke druge Inozemske tvrdke ustanoviti tvornico za izdelovanje predmetov iz gumirane in impregnirane tka nine. Gre v prvi vrsti za izdelovanje pla-ščev za dež, prevlak za avtomobilske strehe in spalnih vreč. Za to svrho se zbira velika obratna glavnica.
e— «Nemcl» s slovenskimi Imeni Na našo notico v petkovi številki, da bi si razni »Nemci« sedaj mogli dati popraviti svoje popačeno slovensko ime in ga pisati odslej nravilno po slovenski, odgovarja «CiI'ier 7citung» na svoj lasten zavijajoč način. Pravi, da so ti ljudje s svojimi popačenimi Imen! čisto zadovoljni in priporoča redkim Slovencem, ki nosijo nemško rodbinsko ime da se prekrste na slovensko. Nasprotno! Saj to smo ravno hoteli poudariti, da se imena ne bi smela pačiti No, čc se pa kakemu «Nemcu» v Jugoslaviji le zdi umestno, da se piše še naprej Zeppetz, Wo!!egg ali Persmuck. pa se naj! S tem svojega bistva ne zabriše in mi bi z njim malo pridobili.
nemške -----
promeiniadfie toalete
najnovejše kreacije, na izbiro in po meri:
MoJnf ?te-ie M. šare Ljubljana
Kongresni trg 4-1.
t— Ursdni dan sodnijc. V sredo 8. t. m. bo navaden uradni dan, ki sc vrši običajno vsako drugo šredo v mesecu v rudniški re> stavraciji. Ob tej priliki omenjamo, da smo prejeli iz Hrastnika prošnjo, naj bi se tudi
v	Hrastniku vršili navadni uradni dnevi, da sc ne bo potreba voziti v Laško. Kolikor nam je znano, sc mora zavzeti za to v pr«
vi	vrsti občina, kamor se naj obmejo vsi interesenti, da sc bo to čimprej zgodilo.
t— Ogoljufani kurjač. Alojz Močnik, kur« jač v Lokah, si jc dal delati pri Ludviku Zo« letu, krojaču, bivajočem v Špornovi hiši v Petelinovi vasi obleko, za katero je plačal na račun v več obrokih 650 Din. Toda oble« ke le ni hotelo biti od nikoder in zgodilo s« je celo to, da je Zolet odšel neznano kam, nc da bi obvestil o tem Močnika. Ker je ta zadevo prijavil orožnikom, se je Zoleta vse« povsod iskalo, dokler se ga ni našlo v vasi Razbure v občini Trebnje. Cela reč se bo sedaj končala pred sodiščem.
t— Krajevna organizacija SDS. opozarja da posiuje vsak četrtek od 5. do 6. popoldne po en strankin zaupnik pri Goropcvšku v Trbovljah in pri Ternovicu na Vodah. Ta dva sta delavstvu in drugim slojem brezplaS no na razpolago bodisi z informacijami ali intervencijami.
t— Na naslon' Brato\'skc skladnice. Po Trbovljah krožijo govorice, da namerava Bratovska skladnica namestiti v novi bolni« ci, ki jo bodo otvorili v jeseni, usmiljene sc« tre nune iz Ljubljane. Proti temu je najod« ločnejše delavstvo, ker ve, kako je bilo v stari bolnici, ko je bila še nova in so bile sestre tu in so bile razmere še vse drugačne kakor sedaj, ko se vse modernizira in ni več na površju klerikalni režim. Ker jc to« rej delavstvo popolnoma zadovoljno z na« vadnimi sestrami, ki so sedaj zaposlene, smo tudi mi proti temu, da bi se jih nado« mestilo z nunami. Edino, kar bi bilo umest« no, bi bilo to, da se nastavi še več takih sester, kakršne so že zaposlene, ker doseda« nje prav gotovo ne bodo kos svoji nalogi v novi bolnici. Ne sme se pozabiti, da je po« stavljena le ta z delavskimi žulji ter da se zato morajo upoštevati njihove želje, ne pa želje tistih gospodov, ki hočejo, da bi bile Trbovlje še bolj črne kakor so. Skoraj vsem je v spominu deželna bolnica v Ljubljani, kako delajo tam z bolniki usmiljene sestre nune, ki so vpričo zdravnikov zelo vljudne in prijazne, ko pa ti odidejo, postanejo vse drugačne in so neznosne z verskim fanatir« mom, s katerim nadlegujejo bolnike in jih ne puste v miru. Če ne bodo zadostovali te vrste protesti, je delavstvo trdno odločeno sklicati javni shod in na tem protestirati proti nameram "ratovske skladnice. Upamo da ne bo prišlo do tega in da se bo ta stvar zadovoljivo rešila.
Iz Primorja
*	Zsplemba komunističnih knjig. Po nalogu goriškega podprefekta je bila zaplc« njena druga izdaja od Janka Kralja spisane knjige «Boji malega naroda® iz zbirke «Rde> če knjige«, katero je pričela izdajati kmet« sko«de!avska zveza v Gorici.
' Smrten padec s kolesa. Pred dnevi je padel 521etni gostilničar Alojzij Sfiligoj na poti iz Ločnika s svojega kolesa, pri čemer je zadobil težke notranje poškodbe. Sfili« goja so prepeljali v sanatorij Sv. Justa. kier je nesrečnež podlegel zadobljenim poškod.-bam.
*	Nesreče brez konca. V goriško bolnico je bil tc dni prepeljan 261etni mizar Alojz Plcsničar iz Trnovega, katerega je preccj težko ranila granata na desni roki, ko i? odkrival streho neke še od vojne preostale barake.
Preklic
Podpisani preklicujem in obžalujem kri« vo obrekovanje odnosno tožarjenje pri pr<;» svetnem oddelku v Ptuju napram tukajšnje« mu učitelju g. Franju Miklavcu ter se mu zahvaljujem, da ni iskal zadoščenja sodnij« skim potom
Načelnik krajnega šel. s\-cta na Runča
Martin Štuhec
^■R^^o^.e^rs^i^o poroditin Luibnana, 6 iulila 1925. Liubliana. 306 m nad mnrj m					
Krai onazovanja	. 1 Zračni ob j tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblaf-no 0—10	Padavine mm
LiubMana LiuMjana Ljubljana Zsgieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
7622 762-4 7632
760-6
761-3
759-8
17 8 206 178 210 190
160
brezv.
jue. vzh.
brezv. iug. vzh. sev. zap.
jug zap.
lasno obl.
ji sno pol. obl
80
Solnce vzhaja ob 4" 18 zahaja ob 19-50, luna vzha'a ob 17 57, zahaja ob 2-38. Barometer višji, temperatura n žja.
Vreme se nam tudi v preteklem tednu kljub temu, da se je pričetkoin tedna nekoliko izboljšalo, ni hotelo popolnoma popraviti. Še vedno je ostal razmeroma nizek zračni tlak v osrednjem delu Evrope od skrajnega severa do juga. le s to razliko, da se je bil pomaknil bolj proti vzhodu. V zvezi tem so nastopili v vzhodnem delu srednje Evrope hudi nalivi s povodnji-mi, v zapadnejšem predelu pa je prevladala severna zračna struja ter do-vedla znova hladnih zračnih plasti daleč na jug. V vseh Alpah, razen na skrajnih južnih sektorjih, pokriva sneg višje vrhove, kakor da se nahajamo v maju, a ne začetkom julija.
Hladno zgodnje poletje kakor ga imamo letos, ni nri nas nič neobičajnega: hladne vremenske reakcije v juniju sna-dajo naravnost med vremenska pravila za srednjeevropski predel. Tudi lansko leto nismo imeli do začetka julija prp.v nič bolj vročih dni kakor letos in da se pozneje ni mogla razviti nikaka vročina. jc še vsem v dobrem spominu. Meteorologi, ki napovedujejo vreme za naprej za daljšo dobo. in sicer na temelju pojava solnčnih peg. trdijo, da letošnje poletje ne bo suše. ne vročine.
Dunajska vremenska napoved za torek: Mestoma oblačno, temperatura malo spremenjena. Zapadni vetrovi
jenja in sveta
Husov dan
Po vsej Češkoslovaški so se vršile včeraj povodom obletnice raučeniške smrti mistra Jana Husa, čegar duh preveva tudi danes mišljenje slehernega Ceha. velike svečanosti. Vsa mesta in okraji so položili na njegov spomenik vence z napisi, slavnosti na Staromest-nem trgu pa se je udeležil tudi predsednik Masaryk.
Husovo smrt so njegovi nasprotniki slikali vsakovrstno, da bi jo opravičili Zato je smatral Husov spremljevalec Peter iz Mladenovic za primerno, da poda verno poročilo o usmrtitvi.
»Ko ie prišel Hus na kraj, kier naj umre» — pripoveduje Peter iz Mladenovic — «je pokleknil, sklenil roke in molil psalme. Pri tem mu je Padla z glave sramotilna krona. Krona ie bila iz papirja, okrogla, laket visoka in na njej so bili naslikani hudiči in okrog in okrog ie bil napis: «To ie največji kri-voverec.s In nekateri, ki st stali okoli, so rekli- «Posadite mu jo zopet na gla vo. nai zgori s hudiči, svojimi gospo-di. ki jim je služil.® Nato je Hus na povelje morilcev in rablja vstal in glasno molil: «Gospod Jezus Kristus, to kruto in sramotno smrt zaradi tvojega svetega nauka hočem pokorno in rad pretrpeti: pnosim. odpusti vsem mojim sovražnikom!® Potem so ga vodili okrog in Hus ie opominjal in prosil vse. nai ne mislijo, da .ie učil zmote, ki mu jih lažnivo pripisujejo in s krivimi pričami dokazujejo. Prosil ie. da bi smel govoriti še s svojimi iečarji. In ko so ti pristopili. se iim je zahvalil: «HvaIa vam. ljubi bratje, za vse dobro, kar ste mi storili, kajti niste bili toliko moji stražniki, kot moji ljubi bratje. Trdno upam v svojega Odrešenika. za katerega sveti zakon rad umiram, da bom še danes z n.iim kralieva1.» Slekli so mu črno oblačilo ter ga privezali z vrvmi na šestih mestih k prevrtani deski, z rokami na hrbtu. Priostrili sto desko na enem koncu ter io zasadili na travniku v zem-lio. Ker ie bil obrnien z obrazom proti vzhodu, so rekli nekateri okoli stoječi: »Obrnite ga proti zapadu. ne proti vzhodu solnca, ker ie krivoverec.» In zgodilo se ie tako. Nato so mu deli pod grlo še verigo, polno saj. ter ga priklenili k deski. Pod noge so mu položili dve butari drv. nato na ga obtožili z drvmi. pomešanimi s slamo, do grla. Preden so ga nodžgali. se ie pripeljal k njemu še državni maršal Happe pl. Popenheim in z niim Klemov sin: opominiala sta ga, nai reši svoie živlienie. naj prekliče, kar ie uči! in pridigal. Mister Hus ju je pogledal in odgovori! z visokim in iasnim glasom: »Bog mi ie priča, da stvari, ki mi iih podtikaio po lažnivih pričali, nikoli nisem uči!, niti pridigat. Edini namen moiega učenia in oisania in vseh drugih moiih dejani ie bil ta. da bi liud' izvedel iz grehov, in za to resnico, ki sem io pisal in učil po božjem zakonu in razlagi svetih očetov, hočem danes veselo umreti.» Ko sta to čula maršal in flemov sin, sta tlesknili v roke ter odšla. rablii Pa so podpalili. In mistr ie z visokim glasom zapel dvak--1- »Kristus. sin živega boga, usmili se nas!» In ko ie hotel zapeti v tretjič, ie nastal veter ter mu obrnil plamen v obraz Umolkni! ie ter " rmlitvi izdihnil dušo Ko so oteoi okoli niega d-^^eli in ie niegovo telo. privezano z verigo k deski. še stalo, so ga rahlii nrevr"ii' ter vrgli na ogeni. nakladali drva. razhiiali kocti s kiji. da bi hitrei* zgorele. Sled-ni'č so razdrobili tudi glavo. In ko so naši; med drobjem srce. so priostrili kol. nataknili srce knknr na razen' ter ga z drugim kolom tolkli, tabeli ie d^žal v roki Husovo obleko: Vl^-mov sin i* pri-stooil ter io ukaza! vreči v ogenj, rekoč: »Cehi b' io častil' knf svetino.» Ko so v«e uneneli". «o palo^ilj n^oi nr^t ki so io nrecei globoko izkopali. na dvo-kolnieo ter stresli v reko Peno. da tako zahrišeio na veke niegov snomin.»
Vse to nrizadevanie ?e bilo znman Hu*nv spomin bo «lav1ien HnVTr— «
Vsakdo si leEi
epih elegantnih letnih oblačil. To je doseči mogoče le, ako si blago pristno angleškega
izvoza kupite pri najcenejši oblnčilnici
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg poti Narodno kavarno.
glasil češki jezik na zemlji k dokler Cehi ne pozabijo na najslavnejše dobe svoje zgodovine. — To pa ne bo nikoli!
Novi katastrofalni potresi
Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje na južnem Japonskem po groznem potresu pred par tedni, ki ie zahteva! mnogo žrtev, že se je zopet tresla zemlja skorai v isti pokrajini.
Prvi sunek je bil v soboto ob 2.30 zjutraj, drugi ob 4.30. Smer ie bila južna in sega v zadnji potresni okoliš okoli Osake, središča japonskih potresov, kier je toliko vulkanov.
Največ sta trpeli mesti Kusosaka in N^ tudi mesto Tototori. Zemlja je vsa oreprežena z velikimi razpokami, iz katerih se ponekod vali gost dušljiv dim. Cela vrsta hiš se ie podrla: pravijo, da jih ie več sto v razvalinah. Podrobnih vesti še ni. poslednie brzojavke na veli io. da ie precej mrtvih in ranienih. ki so iih pokopale ruševine pod seboj
Škoda ie zopet velikanska in gre v milijone. Na več krajih so pokvariene železnice Pri Tototoriiu ie bi! razbit cel vlak
Zanimivo ie. da se ie nojavil par ur ponrei nov potres v Kaliforniji, kier je zopet naoravil precej škode v Santi Barbari, kakor pred par dnevi. Bilo ie več sunkov, ki pa niso bili tako močni kakor zadmi. .Mnogo hiš. ki so vzdržale sunke pred par dnevi ali so bile že pokvariene. so se sedaj popolnoma sesule. Prebivalstva se ie znova lotila panika .Mrtvih tokrat ni bilo. Hkrati ie izbruhni! velik mžar. "-»ravna oosledi ca vsakega potresa. ki se je hitro razš'-ril tudi na sosedme gozdove, ki še vedno gore Poslednia brzojavka govori celo o Petem rotresnem sunku zadnjih dni. ne ve na ničesar o megovi sili.
Jasno ie. da sta obe potrebni središči. Japonska in Zanadna Amerika v te^ni zvezi. Vsa zanadna o^ala Amerike Severne in Južne. in vzhodna obala Azile predvsem Japonska in iužno ležeča otočja, ie skorai nepretrgana veriga ognienikov. od katerih ;ih nekai vedno deluje. Naravno ie. da moraio tu bit! potresi na dnevnem redu.
V 13 urah iz Londona
v
in nazaj
Povodom prisege novega nemškega državnega predsednika Hindenburga je poletel iz Londona v Berlin poseben aeroplan. ki je ponesel v nemško pre-stolico fotografa «Dailv Maila». ki je napravil nekai posnetkov svečane prisege v parlamentu in se notem takoj povrnil nazaj na Angleško, kjer je prinesel list že naslednji dan slike Hin-denburgove prisege.
Ta nolet ie izvršil znani angleški pilot Alan Cobham. ki ie lani poletel v Indijo. Letalec pripoveduje o tem svojem poletu v «Dailv Mailu»:
Po zajtrku sva se dvignila s spremljevalcem v Londonu in Prišla v Berlin v šestih urah. ravno prav h kosilu. Preletela sva okrog tisoč kilometrov v tako kratkem času. Bila ie to zelo udobna in prijetna vožnja. Kje pa imam več miru kot visoko v zraku, tisoč metrov nad zemljo? Sedel sem udobno v svojem naslanjaču in vodil aparat. Motor ie deloval brezhibno Nihče me ni motil, nihče ni hotel govoriti z menoi. Ni me dražil ne telefon ne sluga. Vožnja sama ie bila igrača in naravnost užitek. Pri poletu se živci veliko manj utrudijo kot pri vožnji z avtomobilom. Zakai v zraku ti ni treba paziti na cesto. na signale, na prehode, na druga vozila in na ljudi. Ni se ti bati. da bi se zadel ob kak drog ali kaj drugega. Tu lahko razvijaš brzino, kakor se ti ljubi, oziroma kolikor vzdrži tvoj aparat. Nikjer policije, da bi te zapisala zaradi prepovedane vožnje. Da, v zraku. tu lahko zavriskaš veselja, ker si neomejen gospodar in ti nihče ne more do živega!
Stroj je bil isti. kot sem ga rabil pri poletu v Indijo in potem nazaj. Je to izvrsten aparat, ki se lahko popolnoma zanesem nanj. V kabini za meno.l ie sedel spremljevalec, inženjer Elliott. Ko sva letela preko Kanala, sem hotel z njim govoriti. Odprl sem okence, da vidim, kaj dela. In kaj je delal? Spal je. Kakor navadno, ga je čudoviti mir v zraku, mirna vožnja in enakomerno I
ropotanje motorja uspavalo. Mož je ležal na svojem udobnem naslanjača in spal spanje pravičnega, gotovo bolj mirno kot v prvovrstni kabini na ladji. Po mojem mnenju je zračna vožnja najboljši oddih za trudne ljudi. Nisem ga hotel motiti, zato sem raje opazoval pokrajino pod seboj, ki se je vedno iz-preminjala.
Pristala sva na novem letališču na Tempelhofu. in 20 minut kasneje sva že bila v hotelu, kjer sva se dobro nasitila. Ob 12.45 ie prišel predsednik Hindenburg po prisegi iz zbornice. Par posnetkov, prevzel sem že pripravljene fotografične plošče iz poteka slavnostne seje in že sva drčala s pripravljenim dirkalnim avtom proti letališču. Ob 13. sva bila v zraku, ker so bile vse carinske formalnosti opravljene in sva se brez pristanka povrnila v London. kamor sva dospela ob 19.45 po šestintričetrturni krasni vožnji.
Vidi se. da ie zlasti za trgovca letalo naravnost idealno vozilo. Vse dopoldne in tudi opoldne lahko opravlja svoie posle, potem pokosi in sede na aeroplan. ki ga prepeiie do večera v Berlin, kjer nride ravno prav za večerjo in gledališče. Drugo dopoldne se lahko mirno posveti svojim poslom, se vsede no obedu na letalo in ie zvečer lepo doma v Londonu Okrog 2000 kilome trov napravi torej v komaj 13 urah. Z doma ie bil le 32 ur. Z vlakom in par nikom bi za isto vožnjo rabil najmanj pet dni.
Proces Lederer
V sodni razpravi zoper ženo bivšega madžarskega nadporočnika Ledereria zaradi soudel"'be na roparskem umoru prekaievalca Koudelke v Budimpešti, je nastopi! zanimiv oreokret.
Oustav Lederer. ki ie bi! nred na' te dni obsoien na smrt zaradi umora Koudelke. ie začel kazati znake verske blaznosti. Ves dan čita sveto pismo, in ako mu ga h^čeio vzet! iz rok. začne besneti in tuliti in rinve toliko ča^a. da mu vrneio knjigo. Zdravn'k' ga ona zuielo. doslei pa fe niso mogli u^o-fovl-ti. ali gre res za blaznost, ali Pa obsojenec le simulira, da bi ga oprostili.
Ledererieva odločno taii krivdo na umoru Koudelke in vztra:a nri svoji nr vi iznovedi. da umorili rrrekaipvalra neznani čnstmki. ki nemara spadalo k Pronavevi skupini. Kot priča ie bil za dišnn tudi preiskovalni «odn'k. ki ie vodi! preiskavo zoper T.edererievo. Iz n'e-gov'h izoovedb se vidi da ie žena mor da še boli propadel človek kot nien mož.
Velikansko senzorno ie zbudila izno-vedho voiaka A^nada Deminka'. ki ie bi! zaslišan v soboto kot rrriča DemiaV ie namreč zap-+ zaradi vohunstva v celic' v voiaSki iefnišnici. ki se "ahaia t'k T.e dererieve Tn kaznienec. kt ie nrišn1 na razpravo "klenien. ie novHal da ie govoril z T.edereriem skozi luknio. ki »avadno služi za odva-ante drma iz pečice v dimnik.
T edemr 'e iziavil Demiaku. da ie pri šel dne 6. iuniia t. 1. v svoie staiovanie in ie našel Koudp1ko ?e mrtvega PreVa-ievatea ie ustrelila nieg^va	Po-
vedala mu ie. da io ie K^udelka zasledoval z !'ube7("icVitni ponudbami jn da ga 'e zato ubila Kot mož iti čacbifk ie T ed«rer vzel krivdo nase. da reŠ! svoio ?epo.
Ta iznoved kazpienca je vse občinstvo 7i»!o vznemirila, ker se zel o i<:-z zn^eaiem obtoženke. ki Ie ro iziavi preiskovalnega sodnika zmožna vsakega z'"'''na.
Sod'šče tišči S"dai v T edererievo. nai nove imena onih častnikov, k? so. kakor pravi, umorili Koud^lko. da iih more zapisati Ona na trdovratno vztrata pri tem. da ne pozna imen. amp^V da b! 'ii« morda spoznala, ako bi iih videla.
Kakor se vidi iz vse^a noteka procesa. ne bo še tako kmalu razsodbe.
X Velika železniška nesreča v Rusiji. K a, kor javljajo iz Moskve, je skočil eksprestii vlak Cita*Moskva v bližini Novonikola jeva v Sibiriji iz tira in se prevrnil. Pri tem se je več vagonov popolnoma razbilo. Pri nesreči se je ubilo devet ljudi, 377 pa jih je bilo ranjenih.
X Drama v gimnaziji. V četrtek jc stre* Ijal na dvorišču gimnazije v Pasingu na Ba» varskem med odmorom ob 10. neki osmo. šolec na svojo sošolko, potem pa sam nase.
Giovanni Boccaccio:
Trije prstani
Saladin je bil tako hraber, da se je od priprostega moža povzpel do časti babilonskega sultana ter je pribnril več zmag nad saracenskimi in krščanskimi knezi . . . Nekega dne pa je opazil, da je ves njegov zaklad izčrpan. Potreboval ie takoj veliko vsoto denarja, ki je v toliki naglici ni mogel od nikoder dobiti.
V tei zadregi se ie spomnil bogatega žida Melhizedeka. ki je v Aleksandriji na oderuške obresti posojal denar. Toda skopi žid bi gotovo ničesar ne dal nro-stovoiino, očitne nasilnosti pa se Saladin ni maral posluževati. Toda stiska je bila velika: zato je Saladin premišljal. kako bi prisilil žida, da odpre svoio mošnjo. Dal ga je poklicati k sebi, prijazno mu je velel, nai sede, potem je začel:
»Vrli mož. razni ljudje so mi pripovedovali. da si zelo moder. Povej mi torej. katera vera ie prava, judovska, sa-racenska ali krščanska?«
Zid. ki je bil resnično pameten človek, je opazil v Saladinovih besedali nastavljeno past. Zato je hitro pomislil in dejal:
»Odgovoriti na tako vprašanje ie pač težko: toda blagovoli poslušati malo povest, ki ti nove vse. kar si mislim jaz o tem vprašan™:
»Neki bogatin« — je začel pripovedovati — »je imel med svojimi dragotina-mi jako dragocen prstan prav posebne vrednosti in lepote. Iskreno je želel, da ostane ta prstan vedno v posesti njegovih potomcev. Zato je določi!: sin, ki dobi po njegovi smrti ta prstan, nai bo pred vsemi drugmi glavar družine. Tako se je podedoval tisti prstan od rodu do rodu. in utrdila se je obenem vera, da nosi prstan v sebi tajno srečenosno moč.
Toda zgodilo se je, da je imel neki oče tri sinove. Vsi so se potezali, da bi od svojega zelo starega očeta dobili prstan. Vsi trije so bili enako dobri in vsi trije očetu enako ljubi in dragi.
Oče ni vedel, kaj naj stori. Da bi zadovoljil vse, je obetal prstan vsem trem. Končno si je izmislil sledeče: skri-
vaj je dal napraviti še dva prstana, ki sta bila pravemu čisto enaka. Tako je na svoji smrtni postelji lahko izročil skrivaj vsakemu sinu po en prstan . . . Ko so po očetovi smrti sinovi prevzemali dedščino. ni mogel nihče povedati, čegav prstan je pravi.«
»Tako. milostljivi knez. je tudi s tremi verami: vsak si domišlja, da ima prstan Očeta sveta ter da .ie pravi dedič Njegovih naukov. Katera jc resnično prava, to pa je še do danes neodločeno .. .«
Saladin jc izprevidel. kako spretno se je izmuznil 2id iz zanjke. in ker je izprevidel, da je zares moder in pameten človek, mu je povedal svojo željo kar naravnost. In ni se zmotil, 2id mu je pomagal iz zadrege. Zato ga ie Saladin vse svoje življenje spoštoval kot prijatelja.
KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom.
Oba sta smrtno nevarno ranjena in so ju takoj prepeljaM v bolniSnico. Dijaki pripon vedujejo, da je dijakinj« pred kratkim da« Im tovarišu na kolodvoru v Pasingu klofuto. Ko je osmošolec kasneje ustavil dijakinjo
na dvorišču gimnazije in zahteval pojasnil«, zakaj mu je dala zaušnico, mu je odgovo rila: »Ako ste dijak, morate vedeti, kaj vam je storiti.« Nato je segel prenapetež po re» volverju.
Pokrajinska skupščina UJU v Šoštanju
UJU poverjeništvo Ljubljana je pri redilo dne 4. in 5. julija v Šoštanju svojo letno pokrajinsko skupščino, ki je pokazala na eni strani enodušnost slo venskega učiteljstva za narodno držav no osnovno šolo, na drugi strani pa je dokumentirala veliko strokovno sposobnost in stanovsko zrelost našega učiteljstva v organizacijskih vprašanjih.
Šoštanj, rodni kraj bratov Vošnja kov. dr. Josipa, velikega narodnega bu-ditelia in Mihaela, očeta slovenskega posojilništva in zadružništva, je okrasi gostom v pozdrav svoje domove z narodnimi in državnimi zastavami. Prijazni mestni prebivalci so storili, kar je bilo mogoče, da bi zborovalci prebili ta dva dneva v zadovoljstvu in da bi ponesli s seboj najlepše spomine, kar se iim ie tudi v polni meri posrečilo.
Zborovanje delegacij
2e prvi dan, v soboto dne 4. julija je pripeljal pomnoženi vlak nad 250 delegatov in delegatinj iz raznih krajev širne Slovenije v bivši nemški in nemšku-tarski, danes pa narodno zavedni Šoštanj. Takoj po določitvi stanovanj in prehrane gostom, kar se je izvršilo gladko in točno po načrtu in zasnovah posebnega pripravljalnega odbora, ki mu je načeloval učitelj Martin V r e č-k o, se je vršila seja širšega sosveta, katere so se udeležili poleg ožjega voc stva tudi predsedniki, oziroma zastopniki 32 okrajnih uČiteliskih društev. Odseki: stanovsko - politični, gospodarski. kulturno - pedagoški, tiskovni, narodno - prosvetni, za stanovski narašča}, za obmejno šolstvo ter stanov sko - obrambni so dobili v razpravo razne predloge in referate, porazdelili se v odkazane lokale in pričeli takoi z rfelom. PaznTave v odsekih so traiale do 1. ure popoldne, nosamezni odseki *o nfldalievali delo že od 2. do popol danskega delegaeliskefn zborovanja. Odseki so obdelali ogromno gradivo stanovskih in šolskih vprašanj.
Ob 16. nri je otvoril poverjenik gosp. ravnateli Luka Jelene delegacljsko zborovanje ob polnoštevilnem zastopstvu delegatov in imenoval zapisnikar-iem gdč. Emo Pevnikovo iz Šošta nja in šol upravitelja Ljudevita M u -seka iz Št. Vida pri Ptuju. V otvorit venem nagovoru je orisal g. poverjenik delo vodstva organizacije od zadnje «kun?čine. zlasti delo na šolskem zakonu. Poudaria važnost sedanie dobe. ko se ustvaria tako važen zakon. Dotakne se bidi materijalnih in pravnih vnrašani učitMfstva. Poudarja razve-seljM pojav, da se leto za letom mno-že vrste naprednega učiteljstva in bo ckoro napočil dan. ko bo v Sloveniji nri iičHe1i«Vem stanu «en hlev in en pastir«.
Nato je poda! strokovni tajnik Pudolf D o s t a 1 svoie poročilo o delovaniu ožiega in širšega »osveta ter cele organizacije v preteklem poslovnem letu. Tz niegovega poročila je posneti, da FWe uči Micka oreanizaciia v 32 okraj-"ih učiteliskih društvih 26S3 Članov i'n 'e napredovala od lanskega leta za 197 Članov. Očrtal ie notranje stanovsko delovanle ofganizaciie. razmerje uprave vodstva do članstva in do centrale v Beogradu. Društvena statistika izkazuje 131 zborovanj in 151 predavanj, kar priča o velikem internem prosvetnem delu učiteljstva, kar je širši javnosti neznano. Nadalje opisuje razne stanovske dogodke in jubileje v ožji in širši organizaciji, med njimi izročitev častne diplome poverjenikovemu namestniku g. ravnatelju Antonu Gnusu na Dolu pri Hrastniku, ki si je pridobi! nevenljivih zaslug za stanovsko organizacijo, nadalje 25-letnico javnega delovanja zagrebškega poverjenika prof. Skaviča in 40-letnico javnega delovanja člana glavnega odbora UJU v Beogradu oblastnega šolskega nadzornika Mihajla Stanojeviča, s katerimi spajajo slovensko učiteljstvo stare iskrene bratske in tovariške vezi.
Tajnik Dostal poroča nadalje podrob no o prosvetnem delu učiteljstva. Poudarja, da tvori UJU danes že samo na sebi eminentno prosvetno organizacijo, ki ji ne more nihče odrekad velike važnosti in pomena za šolstvo, za učiteljstvo in splošno za narod. V prosvetnem pravcu delujejo 3 organizacijski listi: Učiteljski Tovariš. Popotnik in Zvonček. Poverjeništvo izdaja posebno «Sta novsko-strokovno knjižnico« in perijo-dično dramatično publikacijo «Šolski oder». Članstvo vzdržuje »Slovensko Šolsko Matico* in »Učiteljski Ferijalnl Savez« in se udeistvuje pri ljudskih visokih šolah v Mariboru, v Celju, na Jesenicah itd. Omenja agilno aktivno sodelovanje zlasti mlajšega Članstva nri Sokolu in pri Orjuni, pri Jugoslov. Matici itd., ki slone v premnogih krajih skoro izključno na ramah naprednega učiteljstva. Govori o samoizobraževal-nem delu učiteljstva in o učiteljskih go spodarskih institucijah, o pedagoško-didaktičnem krožku v Mariboru, privatni ustanovi nekake višje pedagoške šole. socijalnem gospodinjskem in hi-gijeničnem tečaju učiteljic v Ljubljani, o društvu »Samopomoč« in raznih drugih učiteljskih prosvetnih in gospodarskih napravah.
Tajnik navaja nadalje izpremembe » prosvetni upravi, obilih potrebnih in ne potrebnih nameščenjih in premestitvah in uporabo glasovitega čl. 71. činov, zakona, izvršeno ločitev prosvetne uprave ljubljanske in mariborske oblasti. Podrobno očrta delo učiteljstva na projektu šolskega zakona in poudarja pri materijalnem vprašanju predvsem potrebo izplačila razlike in največje bednike, upokojence pred novim zakonom.
Poročevalec sklene s pozivom: Delavcev potrebujemo, resnih, aktivnih, požrtvovalnih! V delu je užitek, v delu je spas. v delu je jugoslovenska bodočnost! Vsi pa si moramo biti svesti enega cilja: sreča, blagostanje, kulturni napredek in v tem spas domovine!
Po tajnikovem poročilu sc je vnela obširna debata, na kar je delegacija vzela referat na znanje.
Blagajniško poročilo je podal nato glavni blagajnik poverjeništva Mirko Fegie. Članarina preteklega leta je znašala 186.090 Din, naročnina Učit. Tovariša od nečlanov 8903 Din. Popotnikova 4096 Din. Skupnih prejemkov je bilo 319.450 Din: bilanca kaže 949 Din dobička. Nato poda še račune in proračune posameznih organizacijskih listov.
Za blagajnikovim poročilom je refe-riral kot odposlanec ministrstva pro-svete referent g. Pavel Fler6 o »administrativnih in pravnih zadevah učiteljstva z ozirom na sedanji položaj.« Referatu je sledila dolga stvarna debata, tekom katere je g. referent odgovarjal posameznim s predmetnimi pojasnili. Ob 21. uri ie poverjenik prekinil zborovanje do prihodnjega dneva ob 8. uri zjutraj.
Sokolska akademija
Zvečer se je vršila na čast gostov odlično uspela prireditev šoštanjskega Sokola v Sokolskem domu. Občinstvo, domačini in zborujoče učiteljstvo je napolnilo obširno dvorano do zadnjega kotička. Občudovali smo precizno izvajane proste vaje za 1. 1925. od moškega naraščala in članic, člani so nam pokazali 1 uro v telovadnici, go-jenke pa ritmično vežbo «Petko». Prekrasni so bili članski kipi: mornar, disk. lok. kopje, preže, borilno sabljanje. Zaključila je skupina vseh oddelkov. H koncu je stopil na oder starosta brat Tone Kurnik in v dolgem temperamentnem govoru izvajal hvaležnost poedin-ca do staršev in učiteljev, hvaležnost sokolskega društva v Šoštanju do učiteljstva. ki je bilo vedno med prvimi borci, opisal ie učitelja-vrtnarja. sejalca in zlatarja. Spomnil se je še posebno navzočih učiteljev-veteranov. ki so obhajali 44- in 45 letni jubilej uči-teljevanja. oziroma mature (Trobej, Farkaš. Cugmus. Kit. Viher. Štibler, Šalomon. Šmid. Porekar. Smolnikar, Zotter). Po prireditvi sc je razvila prijetna zabava s petjem, plesom in neumornim sviranjem salonskega orkestra.
Drugo jutro v nedeljo dne 5. julija se je nadaljevalo najprei prekinjeno de-legacijsko zborovanje. Poročevalci odsekov so podali svoje referate in so se napravili sklepi za delovanje organizacije v bodočem letu.
Glavna skupščina
Ob pol 11. uri je otvoril v sokolskl dvorani g. poverjenik Luka Jelene 5. pokrajinsko skupščino UjU poverjeništva Ljubljana ob navzočnosti 800 do 1000 članstva. Obširna sokolska dvorana ni mogla sprejeti ogromne mase in je moraio mnogo udeležencev poslušati zborovanje pri odprtih vratih. Skupščino so počastili s svojo navzočnostjo in s pozdravnimi nagovori: v imenu domačega šaleškega učit. društva šolski upravitelj Vinko Stopar. v imenu mestne občine šoštanjske župan g. Franc Vrečko, v imenu ministra prosvete g. Pavel Flera, v imenu glavnega odbora UJU g. oblastni šolski nadzornik Mi-hailo Stanojevič. v imenu prosvetnega oddelka mariborske oblasti g. Henrik Schell, v imenu šoštanjskega Sokola starosta br. Tcne Kurnik, v imenu «Or-june» g. Peter Rihtarič, v imenu Obrtnega društva g. Jakob Volk, v imenu srezkega poglavarja komisar g. Ajlec, v imenu državne oblasti predstojnik sod-nije g. Anton Potočnik. Skupščino so posetilj še e. gerent ljublianske občine šolski upravitelj Anton Likozar. oblastni šolski nadzornik g. Engelbert Gangl z jc. ravnateliem Ferdo JuvSncem in skoro vsi srezk: šolski nadzorniki mariborske in ljubljanske oblasti. Iz prezi-dija se je odposlala brzoi.avna vdanost-na izjava Nj. Vel. kralju A' ksandru in pozdravna brzojavka " prosvetnemu ministru Svctozarju Pribičeviou.
Nato si ie izprosil be<f%'l'< rio—"r-jenikov namestnik g. Anton Gnus. Šolski ravnateli na Dolu pri Hrastniku, in uprav ginliivo čestital, prisrčno, kakor more to samo prijatelj in tovariš, g. Luki Jelencu k 30!ctncmu jubfleiu načel-ske učiteljske organizacije. V imenu članstva mu ic izročil skromno darilo, zlato uro in verižico s poklonitvijo «U.IU poverjeništvo Ljubljana 1895—i 1925». Burno odobravanje ie sledilo temu redkemu, a zato tem bolj pomembnemu dogodku. Poverjenik Jelene se je v iskrenih besedah zahvalil za čestitke in darilo ter je poudarjal, da ga je pri
vsem njegovem delovanju vo<fila vedno le skrb za narodno šolstvo ter za čast in ugled učiteljskega stanu.
Ob 14. se je skupščina nadaljevala in sta podala oblastni šolski nadzornik v Beogradu g. Mihajlo Stanojevič in šolski upravitelj v Studencih pri Maribora g. Anton Hren svoji poročili, in sicer prvi o temi «Novi pokreti u vaspitanju; radna škola i Dal tonski plan», drugi o temi «Sedam a doba m učiteljstvo*.
Končno je še prečital urednik Učiteljskega Tovariša g. Ivan Dimnik resolucije. ki jih je na podlagi elaboratov po-saTrreznih odsekov izdelal poseben redakcijski odbor.
Brzojavno in pismeno so pozdravili skupščino: Za izvršilni odbor UJU v Beogradu podpredsednik Pero Vuksa-novič. v imenu UJU poverjeništvo Beograd Milan Popovič. iz Splita srez-ki poglavar Viher, iz Kastva predsednik učit društva Ante Rubeša in šolski nadzornik Baf, srezki šolski nadzornik v Logatcu Fr. Merl.iak in upok. Šolski upravitelj v Kandiii Janko Leban.
Tako se je zavrsila ta veličastna manifestacija učiteljstva v splošno zado-voljnost organiziranega članstva kakor tudi vseh ostalih faktorjev, ki so pripomogli k izredno lepo uspeli skupščini. — R. D.
Glavna vsebina resolucij
ZAKON O OSNOVNIH ŠOLAH.
Učiteljstvo odobrava predloge in spomenico poverjen« tva UJU Ljubljana ter poziva glavni odbor UJU v Beogradu, merodaj-ne faktorje in narodne poslance, da upoštevajo te iwjno potrebne Izpremembe.
Posebno povdarja, da je potreba stati neokrnjeno na stališču osemletne šolske obveznosti, učit. stalnost In ločitve šolske uprave od politične: nadalje, da odklanja sedanja določila o disciplinarnem postopanju in oceni ter čl. 87 toč. 1.) in čl. 106. V. odst. po projektu ter zahteva, da se izvede demokratična šolska irprava pri kateri bo v polni meri sodelovalo tudi učiteljstvo na podlagi učiteljskih zbornic, ki naj bi jih predvideval že šolski zakon.
Učiteljstvo poziva tndi vso šoli iiaklon.ie-no javnost im časopisje, da brani državno šolo in napredne principe v šolstvu v najširših krogih naroda, proti vsem reakcijo-narnim nakanam.
ŠOLSKO NADZORSTVO.
Učiteljstvo vztraja pri svojem principu Šolskega nadzorstva, da bodi poverjeno nadzorstvo osnovnega šolstva le priznanim učiteljem iz vrst osnovnošolskega učiteljstva.
VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA.
Ker smatramo višjo pedagoško šolo za postulat, ki naj shrži v prvi vrsti za višjo nadaijno izobrazbo vsemu učitel.istvu, ter da se odpravijo kvarni liplivi, zahteva učiteljstvo:
1.)	Da se z zakonom o višji pedagoški Šoli določa kot smoter v prvt vrsti obvezna nadaljna izobrazba učiteljstva in ne usposabljanje srezkih šolskih nadzornikov m meščanskošolskili učiteljev.
2.)	Za prehodno dobo naj se odpravijo omejitve tako glede števila in starosti za s-prejem ter naj se omogoči vsemu učitelj-stvu posečanje višje pedagoške šole.
3.)	Tako nai se ustanovi višja pedagoška šola pri univerzi v Ljubljani in tudi v drugih centrih države, da bode imelo učiteljstvo čim širšo priliko za iiadaljno izobrazbo.
4.1 Pedagoške šole naj se povzdignejo na stopn;o visokih šol enakim ostaiim fakultetam in naj se ustanove pri njrh tudi pedagoški in psihološki laboratoriji.
UČITELJSKA IZOBRAZBA.
Zahtevamo, da se učiteljska izobrazba temeljito reformira. Pozivamo vlado, da predloži projekt zakona o učiteljski izobrazbi tudi učiteljstvu v vpogled in mnenje.
MODERNA PEDAGOŠKA STREMLJENJA.
V	svrho študija modernih pedagoških stremljenj in napredka v šolstvu in v vzgoj-stvu naj vlada odpošlje sposobne učitelje iz vrst osnovnošolskega učiteljstva v inozemstvo. da proučijo tamošnia izkustva in jih uporabi pri nas ter priredi sama državne tečaje v to svrho.
V	državi nai sc ustanove poizkusne šole, poizkusni razredi in reformni poizkusni učni načrti, kjer bi se uporabilo novo metodo in ureditev šolstva. Pri prosvetni upravi naj se osnuje poseben reformni oddelek za vodstvo te reforme.
Država naj ustanovi pedagoški inštitut, ki bi s podporo države izdajal pedagoška dela. Do ustanovitve tega instituta naj da država stalno subvencijo Pedagoškemu knjiž. zboru v Zagrebu. Slovenski Šolski Matici v Ljubljani ln Pedagoškemu društvu v Beogradu.
V	oblastih naj se ustanove centralne pedagoške in srezke učiteljske knjižnice.
MATERIJALNE IN PRAVNE ZAHTEVE UČITELJSTVA.
V	zadevi materijalnih in pravnih zadev učiteljstva zahtevamo, da se uveljavijo s šolskim zakonom vse one zahteve, ki so navedene v spomenici in izpremtnievalnih predlogih Poverjeništva UJU, LJnbliana k projekhi šolskega zakona.
Posebej povdarjamo:
Da država takoj izplača dolžno razliko Od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.
Dovolijo naj se polne draginjske doklade in stanarina poročenim učiteljicam s šolskim zakonom.
Z oziram na s9no podraženje stanovanj rahtevamo zvišanje stanarine v saiislu čl. 37. Uradniškega zakona, do časa, da se zgradijo za vse učftetjstvo primerna natn-ralna stanovanja.
Zahtevamo, da se vštejejo vojna in kader-ska leta tudi učiteljstvu v prečanskih krajih in da ministrstvo ne ukinja že pridobljenih priznanih pravic.
Protestiramo proti določilom predloženim financ, odborom, ki poslabšujejo uradniški zakon in pričakujemo od narodnih poslancev. da taka doiočto odfcfonito.
ZAHTEVE ZA UPOKOJENCE.
Izda naj se zakon, po katerem se bodo prevedle kronske pokopane na dtearske al
pari.
Upokojencem naj se prizna stanarina, ki so jo prejemali po stari dravinjski uredbi
Dovoli naj se jim pravica do neomejenih
legitimacij za vožnjo po želgznici s 507o popustom in naj se izpremeni v tem pogledu pravilnik.
Uveljavijo naj se vprašanja tičoča se staroupokojencev, ki jih vsebuje mednarodna konvencija, sklenjena 6. aprila 1921 v Rimu.
ORGANIZACIJA KULTURNEGA GIEANJA IN NARODNO PROSVETNO DELO.
Kultura in strokovna izobrazba članstva UJU bodi najtrdnejša in najtrajnejša podlaga naši organizaciji.
V tem pogledu naj prično okrajna učiteljska društva s kulturnim prerojenjem učiteljstva, prirede naj se socijalno izobraževalni tečaji za učiteljstvo.
Narodno prosvetno delo naj se nadaljuje v začrtani in započeti smeri, da se vzgoji z unladfeo prosvetne delavce in ustvar.' teren za umevanie kulturnega in prosvetnega ter gospodarska dela med narodom.
Knjižničar centralne knjižnice poverjeni-štva UJU naj bo istočasno tajnik centralnega odseka za to gibanje.
OBMEJNO ŠOLSTVO.
Ponovno opozarjamo na veliko važnost obmejnega šolstva v nad.ionalnem in državno obrambnem oziru.
V tem pogledu naj se izvajajo resolucije skupščine poverjeništva UJU v Krškem leta 1934.
SODELOVANJE PRI IZVBUSTANOV 8KBM TISKU.
Pozivamo učiteljstvo, da deluje tudi pri izvenstanovskem časopisju, ki je šolstvu naklonjeno. Posebno naj brani v tem tisku šolo proti napadom in naj seznanja javnost z zahtevami učiteljstva glede šolskih In stanovskih vprašani. Podpirajmo prijateljsko časopisje tudi s poročili obče javnega, kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in so-cijalnega značaja, da se to časopisje lahko razširi in ukorenini med narodom.
GOSPODARSKA ORGANIZACIJA.
Gospodarsko organizacijo moramo smatrati za temelj in predpogoj dobre stanovske organizacije; zato moramo naša stanovska gospodarska podjetja podpirati z vsemi moralnimi in materiialnimi sredstvi.
VZGOJA STANOVSKEGA NARAŠČAJA.
Vzgoja stanovskega naraščaja naj se nadaljuje v smislu resolucij sprejetih na pokrajinski skupščini v Krškem. Poverjeništvo naj prične izdajati kot prilogo Učiteljskega Tovariša enako >Prosveti« tudi organizacijsko glasilo za stanovski naraščaj.
Preostanek »Učiteljskega sklada« naj se razdeli odsekom za stanovski naraščaj v Mariboru in v Ljubljani, ki položita Pover-jeništvu obračun.
USTANOVITEV PRAVNEGA ZASTOPSTVA ZA UČITELJSTVO.
V	Mariboru in v Ljubljani se ustanovita pravno obrambna odseka Poverjeništva, ki bodeta dajala provno pomoč in nasvete članstvu in bodeta posredovala v takih zadevah pri šolski upravi ln drugih oblastvlh.
V	to svrho se izdela poseben pravilnik.
Šport
S. K. ^Jugoslavija" prvak države v nogometu
Jugoslavija zmaga nad Gradjan-
skim v podaljšani tekmi 3 : 2
(2 : 2 in 1 : 1).
Zagreb, 6. julija. Ob ogromni udeležbi športnega ob* činstva, skoraj iz vseh krajev naše dr* žavc, se jc v nedeljo vršil dramatični boj za nogometno prvenstvo države med beograjsko Jugoslavijo in zagreb* škim Gradjanskim. Lepo igrišče Grad janskega jc nudilo krasno sliko. Veli* kanska tribuna polna elegantnega ob* činstva. Glede «drukanja» najbolj ne« varna vzhodna stran nabasano polna drukarjev za Gradjanskega. Beograj* ski kibici so se vgnezdili na tribuni. Med občinstvom je bilo mnogo navdu* šenja, toda do kakih incidentov ni pri* šlo.
Moštvi sta nastopili v sledeči postavi
Jugoslavija
Nemes, Ivkovič, Petrovič. Načevič, Mahek, Markovič. Djordjevie. Jovano* vič, Luburič, Petkovič, Sekulič.
Gradjanski
Vokaun, Dasovič, Polič, Vragovič, Rupec, Hitrec. Babič, Gotz, Pasinek, Mantler, Pavlekovič.
Jugoslavija je svojo zmago zaslužila predvsem radi tega, ker je bilo njeno moštvo izbalansirana enota. Moštvo je igralo izredno mirno in brez vsake tre* me. Napadalna vrsta je lepo kombini* rala in se odlikovala zlasti s krasnim oddajanjem žoge. Vodja napada Lubu« rič ie izredno inteligenten igralec. Na krilih je vzbujal pozornost Sekulič, to« da tudi Djordjevie ni mnogo zaostajal za njim. V krilski vrsti je srednji kri* lec s svojima dobrima tovarišema po* kazal lepo premišljeno igro. Po nedelj* ski tekmi se brez pretiravanja lahko tr* di, da je desni branilec Jugoslavije, mladi Ivkovič, naš najboljši branilec. Bil je povsod in čistil neverjetne situ* acije; Ostal je vedno zmagovalec, naj* sibo proti posamezniku ali proti celo* kupnemu napadu Gradjanskega. Nje* gov drug Petrovič ga ni dosezal, bil pa je tudi on za Zagrebčane trd oreh. Vra tar Nemes je rešil, mnogokrat z ne* varnimi robinzonadami, kočljive situ* acije.
Gradjanski je zlasti v prvi polovici igral izredno slabo. Vokaun v golu je bil nervozen, zato se je najbrže tudi večkrat tako slabo plasiral. Dasovič, ki je v drugi polovici prešel v napad, je delal napako za napako. Polič pa je bil skoraj nemogoč. Njegovi streli so sla* bi. Poleg tega ni pokazal nobenega srni* sla za plasiranje. V krilski vrsti sta odpovedala Rupec in Vragovič. Za to pa je Hitrec dal iz sebe vse. kar je mogel in je njegova zasluga, da poraz Gradjanskega ni bil večji. V napadu ne zaslužita graje Gotz in Pasinek. Najslabši je bil Babič. Mantler jc bil v obrambi boljši.
Potek' igre
Tekma se prične z napadom Jugo* slavije, ki sc izjalovi. Gradjanski fl« postira, toda žoga gre v out. Napad Jugoslavije si z lepimi kombinacijami napravi pot do gola domačinov. V 6. minuti zabije po strelu Jovanoviča. ki odleti od prečke v polje. Djordjevič prvi gol za Beograjčane, ki nato nada« Ijujejo s svojimi napadi. Obramba Gradjanskega dela zelo slabo, vendar Beograd ne more doseči uspeha. tVi 15. minuti se posreči Gotzu po lepem cen« tru Pavlekoviča izenačiti. Igra posta« ja izredno ostra. Sledijo nevarni napa« di Jugoslavije, toda z veliko požrtvo* valnostjo preprečijo Zagrebčani vsak uspeh.
Tudi v drugi polovici je Jugoslavija začetkoma v premoči. V tretji minuti uide Sekulič, Vokaun teče prepozno iz ŠSola in. že tiči vodilni aol v vratih Za«
grebčanov. Gradjanski se nekaj po« pravlja in v 32. minuti se mu posreči izenačiti. Eno minuto kasneje sodnik ne prizna gola. ki ga je iz of side zabil Gotz. Regularna tekma konča neodlo« čeno z 2 : 2.
Podaljšek igre
V 2 X 15 min. podaljšani tekmi do« seže Petrovič v 3. minuti vodilni gol. Sedaj se vrže skoraj vsa Jugoslavija v obrambo, da obdrži doseženi rezultat. Vse strelja samo v out. S to taktiko, ki bi jo bilo mogoče v drugih tekmah obsojati, ki pa v prvenstvenih tekmah ni neobičajna, se Jugoslaviji tudi res posreči preprečiti, da bi mogli Zagreb* čani izenačiti. Gradjanski sicer ljuto napada, toda ne more doseči uspeha. Zmagala je zasluženo Jugoslavija, ki je brezdvomno igrala lepši nogomet od domačinov.
Sodnik Mazič je bil objektiven.
Pred tekmo je zastopnik kralja, ar* mijski general Matic, izročil ZNP zlat pokal. kraljevo darilo zmagovalcu v lanskih pokalnih tekmah. Publika je ta prizor burno aklamirala.
Olimpia : Ilirija 2 : 0 (0 : 0)
Pri nedeljski revanžni tekmi je Ilirija zo« pet zatajila in je morala poražena zapustiti igrišče v razmreju 2 : 0. Rezultat kaže zo* pet, da ilirijansko moštvo nikakor ni stalno v svoji formi, in da po lopi igri pri prvi tekmi drugi dan navadno popolnoma odpo ve. To se jc zgodilo tudi v nedeljo, dasi moramo takoj uvodoma omeniti, da je Iliri* ja nastopila v nekoliko slabejši postavi, ker je bilo nekaj igralcev blesiranih od sobot* ne tekme. Tako je manjkal v nedeljo Lado in sta v drugi polovici morala radi blesure zapustiti igrišče tudi Dobrlet in Pogačar. Mesto Pogačarja je vstopil Pleš II. in mc* sto Lada je igral Pleš I. od Hermesa.
V	prvem polčasu sta si bili moštvi precej enakovredni. Iliriji se je nudilo sicer precej lepih šans, ki pa sta jih Oman in Dobrlet zastreljala par metrov pred golom. Ilirija ie bila slabša nego v soboto, nasprotno pa jc Olimpia pokazala dosti smotrenejšo igro, vendar pa sc ji v T. polčasu ni posrečilo doseči vodilnega gola.
V	drugi polovici sc jc situacija bistveno i/premenila. Ilirija je popolnoma odpove* dala in jc bila Olimpia skoraj stalno v pre* moči. Najboljši igralci gostov so bili vra* tar, levi branilec in levo krilo. Od Ilirije so bili vsi razen Miklavčiča daleko pod svojo formo. Odrekla sta zlasti Gabe in Kos. Mi* klavčič je ubranil par ostrih strelov v jako lepi formi, tako da je obvaroval Ilirijo pred večjim porazom. Oba gola sta bila popol* noma regularna. Malo pred koncem igre so se v napadu Ilirije izvršile še nekatere iz* premembe. nakar je Ilirija igrala še slabše. Igra je bila v splošnem slaba. Publike je bi« lo malo več nego v soboto. Tekmo je sodil g. Vodišck. ki pa je bil slab in pristranski.
Kompletni Rapad je kot celot* predvedel smiselne j šo in uspešnejšo igro nego posa« PKnmik-i Siguren o slon moštva sta bila kril* ska vrsta in vratar, ki je obrani, da Rapid ni doživel večjega poraza. — Sodil je od« lično g. Planinšek. Nova tribuna je prebila težko preizkušnjo od vročekrvnega števil« nega občinstva. Ostale mariborske tekme: Maribor : Rapid 2 : 4 (rezerve), Maribor : Rapid 5 : 1 (II. naraščaj), Maribor : Rapid 2 : 4 (I. naraščaj).
11.2 sek- 2. \Veibl 3 m zadaj, J. F ranico
(Prim.) 5 m handicapa.
Met kopfa (2 tekm.): 1. Jančig»j (Prim.) 36.66, 2. Franko 27.99. Skok v dalj. (1 tekm.): Jančigaj 538 cul Tek 200 m (3 tekm.): 1. dr. Perpar 23.2 sek, 2. NVeibl 6 m »daj. 3. Franko 20 m handicapa.
Tek 400 m (2 tekm.): 1. Franko (Prim.) 59 sek.. 2. Arhar (Prim.).
DFC. (Praga)
S. K. Lodz
Druge nedeljske nogometne tekme
SUBOTICA: Crickcter (Dunaj) : Bačka prvi dan 2 : 0'.. drugi dan 2 : 2.
DUNAJ: Rapid : Sportklub 2 : 2 (1 : 0), Slovan : ITcrtha 2 : 1 (1 : 0), Floridsdorfer AC. : Rudolfshtigel 1 : 0 (1 : 0).
INNSBRUCK: Innsbnicker Sp. V. : Do« naustadt (Dunaj) 4 : 3 in 2 : 1.
PLZEN: Viktoria (Plzcn) : 2 : 0!
LODZ: Hakoah ("Dunaj) 3 : 0 (1 : 0).
STOCKHOLM: Avstrija : Švedska 4 : 2 (2 : 0). švedska jc postavila skoraj kompletno olimpijsko moštvo, ki je zasedlo Parizu tretje mesto. Švedi so bili v polju boljši in prevladovali posebno v tehniki, ta« ko da ie bila zmaga Avstrijcev v prvi vr* s ti sreča, v drugi pa tudi zasluga. Izborao sta igrala avstrijski vratar Aigner in brani* Iee Ramcr. Tekmo je posetilo 14.000 gledal« cev.
TURIN: F. C. Genova : F. C. Bologna 1:1! Tekma za državno prvenstvo, ki je ostala že kot četrta neodločena. Oba kluba sta igrala dosedaj prvič 90 min. v Bologni. pozneje 90 min. v Genovi, nato 90 min. v Milanu in v nedeljo 120 min. v Turinu, to* rej skupaj 390 minut brez odločitve.
BARCELONA: F. C. Europa : Nationa! Club (Montcvidco) 1 : 0 (1 : 0). Uruguavci so igrali kompletni.
Maribor : Rapid 2 :1
Maribor, 6. julija.
Nedeljska pokalna tekma sc jc končala z zasluženo zmago Maribora, ki se je s tem kvalificiral v finale z ljubljanskim Herme« som za pokal LNP. V 38. min. prve polovi* ee ie prodrl desno krilo Vesnaver in do* segel prvi gol za Maribor, šele koncem dru» ge polovice je izenačil Raphl po levi »ver. j
V prvem polčasu st« prccvccffi ofco mc* ' štvi interesantno enakovredno nizko fcjro. potem sta popustili. V podaljšku 2 X 15 pa je zmagala večja borbenost ln vrtraj« nost Maribora. Gol je p«de! sicer ir upra« vičene enajstmetrovke, ki jo je streljal Vagner v 12. min. podaljška, toda uspeh je bil zaslužen.
Maribor je nastopil v spremenjeni posta* vi v krilski vrsti in obrambi, ki sc je prav dobro obnesla. Obrambni trio je bil rane* Ijiv. Krilska vrsta je predvedia odlično de* fenzivno igro. le preveč je izgubljala krm* takt z napadom ter ga ni zadostno pod* pirala. Vslcd tega ni napad dosegel večjih uspehov.
,,Akademski športni klub Primorje" v Ljubljani
V nedeljo se je vršil izredni občni zbor bivšega S. K. Primorje. na katerem se jc sklenila fuzija z dosedanjim Laskom »Akademski športni klub Primorje® v Ljub« liani. Obojestransko članstvo je pri tem iz« hajalo od misli, da ustvari s fuzijo in z bo* dočo kooperacijo skupnih sil nov, svež in močan klub, ki bo poganjal svoje korenine predvsem v šolski omladint tako ljubljan« skih nižjih kakor višjih učnih zavodov. S tem prirastom sil iz vrst bivšega Laska je Primorje ojačalo predvsrm svojo nogomet* no sckcijo, o kateri se je nadejati, da bo odslej napredovala in da postane v sloven* rkem nogometnem športu odločujoč činitelj Pa tudi druge sekcije bodo s fuzijo prido* bile in še učvrstile pozicijo Primorj«. S fu» zijo dobi tudi ljubljanska univerza moder« no opremljeno športno igrišče, kar bo po» globilo zdravstvene in fizičnokufcime raz« mere njene akademske omladine. Sporazum se je dosegel v največjem prijateljstvu in se je nadejati, da bo nov klub v kratkem v vseh sekcijah postal eden reprerentantov slovenskega športa kvalitativno i kvanti* tatlvno.
Novi ASK Primorje si je včeraj izbral sledeči upravni odbor:
Častno predsednictvo: ga. Milena dr. Žer* javova. rektor univerze g. Hinterlechner, Avgust Prarrotnik.
Predsednik: dr. J. Birsa. 1. podpredsednik geom. Černc, II. podpredsednik: dr. D. Ko* šiša. I. tajnik: VI. Saksida. II. tajnik: Pust Mirko, I. hlagajnik: L. Zaje. II. blagajnik: L. Slamič. gospodar: A. Bašin. Odborniki: dr. Zalokar, A. Ludvik, Kump Gvido. Gre* goric. Savo Sancin.
Načelnik nogometne sekcije: N. Buljevič, načelnik lahkoatletske sekcije: D. Sancin. načelnik plavalne sekcije: Obereigncr. na« čelnik kolesarske sekcije: Fr. Brumat. na« čelnik zimskosportne sekcije: prof. Jesen* ko, načelnik težkoatletične sekcije: Fink, načclnica bazenske sekcije: Jsnčigai Vika.
Revizijonalni odbor: predsednik dr. Ki« drič, odbornika: gg. Rajgelj in J. Košenina.
Razsodišče: Predsednik: prof. dr. Pretnar, odborniki: dr. Bajič, dr. Lučovnik, dr. Slo d« njak, inž. Sajovic.
Med drugimi nalogami bo ASK Primorje poizkušalo poglobiti športno misel teT ji vliti moderno, duhovno vsebino. Radi tega se ne bo omejil na zunanji tehnični trening in na zunanje tehnične uspehe svojega član« stva, marveč bo polaga! kar največjo pažnjo notranji športni izpopolnitvi v duhu moder« nega. angleškega in amerikanskega športne« ga pojmovanja.
S to pomembno fuzijo stop« ljubljanski in slovenski šport v pomlajeni in pogloHje« ni obliki na plan in se je nadejati, da bo bistveno pripomogel k toli potrebni tehnič* ni, kvalitativni in notranji, duhovni rege« neraciji slovenske omladine.
Lahkoatietski miting v Ljubljani
Izbirna moške lahkoatletske tekme LLAP. za petdržavni lahkoatietski miting na Dunaju.
V nedeljo o jc nadaljeval izbirni lihko« Regularna tekma se je lcooč«i» r 1 : 1. j »tfetoki miting, ld je kakor prvi dan, o ka«
terem smo že poročali, izpadel jako kjavr* no za našo laljkoatletiko. Udeležila je bila zopet tako majhna, da je priporočati pod« savezu, naj v bodoče ali opusti izbirne mi« tinge sploh, ali pa nominira startujoče atle* te, ki so po pravilnikih obvezani da stsrtajo. Rezultati so sledeči:
Skok v višino (1 tekmovalec): Lukašček (S. K. Celje) 152 cm (11. junija t. 1. je ime* novani žc preskočil 180 cm, kar jc v prime* ru s tem skokom neverjetno). Stil skoka lep. a še nepopolen.
Met diska (5 tekm.V: 1. Slamič H. (Prim.) 31.25, 2. 2abkar (S. K. Celje) 29.24, 3. Er* man (Prim.) 27.73. Tek 100 m (3 tekm ): 1 dr. Pcrpar (Prim.)
Gostovanje čeških atletinj v Ljubljani
Češkoslovaške hazenašice in atletinje, kj potujejo po Jugoslaviji, bodo tekmovale v Ljubljani v soboto in nedeljo, 11. in 12. t. m. V soboto bo lahkoatietski miting, na katerem bodo poleg čeških in jugosloven« skih atletinj nastopili tudi prvak ČSR. Vy« koupil. ter naša rekorderja dr. Perper in Valtrič, ki bodo merili svoje moči v tekih na 100 in 200 m. tako da bosta ti točki senzacija za Jugoslavijo in tudi za Ceškoslo* vaško.
V nedeljo sc vrši nogometna tekma med dvema ljubljanskima kombiniranima timo* ma, nato pa reprezentančna bazenska tek« ma Praga:Ljubljana. V pavzah se vršita sta« feta 4 X 60 m za dame in dvoboj med če« škoslovaškim prvakom Vvkoupilom in ju« goslovenskim prvakom Valtričem v teku na 400 m.
Tekme se vrše obakrat na igrišču Hfrfje in to ob vsakem vremenu.
Razvrstitev pokalnih tekem
Razvrstitev I. kola letožnjih tekem m. kraljevi pokal je nastopna: Zagreb : Ljubljana v Ljubljani; Beograd : Osijek v Osijeku: Split : Sarajevo v Splitu: Subotica je r prvem kolu proeta t— Na naslov Bratovske sklad niče. Po Trbovljah krožijo govorice, da namerava Bratovska skiadnica namestiti v novi bolni« ci. ki jo bodo otvorili v jeseni, usmiljene se« tre nune iz Ljubljane. Proti temu je najod« ločnejšo delavstvo, ker ve, kako je bilo v stari bolnici, ko je bila še nora in so bile sestre tu in so bile razmere še vse drugačne kakor sedaj, ko se vse modernizira m rr! več na površju klerikalni režim. Ker je tio. rej delavstvo popolnoma zadovoljno z na«
Hazena Praga : Beograd. Nedeljska ha« ženska tekma med reprezentancama Pragf in Beograda ie končala z zmago Prage s 9 : 6 (6 : 5).
Klub kolesarjev tn motociklistov Ilirija v Ljubljani jo priredS v nedeljo handicap« dirko na progi Ljubljana*Trži6 (40 km). Re« zultati: 1. Podboj Ivan (10 min. predujma) vozni čas 1:25:30. 2. Šolar Josip (mal) vozni čas 1:16:29, 3. Prah Vilko (3 mm. predujma 1 1:19:30, 4. Bar Vinko (3 min. predujms) 1:19:45. Startalo je 12 dirkačev, 2 sta rad: defektov med dirko odstopila.
Celjska kolesarsko druitvo ie priredilo v nedeljo tekmo iz Celja do Frankolovega in nazaj. Prevoziti je trebalo skupno 27 ki« lom etrov. Vožnja je pričela točno ob de« vetih dopoldne, je šla do cerkve r Franko« lovem in potem nazaj do »tarta. Prvi je pri« šel na cilj Ferdo Stegu v 46:15. Zanimivo je. da je bil njegov mlajši brat zadnji med tekmeci, ki so se vrnili na start.
Službene objave LNP.
Z ozirom na dopis Stetrischer Fussbafl« Verband, Gradec, z dne 25. VI. 1925. se odkloni reprezentančna tekma Ljubljana :
Gradec.
Dopis LHP. z dne 19. VI. 1025. v katerem sporoča svoj odbor, se vzame na znanje.
Sporoča in obvešča sc vgc klube LNP. da se bo vršila redna glavna skupščina LNP dne 9. avgusta fc 1. Kraj ln čas se objavita pozneje.
Z ozirom na dopis .TNS, it. 516'25 z dr>* 29. VI. t. 1. «e opozarja klube LNP. da iz-vtšc točno m v polni meri vs® obveze na« pram angažiranim (gostujočim) klubom.
Z ozirom na sodniško poročilo g. Huaa z dne 2. t. m. se bi. pozivajo k zaslišanju sledeči gg. sodniki: Hus, Možina in Strnad, nadalje gg. Vodišek V.. Logar. Oman in G. Zupančič (člani S. K. Ilirije) v sredo dne 8. t. m. ob 20.30 v sobo Športne zveze, Narodni dom.
Opozarja se vse klube LNP. da je odslei službeno glasilo .TNS zagrebški dnevnik «Novosti» in ne več cJutarnji list«.
Iz LNP. (Službeno). Vsled dopusta tai< nika g. Kureta vodi tozadevne pošlo odbor« nik g. Lado Zaje.
Službeno iz LHP. Danes ob pol 7. zve« čer zadnji trening. Pozivam vse igralke, da se ga sigurno udeleže. Javiti se morajo vse one, ki so bile klicane k zadnjim trenln« gom. Istočasno so fotografira družina, ki nastopi proti Čehinjam. Opremo naj pri« neso igralke S. K. Dirije in sicer 7 zelenih kril in 7 belih bluz. Za opremo za rezerve se naproša T. K. D. Arena in sicer bele bluze ter črna krila. — Tehnični referent
ASK. Primorje (nogometna sekcija) Sestanek vseh nogometašev se vrši danes v torek ob 17. na igrišču. Vljudno se vabijo gg. dr. Košiša, BedjanrC, Bašm, da se sc« stanka sigurno udeleže. — Načelnik.
Iz Zbora nogometnih sodnikov (Služ' beno): Pa nalogu upravnega odbora Zbora nogometnih sodnikov JNS v Zagrebu skli« cujcva izredno skupščino sekcije Ljubljana dne 12. t. m. ob 10. v kavarni -Emona« (damski salon) z dnevnim redom: a) spor v sekciji in b) eventualije. Dvigne se od no« vega odbora izrečeni začasni suspens sodni* kov gg. Betetta, Vodiška in Kramaršiča. Za zbor: Hus s. r., Kramaršič s. r.
Gg. upravnega odbora ASK. Primorja. Danes zvečer v vogalni sobi restavracije Zvezda seja upravnega odbora. Prisotnost gg. odbornikov nujna. Dnevni red: čitanjc zapisnika občnega zbora ASK. Primorja. razgovor o razvrstitvi dela v sekcijah, volil tev izvršnega odbora. Začetek ob 21.
VO
f asa in prezimovanje živine preko carinske meje
Predpisi za živino, ki se žene na pašo ali na prezimovanje v kraje čez carinsko mejo, so naslednji: Živinorejci, ki hočejo gnati živino čez carinsko mejo na pašo ali za prezimovanje, se morajo obrniti s prošnjo na najbližjo carinarnico. Prošnji je treba priložiti: a) dva podpisana enaka seznama živine, v katerih se morajo označiti vrsta in pasma živine, število glav, spol, starost, barva in eventualno breiost; b) izpričevalo živinozdravnika; c) jamstvo za izvozno carino.
V prošnji se mora točno navesti, kam se bo živina gnala. Jamstvo mora biti podpisano od dveh imovitih prebivalcev živinorejcev naše kraljevine. Poleg tega sprejemajo carinarnice tudi osebno jamstvo posestnika živine in vrednostne papirje po borznem kurzu ter garant-na pisma domačih denarnih zavodov, pooblaščenih za izdavanje deviz, in slednjič še hranilne knjižice teh zavodov.
Osebno jamstvo in jamstvo dveh imovitih živinorejcev mora biti potrjeno od občinskega oblastva z označbo, da imajo oni, ki jamčijo, v občini posestvo v vrednosti zneska, za katerega jamčijo.
Na podlagi vložene prošnje in prilog izvršijo carinarnice izvozno eksuedicijo na povratek po malem beležniku.
Posestnik dobi v roke duplikat male priznanice, v kateri je navedeno število vloženega zapisnika in število živino-zdravniškega izpričevala ter en seznam živine. Vse drugo zadrži carinarnica.
Prehod živine čez carinsko mejo se vrši pod nadzorstvom organov, ki čuvajo carinsko mejo. Ce se vrši prehod živine pri carinarnici, potem vrši kontrolo carinarnica sama.
Pri prehodu živine, ki se donusti na podlagi carinskih dokumentov, mora biti navzoč tudi živinozdravnik, če ni že prej izdal posestniku pismenega dovoljenja. Organi potrdijo na priznanici prehod živine ter vrnejo priznanico spremljevalcu živine. Najdalii rok za povratek živine ie do-
ločen na devet mesecev. Povratek živine se mora vršiti v rajonu carinarnice, pri kateri se je vršil prehod. Pri povrat ku živine odda spremljevalec kontrolnim organom priznanico in seznam živine kakor tudi izpričevalo živinozdravnika one države, kjer se je živina pasla. Ako ie med tem časom kaka žival penila, mora biti to potrjeno od tuiega oblastva. Pri povratku mora biti pričujoč tudi naš živinozdravnik. Ako ie vse to v redu, obmejni organi potrdijo na priznanici najdeno stanje in vrnejo dokumente pristojni carinarnici, katera vrne garancijo onemu, ki jo ie položil.
Ako se je živina za časa paše ali pre-zimovania pomnožila, se mora to pri vrnitvi javiti kontrolnim organom. Prav-tako se moraio prijaviti tudi vsi živalski proizvodi Kontrolni organi sestavijo na podlagi priiave spis prirastka in nroizvodov ter sra pošljejo carinarnici Kot prirastek živine se smatraio. teleta, kozliči. iagnieta in žrebeta. Vse to je prosto carine samo če ie bilo v svoje-časno vloženem seznamu omenieno. da so živali breje. Toda to se ne nanaša na kozliče in jagnjeta, kajti za dmbnico se zahteva da se breiost navede v seznamu. le če ie mogoče to ugotoviti pri samem oosriedu na žival V vsakem primeru Pa mora prirastek oriti skupaj z drugo živino in mora tudi odgovarjati številu c:lav žen^k^ga snnla
Za prost uvoz živalskih nroizvodov ie določena gotova množina za vrsto živali in za vrsto proizvoda. Ta se lahko uvaža tudi med časom, ko se nahaja živina še na paš: nli na nrezimo-—:,i.
Evidenco o uvozu teh proizvodov vodi carinarnica. Ako se ne nahaja v kraiu. kier se živina prežene, niti carinarnica niti finančna kontrola, tedai mora stranka organom, k? nadzoruieio orehod, plačati dnevnico in notne stroške. Vsakdo, ki spremHa živino nr> ^nšo mora imeti dovolienie za orehnd čez mejo.
Za živinoreice obmemih držav, ki ženejo svojo živino na Pašo čaz mejo v našo državo, veljajo te dolnčbe le tedai. če tuja država r>- stavi našim živinorei-cem še posebnih zahtev.
prehod svoje živine še pred objavljenjem tega predpisa, jih sedaj lahko zamenjajo z zgoraj navedenimi (C Br. 29398 od 20. junija 1925).
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (o. julija.) Pšenica: baška, nova, 5 vagonov 307.50; baška, nova, za avgust, 25 vagonov 310; za avgust - september, 30 vagonov 310; za september - oktober, 10 vagonov 315. Tur-ščica: baška, 5 vagonov 175. Moka: «2», 1 vagon 520. Tendenca nespremenjena.
= Za stabilizacijo dinarja. Beograjski »Privredni Pregled« doznava, da ie finančno ministrstvo sklenilo doseči stabilizacijo dinarja na 9 švicarskih santimov. Kako bo to mogoče doseči, je nedvomno problematično
= Popuščanje indeksa cen na debelo v Jugoslaviji. Indeksna številka cen n3 debelo, ki jo izračunava cPrivredni Pregled«, beleži za junij oslabljenje na 1*42 (v maju 1933). Totalni indeks je torej padel za 112 točk. odnosno za 6 odst Padec zaznamuje vse skupine razen živine, ki se je podražila.
== Vinska razstava v ŠibenTk« V Šibeni-ku se vrši od 26. julija do 26. avgusta 1925. vinska razstava, kot del Jadranske razstave v Splitu.
— Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. julija t. 1. pri odele-niu za mornarico v Zemunu glede dobave 20.000 kg pralnega mila. — Dne 27. julija t. 1. pri <5'rekcHi državnih železnic v Sarajevu glede dobave stekla. — Dne 30. julija t. I. pri smodnišnici v Kamniku glede dobave dvanajst hrastovih čebrov: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega stekla: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv ter glede dobave raznega drobnega materi-jala (špage, usnia, sukanca, vrvi, cev! itd.) pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave papirja. — Predmetni oglas! z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske !n obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
= Povečanje pasivnost? poljske trgovln-cV"	po statističnih podatkih pasiv-
nost poljske trgovinske bilance Izza februarja t. L stalno narašča. V aprilu je Poljska uvozila za 182.73 milijonov riatov blaga, a izvozila le za 89.60 mBffcma zlatov. Pasivnost znaša torej v tem mesecu 93.13 milijona zlatov napram 69.68 milijona v marcu, 48.07 milijona v februarju in 65.10 milijona zlatov v januarju.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe In v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 63—0, Vojna škoda 235—0, Celjska posojilnica (220). Ljubljanska kreditna 225—265, Mer-kantiina 101—105, Praštediona 800—S06, Slavenska 68—0, Kreditni zavod 175—1S5, Strojne 0—134, Vevče 100—110, Stavbna družba 265—280, zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 414% kom. zadolžni-ce Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: zaboji za slive 22lA, fco nakl. postaja Slov. 0—3.50; zaboji za slive 25, fco nakl. postaja Slov 0—7.50, zaboji za slive 30, fco nakl. postaja Slov. 0—11; zaboji za slive 33, fco nakladalna postaja Slov. 0—11.50; oglje bukovo, Ia, fco meja 0—96 bukova drva, 1 m dolžine lanska sečnja, fco Skoplje 75 vagonov (30); poljski pridelki- pšenica Hard\vinter II., fco Postojna trans. 0—410, turščica sremska, fco nakl postaja 0—180; oves Ia, stari, fco Ljubljana 325—0, novi par. Ljubljana 250—0. Ekseku-tivna prodaja: 200 delnic Ljubljanske kreditne 235—260 (235).
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Promet vobče majhen, tečaji brez znatnejših sprememb. Od državnih papirjev se je trgovala Vojna škoda per kasa po 240—243. Za ultimo t. m. se je iskala po 242, dočim biaga ni bilo pod 246. 7% posojilo se je trgovalo po 65.— Dinar je zjutraj beležil v Curihu 8.975. V Zagrebu se je poslovalo po pariteti in so tečaji deviz nekoliko poskočili. Italija se je začela trgovati Po 208 in je zaradi močnega povpraševanja poskočila na 218. Intervencije ni bilo. Skupni promet je znašal 8.5 milijona Dm. Notirale so devize: Amsterdam 2310— 2340, Dunaj 802.5—814.5, Berlin 1362.5— 1377-5, Italija izplačilo 217—220. London izplačilo 277—280, Newyork ček 56.84— 57.64, Pariz 276^-281.5, Praga 169.45— 171.85, Švica 1112.5—1122.5; valute: dolar 56.1—56.9, šilingi 809—821; efekti: bančni: Trgo 8—9, Hrvatska 30—35, Es-komptna 103—103.5, Poljodjelska 16—17,
Kreditna Zagreb 104—10S, Hipo 56—57, Ju-
go 98—100, Ljubljanska kreditna 235—25S Obrtna 60—62, Praštediona 800—8u5, Sla-vemska 69—70, Srpska 130—131. Narodna 3400—3500; industrijski: Eksploatac.ia 2S— 29, Dubrovačka 530—540, Šečerana 470— 475, Slavonija 39.5—40.5. Trbovlje 320—325, Vagon Osijek 90—95, Vevče 100—0; državni; 7% posojilo 65, agrarne 35—0, Vojna škoda 240—244.
BEOGRAD. Danes so bile vse devize na nivoju od petka razen Italije, k! je močno poskočila, in Newyorka ki istotako beleži majhen skok. Promet je bil minimalen zbog velike rezerviranosti kupcev. Narodna banka ie intervenirala z manjšimi količinami. Proti zaključku borze položaj nesp/emenjen Notirale so devize: Dunaj 809—810, Berlin 1.364—1369, Italija 216—217, London 27S5 —278.75, Newyork 57.3-5735, Pariz 275— 277, Praga 169.5—170, Švica 1113—1115.
CURIH. Beograd 9, Newyork 515.60, London 25 055, Pariz 24.60, Milan 19.25, Praga 15.275, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.375, Sofija 3.725, Dunaj 72.55.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.50, Zivnostenska 315, Assicurazionl Generali 14160, Riunione Adriatica A 4430, Riunione Adriatica B 4430, Cosulich 354, Dalmazia 349, Libera 556, Lloyd 5750, Oze-ania 188, Tripcovich 475, Dalmazia cement 635, Split cement 482. Krka 410; devize: Beograd 46.50 — 47, Dunaj 385 — 395, Praga 70 — 80, London 128.25 — 129, Ne\v-york 26.35 — 26.55, Curih 515 — 530; valute: dinarji 46 — 46.75, 20 zlatih frankov 109 — 112, zlata lira 547.48. — Popoldne je v prostem prometu funt šterling nenadoma zopet narastel na 131 — 131.50. Za jutri pričakujejo nadaljnega porasta.
DUNAJ. Beograd 12.345 — 12-385, Berlin 168 75 — 169.35, Budimpešta 99.58—99.98, Bukarešta 32525 — 3.2725, London 34.48 do 34.58, MIlan 26.64 — 26.76, Ne\vyork 709.35 — 711.85, Pariz 33 72 — 33.88, Praga 21.025 — 21.105, Varšava 135.75—136.25, Sofija 5.02 — 5.16, Curih 137.65 — 138.15; dinarji 12.32 — 12.38.
BERLIN Beograd 7.29, Dunaj 59.057, MIlan 15.71. Curih' 81.38.
LONDON. (Ob 11.15). BeogTad 279, Italija 130, Newyork 4*6.125, Švica 25.05.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «Jufra» Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk <rNarodne tiskarnea v Ljubljani
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10--^
Šivilja
se priporoča cenj. damam za izdelavo oblek od Sij Din in moških srajc od 10 Din naprej. — Vattova nI. 1, Kolonija, Maribor.
13042
Klavirska delavnica in zaloga.
Poseben oddelek Z3 popravila klavirjev in harmonijev, v katerem se točno in poceni ugotavljajo Ugla-Sevanje in popravila za Glasbeno Matico in Kon-servatorij, se izvršujejo od moje tvrdke. Izdelovalec klavirjev Warbinek. Hil-šerjeva ulica 5. 13648
{dobe}
čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na Pru-lah (pri mostu) pri g. A. Brajerju.	13S12
Prodajalko
£možno primerne kavcije, se sprejme za vodstvo po-družnice. Ponudbe na upr. -Jutra* pod značko Podružnica 7692».	15564
Mesarskega vajenca
15—16 let starega, i g C e Ludvik Demšar, mesar na Rakeku — kamor se naj poSljejo ponudbe 15663
Oskrbnik
skrben, poročen, se sprejme na manjše posestvo. — Jštanovajijo takoj na razpolago, ostalo po dogovora. Jos. Eršič. zas. uradnik, čret, p. Store. 15676
Postrežnica
se išče takoj, za ves dan. Naslov je pustiti v upravi -Jutra* pod -T. N. 7748».
1565f
Služkinja
poštena — za kuhanje in opravljanje hišnih del, se sprejme takoj pri učiteljski družini s 41etnini otrokom v prijaznem kraju na deželi. Ponudbe pod značko -B. 38» na upravo -Jutra*.
15636
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme ob .astni oskrbi v manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe ped -Ljubljana 12». 15-536
Žeiezninar
perfekten v slov. in nemški korespondenci, se takoj sprejme. Ponudbe pod <Z navedbo plače* na upr. -Jutra».	15527
Pekovskega vaienca
is dobre hiše. sprejme takoj pod ugodnimi poroji, z vso oskrbo, Matija Sene-kar. pek. mojster, Slatina-Eadenci.	15514
Kontoristinjo
samostojno moč, sprejme Ivan Lapajne, tov. kem. izdelkov, Novi Vodmat.
15704
Išče se za takoj
gospod, ki razpolaga s pisalnim strojem, da bi vsak dan po eno uro odpravljal mojo korespondenco. Drugo po dogovoru. Ponudbe na upr. .-Jutra» pod šifro -Koresnondenca 7753».
15646
Plačilna natakarica
starejša, zmožna položiti kavcijo, se sprejme v gostilni -Leon* v Kolodvorski ulici 29.
Brivski pomočnik
polnoleten, se sprejme
Ljubljani. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro -Brivec 7672».	15518
Učenec
i potrebno šolsko izobraz. bo. za špecerijsko trgovino v Ljubljani, se sprejme takoj. Naslov pove uprava cjutra».	15484
Mizarski pomočnik
kateri bi se izučil parke-tarstva in vajenec. 5® »prejmeta. Ferdo Primožič, mizar in parketar, Trnovski pristan 4.	15403
Zastopnika
U Slovenijo, i 8 8 e vejja tvTdka tehnične stroke. — Dobro vpeljani, marljivi in pošteni gospodje, lahko tudi mlajši, naj se po možnosti osebno predstavijo 9. julija med 9. in 10. uro ravnateljstvu veleaejma.
unt
Učenec
se sprejme v manufakturno trgovino Franjo Majer v Mariboru.	15349
Deklico
pridno in pošteno, se sprejme kot u S e n k o v boljšo trgovino i meš. blagom na deželi. Naslov pove uprava -Jutra*.	J5S74
Blagajničarka
ki bi pomagala tudi v trgovini. išče mesta Naslov v upravi «Jutra». 15294
Deklica
ki opravlja vsa dela in zna tudi knhati. išče mest3 pri raajši družini. Naslov v upravi <Jutra». 1560(1
Slaščičar
mlad. želi prememu dosedanje mesto. — Cenjene ponudbe na tipravo -Jutra* pod šifro -št. 1052/7725».
15598
Gospodična
veSča vsega šivanja, vezenja in likanja, išče službe pri boljši družini izven Ljubljano. Gre tudi k 1—2 otrokoma. Cenjene ponudbe na upr. -Jutra* pod značko «Pridna in poštena 7777».	15692
Bele filc klobuke
v bogati izbiri priporoča M Jeglič, modistinja v Slomškovi ulici Stev 27 14961
Malinovec
pristen in naraven, z najboljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nndi lekarna
dr. O. Plccoll
v Ljubljani	£23
Kočijaž
25 let star. z večletno prakso, samski, pošten, zanesljiv in trezen, išče primernega mesta. Naslov v opravi -Jutra* v Mariboru pod šifro <Zanesljiv». 13638
Najnovejša dirkalna dvoko-iesa «Frera». lahka, luksus,
so došla. Motorji po znižanih cenah.
« Tribuna® F. B. L.
Ljubljana, Karlovška c. 4.
246
Boljše dekle
pošteno, ki zr.a šivati in je vajeno tudi drugega gospodinjstva, išče službe pri boljši manjši družini ali v gostilni — najraje na deželi. Naslov pove unr. -Jutra*.	15678
Državna uradnica
išče v svrho zboljšanja
gmotnega stanja, službo za popoldanske ure. Ponudbe pod »Uradnica« na podružnico -Jutra* v Mariboru.
15681
Kot učenec
osemrazr. osnovno šolsko izobrazbo, želi vstopiti v dobro idočo večjo mehanično delavnico v mestu. Naslov pove uprava -Jutra* 15670
Pietilni stroj
št. 10/38, se jako ugodno proda. Naslov pove uprava -Jutra».	15545
OSčejo)
Oskrbnik
poročen, ki dobro razume poljedelstvo in živinorejo, išče službe. Franjo Cehnar, Spičnik 34. pošta Gor. Sv. Kungota.	15687
Pisarniška inoč
s trgovsko prakso, vešča slovenskega, srbohrvatskega m nemškega jezika, ieli mesu kot skladiščnik aU kaj sličnega. Ponudbe na upravo -Jutra* pod značko •Zanesljiv 7611». 1542«
Vdova
stara 32 let, vestna in zmožna vsega gospodarskega dela. perfektna šivilja in izvrstna kuharica, želi premeaiti službo gospodinje k starejšemu gospodu ali majhni obitelji. Kariov t upravi «Jatn>.
Prodajalka
trgovsko naubražena, srednje starosti, dobra moč. zmožna zastopati šefa. želi mesta v kakem trgu ali blizu železnice. — Cenjene ponudbe pod značko .Zanesljiva 7762» na upravo «Jntra».	15677
Gozdar
in zapr. lovski J u v a j, srednje starosti, samski, pošten in trezen, z vefiletno prakso, vajen tudi vseh manipulacij, vešč nemškega in italijanskega jezika, želi mesta takoj. Gre tudi v Srbijo ali Bosno. — Ponudbe na upravo cjntra* pod značko -Marljiv 801».
15706
Vreče
od moko za 100 kg ter balne vreče za oglje, ua-prodaj. Pismene ponudbe pod šifro «Vreče» na upr. «Jutra».	15328
Čevlje
po čudovito nizki ceni prodaja doma in po sejmih Travnik Franc, čevljarstvo
v Trebnjem. Moške in žensko boks čevlje od 175 do 212*50 Din, močne delavne čevlje po 200 Din. Prodaja tudi sandale iz finega boksa t močnimi podplati ter zanesljivo domačega izdelka. Naročila se točno in solidno izvršujejo Trgovcem še popust. — Kdor le želi dobro in poceni obuti, naj si zalogo ogleda. — Istotam se sprejme vajenec.	15517
Po nizki ceni
prodam, daljnogled znamke «Zeiss>, dobro ohranjeno sedlo, voz zanrav-ljivček, malo diro, novo okno 110 X 160 tet par polken za nova okna. — Naslov pove uprava .Jutra* pod značko -Poceni 250*.
15501
Kuhinjska kredenca
še močna, se proda. Naslov pove upr. -Jutra*. 15674
Vrtno tito
pripravno za na trg. po ugodni ceni prodam. — Naslov pove uprava -Jutra*
15653
Smrekove škorje in stavbnega lesa
imam več vagonov na razpolago Ponudbe pod šifro cStavbna zaloga* na upravo -Jutra*.	15364
Sezijske tečaje
za one dame, katere se radi pomanjkanja časa ne morejo udeleževati rednih sezijskih tečajev, otvorim dne 10. t. m. Pri teh tečajih se lahko plačuje honorar dnevno, da se nudi obisk tudi manj premočnim — Konc. učni zavod za izdelovanje damskih klobukov A. Vivod - Mozetič r Ljubljani, Pred Škofijo 21, n. nadstr.	15624
Žaga s posestvom
Radi bolezni prodam lepo hišo z elektr. napeljavo, vodovodom, gosp. poslopji in žago — napravi se lahko tudi mlin — 28 ha zemlje (od toga 11 ha lepega gozda), ves poljski inventar. 4 krave ia dva konja. Vse ob okr. cesti, 20 minut od trga in kolodvora. Cena 400.000 Din. Naslov pove uprava -Jutra* 15623
15 ton	fižola
kupi Zivolic,	Gosposvctska
cesta 5/II. —	Plača se po
kakovosti.	15686
Fižol vseh vrst
suhe gobe, repno seme, kumna. mrav-fjinčna jajca in druge pridelke, kupuje Severft Komp. v Ljubljani. — Cene sporočamo na zahtevo. 14951
Absolventinja
abiturijentskega tečaja, ko-reipondentinja v slov., nem-ik«a in i tal. jeziku, knji-govodkinja. išče primernega zaposlenja v večjem podjetju. — Cenjene ponudbe pod značko «Za-n«ljivj> u	<Jotra».
18899
Smrekovo lubje
(čreslo) zmleto in v kosih, več vagonov naprodaj. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na upr. -Jutra* pod šifro -Zdravo blago«.
15543
Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 15693
Kočijo
lahko, dobro ohranjeno, za enega ali dva konja, kupim Naslov nove uprava -Jutra*
15662
Kdor želi
kupiti lepo vilo v Ljubljani za 175.000 Din, imeti udobno stanovanje z vrtom ter uživati sveži zrak. naravo in mir, naj se čimprej zglasi. Naslov v upr. «Jutra».	15595
Družinsko hišo
z vrtom, prodam takoj po ugodni ceni. Naslov pove uprava «Jutra». 15502
Opremljena soba
lep«, s posebnim vhodom in vporabo kopalnice, sredini mesta, se odda 15. julijem solidnemu gospodo. Oglasiti se je od 11. do 13. ure. — Zeni Jelašič. Tavčarjeva fSod-na) ulica l/H.	15459
Dve prazni sobi
s kopalnico, ali kompletno majhno stanovanje, se išče v centru mesta v novi ali Btari hiši. proti najboljšemu plačilu. Ponudbe pod značko <Samec» na upravo «Jutra».	15299
Veletržec
išče manjše kompletno stanovanje za ureditev samskega doma. Centrum mesta in stalnost pogoj — Event. se da odškodnina ali plača za delj č:sa naprej. Ponadbe z opisom lege stanovanja in označbo najemnine pod šifro -Veletržec* na upravo -Jutra*.
15270
Samostojna dama
išče sobo. če mogoč« g posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo. Plača do 300 Din. Podnevi odsotna. — Naslov v restavraciji -Kolodvor*.	15687
Hiša v Laškem
v trgu, enonadstropna, pripravna za obrtnika ali vpokojenca. se takoj proda za 48.000 Din. — Ponudbe pod značko -Letovišče* na upravo -Jutra*. 14864
Dvonadstropno hišo
v Mariboru — stanovanj«, vrt, elektrika in vodovod, prodam. Naslov pove npr. -Jutra, v Mariboru. 15C39
Tovarna olja
v najboljšem obratu, na prometnem kraju ob dri.
cesti, se ugodno proda. — Naslov pove Henrik Hetil, Lajtersberg, pošta Pesnica pri Mariboru.	15641
Akademik
želi čez počitnice poučevati dijake višje in nižje gimnazije v latinščini matematiki. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko -Akademik 7750». 15650
Omara za led
(Eiskasten) in ve! sobn« oprave naprodaj. Ogleda i« v mlekarni v Sp. Šiški, Kolodvorska cwta it. 181.
15671
Damsko kolo
solidno, se proda aa 1TW Din. Ponudbe na upravo -Jutra* pod oaiko »Damsko fa>k».	letet
Christofov učni zavod v Ljubljani
najstarejša in najbolje obiskovana. državno konccsi-jonirana zasebna šola za stenografijo in strojepisje vpisuje za šolsko leto 1925-1926 vsak dan na Domobranski cesti št. 7. Kore-spondenčno pismo. Debata. Desetprstni sistem. Priprava za učiteljski izpit ii stenografije in strojepisja. Veliko pisalnih strojev rasnih sestav. Vpisnina 10 Din mesečna šolnina 120 Din. — Zavod preskrbuje absolventom službe. Dnevni in večerni tečaji.
Vlsokošolec
sprejme čez počitnice
inštnzkcije i> matematike, fizike, slovenščine in ev. Iz dragih predmetov. Honorar po dogovoru — tndi hrana ali stanovanje. — Ponadbe na upravo -Jutra* pod -Inštruktor 7767».
15707
Krasno posestvo
7 oralov, se da v najem na griču Gornja Polskava. Ponudbe na upravo -Jutra* v Mariboru pod -Zdravje*.
15643
Opremljena soba
s posebnim vhodom. ▼ sredini mesta, »e takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi -Jutra*. 15619
Stanovanje
3 sob s kuhinjo In pritikli-nirai, elektr. razsvetljavo, odstopim takoj proti nagradi in nizki najemnini. Pismene ponudbe na upr. -Jutra* pod značko -Mirna stranka 10».	15669
Na stanovanje
in dobro hrano v sredini mesta se takoj sprejmeta S gospoda ali gospodični. — Istotam se proda skoro nov modem žaket in telovnik. Naslov pove ui -Jutra«.
Dve dijakinji
dobita stanovanje in prvovrstno hrano pri ge. Adeli Levičnik, vdovi profesorja v Mariboru, Gosposka ut. št. 56 — blizu gimnazije.
15640
Soba s štedilnikom
opremljena, priprosta, zelo snažna, se odda najraje 2 gospodičnama. Naslov V upravi -Jutra«.	15673
m
Zl
Tone!
Pisma nisem prejela Prosim potrpljenja. — Pozdravljena, moja sreča. — Neznanka.
15682
Na hrano
ln stanovanje
se sprejme gospod k družini. Naslov pove uprava -Jutra..	15684
Soba
brez posebnega vhoda, s« odda gospodični. Naslov v opravi -Jutra.. 15697
Majhno sobico
oddam onemu, ki odkupi Ix>hištvo. Najemnina za 3 mesece plačana. Naslov v upravi -Jutra..	15705
V najem vzamem
gostilno, restavracijo ali lavarno, proti kavciji. — Ponudbe na upravo -Jutra* pod šifro -Gostilna 1000».
15672
Dobro plačam lokal
prometnem kraju v sredini mesta. Ponudbe na upravo -Jutra* pod značko -Loka! 7778».	1568S
i upr, 15678
Prazno sobo
s separatnim vhodom. Iščem v bližini kavarne Evropa. Naslov pove uprava -Jutra* 15691
Priprosto sobo
event. s kuhinjo, išče za takoj zakonski par brez otrok. Naslov pove uprava -Jutra*.	15644
Soba
z električno razsvetljavo, se takoj odda v Gosposki ulici 10,1.	15645
V oskrbo
domačo, dobro in prijazno, se sprejme boljši starejši gospod v Tavčarjevi ulici št. 4/n. Istotam se proda omara za obleko, 2 fotelja, dvodelna karnisa in 2 mizi 13660
Družabnika
z_ 200.000—800.000 Din kapitala, išče za takoj plc-tarska tovarna. Podjetje je zelo rentabilno. Ponudbo na naslov: »Pletarska tovarna*, Jagodina, " Srbija.
15629
Dobre obresti
ali stanovanje, hrano in vso postrežbo dobi kdor posodi 60.000—80.000 Din trgovsko-obrtnemu podjetju blizu Toplic. Ponudbe na npravo -Jutra, pod značko -Obresti 7692..	15559
Ljubi, ljubi Tom!
Nisem doma. — Naslov itak veš. Poročilo sprejela. Zdrav, srečen I	35680
Moja ženka!
Odpiši! •— Kdaj se vidiva? — Poljub« — vedno ve« Troj —.	15675
Pozor!
V nedeljo dne 5. t. m. se je izgubil od gostilne pri -Sestlcl* do pred magistrata šop ključev na srebrni verižici. Ker so ključi za najditelja brezpomembni se naproša, da se iste odda proti nagradi v upravi -Jutra*.	15708
Inteligentna
dobro situirana gospodična išče družabnika za počitnice. Ponudbe pod značko -Dopust 7634» na upravo -Jutra».	15450
Znanja
želita 2 dobro situirana inteligentna trgovca, lastnika avtomobila, z 2 gospodičnama neomadeževane Dre-teklosti, v starosti 18—26 let. Zenitev ni izključena. Ponudbe s priloženo fotografijo pod šifro -Sreči 7772» na upravo <Jutra». — Diskrecija častno zajamčena.	15683
Viktor Rendl
Pismo romalo v koš. —
Pošljite vnovič, toda z navedbo šifre. — Uprava.
Znanja želi
mlad, dobro situiran gospod z lepo. mlado, samostojno gospodično, staro od 18 do 24 let. Tajnost častno -ajamčena. — Pismene ponudbe s sliko , katera se vrne, na upravo -Jutra* pod -Tujec*.	13698
3—4 gospode
ae sprejme na dobro domačo hrano. Center mesta, lepa eoba, intel. drufba. Naslov pove uprava -Jutra* 15477
Popolna oskrba!
1 ali 2 starčka s« gpraj« meta v popolno hi dobro oskrbo do smrti, kateri ta more pomagati s 150.000 do 200.000 Din pri obrti to posestvu. Cenjene ponudbe jo poslati na upr. -Jutra« pod šifro »Dobro oskrbljen«.	15475
300 Din plačam
onemu, ki mi iailedl tat«, ki je v no« od 12, na 13. junija iz moje tralnloe za lubje na Cešnjlei, akra-Ifl 2 gonilna jermena v dolgosti 13 in 7 m ter okoli 11 cm široka. Josip Demšar, usnjarna, Cešnjica, p. Železniki.	15666
Srna
stara 6 tednov, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov j pove upr. -Jutra«. 15G67
Stanovanje
obstoječa iz 2—3 sob. i vsem komfortom, se Uče. Ponudb« z navedbo cene pod -Stanovanje* na u; -Jutra«.	15579
Dve gospodični
t« sprejmeta na stanovanj« z zajtrkom — pri ženski osebi. Naslov pove uprava -Jutra*.	15487
Majhna družina
išče primerno stanovanje. Plača po dogovoru. Naslov v upravi -Jutra*. 15445
Iščem stanovanje
1—2 sobi s kuhinjo. Ponudbe pod -Takoj 7S50* na npravo «Jutra» 15109
Odda se soba
z električno razsvetljavo, v bližini glavne pošt«, dvema gospodoma. — Naslov pove uprava -Jutra*. 15549
Opremljena soba
s separiranim vhodom in električno razsvetljavo, se odda od 20. t. m. napraj Naalov pove uprava -Jutra» 15647
500 Din naprade
da boljši gospod onemu, kateri mu preskrbi v sredi mMta 2 prazni sobi ali 1 • kuhinjo aH kabinetom. > vodo ln drugimi ugodnost-ml. t razgledom na ulico, posebnim vhodom, v pritličju ali I. nadstropju. — Pisnune ponudb« |iod iifro -Plačam dobro 77M> na opntro -Jutra*. 15550
Poročim
značajno mladenko, ki bi s kapitalom 40—5A.C0O Din podprla inojo novoustanovljeno trerovsko-obrtno podjetje. Ponudb« s sliko na upravo .Jutra* pod značko -Sreča 7692».	1556«
Zatekel se je
lovski jies rjave barve, z zavetnikom in znamko. — Prosim, da se ga odda proti nagradi restavraterju hotela «Slon».	15696
Dve trafiki
ee oddasta v najem sejmišču, ob priliki letošnjega velesejma. Ponadbe naj se predlože do 11. julija ravnateljstvu velesejm-Ekega urada.	15702
Priporočamo novo izdajo
romanov |
Zgubila se je
v Samotni ulici. oiir. pri kurilnici gorenjskega kolodvora ali pri tovarni Scag-netti. zlata zapestnica. — Najditelj se naproša, da jo odda v upr. «Jutra» proti nagradi.	15651
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt 1*25 Din
Agitator
BroS. 18 Din, vez, 23 Din, polt 1-25 Din
Izdala Jih J«
Tiskovna zadruga v Ljnbljanl
■■■■■■■■■■■■■a
Učenca
zdravega, iz poštene hiše in z zadostno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom Janko Končat*, Litija.	36S7a
Konforistinja
3712-a
starejša moč, z večletno prakso, verzirana v vseh pisarniških poslih, spretna stenograflnja in strojepiska se takoj sprejme v večje trpovsko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo one, ki obvladajo tudi srbo-hrvaščlno. Ponudbe na upr. .Jutra" pod .Pridnost*.
«JUTRo» št. .155
Torek 7. yil. 1925
29
'James Oliver Curwood:
Onstran pragozda
Roger pa ni, prvič v svojem življenju, opazoval strahote in krasote probujajoče se prirode. Prvi cvetovi ga niso napolnjevali z nekdanjo radostjo. Ni se ustavljal več, da bi vzpel svoje prsi in si jih napajal s svežo vonjavo vzduha, nasičenega od duha jelk in ceder. Zaman se je trudil, da bi si dvignil dušo ob petju in nepokoju gnezdečega stvarstva. Krik gosi ni vzbujal nikakega zanimanja v njem in videl ni ničesar več, nego le ogromno, brez« končno praznoto pred seboj.
Tako je dospel končno, kakor bi duh življenja izginil iz njega, do potoka v kraju Burntvvoodu. Potok se je zlival v jezero Pash= kokogonu.
Tega dne je bilo, v mehkem svitu poznega popoldanskega solnca, da sta Roger in Pik začula udarcc sekire, doletujoče sem iz gostega pragozda.
-Mahnila sta tja. oprezno in neslišno, dokler nista na mali planoti v ovinku potočka zagledala hišico. Bila jc novozgrajena in dim se je dvigal iz njenega dimnika.
A udarci sekir so jima bili bližji, v gosti skupini bršljanov in brez. Krenila sta v tisto smer in kmalu sta prišla do moža, ki je vihtil sekiro.
S krikom je skočit Roger naprej, kajti mož je bil otcc Jan, misijonar.
Po vsej tragediji, ki jo je medtem doživel, sc je mali, sivi mož nekako pomladil, odkar je bil Roger pobegnil iz njegove koče. Zdaj jc starec spustil sekiro na tla, stal tu, kakor bi ne verjel lastnim očem. in radost mu je iasnila obličje, ko je spoznal polno resnico.
«Mc Kay!» jc klical in mu podajal obe roki. «Mc Kav, drugec!«
Izraz sočutja pa jc stopil v njegove radostne oči. ko je opazi!.
kako se je izpremenil Rojjerjev obraz ta je videl obupanost, ki je vtisnila nanj preveč vidne sledove.
Tako sta sc držala za roke in se vpraševala m si odgovarjala molče s svojimi pogledi.
Naposled je dejal misijonar:
»Slišali ste o tem? Ali vam je že kdo pravil?-«
«Ne,» je odgovoril Roger in sklonil glavo. »Nihče mi ni se tega povedal.« In mislil je na Nado in na njeno smrt.
Otec Jan mu je stisnil roko močneje.
«Cudovite so božje poti,» je rekel tiho. »Roger, vi niste ubili Jcda Havvkinsa!«
Nem, ker ni našel besed, ga je gledal Roger.
„Ne, niste ga ubili,« je ponovil otec Jan. «§e v isti noči med viharjem, ko ste mislili, da ste ga pustili mrtvega na cesti, je priko« Iovratil domov — živ. A božja kazen jc sledila kmalu. Le nekaj dni nato ie v svoji pijanosti zašel, pade! s pečine in sc ubil. Njegova žena. ta reva, si jc želela, nai ga pokopljejo blizu hiše.*
Roger Mc Kav v tem trenotku ni mislil na Breaults. lovca ljudi, niti na to. kako sc mu rahlja krvnikova vrv na vratu, ker ic mislil
na eno samo reč.
In o. Jan jc nadaljeval z glasom, ki sc jc zdel kakor bi prihajal iz velike daljave in bi nc bil resničen glas:
«Naznanili smo to na vse strani, v nadi, da vas kdo najde in vas pošlje nazaj. A ona jc molila večer za večerom in vsaka dnevna ura je bila ista molitev v njenem srcu. In zdaj —»
Nekdo jc prihajal k njima iz hišicc — nekdo, neko dekle in je tiho prepevalo.
.Mc Kavevo obličje jc pobledcio huje nego jc sivi pepel na ognjišču.
«Moj Bog.« je šepetal hripavo. "Misli sem. da ic mrtva!«
Tedaj šele jc o. Jan razumel, kar jc gledal na njegovem obličju.
«Nikakor ne. ona živi!« jc vzkliknil. «Poslal sem jo naravnost skozi goščave na sever z nekim Indijanccm takoj drugega dne pn požaru. In za vas sem pustil poročilo pri Pomočnem odboru za
pogorelce v Fortu WiUiam, saj sem domneval da poprašate ondi
najpoprej.«
«A prav tam nisem vprašal!«
Kraj trate blizu skupine dreves se je ustavila Nada. kajti preko trate se je gnal k nji čuden stvor. Bil je pes z naiezemmi brki airedala, a s telesom volka.
Kakor v dobi. ko je bil še kužek, je Pik skočil k nji in z Nadinh ustnic se je utrgal ihteč krik.
«Pik! Pik! Pik!«	, _T .
\"a kolenih, z lehtmi okoli Pikov c kosmate glave je Nada restrpno gledala v goščavo, a v tem je že videla, kako je neki mož pritekel iz nje in obstal, kakor bi ga mehki solnčni svit oslepel tako. da sc ni mogel geniti. In sama je čutila isto otrplost m slabost v lastnem srcu. ko se je dvignila in iztegnila roke ihteč, trudeč s« izpregovoriti, a ni mogla iztisniti iz sebe riti besede.
Ko ic o. Jan zaradi svoje starosti stopil nekaj kasneje iz goščavja. jc videl dva človeka sklenjena v objemu, okoli nju pa
je divje poskakoval pes.
Otrl si ic soizo in se vrnil po sekiro, ki jo je ostavil v gozdu.
Kogcrju je zvonelo po glavi in nekaj časa ni slišal niti Piko« vega radostnega laježa. kajti ves svet mu jc utonil v teh trenotkih ihtenja v Nadinih prsih in v trepetanju njenega telesa v svojem naročju. Ničesar ni videl razen njenega obličja, stiskajočega se k njegovim prsem. razen njenih široko odprtih oči in listnic, poziv« ljajočih ga k poljubom. In tudi Nadin obraz je gledal le v nekaki srebrni megli in je čutil njene roke ovite okoli svojega vratu le kakor v snu, — v snu. ki ga jc ob jel ob taborovem ognju.
Bil ic šele slaboten Nadin vzkrik, ki ie pregnal ta dojem neistinitosti.
»Roger _ saj mc — prelomite!« je vzkliknila, loveč sapo, a
razklenila vendarle ni svojih rok. ki so tako tesno objemale njegov vrat. Tedaj šele sc je Roger zavedel, da jo dr/i predeč močno ter ic nekoliko popustil, zroč ji v obraz.
JJG ilSS-uOS!
Brez kvarjenja blaga >?e-rcično scaieni« in
vsakovrstno barvanje
ANTON B O C
Ljubljana, Selenfcurgova ul. 6 Laadstr. utince-Vič 46.
BEPSISSEaaSSšSC
Dostojevski:
Bros. Din -10, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, pidožii Vladimir Levstik se dobi v knjigarni „'Tiskovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ui. o-l. (Nasproti glavne pošte.)
gEgagiHsaaaasa-a
«Jutrov» romau
Vsein znancem, prijateljem in sorodnikom javljamo prežalostno vest, da je naša predobra mamica, sestra, hčerka, tašča, staja mamica, svakinja iu teta,
R	trgovka in pasesinics
b	"j
E	nenadoma preminula. N
□	" □
O	Vrhnika-fUjuhSjana, di:c 6. julija 1525. □
O	□
§	Žalujoči ostaSi. □
n	H
a	a
haannoaonodoaaaaoaoncciuDDCGnoaDoaannnc
zžFErnmm::	rnmBmrnm
| katerega skoziaskoz napela : vsebina, prepletena e fau-j tastičeimi zapletljaji O't za-) četka «ii» kcii.-?. ki prinn-| šajo navdušenemu čitattlja : z interesantami razoiotri-vanjern vsak hip presenečenja. ki lti že sledi razočaranj« in konstemrtrij-i in zoppt presenečenje tako. 'ia so čitatelji nestrpno prsta, kovali vsako nadaljevanje romana, je iz^el in so do-r;v.1 pri upravi .Ju*r.i> v Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj ti a r o č e za domače knjižnice. 3olj zabavati Vas nc nore nobena knjiga!
Vc-zana stane . . . . 5o Din Broširana pa . . . . Din
l_5e. "
Naznanjamo tem potom tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče. tast, stric, stari oče, gospod

K*
Sfa^bsni nsdsvefnik v pokoju
po kratki bolezni, danes 6. julija ob pol 3. pop. v javni bolnici preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v sredo, 8 t. m. iz mrtvašnice javne bolnice ob o. pGp. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 6. julija 1925.
Žalujoče rodbine Hanuš, Sernec, Stajan, Kranc.

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Umrla nam je naša mati, gospa s V
Yi
po mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti v 73. letu svoje starosti.
Pogreb blagopokojnice bo dne 8. julija ob 3. popoldne iz Vrhovčeve ulice štv. 12.
Ljubljana, dne 6. julija 1925.
Hinko, Rudolf, Silrio, Joško, Avgust, sinovi. — Ana, hčerka.
Zanimive
športne momente
Ključavničarja
strojnega, dobro izurjenega potrebujemo, kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa, ter razume delo pri stružnici.	374s-*
Ponudbe z navedbo zahtev je poslati na tovarne lesnih izdelkov „Jurkle5ter" via Lesko,
Za cmhie-tehiiiSks in pateatne-inienjersko pissmi SE tičf
121 ž © m I e r
prednostno elektrotehniške ali strojne stroke. — Poleg strokovne kvalifikacije je potrebno popolno obvladanje slovenskega fsrbo hrvatskega) ter nemškega jezik? — Nastop po možnosti takoi. Ponudbe s točnimi podatki o študijah in praksi jn event. vprašanja na naslov: Ing. M. Suklje, Ljubljana, Rutarjeva 9
Zahtevajte Agfa-poucno knjigo
A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. (	" "j
Dobiti jo jc v vsaki foto-j Samo I trgovini ali proti vpošiljatvi J 3in 6-— j zr.amk pri generalnem za-	-
stopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. —
morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materija! vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvovrstni materija!.
Agfa Rolltilm-i in Filmpack-i
so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje.
izvežbana trgovine s steklom in porcelanom se takoj sprejme v stalno službo Samo pismene ponudbe na: Julij Klein Ljubljana, poštni predal 40.	830,j,
Actien-Gesellschaft tu r Anilin-Fabrikation
Foto-oddelek	Berlin SO 36
3742a
Tužnim srcem javljamo, da je po dolgi mučni bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, preminul v nedeljo ob 6. uri zvečer gospod
VALENTIN mm
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek ob pol 10 uri na pokopališče v Vel. Laščah.
Vel. Lašče, dne 5. julija 1925.
Pergamentpapir
za vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega blaga. Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31, Telefon 8-59. Zahtevajte ponudbo in vzorce ! Ul
.loško, sin
Marija, soproga.
Ravnatelja
n večje Industrijsko podjetje iščemo.
Zahtevamo, da je dober organizator in administrator.
Ponudbe z referencami in s službenimi zahtevki na upravništvo .Jutra' pod naslovom
„£ovarniški ravnatelj 662".
Brez postbn?s« obvestila.
Mestni pogrebni zavod.

V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčnoljub-ljena, dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa
lan
m 16
35
zasebnlcs
v nedeljo, dne 5. t. m. ob treh popoldne po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminila.
Pogreb drage nam pokojnice bo v torek, dne 7. t. m. ob polu petih popoludne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Graz, dne 6. julija 1925.
Kari Binder, sin. — Marija Umschaden roj. Binder, hčerka. — Kari Umschaden, zet. — Gusti Binder, snaha. — Vsi vnuki in vnukinje.
Tujcem in izletnikom, ki posečajc Laško se priporoča rsstavrsciia in kavama „Pivcica".
Vedno topla in mrzla jedila, kakor ludi dobra kapljica. Vestna postrežba.
M. Korošec.
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko most
znamke
IP«
znamke
Lasmi izdelek tvrdke
Janko Popovič v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.