22 1S časopis slovenskih delavcev Direktor: Maijan Horvat Odgovorni urednik: ________Ciril Brajer Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana N O Ljubljana, 16. maja 1996 • letnik 55 SINDIKALNI PLURALIZEM 1-23 O zn JE POKOP ZA h-3 M »Zadovoljna sem, da se je na področju obveščanja končno začelo premikati. Že sama skrb za časopis nekaj pomeni, a upam, da ne bomo ostali le pri tem! Še vedno namreč ugotavljam, da informacije in stališča sindikata ne pridejo pravočasno do članstva oziroma sploh ne pridejo. Zakaj? Mislim, da je vzrok tudi zelo šibka pripadnost sindikatu med članstvom in celo med posameznimi sindikalnimi funkcionarji, pomanjkanje znanja, nerazumevanje nosilcev funkcij, da je javnost dela sestavni in nujni del vsakršne sindikalne aktivnosti, zadrževanje informacij, strah, težnja pone-konfliktnosti...« To je le nekaj misli iz komentarja, s katerim je Justi Arnuš, sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale, pospremila anketo o Delavski enotnosti. Več o tej temi preberite v Sindikalnem zaupniku. DELAVSKO GIBANJE. Paul Phillips, kanadski profesor in mednarodni strokovnjak tudi za delavsko gibanje, o svetovnih sindikalnih trendih DANSKA, DEŽELA, ■kjer ZAPOSLENI ^ZAVIDAJO | NEZAPOSLENIM EE ', sreda 1400 brutalno kršene PRAVICE OETAVCEV! Krši jih REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE v sodelovanju zMINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE. Visoki uradniki so odločili, da delavcu, ki mu je brez njegove krivde in nezakonito prenehalo delovno razmerje, ne pripada nadomestilo za čas brezposelnosti, dokler delovno sodišče na prvi stopnji ne odloči o njegovi pravici. S tem so na najbolj brutalen način kršili pravice delavcev. Delodajalec torej lahko delavca nezakonito vrže na cesto, in čeprav delavec ni prav nič kriv, mu Zavod za zaposlovanje ne odobri denarnega nadomestila do sodne odločbe. Tako je kršena delavčeva pravica do dela! Tako je kršena delavčeva pravica do pravne varnosti iz delovnega razmerja! Tako je kršena delavčeva pravica, da ga zaščitijo državni cas brezposelnosti! Tako je kršena delavčeva pravica do življenja, ker nima zagotovljenih vsaj minimalnih sredstev za preživljanje! In to je najhuje! Kaj tako grozljivega se lahko zgodi v Sloveniji, ki se proglaša za pravno in socialno državo! Ki se diči z zgodbo o uspehu ! Ki v resnici postavlja le kulise, prozorne Potemkinove vasi, saj z njimi oblast lahko zavaja le še nepozornega opazovalca od nekod drugod! Se ta slovenska država sploh zaveda odgovornosti do svojih državljanov, do delavk, delavcev, njihovih družin?! Se sploh zaveda svoje odgovornosti, ki jo prinaša njena lastna opredelitev za demokratično, pravno in socialno državo?! Ob vsem tem ta država prav dobro ve, daje delovnopravna zakonodaja neustrezna, da so inšpekcije dela tudi zaradi tega neučinkovite, da so tudi zaradi tega delovna sodišča preobremenjena in da postopki pred njimi trajajo leta in leta. Vendar ta država, ta vlada, ta državni zbor, te politične stranke ne storijo prav ničesar! Nič čudnega, da delavci vse bolj zahtevajo, naj sindika-ti postanejo policija, kriminalistična služba, tožilstvo in sodišče pa še kaj drugega hkrati. S takšnim ravnanjem države in njenih organov, visokih državnih uradnikov, ki bi morali biti prvi varuhi njene pravnosti, nam vse bolj preti, da bodo ponižani in razžaljeni vzeli pravico v svoje roke! Gregor miič V prejšnji številki smo ugotovili, da na Danskem noben akt ne terja soodločanja delavcev, pa se kljub temu ne zgodi, da bi lastniki podjetij sprejemali pomembne sklepe brez dialoga z delavci. Tokrat na 3. strani o visoki ravni socialnih pravic v tej zanimivi deželi. REFORMA NA DALJŠI ROK stran 22 NEGOSPODARSKI SINDIKATI PRITISKAJO VSAK ZASE stran 4 NESTROKOVNOST KRIVA ZA STEČAJE stran 20 Genocid v rokavicah DE 25.4.1996 Skušal bom sledili »strokovnim« ugotovitvam gospe Vike Lozar v DE, kot odmev na moj članek. Do gospe ne mislim biti žaljiv, saj sem prepričan, da je njen članek napisan iz popolnega neznanja in je na strani tistih "poštenih " Slovencev, ki iščejo krivdo za svojo bedo na napačnih naslovih. Še nekaj bi spomnil gospo Lozar, da za vsako mojo besedo, ki je namenjena javnosti, stojijo dokumenti ali pa osebno preverjanje na kraju samem. Verjemite, da me to kar precej stane in od nobenega, poudarjam, od nobenega ne dobim niti tolarja honorarja. To počnem izključno zato, ker me bolijo krivice, ki se dogajajo ljudem. Ljudem! Ne glede na to, ali so vojaki, bivši vojaki, delavci, intelektualci itd. Večino teh krivic povzroča država s svojim aparatom. Kot posmeh tem krivicam je država postavila še »varuha« človekovih pravic. Že vsak otrok pa ve, da še noben pes ni ugriznil svojega gospodarja. Vi ste meni povedali, kam spadate. Jaz vam pa povem, da spadam med državljane, ki ne nasedajo propagandi dnevne politike, kot tudi ne med tiste, ki kričijo, da so oficirji bivše JLA zločinci. Spadam pa med tiste, ki pravijo, da je treba zločincu zločin dokazati. Zločinec pa v vojaški hierarhiji in po mednarodnem pravu (Ženevska konvencija 12. 8. 1949) ni tisti, ki po ukazu povelje izvrši, ampak tisti, ki je tako povelje dal. O tem govori tudi 16. poglavje Kazenskega zakonika SFRJ (od 141. do 156. člena). Če boste našli čas, da si to preberete, boste videli, da zakone in moralne norme krši nekdo drug, ne pa bivši oficirji JLA. Pravo in pravni red pa ne temelji na sovraštvu, ampak na humanosti, sožitju med ljudmi in med narodi. Pravo pa tudi ne pozna nacionalizma oz. ga ne bi smelo poznati. Toliko za uvod, sedaj pa konkretne odgovore na vaše trditve. Zakaj so izgubljena delovna mesta ? Razlogov je več, in sicer: - zaradi nepoštene in lopovske vodilne strukture, ki nas je okradla, - zaradi zakonodajalca (parlament, vlada), ki mu je to omogočil z zakonodajo, -zaradi neučinkovitih organov pregona (policija, inšpekcije, tožilstvo, sodstvo), ki ne znajo ali pa ne smejo opravljati svojega dela. Tudi jaz pozivam državljane Slovenije, da nas bo sram, predvsem zato, ker smo s svojimi glasovi na volitvah to omogočili. Obenem pa pozivam, da jim svojih glasov ne damo več, ker nas je ta črno-liberalna buržoazija prevarala. Toda če bomo svoje glasove zaupali tistim, ki so lepo obogateli na račun vojne, bomo še bolj prevarani, kot smo bili sedaj, kajti nekateri so bili že v tolikt) opevanem Demosu in si lepo napolnili Žepe. Delili so pač po načelu Mi vam "demokracijo", vi nam oblast in kar sodi zraven (denar). Vaša trditev, da imajo oficirji priznano akontacijo pokojnine! Kaj je pri tem narobe? Ali morda veste, kdliko mladih policajev in administratorjev so upokojili z lepimi pokojninami? Razlog je bil en sam; preveč so bili rdeči, stari (mladi) pa celo manj kot 30 let. Privilegiji v okviru JLA! Hvala lepa za take privilegije. Sicer pa o tem dovolj zgovorno govori podatek, koliko Slovencev je bilo v JLA. Kajti največ ljudi gre v vojaške šole in službe iz revnejših slojev in krajev, kajti to jim je edina pot do znanja in zaposlitve. To ne velja le pri nas, ampak tudi v ZDA, ki je svetovna gospodarska in vojaška velesila. Bogati plačajo, revni jim s pokornostjo vračajo. Tako pač je. Morda je izjema Velika Britanija, kjer bogati (tudi princi) branijo svojo državo. Prve generacije v naših vojaških šolah so bile v veliki meri vojne sirote. Šola in armada sta jim nadomestila starševsko ljubezen, dom, toplino in vse kar mlad človek potrebuje. Ti ljudje so v armado verovali, verovali so v bratstvo južnoslovanskih narodov, v katerega so verjeli tudi naši dedje in pradedje (Krek, Stanko Vraz, Jan Kollar, Levstik in drugi). Kajti gospoda, tisočletni sen Slovencev ni bila lastna država kot nas s propagando »pitajo« današnji oblastniki, ampak močna skupnost južnih Slovanov, ki bi se bila v stanju braniti pred Turki, Germani in Italijani. Kajti takrat so se reševali spori z mečem. To pa so zmogli le junaki. O tem govori naslednja pesem, ki jo je spisal F. Levstik, imenuje se »Črnogorcem«: Vam Črnogorcem krepka moč je dana, vi ste ko sredi morja trda skala, v železni jarem vodov ni ukovala, vam roka kletega mohameda. Junaška kri, ki nekdaj Slovana za slavo in svobodo v boje gnala, le vam in Rusom v žilah je ostala, zato vam tuja sila ni neznana. Iz vas kali, požene zarod novi, mladika ste, iz katere porojeni cveli nam bodo južni spet rodovi. Gospa Lozar, še več tega je napisano v knjigi Ivana Laha »Vodniki in preroki«. Kajti zgodovina Slovencev se ni začela leta 1990 in še veliko več resnic je napisanih kot v samohvalnih knjigah »Moja resnica«, »Premiki« in »Okopi« pa še kje. Še nekaj vedite, že dolgo ni bila domovina Slovencev tako klečeplazniška, kot je danes. Za to pa niso krivi oficirji JLA. Kajti ti so bili strah in trepet naših zahodnih sosedov, in to še s soške fronte, iz II. svetovne vojne in tudi iz SFRJ. Kajti Jugoslavijo so začeli razbijati tisti, ki so hrepeneli po naši majhnosti, da si nas bodo lažje gospodarsko podredili, in to s pomočjo naših klečeplaznežev že počnejo. Tu je razlog za izgubljena delovna mesta in socialno bedo. Če se hočete o tem prepričati, se sprehodite med prodajnimi policami naših trgovin. Vaše trditve glede stanovanj so iz trte izvite in plod propagande, ki se je kar dobro prijela. Ne trdim, da ni bilo nepravilnosti. Toda naj ukrepajo proti tistim, ki so to počeli, ne pa proti tistim, ki imajo zakonite odločbe, izdane od organa JLA, ki je bila upravljalec stanovanjskega fonda JLA do 18. 10. 1991, lastnik pa država SFRJ in je še danes, čeprav pokojna. Ministrstvo za obrambo pa prodaja stanovanja oz. dele, ki k tem stanovanjem sodijo, čeprav ni lastnik, in je početje MO protizakonito dejanje. Torej so pogodbe, ki jih sklepajo, nične oz. neveljavne. Glede osveščanja osleparjenih in ponižanih delavcev in člankov v tem časopisu, kot tudi v drugih časopisih bom nekega dne izdal zbirko teh člankov. Ko jo boste prebrali boste ugotovili, da je malo, zelo malo takih Slovencev, ki so kljub grožnjam z izgubo življenja in fizičnih napadov, seveda za sedaj samo grožnjam, pripravljeni stvari raziskati, v javnost izpostaviti svoje ime, prejemati tudi toaletna pisma ter spoznavati primitivizem sonarodnjakov, in to brez prebite pare in precejšnjim stroškom. Toda vse to poplača nekaj sto pisem mojih somišljenikov, širom po Sloveniji in tudi iz zamejstva, ki pridejo na moj naslov. Če pa se hočete prepričati o mojih trditvah, mi pošljite svoj naslov in jih bova skupaj preverila. Popeljal vas bom tudi med »duhove«, ki živijo med nami, z njimi se boste pogovorili. To so ljudje, ki jih je država Slovenija samovoljno izbrisala iz registra prebivalstva. Živijo pa tukaj, med nami, le da jih uradno ni, nijih nikjer na svetu. Pa tudi umrli niso, tako da še do statusa duha nimajo pravice. Ivo Leban, Ozeljan časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Naslov:.................................................... Podpis naročnika: Odgovor na pisanje g. Marjana Černeta Nočem polemizirati z g. Marjanom Černetom, ki mi je očital, da ne poznam razmer na Obali. Gospod Marjan Černe se mora zavedati, da so naše sive lise za njega lahko druge barve, ker ne sodelujemo v istem sindikatu in ne poznam razmer na Obali, kar se tiče števila članov, višine članarine, izva- janja PKP, načina pridobivanja novih članov, izstopa ipd. Za naš sindikat ostaja Obala siva lista in potrudili se bomo, da dobi drugačno barvo. Kar se tiče sodelovanja pri pripravi in podpisu PKP, bi g. Marjana Černeta opozoril na korektnost obveščanja javnosti prek medijev. Nosilec pogajanj ni bil vaš sindikat, kot ste zapisali v polemičnem članku. Bili ste prisotni, kar pa ne pomeni, da ste bili nosilci. Prazniki so za nami, nrku'nZ iuh-^lZ^eZŠn^n česarna^eZTrn T/ne •ra9*$s»£BS3?5SSSSS brez kreditov. Oboje je svojevrsten rekord, kakršnega si danes ne morejo ske in s Tajvana. Predsednik vlade pa je poudaril, daje zelo ponosen tudi zsi gagSESs^ KKasai-ss sito so namreč veliki problemi zaradi neznanja, saj niti našega jezika ne znajo, kaj šele kaj drugega... Dr. Janez Novšek je bil tudi rezalec traku na otvoritvi novega šolskega od vrtca do univerze, vse pod isto streho in vse popolnoma brezplačno, kar se seveda spodobi za sodobno, razvito Slovenijo, v kateri je znanje največja in potem tudi v praksi najbolje plačana vrednota. V počastnitev praznika dela, kije hkrati tudi praznik znanja, kakor je poudaril minister za šolstvo, je bilo organizirano tudi tekmovanje mladih matematikov Evrope do 14 let. Tekmovanje je bilo v novem hotebko-turističnem naselju na Gorjancih, zmagal pa je naš J. T. iz KP in za nagrado dobil kolo ponny, model 79, in skoraj 1000 tolarjev v gotovini. Podobno, vendar pa mnogo bolj zanimivo tekmovanje pa je bilo v Mariboru pod pokroviteljstvom samega gospoda župana: na tekmovanju za najlepšo ritka : Slovenije je zmagala Klavdička Berčovnik iz Dolge vasi - in ker je znala In ko'smo že pri turizmu: nešteto novinarjev poroča o številnih otvoritvah novih luksuznih sindikalnih počitniških naselij v naših toplkahjnpn JSSSŽŽ 5iS»3ČS®l ‘hoi- gJnih odlagališč smeti in odpadkov, kolikor jih je bilo na ozemlju že tako ali tako ekološko zelo osveščene Slovenije. Ob tej priložnosti je dejal mi- rezaltrakinpotemzaradispomladanskeutrujemmikomajšeuspelsporočiti družine. Stanovanja bodo dograjena v nekaj mesecih, najkasneje pa do je bito sporočeno, da so nekatere družine morali dobesedno prisiliti, da cijo itd.) le popustih. V tem primem se upravičeno lahko vprašamo, kakšna je zavest nekaterih ljudi, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da so bila stanovanja popolnoma opremtjenaf pohištvo, preproge, knjige. TV, umetniške slike itd.), neprofitna najemnina pa bi znašala največ do 10 odstotkov neto mesečne plače najemnika stanovanja... Zato naj omenimo le še nekatere stvari, ki niso bile ravno otvoritvene, vendar Pa nič manj pomembne. Časopis Delo je sporočil, da bos L majem starši pa so dobili zanje tako velike doklade, da jih skoraj ne morejo za- ‘'^rMematičnapa je nmica^da bodo takoj po praznovanju preimenovali Zrinjskega ulico v Ulico Janeza in Pavla II. Problematična zato, ker n,, ia Štornvn fin iV le staro cesto s specialnim klečeplaznim asfaltom. Taje posebna, kot preproga mehka in topla kvaliteta asfalta za hojo po kolenih, ki zdrži veliko več kot običajna vrsta asfalta in tudi več časa traja, poleti pa ni občutljiva na zmrzal Že star običaj je, da se na Brezje hodi po kolenih, za kar sta se odločila tudi Janez in Pavle, ki bosta na pot odklečeplazila kot prva, za njima pa vsi pomembni slovenski grešniki, najprej tisti večji (kot npr. ing. gozdarstva Lojze Šuštar, Sv. Peter-le. ing. za kosti J. Pučnik, pa Drobnič, zloglasni J. Janša. Grims, Malenšek, Blatnik, Klep...) in še mnogo mnogo mnogo, premnogo drugih velikih, srednjih in majhnih grešnikov... Sicer pa vse to niti ne bo tako slabo - namreč kar se asfalta tiče -ker bo ta cesta za naprej zelo primerna za trening klečeplazenja na poti v Evropo, kamor mora Slovenija nemudoma odklečeplaziti vsaj do konca tega tisočletja. Pa tudi če si pri tem kolena izrabi do glave in naprej! Brez problemov s koleni vestno zapisal Brane Praprotnik Vsi drugi sodelujoči namreč vedo, kdo je bil nosilec. Na repliko v časopisu ne bom več odgovarjal. Vse nejasnosti lahko uredimo osebno, brez vpletanja javnosti. Iztok Bratož, predsednik sindikata GiT Prispevek k resnici o Agrotehniki in odgovorna sindikalno kampanjo Ker je Vaš cenjeni časopis objavil članek s tiskovne konference o problematiki v Agrotehniki, Vas prosiva, da objavite tudi naše pojasnilo, da ne bo vse prikazano samo enostransko. Resnica o Agrotehniki sega v obdobje 1990-1993, v katerem so evidentna gibanja, ki so se kazala v zmanjšanju obsega prometa za več kot 80 odstotkov in povečanju izgube na več kot 4 milijone nemškim mark. Upravni odbor podjetja je na začetku leta 1994 ugotovil, da je podjetje v popolnem kolapsu in da je največja verjetnost stečaj. Dolgovi podjetja so v tem času znašali 500 milijonov tolarjev. Pričakovati je bilo, da bodo upniki predlagali stečajni postopek, saj je bilo nepremičninsko premoženje podjetja po eni strani zagotovilo za poplačilo obveznosti, po drugi strani pa predmet interesov špekulantov. Sedanje vodstvo je prevzelo podjetje v takšnem stanju:: - neplačane obveznosti iz poslovanja od leta 1991 dalje - izgubljeni dobavitelji in kupci - blokiran žiro račun in neizplačani osebni dohodki - brez tolarja lastnih obratnih sredstev -kadrovskablokada ob 190pravnomočnih odločbah o tehnoloških presežkih - nekurantne zaloge blaga Na podlagi takšnega stanja in razpoložljivih resursov je bilo potrebno preprečiti stečaj in obnoviti poslovanje v zelo restriktivnih pogojih glede na status podjetja kot družbene lastnine. Na podlagi izkušenj danes lahko trdimo, da je status podjetja kot družbene lastnine z vsemi omejitvami, ki so postavljene zaradi procesa lastninjenja, nezdružljiv s procesom sanacije oz. je to mučno delo, če ne obstaja konsenz družbenih dejavnikov. V mesecu juniju 1994 je upravni odbor potrdil sanacijski program, katerega izhodišča so bila: - dezinvestiranje poslovnih površin v obsegu 3.600 m2 v Sloveniji in vseh nepremičnin v republikah bivše Jugoslavije - zmanjšanje števila zaposlenih na 105 - prodaja nekurantnih zalog pod ugodnejšimi pogoji -pozitivno tekoče poslovanje v letu 1995, kar predvideva povprečno mesečno realizacijo 120 milijonov tolarjev V letu 1994 je bil preprečen stečaj podjetja, obnovljeno poslovanje z dobavitelji, deblokiran račun, izplačana večina odpravnin in zaostalih osebnih dohodkov ter vložen program lastninskega preoblikovanja. Cena tega je bila ob tekoči milijonski izgubi iz poslovanja angažiranje finančnih sredstev v višini okrog 5 milijonov DEM. Viri teh sredstev so bili minimalno dezinvestiranje poslovnih površin in hipotekami bančni krediti. Z bankami je bila v primeru pozitivnega tekočega poslovanja dogovorjena stalna spremljava, saj je bilo jasno, da najmanj do dokončanja lastninskega postopka podjetje ne bo imelo lastnih obratnih sredstev. Po stabilizaciji podjetja in navedenem angažiranju sredstev se je promet . v prvih petih mesecih leta 1995povečal za 80 odstotkov glede na leto 1994, vendar s tem prag rentabilnosti še ni bil dosežen. Za nadaljnje povečevanje obsega prometa bi bilo potrebno povečati obseg angažiranih sredstev, toda ne tujih, saj bi to dokončno uničilo podjetje. Za usodo podjetja je tako postala izredno pomembna časovna komponenta realizacije premoženjskega zahtevka na stavbi, kjer se nahaja GZS, in privatizaciji podjetja. Oba postopka sta sprožila konfliktne interese zunaj podjetja. Ker je bilo zaposlenim istočasno predočeno, da najemanje kreditov za pokrivanje tekoče izgube ne pride več v poštev in da se bodo plače izplačevale z doseženo realizacijo, se je sindikat postavil v vlogo rušenja vseh aktivnosti vodstva podjetja in njegovega likvidatorja. Agencija RS za privatizacijo je sredi obravnave agrotehniškega programa lastninskega preoblikovanja dala predlog vladi za izdajo soglasja o prenosu Agrotehnike pod Sklad. Z objavo tega sklepa v časopisju se je poslovanje Agrotehnike izjemno skrčilo. Konec leta 1995je bilo pripravljeno tudi programsko preoblikovanje podjetja v povezavi s priznanim partnerjem iz Italije. Sprenevedanja sindikata v podjetju, da ni bil obveščen o dogodkih, da vodstvo nima programa sanacije, da ne ve za porabljena sredstva in podobno, so najblažje rečeno neutemeljene, in sicer: - način in hitrost postopka lastninjenja je določala Agencija, le-ta po je bil tudi za vodstvo podjetja nesprejemljiv, zato je vložilo tožbo na Vrhovno sodišče; - v letu 1994 je bilo ustanovljeno podjetje AG Invest d. o. o. v skladu Z idejnim projektom Blagovnega centra na Viču in adaptacijo preostalih prodajaln po Sloveniji. Bilanca AG Investa dokazuje, da to ni nobeno by-pass podjetje. Prav tako so lažne vse druge trditve o drugih vzporednih podjetjih Agrotehnike. Če prodajo tekstila sindikat proglasi za by-pass podjetje,^ potem to ni zaradi nevednosti, temveč zaradi določenega namena; - kredit v višini 230 milijonov, najet konec leta 1995, je služil za poplačilo dobaviteljev, kreditov, drugih obveznosti in za poravnavo osebnih dohodkov. Vsi dokumenti, ki izkazujejo porabo, so v računovodsko-finančni službi, prav tako tudi za pridobljena sredstva iz prodaje premoženja; - imenovanje glavnega direktorja je potekalo v skladu z zakonom, saj v nasprotnem primeru ne bi bil vpisan v sodni register; - izplačilo nadomestila za prehrano in vožnjo je zavrnila Agencija za plačilni promet zaradi negativnega poslovanja. Sindikat podjetja ves čas svojega delovanja ni pokazal nikakršne željo po sodelovanju z vodstvom, prav tako pa z njim ni zahteval niti enega razgovora ne v preteklosti ne v sedanji konfliktni situaciji. Vodstvo podjetja ne bo opustilo uveljavitve moralne in materialne škode, ki mu je bila povzročena. Peter Rogelj in Dušan Jereb, Agrotehnika d. o. o., Ljubljana Kršitev avtorskih pravic Spoštovani! Kot naročnika storitve oblikovanja plakata Svobodnih sindikatov Slovenije ob letošnjem I. maju vas obveščamo, da je prišlo do grobe kršitve avtorskih pravic oblikovalke, gdč. Anke Štular, družbenice Dokumentarna d. o. o. Po nekaterih mestih v vsej Sloveniji, namenjenih plakatiranju, so se namreč pojavili plakati, ki so v rdeči zastavi imeli dotiskan bel napis »I. MAJ«, ki nikakor ni sodil v oblikovalski koncept celotnega plakata, ga celo skazil in ob dejstvu, da je bilo na plakatu navedeno ime oblikovalke Anke Štular, povzročil v strokovnih krogih številne negativne osebne pripombe. Iz fotolitov, ki ste jih prejeli, je jasno razvidno, da tega »pripisa« ni vnesla oblikovalka, temveč je bil vstavljen kasneje. Nič nimamo proti sami vsebini pridanega napisa in njegovemu sporočilu, obsojamo pa dejstvo, da je bilo to storjeno brez soglasja avtorja in na oblikovno neprimeren način. Kolikor bi predhodno izrazili željo po takem zapisu, bi to bilo oblikovno v skladu s konceptom celotnega plakata. Moralna pravica avtorja je, da se upre vsakemu posegu v njegovo avtorsko delo. Da bi se izognili sprožitvi postopkov, ki jih predvideva Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah v takih primerih, vas pozivamo, da do 15. 5.1996 v dnevnem časopisju (DELO in DNEVNIK), pa tudi v naslednji številki vašega časopisa DE na vaše stroške objavite kratko sporočilo, da je prišlo do posega v plakat brez soglasja njegove avtorice Anke Štular in da se ji zato opravičujete. Mislimo, da je ta pot za vas še najcenejša, za avtorico samo pa bo zadovoljiva sati-sfakcija, s katero se bo odpovedala nadaljnjim postopkom. Lep pozdrav! Stanislav Strajnar, direktor m SNIBMKAIJ. Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311- 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jerne[ Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik. m 16. maja 1996 REPORTAŽA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Država kot skrbna mačeha Državni uradniki državljanom nenehno poudarjajo, da država skrbi zanje od zibelke do groba. To morajo seveda plačati sami, in sicer z eno naj višjih obdavčitvenih stopenj na svetu. Mačeha država jim pobere dobrih 50 odstotkov zaslužka, tistim z nekoliko boljšo plačo Pa celo do 68 odstotkov. Podobno kot ima Danska tri stopnje državne organizacije - država, okrožja, občine - ima tudi tri stopnje zbiranja davkov. Državni davki so določeni po stopnji (23,1%), davki, ki jih zbirata okrožje in lokalna skupnost, pa so proporcionalni.Tako vlada vsako leto Dance vljudno prosi, naj na račun davkov vplačajo v državno blagajno najmanj 51 odstotkov, svojega dohodka. Neposredni davki znašajo 28 odstotkov, davki na dodano vrednost in drugi posredni davki pa 23 odstotkov. Že dolga leta obljubljena davčna reforma naj ne bi spremenila ničesar: neposredni davki se bodo sicer znižali, povišali pa se bodo tako imenovani zeleni davki. »Reforma je nujna, saj so ljudje že dalj časa nezadovoljni zaradi višine.davkov. Res je, da se o reformi pogovarjamo že leta in leta, vendar doslej nismo naredili ničesar. Verjetno pa bo tudi v prihodnje zelo težko zmanjšati davčne stopnje, saj recimo 44 odstotkov Svinja s sedmimi mladiči pred mestno hišo v Aarhusu simbolizira prevladujočo kmetijsko dejavnost na Jutlan-du, hkrati pa bi lahko tudi razbohoteno administrativno delovno silo. Veliko ljudi je samih, in ko zaidejo v osebnostne težave, se nimajo na koga nasloniti. Tretji vzrok pa je blaginja, ki jo poznajo tako zaposleni kot nezaposleni. Ljudje tako nimajo nobenega življenjskega motiva in jih marsikatera ne tako huda kriza zlomi.« Politiki sicer radi govorijo, daje treba davke zmanjšati, saj je Danska ena izmed najbolj obdavčenih držav na svetu. Obljubljajo zmanjšanje neposrednih davkov, kar naj bi se zgodilo do leta 1998, vendar pa hkrati napovedujejo povečanje davkov za varovanje okolja, tako imenovanih zelenih davkov. To z drugimi besedami pomeni, da se davki ne bodo zmanjšali, ampak morebiti celo povečali. Govorijo tudi, da bodo morali zmanjšati podporo nezaposlenim, saj je danes na Danskem prav prijetno biti brez službe. Nezaposlenost, kije sicer v skladu s povprečjem Evropske unije, naj bi zmanjšali tudi s povečevanjem števila študentov na univerzah in dodatnim usposabljanjem. Sprememba sistema socialnega varstva naj bi tudi pomagala premagati sedanje težave ene najbogatejših družb na stari celini. Razmišljajo tudi o debirokratizaciji družbe, saj je administracija zelo razvejana. V celotni strukturi zaposlenih (aktivne delovne sile je na Danskem mladih do 18. leta dobiva državno podporo, veliko denarja pa porabimo tudi za nadomestila za čas brezposelnosti. Nezaposlenost pa je zdaj žal precej visoka, saj dosega okoli 11 odstotkov. Reformo ovira tudi navajenost naših ljudi na tako imenovano javno blaginjo,« pravi nekdanji zunanji mnisterin predsednik liberalne stranke Uffe Ellemann-Jensen. Tudi raziskovalci javnega mnenja na Univerzi v Aarhusu (Danska ima pet univerz) so ugotovili, da ljudje idejo državne blaginje podpirajo. Ko so jih spraševali, katere izdatke države bi zmanjšali, so se ,0dločili za izdatke za vojsko, kulturo, policijo, cerkev 1(1 druge skorajda nepomembne stroške države, ki za zaposlovanje žensk, ki so do takrat skrbele za družino in podpirale tri hišne vogale. Kapital je bil tisti, ki je od države zahteval, naj poskrbi za otroke in starejše, tistim vmes pa naj omogoči, da bodo delali. Danes je stopnja zaposlenosti žensk izjemno visoka. Na vsakih 100 zaposlenih moških je 90 zaposlenih žensk. Ponekod pravijo celo, da moški prevzemajo gospodinjska dela. To vsekakor drži, saj je na Danskem dobra po-. lovica gospodinjstev sestavljena iz enega samega člana. Kljub uzakonjenim enakim pravicam za oba spola pa so ženske v podrejenem položaju. Običajno so za enaka dela plačane manj kot moški, imajo pa tudi velike težave, da se povzpnejo v vodstvene strukture. dosegajo komaj nekaj odstotkov. Država na vseh treh favneh organiziranosti porabi za javno blaginjo 46 0 ga za oblikovanje sistema družbene blaginje, vendar ?arS!r 6 ta^na oblika državne ureditve razvila tudi jL,,.1 Povsem praktičnih razlogov. V 60-ih in 70-vsp^ c 6 namreč prišlo do booma delovnih mest po zinit'razl‘k° od Francozov, Italijanov in odru-r emcev’ ^>anc‘ svojega trga delovne sile niso P i za tujo ceneno delovno silo, pač pa so se odločili Transferni proračun Rekli smo torej, da ljudje plačujejo dobrih 50 odstotkov letnega zaslužka za davke. Denar zbere država, vendar ga prek finančne podpore sistemu državne blaginje 46 odstotkov vrne ljudem. Zato tudi pravijo, da gre za transferni proračun. Na ta način tudi najlažje nadzorujejo proračunsko porabo. Država porabi 39,7 odstotkov državnega denaija, okrožja 10,8, lokalne skupnosti pa 41,1 odstotkov. Tudi to je dokaz precejšnje decentralizacije danske družbe. Danci namreč globoko veijamejo v lokalno demokracijo. Prepričani so namreč, da na lokalni ravni veliko bolj kot v vladi vedo, kakšne so potrebe ljudi. Zanimiva je poraba denarja v okrožjih in občinah. V okrožjih porabijo skoraj 70 odstotkov denarja za zdravstveno varstvo, 20 odstotkov za izobraževanje in 10 za promet, v občinah pa dobrih 70 odstotkov za socialno varnost in 30 za izobraževanje. Zanimiva je tudi paleta socialnih ugodnosti, kijih imajo ljudje. Začne se pri otroških dodatkih, nadaljuje s štipendijami in posojili dijakom in študentom, nadomestili za čas nezaposlenosti, bolezenskimi nadomestili, invalidninami, starostnimi pokojninami, nadomestili za prezgodnje upokojitve, pokojninami, ki jih dobijo vdove, nadomestili za odpiranje novih delovnih mest, nadomestili za domovanje in vrsto drugih manjših ugodnosti. Glede na sedanje razmere Danci največ denarja porabijo za pokojnine (23,6 %), za pokojnine prezgodaj upokojenih (13,5 %) in za nadomestila za čas brezposelnosti (18,4%). Na Danskem znaša zgornja starostna meja za upokojitev 67 let. Polna pokojnina znaša 88.300 danskih kron (22.500 DEM) na leto za samca in 114.700 danskih kron (29.500 DEM) na leto za poročene pare, seveda če nimajo drugih dohodkov. Mogoča pa je tudi zgodnja upokojitev. Velja za vse, ki so dopolnili 60 let in na leto ne delajo več kot 200 ur. Pri zgodnji upokojitvi dobivajo dve leti in pol poprečno plačo na zaposlenega, pozneje 82 odstotkov te plače, ko dopolnijo 67 let, pa dobijo polno pokojnino. Kot kaže, pa se najbolje godi nezaposlenim, zato jim zaposleni celo zavidajo.Tisti, ki so brez dela, namreč lahko dobijo do 90 odstotkov plače, ki sojo imeli, ko so še delali (enako je tudi nadomestilo za bolezenski dopust), vendar ne več kot 11.028 danskih kron (2.850 DEM) na mesec. V prvih štirih letih nezaposlenosti morajo oblasti nezaposlenemu ponuditi različne službe ali dodatno izobraževanje, vendarnezaposleni tega ni dolžan sprejeti. V naslednjih treh letih paje nezaposleni dolžan sprejeti ponudbo za delo, in sicer najmanj 20 ur na teden (delovni teden danskega delavca traja 37 ur). Po sedmih letih pa se mora nadomestilo uskladiti z državnim nadomestilom za nezaposlene, ki pa lahko znaša največ 8.852 danskih kron (2.270 DEM) na mesec. Ni vrtnice brez trna Sistem državne blaginje je ves čas svojega obstoja predmet kritike, vendar nikoli tako hude, da bi ga odpravili. Kot smo že napisali, se ljudje nočejo odpovedati ugodnostim, ki so jih deležni na socialnem področju. Pravijo, daje ena izmed najhujših posledic odmiranje družine kot temeljne celice družbe. Nekateri pravijo, daje visoka stopnja zaposlenosti žensk razbila družinsko idilo, saj se mnogo žensk odloča za samsko življenje. Tudi stopnja ločitev je izjemno velika, dva izmed treh zakonov sta namreč razvezana v prvih petih letih svojega obstoja. Dobrih 75 odstotkov otrok je v vrtcih od najzgodnejše mladosti, starši pa jih vidijo šele pozno popoldne, ko se vrnejo z dela, pa še to za kratek čas. Za starejše skrbijo socialne službe ali pa v domovih za ostarele. Družina se zbere v povprečju trikrat na leto, veliko bolj pomembno paje prijateljstvo. Danci so namreč precej družabni in se radi dobivajo na partyjih, kjer vsak lahko pokaže svoj dom in kako je opremljen.To je namreč danski statusni simbol, saj avtomobil ne more biti, ker je predrag. Država namreč kupcem zaračunava 200-odstotne davke, tako da mora vsak kupiti en avto sebi, dva pa državi. Eden izmed študentov ljudske visoke šole za emancipacijo v Snoghoju seje zamislil tudi nad samomorilnostjo med Danci, kije naj višja na svetu. »Po mojem so bistveni trije vzroki. Ljudje so luterani, vendar gredo v cerkev le štirikrat v svojem življenju: ob rojstvu, ob obhajilu, poroki in ob smrti. O krščanskih vrednotah ne vedo ničesar, saj nauka ne poznajo.Torej so brez religiozne opore. Drugi vzrok je izginjajoča družina. Ker so avtomobili predragi, saj so 200-odstotno obdavčeni, se večina Dancev vozi s kolesom. 2.900.000) jih je v javnem sektorju zaposlenih 31 odstokov, ali skoraj 900.000. To je vsekakor izjemno breme za nacionalno ekonomijo. Kljub temu pa so Danci še naprej ponosni na svojo državo in njeno skoraj tisočletno kraljestvo. V tem času sije krono izmenjalo 113 kraljev in kraljic. Imajo sicer veliko pripomb na račun visokih davkov, vendar pa se blaginji niso pripravljeni odreči. Danci tudi zaupajo demokratičnosti svoje decentralizirane družbe, kar izražajo tudi z visoko volilno udeležbo na slehernih volitvah. Ta je v povprečju 85-odstotna. Dinamiko in sproščenost je opaziti tudi pri političnem organiziranju. Kljub temu, daje v državi 13 političnih strank, paje v njih vse manj članov. Med vedrimi posebneži političnega organizanja je tudi Jacob Haugaard.Taje pred leti ustanovil stranko zavestno nezaposlenih, imenuje se Liberalni delomrzneži, vendar nikogar ne sprejema v članstvo. Na zadnjih volitvah je dobil tolikšno število glasov, da bi lahko njegova stranka zasedla 20 od 179 sedežev enodomnega parlamenta. Zanimiv je tudi njegov politični program, ki so ga podprli tisti volilci, ki imajo dovolj tradicionalnih strank. Zavzema se za stalen veter v hrbet za kolesarje, za to, da bi Danci ne delali nič, vse delo pa prepustili Nemcem ali kakšnim drugim ljubiteljem dela, denar, ki naj bi ga stranka dobila iz državnega proračuna, pa bi porabil za pivo za vse liberalne delomrzneže. Danci so tudi iznašli idelano formulo skandinavskega gospodarskega sožitja. Vse kar si izmislijo Finci, naj bi naredili Švedi, Danci pa to prodali Norvežanom. Tako bo volk sit in koza cela, ljudje pa bodo zadovoljni in polni življenjske energije. Zdaj je najbrž vsakomur jasno, zakaj Danci ne poznajo naglice, vročičnosti in stresa. (Konec) Besedilo in fotografije: Jože Poberaj Z NOVIM VODSTVOM INVALIDSKO PODJETJE SE RAZMERE V TEKSTILNI BODOČNOST TOVARNI TABOR IZBOUŠUJEJO V PRISILNI PORAVNAVI V Tekstilni tovarni Tabor, ki so jo zadnje leto pretresali neprestani konflikti med delavci in vodstvom, so se po zamenjavi v vodstvu razmere umirile, kar se kaže tudi še v boljših poslovnih rezultatih. Do konflikta med sindikatom in vodstvom podjetja je prišlo po prisilni poravnavi lansko jesen, ko je direktorica Zdenka Marčič začela odpuščati trajno presežne delavce po 51. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ga je na pobudo Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije ustavno sodišče najprej razveljavilo, nato pa še prepovedalo njegovo uporabo. Ustavno sodišče je hkrati državnemu zboru naložilo, naj do začetka (lanskega) junija sprejme novi zakon, ki bo natanko določil pravice delavcev, ko izgubijo zaposlitev ob prisilni poravnavi. Ker državni zbor tega ni storil, je vodstvo Tekstilne tovarne Tabor kljub opozorilom in nasprotovanju sindikata ter republiškega zavoda za zaposlovanje uporabljalo za odpuščanje delavcev razveljavljeno zakonsko določilo. “Ko je v sredini aprila vodstvo Tekstilne tovarne Tabor želelo na osnovi nevelj avnega 51. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ponovno odpustiti večje število zaposlenih, na spisek trajno presežnih delavcev pa je uvrstilo tudi domala vse sindikalne zaupnike razen predsednika sindikata, je delavcem prekipelo,” pravi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne^ industrije za Podravje Stanislav Šajn. “Delavci so se zbrali na zboru delavcev in začeli ukrepati. Med drugim so direktorici in njenima sodelavcema izrekli nezaupnico ter prepovedali vstop v tovarno. Sklep o tem sta podpisala predsednik sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v podjetju Avgust Žmavc in predsednik upravnega odbora podjetja. Nato seje sestal upravni odbor, razrešil staro vodstvo in za v. d. direktorja imenoval Rudolfa Bevca.” “Po zamenj avi vodstva so se odnosi v podjetju uredili, prav tako pa seje izboljšalo poslovanje. Tovarni se odpirajo novi trgi, zato novo vodstvo ne govori več o odpuščanju presežnih delavcev, pač pa omenja celo možnosti za zaposlovanje novih. Res pa je, da kolektiv vseh problemov ne bo mogel rešiti čez noč,” pravi Šajn. Sedaj ima podjetje največ problemov s starimi dolgovi, s nelikvidnostjo in z oderuškimi obrestmi na kredite. “Novo vodstvo korektno sodeluje s sindikati in spoštuje veljavno delovnopravno zakonodajo, zato tudi delavci prizadevno delajo in na ta način prispevajo k sanaciji podjetja,” pravi Šajn. Pristojno sodišče v Mariboru je pred nedavnim sprejelo sklep o uvedbi prisilne poravnave za Bodočnost, kije največje invalidsko podjetje v severovzhodni Sloveniji. “Vodstvo podjetja je delavcem predlagalo, naj svoje teijatve spremenijo v lastninske deleže. Sindikat se sicer zavzema za ohranitev podjetja, vendar pa sindikalisti delavcem ne moremo svetovati, ali naj svoje terjatve spremenijo v lastninske deleže ali ne, saj za to nimamo dovolj informacij. Med drugim tudi ne vemo, kako se bodo odločili drugi upniki in ali bodo tudi oni svoje teijatve spremenili v lastninske deleže,” pravi sekretarka območnega odbora Šindikata obrtnih delavcev v Podravju Branka Jurak. Z delavci se bo zato o tem, ali naj svoje terjatve spremenijo v lastninske deleže ali ne, pogovorila predstavnica delavcev v upniškem odboru, v katerega jo je imenovalo vodstvo podjetja. Po mnenju sindikata je ta predstavnica dolžna delavce celovito informirati o konstrukciji prisilne poravnave in o tem, kako bodo ravnali drugi upniki. Če bi se denimo banke ali drugi upniki odločili svoje teijatve spremeniti v dolgoročne teijatve, bi morali biti s tem delavci pred svojo odločitvijo seznanjeni. Prav tako bi morali delavci vedeti, kako se bo v zvezi s svojimi terjatvami odločila država, ali jih bo odpisala ali ne. Šele na osnovi celovite informacije se bodo delavci lahko odločili. Če se drugi upniki ne bodo odločili za spremembo svojih teijatev v lastninske deleže, bi po mnenju sindikalistov lahko tudi delavci razmišljali o tem, ali bi veljalo teijatve spremeniti v dolgoročne kredite. Sicer bodo o spremembi svojih teijatev v lastninski delež ali v dolgoročni kredit delavci odločali po načelu, ki ga določa zakon: delavec (upniki na osnovi plač sestavljajo poseben upniški razred), ki bo pripravljen spremeniti svojo teijatev v lastninski delež, bo imel 2,5 glasa, delavec, ki se bo izrekel drugače, pa bo imel le en glas. T. K. SILEXOVI DELAVCI STAVKAJO ZE OSEM TEDNOV NEGOSPODARSKI SINDIKATI PRITISKAJO VSAK ZASE Sindikati negospodarstva so leta države in naj ne pospešujejo infla-1992 podpisali kolektivno pogodbo, cije. s katero so pristali na ukinitev so- Koordinacija negospodarskih sin- Delavci Silexa iz Blance stavkajo že osem tednov, čeprav jim je bolj ali manj jasno, da ta način pritiska lahko vodi le v stečaj. Vse kaže, da je to tudi njihov cilj, saj bi bila njihova varnost na zavodu za zaposlovanje boljša od negotove zaposlitve. Te dni je 30 stavkajočim članom priskočil na pomoč njihov sindikat - Sinles, ki jim je skupaj z območno organizacijo razdelil po 10.000 tolaijev pomoči. Prejemniki pomoči, pravega veselja niso pokazali, saj vedo, da bodo denar za opravljeno delo lahko dobili šele po stečaju, ko bodo njihove terjatve imele prednost pred upniki, tudi tistimi s hipotekami. O Silexu smo pisali v lanskoletni 50. številki DE. Že takrat so nam delavci povedali, da jim največ problemov povzroča zelo nenavadno lastništvo njihovega podjetja. Kar95-odstotni lastnik sta namreč Tesnila p. o. inTesnila ingineering d. o. o. iz Velike Loke. Vse niti naj bi imel v rokah bivši direktorTe-snil Ciril Pevec. Prav on je, čeprav seje medtem upokojil, še naprej predsednik Silexove skupščine. Lastniki so v zadnjih treh letih zamenjali kar devet direktorjev. Sedanji je na to mesto postavljen že drugič. V sak direktorje skušal posegati tudi v program. Najslabše rezultate pa je dala inovacija, po kateri naj bi drag bukov furnir polnili s cenejšim topolovim. Kot nam je povedal sekretar območne organizacije ZSSS za Posavje Marjan Urbanč, je Silex zadolžen za 500 milijonov tolarjev. Zadnji kredit dva milijona mark je bil večinoma porabljen za poplačilo upnikov. Vrednost premoženja je verjetno precej manjša, saj podjetje razpolaga le z dokaj veliko proizvodno halo, v kateri samevajo stroji, zaloge surovin so skoraj pošle. Ker denarja za njihovo nabavo ni bilo, bi proizvodnja veijetno obstala, tudi če ne bi stavkali. V teh razmerah je Tilia iz Novega mesta, kot eden od naj večjih upnikov, že pred dvema mesecema vložila predlog za uvedbo stečaja. Sodišče o zahtevi še ni odločilo. Predlog seje menda zaple- šejo za denarno pomoč zah va- OVIRE ZA PODPIS SOCIALNEGA SPORAZUMA SO SKORAJ ODSTRANJENE tel tudi zato, ker so lastniki Silexa sodišču odgovorili, naj namesto stečaja uvede prisilno poravnavo. Stališče lastnikov Urbanč ocenjuje za potezo, ki naj bi bodočemu stečajnemu upravitelju onemogočila, da bi v dokumentaciji podjetja našel dokaze o nepravilnostih in zlorabah družbenega premoženja. Lastniki se menda bojijo, da bi jih stečajni upravitelj javno razkrinkal. Prisilna poravnava pa po Urbančevem mnenju ni izvedljiva, saj predlagatelji med dru- gim niso upoštevali obveznosti do zaposlenih, ki jih bodo Svobodni sindikati prijavili, čim bo to mogoče. Stališče lastnikov je odločitev sodišča vseeno zavleklo. Delavci Silexa, vseh je še 48, so stavkati začeli zaradi zamude izplačila plač za februar. Zdaj jim podjetje torej dolguje že dve plači in plačilo nadur od lanskega novembra naprej. V tovarno prihajajo vsak dan, čeprav ne dobivajo povračila potnih stroškov in regresa za prehrano. Med pogovorom, ki seje razvil po razdelitvi pomoči, so stavkajoči glasno razmišljali o možnosti še kakšnega pritiska, saj ne morejo razumeti, da jim pravna država ne daje prav nobene zaščite. Možnosti za pomoč na centrih za socialno delo so po njihovih spoznanjih dokaj majhne, saj tričlanske družine lahko nanjo računajo le, če imajo manj kot 45. 000 tolarjev dohodka. Za pomoč so potrebna tudi potrdila o premoženjskem stanju; da presežeš kriterij, zadošča že vrtiček. Delavci so na svoji koži spoznali, da so popolnoma odvisni od nesposobnih lastnikov, ki verjetno špekulirajo s premoženjem, za zaposlene pa jim je prav vseeno. Franček Kavčič odvisnosti med plačami v gospodarstvu in negospodarstvu. Takrat so se dogovorili, da bodo plače rastle počasneje od inflacije. Naslednja leta so sindikati negospodarstva to politiko nadaljevali, saj je bila del pogajanj ob določanju vsakoletne proračunske politike. Zakon o razmerjih plač v negospodarstvu je naslednje leto razmerje med najvišjo in najnižjo plačo povečal z 1 : 7 na 1 : 19. Ker je bil sprejet kljub sindikalnemu nasprotovanju, je odpravil njihov vpliv na razmerja plač. Kasneje je vlada uveljavila še parcialne spremembe plačnega sistema za poslance in sodnike, v državnozborskem postopku pa je zakon o zdravnikih. Najnovejši predlog vlade o spremembi zakona o razmeijih plač sindikati razumejo le, kot da jih izri-njanja iz partnerskih odnosov. Menijo tudi, da pomeni čisto manipulacijo z zaposlenimi, saj bodo dobili le nove odločbe, ne pa novih plač. Sindikati negospodarstva so zato vladi že prejšnji mesec predlagali, naj čimprej začne postopek za spremembo zakonov, ki določajo poslanske in sodniške plače. Menijo namreč, naj bodo tudi te plače odvisne od ekonomske politike dikatov je vladi še napisala, naj se izhodiščna plača za zaposlene v negospodarstvu določa s kolektivnimi pogajanji o kolektivni pogodbi za negospodarstvo, le posebnosti pa naj urejajo kolektivne pogodbe dejavnosti. Razmerja plač naj bi se zmanjšala in ne bila večja kot 1:10- Sistemska nesorazmerja in neprimerljivost plač tipičnih poklicev povzročata nezadovoljstvo med zaposlenimi in slabo vplivata na dele-Koordinacija sindikatov negospodarstva je vse te predloge poslala vladi in predlagala nadaljevanje pogajanj o aneksu kolektivne pogodbe. Predlagali so tudi sestanek vladno-sindikalnega odbora za spremljanje kolektivne pogodbe. Kot nam je povedal vodja koordinacije Vinko Kastelic, odgovora še niso dobili. Mogoče tudi zato vsak sindikat, po vzom zdravnikov, deluje le zase. Napovedanih je kar nekaj stavk, šolska bi lahko ogrozila celo zaključek šolskega leta. Vsekakor bo vlada morala sama spremeniti razmere, ki so posledica njenega parcialnega in nenačelnega obnašanja od posameznih negospodarskih sektorjev in poklicev, dodaja Drago Ščernjavič, sekretar sindikata delavcev državnih in družbenih organov. F. K- AGROTEHNIKA IMA NOVEGA DIREKTORJA Pogajanja o novem socialnem sporazumu so skoraj končana, saj partnerji soglašajo z doseženimi kompromisi. Le delodajalci so vladi predlagali spremembo lestvice obdavčitve plačilnih list. Davek na plačilno listo naj bi plačevala le podjetja, ki imajo povprečne bruto plače večje od 70.000 tolaijev. Najvišji, to je štiriodstoten davek pa bi plačevala le podjetja s povprečnimi plačami, nad 110.000 tolarjev. Minimalne bruto plače bodo znašale 53.500 tolarjev in se bodo usklajevale tako kot izhodiščne plače. Minimalne plače naj bi določal poseben sistemski zakon, socialni sporazum pa le do njegove uveljavitve. Regres za dopust bo 102.000 tolarjev, če poslovni rezultati omogočajo, pa tudi več, vendar največ eno povprečno plačo v gospodarstvu. Na podlagi doseženega pozitivnega rezultata lahko podjetja izplačajo največ eno povprečno plačo, vendar ne več od četrtine dobička. Izhodiščne plače se uskladijo vsake tri mesece za 85 odstotkov rasti cen na drobno. Za znesek, ki izhaja iz povečanja izhodiščnih plač, se uskladijo tudi dejanske plače. Če je inflacija večja od 8,8 odstotka, se upošteva celotna rast cen na drobno. Plače za poslovodne delavce v neolastninjenih podjetjih ostanejo na ravni iz marca letos, torej znašajo največ 750.000 tolaijev. Delodajalci ob izplačilu plač posebej prikazujejo število delavcev, ki niso plačani po kolektivnih pogodbah, in obseg denarja za njihove plače. ZSSS in Konfederacija 90 nasprotujeta vladinemu predlogu, naj realna rast plač v negospodarstvu ne bi bila višja od realne rasti plač v gospodarstvu. Kot nam je povedal Dušan Semolič, ZSSS vztraja pri črtanju določbe o omjevanju plač v negospodarstvu. ZahtevaJi bodo tudi bolj jasno formulacijo glede usklajevanja plač z rastjo cen. Ce ti dve zahtevi ne bosta sprejeti, Semolič socialnega sporazuma ta teden še ne more parafirati. F. K. Položaj v Agrotehniki se je, te dni le začel odpletati, saj je Sklad formalno prevzel večinsko lastništvo, kije nanj prešlo že decembra. Novi direktor Franc Sladič se je ta teden z zaposlenimi dogovoril za enotedensko preložitev napovedane stavke. Zaposleni so na njegov predlog pristali, saj je že začel urejati nekatere njihove zahteve. V ponedeljek bo verjetno že znano ali je podjetje še mogoče rešiti ali bo moralo v stečaj. Tega dne pa delavci pričakujejo tudi odgovor o možnosti izplačila, saj jim podjetje dolguje plačo za osem mesecev dela. Po tiskovni konferenci Sindikata delavcev trgovine, o kateri smo poročali v 19. številki DE, je zdaj že bivši generalni direktor Peter Rogelj začel zoper sindikat kar pravo vojno. Kako trhli pa so njegovi argumenti, se lahko prepričate v odmevu na naše pisanje, ki ga na njegovo zahtevo objavljamo na 2. strani DE. V tem položaju so se zaposleni odločili za stavko, ki naj bi se začela ta teden. Zaradi nevarnosti odtujevanja koristne in uničevanja obremenilne dokumentacije pa so delavci že prejšnji teden postavili stavkovne straže, ki so Petru Roglju in njegovim pomočnikom 24 ur dnevno preprečevale dostop v poslovne prostore. Zaposleni so izvolili stavkovni odbor, ki ga vodi Andrej Babnik. Od Sklada, večinskega lastnika, so zahtevali, naj zamenja ključavnice poslovnih prostorov in Petru Roglju tudi tako onemogoči prihajanje v poslovne prostore. Sklad naj bi na njihovo zahtevo omenjenemu in Dušanu Jerebu odvzel službena avtomobila in plačilne kartice ter druge bonitete iz pogodb o zaposlitvi. Zahtevali so tudi takojšnjo razrešitev obeh omenjenih vodilnih delavcev in Tatjane Milješič. Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, so vse te zahteve prenesli odgovornim na Skladu, zlasti Iztoku Svetinu, ki na Skladu odgovarja za Agrotehniko in je tudi predsednik njene skupščine. Ta jim je povedal, da je po še nepopolnih podatkih Agrotehnika zadolžena za 10 milijonov mark. Terjatve delavcev, ki po sindikalnih uzračunih znašajo 140 milijonov tolarjev, pa v tem znesku niso upoštevane. Sklad je reševanje Agrotehnike poverilFintraded.o.o. Njen direktor Zoran Žagarje 10. maja delavce pisno obvestil, da so na direktorsko mesto imenovali uglednega gospodarstvenika in bančnika Franca Sladiča. Za sanacijo Agrotehnike naj bi skrbel poseben posvetovalni odbor, v katerega naj bi bili poleg novega direktoija vključeni bivši uspešni direktoiji in delavci Agrotehnike, v njem naj bi bila tudi predsednika sindikata društva upokojencev. Zoran Žagar je še napisal, da proučujejo možnosti za deblokado žiro računa. V poštev pride re-program bančnih kreditov, poboti z upniki - če to ne uspe, pa prisilna poravnava. Fintrade se pogovarja tudi z nekaterimi strateškimi partnerji Agrotehnike o dokapitalizaciji, ki bi omogočila ponoven zagon jedra podjetja. Izračuni kažejo, da bo število zaposlenih treba še zmanjšati. Zmanjševanje naj bi potekalo humano, s pogodbami, dogovori, upo- kojitvami in tehnološkimi presežki. Vse zaposlene je Žagar še obvestil, da Agrotehnika za olajšanje položaja ne more pridobiti nobenih novih sredstev. Rešitve so odvisne le od premoženja, ki pa ni tako majhno. Novi direktor seje z delavci in stavkovnim odborom pogovarjal v ponedeljek. Sprememba vodstva je olajšala razpoloženje med delavci, nam je povedal Sandi Bartol. Novi direktor pa je pokazal veliko razU' mevanje za njihove zahteve. Obljubil jim je, da bo že naslednji dan Petru Roglju in Dušanu Jerebu odvzel avtomobile, kartice in druge ugodnosti, čeprav oba potrebuje-Direktorje namreč prišel v Agrotehniko sam, finančnika in komercialista pa še išče. Franca Sladiča so delavci zadolžili za varovanje poslovnih prostorov, in zato opustili stavkovne straže. Napovedano stavko pa so odložili za teden dni. Odločitev zanjo je odvisna od vsebine sporočila novega direktorja, kijim mora predstaviti zlasti možnosti rešitve podjetja in izplačila zamujenih plač. F K SINDIKALNI PLURALIZEM JE POKOP ZA DELAVSKO GIBANJE Kdor tišli plače navzdol in dopusti rast socialnih razlik, avtomatično usmeri družbo nazaj, peljejo lahko le v Tretji svet. Paul Phillips, profesor na kanadski univerzi v Manitobi, kjer predava delovno in ekonomsko zgodovino, industrijska razmerja in regionalno ekonomiko, pogosto obiskuje Slovenijo. Oglaša se tudi v našem uredništvu in začelje sodelovati tudi s Svobodnimi sindikati. Ob delu na univerzi je bil koordinator komiteja za kanadsko ustavo, član odbora za delovno sodstvo, raziskovalni direktor Zveze dela, predsednik nadzornega odbora mlekarske industrije v provinci Manitoba, strokovnjak za arbitražo pri pogajanjih socialnih partnerjev... Izdal je devet knjig> »d tega dve z Bogomilom Ferfilo, profesorjem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prejšnji teden je bil tretjič v našem uredništvu. Tokrat nas je obiskal s pomočjo sponzorstva Kanadske mednarodne razvojne organizacije CIDA in Zveze kanadskih univerz AUCC. Prav zdaj je v Sloveniji izredno napet položaj okoli pogajanj o socialnem sporazumu. Delodajalci so iatrmoglavili, sindikati so bili prisiljeni zagroziti s splošno opozorilno stavko... Ste mednarodno uveljavljen strokovnjak za takšne zaplete, imate morda kakšen komentar, napotek? »Težko. Slovenske razmere sicer vse bolj spoznavam, toda tu gre za tako specifična vprašanja, da splošnega recepta ni. Ko na primer v Kanadi potekajo Pogajanja, sindikati ne smejo stavkati, toda tudi delodajalci v času pogajanj ne smejo nikogar odpustiti- Ce se nikakor ne morejo sporazumeti, razsoja ar-oitraža, ki jo partnerji sestavijo od primera do primera. Sele v skrajni sili, če tudi to odpove, med delodajalce in sindikate poseže država. V ZDA je spet drugače, saj sežejo pogajanja največ do ravni panoge. Na državni ravni jih ne poznajo. Običajno gre za pogajanja posameznih podjetij ali celo 2a posamezne poklicne skupine v njih. Ameriški pristop je torej veliko bolj individualističen kot evropski.« Lahko opredelite prednosti in slabosti teh dveh pristopov? »Ameriška pogajanja so praviloma daljša.Trajajo v povprečju dve do tri leta in so izjemno legalistična, Pravno urejena do najmanjše podrobnosti. Vsaka Podrobnostjo strogo regulirana, in česar tako sprejeta Pogodba ne zajame, je praktično prepovedano. Naj omenim kolektivno pogodbo za železnico, ki sem jo gledal pred kratkim. To je knjiga z več kot 500 gosto popisanimi stranmi.« Je tak način v interesu sindikatov ali delodajalcev? »Gotovo sindikatov in le sindikatov! Tam je namreč stopnja socialne varnosti izredno nizka in sindikatu ostaja le še to, dajo čimbolj uveljavlja s takšnim načinom pogajanj.« Ki ga potemtakem delodajalci ovirajo? »Kolikor ga le morejo. Ne le, da skušajo ovirati takšne Pogodbe. Bojijo se jih kot hudič križa, in da bi jih preprečili, so pripravljeni narediti vse, da bi onemogočili ali celo razbili sindikate.« Če takšne pogodbe vendarle so, ameriški sindikati le niso tako neštevilčni in šibki, kot včasih slišimo? , »Kjer pogajanja, kakršna opisujem, uspejo, je to izključno rezultat moči sindikatov, in torej merilo in odsev te moči. Res pa izvira še iz časov po 2. svetov-ni vojni, ko so delavci, kmetje, menedžerji in delo- dajalci sklenili neke vrste socialni sporazum. Številčnost sindikatov je od tedaj močno upadla.« Pa v Kanadi? »Kanada ima izredno močan sistem socialnih pravic, številčnejše in močnejše sindikate in tudi levo, delavsko usmeijene stranke, ki so sindikatom seveda v oporo.« Je moč postaviti enačaj med številom in močjo levih strank in ugodnimi pogoji za sindikalno delovanje? »Je, čeprav ima tudi to pravilo svoje izjeme. Najšibkejša sindikalna gibanja so dandanašnji na Japonskem, v ZDA in v Franciji...« ...kjer so vladali socialisti in levica vendarle ni tako šibka. »Drži. V Franciji pa delavcem kaže zobe sindikalni pluralizem. Imajo celo vrsto sindikatov, hudo razcepljenih, in moč sindikalnega gibanja je razbita. V Franciji gre delavska zakonodaja zgolj skozi politične procese, brez pogajanj, skorajda brez vpliva sindikatov. Ti so le financerji strank...« ??? »Seveda! Skoraj povsod sindikati delavcem naklonjene stranke zalagajo z denaijem in seveda z volilnimi glasovi. V ZDA je S weeney, predsednik krovne sindikalne organizacije, sprožil pravo kampanjo za demokratsko stranko. Odprl je posebno kreditno kartico, na katero kani v te namene zbrati nekaj milijard dolaijev, podpreti demokrate in s tem izboriti delavcem ugodnejšo zakonodajo.« Še kakšen primer? »Značilna je Avstralija, kjer so sindikati nekaj let res tesno sodelovali z laburisti in sodelovanje je bilo Ker smo se precej pogovarjali o mezdah, višini in razmerjih plač, negativnih vplivih rastočih socialnih razlik, smo ob nevzdržnem in rastočem razmerju plač v slovenskem javnem sektotju, ki žeskorajdosegaodaas 1 proti 20, Paula Philli- sednika vlade ali katerega koli politika. Ti so Paula Phillipsa, ki bo 20. maja predaval na seminarju v Radovljici, in Bogomila Ferfilo je v imenu ZSSS sprejel član predsedstva Milan Utroša. za delavce izredno plodno. Ta sistem seje začel majati s padcem laburistov. Doslej so sindikati neposredno z vlado urejali prav vsa vprašanja ekonomije in drugih pomembnih področij.« Pa Evropa? »Podobne razmere so na Švedskem in v Nemčiji, kjer se te stvari urejajo na državni ravni in so splošno veljavne. Zato imata ti državi tudi visoko stopnjo socialne varnosti. Sindikalno gibanje je pač enotno, močno in vplivno. V drugih državah se stvari raje urejajo na nižjih organizacijskih ravneh.« S kakšnim trendom? Prevladuje sporazumevanje ali konflikt? »Tu velja neizpodbitno pravilo! Kjer je dialog s sindikati organiziran in je sodelovanje z njimi vsebinsko, učinkovito, kjer je torej sindikat enakopraven partner, so konflikti zanemarljivi. To so, tudi praviloma, stabilne družbe s perspektivo. Drugod revni postajajo še revnejši, bogati še bogatejši, nestabilnost raste, problemi se kopičijo, razvojne perspektive se zapirajo...« Naši oblastniki in novokomponirani menedžerji prodajajo drugo filozofijo. Mlatijo o zniževanju plač kot pogoju za stabilnost, konkurenčnost... »Gotovo je možna tudi ta pot, a le za dražbo, ki seje odločila kreniti v tako imenovani Tretji svet. Torej nazaj in na obrobje. Verjetno vam skušajo soliti pamet še z nečim, da večje plače ukinjajo delovna mesta?! Popoln nesmisel, ki ga zavračajo vse statistike in vse rasne raziskave. Tudi v ZDA so dokazali, da šele ob 10-odstotnem dvigu mezd število delovnih mest upade za 0,1 odstotka. Ob nekaj manjšem dvigovanju pa število delovnih mest celo raste. To potrjuje zadnja raziskava, ki semjo bral za leto 1995 in je zajela vse ameriške države. Le v državah, kjer so mezde zniževali, je upadalo tudi število delovnih mest. Na zmanjševanje zaposlenosti torej dokazano ne vplivajo visoke plače, ampak cela vrsta drugih dejavnikov! Tradicionalni pogledi na te stvari povsod v razvitem svetu padajo v vodo. Povečevanje socialnih razlik je pot v propad, visoke plače in visoka raven socialnih pravic pa pomeni lažjo dostopnost do izobrazbe, visok motiv za delo, inovativnost, zdravo družbo zdravih posameznikov in razvoj.« Pa to priznavajo tudi delodajalci? »Prav gotovo. Visoka mezda namreč tudi delodajalce prisili, da poiščejo nove načine in metode za izrabo dela, tehnologije, trženja, vodenja.« Lahko navedete primer? »Najprej praksa in zdaj že znanost v ZDA dokazujeta, da produktivnost kapitala upada zaradi neizkoriščenosti dejavnikov, ki sem jih naštel prejle, in nikakor ne zaradi višine plač ali ravni socialnih pravic. Še enkrat, vse svetovne izkušnje in znanstvene študije govore tako. Nizke socialne pravice in rast družbene neenakosti je vzrok za nizko družbeno produktivnost! Poudarjam, vzrok in ne posledica! Ti trendi so zdaj v Kanadi ugodnejši kot v ZDA, za kar gre zasluga močnejšemu sindikalnemu gibanju (40 odstotkov), dobrim socialnim programom (40 odstotkov) in dostopnejšemu izobraževanju (20 odstotkov).To so statistično, znanstveno dokazana dejstva! Res se kapital seli za cenejšo delovno silo, toda to ne pomeni, da bi se Kanada hotela ali smela začeti primerjati z Mehiko. Tudi z višino mezd, denimo. Vidite, kakšen nesmisel bi bila taka logika! Gre za v osnovi zgrešen vidik, ki si ga nobena resna dražba s perspektivo ne sme niti zamisliti.« Ciril Brajer BO PRIVATIZACIJA OZDRAVILA LENARŠKO GOSPODARSTVO? “Čeprav je v občini Lenart, ki sodi med najmanj razvite v Sloveniji, se vedno samo okoli dva tisoč zaposlenih in skoraj prav toliko brezposelnih delavcev, so se gospodarske razmere vendarle začele postopoma spreminjati na bolje. V proizvo-dnih dvoranah številnih lenarških Podjetij, ki jih je gospodarska kriza v orinulih šestih letih pahnila v stečaj, so se namreč zopet zavrteli stroji, pognali sojih zasebni podjetniki, ki so proizvodna sredstva odkupili °d nekdanjih družbenih podjetij v tečaju,” pojasnjuje sekretar v območni organizaciji Zveze Svo-odnih sindikatov v Podravju Jože Murko, ki dela v krajevni pisarni v Lenartu. ^ bivšem Capriceu sedaj Posluje Žekam »Proizvodne prostore in stroje iv.sega Podjetja konfekcije Caprice, «Je včasih dajalo kruh 350 dela-Kam in delavcem, sta v stečajnem Postopku kupila zasebna podjetnika Jože Žižek in Silva Markeš. V Proizvodnih prostorih bivšega Ca-P"c.e*> je začelo poslovati njuno jjOajetje Zekam, ki zaposluje že okoli 00 delavk in delavcev.« ,. rojiso se ponovno zavrteli tudi LxVlem Kiemosu, ki je moral v vCaJze na začetku devetdesetih let. proizvodnih prostorih Klemo-l .Poseje podjetje Pathos, ki izde-P° nemški licenci. Lastnik hij lr?kt°r Milan Pongračič oblju-a '30 konca leta v Pathosu bilo delo 240 kovinarjev.« V proizvodnih prostorih bivšega Centrovoda pa že nekaj časa posluje zasebno podjetje Mascom, ki ga uspešno vodi podjetnik Drago Zorger. Mascom postaja največji poslovno-trgovski in proizvodni center v Lenartu. Tudi podjetje za proizvodnjo kmetijskih proizvodov Žipo, ki je bilo do nedavnega hčerinsko podjetje Agro Lenarta v stečaju, je že v privatnih rokah. Po privatizaciji Žipa, ki ga vodi Andrej Šuman, se število zaposlenih v tem podjetju ni bistveno spremenilo. Trenutno dela v Žipu okoli 40 delavcev. Agro Lenart, ki je še vedno v stečajnem postopku, pa ima še eno hčerinsko podjetje. Gre za Sadjarstvo, ki zaposluje okoli 90 ljudi. Čeprav je stečajni upravitelj poskušal podjetje prodati že na štirih javnih dražbah, mu doslej to še ni uspelo. Bodo iz obratovalnic zrasle tovarne? Tudi v podjetju Lentherm, kjer so pred časom odpuščali trajno presežne delavce, so se gospodarske razmere normalizirale. V podjetju je trenutno okoli 80 zaposlenih, ki imajo v glavnem dovolj dela' “V Lenartu uspešno posluje tudi obrat mariborskega Kristala, ki zaposluje 60 delavcev, in obrat Uniorja iz Zreč, v katerem dela okoli 90 delavcev. Zdi pa se, da je trenutno najbolj zdravo jedro lenarškega gospodarstva Tovarna bovde-mov in plastike, ki daje delo in kruh Jože Murko, sekretar sindikalne pisarne v Lenartu okoli 250 delavcem. Tovarna ima zanimive proizvodne programe (med dragim za nemškega partnerja izdeluje tudi avtomobilske prevleke) in na novo zaposluje delavce,” pojasnjuje Jože Murko. V Lenartu seje v zadnjem času uveljavilo tudi nekaj zasebnih podjetnikov in obrtnikov, ki zaposlujejo čedalje več delavcev. Trgo-prevoz iz Lenarta, Mesarija Fekonja iz Svete Trojice, Motel Vindiš iz Lenarta, Proizvodnja peči Fekonja iz Voličine, Oljarna in mlin Peto-var in še nekatere zasebne obratovalnice se postopno spreminjajo v male in uspešne tovarne oziroma podjetja. Trenutno ima še največ težav obrat Peka iz Benedikta, kjer je zaposlenih okoli 100 delavk. »V minulih petih letih je šla v Lenartu v stečaj velika večina družbenih podjetij. Sedaj pa so na zdravih temeljih teh podjetij začela rasti nova v zasebni lasti. Res je, da gre zaenkrat še za relativno majhna podjetja, ki zaposlujejo manjše število delavcev, kot sojih pred leti zaposlovala družbena podjetja, vendar pa so zdrava in imajo perspektivo,« pravi Murko. Kljub temu, daje začelo gospodarstvo v Lenartu ponovno oživljati, pa se delavci in z njimi sindikalni zaupniki srečujejo še z velikimi težavami, morda celo večjimi, kot v preteklosti. Privatizacija prinaša nove probleme »Nekateri lastniki oziroma zasebni delodajalci ne želijo, da bi se delavci sindikalno organzirali v podjetjih. O uresničevanju delavskih pravic so se pripravljeni pogajati samo s profesionalnim sindikalnim zaupnikom, ki ni zaposlen v tovarni. Pri tem se nekateri sklicujejo na prakso v državah z razvito tržno ekonomijo,« pravi Murko. Dodaja, da se zato delavci iz posameznih podjetij individualno vključujejo v sindikat, del članarine, ki pripada sindikatu v podjetju, pa zbirajo v krajevni pisarni na posebnem kontu. »Veliko težav imajo delavci tudi zaradi tega, ker jih zlasti zasebni delodajalci zaposlujejo na črno. V Lenartu je zagotovo že preko 200 na čmo zaposlenih delavcev. Žalostno je, da inšpekcija za delo ni dovolj učinkovita in da ne opravlja svojega dela, tako kot to predvideva zakon.« Še večji problem pa so v Lenartu plače. »Številni zasebni delodajalci tarnajo, da na trgu še ne dosegajo planiranih cen, ali pa, da imajo različne začemiške težave, zato izplačujejo delavcem manjše plače od določenih s kolektivno pogodbo. Sindikalisti si sicer na vse načine prizadevamo, da bi delavci v vseh podjetjih in obratovalnicah prejemali plače po kolektivnih pogodbah, vendarnam to vedno ne uspeva - tudi zaradi tega ne, ker je zelo malo delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, vključenih v sindikat,« pojasnjuje Murko. Privatizacija lenarškega gospodarstva je začela krivuljo gospodarske uspešnosti v tej manj razviti občini postopoma obračati navzgor, vendar to še ne pomeni, da imajo delavci in sindikalisti kaj manj problemov. Nasprotno: s privatizacijo so se mnogi probemi začeli na novo odpirati. Tomaž Kšela _ cvnHnrtnih 16. maja 1996 Sindikalna lista Prvi del maj 1996 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.796,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.198,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje december 95-febraar 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 71.728 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 35.968,00 -za20 let 53.952,00 -za 30 let 71.936,00 2. Nagrada ob upokojitvi 215.808,00 3. Solidarnostne pomoči 71.936,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ delAJO~ Zasavje ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZASAVJE Trbovlje, Ulica 1. junija 19 Datum: 14.5.1996 ČLANOM SINDIKATA ISKRE - TOVARNE POLPREVODNIKOV V STEČAJU TRBOVLJE JAVNO OBVESTILO Stečajni upravitelj Iskre - Tovarne polprevodnikov v stečaju Trbovlje je obvestil Območno organizacijo ZSSS Zasavje Trbovlje, daje stečajni postopek končan. Glede na stečajno maso in po odločitvi stečajnega senata sodišča v Ljubljani smo po pooblastilu članov sindikata uspeli v stečajnem postopku uveljaviti terjatve v skupni višini 5.610.564,60 Sit. Omenjeni znesek predstavlja predvsem priznane terjatve iz naslova neizplačanega regresa za letni dopust, druge terjatve posameznikov in pripadajoče zamudne obresti. V torek, 14. maja 1996 je bila predana finančna dokumentacija, ki jo je pripravil stečajni upravitelj, Ljubljanski banki Zasavje (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi), kjer imajo posamezni delavci odprte tekoče račune ali hranilne knjižice, na katere jim je bil nakazan denar iz stečajnega postopka. Tako se Vaš denar iz naslova stečajnega postopka nahaja na Vašem tekočem računu oziroma hranilni knjižici pri Vaši banki. Petindvajsetim članom, ki nimajo tekočega računa oz. hranilne knjižice, smo poslali pisna obvestila o dvigu njihovega denarja. Sindikalni pozdrav ! Zahvaljujoč Območni organizaciji ZSSS Zasavje v mrke Trbovlje kdaj pa kdaj posije tudi sonce... Celje Zlatarji proti bankirjem Zaradi zamude plač za marec je 250 še zaposlenih v Zlatami Celje ta teden začelo stavkati do izpolnitve zahtev. Kot nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Rudi Špes, so plačo dobili le v hčerinskih podjetjih, kjer zaposleni ne stavkajo. Ne stavka tudi 150 presežnih delavcev, saj so doma do 4. junija, ko jim poteče odpovedni rok. Zaposleni s stavko protestirajo proti bankirjem, ki zavlačujejo izvedbo dogovora o reprogramiranju dolgov tega podjetja. Zavlačuje zlasti SKB, ki bi morala dati le osem milijonov, ki manjkajo za izplačilo zamujenih plač. Kot nam je povedal Špes, so zelo jezni tudi na Nika Kača, direktorja Banke Celje. Taje v zadnji številki Panorame, priloge DE, dejal, daje ta banka do Zlatarne izpolnila vse obveznosti. Pripomnil je tudi, da so si mnogi zlatarji ustvarili svoje delavnice in da ni čisto prepričan, kdo še lahko korektno izpelje svoj posel v tej firmi. Razmišljanje o tej firmi pa je končal takole: »Nisem prvi, ki govori o problemu kuhane žabe. Ce žabo na hitro vržeš v krop, bo takoj crknila. Če jo počasi kuhaš v mlačni vodi, bo dolgo živela, se navadila na te življenjske pogoje in preživela.« Zlatarji so prepričani, da tako ne bi smel govoriti, saj banka še vedno obrača le denar svojih komitentov in davkoplačevalcev. Ne dela torej s svojimi sredstvi. Stavka se bo verjetno končala že v začetku prihodnjega tedna. Če se ne bo, bo temperatura v Celju zelo narastla, saj je na zavod ta teden odšlo 410 delavcev Ema Eteme. Stečajni upravitelj jih je le 120 povabil k dokončanju naročil. EK. Podravje Delavci Lestra s stavko izsilili plačo Okoli 200 delavcev zasebnega podjetja Lestro v Hočah pri Mariboru je v ponedeljek zjutraj začelo stavkati za izplačilo drugega dela marčevske plače. Po dogovoru s sindikatom kovinske in elektroindustrije v podjetju bi jim moral delodajalec drugi del marčevske plače izplačati najkasneje 10. maja. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Zvonka Trnčca prejemajo delavci Lestra plače tudi sicer neredno. Tokrat pa preprosto niso več mogli čakati na marčevske plače, saj je nekaterim zmanjkalo denarja celo za prevoz na delo in z dela. »Lastnik in direktor inženir Pavle Ledinek je delavcem na pogajanjih obljubil izplačilo drugega dela marčevskih plač v sredo oziroma najkasneje v četrtek,« pravi sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije v Podravju Edi Ozimic. »Vendar pa delavci na osnovi obljub niso bili pripravljeni prekiniti stavke. Potem ko je bilo jasno, da bodo stavkali vse do izplačila plač, je delodajalec drugi del marčevske plače izplačal še istega dne ob 15. uri in 30 minut.« V torek so delavci Lestra zopet normalno delali. sindikalni in.......... UČITELJI SO OGORČENI Ker je bilo že iz prvih pogovorov Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) ter Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) s predstavniki vladne strokovne skupine čutiti, da bodo kljub opozorilni stavki vladni predlogi o določenih ključnih dodatkih iz kolektivne pogodbe in pri vrednotenju novih delovnih mest v zakonu o razmerjih plač bistveno nižji, kot bi bilo realno še sprejemljivo, sta se VIR in SVIZ odločila med članstvom preveriti pripravljenost za stavko, ki bi se začela 6. junija in trajala do preklica. Kot smo poročali v prejšnji številki DE, sta se »šolska« sindikata še pred opozorilno stavko (6. t. m.) dvakrat sestala s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), ki so ju seznanili s svojimi stališči do njunih predlogov za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti ter zakona o razmerjih plač. »Iz stališč MŠŠ je bilo razvidno, da bistveno odstopajo tako od naših predlogov sprememb (pogajalskih izhodišč) kot tudi od našega spodnjega, torej še sprejemljivega pogajalskega praga,« nam je povedal Bojan Hribar, sekretar VIR. »Pri kolektivni pogodbi so predstavniki MŠŠ nekatere naše predloge v celoti zavrnili, uveljavi- tev nekaterih ključnih dodatkov, s katerimi so soglašali, pa predlagali v nesprejemljivo nizki višini. Pri predlaganih spremembah zakona o razmerjih plač so predstavniki MŠŠ sicer soglašali z uveljavitvijo napredovanja v plačilne razrede, tako da bi nazivi postali delovna mesta. Vendar so pri tem predlagali tako nizko izhodiščno vrednotenje teh .novih’ delovnih mest, da bi bili dosedanji nazivi praktično razvrednoteni.« Na prvem sestanku po stavki (8. t. m.) vladna strokovna komisija ni predstavila nobenih konkretnih predlogov za uveljavitev nekaterih ključnih dodatkov v kolektivni pogodbi, niti se ni opredelila do izho- diščnih vrednosti, ki naj bi jih imela nova delovna mesta, nastala iz nazivov. Ker je bila vrh vsega še brez stališč vlade do njihovih zahtev, so se na tem sestanku lahko dogovorili le to, da jim jih bo v pisni obliki posredovala do naslednjega srečanja, ki naj bi bilo 13. t. m. popoldne ali najkasneje 14. t. m. »Danes smo 15., ura je pol dvanajstih, ne o materialih ne o kakšnem novem sestanku pa še ni ne duha ne sluha,« je Hribar zaokrožil naš pogovor. »Kaže, da so začeli zavlačevati...« SindikataVIR in SVIZ pa medtem, kot že rečeno, ne mirujeta. VIR je na podlagi do sedaj zbranih rezultatov ankete o nadaljnjem vodenju stavkovnih aktivnosti že izračunal, da seje za stavko v napovedanem terminu (6. 6.) izreklo prek 90 odstotkov »njegovih« zavodov, zato bo na seji svojega Republiškega odbora 20. t. m. že lahko sklepal o njeni napovedi. S VIZ pa bo imel 21. t. m. v Cankarjevem domu javno in razširjeno sejo glavnega stavkovnega odbora, ki se bo med drugim odločal tudi o stavki... Damjan Križnik KDAJ SE BODO ZAČELE POČITNICE? - Do četrtka, 6. junija, šola zagotovo bo. Kaj pa potem, bomo šele videli, saj sindikata VIR in SVIZ grozita s stavko, ki naj bi trajala do preklica... Stavka na Obal' Razmere pri plačah v ® ( gospodarstvu mora začeti urejati enotnolToje^ poglavitno sporočilo en° ne opozorilne stavke, k> s%' v torek (14. t. m.) Pr’P odbori Obalne sindikalne ganizacije za vzgojo in1 braževanje, zdravstvo in cialno skrbstvo, družben6 državne organe ter za dew v kulturi. Kakih 3.000 s» kajočih je vlado presen«! z zahtevo, naj pri plačah uf števajo tudi višje življenj* stroške na Obali, ki so nad s venskim povprečjem, t Če njihove zahteve ne Kj' uslišane, bodo pripravili ved stavko, h kateri namera'' J pritegniti tudi druge slov« ske sindikate s področja e gosp rdarstva. SVIZ grozi lz> TŠilni odbor S VIZ j« J svoji zadnji seji »z obz^ vanjem in ogorčenjem« u-"‘ tovil, daVlada RS kljub e« vki1 dnevni opozorilni stav 1( maja) do sedaj ni poks'l[ prave volje za ureditev t strežnega položaja zap05!' nih v vzgoji in izobraževanj »Čeprav jeSVIZ pisni K dlog za spremembe KPP?S, že 18. aprila, do danes VIJ RS na ta predlog nipisnuj govorila, niti ni sporočila turna prvega sestanka obehJje gajalskih skupin, Wr-Jt izjavila, da želi pogai. t uspešno zaključiti pred* ■ ko bo v Cankarjevem d« javna in razširjena orl vnega stavkovnega otl SVIZ Slovenije,« je v ^fi ročilu za javnost zapisa* P » Branimir Štrukelj, glavni ®!, SVIZ. »Zato je IO S VIZ*' lenil, da pospeši priprav« . izvedbo opozorilne stavke maja na obeh univerzah j raziskovalnih organizacij.j Zaradi enakih razlogov J« . SVIZ razpravljal o zaostm' sindikalnih pritiskov, tudi t. dlogu, da se 6.6. začne s® ^ ki bo trajala do preklica- ' V AVT0PREV0ZU JIM JE PREKIPEU V Avtoprevozu Dravograd, ki opravlja dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu, imajo že več časa težave, katerih posledica je bil zamik plač. Poleg nizkih • zajamčenih plač voznikom tudi niso bile pravočasno izplačane dnevnice in drugi potni stroški, povezani z opravljanjem te dejavnosti. Hudo so načeti tudi medsebojni odnosi. Opozorila ih dobronamerne sugestije sindikata za ureditev razmer niso zalegle, zato so delavci vedno glasneje zahtevali odstop vodstva ali od predsednika sindikata, naj organizira štrajk. Nazadnje 2. 8. 1995 je prišlo do prisilne poravnave. Na seji delavskega sveta v letošnjem aprilu je bilo zopet zelo kritično. Direktor je predlagal stečaj, kar pa so delegati, po poprejšnjem dogovoru s sindikatom in ob strokovni pomoči predstavnika območne organizacije ZSSS Koroške Matjana Barla, odločno zavrnili. Delavci menijo, daje možno - ob ustrezni organiziranosti, za kar je odgovorno vodstvo podjetja - uspešnejše poslovanje in s tem ohranitev delovnih mest. Sindikat se je poslužil še ene od možnosti: predlagal je sklic upniškega odbora. Predsednica tega odbora Alenka Mišvelj je pobudo sprejela in 23. aprila smo bili na sejo vabljeni tudi predsta- vniki Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, območne organizacije ZSSS Koroške ter na njeno izrecno željo tudi član predsedstva ZSSS Brane Mišič. Na seji so predstavniki Avtoprevo-za opozorili na nemogoče razmere v podjetju, na izredno slabe rezultate, na neprimeren odnos direktorja ob opozorilih in sugestijah za ureditev razmer. Direktor se zaradi službene poti seje upniškega odbora ni udeležil. Predstavniki sindikata so pojasnili, da vidijo edini izhod iz izredno neugodnih razmer v zamenjavi vodstva. S svojimi strokovnimi predlogi za rešitev je v razpravi sodeloval tudi Brane Mišič, član predsedstva ZSSS, katerega izvajanje je dalo pečat končni ugotovitvi stanja in možnih rešitev. Ker tudi upniški odbor ni bil sklepčen, niso sprejemali sklepov. Predsednica je obljubila, da bo sklicala ponovno sejo upniškega odbora, na katero bodo vabljeni tudi predstavniki sindikata. V času do napovedane ponovne seje upniškega odbora pa so se zadeve v Avtoprevozu tako zaostrile, daje bil sklican delavski svet, na katerem so dosedanjega direktorja razrešili in imenovali novega. S tem so se poprej kajpak pogovorili. Zagotovil jim je, daje zaAvtoprevoz Dravograd možen izhod in delavci mu zaupajo. Upniški odbor je po vsem tem odločno zavrnil predlog za stečaj in podprl odločitev delavcev. Sindikati, ki smo smo z doseženim zadovoJ^ ioN1 s(1 delovna mesta; izguDiF" bilo mogoče vrniti. UpaU10^ novo vodstvo izpolnil0 obljubo in storilo vse, °a . Avtoprevoz saniral. D°? -bomo budno spremljal11 , okvira možnosti vključeval1’ s stroko, če se bo poka7- j treba po takšnem sodel° Hilda Žežko.se^ Ni slabo... Na 14. seji Sindikata delavcev prometa in zvez P°(nU^j)|, predsedniki sindikalnih organizacij poročali o aktualni P j maliki v svojih podjetjih. Spodbudno je bilo slišati, da pri P »j; povsod spoštujejo kolektivno pogodbo, ponekod pa izp'3^;-celo višje zneske od dogovorjenih. Regres so že izplačali v j, bušnem prometu in na Pošti, že v kratkem pa naj bi ga,'|Sjr. socialni sporazum še ni P0”P£ii;. ........................... P sle Cestnem podjetju. Ker nov ---------—------------- . ey veljavnost starega pa je potekla, pri izplačilu naj višjega 7'.|j, naj ne bi bilo omejitev. Kljub temu so se v podjetjih odl0«,^ izplačilo v sorazmerju s povprečnim osebnim dohodkom venskem gospodarstvu, za 111.000 tolarjev bruto torej-Ko so se odločili za prehod z 0,6- na 1-odstotno član ^ so z veseljem ugotovili, da zaradi tega noben delavec v rju ni izstopil iz njihovega sindikata. p.i Rdeči so zapravili prejšnjo državo, črni bi pa radi sedanjo! “V vseh teh letih nikomur od političnih struktur ni uspelo dobiti večine za referendum o lastninjenju, denacionalizaciji, globalni spremembi filozofije izobraževanja pri nas, spremembi zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema in se čem. To so namreč prave vsebine za testiranje volje državljanov. Ne, radikalne spremembe na teh področjih sije vzela v zakup^ oblast in politična oligarhija. Še več: te odločitve si je vzelo v zakup vimenu dveh milijonov državljanov nekaj deset poslancev in poslank parlamenta. Za protiuslugo, ker smo jim to dovolili, pa nam danes ponujajo v referendumsko odločanje volilno zakonodajo." KULTUROLOŠKA REGIONALIZACIJA “Preprosto ni moč verjeti, daje parlament kulturi do zdaj posvetil tako malo časa. Zato je prepuščena prevelikokrat stihijskosti, diletantstvu, zaslužkarstvu, razprodaji tujcem in goljufom ter lažnivcem in izkoriščevalcem, pravzaprav pogosto tistim, ki ne vidijo v kulturi čisto nič drugega kot dobiček, pa če je ta še tako skromen. Človekova pohlepnost včasih nima mere in bi posamezniki za en sam tolar prodali celo svojo dušo, nekateri pa za en sam krajcar celo svoj spomin. ” tonrazničnci kronika o zmedi, konhinkturistihin šakalih NAMESTO VREDNOT PREVLADUJEJO »SPROTNE POTREBE« strokovnjaki bi se lahko že od Francozov, prve evropske nacije, kaj “zucik. Argentinski general, ki ga ponujajo Ljubljančanom, je dve, desetletji ® smrtjo živel v P&zizuj tem jo pokopen^ st xu dobil spozo endkst • če bi pobrskali »amo po Encyclopaedii Britannici, bi prebrali, da gre za konzervativneža, ki se saneda povezati, vzemimo, z vrednotami uporne okupirane Ljubljane. V Parizu med prek tridesetimi francoskimi generali (Slovenci lahko svoje 3 spomeniki ali poimenovanji trgov in ulic (verdunsM heroj maršal retain ga nima, ker je bil višijski kolaborant)." NA VRSTI JE REALI SEKTOR Prejšnji teden je na Ljubljanski borzi prevladoval padec tečajev skoraj vseh delnic. Borzni indeks se je že nevarno približal svoji izhodiščni vrednosti 1000, vendar seje trend padanja konec tedna nekoliko umiril. Padale so tudi cene privatizacijskih delnic na OTC trgu. Največji padec pa so zabeležili pri trgovanju s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije, ki so padli kar za 40 odstotkov. Padec je posledica napovedi pete emisije tega finančnega instrumenta, ki bo prihodnji mesec. Papež - sprava Iz množice različnih tekstov v zvezi s papeževim obiskom v Sloveniji velja posebej izločiti uvodnik Franca Rodeta v Družini. Morda je s svojo spravno poanto še toliko bolj na očeh, ker v Družini sicer takšni teksti ravno ne- prevya-dujejo. »Če se bomo verni udeležili srečanja s svojim najvišjim pastirjem v prvi vrsti iz verskih razlogov, se tega srečanja manj verni in neverni brez omahovanja lahko udeležbo iz razumne domovinske ljubezni. Zaradi Slovenije in njene podobe v svetu. Zares množična udeležba je torej dejanje, ki ga narekuje pri enih versko prepričanje, pri vseh pa narodna zavest in državniški čut... Ngj bo množična udeležba ob papeževem obisku hkrati dejanje sprave med nami in dejanje za Slovenijo... naj ta zgodovinska priložnost, ki nam jo podarja veliki Slovan, združi vse Slovence in Slovenke, naj med nami ‘potolaži’ razprtije in nas najde enotne, kot leta 1991 ob odločitvi za samostojnost, kot leta 1917 ob majniški deklaracyi, kot v 19. stoletju ob ljudskih taborih, kot leta 1848 ob programu Zedinjene Slovenije.« Ta tekst je nekaj drugega, kot pa pisanje Janeza Juhanta v Slovencu z različnimi namigovanji, obračunavanji in očitki. »Veliko je bilo govora o državniškem in političnem pomenu tega obiska, za kar se potegujejo in se bodo v prihodnjih dneh posebej potegovali politiki, da bi ob papežu nabirali politične točke... Pri tem pa toliko bolj presenečajo medyski napadi na papeža, če je res, da so naši mediji še vedno pod pokrovom politične garniture. Ali ne bi bilo pošteno, da bi voditelji, ki so papeža povabili, zastavili svojo besedo za državniškega gosta. Kakor da si želimo papeža le kot državnega voditeya, bojimo pa se ga kot poglavarja Cerkve!« piše Janez Juhant. »Naj bo obisk praznik naše vere - pokazali jo bomo jav-. no po desetletjih, ko so bile osebnostne in tudi verske pravice omejene. To bo praznik naše vere, hkrati pa seveda tudi nam vsem spraševanje vesti - tako priprava kot dnevi obiska - kaj je z našo vero, in sicer predvsem mojo osebno vero, pa tudi vero naše župnije in našega naroda. To bo tudi spraševanje vesti, kaj smo kot ljudje - ali nas bo to povezalo, dvigalo ali bomo še to porabili za spore in omalovaževanje drug drugega...« pravi Juhant. Seveda ni nikjer znamenj kakšnega »frontalnega« odpora proti papeževemu obisku, kot sicer sugerira Juhant. Še posebej težko pa je uskladiti njegovo kritično ugotovitev, da si »želimo demokracijo in samostojno državo, bojimo pa se svobodnih ljudi in svobodnega mišyerya« z njegovo odbojnostjo do vseh »medyskih napadov na papeža«. Prav takšne reakcye so namreč značilnost različnih totalitarizmov. Thaler - podpora in obtožbe Ptujski Tednik je zapisal, da si ob interpelaciji o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thaleija kaže ogledati kronologijo posameznih izjav in preobratov in si to zapomniti, saj »zgovorno opozarja na najrazličnejše notranjepolitične in medstrankarske igre, na načelnost in nenačelnost v politiki«. Pa si poglejmo, kako je vse skupaj potekalo: »Nosilka interpelacye o delu in odgovornosti zunanjega ministra je Janševa Socialdemokratska stranka. Skupina poslancevje interpelacijo vložila v začetku leta, v času, ko je vladajoča koalicya ostala brez Združene liste socialnih demokratov, ko je odstopil minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in ko so nekateri nasploh pričakovali dolgo vladno krizo in nestabilnost. Zato ni čudno, daje predsednik vlade dr. Janez Drnovšek poskus žaganja ministra Thalerja takoj ocenil kot »poskus opozicije, da bi vnesla razdor na slovensko politično prizorišče in destabilizirala vlado«. Predsednik SDS Janša pa je tisti čas govoril, da so se razmere v slovenski zunanj i in notranji politiki nasploh možno destabilizirale in da bi bile predčasne volitve edina rešitev iz nastalega položaja. Ker pa vladajoči temu nasprotujejo, opoziciji pač preostajajo le »kozmetični« popravki in posamezni poskusi za izboljšanje položaja. Eden izmed takšnih poskusov naj bi bila tudi interpelacija o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thalerja. Janša je dejal, da je položaj na zunanjepolitičnem področju posebno skrb zbujajoč, »saj ni moč pričakovati, da bi se kdorkoli pogovarjal z vlado, ki nima niti večine v parlamentu«. Po mnenju predsednika SDS pa bi z zamenjavo Zorana Thalerja »z boy doraslo osebo morda lahko preprečili vsaj nadaljnje povzročanje škode«. Zunanji minister Zoran Thalerje očitke in navedbe v interpelaciji označil za zbir »neresnic« in neutemeljenih obtožb. Premier dr. Dmovšekje sredi februarja (ob opozicijski napovedi interpelacije o Thalerjevem delu) v enem izmed intervjujev govoril o »domačih igrah okrog zunanje politike«. Dejal je, da o zunanji politiki govorijo vse stranke in politiki, »ki o tem nimajo pojma, ker je nikoli niso videli ne od blizu ne od daleč, so pa vsi strašansko pametni«. Drnovšek je zavrnil špekulacije, da je »nezadovoljen« z delom ministra Thalerja. »Thaler zastopa politiko vlade, ki bo zelo trdno branile te pozicije«. Medtem ko je interpelacija »mirovala« v parlamentu, je imel zunanji minister konec marca v državnem zboru zelo kritičen (predvsem tudi notranjepolitični) govor o slovenski zunanji politiki, kije naletel na razhčne odmeve, pri poslancih predvsem na odklonilne, saj je celo lider Združene liste socialnih demokratov Kocijančič dejal, da je bil Thalerjev nastop nenavaden za parlament. Thalerje že na začetku svojega ekspozeja dejal, »da upa, da mu v naslednjih urah ne bo treba poslušati očitkov, čep daje slovenska diplomacija v zdajšnji zasedbi nesposobna, da je kriva zastoja v pogajanjih z evropsko unijo in Republiko Italijo in tako naprej. Lahko seveda, da bo katerega izmed navzočih zamikalo, da bi spet začel goniti to staro vižo...«da bi lahko vrgel »še malo gnoja na vlado in iyene-ga zunanjega ministra«. Zoran Thaler je v nedavnem pogovoru za mariborski Večer dejal, da mu ni žal, daje izbral tako izzivalno obliko govora. »Tako sem govoril po tehtnem premisleku. Izkazalo seje, daje govor prispeval k temu, da smo se vsi skupaj zavedli resnosti položaja v zvezi z vključevanjem v Evropsko unijo in dejstva, da ne moremo v nedogled vrteti lajne: 'smo za, še bolj pa proti’. Resnično mi ni toliko pomembna moja kratkoročna politična usoda, kot se mi zdi važno, da Slovenija to resno priložnost (za pridruženo članstvo EU, op. p.), ki jo ima še v letu 1996, pa potem ne bo več ponovyiva, izkoristi. Treba seje zavedati, da seje postopek izbire kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski uniji že pričel... To so nepovratni procesi. Še bolj se bo pokazalo, da živijo v iluziji tisti, ki mishjo, da ima Slovenija neskončno dovolj časa in da nas bo nekdo v Bruslju prosil, da gremo v Evropsko unyo...« Peterletovi Slovenski krščanski demokrati, ki so koalicijski partnerji Drnovškove Liberalne demokracije so najprej pogojevali svojo podporo zunanjemu ministru Thalerju z jasnim odgovorom obeh koalicijskih partnerjev o zunanji politiki, ker menda takšen dogovor dotlej, dokler je bila v koalicijski vladi tudi Združena lista, ni bil mogoč. Pri tem je bilo obdobje, ko je lider SKD Lojze Peterle na veliko hvalil novo dvojno koalicijo LDS - SKD in dogovarjanje znotraj nje. Na enem izmed srečanj z občinskimi funkcionarji SKD je tudi dejal, da ne vidi razlogov, da krščansko demokratski poslanci ne bi podprli ministra Thalerja, ker je kljub vsemu boljše, da ostane Thaler kot pa da bi za kratek čas do volitev uvajali na to mesto novega človeka. V zadnjem času, zlasti po govoru Thalerja v parlamentu, pa je SKD spet bistveno spremenila svoje mnenje o Thalerju in sporočila, da bo ob interpelaciji v parlamentu glasovala proti njemu. Ta odločitev pa je nesluteno zaostrila odnose med SKD in LDS. Najprej je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek (LDS) v intervjuju za Delo dejal, da se mu zdi »odstavljanje Thalerja deplasirano in v nasprotju z interesi Slovenije. Taje zdaj napravila gesto, kijo Evropa pozdravlja. Strašno nenavadno bi bilo, če bi v takem položaju v isti sapi izrekli nezaupnico zunanjemu ministru. Pričakujem, da se to ne bo zgodilo«. Drnovšek je dejal, da je tudi doslej v svojih izjavah zelo jasno povedal, da Thalerja ne misli »žrtvovati«, nasprotno, »Thalerja nameravam ubraniti«. Dr. Drnovšek je tudi dodal, da bi bilo »zelo nenavadno, če koalicijski partner (SKD) ne bi podprl vladnega ministra, ampak iniciativo, kijo je sprožila opozicija. To naj bi še bila koalicijska zvezal? Zelo resno bi se postavilo vprašanje nadaljnjega obstojate koalicije«. Drnovšek je dal vedeti, da v tem primeru računa na vzpostavitev manjšinske vlade, s katero bi pričakal vohtve. Predsednik SKD Lojze Peterle je tudi po tem Drnovškovem intervjuju (pretekli teden) sporočil, da poslanci SKD ne bodo podprli Thalerja. Dejal je, da LDS kar naprej krši koalicijsko pogodbo in pristavil, da ni čisto gotovo, da se bo Drnovšek za preklic koalicijske pogodbe res odločil. »Iz vlade ne odhajamo, kako pa se bo odločil premier, je njegova stvar in stvar Liberalno demokratske stranke,« je dejal Peterle. Kot dodatni obremenilni dokaz zoper Thalerja je navedel njegovo nedavno izjavo nekemu italijanskemu časopisu, v kateri j e parlamentarno razpravo o spremembi nepremičninske zakonodaje ocenil za folkloro, »s čimer je ponižal parlamentarce inje tudi zato težko pričakovati, da bodo ob interpelaciji glasovali zanj«. Lider Slovenske ljudske stranke Matjan Podobnikje najnovejši zaplet med LDS in SKD označil kot skrb za »predvolilne učinke« in trgovino, pri čemer SLS ne namerava sodelovati... Kai je prednostno -mer v smrt Pravkaršnje odprtje avtoceste Zagreb-Beogradje Slovenija očitno pričakala povsem nepripravljena. Namesto, da bi vedeli, kako se bodo odzvali na povečan promet v smeri, kije bila že pred junijsko vojno ena izmed najbolj obremenjenih in problematičnih na Šloven-skem, se pristojni medsebojno prepričujejo (in tolažijo), da preusmeritev prometa morda vendarle ne bo.tako hitra in tako množična, da bi povzročila nove (nerešljive) zamaške. Seveda so spet stekle razprave o prednostnih smereh v slovenskem cestnem prometu, v katerih nekateri znova poskušajo »problem« odpraviti tako, da vztrajno ponavljajo, da avtocestna smer Ljubljana-Zagreb pač ni prednostna slovenska usmeritev, kar bi lahko kdo tolmačil tudi tako, da Slovenija pač ni zainteresirana, da bi kar tako (brez nasprotnih uslug) Hrvaški in jugu odpirala in lajšala pot na Zahod. Ob tem pa seveda »teoretiki« prednostnih smeri pozabljajo, da se prometni tokovi pač ne uravnavajo po njihovih študijah in njihovih željah. Reke avtomobilov se bodo pač vahle po slabi in nevarni cesti, kije že zdavnaj dobila ime cesta smrti. In žrtev prometnih nesreč bo spet večje, kot bi lahko bilo. Koga bo tedaj moč tolažiti in prepričati z dvomljivimi tezami o »prednostnih« in »neprednostnih« smereh? Slovenija na lupi -ponovno »osvajanje« Beograjski novinarji so zapisali, da je bilo po odprtju avtoceste Zagreb-Be-ograd na njej videti največ tovornih in osebnih avtomobilov s slovenskimi oznakami. To naj bi bilo zanje dodatno dokazilo, »da Slovenci ne izgubljajo časa in hitijo spet 'zavzeti’ Jugoslavijo«. Seveda pa je treba takšne ocene »o slovenskem prodoru« jemati z določeno rezervo. Prav te dni smo lahko prebrali, daje JAT trikrat na teden vzpostavil redno letalsko progo med Beogradom in Trstom in da v Trst množično prihajajo srbski poslovneži. Pred nedavnim se je nad sto italijanskih gospodarstvenikov v Trevisu pogovarjalo z bosanskimi gospodarskimi funkcionarji o obnovi Bosne in Hercegovine. Podoben posvet pa bodo v kratkem imeli tudi v Trstu o trgovanju s Srbijo. V Trevisu so Italijani Bosancem predstavili okoli sto okvirnih načrtov za sodelovanje na vseh gospodarskih področjih. Slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič pa je v sobotnem intervjuju za Delo omenil šokanten nastop Malezijcev v Bosni in Hercegovini. Le-ti so že v prvih pogovorih z Bosanci povsem konkretno ponudili svoje projekte in finančne konstrukcije za njihovo realizacijo. Menda Slovenija nekaj podobnega šele pripravlja... Država - stare kritike in očitki V zadnjem tednu so bile tožbe aktualnih slovenskih poslovnežev zelo podobne tistim, ki smo jih od direktorjev poslušali v časih nekdanje jugoslovanske države in znamenite jugo birokracije. Predsednik nadzornega sveta Nafte iz Lendave dr. Andro Ocvirk je opozoril na posledice »birokratskega ukrepa, ki gaje 'čez noč’ prinesla nova carinska zakonodaja in bistveno spremenila oziroma onemogočila izvedbo postopka dodelave ali oplemenitenja naftnih derivatov, predvsem primarnega bencina v Avstriji in na Madžarskem. Na ta račun so v rafineriji v prvem četrtletju izgubili 65 milijonov tolarjev...« (Večer, 9. maja 1996). Andro Ocvirk je prav tako dejal, daje usoda Nafte Lendava in njene rafinerije, ki oskrbuje velik del slovenskega tržišča, izključno v rokah države in njene cenovne politike. Direktor Litostroja dr. Jože Duhovnik je na tiskovni konferenci povedal, da država Litostroju še vedno ni dala pozavarovanja za 151 milijonov ameriških dolarjev vreden posel pri izgradnji velike hidrocentrale v Albanyi. »če država poroštev ne bo kmalu odobrila, bo ta največji posel pač prevzel kdo drugje opozoril Duhovnik. (Republika, 8. maja 1996). Slovenski živinorejci so se znašli v hudi krizi zaradi izredno visokih podražitev krmil, ki jih je povzročilo zmanjševanje svetovnih zalog. Vendar pa je bilo to moč pričakovati, tako da ni mogoče govoriti o kakšni naključni nesreči. Poznavalci pravijo, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo skupaj z vlado reagirati že lani in poskrbeti za stabiliziranje domačega trga z nakupom večjih državnih rezerv, saj bi bil tako celotni strošek bistveno manjši- Ker pristojna ministrstva oziroma vlada na nobenega od omenjenih očitkov niso reagirala in poskušala povedati svojo stran resnice, lahko sklepam0' da gre pri naši državni upravi za obnavljanje stare jugoslovanske prakse, za počasnost, nesposobnost pravočasnega ukrepanja ali morda celo za nagajanj0-Pojav, nad katerim bi se morali vsi zelo zamisliti. Še pomnite, gospodje, kje sta hila Bavčar m dr. Toplak? Igor Bavčar, poslanec LDS in nekdanji notranji minister, je neko nedavno izjavo dr. Ludvika Toplaka, rektorja mariborske univerze in nekdanje poslanca SLS pospremil s sledečim javnim pojasnilom: »Izjava Ludvika Toplaka, enega nekdanjih direktorjev Iskre Delte, čes da sem bil nekoč zaposlen v podjetju Mikro Ada, ne neresnična. Nikoli nisem bi zaposlen v tem podjetju niti nisem bil tam nikakršen družbenik ali morda solastnik, zato tudi ne morejo držati druge izjave, kijih Toplak izpeljuje iz te neresničnosti. O stečaju Iskre Delte ne vem nič. Zgodil se je takrat, ko je bil pomočnik individualnega poslovodnega organa Toplak še na okopih socialističnega samoupravnega združenj ga dela, sam pa sem tedaj pripadal drugi strani, namreč nastajajoči opoziciji---* Igor Bavčarje bil takrat zaposlen v Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije... Pripravil: J- SKB BARKA B J* 16. maja 1996 ^a|je, tretje največje mesto v naši državi, je bilo v zgodovini pomembno tudi v evropskem merilu. Zadnja leta nekateri menijo, da izgublja svoj Pomed tako na gospodarskem, Političnem in tudi kulturnem področju. O tem ima seveda vsakdo svoje mnenje. Tokrat smo za pogovor naprosili človeka, kije sicer rojen v Celju, vendar seje v mesto ob Savinji preselil iz Savinjske doline šele pred nekaj leti, potem ko seje zaposlil v Osrednji knjižnici Celje. Zgodbo o življenju v Celju, kije lahko le ena od štiridesettiscčih (kolikor je Celjanov na obličju zemeljske krogle), nam pripovedke Branko Goropevšek, zgodovinar in publicist,'vodja domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje, predsednik Zgodovinskega društva v Celju, urednik Celjskega zbornika... Z2odovinar Branko Goropevšek o Celju nekoč in danes KDOR NOSI ZVEZDE V DVIGNE MED ZVEZDE! Panorama: Celje im* s svojo središčno lego v slovenskem prostoru nedvomno pomemben strateški položaj. Kako bi na kratko opredelili njegovo vlogo in mesto? Ooropevšek:Lega na vzhodnem obrobju Spodnje Savinjske doline, ob osrednjem toku Savinje, je že zelo zgodaj dala mestu velik Pomen prometnega križišča, saj je tu skozi že od najstarejših obdobjj vodila pot, ki Je preko Panonske kotline in Postojnskih vrat povezovala Baltik z Jadranom. Nič manj pomembna ni tudi pot, ki jo je ustvarila reka Savinja, kot glavna odvodnica v tem delu Slovenije. Poleg ugodne prometne lege, ki jo je dodatno potrdila pred natanko 150 leti zgrajena železna cesta in jo tudi danes gradnja avtomobilske ceste, so k razvoju Celja pripomogla tudi bližnja naravna bogastva. Toda šele splet naravnih in družbenih dejavnikov je dal mestu V zgodovini je šlo za splet naravnih bogastev in velika prizadevanja Hudi • Se Celiani ne vedo za vsa imena njihovega mesta • Nemirna in neukrotljiva Savinja je velikokrat pokazala zobe • Celjski grofje danes in nikoli več • Nakazane so poti v informacijsko dobo ♦ Celje ie danes pravo mesto vino na cejjski gimnaziji: lokalno zgodovino smo obšli le z nekaj stavki, saj nam več ni dovoljeval učni načrt. Celjani še najbolj poznajo zgodovino svojega mesta iz časa gospodov Celjskih. V tem času bil domet Celja v takratni srednji Evropi največji. Politika gospodov z Zovneka, kasnejših grofov in v zadnjem obdobju tudi knezov, je bila tako odlična, da si so s svojo diplomatsko in vojaško spretnostjo ustvarili močan vpliv na številnih dvorih v takratni »predturški« Evropi. Še posebej pa so bili znani po spretnih ženitvah, saj so znali priženiti svoje hčere v številne takratne ob Savinji vlogo ne samo gospodarskega središča, ampak tudi regijskega središča z več upravnimi, kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. Panorama: Celje ima izjemno bogato zgodovino. Bi nam lahko kaj vec povedali o tem? Goropevšek: Že ostanki obrambnega okopa 2 jarkom in keramiko, ki sojo izkopali na Miklavškem hribu tik nad Celjem, pričajo, da je prva večja naselbina (gradišče) na tem mestu ob Savipji bila zgrajena že v starejši železni dobi. Nekoliko kasneje so °b vznožju starejšega gradišča takratni prebivalci keltskega izvora zgradili prvo naselbino z mestno podobo in jo poimenovali Keleia. Ime mesta se je potem spre-nUpjalo le glede na jezik prebivalcev, ki so v mestu živeli. Daje bila Keleia v takratnem Noriku izjemno pomembno mesto, nam priča tudi kovnica malih in velikih noriških srebrnikov na območju današpjega Brega. Kakšen obseg je imelo mesto v tem času, nam ni znano, več pa vemo o mestu v obdobju »vladanja« Rimljanov. Ti so za časa cesarja Klavdija mestu ob Savinji, ki sojo takratni sodobniki imenovali tudi Mala Troja (Troia secunda), nadeli ime Municipium Claudia Celeia. Mesto se je v tem času že razširilo proti severu do meja današnjega naestnega jedra, jedro pa je imelo na območju ^anašnjega toka Savinje in na Bregu. V tretjem stoletju je Savinja ob katastrofalni poplavi prestavila svojo strugo na današnji “°k, zato je južni, najbolj cvetoč del mesta v celoti propadel. V 5. in 6. stoletju je bilo ob preseljevanju številnih barbarskih ljudstev skozi naše Prehodno območje Celje povsem uničeno, n-baj je mesto, že kot srednjeveška naselbina, začelo ponovno živeti, ne vemo natančno. Ob tem moram vsekakor omeniti dejstvo, da je kontinuiteta antičnega mena za Celje nesporna. Toda, kaj seje v pbi basu dogajalo z naseljem, bi težko rekli, revladuje mnenje, da ne moremo govori-i ? nepretrganem razvoju iz antike v sre-^Uji vek, a kaj seje v tem času dogajalo s el]em, bo morala zgodovina še povedati. ^eljani najbolj poznajo svojo zgodovino po »svojih« knezih ^»norama: Is izkušenj vem, da povprečen selo slabo posna preteklost svojega ^ta. Se strinjate s tem? revi!roJ>ev®ek: KJe so vzroki za to, bi težko j-Jr1, gotovo nosijo del krivde tudi naši oraževalnl programi po šolah. Spominjam J,ega edinega »prosvetnega leta«, ko asm celjske nadobudneže poučeval zgodo- vladajoče dinastije. Največji domet na tem področju je prav gotovo uspel Hermanu H., ki je uspel svojo hčer Barbaro »prodati« prijatelju, takratnemu nemškemu cesarju Sigismundu Luksemburškemu. Seveda pa se Je takratna politika »delala« tudi na bojnem polju. Ime Celja so Celjski znali ponesti daleč naokrog. Omenimo boj s Turki pri bolgarskem Nikopolju (1396) in viteški turnir v Konstanci ob Bodenskem jezeru (1415). Herman H. Celjski je na tem turnirju, ki so ga priredili v čast velikemu cerkvenemu koncilu, premagal kasnejšega nemškega cesarja Friderika Habsburškega. In ne samo to, Herman II. je celo pomagal papežu Janezu XIII. pobegniti iz mesta, Ejer so mu pretili zarotniki. Panorama: Po smrti zadnjega is rodbin e Celjskih je mesto izgubilo svoj velik evropski pomen. V zadnjih 800 letih pa se je vendarle zgodilo še marsikaj pomembnega... Goropevšek: Na pogrebnem sprevodu Ulrika, zadrtega iz rodbine Celjskih, je res zadonel klic »Danes grofje Celjski in nikdar več«, vendar je Celje, ki so mu prav Celjski podelili mestne pravice, zgradili čudovito renesančno palačo in za mesto storili še marsikaj, živelo naprej.Ni pa bilo pod drugimi vladarji več v središču sredrteveške Evrope. Sčasoma je dobilo pečat provincialnosti, in to v žlahtnem pomenu besede. Celje se je razvijalo v obrtno in trgovsko mestece, ki je ponovno vzletelo kot ptič Feniks že ob koncu 18. stoletja. Največji pečat pa je mestu ob Savinji v zadnjih dvesto letih dala gotovo železnica, kije natanko pred 150 leti »prispela« v naše kraje. Sledil Je hiter gospodarski razvoj in Celje je postajalo tudi industrijsko mesto. Za to obdobje je značilen tudi bogat razvoj na kulturnem področju, kjer pa seje ob zaostrenih nacionalnih razmerah ob koncu prejšnjega stoletja, podobno kot v drugih mestih stare Avstrije, pre-bivalsto nacionalno opredelilo in razdelilo. Nasprotja so se poglabljala, prihajalo Je do sporov in konfliktov, ki so občasno prerasli v mednacionalne spopade. Daje bilo v mestu ob Savinji še posebej hudo, nam zgovorno priča tudi izjava dr. Josipa Serneca, kije dejal, daje Celje najbolj zanikrno mesto v monarhiji, kar se nacionalnih odnosov tiče. Slovensko-nemških nasprotij, ki so se kovala v slovenskem Narodnem domu na eni in nemškem Deut-sches Haus na drugi strani, pa niso mogla preprečiti niti modernizacija in »higieni-zacija« mesta oziroma sodobne pridobitve takratnega časa, kot sta na primer prvi telefon v mestu leta 1902 ali elektrifikacija mesta leta 1913. Prva svetovna vojna in razpad Avstro-Ogrske jeseni 1918 je Celjanom prineslo vrsto novih trenutkov. Nov državnopolitični okvir večnacionalne jugoslovanske države je prvič in za dobrih sedemdeset let potisnil slovensko ozemlje iz srednje Evrope v kulturno, nazorsko in politično povsem drugače mislečo jugovzhodno Evropo. Celje m Celjani so se v novih okvirih hitro znašli in svoj razvoj prilagodili novim razmeram. Mesto je ponovno cvetelo in se prostorsko izjemno hitro širilo. Na mestnem obrobju so zrasla nova naselja: Otok, Jožefov hrib in Dolgo polje. Modernizirala se je industrija, gradila se je sodobna infrastruktura. Nacionalna nasprotja izpred prve svetovne vojne so se v Celju umirila, saj seje večina radikalnih Nemcev iz njega bolj ali manj prostovoljno izselila, še vedno pa je ostala gospodarsko močna nemška manjšina, ki s svojim položajem v Celju tudi ni bila preveč zadovoljna. Druga svetovna vojna je tudi v Celju pu- “Gotovo nos^o m krivde tudi naši izobraževalni programi po šolah. Spominjam se svojega edinega »prosvetnega leta«, ko zgodovmo na celjsm gimnaziji: lokamo zgodovino smo oosh le z nekaj stavki, srn nam večni dovoljeval učni načrt. stila nezaceljene rane. Tudi čas po končani vojni ni prinesel vsem enake svobode. Prehod iz enega totalitarizma v drugega in krut konec velikega števila Slovencev, ki so v veqji ali marjši meri kot pripadniki kvizlinških enot kolaborirali z okupatorjem, je našlo smrt v teharskih taboriščih, nedaleč od Celja. Kot da bi dva tisoč let staro mesto do sedaj še ne posrkalo dovolj človeške krvi. Čeprav so »teharske rane« tako globoke, da jih Slovenci celimo (ali pravilno?) še danes, pa čas teče dalje. Celje se je v povojnih letih razvijalo v pomembno industrijsko središče. Zastopanost vseh pomembnejših gospodarskih vej govori o ekonomski uravnoteženosti, pisana paleta dejavnosti, med katerimije treba omeniti vse pomembnejši terciarni sektor, pa o tem, da so Celju poti v postindustrijsko in informacijsko dobo nakazane. Tudi številne kulturne ustanove, šolski zavodi in druge institucije so garant, da se bo mesto hitro razvijalo še naprej in da bo vredno svoje dvatisočletne tradicije in bogate zgodovine. Prebivalci Celja imajo svojo dušo Panorama: V kolikšni meri se imajo današnji prebivalci sploh za prave Celjane? Kako diha to mesto? Goropevšek: Mesta sama po sebi nimajo duše, dušo imajo ljudje. Od ljudi je odvisno, kako diha mesto. In ravno tu se pojavi težava. Večina ljudi bi enostavno pritrdila misli, da Celje nima »duše«. Sam ne bi pritrdil takšni miselnosti. Vendar kaj reči ob dejstvu, da so mesto Iju-imiaMiiamiiiiiii dje, ki v njem živjjo, ustvarjajo, se družijo, se veselijo in na ta način ustvarjajo vsakdanji utrip v mestu? Gotovo tu Celje ni izjema v slovenskem prostoru. Tudi druga mesta so se v zadnjih nekaj desetletjih srečala z izjemno hitro dinamiko sprememb v mestni fiziognomiji, ki se je na prvi pogled in nžy hitreje izrazila v številčnem in prostorskem porastu. Le malokdo pa se ob tem vpraša, kako so vse te spremembe vplivale na druge segmente bivanja v mestu. Gotovo so, saj je vsak novi priseljenec v Celju, pa naj je prišel iz Savinjske doline, Kozjanskega, Pohorja ali od drugod, s sabo prinesel svoje navade, folkloro ter miselnost in vse to v določeni meri obdržal. Če drugače ne, pa vsaj v svoji podzavesti. Še posebej to velja za ljudi, ki so prišli v Celje iz povsem drugih kulturnih okolij. V mislih imam migrante, ki so v naše kr^je prišli v t. i. »zlati dobi selitev«, z območja nekdanje Jugoslavije. Kar samo po sebi se tako postavlja vprašanje, v kolikšni meri je tudi " le asimi-e želimo pravilno »izmeriti dušo« Celju in njegovim meščanom, bi absolutno morali upoštevati tudi te elemente. Sam sem mnenja, da mesto, in vse kar spaha zraven (prebivalstvo, način življenja, komuniciranje, razmišljanje...) ima »dušo«. Vendar pa se ob tem postavlja več vprašanj. Kakšna je ta »duša«? Kako Celjani, stari in novi, sprejemajo svoje mesto? Ali Celjani naredimo dovolj za prepoznavnost našega mesta v širšem prostoru? Če ne, kaj bi moral narediti vsak posameznik, da se bodo stvari spremenile? To so vprašanja, ki zahtevajo celostno analizo. Celjani nikoli niso bili Savinjčani Panorama: Celje leži na vzhodnem robu Spodnje Savinjske doline, vendarle pa se Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Celjani nikdar niso imeli za Savinjčane. Kako to? Goropevšek: Ne samo zato, ker se Celjani ne prištevajo k Savinjčanom, tudi sama funkcija mesta je drugačna od ustroja preostale doline. Za Celje bi lahko rekli, daje naravno in tradicionalno stičišče oziroma središče več povsem različnih delov t. i. celjske regije. Gravitacijska sposobnost Cejja je v zadrjih desetletjih privabila v mesto veliko število yudi iz bližrje in daljne okolice, ki so v aktivnem procesu transfor-rnac^e centralnih naseiy in podeželja pri- srednjih šol, ki dajejo Celju središčno izobraževalno vlogo v prostoru, na katerem živi več kot 300.000 Dudi. Šolstvo ima v CeDu že bogato tradicijo. Če zamenarimo domnevno srednjeveško šolo v minoritskem samostanu im mestno srednjo šolo sredi 15. stoletja, so v CeDu prvo trirazredno šolo ustanovili leta 1777, za časa Marje Terezije. Že leta 1808je Geje postalo središče »srednjega šolstva«, saj je dobilo prvo gim-nazjo (danes so v mestu tri), kije že po letu 1848 postala osemrazredna. Ker je bila v obeh zavodih učni jezik nemščina, veja opozoriti, da je bil prvi šolski zavod s slovenskim učnim jezikom odprt leta 1875. marsikaj, česar prej ni imel. Akademsko izobražena struktura prebivalcev ima namreč močan in pozitiven vpliv tudi na druge segmente družbenega in družabnega življenja in konec koncev tudi na politiko. In zakaj ne bi bilo tako tudi v Celju? Celje mesto kulture Panorama; Kulturno ustvarjanje in življenje v Celju je dokaj pestro, čeprav v zadnjem času vsi opažamo, daje celjska kultura precej razpršena in nesistematično pokrita. Zakaj? Goropevšek: Številni zavodi in društva, ki pokrivajo cejsko kulturo, delujejo precej nepovezano in nekoordinirano. Pogosto se dogaja, da se dogodki prekrivajo, na ta način pa obiskovalce kulturnih prireditev, kijih v Celju že tako ni v izobiju, samo še cepimo. Ko govorimo o obiskovalcih, ne moremo mimo dejstva, da se ravno pri tem segmentu družbenega živjenja v Geju najboj izrazi že prej o merjeno poistove-tepje CeDana s CeDem. Ko sem govoril o »duši« Celjana in pjegovem gledanju na okolje in prostor, v katerem živi, sem imel v mislih ravno problem ceDske kulture, v kateri tudi sam kreativno delam in ustvarjam. spevali na eni strani k rasti mesta CeDa, na drugi strani pa k depopulacDi podeželja. Vendar so te stvari veliko boD zapletene in imajo tudi veliko negativnih plati, zato jih na tem mestu ne bi omeiDali in razčle-pjevali. Izmeriti »dušo« povprečnega CeDana je izjemno težavno delo, upam si trditi, daje to celo nemogoče. Pravih - po rodu CeDa-nov, v mislih imam tiste, ki živDo v CeDu že vsaj kot tretja generacDa, je izjemno malo. 0 tem nam dovoD zgovorno povedo tudi statistični podatki. Na prehodu v dvajseto stoletje je mesto štelo malo map) kot 7000 prebivalcev, danes pa jih v CeDu živi okrog 40.000. In če ob tem upoštevamo še dejstvo, da so ceDski Nemci, ki so po drugi svetovni vojni iz CeDa povsem izginili, bili leta 1900 v mestu še v večini, in da je v prvih letih po osvoboditvi v revolucionarnem naletu oblast z nacionalizacDskimi postopki v celoti spodrezala krila starim slovenskim ceDskim industrialcem In meščanom, potem ima moja trditev trdnejše in pravilnejše argumente. ČeDe je v zadpjem stoletju povsem spremenilo svojo demografsko strukturo in s tem podobo. Toda odkod Dncye, ki so napolnili prostor med Savipjo in Voglajno? Po prvi svetovni vojni je bil močan dotok Dudi iz Primorske, ki jo po prvi svetovni vojni zasedla Italija. Po letu 1945 pa se je demografska podoba CeDa še bolj spremenila. Večina je prišla v CeDe v času intenzivne industrializacije med leti 1955 in 1985. V tem obdobju je mesto doživelo tudi največji porast prebivalstva in hkrati tudi hiter prostorski razvoj. CeDska industrDa je v tem času potrebovala veliko, v glavnem nekvalificirane, delovne sile. Ker pa je bilo nekaj področD agrarno prenaseljenih, na primer področje Kozjanskega in Šmarskega, Kopjiškega in delno tudi Spodnje Savinjske doline, je večina prebivalcev, ki danes živijo v Celju, prišla iz teh območD. Dokaze za to trditev bi lahko poiskali v številnih in raznolikih priimkih teh Dudi, ki bi jim lahko že z mapjšo empirično raziskavo določili tudi izvor. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je dotok delovne sile povsem spremenil. Domače nekvalificirane sile je bilo zaradi strukturnih sprememb med prebivalstvom vedno mary (dvignila se je strokovna izobrazba, spremenil seje način življerja, agrarno prenaseDenih območD je bilo vse manj...), zato so v CeDe začeli prihajati Ijučje iz kulturno in tradicionalno povsem drugih okolD, s področja nekdanje Jugoslavije,in s tem posredno in neposredno vplivali na drugačen ustroj mesta ob Savinji. Zato bi povprečnega CeDana danes težko opredelili. Po mojem mnenju bomo morali ob sedanji zaustavDeni fazi širitve mesta počakati najmanj dve do tri generacDe, da bo ceDski »melting-pot« izoblikoval profil povprečnega CeDana. Gotovo pa je, da bo ta povsem drugačen od povprečnega sosedovega. V mislih imam značgj povprečnega Savinjčana. Zanj hi lahko rekli, da je v duhovnem in materialnem gledanju na svet precej efektističen, zlasti pri oblikovanem gledanju in presojanju, saj mu je všeč im-pozantnost v vseh pogledih, in če mu je omogočeno, živi svoje živDenje v tem duhu. Tudi varčnostjo značilna značajska lastnost savinjskega človeka. Mnogi je nočejo ali ne želDo razumeti, a je v teku stoletD prav varčnost dala krajini občutek stvarne in dejanske blaginje. In naj me savinjska (ne)skromnost pri tem ne zavede, ko želim, da bi nekaj teh značilnosti imel tudi povprečni Celjan. Panorama: Kljub temu, da se nov profil povprečnega Celjana se ni povsem izoblikoval, Celje deluje kot povsem normalno in pravo mesto, z vsemi pripadajočimi dejavnostmi. Celje je danes središče z več upravnimi, kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami, marsičesa, kar bi mogoče lahko imelo, pa vendarle nima... Goropevšek: Če začnemo s slednjimi, prav gotovo ne moremo mimo več kot desetih Prve gimnazDske razrede, v katerih je bil učni jezik tudi slovenščina, pa so na spektakularen način odprli leta 1895. Naj ob tem omenim, daje zaradi slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji padla celo av-strDska vlada, ki ji je v tem času predsedoval Alfred Windischgraetz. Danes zaradi srednjih šol (še ne) padajo ministrske glave, se pa na tem področju tudi v Celju dogaja marsikaj zanimivega. Vsesplošni trendi višjega in visokega šolstva v SlovenDi, Iger si vsako mesto želi ustanoviti svojo univerzo, niso obšli niti mesta ob Savinji. Letos, ko bodo pričeli izvajati prvi program iz sklopa programa višjih in visokih šol, bo CeDe postalo tudi visokošolsko središče. Vendar se mi ob tem dejstvu zastavDa več vprašanj hi pomislekov. Mislim, da bi morali v CeDu boDe pripraviti strategDo razvoja oziroma širitve višjih in visokih šol. Najprej bi se morali vprašati, katere profile CeDe potrebuje in ali se mestu izplača graditi takšen razvejan sistem. Tudi programi bi, vsaj po mojem mnenju, morali biti izbrani po natančnih analizah in ne le po občutku ali posameznih političnih inetresih. Meni osebno je žal, da v mesto nismo znali niti poskušali pridobiti višje ali visoke šole za gostinstvo in turizem, saj bi naravno zalecje, s številnimi turističnimi zmogDivostmi (naravna zdravilišča, smučarski centri, kmečki turizem...) to zamisel vsekakor podprlo. Osebno tudi menim, da bi pritegnitev višjih in visokošolskih programov v CeDe skoraj gotovo imela, dolgoročno gledano, samo pozitivne posledice. Naj navedem Maribor, ki je z oblikovanjem univerze pridobil “Se posebno me zaboli ob vsakokratni Golovca. Ureditev spominskega parka v kulturnozgodovinski spomenik se vleče že vrsto let Celju ni ravno v ponos. Pokopališki kompleks, kije nastal na “ISSL bilo simbol slovenstv* vGeliu saj jena tem pokopališču nokonana vrsta eminen tnih rajskih Slovencev, Jd so s svojim delran danes slovenskem prostoru ** Živimo v času, ko se družba radikalno spreminja. Ko nekateri novopečeni »podjetniki« hitro bogatijo, se drugi pogreza(mo)jo v brezno brezizhodnosti. Mimogrede se lahko vprašamo, kje se »skriva« tista struktura v CeDu, ki bi lahko premaknila duhovni voz v pravilno smer? Kje so intelektualci, torej tisti razumniki, ki se zavedajo, da mora biti v živDenju vsakega posameznika dovoD tudi duhovne hrane? Dejstvo je, da ne samo v Celju, ampak po vsej državi prevladuje logika denarja nad logiko razuma. To Je danost in tega se moramo zavedati. In Iger prevladujejo takšne razmere, tam ni mesta za tvorno delo intelektualcev. Vse njihovo plodno delo se razbije ob močnih neprepustnih čereh ograjene stukture ljudi, ki nima niti najmanjšega posluha za perspektivo širše skupnosti. Kljub deklarativnim izjavam posameznikov o postindustrDski in informacDski družbi, ki naj bi seji približevali Slovenci, se vse razbije kot milni mehurček ob spoznanju, daje naša družba bliže angleškemu liberalizmu druge polovice 19. stoletja (saj so socialne pravice zmapjšane na minimum, zakoni na področju sociale skorajda ne veDajo več, mnogi delavci so v brezizhodnem položaju. ..) kot pa deklarirani družbi S1. stoletja. Morebitiše bo stanje popravilo šele takrat, ko bodo novopečeni podjetniki-kapitalisti, polni vsega in naveličani svojega denarja, spoznali, da jim za dušo nekaj pomeni tudi duhovna hrana. Takrat se bo kapital začel postopno vračati tudi v tiste segmente družbenega življerga, ki jim danes pravimo negospodarska dejavnost oziroma javna poraba. Vendar je ta čas na žalost nedefiniran, zato bo napravDeno še veliko škode ne samo na duhovnem, ampak tudi materialnem področju. In ravno tega se zavedamo vsi tisti, ki delamo v kulturi. Še posebej pa nas boli srce ob dejstvu, da nekateri pojmujejo kulturo samo kot velikega porabnika in se jim toži po vsakem vloženem tolarju v kulturo. Vesel pa sem, daje vsaj občinska oblast zmogla toliko moči, da kulturi po svojih močeh pomaga. Sam sem mnenja, da v tem času, ko za družbene dejavnosti ni dovolj denarja (?), vsaj ne porušimo strukture, ki seje desetletja, na nekaterih področjih tudi stoletja, gradila. Pa čeprav to pomeni nič drugega kot životarjeiDe. Je pa tudi res, in to moramo samokritično priznati, da se bo morala celjska kultura na številnih področjih prilagoditi novim zahtevam uporabnikov kulture in sodobnim svetovnim trendom. Poleg koordiniranega nastopa ceDske kulture bomo morali veliko energDe vložiti tudi v lastno izobraževarDe. MultimedDski pristopi pr1 predstavitvi kulturnih dobrin in interakcijska povezava med posameznimi izvedbenimi centri ceDske kulture, bodo vodili k še uspešnejšemu spoznavarju CeDa in pjego-vi predstavitvi pri turističnih, gospodarskih ali kakšnih drugih promocDskih akcijah Kot interakcDa vseli teh dejavnikov ima v zadrgem času naj večjo vlogo računalniško omrežje Internet. Nezaceljene rane v Celju Panorama: Kd govorimo o kulturi, pa ne moremo mimo dejstva, daje Celje v zadnjih nekaj letih naredilo nekaj napak in s tem izgubilo vrsto zanimivih in odmevnih kulturnih prireditev. Goropevšek: To je res. Spomnimo se samo osrednje slovenske filmske manifestacDe Teden domačega filma, ki je na žalost ugasnila-Prav gotovo je res, daje slovenska filmska produkcDa prešibka za organizacDo takšne prireditve in da je jugoslovanski prostor razpadel. Vendar ali bi ne bilo mogoče Tednu domačega filma dati drugačno vsebino, da bi ta živel še naprej, ga morebiti okrepiti z mednarodno udeležbo ali pa preoblikovati v festival kratkometražnega filma? Ne vem. Možnosti bi bilo še več, vendar je na žalost priložnost že zamujena. Tudi nad Mednarodnim mladinskim pevskim festivalom, ki se je v CeDu rodil že davnega leta 1946, se zgripjajo črni oblaki. Letos prireditve ne bo, saj se je organizator zaradi hudih finančnih težav odločil, da bodo prireditev odslej pripravDali bienalno. Panorama: Kot Celjana, delavca v kulturi in poznavalca celjske zgodovine Vas verjetno motijo se druge stvari. Katere? Goropevšek: Še posebno me zaboli ob vsakokratni omembi slovenskega pokopališča na Golovcu. Ureditev spominskega parka v kulturnozgodovinski spomenik se vleče že vrsto let Celju ni ravno v ponos. Pokopališki kompleks, kije nastal na južnem pobočju Golovca ob koncu sedemdesetih let preteklega stoletja, je namreč potreben temeDite obnovitve in zaščite. Omenjeno pokopališč0 je dolga leta bilo simbol slovenstva v Ce]jh saj je na tem pokopališču pokopana vrsta eminentnih ceDskih Slovencev, ki so s svojim delom še kako pripomogli k temu, da im® CeDe danes takšno vlogo in tolikšen pome11 v slovenskem prostoru. Naj za ilustracijo navedem samo nekatere osebe, ki so tu pokopane: dr. Ivan Dečko, dr. Štefan Kočevar, dr. Josip Sernec, dr. Juro Krašovec, dr. Vatroslav Oblak, Armin Gradišnik, Ferdinand Gologranc, EmilDan Lilek, Ivan Rebek, Peter Majdič, Franc Ogradi in še vrsta drugih pomembnih mož in žena. Ali si torej ne zasluži tudi slovensko pokopališče na Golovcu statusa priznanega kulturnozgodovinskega spomenika? Posebno poglavje pa je spomenik teharskim žrtvam. Ze dolgo časa se sprašujem, ali bomo danes živeči Slovenci sposobni zaceliti rane, ki jih je povzročila nerazsodnost v delu slovenskega naroda. Čeprav je ravno naša generacDa tista, ki ni niti malo kriva za grozodejstva, ki so se dogajala v prvih tednih po končani drugi svetovni vojni, ko je v imenu politične ideologDe skupina skrajnežev v komunistični partiji brez sodbe likvidirala neznano število svojih političnih nasprotnikov, pa nosimo moralno obveznost, da se obeležja, kjer je umrlo nekaj tisoč Slovencev, postavijo. Ne v imenu starih in novih ideologij, ampak v imenu človečnosti. Ne da bi se danes spraševan, kdo je imel prav, dejstvo je, da si ti DucDe, ne glede na to, ali so krivi ali ne (kaj absolutna krivda sploh je?), zaslužijo spominsko obeležje kot vsak človek po smrti. Pa čeprav v obliki kenotafa. Panorama: Ste glede nadaljnjega razvoja Celja optimist ali pesimist? Goropevšek: Zavedam se, da je v teh zmišljanjih navedenih samo nekaj ele-antov, ki jih je svet pod vznožjem Savinjskih p doživljal in jih še doživDa. Vsega v tako atkem pogovoru tudi nisem mogel P°' Še vrsto stvari je, ki nas na eni evzema pesimizem, nas že takoj zatem iko preveva optimizem. ŽivDepje je pa0 stavljeno iz veselih in žalostnih dogodkov, upno je le to, da se stvari nenehno spre-pjajo. Na nas pa je, ali bomo znali voz djenja spraviti v prave tirnice, ali P°' dano drugače, si ga prilagoditi tako, da vsem všeč Maj končam z dvema mislima znanega Ijana, pisateDa in politika Antona Novačana-jalje, daje CeDe bilo vedno perspektiv-mesto. Druga njegova misel pa v pr®' senem pomenu gotovo nosi tudi neka] nbolike za večino današpjih CeDanov m tih, ki bo to šele postali: »Kdor nosi zvezde svojem grbu, ta naj se dviga k zvezdam*- Janez Vedenik PANOGAMA Piše: Martin Ivanič DEŽELAMI SE ZABAVAJO če hočete videti dve podobi Slovenije, poglejte naslovno stran Prejšnje Delavske enotnosti s stavkovnim razglasom in eno °d strani zadnjega Nedela z obsežno barvno reportažo o Poroki Helene Blagne. Da bo kontrast še očitnejši, vrzite oko v razvlečena poročila o šestdeseti obletnici urednice revije Jana. Temperatura bo še višja, če se spomnimo napovedi šolnlške stavke za prve dni junija. Helena vsekakor ni »moja« Pevka, pa vseeno mislim, daje oisto simpatična - zdaj že gospa. Za slab okus, ki ga ima človek v ustih po pregledovanju naslovov o teh velepomembnih dogodkih, tako v resnici ni mogoče kriviti nje. V prvi vrsti so za to zaslužna javna občila. Seveda ml je jasno, da dogodke ustvarjajo mediji in da se konku-renca med njimi dnevno stopnjuje. Toda tekmovalnosti med njimi ne boste zasledili na polju kakovosti. Vse se skrči na boj za kupca oziroma naročnika, in pri tem se vprašanje kakovosti, dobrega okusa, morda bi lahko rekel celo dostojanstva, umakne povsem v ozadje. Ambiciji, da bi jjudi razsvetljevala, jim vcepljala kritično držo do dogajanja okrog iyih, pa najsi Sre za kulturo, gospodarstvo sli družabno življenje ipd., so se občila, po vsem sodeč, do-oela odpovedala. Nekoč mi je gospod Milan Kučan izrazil stališče, ki se mi je zdelo častivredno: Prizadevati si moramo, da ne bi zdrknili na raven jodlarskega ter-cijalstva... Njegovo razmišljanje sem razumel, da naj nam ne bi bil ideal - če smem povedati po svoje-oktoberfest, marveč tisto, po čemer je Ijubljana v omikanih krogih zunaj domovine že slovela. Ko se spomnim tega njegovega preudarjanja, se ne morem upreti zlobni opazki na rovaš njegovega sodelovanja na številnih oktoberfestovskih dogodivščinah, medtem ko se hkrati nikakor ni utegnil odzvati večkratnim povabilom na nekatere nedvomno ugledne in pomembne znanstvene, ali kulturne prireditve. Določno jih ne bom imenoval, ker bi se izpostavil sumu, da sem subjektiven. Sam trdno verjamem, da nisem. Če me bo kdo prijel za jezik, da se spravljam samo na predsednika države, kar morda daje slutiti kakšno osebno emocijo, naj na kratko odgovorim, da bi tukaj lahko naštel kopico slovenskih politikov iz vseh strankarskih krdel, ki se vlačijo po sila neokusnih, odurno malomeščanskih in tercijalskih žegnanjih. Toda ne bom jih Imenoval, ker si niti slučanjo ne zaslužijo, da bi jih primerjal bodisi s predsednikom države, bodisi z Milanom Kučanom. Lahko da je moja presoja silno laična, se pravi premalo politiško in protokolarno pretehtana, toda če predsedniku leži neposrednost v komuniciranju z ljudstvom, tedaj ne bi bilo nič narobe, ako bi se kdaj spozabil in zašel npr. med stavkajoče delavce ali delavce, ki so po svoji metamorfozi iz samoupravljalcev postali delojemalci, pa se danes nimajo s kom pogovoriti niti za lažnivo tolažbo. Onim bedakom, ki bi v tem videli Kučanovo neizko-reninjeno in hinavsko prikrito levičarstvo, je pač treba ustreči tako, da predsednik kdaj zaide na kakšno pravo, pristno in dostojno žegnanje ali kaj podobnega, saj je konec koncev tudi to del vsakdanjika dela slovenskega občestva. Ako pa predsednika in njegove može skrbi prava mera političnosti, tedaj bi rekel, da njihov lakmus ne kaže prav dobro. Sami najbolje vedo, daje predsednik že počastil kakšno prireditev in s tem kakšno osebo, ki seje pozneje izkazala (vsaj oseba, če že ne prireditev) za sporno. Seveda ne v kakšnem - vzemimo! - umetniškem pogledu, marveč prej v onem, ki državljane najbolj zanima, torej v pogledu kakšne gmotne privilegiranosti. Tako na primer neki ljubljanski Cafe teater. Če se sedaj vrnem nazaj k Heleni, si res ne morem kaj, da se mi ne bi zagnusila tako njena poroka in njena morala kakor tudi morala gostov, ki jim gre značaj javnih osebnosti, in morala medijev. Naj sicer vsakdo s svojim (poudarjam: s svojimi) denarjem počne, kar gaje volja. Toda ko se vam oko ustavi na podatku, daje (podčrtujem) mariborski butik Hollywood izdelal Helenino poročno obleko kot darilo v vrednosti okoli 7000 DEM, vas mora zgrabiti, da bi samovšečnim farizejem pobruhali njihove kmašne gvante. Vest sicer ni bila jasna v tem pogledu, da bi mogel zagotovo trditi, kdo je bil darovalec - morda ženin, morda omenjeni butik ali pa kdo tretji. A kdor koli je že bil, bi moral to svoje pritlikavo narcisoidno dejanje diskretno prikriti - vsekakor pa bi pričakoval, da se bo novinar spotaknil obenj. Kje pal To je vendar tako nobell Da boste lažje razumeli moj stud, povem, da bi na dolgo in široko hvalil donatorja, ako bi imel toliko soh in srca, da bi vsaj del te vsote namenil kakšni humanitarni potrebi. Recimo za kakšne otroke, saj navsezadnje upamo, da bosta mladoporočenca - še posebej glede na dejstvo, da nevesta dobesedno simbolizira rodnost - imela obilen naraščaj in da bi jima misel na številne nebogljenčke, ki jih tare revščina ali - še huje - kruta bolezen, morala biti blizu. Nisem torej omenjal te poroke kot antipod napovedane stavke zato, ker bi hotel, da bi neokusni razkazovale! svojega denarja kupovali makarone za sindikalne kuhinje. Pred očmi mi je le kontrast družbenega dogajanja in pa dejstvo, da pri teh bedarijah sodelujejo tudi številne javne osebnosti, ki sicer rade moralizirajo. Še huje je, da so zraven (zlasti na omenjeni šestdesetletnici) številni politiki, ki bi morali skrbeti, da kontrasti na Slovenskem ne bi bili tako krivični, a se raje kot leni troti pasejo po malomeščanskih seansah. No, ob vsem stresanju jeze bom preskočil komentiranje bližnje učiteljske stavke, ki bo menda sovpadala z začetkom mature. Najsi bo razlogov zanjo še več (spet pa spominjam na pošteno stališče, da garantirana služba po elementarni logiki prinaša kakšen odstotek nižjo plačo), ni mogoče spregledati brezobzirnega izsiljevanja preko hrbtov maturantov - in seveda staršev, od katerih številni nikoli s stavko ne morejo niti groziti, kaj šele izsiljevati. _____Piše: Jože Smole ODLOČNOST NEMSm SINDIKATOV Nemški sindikati so odločno Reagirali na zajeten program socialno-ekonomskih reform, ki gaje vlada Helmuta Kohla Neposredno predložila parlamen-bi. Organizirali so množične protestne akcije z gesli ‘Socialna Nespodobnost*, »Rušenje države blaginje’ in »Reforme na rovaš delavcev. V tem duhu so potekale tudi prvomajske proslave Po vsej Nemčiji, ki so bile zelo dobro obiskane. V mnogih mestih ®° delavci nosili krsto, na ka-terije pisalo »Socialni plan*. Vladin predlog reform predvideva: -sredstva za javno potrošnjo bi se s sedanjih 50 odstotkov oruto družbenega proizvoda zmanjšala na 42 odstotkov (do mta 2.000) -nadomestilazabolezninenej di se zmanjšala za 20 odstotkov, - omejile naj bi se pravice iz zdravstvenega zavarovanja in sredstva iz proračuna, - zmanjšala naj bi se sredstva za pomoč nezaposlenim, - zamrznili naj bi že sprejeti odlok o povečanju otroških dodatkov, - zaostrile naj bi se pravice dč upokojitve: ženske, ki sedaj to pravico dosežejo v 60. letu starosti, bi jo v prihodnje šele po 63. letu, moškim pa naj bi se s sedanjih 63. let premaknila na dopolnjenih 65. let starosti, - omejile naj bi se pravice delavcev v sistemu soodločanja. Nujnost takšnih reform vlada opravičuje s slabimi gospodarskimi rezultati. Že od leta 1979. je nemška industrijska rast pod povprečjem evropske. V Nemčiji so odprli manj novih delovnih mest kot druga velika gospodarstva. Sedaj ima že blizu štiri milijone in pol nezaposlenih. Začela je pešati tudi nemška konkurenčna sposobnost na svetovnih trgih. Eden od razlogov za takšna neugodna gospodarska gibanja je nedvomno združitev obeh Nemčij v letu 1990. Morali so odvajati velika finančna sredstva za ozdravitev gospodarstva v vzhodni Nemčiji. Delodajalci pa trdijo, da so glavni razlog previsoke plače delavcev in preobsežne socialne pravice. Zahtevajo tudi omejitev pravic sindikatov in njihove vloge v gospodarstvu. Kohlova vlada s to oceno soglaša, delavski sindikati pa jo odločno zavračajo. Sindikati opozarjajo na velike slabosti sedanjega davčnega sistema, ki bogatim omogoča velike davčne olajšave, delavce pa obremenjuje z najvišjimi davki od vseh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. Kancler Helmut Kohl izjavlja, da država blaginje ne bi smela biti nedotakljiva. Delavski sindikati takšen pristop odločno obsojajoin menijo, daje sedanje nesporno hude gospodarske probleme treba reševati prav v okviru države blaginje in s še večjo vlogo sistema soupravljanja. Brez aktivne udeležbe delavskih sindikatov ni možno zagotoviti ponovne gospodarske rasti. Kancler Helmut Kohl seje o osnutkih svojih predlogov najprej pogovarjal s predstavniki sindikatov, nato pa je pogovore z njimi preprosto prekinil in paket zajetnih socialno-eko- nomskih reform predložil neposredno parlamentu. Predsednik Socialdemokratske stranke Oskar Lafontaine je ta korak označil za »napoved vojne socialnim pravicam«. Tudi mnogi poslanci iz vrst Krščanske demokracije menijo, da s tako zajetnim programom vlada ne bi smela v parlament, ne da bi prej izkoristila vse možnosti pogajanj z zainteresiranimi, zlasti s sindikati. Britanska vlada Margaret Thatcher je bila v 80-ih letih soočena z množično stavko rudarjev, kije trajal celo leto. V Franciji je bil lani velik stavkovni val, zaradi katerega je morala vlada v marsičem popustiti. Se bo kaj podobnega sedaj zgodilo v Nemčiji? Še posebej, ker združenje nemških delodajalcev že začenja napad na kolektivne pogodbe in meni, da določilo o najnižji zajamčeni plači ne bi smelo obvezovati vseh podjetij. Ugledne strokovne revije različno ocenjujejo današnje razmere v Nemčiji. Prevladuje pa mnenje, ki gaje objavil britanski tednik The Economist: •Nemški model - zavidanja vreden sistem, ki temelji na soglasju politikov, delodajalcev in sindikatov - je danes v velikih težavah«. Prav ta model je zagotavljal socialni mir in velik gospodarski napredek, ki so ga imenovali »nemško čudo«. -----------Piše: Branko Ziherl ETIČNI KAPITALIZEM-MM MAMIMO! Partij Evropske sNstanku so se ; chtu in liberalni politiki držav članic Evropske unije, povzročiteljici brezposelnosti vsaj dvajsetih milijonov zahodnih Evropejcev, ter se pripravili na prihodnje volitve. Zakaj so izostala povabila bivšim komunističnim strankam na Vzhodu, nam utegne pojasniti omenjena sloven-sko-srbska paradigma, čeprav je evropska levica še neskončno daleč od tistega trenutka, ko bi nemara kakor razlastiteljica dejansko prišla na oblast. Seveda voditelji evropskih neo-komunlstičnih partij, zbrani v Parizu, niso razpravljali o nujnosti obsodbe zločinsko-nasil-ne protireformacije, neprimerno- sti večinskega volilnega sistema zaradi nizke politične kulture prebivalstva, ali o uničujočih gospodarskih problemih, kijih spričo predvolilnih medstrankarskih spopadov sploh ni mogoče prevladati. Evrokomu-nisti naj le predejo, Slovenci pa se raje vrnimo k svoji molitvi in delul Nemški sociolog Ralph Dah-rendorf, poznavalec modernih socialnih konfliktov, je pred nedavnim izjavil: »Sedanji spodnji razred se ne bo politično trdno organiziral in družbi ne bo vsilil svojih vrednot kakor vrednote svetle prihodnosti. Njegova tragedija je namreč v tem, da ne bo več potreben. Gre za moralni problem, ne več za problem razrednega boja. To je bistvena razlika, ki jo vidim. Torej moramo potrkati na moralno zavest ljudi in ne toliko na strah vladajočega razreda pred kako novo revolucijo.«Tako pihanje na dušo naj bi bilo učinkovito, zlasti zaradi medsebojne odvisnosti med spodnjim razredom in zaostrenimi problemi pri krepitvi javnega reda in zakonitosti, kakršne si želijo srednji sloji in birokracija. Čeprav spodnji razred nikakor ni odgovoren za vse prekrške, gaje vladajoča elita prek konformistične večine vendarle postavila na rob družbenega življenja, zaradi česar bo potrebno, še posebej mladino, trdno prepričati, daje treba meščanske vrednote jemati zelo resno. Vse drugo naj bi vodilo v vsesplošni moralni razkroj. Dahrendorf tudi svari množice pred nevarnostjo, da bi nasedle obljubam kakega preveč avtoritarnega voditelja, češ da jih bo popeljal iz moralne krize. Kaj naj bi se zgodilo, ko smo odpravili družino, zapostavili cerkvene ustanove, postali žrtve praznoverja, ali ko se nam je posrečilo sesuti socialno državo? Če je podmena nemškega sociologa resnična, potem samo družbena samopomoč, kot prihodnost pa bržkone svojska oblika moralnega kapitalizma. Ali to pomeni priznanje, da je kapitalizem nekaj, kar nasprotuje nravnosti in morali? Evrokomunizem je zelo privlačno gibanje - zlasti v primerjavi z nakazanim leporečjem o t. i. etičnem kapitalizmu, kakršnega doživljamo na Slovenskem. arena Piše: Boža Gloda Komana Logar ' 'V' "'i.'. ' ■ Kako se počuti Romana Logar, direktorica Agencije aa plačilni promet, nadziranje in infor- slrs»rPs I lAuv j-ua/ixv, ua mi vo» ui^uio ictiiivu uuarzan. venu&F pa “—SlliSS: nad omenjenega .nepridiprava, spravila prav sama odkriva pri drugih, namreč oškodovanje ali vsaj negospodarno ravnanje z državnimi, to je družbenimi sredstvi. Če je to resje to za gospo Logarjevo Se so se odločili f a naknp račnnalnUiov na stom,-sno J s beSfrSunalnlkl pSčetl - ko pa bodo ugo- ■ Dr. Vojko Antončič sSSBl V- sme ta mora nSedovaU ^ CVSS^d”^:, ■........ plačevaiskegadenaija, ali ^ Vojka Antončiča vedno bolj f uveljavlja. Rojstvo tega L sodiščaje bilo precej težav- 1 no, ker Je esd.kalu m ‘ IgiP " "IiiSl Logarjevi svesta opoZlc«a Imela pri njegovem na. stajaiyu kup pomislekov češ kdo bo pa nadzoroval jamie finance, če ne bo to delala maštoerlja Logarjeve. ^UPskJ:mSSe5eoSSŽS?SrVb,'S2 sraasasssKBBBS sS^Kčfs^jhSIeSemlbSpSiSikoSSš^o, kakšna je bila in kakšna U morala biti prava nadzorstvena učinkovitost SDK oziroma Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ker policisti v tej državi niso edini, ki imajo be-neficirano delovno dobo, ima razkritje računskega sodišča zagotovo večjo razsežnost. Toda že primer sv^dS^eSMueSo^ sije zakone napačno razlagala, vendar pri tem ni ravnalo kot fjjakarški konj, ki zaradi plašnic ne vidi, kaj se dogaja okrog nlega. Za policijo, kl ni primerno plačana, bi vračanje denarja za nazaj bila hudo občutljiva zadeva. Računsko sodišče je bilo sposobno pretehtati materialne posledice splošnega revolta policije, zato je reklo, da razume občutljivost posledic svojega razkritja, a da je zakon pač zakon. In tako je sedaj na potezi policija. Ko ljudje zapustijo hišo in ta izgubi dušo, ostane le še umiranje na obroke. videnja sveta. V različnih zgodovinskih obdobjih sta se pri gradbeništvu spreminjala le način in oblika uporabnosti tega dragocenega materiala. Oblikovanje kamna je izhajalo iz tradicije. Tiste tradicije, ki jo danes zanemarjamo. Kako bi si sicer lahko razlagali neštete razpadajoče kamnite vasi v Istri, Vipavski dolini in povsod tam, kjer je doma tako imenovana kamnita hiša. Najpogostejša je na krasu. Zanimivo je, da po mnenju mnogih jezikoslovcev beseda kras izvira iz osnove karra, kije morda predindoevropska in pomeni kamen. Kamen pa je tista snov, iz katere izvirajo kraške geografske in kulturne značilnosti. Kras je danes sinonim za kamnite polpuščave in rgihove geomorfološke značilnosti. Kot tak je svetu zanimiv in torej ne preseneča, daje Slovenija dala na Unescov poskusni seznam varovane kulturne in naravne dediščine sveta poleg rudarske Idrije in Hiša, kraj kjer mi vse pripada, ne da bi za to komu kaj dolgoval, kraj, kjer sem lahko sam s sabo, kraj, kjer prebivam, je vrednota, ki se nam izmika, saj nimamo več pravega posluha za ljudsko formo. Nič več nam okno ne pomeni hišnega okna, prag hišnega praga, plamen topline domačega ognjišča. Odpovedali smo se šumu peruti večnosti. Tako je razmišljal sloviti arhitekt Jože Plečnik in tako je govoril svojim študentom, ker je on spoštoval ljudsko f ormo in iz nje črpal navdih, je cenil preprostost in se vedno znova vračal k izvirnemu. Zanimivo je med popotovanji po svetu gledati domove ljudi na deželi. Tako se v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem ali Danskem človek nenehno srečuje s spoštovanjem tako imenovane avtohtone arhitekture. Očitno ti ljudje živijo v prepričanju, da so ljudski arhitekti skozi stoletja našli slog, ki se najbolj prilega naravi in značaju ljudi ter njihovim potrebam. V tej avtohtoni arhitekturi je čutiti, da so graditelji o hiši razmišljali tako kot Plečnik. Na hišo so gledali kot na središče sveta, kot na univerzum. Nanjo so gledali kot na notranje bitje; nadstropja, kleti in podstrešja jim pomenijo različna duševna stanja, različna razpoloženja. Klet ustreza podzavesti, podstrešje pa duhovni privzdignjenosti. In zaradi tega te sloge spoštujejo. Spoštujejo hišo, ki ima dušo; dušo, ki jo kaže navzven, in dušo, ki jo je čutiti v njeni notranjosti. Takšne hiše izražajo toplino. Njeni prebivalci čutijo, da je to njihov dom. Ni čudno torej, daje hiša tudi ženski simbol s pomenom zavetja, matere, zaščite in materinih prsi. In prav takšne so podeželske in mnoge mestne hiše v zgoraj omenjenih deželah. Slogovno se prilegajo pokrajini in ne zgodi se, da bi kvadratasti spački porušili idilo podeželske podobe. Stare hiše ljudje obnavljajo, nove gradijo v »starem« slogu. Nikomur se ne zdi, da s tem kaj izgublja, hkrati pa so prepričani, da bi si z gradnjo brezobličnih kvadrov uničili dom. Tudi omenjene države skrbijo za nadaljevanje naravi prilegajoče se gradnje, saj ne dovolijo zidave drugačnih hiš. S tem ohranjajo tudi obrti, potrebne za izdelavo takšne hiše. Zato gradnja takšne hiše ni finančni polom. Štanjel - mesto je zavarovano, vendar je več kot pol hiš praznih in porušenih. Obnovo pričakuje tudi Fabijanijev vrt, kije najlepši del mesta. ' Pri jami Vilenioaje obnovljena kraška hiša. Bodo le vzorci opozarjali na avtohtono arhitekturo? Trdnost in trajnost kamnite zgodovine različne simbolne pomene. Spoštujejo razne vrste, oblike in barve kamnov, predvsem pa njegovo sposobnost, da človeku poma-Poleg lesa je kamen eden izmed najstarejših ga zgraditi trden dom, tako trden, da ga gradbenih materialov. Po verovanju mnogih lahko porušijo le najhujše ujme, potresi ljudstev obstaja med kamnom in dušo te- recimo. sno razmerje. Legenda o Prometeju pravi Oblikovanje domov iz kamna, bodisi za celo, da je kamen ohranil človeški vonj. božanstva, bodisi za ljudi, je bila vedno Velja tudi prepričanje, da morajo biti vsi umetnost. Tisti, ki so znali obdelati kamen, templji iz neobdelanega kamna, kajti ob- So bili zato izjemno cenjeni. Kamen ni služil delani je že oskrunjen. Tako pravi sveto ie za gradnjo hiše, uporabljali so ga tudi pismo. _ za izdelavo raznih drugih koristnih pred- Kakorkoli že, kamen se je pokazal za metov in ne nazadnje za izražanje svojega izjemno trden gradbeni material, zato ga skoraj vsa ljudstva sveta cenijo in ima zanje Tipična kraška sakralna arhitektura MNOMMA fuzinarske planine v Bohinju tudi klasični »h matični Kras; jugozahodni del Slovenije v sežanski občini, območje ob meji z Italijo. prinaša uvrstitev na Unescov seznam Naivno bi bilo misliti, da uvrstitev dela slovenskega Krasa na Unescov poskusni seznam varovane kulturne in naravne dediščine prinaša odrešitev. Za državo to hidi ne pomeni nobenih finančnih obveznosti. Zahteva le zakonsko varovanje, skrb za ohranitev in spoštovanje strokovnih podlag za varovanje teh znamenitosti. Prav pri tem pa smo precej za drugimi evropskimi državami. Krivični bi bili, če bi trdili, daje bilo dogajanje ha Krasu prepuščeno popolni inerciji in ha ni bilo ljudi, ki so že pred več desetletji spoznali vrednosti kraške kulturne in naravne krajine ter jo skušah zavarovati- Zal so bili redki. Medtem ko lahko za naravno krajino zapišemo, daje dokaj dobro °nranjena oziroma da posegi vanjo niso oili takšni kot denimo v ljubljansko barje, ni izgiiya, pa moramo biti zaskrbljeni zaradi podobe kulturne krajine. Kar zadeva naravne znamenitosti, izstopata predvsem jami Vilenica, prva slo-yenska turistična jama, ki je bila odkrita v 17. stoletju, in pa Škocjanske jame, ni so že na stalnem Unescovem seznamu Varovanja kulturne, narave in druge svetovne dediščine. Sevedaje na Krasu še precej jam in drugih naravnih pojavov, ki še niso hovolj raziskani in predstavljeni. Kar zadeva kulturno, zlasti nasehtveno hediščino, pa nam je ostalo še zelo veliko hela. Klasična podoba kraške vasi namreč 'zginja, in to je verjetno najhujši udarec temu Hrastovlje -sta nedotakljiva le cerkev in obzidje? ^iiltumemu spomeniku. Tudi v številna kraška haselja namreč vse pogosteje prodira arhi-tektura, ki s klasično kraško podobo nima. nič skupnega. Dolga, predolga je bila doba, v kateri je bilo skrbi za ohranitev kulturne ij^jine posvečeno bore malo časa in denaija. ioje povzročilo izginjanje vrste obrtnih deja-^hosti, ki bi pomagale ohraniti avtohtono P°dobo nasehj. Nekoč je bilo na tem območju nešteto kamnosekov, ki so znali narediti Portal, kamnite okvirje oken, vodnjake, kamnite žlebove in tako naprej. Danes so redki, zato pa so njihovi izdelki dragi. Posledica tega pa je neprimerno obnavljanje nls- Kje so še popolnoma ohranjene kraške niše s portonom s kalono in lopo, boijač s štirno in suhote - pitana suhota (stanovanjski del), hram, štala, hlevi, skedenj in gnojnik ah kasau. Ah pa, kje so hiše obrnjene na vaško ulico s tako imenovanim slepim zidom, skozi katerega vodi mogočni porton, onstran stavbnega niza pa se domačije odpirajo neposredno na vinograde in polja. Kje je še mogoče videti tipično zaprtost kraške domačije v številnih izvirnih oblikah kot najzanimivejši fenomen te regionalne arhitekture. Na to je vplivalo več dejavnikov hkrati. Klimatski razlogi, kot sta zimska buija ali pa poletna vročina, obrambni razlogi ter sociološki in psihološki motivi. Kje še delujejo številni izjemno domiselno oblikovani kamniti vodnjaki, koliko hiš ima značilne kamnite žlebove, koliko je obdelanih vinogradov in talko naprej. Mnogi poznavalci Krasa bodo trdili, da je tipičnih kraških nasehj in domačij še veliko, zelo veliko. Priznali pa bodo tudi, da se njihova podoba spremirja; spreminja na škodo tradicije. Popotovarje po kraških vaseh bo pokazalo vrsto zapuščenih in razpadajočih hiš, vrsto razpadajočih vasi in sakralnih objektov ter med ostanki starih nove hiše; hiše, ki so na las podobne tistim, kijih gradijo na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem... Skratka podoba teh vasi postaja vse bolj enolična, bolje rečeno, brezlična. Krajevne posebnosti avtohtone arhitekture izginjajo in se levijo v brezdušna naselja. Poglejmo negotovost zavarovanih Goč ah Erzelja v Vipavski dolini ah pa Štanjela, enega izmed 14-ih najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Poglejmo Hrastovlje, skozi katerega vodi pot v zgodovinsko, kulturno in umetniško eno izmed najpomembnejših cerkva v naši dežeh. Poglejmo, kje ob morju še najdemo tradicionalno ribiško naselje. Kaj torej storiti, da bi se erozija avtohtone kulturne krajine ustavila? Je dovolj nekaj vasi spomeniško zavarovati in tu in tam obnoviti kakšno hišo, kakšno cerkev? Očitno je potrebno več, veliko več. Varovanje dediščine sveta je veliko več kot le vpis na seznam, je veliko več kot takšen ah drugačen zapis o tradiciji, zgodovinskem poreklu. Ne gre le za obnovo, gre za revitalizacijo. Ta pa zahteva multidisciplinarni pristop. Že stari Rimljani so ugotovili, da sta za normalno življenje človeške naselbine potrebna URBS in CIVITAS; materialna in človeška komponente. Francozi so to spoznanje dopolnili. Da bi naselbina živela, je potrebno najti idealno kombinacijo umetnosti kreiranja naselbine in umetnosti življenja v njej. Prav v tem spoznanju je ključ revitalizacije kraške naselbine in v kamnu skovane kraške hiše. V takšnih naselbinah, v takšnih domovih lahko funkcionalno živi tudi človek 21. stoletja, saj tudi on potrebuje naselbino in dom z dušo. Besedilo in fotografije Jurij Popov Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem. Knjiga s 500 stranmi kot - dialog med posameznikom ih religijo, -med teologijo in humanistično znanostjo in - med Cerkvijo in družbo. Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša: - vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej), - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec. Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061 /321-255,061 / 1310-033 in po faksu 311 -956. Izumetničenost in modnost, plastičnost in uniformiranost onemogočajo drugačnosti Slovenski kulturološki prostorje enovito samosvoj, hkrati pa je tudi znotraj samega sebe zelo raznolik in celo nasprotujoč si, čeprav se njegova izrazita celost in celovitost ne moreta spregledati. Pogleda na ta prostor sta načeloma dva; prvi zaobjema državo vseh Slovencev, drugi pa cel njihov bivanjski prostor, kjer pač živijo. Prvi pogled je ožji, drugi pa je, kulturološko in eksistencialno gledano, širši. Vendar bistveno je, da se ne izključpjeta, ali se vsaj ne bi smela, ampak sta, alibi vsaj morala biti, oba pogleda med sabo neločljivo povezana. Dopolnjujeta in nadgrajujeta se, tako da drug brez drugega ne moreta eksistirati oziroma preživeti, lahko edino životarita, kar pa bi pomenilo kulturološki in eksistencialni konec slovenstva. Neke posebne sorte samovšečna in samozadovoljna ter sama sebi namenjena centralizacija je v našem prostoru že od vekomaj. Vendar je treba povedati, da iz raznih vzrokov in okoliščin, tako domačih kot tujih, ta centralizacija nikoli ni povsem zaživela. Zato imamo pravzaprav srečo, daje naše življenje še zmerom en sam nedokončan mozaik slovenstva. Čudenja in občudovanja je vreden, hkrati pa tudi skrb vzbujajoč, ker se sam v sebi razkraja, celo tu in tam propada, saj je naš odnos do rjega malomaren, pogosto grd in zaničevalen, tako daje prepuščen sam sebi in zato krni in celo v določenih delih in predelih umira ali kar izumira. Tako imenovana kulturološka središča se v mnogočem spreminjajo v pokopališča ali pa vsaj v kičasto izumetničenost in modnost, plastičnost in uniformiranost, tako da drugačnost in samoprepoznavnost sami iz sebe prepogosto sploh ne moreta zadihati, kaj šele, da bi ustvarjalno dihali, se izražali, se kazali in izrekah, se izpovedovali, se obnavljali in prenavljali, se spominjali in upali ter pričakovali. Še tako slabovidno oko in še tako škodoželjna pamet sta prisiljeni uvideti, da je vsak kraj kulturološko nekaj posebnega in samosvojega, daje vsaka krajina enkratna neizpita posoda, da je vsaka pokrajina še zmerom ne v celosti in ne v celoti videno ogledalo tako za domače oči kot za tujo radovednost in nevoščljivost. Zato je premislek o kulturološki regionalizaciji prepotreben, nujen tukaj in zdaj. Vse kar spada v kulturološko, je seveda lahko na trgu, pa najsibo ta mišljen skrajno konzervativno ah skrajno liberalno, najsibo razumljen meščansko ali kmečko starokopitno ali socialistično preživeto. Vedno je res samo eno, da kulturološki trg ni niti tržnica niti »bolšji trg«, ampak naj bo zgolj zdrava in modra ponudba avtohtone in avtonomne kvalitete, ki se potem brezdvoma lahko izraža tudi kvantitavno. Kultura je sredica vsake nacionalne kulturološkosti, zato ji je potrebno posvetiti posebno ustvarjalno, politično in tržno pozornost, vendar ne brez strokovnosti kar tja v en dan, da bi se kulturologizaclja slovenskega prostora spreminjala v politizacijo. Preprosto ni moč verjeti, daje parlament kulturi do zdaj posvetil tako malo časa. Zato je prepuščena prevelikokrat stihijskosti, diletantstvu, zaslužkarstvu, razprodaji tujcem in goljufom ter lažnivcem in izkoriščevalcem, pravzaprav pogosto tistim, ki ne vidijo v kulturi čisto nič drugega kot dobiček, pa če je ta še tako skromen. Človekova pohlepnost včasih nima mere in bi posamezniki za en sam tolar prodali celo svojo dušo, nekateri pa za en sam krajcar celo svoj spomin. Kultura je vsekakor individualno in vsenacionalno vprašanje, vseeno pa je že skrajni čas, da se sami zavemo tudi njene regionalizacije. Na tem področju je že precej narejenega, vendar pa so premnoga početja na stranpoteh in celo v zmoti. Namesto da bi regionalni kulturi dodajali nove vrednosti, jo sa-mopoklicanci nevede ah pa vede pogosto razvrednotijo do tiste mere, da ni več podobna sama sebi, ampak si postaja nasprotje in tujek. Prelistajmo samo regionalne medije. Ob mnogih se bomo prijeli za glavo, ah je to sploh mogoče, saj so zgolj zrcalo neke grupe in privatništva, ne pa ogledalo ljudi, ki živijo v tisti regiji. Krajevna in pokrajinska sporočilnost je v službi zaslužka, ne pa v korist kulturi, je orodje male in velike pohtike, populistične politizacije, zato ni moč zagledati regionalne kulturološkosti v vsej njeni polno- sti, poglobljenosti in veličini-Vsemogoče in nemogoče lastništvo ter patronarstvo je praviloma nad medijem) ima nad njim oblast. Oblastniškost je prevzetnost najslabše sorte, in če je živo prisotna v kulturi) je škoda skorajda nepopravljiva. Namesto da bi se regionalni mediji posvetili zlasti svojemu prostoru in času ter ljudem v okolju, v katerem izhajajo, so umetelni in propagandistični, tendenciozno odbijajoči, da ima človek včasih občuteK - a so sploh slovenski! Skoraj nerazumljivoje, da krajevni in pokrajinski mediji ne sporočajo ijudem o regionalnosti sami na sebi, in to iz vseh zornih kotov, ampak se zapletajo v širjave in daljave, Kjer se zgubljajo in se bodo, žal mnogi prepozno, izgubili. Kajje namreč treba okolju in ljudem vzvišenega nadpametovarja, saj je le-to zanje boleče poniževanje: od svojega domačega medija pričakujejo namreč sporočilo iz življenja za življenje. Regionalni mediji imajo skorajda idealno možnost povezovanja Slovencev tostran in onstran državne meje, to kreativno sodelovanje pa je mogoče zlasti na kulturološkem področju. Vsi krajevni in pokrajinski mediji naj bi imeli svoj ustvarjalni dom v gradovih, ki nam jih je zapustila preteklost, saj bi ti tako dobili posebno poslanstvo in do; voj dobrega skrbnika; če bi seveda mediji bili v zdravih in pametnih rokah. Drago Kuhar tako malo časa. Zato ie prepuščena prevelikokrat stihiiskosti ... . . . r z.J ^ .. . ■ tjfi skromen. Človekove pohlepnost včasih nima merein hi celo svojo dušo, nekateri pa Borzna gibanja Slovenski finančniki so dokazali, da so si zastavili previsoke cilje. Proces la-stnirjerja, ki je narekoval ustanovitev široke infrastrukture državnih agencij, privatizacijskih družb za upravljanje, skladov, različnih oblik trgov kapitala, borznih družb, bank in drugih novotarij, vedno boj tone v normalne vode. V tovrstne finančne institucije so se zatekli najsposobnejši ekonomisti, bančniki, pravniki in analitiki, ki jim je nastanek novih oblik delovanja pomenil velik strokovni ali finančni izziv. S padcem kapitalskega trgaje nastalo zatišje. Problemi se rešujejo tam, kjer so nastali, javnost pa zanimajo predvsem osnovni finančni parametri: kolikšna bo letošnja inflacija ah kakšna bo stoprja gospodarske rasti. Med zelo zanesljivimi kazatelji finančne stabilnosti države je prav gotovo tudi ocena njena mednarodne kreditne sposobnosti. Ocene treh tujih agencij, ki jih je naročila slovenska vlada, so nedvomno zelo zanesjiv znak, da se nam ni treba bati lastne prihodnosti. Slovenija postaja v očeh tujih finančnih institucij in družb vedno boj normalna država, s katero se da poslovati. Prodor na mednarodne kapitalske trge nas bo nedvomno postavil na mesto, ki nam v svetu gre. Projekt izdaje evroobveznic je nedvomno eden takšnih osnovnih pokazateljev. Tudi podpis pogodbe o sodelovanju med Slovensko izvozno družbo in Evropsko banko za obnovo in razvoj je takšen dokaz. Klonila je tudi Jugoslavija, ki vedno bolj spoznava, da se ne more upreti mednarodnim finančnim institucijam. Dogovor Slovenje o ločenem odplačevanju dolgov Izdelal: Jernej Horvat SLOVENSKI BORZNI INDEKS - SBI Vrednost 3.1.1994 = 1000 -icnn i i N i Rnn 1. JI T \ 1/inn In 1 ouu ih. H 1 1900 '1 :1 / T * 1100 ii H .. JL ) UT mnn 'Hr V i 13.3. 20.3. 27.3. 3.4. 11.4 . 1 8. 4. 2£ j.4 7.1 i. je postal realnost. Tudi oblasti v Beogradu se zavedajo, da bi si s tožbo dokončno zaprli vrata ponovnega vključevanja v mednarodne finančne institucije in s tem do nujno potrebnih finančnih injekcij. ZRJ potrebuje okoli 6 milijonov ameriških dolarjev kreditov za oživitev proizvodnje obstoječega gospodarstva, njihove devizne rezerve pa znašajo nekaj čez 300 milijonov dolarjev. Takšno stanje omogoča zgolj najnujnejše preživetje te države, ki jo pred popolnim finančnim bankrotom rešujejo nekatere bančne tran-sakcije mafijskega tipa. Slovenja je v primerjavi z drugimi deli bivše skupne države v zelo zavidljivem položaju. Tudi v primerjavi z drugimi državami v tran-ziciji nam ne more biti nerodno. Gre nedvomno za zaslugo slovenskih finančnih oblasti, ki so nas uspele postaviti na zemljevid fi-načnega sveta. Jasno pa je, da ne bi bilo ničesar brez slovenskega gospodarstva, ki je preživelo tako dra- matične spremembe pogojev poslovanja kot nobeno drugo v tem delu sveta. In ravno v tem grmu tiči zajec. Brez realnega sektoija ni novih delovnih mest m ni izvoza. Finančni sektor se še sedaj pripravlja za vstop na evropske in svetovne trge, medtem ko je realni sektor že zdavnaj soočen z njim. Ne spopada se zgolj s konkurenco v tujini. Vedno bolj je tuja konkurenca prisotna tudi na domačem tržišču in posega tudi v tiste gospodarske panoge, ki so veljale za izrazito privilegirane glede na mednarodno konkurenco. Finančnike šele čakajo takšni časi. Kar nenavadno se sliši, da nas zopet začenja skrbeti stopnja gospodarske rasti in nas je strah ponovnega vala inflacije. Oboje je največ odvisno od gospodarstva in javne porabe. Malokoga skrbi potek privatizacije, stanje na kapitalskem trgu in podobno. Zopet bomo začeli gledati v devizne tečajnice in spremljali rast drobno-prodajnih cen. Prejšnji teden je na ljubljanski borzi prevladoval padec tečajev skoraj vseh delnic. Borzni indeks se je že nevarno približal svoji izhodiščni vrednosti 1000, vendar se je trend padarja konec tedna nekoliko umiril. Padale so tudi cene privatizacjskih delnic na OTO trgu. Največji padec pa so zabeležili pri trgovarju s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenje, ki so padli kar za 40 odstotkov. Padec je posledica napovedi pete emisije tega finančnega instrumenta, ki bo prihodnji mesec. Obeta se nekoliko donosnejši posel, kar bo nedvomno vplivalo na ustavitev padanja merjalniških tečajev. Dosedanji ukrepi Banke Slovenje očitno sploh ne delujejo. Ponudba tujega denarja prihaja očitno od drugod, kot si mislijo v tej instituciji. Donosni blagajniški zapisi pa so preizkušeno orodje za dosego tega cilja. Ponudba ugodnih finančnih instrumentov, ki so vezani na tujo valuto, bo v začetku poletne sezone nujna, ker bo tudi ob sezonskem povečanem prilivu, precej vplivala na menjalniške tečaje. Lahko torej še naprej pričakujemo rahlo drsenje merjalniških tečajev navzdol, vendar se bo poleti umirilo. Nikakor pa še ne gre pričakovati poviševanja deviznih tečajev. Apre-ciacija tolarja se bo nadaljevala še v jesensko obdobje. Prejšnji teden so na Ljubljanski borzi uvrstili v trgovanje dve novi privatizacijski delnici (Lesnina EMMI in Slovenijales). Ker gre za avtomatizem, zaradi tega dogodka ni bilo posebnih tiskovnih konferenc oziroma nas niso opozarjali z novimi TV spoti in jumbo plakati, z obrazi nasmejanih direktorjev. Spomnimo se, kakšen cirkus je zagnala Ljubljanska borza, ko je začela kotirati prva privatizacjska delnica. Če me spomin ne vara, je Ljubljanska borza javno čestitala Kolinski z oglasom na naslovni strani Dela. Borze ni rešil tisti plačani oglas, ki so ga tako in tako plačali brokerji s Izdelal: Jernej Horvat NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI W 90.2 16.4.18.4.20.4.24.4.26.4.30.4. 7.5. 9.5. 11.5. Menjalniški NLB NLB podjetniški ■ Srednji tečaj BS Vir: Ljubljanska borza proviz jami, ki prihajajo na borzo le še od aplikacijskih poslov. Sicer pa so delnico družbe Primofin zopet uvrstili v kotač J o in ob tej priložnosti je vodstvo te družhe objavilo sila zanimivo sporočilo za javnost. Razkrilo je podatek, da je potekel enoletni mandat v. d. direktorja Davorinu Sadarju in daje nadzorni odbor, ki ga vodi Franc Premk, direktor družbe Petrol, sklenil) da se prične postopek za imenovanje novega direktorja. Delnice družbe Primofin, ki sicer veljajo za zelo rizične in špekulativne (podobno kot delnice družbe Dadas), so postale tako rizične, daje nadzorni odbor te družbe sprejel ukrepe za zaščito premoženja lastnikov te družbe. Posebno razve-sejujoče je dejstvo, da je družba Petrol ugotovila, da ji partnerstvo s Sadarjem škoduje in da seje od njega javno distancirala. Ne gle" de na to, ali je šlo zgolj za manever pred javnostjo, s° rezultati borznega zloma prizadeli tudi tako mogočne, kot je Petrol. Predstavljamo si lahko, kaj bi se dogajalo po borznem zlomu oh kotaciji delnic normalnih slovenskih podjetij. In zopet smo pri realnem sektorju gospodarstva, ki mora na koncu vsakega, še tako sofisticiranega finančnega projekta prenašati nesposobnost fianančnikov. Kazalo bi torej prepustiti neka! besede tudi temu sektorju, ki bi takšne finančne projekte, kot so privatizacija, kapitalski trgi in podobne nevšečnosti, speljal velik0 bolj enostavno in učinkovito-Finančniki pa postajaj0 vedno bolj tiho. In prav je tako! , Boštjan Horvat 16. maja 1996 mmMMh Stvarnost šteje manj, »okar resnica ni, kar je, emveč to, o čemer nas Prepričajo (pristranski) *eayiali (Kvazijznanstveniki. x*fUijoni ogroženih ®«sistenc po Evropi Povedo, da v nekaterih orzavah več kot petina Nezaposlenih ne ustvarja, “jihova tržna demokracija pa daje temu humana kot v državah z večjo zaposlenostjo. (Recimo v Avstriji, ki s socialnim Partnerstvom izkazuje Naj višjo evropsko zaposlenost oh sorazmeroma visokih Plačah in ceni dela. Ekonomisti opozarjajo še Na ameriško višjo zaposlenost, spodbudnejšo za Nstvarjanje, več ljudi Prispeva k družbeni Naginji, več vpetih zmogljivosti pa tudi Pečenj uje izdelke.) Pri nas se brezposelnost Ne zmanjšuje, a stavk za zaposlovanje ni. Zdravniki nn so stavkali za status, ugled jN denar. (Na dlani je, daje boj) za nesolidaren para/ Neokorporativistično politični Pritisk.) Njihov ugled in status Postajata - za drobiž, ki so ga »prištrajkali« - še moral-No načeta, bližja žrecem-vra-eein-šamanom. Nad zmanjševanjem zaupanja javnosti 'N bolnikov v zdravnike, stroko in zdravstvene sto-ritve pa bi se morali zdrav-N&i in družba zamisliti (pa-^azitstvo padarjev-šušmarjev ^aste kot gobe po dežju). Dobri Zdravniki postajajo slabi Politiki, poslanci in me-Pedžerji, ki (domala) neomejeno, aneustrezno-pravjjo ^ zapravljivo, upravljajo Nhižbena sredstva. Množe se politični pritiski v škodo vse družbe, usmeijani tako, da bi ob lastni kozi sosedu °rknili vsaj dve, in tja, kjer 2amuja država, ji stvari Nhajajo iz rok in jih post jestum ne uspe sanirati ali ■Jmv škodo prizadetih. Želez-JNca, energetika, komunala JPd. izsiljujejo boj s predvo-djho inflacijsko kot gospodarsko logiko. Brezposelni, de-lavci, upokojenci pa so nemočni brez pravne zaščite. Kdo smo in zakaj imamo Pržavo, se sprašnje devet razumnikov. Ne vedo pa kam, slovensko smer da bodo upoštevali, če se bo podredila. (Na hotelski razgovor, denimo, privlečejo - kot za strašilo - »svoja« ministra, Neresorskega Janšo in resorskega Dularja. Predsed-Nika društva naplahtajo, da ^aze pritiskati s publiko in gledalci. Televizija priredi Prenos, za obliž pa ob pr-^em maju Žarišče o delavcih ' Tamu, Cimosu in Lito-stroju.) Prerekanja o socialistično interesnih ali kapitalistično zasebnih fondih, katera založba prehi-®va tekmeca in nima kakih *djig, so poskusi dirigiranega trankarskega prerazde-ijevarja »tezg«, sinekur in honorarjev. Ne gre za krji-Sei založništvo, kulturo, temveč spet za slabo poli-hto. Sodobnejših knjig, re-mo o zdravi prehrani ali t-Tv benih vprašanjih, pa ako manjka pri enih in t^Ngih (izjemoma so pri /'6 tj ih). Sanjskih vedežev, ^repionkanih učbenikov, ^ddhiarske ezoterike, del, ki podpirajo (versko) nestrp-st in drugo blaznost, pa a pretek. Drage izdaje za i^stavljače in zaprašene ^ hce se tiskajo v najnižjih možnih nakladah. Skoraj ni ^!ni žepne knjige, a bi bila ciaK , llna v večjih nakla-rj_, , in bi, dostopnejša, vz-f^ala- izobraževala ali in-mirala o tem, česar ne Popraznična kronika o zmedi konjunkturistih in šakalih zvemo v šolah. Majhen trg in nizke naklade so večni pritisk na družbo, refren nesposobnih (tudi pogoltnih politikov, ki nimajo ustreznih programov za povečanje kopneče potice za vse). Politični veljaki tekmujejo, kdo bo boj navlekel državja-ne ter z zmedo in nezado-vo jstvom, po lastnih kalku-lac jah, nabral več »naivnih neobveščenih« volilcev. Korenine jim nič ne pomenjo. Pozabili so zglede in moralo ustnega izročila (če sojih kdaj poznali). Namesto vrednot so se oklenili povz-petništva, prevar in kriminala. Drugi spet straš jo, da bodo pustili politiko, vrgli puško v koruzo. Tretji, da bodo posredovali, če bo kritično (ko ne bo več nikogar, ki bijim sledil?). Ob rjih pa pobalini vseh barv tekmujejo z referendumi, in podobnimi predvolilnimi »štosi«. V »podporo« Združeni Usti, kot prvomajski pozdrav ali navodilo za akcjo, beremo spodbuden oglas »Proletarci vseh dežel - odpočjte se«l Po sestopanju in izstopu se zmanjševanje odgovornosti očitno nadaljuje s sugest jo, naj se uležejo še delavci, brezposelni, upokojenci in drugi siromaki, ker so v Slovenji v večini. Državnik v pisni poslanici za 27. april govori o narodu, čudežu, vztrajnosti in državi v službi držav janov. Še s kratico ne omeni OP -resigniran, prevpit od ponarejevalcev slovenske identitete, tradicje in zgodovine? - ne rjenega sporočila o sodelovanju in vrednotah, ko je slovenski narod strnil vrste v hudi uri, kar bi v letu predvolilne zmede bilo prav politično in aktualno sporočilo (razen če kdo meni, da nam zmeda in beg pred odgovornostjo, prihodnostjo ker da bo še huje, boj ustrezajo). Državnik, ki mu očitajo neelokventnost, pa seje ob obletnici ustanovitve OP vsej vprašal: »Ah ni morda nekoliko naduto - če ne celo cinično - gledati na takratni odpor (OP) zgoj skozi politična očala? Plasti politike in rjenih interesov so se večinoma nalagale pozneje, po sprotnih potrebah.« Tako so zaradi »sprotnih potreb« v četrtek, 25. aprila, v lajavi tedna naročeni in nenaročeni nergači, tisti, ki imajo dopoldne čas za telefoniranje, ki jim telefone tudi posojajo, oportumo nestrpno ozmerjali vse Ita-Ijane - seveda, saj je tam prvič zmagala levica -, nobeden ni rekel dobre besede ob Prodjevi pomirjivi izjavi o slovensko-italijan-skih odnosih. Zaradi »sprotnih potreb« prikriva neki etnolog svojo lokalno kulturno revoluc jo, strankarsko opredelitev in apetite po političnem uvejavjarju z »argumenti« šušmarsko zamenjanih tez (podobno je »rozenbergovska znanost« dokazovala »vrednote« rasizma). Primerja Kardelja in Kidriča s Hitlerjem in Stalinom (njihovih spomenikov pri nas ni in nam jih ni treba podirati!), dokazuje nepriju-b jenost Karde ja in Kidriča z izidom referenduma za osamosvojitev, češ da to veja še za spomenike. Doda zasebno emocionalno opazko, da sta spomenika strašna, in s tako »znanstveno« metodo ter presojo brez intelektualnega dvoma ponuja svojo nestrpno, necelovito objektivnost. (Kaj pa Spe-rans, Čebine, OF, organizirani odpor proti okupatorju, ustava 1974 in drugo?) Taki strokovnjaki bi se lahko že od Francozov, prve evropske nanje, kaj naučili. Argentinski general, ki ga ponujajo ljub jančanom, je dve desetletji pred smrtjo živel v Parizu, tam je pokopan, a ni dobil spomenika. Če bi pobrskali samo po Encyclopaedii Britannici, bi prebrali, da gre za konzer-vativneža, ki se ga ne da povezati, vzemimo, z vrednotami uporne okupirane ljub jane. V Parizu ni tujih med prek tridesetimi francoskimi generali (Slovenci lahko svoje pokažemo?) s spomeniki ali poimenovarji trgov in ulic (verdumski heroj maršal Petain ga nima, ker je bil viš jski kolaborant). Imajo jih »okrvavjene« zgodovinske osebnosti Dan-ton, Robespiere in drugi; še »stalinističen« (Plače de) Sta- lingrad, no, Francozi so sve-tovjani. (Zmarjševanje lastne kredibilnosti naj domači prekucniki kar zgarjajo, če se Jim zdi. Vrednoterje zgodovine, identitete in nacionalnega čuta Slovencev pa pripada celi družbi.) Zaradi »sprotnih potreb« se daje zdi tudi, daje vsem prav, če se Solana ob državnem obisku v Slovenji pogovaija »z edinim fireijem« slovenske (socialdemokratske? leve?) opozic je - ne glede na demokratične volilne rezultate. Mogoče pa Nato lovi ravnotežje s Clintonovimi pogledi? (Čeje ta dejal, daje Ojka O. K., lahko Solana doda, da so populisti O. K.?) Je morda Solana hotel dobrohotno spomniti Drnovška na sodelovaije z (vso?) opozicjo - Ojka in Pol v Italji se dogovarjata za sodelovaije -, ni hotel biti pristranski v oceni naše notranjepolitične stabilnosti? Mogoče pa peterletovci, po-dobnikovci, peršakovci in drugi niso več pomladna opozicija in koc jančičevci praznujejo, počivajo? Ali pa n£y Nato drugih ne zanima? Janša da ima več znarja? Več časa, ko »socialdemokratski« mladci zanj s predvolilnim golažem pečenih odojkov na brežiškem koncu ob prvomajski proslavi kupujejo glasove. (Kdo bi vedel in prav presodil. Se Drnovšek je bil v zadregi, ker gaje Solana vehementno objemal pred kamerami.) No, tudi Izraelci so, zdi se, “Taki strokovnjaki hi se fohirn že od Francozov, prve evropske nacije, kaj naučili. Argentinski general, ki ga ponujajo Ljubljančanom, je dve desetletji pred smrtjo živel v Parizu, tam je pokopan, a m dobil spomenika. Ce bi pobrskali samo po Encyclopaedii Britannici, bi prebrali, da gre za konzervativneža, ki se ga ne da povezati, vzemimo, z vrednotami uporne okupirane Ijubljane. V Parizu ni tujih med prek tridesetimi francoskimi generali (Slovenci lahko svoje pokažemo?) s spomeniki ali poimenovanji trgov in ulic (verdunsM heroj maršal Petain ga nima, ker je bil višijski kolaborant). ” zaradi »sprotnih potreb« že pozabili nacifašistično bom-bardiranje, na katero spominja Piccasova Guernica. In v Libanonu zmasakrirali-oholo, namerno, več očes za oko, v maniri državnega terorizma - v taborišču ZN nad sto oseb, otrok, žena, starcev... Sme biti politika »sprotnih potreb« tako nečloveška? Volilci, tiha večina na drugem bregu, se bodo mogoče ovedeli, podobno kot italjan-ski. Kjub težavni presoji, kdo v naši kulturno-politični eliti je maijše zlo. (Jih o tem kdo obvešča?) Ijerka Bizij bi bila morda raje namesto Slovenskega foruma - skoraj ni stranke, ki ne bi poudarjala nacionalnega slovenstva - ustanovila Forum poštenih in delavnih. Tako pa se zdi, da ostaja varnejši Drnovšek, če je/bo spregledal, komune sme popuščati ali nasedati, prepoznal še perverznost šizi/ identitete zamolčevalcev tradicje protifašizma Evrope in Slovenje. Pa nove oblike kriminala in prikrajarje morale: ko ni več v modi le orožje, droge, »sredstva za demokratizacijo« iz tujine, davkoplačevalski denar za zidarje osebnih dohodkov, zlorabe z opremo in avtomobili, parazitsko pocjetništvo neplačanih socialnih prispevkov, plač in utaj davkov, strankarsko parazitstvo fiktivnih predračumov za odseke cest, ko se »zmotijo« kar za znesek enoletne merjave z ZDA, »samo« za 500 miljo-nov ameriških dolarjev... Med najnovejšimi oblikami kriminala je že gangsterski repos-sessing, rokovrjaški rubež blaga ali Cimosovih avtomobilov. Naj še delavna večina »spregleda«, da se splača grabež, daje treba raznesti še podjetja, ker pošteno strpno ustvarjanje na pozitivni dediščini premalo nese? Le razgrajati (in podirati) da se splača. Če si nergač, te vsi ujčkajo. Kot ujčkajo nekatere - ni jih marjkalo niti v prejšrjem režimu, a so, zdi se, bili bolj na uzdi, ker družbeno ozračje ni bilo tako kri-mlnalizirano, da bi dopuščalo divjarje -, ki so se šolali na ramenih družbe, stresali neumnosti, denimo po Stras bour-gu, sestavjali ustavo in zakonodajo tako, da zavira integriranje v Evropo, in zmedeno, kot labilna vrtavka, na levo ter desno vpili Držite tatu (četudi je očitno, da sami niso in še ne znajo streči ne družbi ne državi). Zdaj paničarje, da nas lahko tujci v nekaj tednih pokup jo (ko bi se našel kdo, da mu odrinemo te pametrjakoviče). Hkrati se muzajo, ker so politikantstvo, poslanstvo, razne si-nekure donosni (tur nič ne moti, da gre za rente iz prejšrjega režima), in upajo, da bodo še uspevali, ker jih je marj kot pridnih judi. Pa latentna judska siner-gja? Odseva Jo celo primat Slovenje - v primerjavi s številom prebivalcev-v pevskih zborih. Kaže na judske potenciale za spodbudno, plodno, solidarno, ustvarjalno sodelovaije, in daje moč zagotoviti skladnejšo politično sceno kot le razglašen orkester in vpitje p janih solistov. Marj podobno anarhični de-mokrac ji mravljinca (mrav je popadejo breme neorganizirano na vseh koncih, prevlada slučEjnostna smer, v katero vleče večje število). Marj podobno slučajnostnemu he-peningu, Ijerje dobro vse, kar da bog ali hudič. Z raznimi obiski in dogodki so tako prazniki (razen papeževega rojstnega dneva in dneva mladosti) izzveneli. Škoda, da ni prišel papež pred dnevom OF, praznikom dela in obletnico osvoboditve. Menda se bo zavzel za resnico, moralne vr-ednote ter ne bo požegnal hinavcev in zmeš- nJave- Milan Šamec 16. maja 1996 m. Sredi februarja so Američani izstrelili v vesolje zelo majhno sondo, ki po svoji zapleteni poti hiti na bližnje srečanje s planetoidom zvenečega imena. To potepuško zvezdico namreč imenujemo Eros. In do t. i. ljubezenskega srečanja bo prišlo šele čez dobrih 33 mesecev. Oh, ta večno muhasti, naravnost otročji Eros! Tako ta raziskovalna naprava, izdelana s človeško roko, prvič leti proti kakemu planetoidu, da bi ga obiskala in preiskala, čeprav sam projekt ni nič manj pomemben tudi kot preizkus nove zasnove majhnih in cenenih sond, kakršne potrebujejo za raziskovanja našega osončja v okviru programa Discovery. Drobne sonde ali tehnologija vesoljskih razsežnosti Vesoljska sonda NEAJR: 1. ohišje sonde, 8. razprta antena (prečnik 1,8 m), 3. solarni paneli, 4. motor, 8. različni inštrumenti planetoid, tako da bo lahko izmeril vpliv sile Erosove težnosti in izračunal njegovo maso. Takšen prelet bi bil nemogoč, če v sondi ne bi bilo novega pogonskega sistema - glavnega raketnega motoija (45 kg) s štirimi potisnimi šobami (po 2 kg) in sedmimi reaktivnimi regulatorji višine ali manevriranja po krožnici, pri čemer je odločilnega pomena količina goriva, ki znaša več kot polovico skupne sondine mase. Doslej so bile medplanetarne postaje na t. i. obiskih že pri vseh planetih, razen pri Plutonu, katerega planetarna narava je za mnoge plane-tologe močno sporna. Nekaj podobnega velja tudi za naš naravni satelit, ki gaje obiskalo že šest človeških posadk, in večino preostalih naravnih satelitov. Posamezne sonde so obšle še nekatere komete in asteroide, vendar se jim niso nikoli toliko približale, da bi jih lahko bolj natančno preiskale. Plovilo NEAR bo sedaj zapolnilo to vrzel in v devetih mesecih opravilo številne meritve, posnetke vsega nekaj metrov velikih objektov, kar omogočajo razmeroma skromne Telesi, ki danes še po različnih krožnicah neslišno potujeta skozi medplanetarni prostor, se bosta v prvih dneh januarja 1999 približali drug drugemu na vsega 30 kilometrov, nato pa dobro leto skupaj potovala po vesolju-kot stara popotna tovariša. Na eni strani t. i. skupne steze je planetoid Eros, v astropreglednicah označen kot objekt433-nekakšna velikanska skala, dolga približno 40 kilometrov - eno izmed nekaj tisoč podobnih teles, kolikor sojih od leta 1801 do danes uspeli odkriti astronomi. Pla-netologi so večinoma prepričani, da so takšna nebesna telesa okruški, ostanki iz zgodnjega obdobja našega osončja. Za nas so ti astronomski pojavi še posebej zanimivi, saj so t. i. ostanki kar nekajkrat v burni geološki zgodovini padli na Zemljo. Padec kakega takšnega nebeškega »hriba« pred približno 65 milijoni let je verjetno povzročil izumrtje številne družine dinozavrov, kije pred tem dogodkom gotovo več kot 150 milijonov let prevladovala med bitji na Zemlji. Premer tega asteroida je znašal vsaj deset kilometrov. Na drugi strani t. i. ero-steze pa je drobna, neznatna sonda NEAR (Near Ear-th Asteroid Rendevous -bližnje srečanje Zemlje z majhno zvezdico), ki sojo 17. februarja letos izstrelili z nosilno raketo Delta iz slovitega oporišča Cape Canaveral. Njena masa znaša samo 805 kilogramov, kar je trikrat manj od raziskovalno zelo uspešne sonde Ga-lileo, ki seje decembra lani podala na Jupiter. Napravi-caje opremljena samo s šestimi instrumenti - desetimi manj kot Galileo vendar so tudinjene naloge pri preučevanju velike kamnite gmote precej manj zapletene kot preiskovanje največjega planeta našega osončja. Nova vrsta vesoljskih plovil S sondo NEAR sta povezana še dva rekordna dosežka na področju racionalizacije: hitrost razvoja in razmeroma nizka cena. Od prve predstavitve zasnove celotnega pro-jekta pa do izstrelitve sonde je minilo samo 27 mesecev. Naj tukaj pripomnim, da poleta - skupaj bo trajal 35 mesecev-nimogoče skrajšati, saj se odvija po Newtonovih zakonih gravitacije. Razvoj in izstrelitev sta investitoije velja- la 122 milijonov dolarjev. Tej vsoti pa moramo prišteti še dobrih 40 milijonov dolarjev, kolikor bodo znašali še stroški poleta v prihodnjih štirih letih. Vse skupaj pa je desetkrat manj od vsote, ki sojo porabili za načrt Galileo. Ravno denarje bil poglavitna gibalna sila nove generacije vesoljskih plovil, bolj znane po imenu celotnega projekta Discovery. Pomembno krčenje finančnih sred- Odkritje (Discoverj). V znamenju triptiha hitreje-bolje-ceneje, kakor gaje opredelil upravnik te ameriške agencije Daniel Goldin, so razvili celo generacijo misij v naše osončje, kije zasnovana na majhnih in razmeroma skromno opremljenih sondah. Ameriški kongres je že leta 1993 dodelil programu Disco-very prva proračunska sredstva. Ta zasnova je vsebovala tudi najetje neodvisnih silovitemu razvoju elektronike v preteklih nekaj letih. Za razvoj sonde so porabili približno 32 milijonov dolarjev manj od predvidenega denarja, razvita pa je bila devet mesecev pred dogovorjenim rokom. Skrivnostno poreklo Kaj pravzaprav lahko agencija NASA pričakuje od svojih približno 160 milijonov dolarjev, kolikor jih je vložila Erosove razsežnosti, ki so bile eden izmed treh poglavitnejših razlogov, da so si ga astronomi izbrali za svoja raziskovanja. Drugi vzrok je bila relativna bližina: Eros namreč domala natančno seka orbito Zemlje na svoji 642 dni dolgi krožni poti okrog Sonca. Tretji razlog pa je seveda neskri-ta radovednost znanstvenikov, ki želijo odgovoriti na nekatera vprašanja o naravi tega telesa v našem obnebju. štev, namenjenih vesoljskim raziskavam, je agencijo NASA prisililo, da seje odpovedala številnim projektom, nekatere pa močno skrčila. To zadnje še posebej velja za načrtovano mednarodno orbitalno postajo Svoboda (Fre-edom), ki sojiprecej zmanjšali obseg, tehnološko sestavo in število operacij. Celo preimenovali so jo v Alfo (Alpha), kar je vsekakor manj zveneče kot pomensko polna Svoboda. Da raziskovanj objektov v našem planetarnem sistemu ne bi pretirano skrčili in tako znanosti pomembno zmanjšali dostopnost do spoznanj o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, kolikor so pač povezana z našim osončjem, so se pri agenciji NASA odločili velike in zelo drage projekte nadomestiti s cenejšim, racionalnejšimi in raziskovalno skromnejšim programom, imenovanim laboratorijev in tehnoloških sistemov, kakršnim niso določali posameznih postopkov razvoja, pač pa samo končni cilj, namen in tehnične lastnosti plovila. Za program NEAR sta se prijavila Laboratorij za uporabno fiziko (APL) Univerze Johns Hopkins in sloviti Laboratorij za reaktivni pogon (JPL) iz Pasadene. Na podlagi natečaja so izbrali projekt APL, kar je bila dobra odločitev. Kajti strokovnjaki tega laboratorija so kasneje uspešno odstranili večji del dragega in nepotrebnega dela s papirji, kot je pojasnil Thomas Cou-ghlin, eden izmed vodilnih inženirjev v tej ustanovi. Projektanti so poleg pogonskega sistema v sondo namestili tudi zgledno količino različnih naprav za zveze, navigacijo, oskrbo z energijo in več merilnih instrumentov, kar večinoma pripisujejo v projekt NEAR? Sonda je opremljena s spektrometroma za vidne in infrardeče elektromagnetne valove, namenjenima preučevanju pre-strežene sončne svetlobe, kakor tudi z nič manj pomembnima spektrometroma za rentgenske in gama žarke, kiju rabijo za odkrivanje fluo-rescence mineralov pod sončnim sevanjem. S kombiniranjem rezultatov vseh spektrometrov se bodo raziskovalci dokopali do analize kemijske sestave asteroida (v stari grščini ta beseda označuje majhno, premično zvezdo). Z magnetometrom bodo preiskovali magnetno polje te premičnice. Kamere bodo skupaj z lasersko-radarskim sistemom natančno posnele Erosovo površino, da bi raziskovalci na Zemlji lahko kasneje narisali podrobne karte. Med prvim bližnjim srečanjem bo NEAR preletel Izstrelitev samodejne sonde na Eros sta v zgodnjih sedemdesetih letih predlagala švedska astronoma Hannes Alfven in Gustav Arrhenius, ki so ju navdihovali uspehi programa Apollo. Njima zamisel takrat ni bila uresničena, zlasti zaradi previsoke cene, vendar so jo že leta 1986 ponovno obudili, ko je skupina strokovnjakov agencije NASA predlagala, naj bi po izteku programa Mars Obser-ver pripravili misijo NEAR. Končno so pričujočo zamisel vključili v program Discove-ry z majhnimi in razmeroma cenenimi vesoljskimi plovili. Obisk pri Mathildi Sprva so načrtovali izstrelitev sonde proti asteroidu Nereus (NEA 4660), ki so ga odkrili leta 1982. Planetoid meri v premeru dober kilometer. Za izvedbo operacije približevanja sonde bi porabili zelo malo goriva. Toda kasneje so vendarle računsko ocenili, da bi bila takšna izstrelitev dokaj neracionalna, saj prednosti preučevanja tako majhnega planetoida nikakor ne bi dosegale vložene energije in vrednosti tehničnih sredstev. Ena od večjih skrivnosti, povezanih z asteroidi, j® namreč različnost v morfološki sestavi teh premičnih zvezdic in njihovih mnogo manjših bratrancev meteoritov, najdenih na Zemlji. Nekateri med njimi vsebujejo elemente, ki sp bili pred davnimi časi stopljeni, kar napeljuje na domnevo, da so nastali v notranjosti kakega planetolikega telesa. Večino meteoritov pa tvorijo hondriti, sestavljeni iz drobnih silikatnih zrnc, za katere se zdi, da so nespremenjeni ostanki prahu in nekakšnega drobirja iz obdobja rojevanja planetov. Če smemo soditi po raziskavah odboja svetlobe, je večina asteroidov sestavljena iz silikatov. Ločimo sedem vrst silikatnih asteroidov, od katerih niti ena ne reflektira sončnih žarkov enako kot hondriti. Eros spada med tiste, ki so temu fenomenu še najbližji, zaradi česar bi mo; rebitno odkritje stopljenih snovi pomenilo, da izvira iz nečesa, kar je zelo podobno planetu. Sicer bi šlo za velikanski hondrit, samo delček velikanskega oblaka kozmičnega drobirja, razmetanega v pasu med Marsom in Jupitrom- Načrtujejo tudi, da bo sonda NEAR junija prihodnje leto mimogrede obletela še asteroid Mathilde, temno in približno 64 kilometrov dolgo telo-Približala naj bi se mu na nekaj več kot tisoč kilometrov. Ne glede na razmeroma veliko hitrost, približno 3.500 kfl1-na uro, zaradi katere načrtno proženje kamere ne bo mogoče, naj bi s stalnim snemanje^3 vendarle izmerili maso thilde, seveda z zelo majhnih1 odklonom. Mathildaje precej skrivnostno telo, ki so ga šele lani uvrstili v poseben razred (C - kot Eros). Astronom* pričakujejo, da bo kakovost posnetkov z ločljivostjo ene; ga kilometra zelo ugodna, saj bo mogoče razločiti vse objekte, večje od eneg;a kilometra. Celotna operacija je pod nadzorom strokovnjakov Labora-torija za uporabno fiziko Johns Hopkins, medtem ko navigacijo tehnološko in sicer podpirajo izvedenci iz JPL. Ni zadetek, a tudi ne strel v prazno Približevanje Erosu bo potekalo zelo počasi, z majhno hitrostjo, le 17,7 kilometrov na uro. Po prvem preletu asteroida se bo sonda utirila v krožnico in nadaljevala potovanje. Erosu se bo predvidoma približala na vsega 30 kilometrov, od koder bodo z laserskim višinomerom lahko nali objekte ali sestavine, ike tri do šest metrov. P° lcu misije bodo sondo V0; ,no upočasnjeno usmerili Srosovo površino, tako da e neposredno pred trkom ko posredovala še natanc-še posnetke in meritve-:šen konec sonde bi bil V° detnem kroženju okrog eroida zelo zaželen-vse-mnn/Jn hnli kot na :anju z trosom, rouu«'«*-’eča bi bila, če bi sonda išila krožnico tega plane-a, saj bi za dolgo pokopa_ :a upanja astronomov, da lodo dokopali do novm manj o naravi, topogra- .etarnega sistema, kot d Maria Zuber, planetm □loškega instituta ienci za astronavtiko m mtologijo lahko s pomoč) nalnikov zelo natančn jo takšne operacije, ža- rno leta i yyy uživa« /itih posnetkih s krožnic® 3toida Eros. Esad JakupoV>c Naseljevan je od leta 1339 do 1363 - selitev od 14.11.1941 do 22.2.1942 Po uradnih podatkih ljudskega štetja leta 1931 jo v srezih Kočevje, Črnomelj in Novo mesto *ivelo 11.734 prebivalcev 2 nemškim maternim jezikom. Od teh je bilo 11.800 jugoslovanskih državljanov. (Od leta 1929 nismo bili več Uradno Slovenci, ampak Jugoslovani iz Dravske banovine. Po 6.1.1929 je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljena na devet banovin na čelu z banom, Use banovine so se imenovale po rekah.) Ob navedenem popisu leta 1931 je bilo 229 kočevskih Nemcev tujih državljanov, pretežno nemških. Naj še ometemo, da so v omenjenih srezih °b prvem popisu v Kraljevini SHS leta 1921 našteli 12.817 prebivalcev z nemškim maternim jezikom, kar je za 1082 več, kot jih je bilo ob Popisu leta 1931. Po uradnem popisu leta 1931 se je 87,2 odstotka kočevskih Nemcev preživljalo 8 kmetijstvom, 13 odstotkov z industrijo in obrtjo, 4,7 odstotkov s trgovino in prometom m le 1,9 odstotka je bilo zaposlenih v javnih in privatnih službah ter v hišnih poslih. Ta podoba oz. socialna struktura je bila za časa selitve leta 1941/42 dokaj spre-teenjena v korist rudarjev, Predvsem pa tovarnarjev, trgovcev, gostilničarjev in uradnikov. Prve koloniste je na Kočevsko, ki je bilo v posesti oglejskih patriarhov, pripeljal in naselil grof Oton Orten-Wški. Pripeljal j ih j e s svojih posestev iz Ortenburga na koroškem, in sicer v štiride-^Uh letih 14. stoletja. Ura-5no se navaja leto 1339. V letih od 1350 do 1363 pa je sledila glavna nemška kolonizacija s kolonisti (družinami) is Turingije in Frankovske dežele, torej sedanje Nemčije. *o so bili večinoma uporni kmetje. Priseljeni Nemci so na kočevskem skupaj s staroselci Slovenci zelo pospešeno krčili gozdove in snovali nove vasi te naseda. V letih 1469-1578 so se skupaj borili in branili Pred turškimi vpadi. Prav tako sp jih enake ali podobne so-cialno-gospodarske družbene tezmere združevale v kmečkih Uporih, v boju za staro pra-vdo. Leta 1809 so se skupaj Dvaindvajsetega februarja letos ie minilo 54 let, odkar so se iz Ljubljane izselili zadnji ljubljanski Nemci, potem ko se ie izselilo že 97 odstotkov kočevskih Nemcev z orodjem uprli Napoleonovi kontribuciji. In še bi lahko naštevali sodelovanje. Selitev v »rajh« od 14. 11. 1941 do 22. 2. 1942 Aprila 1941 je delegacija kočevskih Nemcev obiskala Hitlerja, ko je bil ta na obisku v Mariboru. Obljubil jim je, da bo Kočevsko priključil tretjemu rajhu. Obljubil jim je tudi preselitev, a ni povedal kam. Že poprej so nacisti načrtovali, da naj bi kočevski Nemci ustvarili ob Sotli in Savi nacionalistično zagrizeno nemško mejo raj ha in tako Slovence razpolovili. Tako so npr. pred Hitlerjevo 50-letnico 19. aprila 1939 po vseh kočevskih vaseh proslavljali njegov rojstni dan. Kurili so kresove, paradirali v uniformah, spuščali rakete, vzklikali vojne krike. V mestu Kočevje so bile velike proslave s sprevodi, v Semiču in Starem Logu pa so streljali z revolverji. Prijave Kočevarjev za izselitev so začeli zbirati pozneje in sicer 20. oktobra 1941. Preseljevanje naj bi končali 31. decembra 1941. Potekalo je s hkratnim nasilnim izgonom Slovencev iz Posavja in Obsotelja. Mlajši kočevski Nemci in zagrizeni nacisti so bili za preselitev zelo navdušeni. Uniformirani so korakali po kočevskih ulicah in vaseh in prepevali nacistične pesmi, kot »Mi marširamo naravnost naprej« ali »Marširamo nad Rusijo«. Italijani sojih mirno opazovali. S preselitvijo niso bili zadovoljni nekateri starejši ljudje, a to ni nič pomagalo. Prvi železniški transport s kočevskimi Nemčije iz Kočevja odpeljal 14. novembra 1941 ob 12. uri. To so bili kočevski Nemci iz Oneka. Zadrgi, 135. transport pa je iz Kočevja odpeljal 22. januarja 1942. Težave s prevozom je delno povzročila zima, velika obira pa je bilo tudi pomanjkanje pogonskega goriva, ki so ga uporabili na ruski fronti. Za naselitev v Posavje j e bilo od skupno 11.747 kočevskih Nemcev določenih 11.100 oziroma 94,58 odstotka. Preselitve niso dovolili 66 Kočevarjem. V Nemčijo se je od skupnega števila preselilo 571 kočevskih Nemcev ali 4,86 odstotka. To so bili tisti, ki so najbolj ustrezali nacističnim rasnim merilom. Nacistična rasna komisija je delovala v vagonih na slepem tiru kočevske železniške postaje in pregledala vsakega preseljen-ca, preden je postal nemški državljan. Skupaj se je torej izselilo 11.509 kočevskih Nemcev (z mešanimi družinami) ali 2.833 družin. Nekaj malegajihje preselitev odpovedalo in so ostali doma. Med njimi se ni izselilo sedem duhovnikov, ki so pozneje - razne dveh - sodelovali v OF. Najbolj dejaven v OF je bil Josip Gliebe v Gotenici. Koliko Nemcev je še ostalo na Kočevskem? Po uradnem popisuje bilo leta 1931 v srezih Kočevje, Črnomelj in Novo mesto 11.734 kočevskih Nemcev. Če k temu prištejemo nekaj Slovencev, ki so odšli z Nemci, a jih popis ni zajel, in naravni prirastek, je na svojih domovih v kočevskem, črnomaljskem in novomeškem srezu ostalo okrog 200 kočevskih Nemcev, prej manj kot več. V mestu Kočevje je ostalo šest družin, od katerih so štiri aktivno sodelovale z OF, in nekaj fantov, med ryimi dva rudarja. Lahko bi zapisali, da sp si kočevski Nemci sami izbrali žalostno usodno zgodovinsko nevrnitev. Tako kot so zaradi goreče zaslepljenosti sami izbrali privrženost Hitlerju, nacizmu in hkrati do skrajnosti stopnjevali sovražnosti do Slovenstva. Z nastopom nacizma so na Kočevskem bivši sosedje in prijatelji v mnogih primerih postali sovražniki. Že dolgo se med zunaj živečimi kočevskimi Nemci ter rjihovimi potomci in domačini kočevskimi Slovenci razširjajo dobri medsebojni odnosi. Kočevski Nemci in njih svojci že več kot 20 let vedno bolj množično prihajajo na obisk v staro domovino Kočevsko. Ena prizadevnih žena, ki prisrčno in iskreno sprejema in spremlja znane in neznane kočevske Nemce po kočevski deželi, je Gizela Šeško, sestra narodnega junaka prof. Jožeta Šeška. Ta je z letakom že avgusta 1941 pozval kočevske Nemce, naj vendar ostanejo na svojih domovih. Z velikim in nesebičnim prizadevanjem bivšega partizana Rajka Jenka pa je bilo že pred leti na lepo urejeni kapelici ob nekdanjem pokopališču pri Kočevju postavljeno skupno spominsko nagrobno obeležje Slovencev in kočevskih Nemcev. To bi lahko poimenovali tudi prvo resnično spravo na Slovenskem. Selitev po Šturmih Na izselitev Kočevarjev in ljubljanskih Nemcev so Italijani pristali 31. avgusta 1941 v rimski pogodbi, kije začela veljati 1. oktobra 1941. Pogodba je predvidevala konec preseljevanja do 30. novembra, a seje stvar zavlekla, ker se nista mogli zediniti italijanska družba Emona v Ljubljani in nemška družba DUT s sedežem v Berlinu, katere upravni svetniki so bili naj višji funkcionarji SS. končno so sklenili: vse premičnine in nepremičnine, razen kar so Kočevarji upravičeni vzeti s seboj (tretjino živine, in kolikor zmorejo, drugega inventarja), morajo ostati na italijanskem ozemlju. Za nepre- mičnine plača Emoma DUT 227.786.000 milijonov lir. To je bilo precej drugače, kot je bilo določeno za slovenske izgnance iz brežiškega trikotnika. Zapuščeno premoženje je tudi tu prevzela DUT, a v dokumentih je bilo poudarjeno, daje treba »izseljencem pojasniti, da bodo dobili odškodnino, to pa bo odvisno od njihovega zadržanja pri selitvi in pripravljenosti za vnemčenje«. Iz Obsotelja so nacisti leta 1941 nasilno izgnali 36.126 Slovencev. Himmlerjev štab za utrjevanje nemštva je 24. septembra znova razpravljal o preselitvi Kočevarjev in ljubljanskih Nemcev. Načelno so za naselitev Kočevarjev določili brežiški trikotnik, nekaj pa tudi Maribor, Celje, Gradec in Dunaj (sorodniške zveze). Za uslužbence kneza Auersperga (Kočevje) pa je bila določena preselitev delno na Auerspergova posestva v Češko-mora-vskem protektoratu in v okolici Leobna. ljubljanski Nemci naj bi se začasno preselili na Gorenjsko, in to v hotele v Kranjsko Goro, Dovje in Rateče, delno na Bled, v Bohinjsko Bistrico in Preddvor pri Kranju. Z dovoljenjem pooblaščenca SS na Bledu bi se nekateri lahko preselili tudi v rajh. Ko je 1. novembra Himm-ler Kočevarjem znova določal naselitveno področje A (brežiški trikotnik in obsotelski pas) »za bodočo domovino«, je v Mariboru ustanovil poseben izselitveni štab in ukazal narediti natančne načrte za utrditev nemštva na tem področju. Malo poprej je tudi določil, kdo vse spada med kočevarske preseljence. Petindvajset kočevskih nemških Šturmov je že pred vojno, v Kraljevini SHS na Kočevskem oz. v imenovanih treh srezih, delovalo v dveh vlogah: organizirani Šturm je pod zunanj im videzom kulturbunda najprej predstavljal vse nemške prebivalce določenega naselja in območja, kot npr. Mozelj, Onek, Kočevska Reka, Gotenica, Stari Log itd. Jedro kulturbunda pa so bili moški, stari od 20 do 45 let, organizirani kot vojaška udarna enota, imenovana ŠTURM. V Šturmih je bilo že leta 1939/40 1560 organiziranih, oboroženih in uniformiranih mož. Znani so dokaj natančni podatki o številu družin in njihovih članov za posamezen Šturm, ki jih je zahteval 8. člen uredbe št. 143 italijanskega visokega komisarja za ljubljansko pokrajino v času selitve v rajh. Z železniških postaj Kočevje, Stara cerkev, Semič in Črnomelj se je po teh podatkih pre- selilo od 14. novembra 1941 do 15. januarja 1942 11.747 kočevskih Nemcev. Naj še enkrat pripomnimo, da so kočevski Nemci v sa-vsko-obsoteljskem trikotniku A dobili mnogo več zemlje, in sicer 74.436 hektarov (nasproti 47.842 ha). Taje bila tudi kakovostno boljša in mnogo bolj kultivirana kot njihova na Kočevskem. Težave so imeli z obdelavo vinogradov, ker se na Kočevskem s to kulturo večinoma niso ukvarjali. Tako so v času bivanja v Posavju in Obsotelju (1942—45) mnoge vinograde in druge višje kulture zanemarili ali pa so propadle. Nacisti so v istem času med Kočevarje naselili besarabske Nemce, vinogradnike, in sicer 131 družin s 507 člani, v glavnem iz kolonije Žaba (Schaba) ob Črnem moiju. Nasledila skupina so bili dobruški vinogradniki, in sicer 189 družin s 410 prebivalci. Ti so prišli iz velike občine Fachia in Cobadin, kraja ob železniški progi Bukurešta-Gonstanca. Tretja skupina so bilijužno-bukovinski obrtniki. Tehje med Kočevarji najbolj primanjkovalo. Črnomorski in bukovin-ski Nemci so bili že izkušeni kolonizatorji in zato navajeni pridobivati novo zemljo in nove dežele. Seveda so se že kmalu začeli spori med kočevskimi Nemci in drugimi priseljenci. Zato seje 61 podpisnikov kočevskih Nemcev (prva izselitev leta 1300, druga izselitev 19. novembra 1941, zatem žalostna tretja in tej je sledila še bolj tragična za ta narod: razseljevanje v neznano domala po polovici Evrope in v obe Ameriki. Za pravočasen umik so najprej predvidevali odselitev z vprežnimi vozovi. Za to so se po vaseh pripravljali in bili mnogi tudi pripravljeni. Ker so nacisti računali, da maja 1945 še ne bo konca vojna, je tak dogodek tudi kočevske Nemce presenetil in prehitel. Pravočasno se jih je umaknilo le del. Del žensk in otrok so prepeljali z avtobusi na Koroško. Drugi so se odpeljali z dvema vlakoma, a le eden je prišel v Zgornjo Štajersko, drugi paje dočakal konec vojne pri Celju. Del tistih z vprežnimi vozovi paje prišel do Rimskih Toplic in zadnji samo do Zidanega mosta. Tako so ostali brez domov in domovine. Ponovila seje pri njih znana parola, ko so leta 1941 ob Selitvi na ves glas vpili »Domov v Rajh«, »Hein ins Reich«. Tako so kočevski Nemci odšli tja, od koder so prišli pred šeststo leti. Zdravko Troha Geje dobro, zbuja pozornost Tako bi lahko zapisali za novo Toyotovo izvedbo vozila Starlet. Pločevinasta preobleka je povsem bova, a dekge kot že dolgo znana. Glede na svoje Predhodnike pa vsekakor deluje sodobnejše. Zunanje mere so skoraj nespremenjene. Do-oanihje nekaj milimetrov tu in tam, medtem ko N teedosna razdalja in tudi podvozje ostalo enako, bo v je serijsko vgrajen servo volan in za doplačilo Notranjost je opremljena ustrezno in za ljubitelje tega vozila primerno. Plastična arma-"teaje resno oblikovana in prilagojena voznikovim Potrebam vendar je nekoliko pusta in veliko manj 'Uraktivna kot pri twingu. Veliki ljudje se bodo *tet doslej pritoževali nad premajhnim območjem j1 bastavljivostjo lege sedežev. Seveda ima var-ostna mehova, pojačitve proti naletom s stra-111 ta novo zadrgo tretjo zavorno luč. Tehnični podatki Motor in prenos moči: štirivaljni vrstni motor, spredaj prečno; vrtina 74 mm; gib 74,4 mm; gibna prostornina 1332 m3; nazivna zmogljivost 55 kW/75km (5004 min); največji navor 115 Nm pri 4300 vrt/min; elektronsko vodenje vbrizgavanja; 5- stopenjski menjalnik; pogon na prednja kolesa; medosna razdalja 2300 mm dolž./šir./ višina 3740/1635/1400 mm teža neobremenjenega vozila/skup. teža 905/1385 kg Vozne zmogljivosti in poraba: pospešek iz 0/100 km največja hitrost poraba 11,2 sekunde 170 km/h 6,6 litra/100 km Cena: 19.950 DEM + Da se bodo Slovenci do leta 2000 vozili po avtocestah, ni več vprašljivo. Vsi tisti, ki jih pot vodi na morje, bodo hitreje in lažje prispeli do svojega cilja. Za prekmurske kmete bo manj nevarnosti, da jih povozijo divjaški italijanski in vzhodnoevropski vozniki tovornjakov, in gospod Umek bo kot minister (če bo takrat seveda še) bo dobil ustrezno priznanje. Vse to je pohvalno. Da se sedaj Slovenci vozimo po delčkih avtocest do Gorenjske in Primorske in za to plačujemo cestnino, je pravilno. Nelogično in nepravilno paje, da davkoplačevalci plačujemo cestnino na cesti Arja vas- Hoče, za katero ne moremo zapisati, daje hitra cesta niti daje normalna cesta. Zato bi bilo modro, da bi pri pristojnem vladnem organu resno razmislili, ali je potrebno oziroma sploh oportuno pobirati cestnino na tej cesti. Razen če so se odločili, da nam bodo zaračunavali čakalne ure, kijih preživimo na tej cesti. Pripravil: Janez Temlin Bogastvo in volilna tehnika imata skupno le to, da ni in ne more biti pravičnega boga- stva in prav tako ne poštenega volilnega zakona. Obe materiji namreč spadata v tako imenovano področje manipulacije. In oboje spada v biznis, prvo v poslovnega in drugo v političnega. Res pa je, da je v obeh primerih v ospredju človek s svojimi lastnostmi, pa naj gre za manipulatorja ali pa manipuliranca. Ker gre v našem primeru za politični biznis, si bom za izhodišče izposodil pogled češkega humorista Jana Wericha, ki je ugotovil, da je boj proti neumnosti tistih, ki imajo oblast, edini človeški boj, ki nikoli ne uspe, ki pa ga ni mogoče nikoli opustiti. 0 komunističnem razredu je bilo mogoče slišati in brati marsikaj. V povojni Sloveniji, pravijo danes nekateri, so komunistični oblastniki uživali mnoge privilegije, ki so bili škandalozni predvsem iz dveh razlogov: ker so '/nebovpijoče štrleli iz bede preostalih državljanov in ker so bili v popolnem neskladju z vladajočo ideologijo, kije propagirala predpravice delavskega, ne pa oblastniškega razreda. Današnji politiki se ne morejo (naj se ne bi) sklicevati na nobeno enoznačno ideologijo, razen na demokracijo, ki pa naj bi na kratko pomenila: svojo stranko, svoje volilce, svojo lastno pamet, izkušnjo in zasluge. Tuje seveda potrebno dodati, da imajo veliko prednost pred drugimi politiki tisti, ki se lahko sklicujejo na Cerkev. Morda bi celo lahko rekli, da Cerkev sodeluje pri nastajanju in postavljanju »svojega oddelka« znotraj slovenskega političnega razreda. Določeno prednost imajo tudi tisti politiki, ki jih z denarjem podpirajo veliki podjetniki in do kolektivnega odločanja in po kakšnih postopkih se odločitve sprejemajo, ne glede na področja življenja, kjer se demokracija prakticira. To »revidirano« razumevanje demokracije zato ne pomeni, daje predstavniška parlamentarna demokracija alfa in omega političnih oblik. Še več. To pomeni, da slovenski parlament oz. v slovenskem parlamentu videli stvari le še poslanci ZLSD, ki so takrat glasovali proti novemu zakonu o občinah. In še nekaj je zelo pomembno v zvezi s temi novimi občinami: Z zakonom o novih občinah so takrat najglasnejši poslanci SKD, SLS, SDSS in LDS v hierarhiji plačanih državljanov iz proračunske vreče ustvarili še dodatni privilegirani sloj. Kajti politične stranke niso spraševale z referendumi o prej omenjenih problemih in vprašanjih, ki so večini od nas zagrenili življenje, potem naj nas ne sprašujejo niti po tem, kako naj si razdelijo oblast. Če nam vbijajo v glavo, da se je potrebno v kapitalizmu znajti po lastni pa' meti, sposobnostih in znanju in da mora država prenehati podpirati ta individualna prizade- Rdeči so zapravili a mu moraš naivrei kilvvetLObUHtprinasIldjepreavsemv ESSBSr skorumpiral s pomočjo države itd.)'- nam bodoči slovenski kapitalisti ali bankirji: bodisi da gre za stare strukture, za udbomafijo, demosmafijo ali za novi podjetniški krščansko-liberalno obarvani sloj. In tu se seveda postavijo temeljna vprašaja v zvezi z demokracijo: Ali takšno stanje lahko povzroči radikalno spremebo v našem razu-mevapju principov in postopkov demokracije? Ali lahko poglobi našo presojo njenih pozitivnih prednosti - in njenih omejitev? Jasni odgovori na ta vprašanja so potrebni že zato, ker danes pojem demokracije spremlja zmeda. Pojem demokracija ni brezmejno raztegljiv, čeprav temeijna načela demokracije pri nas različno razlagajo, tako kot se pač spreminjajo Ujeni varuhi. Vendar pa demokracija ni beseda, ki bi ji lahko po želji spreminjali pomen. Demokracijo je najbolje razumeti kot sistem proceduralnih pravil z normativnimi implikacijami. Ta pravila določajo, kdo ima pravico 90 poslancev in poslank ni alfa in omega vseh pomembnih odločitev v tej državi. In še dalje, to pomeni, da vlada s predsednikom na čelu ni alfa in omega najpametnejših predlogov za odločitve v parlamentu. Itd. Daje to res (vsaj v naši praksi), dokazujejo mnoge usodne odločitve, ki so šle na račun velike večine slovenskih državljanov in o katerih ti državljani niso imeli možnosti reči prav nič. Da to ni dobro, dokazujejo tudi izkušnje zahodnih, že tradicionalnih demokracij, kjer sami ugotavljajo, da so potrebne korenitejše izboljšave. Kajti pojavile so se številne nedemokratične težnje, kot sta zaton zakonodaj in naraščanje tajnih vojaških in policijskih agencij ter drugih oblik državne in strankarske (politične) cenzure. In roko na srce, čeprav pravimo, da smo mlada demokracija, smo veliko teh »nečednih« demokratičnih trikov že dodobra absolvirali tudi pri nas. Pa da ne bomo ostali samo pri razlaganju in ugotavljanju, poizkusimo stvari konkretizirati. Ker se v zadnjem času veliko besed namenja t. i. referendumski demokraciji kot eni od oblik delovanja »skupščine ljudstva«, to dokazuje, da so politiki in stranke pri nas zašle v velike težave s svojimi dosedanjimi načini in mehanizmi občinski prvi možje imajo takoj za poslanci, ministri, ustavnimi sodniki, sodniki in naj višjimi državnimi uradniki tudi najvišje plače (za informacijo: od 200 tisočakov naprej). Zato so seveda stavke zdravnikov, šolnikov in še koga iz negospodarskega sektorja celo upravičene. Tu ne vzdrži argument, da če imaš dobro plačane oblastnike, so tudi njihove odločitve dobre. Vsaj pri nas tega ni opaziti. Toda preidimo k bistvenemu v zvezi z voljo ljudstva. Namreč, v vseh teh letih nikomur od političnih struktur ni uspelo dobiti večine za referendum o lastninjenju, denacionalizaciji, globalni spremembi filozofije izobraževanja pri nas, spremembi zdravstvenega sistema, odli od ne povprašali za nobeno od svojih odločitev. Spomnimo se, daje bila zadnja tista v zvezi s samostojnostjo - plebiscitom. In čeprav se je od takrat naprej pri nas marsikaj spremenilo, marsikaj celo obrnilo na glavo, se oblast in politiki niso spomnili, da v tej državi živijo poleg njih tudi državljani in da bi bilo dobro tudi te povprašati za mnenje. Bilje sicer poizkus v zvezi s spremembo lokalne samouprave, toda kaj je pomagala takrat izražena volja ljudstva, ko pa so se politiki (in to nekaj deset poslancev DZ) odločili, daje ne bodo upoštevali. Dve leti po tej ignoranci volje ljudi problemi v zvezi z delovanjem novih občin samo dokazujejo, da so imeli prav ljudje in ne politiki. Moramo biti pošteni in tudi zapisati, da so podobno kot ljudje pokojninskega sistema in še čem. To so namreč prave vsebine za testiranje volje državljanov. Ne, radikalne spremembe na teh področjih si je vzela v zakup oblast in politična oligarhija. Se več: te odločitve sije vzelo v zakup v imenu dveh milijonov državljanov nekaj deset poslancev in poslank parlamenta. Za protiu-slugo, ker smo jim to dovolili pa nam danes ponujajo v referendumsko odločanje volilno zakonodajo. Torej ti isti, ki so sprejeli »nepravične« (nepoštene) zakone, dopustili tudi nepošteno izvajanje teh sprejetih zakonov, nam danes ponujajo poštene volitve. Absurd nad absurdi. Kot da bodo s takšno ali drugačno volilno zakonodajo ljudje dobili nazaj ukradeno nekdanje družbeno premoženje, imeli zagotovljeno boljšo osnovno zdravstveno varstvo (ki so ga nekoč že imeli), imeli ohranjen laični sistem izobraževanja itd. Naj povem kar naravnost: če nas oblast in žetonov ali ti je ostalo še kaj za to, da doW^ tudi nazaj, kar si izgubil. In v politiki in Prl oblastije podobno. Če staviš na napačnega konja, lahko izgubiš službo, eksistenco, pokojnino, pne-moženje in še kaj. Sicer pa je znana resnica: Če hočeš nekomu kaj dati, mu moraš najprej kaj vzeti. Oblast pri nas, kije predvsem v prvih letih po 90-letu vzela poštenost v svoj zakup - posledice so katastrofalne (nezaposleni, obogateni na tuj račun, skorumpirani s pomočjo države itd.) - nam jo sedaj, ko smo pristali v socialnem parterju, poskuša na hinavski način skozi volilno tehniko vrniti. Vtaknite si za klobuk te referendume o poštenih volilnih zakonih (ne volitvah, kajti moj glas je vedno pošten), je lahko edini odgovor. Ni naloga političnih strank, da napovedujejo poštene volitve, ampak da kolikor toliko pošteno vladajo. Sultan ! te M |H| Set f,{ k k i K Mi k ‘i! se vanja, potem naj se tudi politiki odločijo po svoji lastni pameti in znanju, kdo od njih bo sedel na oblastnem tronu. Po njihovem večmesečnem prepiru (volilni kampanji), blatenju, trkanju po prsih in ne vem čem še vse, bomo tako ali tako končno odločitev povedali mi, na dan glasovanja. Vem pa že vnaprej, da zgoraj omenjenih problemov tudi z volitvami ne bomo rešili. Predolga so štiri leta vladanja brez korekcij. To smo dokazali pri nas v Sloveniji, ko zgrešenih stvari za nazaj ni mogoče popravljati, pa naj gre za petdeset let ali pa šest ali zadnja tri leta. To je tako kot pri hazardu. Ko enkrat staviš na napačno številko pri ruleti, si izgubil-Vprašanje je le, ali si stavil celotno količino Ik5 tu Sel Isti & i >Vs H •Vo od Ok »tei % •lic ide itd G \ tra tSn »G ti, !Pi >dc 'ka .0, 3e de 9k de Po da Pri »s, "P Pl n Vi Lojze Peterle in Hilda Tovšak bosta, če sta vsaj malo razsodna, o čemer pa ne bi dvomim, naredila prav isto kot pred kratkim Kumer in Kocijančič. Zapustiti vlado dovolj zgodaj pred volitvami, da se izogneš krivdi za vse, kar se je v zadnjem letu nakopičilo, je zdravilno za stranko, pa tudi za zdajšpje ministre, če bi pač hoteli ministri biti še kdaj. Združena lista socialdemokratov je odpeketala iz vlade v novo revolucijo. Ni pravega razloga, da ji ne bi sledili tudi Krščanski demokrati, tudi prežeti z nič manj udarno željo spreminjati svet (in Slovence). Če hoče Drnovšek vladati, potem mu za to pač ne bo zadoščalo šestindvajset liberalnodemokratskih glasov. Iz dneva v dan pa postaja jasneje, daje bore malo strank (in torej tudi izvoljencev ljudstva), ki bi mu hoteli še zadnjih nekaj mesecev podpirati že zdaj eksotično in neverjetno zavozlano piramido oblasti. Je mogoče dočakati volitve z vlado v odstopanju? Je. Vendar vlada, ki se gre vladanje z naporom in z neprestanimi kravjimi kupčijami in se prilizuje zdaj enim ali drugim v domačem mikrokozmo-su, bo težko udarila po mizi in Evropo in Nato pakt prepričala, naj začnejo uvažati nore Slovence (ko že angleških norih krav nikakor nočejo). Zoran Thaler, zunanji minister, je samo točka v vladi, samo tisti prometni znak, ki opozarja, Franček Rudoff: Beg z oblasti kje se je zapletlo celotni oblasti države Slovenije in kje ustava, volilni zakon, državni zbor, predsednik države, predsednik vlade, zunanje ministrstvo in seveda zunanji minister ne spravijo skupaj tega, česar si vsi tako želimo. Tako zelo želimo, da se kar tresemo od hrepenenja: da bi bili ugledna, bogata, za investicije primerna, upoštevanja vredna, dostojna in prijetna država. Mogoče bi Mojca Drčar-Mu-rko bolje vedela, kaj si vse predstavljajo evropske države pod pojmom Slovenija, in mogoče bi lažje potegnila poteze, ki bi to sliko olepšale. Ampak toliko zunanji minister spet ni niti mogočen niti pomemben, toliko da bi se splačalo spreminjati vlado zaradi tega ali onega mladega talenta. Posebno ne še pol leta pred volitvami. Končno lahko tudi predsednik vlade Drnovšek nekaj mesecev ureja zunanjepolitično področje - Slovenija je tako ali tako premajhna, da bi predsednik vlade ali predsednik države lahko mirno utonila v ozadje ob kakšnem genialnem in briljantnem zunanjem ministru. V vsakem primeru je Zoran Thaler samo pretveza za dokončno razpustitev koalicije ali morda sestavo nove javne ali vsaj tihe koalicije, ki bo pa nujno ožigosala morebitne nove part-nerjfe s strupenim žigom, da so bili na oblasti. V resnici imamo Slovenci daleč premalo oster tisk, da bi natančno vedeli, kdo je pravzaprav in v kakšni meri in kako zelo bil na oblasti. Tudi seveda moram z žalostjo ugotoviti, da še pri nobenem od treh zunanjih ministrov - pa naj je bil to veličastni dr. Dimitrij Rupel, Evropi in Italiji baje tako ugajaj oči in razumljivi Lojze Peterle in mladostni in neobremenjeni in že na videz majhni državi primerni Zoran Thaler - ni bilo jasno, kdo pravzaprav dejansko vodi zunanjo strategijo. Parlament je vodil zunanjo politiko, dokler je vodil odcepljanje in vojno in ostranitev JNA. Kasneje pa se je nenehno kazalo, da je za kaj takega preveč pisan in premalo intelektualen. Obema revolucionarnima strankama (Združeni listi in Krščanskim demokratom) je potrebno povedati (če je majhna literarna pripomba v tako usodnih trenutkih na mestu), da so debele nemške zgodovine polne desetin in stotin slavnih generalov in vojskovodij, ki so se borili proti Napoleonu. Da paje število zunanjih ministrov, ki so nategnili tako Evropo kot nepregledno množico kraljev in cesarjev in prestolonaslednikov in predvsem narodov tistega časa, omejeno na nekaj imen. Zmagovati je mogoče z vestnim uradnikom, ki ima spodobno urejeno pisarno, prihaja točno v službo in skrbi za to, da so diplomati in vohuni resni, neresne pa takoj napodi. Ker danes nihče ne ve, kakšna je bila zgodovina zadnjih petdesetih let, kaj šele, da bi vedel, kakšna je bila zgodovina zadnjih dvesto let po francoski revoluciji, pač moram povedati, da vseh deset debelih zgodovin v dvajsetih zvezkih (ki sem jih podedoval po praprateti, kije bila rojena istega leta kot Ivana Cankar in je poučevala nemščino v Franciji in francoščino v Avstro-Ogrski), zatrjuje, da so premagali Napoleona, sestavili Evropo, jo utrdili v gnusobo, kakršna je - črni uradniški klotasti narokavniki. Z drugimi besedami: če Slovenija ne bo našla kakšnih dovolj pridnih pisarniških živinčet -ji ne bo nikoli pripadlo vse tisto, s čimer so se tako zelo odele evropske velesile: bogastvo, oblast, ugled, pravica, da solijo pamet drugim, da posojajo denar in postavljajo pogoje. Vse revolucije se končajo pri utijevanju valute in ugotavljanju kreditne sposobnosti. Na koncu (ali na začetku) vsake revolucije najdemo Arharje in Avramoviče. Združena lista socialnih demokratov in Krščanski demokrati lahko še tako upajo, da bodo Slovenci pozabili, kako dolgo sta bili v vladi, vendar samo Drnovšek in Gaspari lahko v nekaj naslednjih mesecih nalijeta dovolj sladke pozabe v žepe pretresenih slovenskih množic. Brez te pozabe bodo pač zmagale stranke, ki do sedaj pač niso še ničesar prispevale k zgodbi o uspehu. In kot se rado dogaja nepre-računljivim Slovencem: ki bodo zgodbo o uspehu in popolnih spremembah v miru uprizarjale naslednja štiri leta. Ob misli, kako lepo seje utrdil tolar, me kar stisne pri srcu, ko pomislim, da so vse evropske valute navsezadnje dokončno utrdili ravno zunanji ministri z neusmiljenimi spletkarjenji na račun tretjih držav in ob nenehnem sklepanju najbolj nenavadnih sporazumov in kompromisov z najbolj nenavadnimi partnerji. Kadar prebiram zgodovinske knjige, sem vedno začuden, katere besede so bile v devet- najstem stoletju (kadar so gO' vorili o osemnajstem stoletju) na slabem glasu. Ena med njimi j e demokratično, demokrati. Ce si komu v prejšnjem stoletju rekel, daje demokrat, te je pr1 priči tekel tožit (če te ni kar na gobec), ker ta beseda je spominjala na francosko revolucijo, na giljotiniranje, na devalvacijo, na morilce kraljev, na kaos, na dolgoletne vojne, na razdelitev prebivalstva na dve, nikakor sprave si želeči, polovici, na razlaščanja in prilaščanja... n-besedici demokracija so nekako še najpogosteje pritikali besedico: teror. . Zato bi najprej priporočal vsaki stranki, ki namerava zmagati na prihodnjih volitvah, naj zmeče iz imena izpeljank® iz pojma »demokratsko« ali »d®' mokracija«. Če stranki vsaj to uspe, bo že bolje. Prav tako me »Stranke sloven-ske pomladi« preveč spomiA)^0 na »Osvobodilno fronto« in na »Zvezo socialističnega delovnega ljudstva« in na »Demos«. , Želim si stranko, kije ne o usodno označevalo to, daje na oblasti ali daje bila na oblast ali da ni bila ali ni na oblasti-Ker kakšna je neki kvaliteta stranke, dajo naredi pomeni' bno samo oblast ali samo opozicija oblasti? .: Želim si videti stranko, ki o morda utegnila koga tudi prepričati. Ne samo navdušiti-Ker vsaj zunanji in finanen ministri ne bodo nikogar P Evropi navduševali, prepričeva bo pa skrajno težko. d » Si S l o h h Ji ti V k OCIALIZEM ALI BARBARSTVO pri uresničevanju svojega temeljnega poslanstva sami soočeni s takimi giganti. V mislih je imel seveda skrb za pravice članstva, ki jih morajo v novih razmerah nemalokrat braniti tudi pred inštitucijami [trsni ft(nftV0 ^"dikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter Itod tork°r ^ Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije •jaVn ka> 14. t. m., v funkciji stavkovnih odborov in bosta v svojih linji, s'' j.do Preklica bedela nad pripravami za splošno stavko Svo-fltniij 'katov Slovenije, napovedano za 30. maj! Tako so soglasno jji, nam a1' aajvišjih teles sindikatov teh dveh dejavnosti na skupni taine enJen' Predvsem svojemu visokemu gostu Danu Gallinu, ge-u sekretarju Mednarodne branžne federacije (IUF). k?*° zadovoljstvo mi je, da (se 0(|,° J Vami prav ob priložnosti, Istavt!’T,® za organizacijo splo-!riila, 'ako vam lahko takoj izra-IIckoj.0 ^°kdamost in tudi priprave m’ ■ vam Pr'tem pomagata h„enile’ da lahko,« seje zahva-iekrp,Se?° Dan Gallin, general-Vsem ar DP, ki ima v 107 državah ikup s.Vetu 322 pridruženih članic ki,ji] milijona članov. »Smo feni?4 Panožnih sindikalnih »k .?C!Jna svetu, nastali pa smo l»%,’fvUziiah’, v katerih se je (jpr valo šest dejavnosti,« je Gallin fc,k ,na kratko orisal organiza-MiK.^P^družena člana sta tudi L a,^’T *n KŽ1. »Naši zametki tli n; eto 1^20, ko so se združili ^i^arji in mesarji; leta 1958 leta , Združili tobačni delavci, sleni asneje pa še hotelirji, za-klnj n restavracijah in gostinci, k iggn01 sn’° zdaj, pa smo postali ko so v naše vrste stoni- države. Velik poudarek dajejo tudi enakopravnosti žensk: navzven z zahtevo, naj moški in ženske delajo v enakih pogojih in imajo enake možnosti, navznoter pa s feminiziranjem sindikalnih funkcij. Sedaj pa je ena prednostnih nalog povezovanje vzhodno- in srednjeevropskih sindikatov z zahodnimi; lotevajo se ga predvsem z organizacijo izobraževanja v majhnih diskusijskih skupinah, kijih vodijo pridruženi člani sami. Naj večje pozornosti pa je bila deležna predstavitev aktualnih raz- lovno silo: eni ponujajo svoje delo pod ceno, zato konkurirajo drugim. Kapital pa se seli tja, kjer je cenejša. »Delavka, ki na Filipinih dela za računalnikom, zasluži 150 dolarjev mesečno; Kitajka dobi za isto delo 80 dolarjev. V Vietnamu je povprečna mesečna plača 50 dolarjev, v nekaterih drugih državah pa je še za pol manjša. Če bo šlo tako naprej, bo delo konec tisočletja tako poceni, kot ni bilo še nikoli. Bo ničvredno! Kje se bo ta trend končal? V sužnjelastništvu?« se je retorično spraševal. »S selitvijo na del- :\ko so v naše vrste stopi-htr!jpC| kmetijstva in živilske in-ittai članarino 1,80 Švicar- e* na delavca zberejo letno trii ^ milijone CHF, kar z dru-tySemSea s svojim žigom in žirora-cunom. Poleg tega bodo žigi tako ali tako v praksi slejkoprej ukinjeni, SaJ jih v večini držav sploh ne upo-tabljajo (razen morda državni or-8ani) kot element za identifikacijo v poslovnih razmerjih. Svet delavcev bo torej pri svojem delovanju uporabljal (kolikor bo to sPloh potrebno) žig svojega podjetja, S Sv"i™i sredstvi pa bo posloval Preko žiroračuna podjetja, v okviru aterega bo v ta namen odprta posebna postavka. D. Nagrade neprofesionalnim elanom sveta delavcev Vprašanje: Tudi neprofesionalnim članom etov delavcev so lahko za njihovo elo priznane določene material-e stimulacije oziroma nagrade. V s .nf obliki se izplačujejo in ali e ‘plačujejo iz »rednih« sredstev ela delavcev ali posebej? Odgovor: z-tht6*0 v ?vetu delavcev je precej cp k j110 ‘n odgovorno. Potrebno e bo dodatno izobraževati, včasih gazirati tudi izven delovnega časa nrLSeJ.zPostav'jat‘ na različnih . r°ejih. Zato je vsekakor primer-'n pnporočljivo delo članov sveta, 'niso (pol)profesionalci, tudi ora,0 materialno nagraditi, če-V ziron tega posebej ne predvi-in na-rako.višino kakor tudi obliko ie trk11 njihovega izplačevanja pa eba ustrezno urediti v splošnih aktih (poslovnik sveta delavcev, par-ticipacijski dogovor). Nagrade za delo neprofesionalnih članov sveta delavcev se lahko predvidijo v različnih oblikah. V poštev pridejo dodatki v ustreznem odstotku na redno plačo, ki jo prejema posamezni član sveta delavcev. Druga varianta je fiksni znesek nagrade, ki je enak za vse člane sveta delavcev in se izplačuje mesečno, trimesečno, polletno ali enkrat letno. Možje je dalje, da se višina nagrade posameznemu članu sveta delavcev določa v odvisnosti od njegove aktivnosti in uspešnosti pri izvrševanju nalog.To pride zlasti v poštev v tistih primerih, ko si člani sveta delavcev med seboj razdelijo področja, za katera so posebej zadolženi in odgovorni (npr. ekonomsko področje, varstvo pri delu in delovne razmere, socialna vprašanja, standard delavcev itd.). Ponekod so se odločili tudi za klasične sejnine, možne pa so seveda tudi še kake druge izvirne rešitve glede materialnih stimulacij za delo neprofesionalnih članov sveta delavcev. V primernost posameznih omenjenih možnih oblik nagrajevanja se seveda na tem mestu ne moremo spuščati. Praviloma bi bilo sredstva za tovrstne nagrade treba oblikovati posebej in ne v okviru rednih sredstev za delo sveta delavcev, o čemer bi se bilo treba izrecno dogovoriti s participacij ski m dogovorom. Manj priporočljivo je za nagrajevanje namenjati del skupnih sredstev, ki so od podjetja zagotovljena za delo sveta delavcev, čeprav teoretično tudi ta možnost seveda ni izključena. V tem primeru je treba zadevo ustrezno regulirati s poslovnikom sveta delavcev. Vsekakor pa je treba pri tem paziti, da ne bo ogrožena osnovna dejavnost sveta delavcev. Odgovore pripravil: mag. Malo Gostiša Delovanje nadzornih svetov v nemšjd mpntan industriji (1) Ker je slovenska normativna ureditev upravljanja gospodarskih družb najbolj podobna nemški tovrstni zakonodaji; ker lastnih raziskovalnih rezultatov v začetni fazi proces soupravljanja še ne moremo imeti; ker je bila v dolgoletnih pogajanjih in bojih med delodajalci in delojemalci v nekdanji Zvezni republiki Nemčiji temelj razširitve MONTAN soodločanja (MONTAN-Mitbestimmung) na vse druge gospodarske panoge, so nedvomno zanimivi izsledki nekaterih obširnejših raziskav tega soodločanja. Jedro tega soodločanja so: - nadzorni sveti v kapitalskih družbah iz MONTAN industrije (podjetja rudarstva, železarstva in kovinskopredelovalne industrije), ki so paritetno zasedeni, t. j. polovica predstavnikov kapitala in polovica predstavnikov dela, - delavski direktorji, ki kot člani uprav delniških družb, pristojni za kadrovsko socialno področje, najtesneje sodelujejo s sveti delavcev kot osrednjim organom sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družbe. V nekaj nadaljevanjih bomo poskušali podati nekatera spoznanja o sestavi, moči in delovanju nadzornih svetov s prikazom obeh socioloških skupin predstavnikov (kapital: delo) ter s poudarkom na drži in aktivnosti delavske strani. Sestav nadzornih svetov Nadzorni sveti v družbah iz MONTAN industrije številčno povsem odgovarjajo zakonskim predpisom. Glede na število zaposlenih v konkretni družbi ima namreč njen nadzorni svet 11 ali 15 ali 21 članov. Od tega jih 5 ali 7 ali 10 pripada strani dela, drugih 5,7 ali 10 jih pripada strani kapitala, 1 član sveta paje v vsakem primeru t. i. nevtralni član. Gre torej za t. i. paritetno sestavo oz. strukturo sveta oziroma za paritetno soodločanje. Struktura članov na strani dela v nadzornem svetuje dokaj pestra. Sestoji namreč: - iz članov sveta delavcev konkretne družbe: približno dveh tretjih delavcev in tretjine uslužbencev, praviloma so vedno predsedniki svetov delavcev ali pa vsaj njihovi namestniki; -iz predstavnikov sindikata: približno dveh tretjin članov sindikalnih uprav in tretjina vodilnih uslužbencev pristojnega sindikata; - iz t. i. nadaljnjih članov, ki pripadajo različnim poklicem in so običajno vodilni uslužbenci iz raznih gospodarskih družb, v manjši meri pa tudi profesorji univerz, bančni funkcionarji, ministri, direktorji javnih podjetij ipd. Struktura nadzornega sveta, ki pripadajo strani kapitala, paje takšna: - tri četrtine članov je iz gospodarstva, med katerimi prevladujejo člani uprav velikih gospodarskih družb (ca. 75%), medtem ko so preostali (ca. 25%) samostojni podjetniki; približno polovica vseh teh članov ima mandat še v štirih drugih nadzornih svetih; - četrtina članov spada med svobodne poklice (npr. odvetniki) in upokojene člane uprave raznih gospodarskih družb. Nevtralni člani, kot enajsti, petnajsti ali enaindvajseti član nadzornega sveta, paje poleg dveh, v principu nasprotujočih si socioloških skupin, neodvisni element v strukturi sveta. Njegova naloga je, da po potrebi izniči t. i. »pat« položaj pri odločanju sveta. Običajno je to aktiven ali nekdanji visok državni uradnik, lahko pa tudi kakšen minister, univerzitetni profesor, pokrajinski zastopnik v zvezni vladi, ipd. V takšni sestavi nadzornega sveta, kjer je zakonsko zagotovljen pariteta pri odločanju, sta torej položaj in vpliv delavcev prek tega organa odvisna največ od tega, v kolikšni meri so delavski predstavniki v svetu s svojimi stališči, znanjem in aktivnostjo dejansko sposobni ščititi interese delavcev. Normalno je namreč, da se v vsakdanjosti pojavljajo posamezniki in/ali skupine ljudi izven nadzornega sveta, ki bolj ali manj vplivajo na delo sveta. Prav tako je normalen človeški pojav tudi to, da si bolj ali manj stalni udeleženci v nadzornem svetu zaradi lastnih interesov nezakonito prisvojijo nekatere organizacijske, informacijske ali druge pravice. Odgovor na vprašanje, kakšno je v resnici obnašanje posamezne kategorije članov (t. j. članov na delavski strani, članov na kapitalski strani in nevtralne osebe) pa je možno dobiti le z em-piričnimi raziskavami. Podal.) t>.vlo[|ih MiloGortBa di . . To stran pripravlja jPjauh Delavska enotnost rfGjr' v sodelovanju s vujjj Studiom participatis. Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, je prvič razgrnil izhodišča za reformo pokojninskega sistema na javni tribuni pred prvomajskimi prazniki v Novi Gorici, drugič pa na okrogli mizi v Ljubljani, ki jo je na začetku tega tedna organizirala Demokratska stranka Slovenije. Gre za nekakšen odgovor demokratski stranki, kije pred kratkim pripravila svoje videnje pokojninske reforme, saj vlada ni pravočasno izpolnila svoje 60-dnevne obljube o pripravi izhodišč za pokojninsko reformo. Demokrati so namreč kot eno osrednjih točk svojega volilnega programa za letošnje volitve sprejeli reformo pokojninskega sistema. V pisni obliki bo vlada poslala v parlament izhodišča za pokojninsko reformo šele na začetku prihodnjega meseca, z več kot trimesečno zamudo. Medtem paje demokratska stranka sama pripravila predlog načrta za reformo pokojninskega sistema in izdala o tem posebno brošuro. Kot je dejala Danica Simšič iz demokratske stranke, pomeni njihov pokojninski projekt metodo političnega pritiska na vlado, na javnost, na sindikate, da najdejo skupne rešitve na tem občutljivem področju. Njihov načrt izhaja iz ustavnega načela, da generaciji že upokojenih in tistih, ki so tik pred upokojitvijo po dosedanjih pogojih, njihovih pravic ni mogoče in dopustno zmanjševati. Postavlja se vprašanje, kolikšno naj bi bilo prehodno obdobje za prehod na novi pokojninski sistem in kako ga izoblikovati, da bo to pravično za stare in nove upokojence, hkrati pa ekonomsko sprejemljivo. Po sedaj veljavnem sistemu naj bi se upokojili vsi tisti, ki imajo manj kot 20 let do upokojitve. Hkrati pa naj bi uvajali nove sistemske komponente, ki bodo nemudoma začele prispevati svoj delež k postopnemu razbremenjevanju gospodarstva (oblike dopolnilnega zavarovanja, prispevek kapitalskega pokojninskega sklada itd.) Tone Rop ni oporekal takšnim stališčem demokratske stranke. V prejšnjih obdobjih, zlasti od leta 1986 do vključno leta 1992, je bila rast števila starostnih upokojencev nadpovprečno visoka in je znašala preko deset odstotkov. Na tako rast upokojevanja je vplivala predvsem uvedba predčasne pokojnine leta 1983, dokup pokojninske dobe za delavce, katerih delo ni več potrebno, s čimer seje država otresla prevelikega bremena brezposelnih. Tako je država na rovaš upokojencev reševala socialni mir. Ostrejši pogoji upokojevanja, ki jih je prinesel zakon iz leta 1992, so obrodili sadove šele v zadnjih dveh letih, ko seje rast upokojevanja umirila. Gre za odpravo splošne možnosti predčasnega upokojevanja, povečanje cen za dokup let itd. In kakšno je razmerje med plačami in pokojninami? Povprečna starostna pokojnina, teoretično preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, je po ocenah znašala v mesecu decembru okoli 61.656 tolaijev, kar ustreza dobrim 85 odstotkom povprečne plače na zaposlenega, objavljene v decembru. Ta je v decembru znašala 72.418 tolaijev. Dejansko razmerje izplačanih starostnih pokojnin in povprečne Struktura pokojnin po višini za december 1995 Raz- red ZNKSKI V SIT od - do ŠTEVILO UPOKO- JENCEV ODSTO- TEK 1 do 40.000 149.314 36,04 2 od 40.001 do 75.000 207.826 50,17 3 od 75.001 do 100.000 38.205 9,22 4 od 100.001 do 140.000 15.707 3,79 5 od 140.001 do 180.000 2.683 0,67 6 tiKd 180.001 518 0,13 Uživalci pokojnin pod ugodnejšimi pogoji (I.-VI./95) 557.140 upokojencev, to je 86,21% je dobilo nižjo pokojnino, kot znaša povprečna plača zaposlenih. 1 Borci NOV 43.009 2. Izjemne pokojnine 705 3 Upokojenci TNZ 3 !8i 4. K mečk i zavarovanci po 5 3 čl Zk P1Z 8.716 5 Upokojenci SFRJ 58 6. Administrativni upokojenci ONZ 367 7. Kmelje borci 1 506 8. Poslanci 52 9. Vladni funkcionaiji 4 30 Vojaški upokojenci 4.952 1! Akontacija pokojnin SFRJ 644 ! 2.Dodatek k pok slo državljanom iz SFRJ 2 048 13.Rudatji in dimnikarski obrtniki 37 14.Žrtve dachauskih procesov 5 15.Upokojeni sodniki 30 Poudaril pa je, da gre za dolgoročno reformo, ki ne zadeva le upokojencev, ampak tudi zaposlene in njihove otroke, zato je zanjo potrebno splošno nacionalno soglasje. Novo zakonodajo naj bi pripravili v enem letu, po sprejetju v parlamentu pa naj bi jo uveljavljali postopoma. »Želimo doseči dolgoročno varen pokojninski sistem, ki bo zagotavljal redno izplačevanje pokojnin,« je dejal Tone Rop. »Sedanji upokojenci bodo imeli zagotovljene neokrnjene pravice.« V predvolilnih mesecih se noče nihče zameriti upokojencem, ki danes tvorijo že malone četrtino prebivalstva Slovenije. Zaposleni delavci pa se, žal, še ne zavedajo vseh pasti, ki naj bi jih prinesla nova zakonodaja. T\idi za okroglo mizo v Ljubljani so sedeli v glavnem le upokojenci. Počasnejša rast števila upokojencev Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pri nas že več kot 460.000 upokojencev. Med njimi je največ (263.000) starostnih upokojencev, sledijo jim invalidski (97.000), družinski (83.000) in kmečki upokojenci (18.000). plače je nižje od teoretičnih 85 odstotkov. Med vsemi starostnimi upokojenci je namreč le okoli 32 odstotkov takih, ki so pokojnino uveljavili s polno pokojninsko dobo. Vladaje letos februarja s spremembo 160. člena pokojninskega zakona ukinila dvomesečne poračune in je namesto gibanja plač, ugotovljenega za december preteklega leta, upoštevala povprečne plače na zaposlenega v republiki iz preteklega leta, povečane z rastjo življenjskih stroškov v mesecu februarju. Takšen kompliciran izračun pa v bistvu pomeni znižanje pokojnin. En delavec dela za 1,7 upokojenca Še vedno so zaskrbljujoča gibanja aktivnih zavarovancev in upokojencev. Podatki kažejo, da je do leta 1987 število aktivnih zavarovancev naraščalo, zadnjih sedem let pa močno upada, predvsem zaradi padanja zaposlenosti v podjetjih in organizacijah. V letu 1984 so zagotavljali sredstva za eno pokojnino trije zavarovanci, lani pa le še 1,7. V zadnjih treh letih je število zavarovancev na upokojenca približno enako. To je, če zanemarimo širitve pravic, tudi eden bistvenih razlogov naraščanja potrebnih finančnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani ustvaril za dobrih 12,3 milijarde tolaijev primanjkljaja. Za kritje primanjkljaja so porabili celoten obvezni rezervni sklad zavoda v znesku 10,7 milijarde, preostali nekriti primanjkljaj v višini 1,6 milijarde tolarjev pa so prenesli v letošnje leto. Glavna hiba sedanjega pokojninskega sistema so tako imenovani socialni korektivi, ki veljajo pokojninski zavod do 12 milijard tolarjev letno. Prva naloga pokojninske reforme je zato črtanje socialnih dajatev in privilegijev, ki naj bi jih po novem plačevala država sama, menijo demokrati. Hkrati predlagajo, naj se po novem tudi invalidsko zavarovanje loči od pokojninskega. Prispevno stopnjo za pokojnine bi lahko takoj znižali za najmanj 3,22 odstotnih točk, če bi socialne dajatve pokojninskemu zavodu poravnal državni proračun. Varstveni dodatek denimo, ki ima izrazito socialno funkcijo, prejema danes več kot 53.000 upravičencev. Moški, ki ga dobivajo h pokojnini, so delali povprečno od 15 do 26 let, ženske pa od 9 do 23 let. Prejemajo ga upokojenci, katerih pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno delovno dobo. Kombiniran sistem upokojevanja Kot je na okrogli mizi še posebej poudaril Tone Rop, je zagotovitev nezmanjšanih pokojnin za že upokojene ključno izhodišče reforme pokojninskega sistema. Vladajoča stranka hoče pač na vsak način dobiti čim več volilnih glasov upokojencev. Zaposleni, ki so pet, deset ali več let pred upokojitvijo (o tem se bo treba še odločiti), naj bi imeli možnost izbire med starim in novim pokojninskim sistemom, za druge državljane naj bi reforma pomenila možnost, da bodo sploh prišli do pokojnine. Za tiste, ki so že stari 40 let, naj bi že veljal novi pokojninski zakon. Finančno luknjo, ki bi s takšnim upokojevanjem nastala v pokojninskem skladu, pa naj bi po besedah Toneta Ropa pokrili z obveznicami. Gre za javni dolg, ki ga bo morala država pokriti še na druge načine, denimo z davki, s kapitalskim skladom itd. Če pa sedanjega pokojninskega sistema, ki temelji zgolj na medgeneracijski pogodbi, ne bi spremenili, bi se kmalu sesul. O tem so si enotni vsi strokovnjaki. Že sedaj je delež denaija za pokojnine Stopnja rasti upokojevanja Leto starostni upokojenci invalidski upokojenci družinski upokojenci skupaj upokojenci 1995 0,8% 1,3% 1,2% 1,0% 1994 0,5% 1,0% 0,4% 0,6% 1993 2,8% • 2,5% 1,5% 2,5% 1992 9,4% 5,0% 1,0% 6,8% 1991* 35,3% 6,0% 2,3% 10,4% 1990* 9,4% 3,7% 1,7% 6,3% 1989* 8,3% 4,4% 2,1% 5,9% 1985 7,1% 4,2% 2,6% 5,2% 1980 3,5% 3,3% 3,2% 3,4% V letih od i989dalje je stopnja rasti upokojevanja močno narasla zaradi vladine agres>v' ne politike upokojevanja. v bruto domačem proizvodu višji kot v večini zahodnoevropskih držav. Po nekaterih izračunih bi leta 2030 ta delež dosegel 70 odstotkov BDP. Pri reformi pokojninskega si stema bo vlada upoštevala izkušnje in rešitve drugih držav. Novi pokojninski sistem naj bi temeljil predvsem na dveh pokojninskih stebrih. Prvi bi bil obvezni dokiadni sistem, ki temelji na medgeneracijski pogodbi in je osnova sedanjega pokojninskega sistema. Prvi steber bi imel predvsem socialno funkcijo in bi zagotavljal upokojencem minimalne pokojnine. Drugi steber bi bil sistem obveznega naložbenega pokritja, ki zahteva obvezno vlaganje denarja na lasten račun z minimalno obrestno mero, ki jo zagotavlja država. Poleg teh dveh obveznih stebrov bi bil na voljo še tretji, ki bi deloval na prostovoljni osnovi in bi ga uporabljali predvsem petičneži. Z njim bi zaposleni imeli tudi možnost dodatnega prostovoljnega za- varovanja. V vladi se ogrevajo za kombinacijo vseh treh sistemov- Glavni nosilec in blažilec sprememb pokojninskega sistema pa bo država. Ta bo morala s proračunom poskrbeti, da bosta v prehodnem obdobju delovala oba sistema, stan in novi. Če bo znala pametno obračati denarna sredstva kapitalskega sklada, bo njeno finančno breme lažje obvladljivo. Mnenja strokovnjakov o nujnosti pokojninske reforme v Sloveniji so dokaj poenotena. Iz dosedanjih razprav je moč izluščiti, da bo treba najprej odpraviti tekoče nepravilnosti pokojninskega siste; ma, kamor sodijo v prvi vrsti razne socialne dajatve in priv*; legiji, zatem pa uvesti sistem vee stebrov, zraven pa omogočiti tum privatna zavarovanja. Kot je na okrogli mizi v hotelu Slon dejm Janez Prijatelj, direktor je pri pokojninski reformi kar tri četrtine političnih vprašanj, ne pa strokovnih. Marija Franček'1 Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Miklič 6.900,00 Sl > V telzbirki imamo na zalogi še priročnike: (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,0U (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra KanjuoMrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB -Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRIUPRAVLJANJU -Milan Utroša 2.000,0U Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali pofaksd 311-956. _ NAROČILNICA_____________________ ^ Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.........izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ...... izvod(ov) pod zap. št. (2), ...... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ...... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ..................... Ulica, poštna št., kraj: ................ Ime in priimek podpisnika: .............. Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ....................... žig Podpis naročnika ............. OD DANES DO JUTRI Delavci ljubljanske Agrotehnike, ki je zabred-® v rdeče številke, živijo v izjemno težkih social-razmerah, saj so od lanskega decembra prejeli ^•e eno plačo in to proti koncu aprila. Zadnja tri le