PoStnina plačana v eotovmi UtoUDL Stev. Z86 V UuMloni. v peteb 13. dccem&ro 1929. Ceno Din r Iihaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 250, večji incerati petit vrata Din 4.—. Popusti po dogovoru- In eratni davek posebej. »Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi ee ae vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Cehi o Sokolu kraljevino Jugoslavije Odgovor podstaroste Č0S Stepanka na pismo praškega poslanika dr Angjelinovića - Vo ditelj hrvatskega sokolstva o novi jugoslovenski sokolski organizaciji Praga, 13. decembra. Jugoslovenski poslanik v Pragi dr. AngjeUinovic je poslal tavicu Zveze slovanskih Sokolov in podstarosti COS V. Stepaneku pismo, v katerem govori o novi narodni organizaciji JugosJove-nskega Sokola. Jugoslovanski poslanik je toren prepričan, da bo vedela COS ceniti intencije nove sokoteke organizacije. Potrebno je. da se podrobnosti sokolskih organizacij v vsakem slovanskem narodu in vsaki slovanski državi prilagodijo tamošnjim krajevnim razmeram. Poslanik dr. Angnelinović je prejel na to svoje pismo včeraj odgovor podstaroste češkoslovaškega Sokola Stepanka, ki pravi med drugim: »Tvoja izjava, da bo nova organizacija temeljila na starih preizkušenih principih, ki sta nam jih zapustila Tyrš in Fiigner in da bo v skladu s sokolski-mi principi tako, da bo bolj kakor do-slej prežeta s sokolskim duhom, je razveselila našo dušo. Naravno je, da mi je mnogo na uspehu zamisli, ki stremi po ustvaritvi novega sokolstva od strani vašega kralja in vaše vlade. Prav tako želim, da bi odnošaji našega sokolstva proti vašemu novemu Sokolu bili tako topli in bratski kakor prej. Naš in jugoslovenski Sokol sta bila eno, enega duha in ene misli ter samo želimo, da bi bilo tako tudi v bodoče.« List »Ceskoslovenska Republika« pozdravlja v uvodniku organizacijo jugo-sk>venskega Sokolstva in pravi med drugim: »Tvrsev Program se more brez nasilja sprejeti za idejo državnega Sokolstva. Smatrati smemo celo, da bi niti sam Tvrš. ako bi bil med nami, ne okleval, da ne bi dal sokolstvu te nove Širše in strožje državne discipline kot dopolnilo sokolske narodne discipline, na katero ie bilo navezano v dobi podrejenosti. Zagreb, 13. decembra. Današnje * Novosti« objavljajo daljšo izjavo dr. Nikole Hofferja, starsjšine Hrvatskega Sokola VVilsonovega, najstarejšega hrvatskega sokolskega društva, o njegovem posetn v Beogradu in razgovorih z ministrom pravde dr. Srski-ćem, ministrom vojske generalom Hadžićem, finančnim ministrom dr. S vrl jugo, predsednikom vlade generalom Živkovičem glede na osnovanje Sokola kraljevine Jugoslavije. Ti razgovori so bili v glavnem informativnega značaja. Med drugim pravi dr. Hoffer: O samem zakonu o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije seveda ni nobene diskusije. Ta zakon je gotovo dejstvo. Izdan je bil s stališča državne moči in obrambe kot enotne državne organizacije. Mislim, da moram reci, da ni v hrvatskem Sokolstvu nikogar, ki bi oporekal potrebo take organizacije in glede na to tudi pravico države, da si jo ustvari in organizira. Take organizacije že obstoje v modernih državah. Omenjam med drugim vzgojo šolske mladine v Nemčiji, kjer je gimnastika stroga obligatna disciplina kakor vsak drug predmet. Na univerzah v Nemčiji ni absolutorija, niti možnosti doktorata za onega, ki nima pozitivnega spričevala o gimnastiki. Slično, toda še z na daljnimi posledicami vzgajajo svojo mladino v USA. Znane so tudi slične organizacije v Švici, Italiji, Madžarski itd. Vse to nas sili, da tudi mi ne ostanemo prekrižanih rok. Pri nas je najvišja državna oblast smatrala, da se ima naša državna organizacija nasloniti na že obstoječe gimnastične in vitežke organizacije: Sokolstvo in Orle. Iz informacij, ki sem jih dobil na odločilnih mestih v Beogradu, sem razvidcl. da obstoji prepričanje, da bodo dosedanje organizacije najbolje služile kot že obstoječi temelji. Ker je država odvzela vsem tem organizacijam možnost na daljnega samostojnega obstoja, nudeč jim možnost vpliva na fizični in duševni razvoj mladine potom enotnega organa in dejanske državne pomoči, si je država pridržala suvereni vpliv v obliki imenovanja starejšinstva, prepustivši vsakomur svobodo, da se odloči za vstop. Velike važnosti bodo določbe organizacijskega statuta in po vtisih, ki sem jih dobil v Beogradu, je mogoča razprava o tem statutu z namenom, da se uveljavijo take določbe, ki bodo mogle prebroditi vse težkoče načelnega in tehničnega značaja ter dopustiti pravičen vpliv vseh elementov, iz katerih se ima sestaviti novi Sokol. Statut bosta izdala v smislu § 11. zakona minister prosvete in minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in na pristojnem mestu sem dobil izjavo, da se bodo pri uveljavljenju organizacijskega in poslovnega statuta zaslišali in po možnosti upoštevali predlogi ter mnenja od vsake poklicane strani. Glede na to je dolžnost vse, ki se jih to tiče. da podpro pri tem delu pristojne faktorje. Kakor je znano, bo po zakonu Sokola kraljevine Jugoslavije upravljala savezna uprava, ki bo obstojala iz sta-rejšine. petih podstarejšin, načelnika in načelnice z odnosnimi namestniki, predsednika prosvetnega odbora ter 15 do 25 Članov in 7 do 11 njihovih namestnikov. Starejšina saveza ?e vedno prestolonaslednik kraljevine Jugoslavije, upravo saveza pa imenujeta i-n odstav-liata minister prosvete in minister vojske in mornarice v soglasja s predsednik o mministrskega sveta. Župne uprave imenuje savezna uprava, a društvene uprave župna uprava. Glede na dosedanjo organizacijo obstoječih Sokolov in Orlov se v temeljno načelo za- kona ne moremo vtikati in se mora višjim upravam brezpogojno prepustiti pravica imenovanja. V tej smeri sem pristojnim činitel'jem izrazil svoje mnenje. Prav tako sem izjavil svoje mnenje glede na nadaljni obstoj sedanjih društev z očuvanjem njihovega pravnega značaja, zlasti glede na njihovo imetje, kj, je potrebno, da jim ostane. To so moji nazori o bodoči organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije.^ki bo sam prevzel v svoje roke vso šolsko telesno vzgojo, vso deco in ves naraščaj, in v katero bodo imeli ne glede na sklepe sedaj ♦obstoječih organizacij pravico vstopiti Sokoli obeh o-bstoječih organizacij in Orli. Hrvati morajo voditi račun o tej zadevi in o novi organizaciji, ki ima predvsem cilj zedinfti in vzgajati vse narodne s?!e za moč edinstvene kraljevine Jugoslavije. Ljubljana. 13. decembra. Predsedstvo Jugoslovanske orlovske zveze objavlja v današnjem »Slovencu« naslednji poziv: Zbor delegatov Jugoslovanske orlovske zveze, ki bi se imel vršiti 16. decembra 1929, se preloži na 22. december 1929 ob 9. v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsi delegati se zaradi tega do živa jo, da prav gotovo pridejo v Ljubljano k zboru delegatov dne 22. decembra 1929. Odnošaji med Bolgarsko in Italijo Glasilo bolgarskega zunanjega ministra o odnosa jih z Bolgarsko — Zbližanje med Bolgarsko in Italijo ni naperjeno proti Jugoslaviji Sofija, 13. decembra. M. Sofijski list »Mir«, glasilo zunanjega ministra Burova, piše o posetu zunanjega ministra Burova in finančnega ministra Molova v Rimu ter poroča med drugim, da je Italija znova ponudila Bolgariji svoje prijateljstvo. List je mnenja, da je morda ta manifestacija v Rimu izzvala vznemirjenje v Jugoslaviji in v državah Male antante, ter pristavlja , da je bilo o tem govora tudi med iugoslovenskim poslanikom Ljubo Nešičem in ministrskim predsednikom Ljapčevom povodom včerajšnjega poseta jugoslovenskega poslanika. Glasilo zunanjega ministra naglasa, da je Jugoslavija lahko mir- na, ker potovanje bolgarskih ministrov v Rim nikakor ni naperjeno proti Jugoslaviji. Bolgarija želi le znižanje svojih reparacijskih bremen, v čemer ji je doslej Jugoslavija že večkrat pokazala svojo naklonjenost V Bolgariji nihče več ne misli na tako zbližanje z Italijo, da bi bilo kakorkoli naperjeno proti kaki drugi državi. Rim, 13. dec. AA. Agencija e o njem razpravljalo. Ta država stalno trdi, du se vojne reparacije tičejo samo vlade, dočim sega škoda, ki jo je povzročila agrarna reforma, na privatno polje in da jc treba za to urediti to vprašanje med državo in privatnimi osebami. Ta utemeljitev jc brez vrednosti, kajti vojne reparacije nikakor ni&o kazen za nadomestilo škode, ki jo bila storjena privatnim ose bam. Zakaj bi toliko debatirali m zakaj bi se s takimi razpravami zavlačevala rciitev vseh važnih \7wasanj? Iz tega se jasno vidi, da ona drŽava, /a katero gre. zasleduje MBOfiO bolj politične, kakor pa finančne cilje. Ta država si prestavlja rešitev nekako tako: Ce Kumunija nc bo plačala, potem lahko nadaljujemo s agitacijo, ki bo končno privedla do revan-že; če pa Rumunija plača, bomo imeti denar za municijo, topove in drugo opremo za bodoče dogodke. Rezultat je končno vedno enak. Toda igra te države je razkrita in njena argumentacija, ki mtodtljti ed;ni cilj, da bi nerazpoloženje ostalo šc nadalje, se ne bo upoštevala. L'pain, je izjavil zunanji minister Mironescu, da Rumunija in ostale drža\ e Male antante, ki so tudi v tem pogledu solidarne, ne bodo niti za trenutek prenehale delovati skupno, dokler ne bodo končno strle tega odpora. Tedaj bi bila morda v dveh mesecih mogoča rešitev vseh vprašanj, ki sedaj vznemiTJ-ajo in ščuvajo duhove. Ce pride do sporazuma m do plačila reparacij in se bodo spoštovale mirovne pogodbe, smo tudi mi pripravljeni pozabiti vse spore in nesporazum ljenja. Budimpešta, 13. dec. AA. Italijanska delegata za haaško konferenco Prochi in Pue-ei sta včeraj popoldne josetila ministrskega predsednika Bethlena in ministra zunanjih zadev Valka ter finančnega ministra Ve-cserla, da se informirata o madžarskem stališču glede vprašanja vzhodnih reparacij. Silni viharji v zapadni in severni Evropi Ponesrečene ladje — Ogromna škoda — Veliko neurje v okolici Dunaja Pari«, 13. dec. Nad zapadno in severno Evropo še vedno divjajo hudi viharji, ki so se jim včeraj pridružile tudi še lokalne nevihte z nalivi in ponekod tudi s točo. Morje je eilno razburkano in se je včeraj ponesrečilo več manjših ladij in cela množica ribiških čolnov. V bližini Bordeauxa je zajel velikanski val večji ribiški Čoln ter odplavil 14 mož posadke, ki so vsi utonili. Stražnika dveh morskih svetilnikov pri Vieille sta že 14 dni popolnoma odrezana od ostalega sveta. Zaradi pomanjkanja hrane in pitne vode sta poplnoma onemogla in neprestano kličeta na pomoč. Vsi poizkusi pa so se doslej ponesrečili, ker je morje tako razburkano, da se nihče ne more bližati svetilniku. Nad StraFsbourgom in Nan-cvjem se je vlila 6noči strahovita ploha. Med nevihto je udarila strela v elektrinii vod, tako, da je ostalo me«to brez razsvetljave. Berlin, 13. dec. Nad vso Nemčijo divjajo že par dni hudi viharjit ki so povzročili obilo škode. Ponekod eo porušene vse telefonske in brzojavne zveze, a tudi železniške naprave so zelo poškodovane. Dunaj, 13. dec Med nevihto, ki je v»V-raj divjala nad severno Avstrijo, se je po-javi! ob železniški progi med Lissinconi 111 Badenom zračni vrtinec, ki je skoro popol-noma demontiral železniške naprave. Premet so morali na tej progi začasno usta-viti. Vihar je bil tako silen da je prevrar.il avtomobile in dvigal ljudi v zrak. V \ \mtm gu je porušil dimnik neko tovarne, re! hi" pa popolnoma razkril. Velike priprave za proslavo kraljevega rojstnega dne Beograd, 13- decembra. Za sprejem po-klonitvenih deputati] se vrše velike priprave. V vseh glavnih ulicah so že postavljeni drogovi za zastave in lampijončke, s katerimi bo na predvečer kraljevega rojstnega dne razsvetleno vse mesto. V vseh hotelih in prenočiščih so oddane vse sobe. tako, da ni mogoče dobiti nikjer več prenočišč Tudi vsa razpoložljiva privatna stanovanj so že oddana. Slava kraljeve rodbine Beograd. 13. decembra. Danes se je vršila na Dedinju intimna rodbinska slava kraljeve rodbine Sečenje kolača ie opravil dvorni prota. Prisostvovali so proslavi samo člani kraljeve rodbine ter v imenu vlade ministrski predsednik in minister pravde- Dijaška Mala antanta Praga, 13. decembra. AA. Odbor di:a-ške Male antante ima svoje seje od včeraj do 15. decembra v Pragi. Seje se udeležujejo tudi delegati rumunskih in ju-goslovenskih akademikov. Delegatom na čast so priredili minister zunanjih zadev dr. Beneš, primator dr. Baxa in rektor Karlove univerze recepcijo. Znižanje obrestne mere Angleške banke London, 13. decembra. Angleška narodna banka je "z 12 t. m. ponovno znižala obrestno mero in sicer od 5 Vi na 5%, 1 Sovjetski poslanik v Londonu London, 13 decembra- Snoči je prlšj semkaj novDimenovani poslanik lOT)€t$l Rusije Sokolnikov. Danes bo izroči svo a akreditiva zunanjemu ministru. Anjrlešk sti izražajo pri tej priliki nado. da S »kol-nikov ne bo sledil zgledom svojih predli -kov ter da bo s svojim delovanjem m mogel, da bo obnova diplomatskih odm»-šajev med Anglijo in Rusijo za obe Mati koristna in plodonosna. Novi sovjetski poslanik je odkloni] no-vinarem vsako izjavo Tittoni na smrtni postelji Rim, 13. decembra. Znanega itilii."-skega politika in senatorja Thomavsa Tit-tonija, ki je star že 80 let, ie zadela kap. Po vsem 'evem delu telesa je povsem ohromel. Po mnenju zdravnikov ic njeCO* vo stanje brezupno. Komunistična organizacija na ženski gimnaziji Varšava. 13. decembra AA Iz LoJ.-a poročajo, da je policija na tukajšnji ženski gimnazij odkrila zelo aktivno komunistično organizacijo- Našla je mn<->~o opasne »n najr3dikalne"Se komunistične literature-Pet dijakinj je bilo aretiranih LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.76. Berlin 13.4^75—13.5175 (13.5025). Bruseli Budimpešta 9S822. Curih 1094.-1-1097 4 (1095.9). Duna- 7 937. Newyork 56.17 do 56-37 (56.27). Pariz 221.0S—223-08 (23208), P; aga 166.S9— 167.b9 (167.29) Trst 294.05 do 296.05 (295.05). Varšava 6-33. Razvoj industrijalizacije LJubljane Ljubljana ima za industrijo doroij električnega toka — Kako naj se pospešuje industrializacija Ljubljane Trgovsko in obrtniško življenje v LJubljani Zadnje tri mesece je bilo t Ljubljani prijavljenih 120 novih trgovskih in obrtnih obratov, odglašenih pa samo 61 LJubljana, 13- decembra. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je v'ožil vbč. svetnik inž. Anton Ditrioh naslednji predlog: Po regulacijskem načrtu našega mojstra prof. Plečnika je določen v svetokriž-feem okraju obširen industrijski okraj, česar teren je naTavno zelo prikladen za gradnjo n&vfa industrijskih pod'etij. Regulacijski načrt svetokriikega okraja je bil sprejet od občinskega sveta v javni sei, s čemer je občinski svet krepko povdaril, da hoče pritegniti v Ljubljano in njen okoliš veleindi'strijo, od katere pričakuje znatne direktne in indirektne koristi- V povojni dobi se je industrija v Ljubljani in njenem okolišu le počasi razvijala. Naselilo se je v tem času le nekaj malih industrijskih podjetij. Vzrok temu počasnemu razvoz je bil ta, ker Ljubljana ni imela vseh pogojev za pritegnitev novih industrij. Danes pa ima Ljubljana na razpolago glavni pogoj in to je cenena električna energija. V obstoječi električni centrali v Ljubljani so nameščeni stroji z učinkom 2500 KS. Prav te dni se postavlja še en velik parni turboagregat z učinkom 3300 KS. tako, da bo imela liubl.anska električna centrala 6000 KS učinka, s čemer stopa med največje kalorične centrale v Sloveniji. Iz novo postavljene parne turbine bo mogla mestna elektrarna nuditi veleindu-striji tok po tako nizki ceni, da se bo priključilo na nreno omrežje lahko vsako in-dustrfsko podjetje. Ker doslej mestna elektrarna ni imela na razpolago dovolj toka za industrijska podjetja, so nastale pogonske centrale, ki dosezalo v Ljubljani 4085 KS. Vse centrale, ki so nameščene v sredini mesta, se bodo mogle odslej priključiti na povečano mestno centralo ter se bo na ta način higijensko stanje stolnega mesta znatno zboljšalo, odpadle pa bodo tudi deloma zastarele privatne pogonske centrale, v katerih se zapravlja narodno gospodarsko premoženje. Industrija se mora vabiti v naše mesto in potem sprejeti pri.azno in z odprtimi rokami- Lep primer v tem pogledu nam nudi mesto Kranj, ki si je ustvarilo vse pogoje sa dotok veleindustrije. V Kranju se je na- 36 Nooem pisati o celibatu uradnic niti z višjega ali najvišjega stališča, niti s stališča prizadetega ali neprizadetega, temveč navesti hočem le nekaj resnic, katerih nihče ne more zamikati. Poklic žene v uradih je bil m ostane vedno le provi zornega zrvačaja, kajti ženi je dWa naprava povsem drugo funkcijo v človeški družbi, katera je definitivna in koračna: du postane žena svojemu možu dobra družica in gospodinja, otrokom pa skrbna mati. Ta funkcija sc ne da prenesti na druge osebe ali institucije brez občutne škode za družino rn človeško družbo. Socijalno življenje vseh držav, razven sovjetske Rusije. sV>ni še danes na tem elementarnem zakonu narave. Sedanji čas sicer zahteva in opravičuje nekako emancipacijo žene do gotove meje, v kolikor to potrebuje njen položaj, ako ne najde moža ki je vezana na lastni zaslužek, ali pa ako usodla družini prezgodaj ugrabi očeta, rc cinika, in mora vdova ykxbeti m svoje ne-oorastte otroke. Temu času primerno tudi pošiljajo starši svoje hčerke v razne šole ali v kak urad. da si pridobijo znanja, ki je potrebno za njih eksistenco, ako ne naj-ciejo poti v zakonski stan, v katerem je njih pravi poklic za katerega so določene po naravi. To stremljenje staršev rodi seveda novo nevarnost, da so namreč mlada hčerka prelahko odtuji in prezgodaj odtegne gospodinjstvu, aH pa da istega niti v naj-primitivnejši obliki ne spozna. Ako se hčerka ni privadila gospodinjstvu ali se ni naučila kuhati, predno je šla v službo, se tega pri pisalnem stroju, ali pa v šoli kot učiteljica nikdaiT več ne nauči. To ie pač tudi krivda mamic, katere mislijo, da je treoaa hčerko čimprej vtakniti v milje uradtav, ker ima tam lepšo priliko in ker tam lažje najde »svojo srečo«, kakor doma. Cc najde s tako, prezgodaj domači vzgoji odtegnjeno ženico, tudi bodoči mož svojo srečo, za to so mamice pač ne brigajo. Zato se v sedanjem času razdirajo zakoni v vedno večjem številu, kajti čimprej se dekle vzgaja za j*avni poklic, tembolj izgublja, kvalaifikacijo za -dobro go-spodUnje. Človek se namreč loti najraje in najlažje takega dela, za katero ima sposobnosti in znanje. Od take žene pa ne moreš zahtevati, da prevzame gospodinjstvo, ker se na istega kratkomalo ne razume. Delo v gospodinjstvu je težko, navadno težje kakor v uradu. Uradnice navajene na »puca in cigarete, na kino in ples, toda brez vsakega smisla za gospodinjstvo, pač ni mogoče spraviti v kuhinjo ali v otroško sobo, posebno če plača moža ni tako visoka, da bi mog!a neokrnjeno živeti v svoji razvajenosti. Raje bo taka žena žrtvovala svojo plačo za služkinjo in tudi srečo svoje dece, ter ostala uradnica. Najbolj dkjbrodošla. je pa v takem primeru zakoncem njih mati, katero se pritegne v selilo 5 močnih tekstilnih podjetij, od kate-ria ima mestna občina slovenskega Man-chestra lep dobiček. V poslednem času sc kaj rado razpravlja o industrijalizaciM mesta Ljubljane, vendar so vsi dobro mišljeni predlogi brez haska, če se ne pokaže tudi s krepkimi dejanji, da ima Ljublana največje interese za dotok nove industrrc. Mestna občina mora poleg cenene električne energije ustvariti tudi vse pogoje za naselitev nove veleindustrije. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev predlagam da izvede mestna občina 1'ub-ljanska v svrho pospešitve industrializacije mesta ukrepe v skladu z naslednjim: smernicami: 1 Novi industriji se mora preskrbeti primeren teren za zgraditev industrijskih objektov po nizki ceni. Občina mora zagotoviti novi industriji popolno ali pa vsaj delno oprostitev vseh občinskih davščin. Industriji se mora pogodbenim potom nuditi v prvi vrsti električni tok po konkurenčni industriski tarifi, kakor tudi posebne ugod nosti v ceni za plin in vodo, porabljeno po merilcih. Znižati se morajo občinske davščine na tovorne avtomobile, ki prevažajo blago s kolodvora v tovarno in nazaj. Uvoznine se mora oprostiti blago, ki se uvaža v mesto za industrijske namene. Tudi mestna trošarina naj se zniža, odnosno oprosti trošarine vso blago, ki je namenjeno za industrijsko uporabo in se pošilja iz L/ubljane- Industriji se morajo nuditi po možnosti ugodnosti pri priključku na mestno kanalizacijo ter na električno, vodovodno in plinsko omrež.e. Posebno pa se mora paziti, da mestni magistrat postopa naprem že obstoječi industriji prijazno in dobrohotno ter rešuje vse vloge in prošnje kulantno in ekspeditivno. Zadovoljna obstoječa industria bo teni močneje privabila novo veleindustrije v L:ubljano in nje okolico. Končno predlagam, naj bi se sedanji obrtni osek obč, sveta preosnoval v obrtni m industrijski odsek, ki bi se bavil med drugim z vsemi vprašani naselitve novin industrij v sporazumu z upravnim odborom mestne elektrarne, vodarne in plinarne in z finančnim odsekom. hišo in stara uboga reva naj gara namesto moderne žene v gospodinjstvu, tam se jo izmorgava do zadnjega zdihlj aja, saj ni treba materi plačati, kakor vsaki služkinji, je bolj zanesljiva in poceni. Izgovor, ki je najbolj na dlani, da mož ne zasluži zadosti in da mora žena zato ostati še nadalje v uradu, ne drži v nobenem primeru. Žena, ki ni gospodinja, pač nima pojma, kola ko bi Lahko možu prištedila in olajšala zaslužek, če bi znala lepo doma gospodinjiti, kuhati in otroke sama vzgajati. Urejena družina, dom in domača vzgoja, otrok je temelj vsega družabnega življenja in reda. Tam črpa mož svoje moči po trudapolnam delu, tal se rodi vsa morala in vse, kar je dobrega ali slabega v človeški družbi izvira od tam. Šola n»a primer da človeku le zunanji okvir in znanje za poklic, dom in družina mu daje moralo in značaj, daje mu dušo. Zato more biti v tem primeru poklic učiteljice le sorodnega značaja in se mara v danom slučaju umakniti učiteljica višjemu poklicu matere- vz.goj i tel j ioe svoje lastne d-ece. Vsak človek ima za svoje šolanje učiteljstva dovolj, za svojo vzgojo ima pa le eno mater. Zato spada vsaka učiteljica-mati k svojemu otroku, ne pa v šolo. Se ciganka-m ari se v svojem elementarnem instinktu zaveda svoje dolžnosti in si priveze, ako gre za kruhom, svoje dete na hrbet. Kje je tisto nadčloveško bitje, ki bi znalo biti hkrati dobra učiteljica ali uradnica, dobra gospodinja, mati in žena? 10 ur dnevno rabi povprečno za delo v uradu, 10 ur za počitek in spanje, ima torej le 4 ure dnevno na razpolago, da skrbi za moža, oteco in za gospodinjstvo. V taki družini pač ne pozna mož pravega doma, otrok ne pozna prave materinske ljubezni in nege, le šola bo imela v taki ženi povprečno učiteljico, katero pa ravno tako lahko pogreša. Takemu otroku je ima »matke le prazna beseda. In dom? Ko pride tak otrok iz šole in najde dlom zaklenjen, se napoti v družbo pobalinov m postane dete ulice. Tako se trgajo nekdanje družinske vezi, tako izgublja družina m dormače ognjišče v moderni družbi svojo vrednost. Danes, ko se socijalna zakonodaja vseh držav trudi, da reši družinsko življenje manuelne^a delavca propasti, se javijo simptomi, da zahaja tudi že družina intelektualca po nepotrebnem v krizo. Zahtevajte od žene, predino stopi v kak začasni poklic ali v zakon, naj doprinese dokzz o svoji usposobljenosti za gospodinjstvo in videli boste, da bo uradnica, čim se poroči, /-apustiia z veseljem svoj provizorni poklic in izginila iz urada ali iz sole. Takrat tudi celibat učiteljic in uradnic ne bo niti več potreben, niti se nihče ne bo zgražal na njim. D. K. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ljubljana, 13. decembra. Y naslednjem priobčujemo zanimive pečate o trgovskih in obrtnih c bratih, ki so bili v zadnjih treh mesecih prijavljeni odno no odglaišeni pri obrtni oblasti. Mesečni izkazi za pno polovico tekočega leta so izkazovali znatno večje število od-gLaičnih, nego prijavljenih obrtnih dovoljenj. Vpostcvati jc treba, da je mestni magistrat kot obrtna cblast začetkom leta izvedel dekno revizijo vseh obrtnih koncesij ter je zato brisal tvrdkc in obrate, ki so že davno prenehali poslovati. Od septembra dalje je začelo število prigašenih obratov rapidno naraščati, nasprotno je število odglašenih padalo. Po podatkih obrtne oblasti je bilo v zadanjih treh mesecih (september-november) prijavljenih 120 novih trgovskih in obrtnih obratov, odglašenih pa samo 61. V tem času je bilo na novo odprtih in ustanovljenih 48 trgovin in trgovskih agentur, odjavljen.h in brisanih pa le 9. V posameznih mesecih je bilo razmerje sledeče: V septembru 14 prijav (trgovin in agentur 2), a 3 odjave (2 trgovini), v oktobru 60 prijav {2$ trgovin in agentur), odjav 11 (trgovina nobena), v novembru 40 prijav (novih trgovin in agentur 18), a 30 odjav (od teh 7 trgovin). V zadnjem času so bile podeljene večje koncesije, tako za gospodarske, informacijske in druge piV satne. Trgovsko-in formacijska služba v Ljubljani je še v povojih. Izvedena šc ni točna informacijska služba, kar bi bilo zelo potrebno. G. Milan Cimerman namerava na podlagi koncesije otvoriti s prihodnjim letom obsežno gospodarsko informacijsko pisarno. Slično koncesijo v manjšem cbsegu je dobil tudi magistratni rav- natelj v pok. g. Dražil. Podeljena je bila dalje Milanu Kodriču koncesija /a trgovino z ribami na Pogačarjevem trqu. Ribji trq bi bilo sploh treba moderno preurediti, ker bi bila na mestu zdrava konkurenca, da se ne bi prodaja rib monopol /iraJa. G. Sitar je dobil koncesijo za akcklen5o v Postojni in je 24. septembra 1912 umrl v Ljubljana, je bil v Ljubljani splošno z nun. S/voic ZLH;-d*j-vinske črtice je objavljal nekaj časa v Ljubljanskem Zvonu, zadnja leta pa večinoma v »Laibachcr Zeitun<^< Tam je objavil tudi več člankov o stari Ljubljani. Mnoge trgovine so zadnji čas moderno preuredile svoje lokale. V Prešernovi ulici so že večjidel vse male trgovine na levi strani preurejene in opremljene z lepimi izložbami. Tvrdka z žcleznmo Fran Golob v \Volfovi ulici pa je ob 301etnici svojega obstoja popolnoma preuredila svoje pretesne lokale v nekdanji Ahčinovi hiši, kjer je bil svojecasno Ljubljančanom priljubljeni »Pichlcrjev kevderer. Zt pred dvema letoma jc tvrdka prenovila pročelje, a letos je stavbni tvrdka Tonnies prenovila notranje prostore prodajalne tako. da odgovarjajo vsem zahtevam modernega trgovskega lokala. poflumrih Ove»r*.:> v ]^lriJoint5«AŠ drami eredo h fcooou. V v scKietuuoči se za vodeno, da >ih iaka aeroama. c«d-•govvoffina na loza ter d« postov?a#o s srtfxy.no urprraccJK 6>3 novo, svcRovtno delo v slovensko fcruttourno življenje. Režiser, icnatei. soeoogra* in fctroiač so s>iri vse, kar fe bilo v nfihovdi mo-■čGh «n toar so (fr^j&faAe naše razmere. Vod-srvo 5« posforbeJo. da bo irprooriwv te&a sknmeca «k£a ne-snrr^r.efia drama9&u koiitor mogoče > -s-xmcxr. Občavs&vo v>i>ud4)o jnn v opernern jrV-dafi&č'j od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ore no-pofcfeK. Opera Repertoar. Začetek ob pol 20. Tetek, 13. decembra: »Gorrsnjaki elavfek<. Red B. Sobota, 14. decembra: »Maenrelle Nvtou- che«, opereta. Ljudska predstava pri zni- žamh cenah, Nedelja, 15. dlecembra ob 15: »Gorenjski slaviek*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 15. decembra ob pol 20: »Ti-Čar«, opereta. Premijera. Izven, Danes se poie foerstenja »OOIvCNJSKI SLAVCCK«. ScxK»>Lie>o: s«- Ribičeva, ga. JeimK.-nava, ama. Soaoova t>etr gg. OaSMC, Orfn, Ruen-peltj. Janko, Mohorii in drugi- Dirigent g. poot Jenaj. Rež. ser g. prof. Sest. Predw»va se vršr. xx B aoonma. Jutri se poje »MA.MZ.ELr: NTTOUCttE« z go. F\>Kcevo v n&s&Tvtij pantajt. Dalje sodeluj«vo ra. Raibitkova, ffna. Stmi&eva tor zz Dreoovec. Peoek, r\mbe, Smriooctc, Ruis, BnkJavec, Sek«la mi vh<. Predstorv« se vrS izven abonma pri znežao h ce-r.afo. V nedelo r^Jpokine se poje »GORENJSKI SLAVCEK« jzven abonma pri znižanih cenah. Z.vecc»r je premijera ZeKcrjeve operete »TlCAK«. Opej*e^a :-e d«e saa^e^&e^a darjmo, polna s-kxl-Ish mekd'i «n šegaarh »aplet'lja'jev. Ma&V>vi»ft partij poje z Drenovec V operet« nastrži kot kncgjnča gna. Ma^d^tn-a, ga. Po>ii<«va, ga. Ba-Scrfoova, gna. Snrnnia, Jonom t»r ZZ- OosrtrČ. Pe-5ek. Poi\*>e, Sknončnc, Sekuh. Rus, Bek*, Jace in dipugi. Dirigent it Z- Svetel Rećtser z Pov-hc. Or^^zairjaimo vse Jj^ib^te!!)« opene««, da s; pro-\ry$aswo oskrbe vstepnice. Šentjakobski oder Začetek ob 20 Yk uri. V soboto. 14. dec.: »Prisega o pofrnoc*.«. V nedeljo, 15. dec.: ^Prisega o poSno!;«. ManJce Koraanove »Prisega o polnoči« na SonLjjkobskem odru. V soboto, 14. decenAra *n v ncd 15. decernbna upriteori Šentjakobski c<đ>cfr krasno š^jrrcdejansko bz-vtbtk) s)o\Fen6ko dii/ene po-ieitnike Ser/i.akobskiti predsearv m Aru-KO obvnsmv da v cotVnern števcu posert preid»-sta,\i. Vstopni se dobe v &ra>vini goep. M-ilosa KnKoto na Starem tr»iL Ni^boVk, naftraJnefSe. zato u «ajc«nefici Za celibat uradnic aii proti Kper žene-martere s. už? j o, tam i zgubljata družina in domače ognjišče svojo vrednost Ureditev Čevljarskega mostu Ljubljana, 13. decembra. Za časa regulacije Ljubljanice je- železni tročlenski most čez Ljubljanico Pod Trančo močno trpel. Zabijanje ogromnih pilotov in zagatnih sten s stroji zabijači je silno zrahljalo nabrežja in so bile po-brežne hiso moCno prizadete. Rairume se, da. vzroki regulacije Ljub-ljarvicc niso prizanesli mostovom, posebno še mostu Pod Trančo, ki za take neprilike ni bil z£ra}en. Posebno se radi izkopu globokih temeljev opornih zidov, ki segajo mnogo metrov izpod sedanjega dna struge, se je začela tročlenska konstrukcija posedati in je obstojala nevarnost, da se most zruši, ker so se tudi oporniki nagnili. Zato stoji most podprt z leseno konstrukcijo. Želeti bi bilo, da se regula-čna dela Ljubljanice čimprej r:«5erBŠc.m sa-icTv'yj dtrav-jo; z. intž. Lah o ffRoren'}u na vrfm in uporabi 61'Mega šolama, S. Katfol o bolezn/ii na scdsiern direvju i-n dne 16. decembra pa predava s. HumeJc o p»n""tiJrčnom drevja na vrt«u. — JVodtrvaT»}a so bila tt^v do»bro o«bisu (s s^ciptičnčmi si^lkaoni), dne 5. fe»bnuiar:a s- Kuret: ribez, kjosmnrllje in maline, dne 12. febravajja z- dn*. Pare o ht®ijend rn zeiie-nja(\ii, dne 19. febroarja g. Kuret o vrtrrih jB'fco-dah in dne 26. fetKOKft 5 Ranck« d?;skuis>jia o ipom»iaidjwjsSc3^T ■d-cfsrh na in 5. marca pa c. Ln'kret — o reši dčiiti a\-oi tTOS'lvi pro-sram. Za spo-mkid m podere se bo pa j>resdor-bclo za razna praikit-ična razkazo,\Tajrtja kaJcor: upor*ba Tazn,:h sredstev pni za^sraira^u boleznj in škod-I>r/cev, pojcttno c^bre«zoTv-an?e rt d. Otenstvo 5>e v^mdtno \-a.bi, da M pradMn rt jiodno ucJeile^ire, nečlani m INUMU te !ape nanose so re«:ol-.lc.t! l-.:u u-mr!i-h nov H'ra'e in (prešel na dnevni red, pooriMf^oČ, da sropa I!:rja v 20. lofto svojega obstoja. Po ^eeovetn e->vct*'u, faUnSkon pocočala z- BaMczu-r-,"a in poroS'Sh cdbcro»v''h fartkcL;ooari;ev ter nače!-riko-v posanKen'in sekcij, :z katerih je ra-zavdrrv, da je b-':lo de-Io^^nie kSuba v preteklem I.tn ze'-o li!od^>viJto per bogato na uspehih, je bj! soglasno ■izvoljen siedcčč odbor: Predsednik: dx. Milan Du!u-r, pođpralMMk; dr. Lapojne Stanko, podpraAseduSk: Ma-jcr Fran Kop-Vec gia-v-ni radnik: Beterto Evgen, tajnic II.: Širce¥ M-i-rRo, za^Hn-;.ka-r: Kramarš'ć Bože, b'..-gajn* I.: Medte Rudolf, b'a-gajaA II.: Baftesar Ivan, I. gospodar: Smole A?b'n, H. gospodar: Rotar A'tvn. odibomčki: ketp. Vrzja?k .U?fko. Je rala Fraoc, I>er4aj Stane, dr. Kune!j Mirko,, dr. Berce Janko, kug. S^riciie M?!an, Joso Ocrec. d»r. Ferijajočič Josrp, dr- Jenko Ivan, Zupan Miroslav. Načelniki sekcij: nc-somti: irnsp. NegoveiTč R;-liard. LaWta atteti3ca: prof. čep Jo<-ip. Težka at-lerica: Kos Amon. Hatzena: dr. Mayej" Br-rast. Ptatvak*a: dr. Jeokm Ivan. Sm^j^ka: §i:rceV Ka-rd. Drsalna: jas. Btodek Stanko. SzbU&kz: Dnevne vesti. ZjHMBfrMpps za nttS roman „Seržant Diavoln" je tako veliko, da se oglašajo dan za dnem novi naročniki, ki se vedno bolj zanimajo za izredno napeto dejanje tega prekrasnega romana. Ker med ljubitelji tako odličnih romanov, kakor je »Seržant Diavolo«, gotovo mnogi niso naročeni na »Slovenski Narod« in torej začetka našega romana niso čitali, je uprava našega lista pripravljena poslati brezplačno novim naročnikom vse številke »Slovenskega Naroda«, od 2. decembra dalje, ko je začel roman »Seržant Diavolo« izhajati. Ne zamudite te ugodnosti, da boste imeli v celoti roman, kakršnih je v svetovni literaturi malo. — Delegacija Sokolske župe Ljubljana. Kakor čujemo se udeleži izredne skupščine JSS dne 15. tm- v Beogradu sledeča delegacija: Starcsta br. Nande Marolt, načelnik br. Stane Vidmar, tajnik br. Stane Flegar, prosvetar br. Ivan Prosenc in bratje: Lev Čebular, ing. Kajetan Kavčič, Franjo Medic, Veri' Š'-ajga". Rudolf Žitnik, Ljudevit Mlakar. Delegacija odpotuje jutri z večernim brzovlakom v Beograd. — Odlikovanje- Z redom Sv. Save V. stopnje je odlikovan vpokojeni nadzornik finančne kontrole v Ljubljani Franjo Bur-g e r. — Finančna kontrola v Novem mesta. Finančni minister je na predlog finančne direkere v Ljubljani odredil, da se politična občina Št. Jernej izloči iz službenega okoliša oddelka finančne kontrole v Škoci« janu pri Mokronogu in dodeli službenemu okolišu oddelka finančne kontrole v Novem mestu. — Zakon o administraciji vojske In mornarice. »Službene Novine« št. 291. z dne 11. t. m- objavlajo zakon o administraciji vojske in mornarice. — Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubi ani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Jurij Močilnikar s Črnuč, Franc Sapor iz Moravč in Josip Anzelmi s Trojan, ki so odšli začetkom vojne na bojišče, pa se niso vrnili- Okrožno sodišče v Mariboru je Da uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik iz Grlinc Alojzij Vogrinčič, ki je odšel .i 1906 v Ameriko in se že od 1909 n! osušil. — Dražba lova. Lov občine Velikin Po-l;an se bo oddajal v zakup za dobo od 19. januarja 1930 do 81. marca 1936 na javni dražbi 18. :anuarja 1930 ob 9. v občinskem uradu v Ribnici. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 8. z dne 12- t. m. obTavlja zakon o konvenciji o nastanjevanju in konzularni službi med kral evino SrfS in republiko Albanijo, sklenjeni 22. junija 1926 v Beogradu. — Pojasnilo k radiopravilnlku- Oblastna poštna uprava objavlja: Ako naročnik v tromeseč u. za katero je plačal naročnino, odpove postajo in proda radioaparat drugi osebi, se naročnina nikoli ne šteje v dobro osebi, ki je aparat kupila ali prevzela. Prejemnik aparata mora nanovo prijaviti postajo tako, kakor je predpisano v členu 2 pravilnika, in mora najprej plačati naročnino od prvega dne tekočega meseca, v katerem začne uporabljati aparat pa do konca tret ega meseca. Ce naročnik umrje, mora oseba, ki je podedovala radioaparat, postajo nanovo priavitl in poravnati najmanj trimesečno naročnino- Naročnina, ki jo je morebiti umrli naročnik poravnal za tekoče tromesečje, se dediču radioaparata ne šteje v dobro. Vsakdo lahko postavi ra-rtoaparat ne samo v svojem stanovanu, temveč tudi v kakem drugem javnem prostoru na pr. v gostilni ali društveni dvr*ra-ni Ako pa pobira stranka za radioaparat na javnem prostoru posebno vstopnino, potem mora plačati letno naročnino v znesku 1500 Din po členu 26 radio pravilnika. — Zagreb zgradi novo letno in zimsko kopališče. Zagrebški listi poročajo, da bodo v prihodnjem letu zgradili v Zagrebu moderno velemestno kopališče in sicer na mestnem zemljišču ob Miramarski cesti vzhodno od Tipografi ine ga igrišča- Graditelji so baje pripravljeni investirati za zjrradbo lOmiliionski kapital- Kopališče bo športno bazen bo dolg 50 metrov, proga pa bo najmanj za 10 tekmovalcev. Poleg letnega zgrade istočasno tudi zimsko kopališče, ki bo dolgo 35 in široko 32 metrov. Z gradnjo mično že pomladi- Finančno vprašanje ie baje rešeno, načrti nare "eni, pa tudi tehničnih zaprek ni. — Smučarska koča v Planici (pri Tamarju), ki ;o e priredil in opremil Smučarski Muh Ljubljana, bo odprta in oskrbovana od 14. t. m. vsako soboto popoldne in nedeljo ter ob popoldnevih pred prazniki in ob praznikih. Te dni je zapadel sneg po vsej Planici. Točno stanje bo sporočeno v soboto dopoldne z obvestilom v izložbah tvrdk Goreč in Magdlč. Kakor hitro nastopi trajno zimskosportno vreme, bo Smučarski klub imel stalno odprto in oskrbovano kočo v Planici. Slavnostna otvoritev koče bo v kratkem. Dan bo napovedan z obvestilom po časopisih. — Družba sv. Cirila in Metoda je edino obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji Družba ie letos založila izredno lepe božične razglednice. Kupujte jih, s tem podpirate družbo! 712-n _ Vreme. Vremenska napoved obeta sicer nestanovitno vreme, toda vse kaže. da so se vremenosiovci zmotili, ker imamo že od včeraj lepo vreme. Včeraj je bilo jasno v Ljubi ani, drugod pa deloma oblačno. Najviša temperatura je znašala v Splitu 17, v Skoplju 11, v Mariboru 9, v Zagrebu in Beogradu 8, v Sarajevu 7. v Ljubljani 6.9 stopinj. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 767 m, temperatura ie znašala 2.6 stopinj- — Nesreče In nezgode. Včeraj smo poročali o nezgodi, ki je dolete'a Matičarje v Ženevi. Tinca Hrovat je včeraj morala v bolnico. Njene poškodbe so lažjega značaja. — Invalid Josip Pregelj iz Št. Lam berta ie tako nesrečno padel po stopnicah, da je nezavesten obležal. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. — Podobna nesreča je doletela tudi zasebnico Marijo Bonač iz Rožne doline, ki je doma tako nesrečno padla, da je z glavo u.darila v vodovodno školjko in se težko poškodovala. Tudi nio *o prepeljali v bolnico ka votlina. Počila j« namreč vodovodna cev in voda je jela z vso silo iskati odtoka, dokler ni odplavila eetnlje in prodrla v kanal. Z veliko močjo je odplavljala gramoz in zemljo v kanal ter izvrtala luknjo, ki se je vanjo posedala zemlja nad njo ter je tako nastala pod tlakom velika votlina. Le natanko sestavljenim kockam tlaka, ki tvorijo pravi obok, ki je izdržal celo tezo avtomobila, se je zahvaliti, da se ni pripetila velika nesreča, če bi se bil avtomobil vdrl v votlino. Okrog jame je seveda polno ljudi, ki z največjim zanimanjem opazujejo, kako naglo se votlina širi. Mestni gradbeni urad je pod vodstvom in#. K lončarja takoj odredil, da so votlino ogradili, ker je nevarnost, da bi se tlak pod težo gledalcev zrušil v globino. Ustavili so vodo, da ne odplavlja več zemlje, ki je zamašila kanal 20—HO m daleč. Do jutri bo najbrže cesta ie poprav, ljena, ker bodo delali vso noč. —lj Newyork — mesto čudežev. (Ve-iezanimivo filmsko predavanje ZKD.) Jutri ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matica velezanimiv film, ki nas bo popeljal čez Ocean v deželo dolarjev — v Ameriki. Newyork mesto nebotičnikov — mesto, čigar življenje se ne Senzacija vseh senzacij! Ljubezen v filmu! Najnovejši film! Spočetje, rojstvo in ra&t c£ope&a Mladini neprimerne! Sauno za odrasle! Strogo zaključena predstava. Preskrbite si pravočasno vstopnice! Telefon 2730. — Dva požara v ptujski okolici. Pesest-niku Alojziju Majeriču v Zagorcih pri Ptuju je te dni pogorelo gospodarsko poslope. pclno slame in sena. Zgorela je tudi mla-tilnica ter več po!jedelskin strojev, dočim so živino rešili. Ogenj "e nastal radi neprevidnosti- Skoda znaša 30.000 Din, posestnik pa je zavarovan samo za 25O0 Din. Te dni so pogoreli hlevi posestnika Josipa Kokota v Grajen£aku pri Ptuju. Leseno stavbo je ogenj kmalu vpepelil, razširil se je pa tud: na hišo. Živino in pohištvo so pravočasno rešili. Škoda znaša 30-000 Din. Posetnik ni bil zavarovan. Ogenj so baje zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. — Kandidat smrti. V Ptu u je pil zidar Martin Gruber salmijak- Spil ga ie črtrt litra. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Dr. Kulčar proti kavciji izpuščen iz zapora. Danes bo iz zagrebških sodnih zaporov proti visoki kavciji 80-000 Din izpuščen znani zagrebški odvetnik dr. Kulčar. katerega afera je nedavno dvignila v Zagrebu mnogo prahu. — Nezgoda našega parnika v Benetkah. V beneškem pristanišču se je včerai zjutraj pripetila težja nesreča. Jugoslovenski parnik »Split«, ki je sicer radi megle zelo počasi in previdno vozil proti pristanišču ter neperstano dajal znake s sireno, se je pred luko zaletel v večji vlačilec, na katerem je bilo naloženih 1800 ton fosfata-Vlačilec se je v sredi preklal. Posadko e rešil remorker. Parnik je neznatno poškodovan. Skupna škoda znaša 250000 lir. — Usodepolna pomota. 771etni kovač Franc Szokolay iz Bačke Topole je bil že delj časa bolan. Zdravnik mu je predpisa* Franc Jožefovo grenčico, češ nai io pije na tešče. Žena je šla k trgovcu Rossenbergu v Topolo in zahtevala grenčico- Trgovec i ie dal steklenico, na kateri je bila nalepljena vinjeta Franc Jožefove grenčice. Szokolav je pil grenčico, začutil pa je takoj jedek in neprijeten okus. Čez par ur re pričel bruhati kri. Zdravnik je ugotovil, da gre za zastrupl'enje- V steklenici Je bila neka kislina. Szokolav je v silnih muka.i podlegel zastrupljenu. Policija ie zaslišala trgovca in ga bo najbrž radi malomarnosti izročila sodišču. h. link» 151 TIP —lj Predavanje »Slavističnega kluba« o slovenski prozi in dramatiki v tekočem letu. Predavanje, ki ga je preteklo nedeljo priredil Slavistični klub »Društva slušateljev fil. fak-« na naši univerzi, je pokazalo, da bodo ta. prireditve mladih delavcev stale na dostoni akademski višini. Tudi slovenska inteligenca je pokazala, da jo sodobni literarni in kulturni prob'emi zanimajo; našemu vabilu se ;e častno odzvala in napolnila univerzitetno zbornico- — »Slavistični klub« bo započeto delo nadaljeval. V nedeljo. 15- t. m„ bo ob 10. dop. v univerzitetni zbornici predaval g. Jos. Vid« mir. Snov predavanja: »Pregled slovenske proze In dramatike v tekočem letu« bo zanimala vsakega slovenskega izobraženca. Saj gotovo marsikdo ne ve. da je samo v letošnjem letu izšlo poleg petih dramatičnih poizkusov nad dva'set Izvirnih romanov in večHh povesti« nad dvajset novel in cela vrsta novelic. črtic itd- — Po predavan u bo debata. Vsi vljudno vabljeni. Vstop prost. _lj Mefitna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Spored proslave za Nj. Vel. kraljev rojstni dan, dne 16. t m. ob % 17. uri v telovadnici zavoda. Pozdrav 1.) a) Poklo-nitev kralju - skupina, b) Dve deklamaciji. 2.) Pevski zbor zapoje venček narodnih pesmi. 3.) Alt - solo. 4.) Majka Jugovićev: T. dejanje. 5.) Dva telovadna nastopa. —lj Velika votlina sredi Prešernove nli- ce. Davi ob 10. je vozil po Prešernovi ulici avto. Sredi ceste med pošto in Tiskovno zadrugo 6e je pod njim udrla kocka tlaka in izginila v zemljo. Začudeni ljudje so priskočili in 6kozi malo luknjo opazili veliko votlino z močnim curkom vode, ki brizga kakor iz močne brizgalne v smeri od pošte proti cSlonu*. Ker je bilo nevarno stati na oboku iz eestnib kock, so luknjo razširili, da je velika približno en kvadratni meter, pod njo je pa do 10 kubičnih metrov veli- KIiNO LJUBLJANSKI DVOR. da primerjati z nobenim evropskim. Široke avenije bo >kienjene med nebotične palače, po cestah na tisoče avtomobilov in nepregledne množice ljudi, vsi hiteči in bežeči po svojih poslih — kajti čas je zlato. Film nas vodi preko razkošnega Broad\vaya v revne mestne četrti, v židovski, v kitajski okraj, vsepovsod raz kazujoč zanimive tipe ljudi in dotičnih krajev. Tik ob največjem razkošju in bogastvu domujeta revščina in lakota. Strgani in zamazani otroci žde ob uličnih ogalih in prosijo milodare in to v bogati Ameriki — v državi dolarjev. Film nas vodi dalje in dalje, vsepovsod razkazujoč v krasnih posnetkih ne\vyorško luko — kip Svobode itd. Predavanje in uvodno besedo k temu filmu bo govori! g. prof. dr. P. Breznik, ki se je nedavno tega povrnil s svojega potovanja po Ameriki in je torej na lastne oči videl in gledal to bajno in gigantsko velemesto, ki šteje danes nad S mili j ono prebivalcev. Na ta filmski spored opozarjamo zlasti šolsko mladino in dijaštvo, kajti ogled tega poučnega film skesa dela jim bo pri šolskem pouku velike koristi. Brez dvoma pa bo zanimivi film privabil tudi ostalo občinstvo, ki hoče videti življenje v deželi dolarjev in čudežev. —lj Najprimernejše božično darilo. Pravkar so izšli Juri a FleiŠmana »Na-pevi iz Grlice, Zdravic in Besede«. Spremljevanje klavirja je priredil prof dr. Pavel Kozina. L zvezek vsebuje mične, že davno pozabljene napeve, ki bodo prav gotovo za vsakogar, ki ljubi glasbo, naj-prikladnejše božično darilo. Zvezek se dobiva v vseh trgovinan z muzikali ami in pri M. Tičar u. Cena 25 Din. —lj Slavnostno zborovanje povodom 30 letnega obstoia Prvega društva hišnih posestnikov v L;ubllani se vrši jutri 14. tm. ob 19.30 v veliki dvorani hotela ^Union« Po zborovanju bo pri pogrnjenih mizah družabni večer, na katerem bo sodelovala vojaška godba- Ker so na to slavje povabi eni tudi zastopniki oblastev, gospodarskih koTporacii ter vseh društev hišnih posestnikov iz vse Jugoslavije kakor tud' iz sosednih držav, ie neobhodno potrebno, da se tridesetletnice udeleže prav vsi društveni člani s svojimi družinami. —Q Predavanje o penitninarstvu. Odsek za pertitninarstvo Kmeti ske družbe v Ljubljani priredi v nedepo, 15- tm. svoje prvo predavanie iz perutninarsfva in sTcer ob X uri n^oldne v nrostorih Oospo^lntske šole v MarHanlšču. Predava obče priznan in iz-kuSan srrokovn'ak kmet. svet. v p e. V. Rohrman — o odbiranju plemenskih živali in o krmljenju. Člani Kmeti ske družbe zlasti iz ok°l"ce Luib^ane, predvsem pa ošte:io osleparjen, sem mislil, da rmaai tudi sam pravico oslepariti druge. Sprejel smti torej ponudbo svojih sorodnikov in kmalu sem se seznanil s tipi, ki si frh videla nocoj tu. Takoj spočetka so mi zaupali Govorili so z menoj odkrito. Tudi jaz sem jim odkrito odgovarjal. Takoj smo spoznali, da se bomo razumeli. Dožu je bilo naročeno, pojasniti mi cilje bratovščine -Črne perunike». Člani bratovščine pripadajo raznim narodom. Prisegli so pozabiti na svoje dolžnosti do domovine, posvetiti se izključno skupnim interesom in sporočati bratovščini dobickanosne zadeve. — Za kakšne zadeve pa gre? — je vprašala Magdalena de Vaulucs. ki jo je Viirfovo pripovedovanje o-čividno zelo zanimalo. Plavobradec jc bil v zadregi, ker ni vedel, kako pojasniti svoje najskriv-nejše misli. Toda kmalu je premagal zadrego in odgovoril: — Člani bratovščine so dolžni zahajati v palače in lesene barake. Po-sečati morajo ministrstva in trgovine. Geslo je povsod prisluškovati, zapomniti si vse in sporočiti poglavarju, katerega skrb je izvleči iz vsakega škandala čini večji dobiček. —■ Skratka, pripoveduješ mi o delovanju vohunske in izkoriščevalske tolpe, — je pripomnila Magdalena de Vau-lues. — Vsa ti moram povedati. — To je ostudno delo. — Toda trud se bogato poplača. In ne pozabi, da je to edini poklic, katerega se lahko lotiva, ne da bi izgubila v boljši družbi ves ugled. Razkošje je nama potrebno prav tako, kakor zrak, ki ga vdihavava. Toda kje najti delo, ki bi neslo toliko, da bi mogla udobno in brezskrbno živeti? Pa vendar ne boš zahtevala, naj delam osem ur za mizerno plačo. Dobil sem boljšo službo. Moje roke so ostale bele/ Moja denarnica je nabito polna. Mojimi hišnim prijateljem se niti ne sanja, kakšen je moj poklic. Pozdravljajo me, če se srečamo. Fasada je ostala nedotaknjena. — Da, toda pozabiti ne smeš. da drviš v prepad. — To se je že zgodilo, — je pripomnil Landry Viirf smeje. — Ge je zveličanje moje duše v nevarnosti, ne uvidkn, čemu bi si belil glavo. Veš kaj, Magdalena, pusti ta prkiigarski ton in ravnaj se po meni. Čemu bi slepomišila? Predlagam ti pridružiti se naši bratovščini. Izpopolniti moramo članstvo in tu sem se spomnil tebe. kajti ti imaš vse potrebne lastnosti. Si lepa, inteligentna in premetena. Zmožna si vsega. — Zares, od sila si ljubezniv. Kje naj pa preizkusim svojo nadarjenost? — Ne vem, če smem govoriti s teboj odkrito, ker še nisi naša članica. — Kakor ti drago! — je dejala Magdalena užaljeno. Landry Vurf je spoznal, da &daj ne kaže dražiti ljubice. Zato je zašepetal: — Vohunila boš po največjih hotelih, kjer se ustavljajo samo bogati ljudje. Čim si pa zaslužiš naše zaupanje, ti poverimo važnejše naloge. Sprejmi mojo ponudbo in zopet boš bogata. Magdalena de Vauhies se je zdrznila. Zdelo se je, da jo je zaupna informacija njenega liubčka detinitrvno premamila. Zadnji sledovi časti in poštenja so izginili. Na stenah naslikane črne perunike se ji niso zdele več tako strašne. Vendar bi bila pa rada »bežala iz te beznice zločinske tolpe. Ozrla se je na Viirf a in vzkliknila: — Pojdiva! — Nisi mi še odgovorila. — Pozneje ti odgovorim. — Pazi se, Magdalena! Ne pozabi, kaj sem ti rekel. Vsi, ki niso naši prijate!ji, postanejo naši sovražniki. — Groziš mi? — Ne, samo svetujem ti. Ubogaj me, ne bo ti žal. 1 Po teh besedah je prijel Plavobradec pod roko Noč tem-iiib, z zlatimi zvezdami posutih tančic in jo odvedel iz dvorane. KmaC-u s-ta sedela v luksuznem avtomobilu, s katerim sta bMa prispela. Landry Vurf je .iapel vso svojo zgovornost, da pregovori mlado vdovo. Qovor2 je in govoril, a Magdalena ga je mc-če poslušala. IV. Junak tujske legije Informacije, ki so jih zbrali člani »Črne perunike« o polkovniku de Rovaljoie in ki jih .je potrdila njegova žena osebno, so bile na las točne. Ta višji častnik, ki je imel za seboj častno in slavno preteklost, je bil izjemoma poklican na čelo 4. polka tujske legije. Polk je bil v Maroku na bojnem pohodu. Polkovnik se je začel pripravljati na pot, čim je dobil povelje vojnega ministra. Moni'ko in Yveto je odoeljal v Niz-zo, kjer je ostal nekaj dni. da se poslovi, potem se je pa vkrcal v MarseiKu na parnik in odpotoval v Maroko. Pozneje, ko bo sklenjeno premirje in ko bodo Riffi premagani, pokliče ženo in njeno krščeroko k sebi v Maroko. Ta hip se je bližal neznani usodi. Bil je prepričan, da nima pravice vzeti ženo in njeno krščenko s seboj, ker bi v Maroku ne brli na vamem. Zadostovala mu je zavest, da sta v Nizzi dobro spravljeni. Na varnem . . . Polkovnik grof Hubert de Rovalijoie se de nekega soOčnega dne v Rabatu izkrcal V tem mestu, kamor sta mu pri- hitela naproti dva častnika njegovega poC/ka, ni osrtal dolgo. 2e drugi dan je bij v Fezu, kjer je odšel na vrhovno pove ka. Posihmal se je igral z zajčkom tako rad. kakor mjegovi bratci. Strah pri otrocih je, kot rečeno, poledica napačne vzgoje. Ce se mati boji teme. napada, bliska ali groma, ne sme vpričo otrok o tem nikoli govoriti, s:oer postanejo piašni tudi otroci. Prav t a Ho vzbudi mati v otrocih >trah za njihovo zdravvc. če jrovori vpričo njih veJno o svojih boleznih. Treba je pa opo-z otroka na vse nevarnosti, katere mu prete v živl.enju. Dobro je. če se otrok boji ognja ah prehoda čez močno fre-kventirano ulico. Toda ta nagon samoobrambe nikoh slabo ne vpliv.: na otroka. 4000 ikon v ogenj Sovjetski listi poročajo, da je bila te dni zaprta cerkev v Gordovcu na Donu. Tamošnji delavci so pobrali up hišah 4000 ikon in iih javno sežgal na trgu. Sežiganju ikon je prisostvovalo 15.000 delavcev in kmetov. Iz Moskve pa poročajo, da je sovjetska vlada te dni zaprla znamenito pcCer-sko lavro v Kijevu, katere začetki segajo daleč nazaj v °. stoletje. To je eden naznamenitejših samostanov v Evropi in pod carskim režimom so romale v Kijev velike množice vernikov, da pomolijo v cerkvi tega samostana. Samostan je zgrajen nad zgodovinskimi katakombami in vsako leto ga je posetilo nad 150.000 romarjev. Sovjetska vlada je vse menihe izgnala iz samostana. Poroke in razporoke v ČSR Češkoslovaški državni statistični urad je sestavil podrobno statistiko o porokah, razporokah in razveljavljenih zakonskih zvezah v preteklem letu. Prostovoljnih razporok je bilo lani na Češkoslovaškem 2627, neprostovoljnih 1835, razveljavljenih zakonskih zvez pa 43, ločitev pa 5316. Največ razporok in ločitev odpade na Cehe in sicer 1932 prostovoljnih in 1145 neprostovoljnih razporok ter .3567 ločitev in 16 razveljavljenih zakonskih zvez. Na Moravskem je bilo 708 prostovoljnih in 326 neprostovoljnih razporok ter 1197 ločitev in 12 razveljavljenih zakonskih zvez. Na Slovaškem 20 neprostovoljnih razporok, 440 ločitev in 4 razveljavljene zakonske zveze. V Podkarpatski Rusiji pa 37 neprostovoljnih razporok, 112 ločitev in 2 razveljavljeni zakonski zvezi. CollaI Hvala! Prosim sacno crrgrn-ailino »OLLA« - gumo ' dokazano mMJpopolne.So 1 Rešite jih pijančevanja! MATERE in ŽENE, Id z obupom zrete, fcafco vaši dra^i s pžjančevaljem U3i:-5irjejo s-ebc, dr-iažono, im&tie in svojo čast, ko puščajo v kavarni zadnjo pa*ro, ve iih lahko režite, ne da bi samu* vedeJi, z »AVINALOM«, prepa-ra-tom berHnskeca lekarnarja Francka, absolutno zdravju neškodljivim. — Mnogo zahval ozdrav Vencev. — Cena Dfn 220.—. Razpošilja v original n-in škatlah: Generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIC, BEOGRAD. Kolarćeva št. 7. >mM'alt og1asi< Vsaka beseda 5© par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za od&ovor znamko! - Na vprašanja brc* znamke ne m ndpovarittmo NajmanW n&la* IM» S«—*. — Drva - Premog - Koks prj družb: »KURIVO«, Dunajska ;es'.a 33. Javna skladišča. Telefon 3434. 107/t V jrioboki žalosd naznanjamo t učno vest, da jc mas ljubkim septros, predobrč oče, s-tari oče. •frrats. strte in svak, go-sped Blaž Schart uslužbenec Jadranske podunavske banke dm« 13. t. m. po kratki. m^JČnd bolesni, prev-id^efi s iolzsrS: sv. vere, m:rno v Gospodu za-spal. Pogreb ncpczailnesa bo v nedelo, dtoe 15. de-ce;i.'.:a 1929. clb 2. uri po^okSne od doma žafo«*:, Sek-abri^r's'o*^ ufica si. 7, na poikor^Ešfe "k S»v. Ktvžu. V LJubljani, ekre 13. decembra 1PG9. ANTONU A SCHART, soga. ZANI, VIKTOR, sinova, ANTONIJA, ANGELA, hčerki. In ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana Me&Uu pogr&biii larod 20odstotne kronske bone kupuje Pučka š^edionoca. založcč zavod d. d., Osr}e4<, Desave, košenice, gozdovi z raizččnon lesom, za v^ako rabo. prodam prot'1 takoj-šnjenru pl-ač'lm. Cena za vse skupaj 95.000 EVin. Poj a-sn-^ta daoe iasttnik Juriij Va-k-Llč rrrL. Čopte št. 14, poŠta Nam-šfca Loka pri Kočeći. ?77S Vino opolo zajamčeno pristno, za praznike oziroma ves december, čez ulico po Din 10. —, brez mestne užrtni-ne Din 7.50 v hotelu »Bellevue«, ttxli v sodčkih Ne zamudite ugodne prilike! 2645 •moške ali: damske obleke, t'Udi uniforme. Vso mo§ko in dacnsko garderobo najh-kre-je r'.-ika. čisfri, teme-tjrjto po-praivi, tud1! obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA, Stari trs št. 19. Za kcncerle in dcu-ge prireditve takoj; rsto za gospode pc'tni-•ke. Pišifte dop:smioo, pošljemo po i Meko. 27M ! Hwa»etgi noooletna fn | bo ilčna dar la s so edinole J. PETEL1N-CA ŠIVA NI STRO I ter pisalni stro URANI A v treh velikostih. DRES-DEN-SKI fabrikat Elegantne opreme, NAJBOLJŠI MATERIAL, 10 U POPUSTA samo pri JOSIP PETELIHC # LJUBLJANU ub \odi poleg Prešern. spomenika. - Teltf. 1293 Hrastov mah češnrinovo lubje in vsa ZDRAVILNA ZELIŠČA kupujemo po naeviš]: coni. Pišite po oemk. G. Hoffmemn on Co., Zagreb. Beristo-vcčcva urica 3. 27S0 Navijalec .samoisioien m .Izkušcci. dobi stalno me ssto. Poruudbe na nas'ov: Emil Perles, Os^ek. 2779 Stavbnega risarja sprejmem v stalno sružbo. Prednost imajo s srednjo r-tshn'ono sobo. PJača po dogovoru- Naistop takoj. Ponudba pismeno na ispravo »Slov. Naroda« ped »Risar 2774«. *x* Premog in drva dobite najborjše vrste pri RUDOLF VELEPICU, trgovina s knr^vont, Ljubljana Vil., Sv. Jerneja cesta i št. 2S. Telefon 2708. 101-L OTJLIUUUULJU^ «ndilli<* p o e e n i L Vilhai urar LJUB« JANA Sv. Petra c. 36 QgnD imi inm me L Mikus lUm laNA 1es*n tre priporoča svojo zalogi dežnikov m solnćnik(j\ ter sprehaalnt palic Popravila tzvršujej« — točno m soiidno — V hotelu „Bellevue44 priznano najboljša kava s stepeno smetajio, domače po* tice. izborna vina in prvovrstna kuhinja; skoro vsak teckn domače koline. — Priporočata se Pero in Kat i Štcrk. »mmm Urejuje. Josip Zupaneic. — Za »Narodno uskarno«; Pran JeaerSek. — Za upravo m lnseraur del lista. Oton Chrstot. - Vs v Ljubljan*. RF