PoStnins plačana v gotovtaL Leto Xm., štev. 1} Ljubljana, četrtek il. januarja im Cena 2 Din Upravu tštvo; Ljubliaoa. Knafljeva ulica 5. - Teleton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-buraova uL 3 - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 Uredništvo: Ljubljana: Knaflieva ultca 5- Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13 To- leton št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul S Telet št 190 Rokopisi se De vračajo. — Ofilasi po tanfu !>r renči Manifestacija solidarnosti Male antante . Beneš o skupnem nastopu Male antante na razorožitveni konie-in poglobitvi gospodarskih odnošajev med državami Male antante Praga, 20. januarja AA. Zunanja minister dr. Beneš je priredil v čast romunskemu ministru za zunanje zadeve princu CJhiki, ki se mudil v. Pragi, svečano večerjo ua Hradčanih, ki so se je udeležili poleg drugih poslanik Rumunije v .Pragi z osobjem poslaništva, predsednik senata tn poslanske zbornice, predsednik ministrskega sveta., šef generalnega štaba, več generalov, več narodnih poslancev iti višji uradniki zunanjega ministrstva. Po večerji je priredil dr. Beneš v veliki zgodovinski dvorani svečano recepcijo, ki so se je udeležili tudi mnogi in ugledni zastopniki znanstvenih, političnih, umetniških in gospodarskih krogov in novinarji. V svojem pozdravnem govoru je minu-ster dr. Beneš poudarjal, da se bodo zunanji ministri Male antante sestali tik pred j azorožitveno konferenco, da prouče svoje skupne predloge. Zunanji ministri vseh treh držav Male a.ntante bodo izjavili, da hočejo lojalno sodelovati pri rešitvi težavnega razor oži tvenega vprašanja. Podobna dobra volja Ln spoštovanje mednarodnih ■pogodb sta potrebni tudi pri drugih državah. Plemeniti oilj razorožitve bo mogoče doseči le s hladnokrvnostjo in z iskreno vero v možnost rešitve tega vprašanja. Krizo, k.l sedaj divja v Evropi, je vsekakor mogoče prestati, toda pogoj je mir. Vznemirjene duhove je treba pomiriti. Drugi pogoj pa je pospeševanje vzajemne izmenjave blaga pod čim svobodnejšimi razmerami. Naposled jc treba doseči sporazum z Zedinjenimi državami. Ves svet ie v hudih fii.nanč.nih mukah. Zato bo tudi Mala antanta poglobila svoje medsebojne gospodarske odnošaje. Zunanji min. Ghika je v svojem odgovoru govoril o pomenu Male antante kot či-niteijju, ki naj ohrani pozicije mirovnih pogodb. Mala antanta je za mir. Rumunija je m.roLjubna in bo iskreno sodelovala pri razorožitvi. Bukarešta, 20. januarja AA. Ir.sti napovedujejo, da ho zunanji minister princ Ghika porabil februarja meseca v ženevi priliko, da nadaljuje z Lit.vinovim pogajanja z Rusijo. Sedanja rumunsko-ruska pogajanja so prišla na mrtvo točko, ker Rusija noče odnehati. Praga, 20. januarja AA. Ob 11. dopoldne je romunski zunanji minister princ Ghika sprejel v romunskem poslaništvu zastopnike tiska. Ko so ga novinarji vprašali, kako bo s paktom o nenapadanju med Ru-munijo in Rusijo, je princ Ghika odgovoril, da so pogajanja med obema državama samo prekinjena in da bo o tej stvari razpravljaj v Ženev-i z ^itvinovim. LAUSANNSKE KONFERENCE NE BO Zaradi negativnega odgovora Zedinjenih držav na francosko oemar-šo o črtanju vojnih dolgov ne bo prišlo do lausannske konference Zbližanje Madžarske in češkoslovaške Bivši madžarski ministrski predsednik Friedrich pri dr. Benešu Praga, 20. januarja d. Bivši madžarski ministrski predsednik Štefan Friedrich, vodja opozicije v madžarskem parlamentu, je v ponedeljek posetil prosvetnega ministra dr. Dererja in notranjega ministra dr. Slavika, nakar je bil sprejel od zunanjega ministra dr. Beneša. O svojem posetu v Pragi in razgovorin s češkoslovaškimi politiki je dr. Friedrich izjavil med dra-gim: Trudim se že nekaj let, da bi prišlo med Madžarsko in nasledstvenimi državami, zlasti pa med Madžarsko in češkoslovaško do dogovora, ki bi odgovarjal življenjskim interesom prizadetih držav. Zato mi je bilo jako ljubo ker sem imel priliko govoriti o vseh teh vprašanjih s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Razgovor, ki je trajal skoro štiri ure, je dovedcl predvsem do razjasnjenja pojmov ter je potekel zelo odkritosrčno. Moje prepričanje, da moremo pri obojestranski dobri volji in odkritosrčnosti doseči velik napredek v smeri omogočenja spravljive atmosfere in da so pri ministru dr. Benešu podani pogoji za stvarno presojo položaja in možnost zbližanja. se je ojačilo. Kot konkluzijo svojih razgovorov ugotavljam, da je čas teoretičnih razglabljanj minil in da je sedaj dolžnost odgovornih činiteljev, izvajati posleoice iz teoretičnega premiš-Ijanja in preiti k dejanjem. Po mojem mnenju naj bi se obe državi zbližali predvsem v gospodarskih zadevah. Kadar se bo to zgodilo, se bo gotovo tudi v drugih ozirih razvilo med obema državama prijateljsko razmerje. Nima smisla zbujati manj prijateljsko atmosfero napetosti, če obstoja na obeh straneh pripravljenost za njeno odstranitev. Vsako resno delo pa se more izvesti le postopno. Pri tem delu mora storiti vsakdo, kar more v svojem področju in položaju Nisem fantast, temveč realen politik in ne lovim fantomov. To poudarjam predvsem ia izjavljam, da se bodo države Srednje Evrope nekoč vendarle znašle skupaj. K temu jih bodo prisilili železni zakoni gospodarskega življenja. Ce se to ne bo zgodilo danes, se bo zgodilo jutri ali pojutrišnjem. Nova afera Kutjepov Ruski boljše viški agenti so skušali odvesti iz Bukarešte bivšega višjega uradnika carskega režima Bukarešta, 20. jan. AA. Po najnovejših ugotovitvah preiskovalne oblasti o pravkar odkritem vohunstvu so nameravali teroristi prispeti z grškim parnikom jFilo-mena-j v Rumunijo, da bi odvedli visokega nralnika v Bukarešti. Zarotniki so nameravali to osebo prepeljati iz Bukarešte v Konstanco in jo vkrcati na parnik >F!lo-menoc, ki je pripeljal v Rumunijo tudi dva sovjetska kurirja. Iz Rumunije sta takoj odpotovala v Pariz. Na podlagi podatkov rumunske policije sta bila oba med vožnjo aretirana. Rumunska policija je o vsem tem obvestila policijo v Parizu. Iz dokumentov, ki so jih našli pri teroristih je razvidno, da so aretirane osebe bržkone sodelovale tudi pri napadu na generala Kutjepova. Preiskava se nadaljuje. Bukarešta. 20. januarja, g. Policija ie objavila danes ime osebe, ki so jo hoteli odvesti iz Rumunije, kakor svoječasno Kutle-pova iz Pariza. To ie najboljši prijatelj Kutjepova, bivši višji uradnik na carskem dvo- ru v Petrogradu, Agatiiev. Kakor je izjavil na policiji, ga že več let zasledujejo agenti GPU. Najprej se je mudil v Parizu, kjer pa so ga izsledili sovjetski emisarji, zaradi cesar je pobegnil v P.erlin, Tudi tu ni m o .g tfl ostati dalie časa, ker so ga izsledili ager.ti GPU. Slično se mu je dogodilo na Dunaju in v Budimpešti, dokler ni končno prišel v Bukarešto, kjer je dalje časa ostal skrit ored komunističnimi emisarji. Pred nekaj dnevi so mu sporočili, da se želi sestati z njim na parniku v Konstanci neki njegov sorodnik. Vedel ie takoj, da gre za past, ter ie obvestil o tem policijo. Policija ga je pu stila, da je odpotoval v Konstant-o, kjer je na ta način prišla na sled emisarjem. Število aretiraneev se je zvišalo na 30. Grški parnik »Filomena« je še vedno vsidran v pristanišču v Konstanci. Del posadke, ki ni aretiran, mora ostati na razpolago oblastem. Vsa zadeva je povzročila v Rumuniji veliko pozornost. Najdaljša redna letalska zveza London. 20. jan. AA. Stirimotorno letalo imperijalne zrakoplovne družbe je danes kmalu po 12. startalo na letališču Crovdon za polet v C.apetown. Pot je dolga 8000 milj. Letalo vozi s seboj pošto. Prispelo bo v (JapetONvn bržkone v 11 dneh. Otvoritev poštne letalske zveze s Cape-townom pomeni nov in važen mejnik v razvoju imperijalnih zračnih zvez v zadnjih 8. letih. Potniški promet na tej progi se prične šele meseca marca. Z letalom sta odpotovala v Capetown podravnatelj civilnega letalstva Bertram in sir Vvell Vyvayn. Nova proga je najdaljša letalska zveza ra svetu. Da so io organizirali, so morali premagati vzdolž Afrike ogromne težkoče. Pr.praviti so morali za trgovske operacije pot, ki vodi preko puščav, močvirnega ozemlja, visokega gorovja, gozdov m pokrajin, kjer vladajo silne nevihte iri huda vročin". Rusija naroča trgovske ladje Madrid, 20. jan. AA. Po sej., ministrskega sveta so novinarji vprašali mornariškega ministra, kaj je z vestmi, da bo Španija gradila trgovske ladje za Rusijo. Minister je odgovori, da so te vesti brez osnove. Rusija je svojčas obvestila vse večje evropske države, da potrebuje kakih 50 trgovskih lad.ij. Evropske države so se nato se-stale v Kodanju i.n sklenile, da zahtevi Rusije ne bodo ugodile. Jasno pa je. da bi tako naročilo Španiji ne škodilo in da bj bilo za španske ladjedelnice, kjer vlada veHka brezposelnost, velikega pomena Španija dolguje razen tega Rusiji znatne vsote za petrolej. Razpust jezuitskega reda na Španskem Madrid, 20. jan. AA. Odbor pravnikov, ki ga je imenovala španska vlada, je ugo-tovil, da se čl. 26. španske ustave, ki govori o razpustitvi verskih družb, nanaša tudi na jezuitski red. Zato bo po vsej verjetnosti pravosodno ministrstvo v kratkem izdalo odredbo o razpustu omenjenega me-niškega reda. Stavkarski pokret v Španiji Barcelona, 20. jan. AA. Stavka revoluci-jonarnega značaja je izbruhnila v premogovniku Figols, 600 delavcev se je polastilo orožja civtilne garde, napadlo oddelek vojaštva. Vojaki so se morali umakniti v vojašnico, kjer so časkali na ojačanja. Tudi tekstilni delavci v Bergi so stopili v stavko, razdejali skladišča in se polastili živil. Valencija, 20. jan. AA. Po prihodu oddelka javne straže, ki je štel 200 mož, se je povrnil red v mesto. Iz.gredmi.ki so napravili precej materijalne škode. Omejitev uvoza v ČSR Praga, 20. januarja AA. Uradni list prinaša seznam predmetov, ki se ne smejo uvažati na češkoslovaško brez prejšnjega dovoljenja posebnega odbora pri finančnem ministrstvu. Med drugim navaja seznam koloni jalne pridelke, sadje, živino, ribe, razne tkanine, barvast papir, obleko, perilo, mehove, razne kovinske izdelke, motorje, elektrotehnične aparate, glasbene instrumente in kavčuk. Vlada je sklenila ustanoviti v finančnem ministrstvu posebno komisijo z nalogo, da prouči vprašanje, kolikšen in kakšen je uvoz luksuznega blaga na češkoslovaško. London, 20. januarja. AA. Položaj laiu-sannoke konference je še vedno nejasen in najbrže ostane tako, dokler francoska zbornica ne bo Izrazila Lavalu zaupnice. Razgovori med raznimi vladami ^ glede dnevnega reda konference se nadaljujejo. London. 20. januarja, n. Angleška v.ada še vedno stremi za tem, da bi se lausann-ska konferenca, čeprav se je v zadnjih dneh politična konstelacija zapadnih držav poslabšala, vendarle vršila. Britanski zunanji minister Simon je imel spričo tega daljši razgovor z nemškim poslan kom v Londonu, angleški poslanik v Bettinu. Hurnbo!d, pa se je sestal z državn.m kan-cela.rje.rn Bruningom. V dobro informiranih krogih so mnenja, da še ni povsem gotovo če bo lausannska konferenca t« dni sploh otvorjena, ker se Francija obotavlja, da bi kakorkoli izoremeiula svoje stališč« Angleški kompromisni predlog Ber.m, 20. ian. g. Kakor se šele sedaj do-znava. je imel angleški poslanik v Berlinu sir Humbold včeraj daljši razgovor z državni.m kancelarjem dr. Bruningom, katerega je vprašal, kako bi nemška vlada sprejela predlog, da bi se Hoovrov morar torij podaljšal za dve leti. Državni kance-lar je odgovoril, da ta pr odlog ne hi pomenil ničesar drugega kakor novo odgodi-tev končnoveljavne rešitve reparacijskega problema. Nemčija pa mora delati na to, da bo prišlo do končne rešitve po možnosti še pred potekom moratorija, torej pred 1. julijem 1932. PodaLjšamje moratorija za dive leti, kakor ga zamišljajo na angleški strani, ima namen, da hi se ipote.m ponovno proučila nemška plačilna sposobnost. Po tem brezuspešnem koraku angleSke vlade se mora računati z odpovedjo lausannske konference, ker tudi izjava francoske vlade skoraj ne dopušča upanja za končno rešitev. Razen tega francoska vlada še ni odgovorila na povabilo Anglije^ h konferenoi v Lausannu. Glede na to računajo v Berlinu, da bo londonska vlada jutri ali pojutrišnjem umaknila povabilo h konferenci. Na nemški strani izjavljajo, da bi berKnska vlada imela le tedaj interes na konferenci, če hi biki dani pogoji za končnoveijavno rešitev reparacijskega vprašanja. Popoldne so se vršili v Berlinu novi razgovori med zastopniki interesiranih ministrstev o reparacijskem problemu. Z diplomatskim posredovanjem se ne bodo več zavzemali za lausansko konferenco, temveč samo za to. da bi se par dni pred razorožitveno konferenco v ženevi vršila re-paracijska .pogajanja. Francija (je proti temu načrtu, zlasti zaradi tega, ker hoče Nemčija pristati le na izpremenjeno ipo-daljšanje sedanje odgoditve dolgov. Ameriški odgovor London, 20. januarja. AA Reuter poroja iz Washingtona, da je ameriška vlada glede na deniaršo, ki jo je te dni napravil pr«d-sednik francoske vlade Laval. obvestila francosko vlado, da mora Evropa vprašanje dol-ffov sama urediti brez posredovanja ameriških Zedinjenih držav. Pariz, 20. januarja, n. Negativni odgovor vashingtonske vlada je zelo iznenadil pari: ške politične kioge. Ko so v Parizu zvedeli za ameriški odgovor v zadevi reparacij, je nastalo vprašanje, po kateri poti naj krene sedaj francoska reparacijska politika. Stališče uierodajnih krogov popisuje v svojem poiočilu »Excelsior«. ki pravi, da je pustil odgovor washingtonske vlade tako upnikom Nemčije, kakor evropskim dolžnikom na prani Ameriki le malo možnosti in upanja, da se na primeren način reši reparacijska vprašanje. Do neke mere je ameriški odgovor celo absurden, ker spričo njega ne bo mogoče Nemčiji dovoliti niti popolne, niti omejene oprostitve reparacijskih dajatev. In čeprav bi se Nemčiji dovolil ponoven moratorij, bi se to ne moglo izvršiti pravično, ker evropski dolžniki pri ameriški vladi n« bodo mogli doseči odgoditve svojih dolgo?. Spričo tega so se v Franciji postavili na stališče, da počakajo na razvoj dogodkov in da se v vprašanju mednarodnih obveznosti ne odločijo, dokler ameriška vlada, kongres in sploh ves narod ne spoznajo položaja, v katerem se je znašla Evropa spričo takšne ameriške politike. Moratorij za enega dolžnika brez olajšav za ostale ni mogoč. Nevvvork, 20. januarja. AA Liga za Društvo narodov v Zedinjenih državah je poslala Briandu brzojavko, v kateri ga po zdravlja kot prvega državnika povojnega časa. Vaši napori za. ohranitev iri za razvoj Društva narodov, za pariški pakt ia za zbližanje med Francizo in Nemčijo so vam pn borili slavno mesto v zgodovini poleg drugih nesmrtnih in za človeštvo zaslužnih mož. Upamo, da se boste vrnili k javnemu delu. ki je za ves svet tolikšnega pomena. Soglasnost francoskih politikom Pariz, 20. jan. A A. Topel sprejem, s katerim je pozdravil parlament včerajšnjo vladno izjavo o zunanji politiki Francije in o reparacijah, se odraža tudi v časopisju. Listi poudarjajo zlasti dejstvo, da sta obe zbornici soglašali v bistvenih vprašanjih francoske zunanje politike. Najvažnejše v tem pogledu je to, da Francija pod nobenim pogojem in v nobenem primeru ne bo plačala svojih vojnih dolgov, če bo Nemčija odpovedala reparacije. V tem najslavnejšem vprašanju vlada torej v francoskem parlamentu popolno soglasje. Splošno prevladuje vtis. da bo v četrtek imel Laval •aa svoji strani vso svojo dosedanjo večino Odmev Lavalovih izjav v Nemčiji Berlin, 20. januarja, s. Vecernikj se ba-vijo v doSgih članlah z včerajšnjo vladno izjavo francotfcega mimstrelicga predsednika Lava a ter poudarjajo soglasno, da se iz Lavalovih izjav jasno vidi duh. s katerim bo Francija pristopila k repar-acijskim pogajanjem, namreč popolna odklonitev ideje črtanja reparacij. Skora j vsi l sti vidijo v Lavaloviih izjavah gladki »ne« in izjavljajo, da je govor francoskega ministrskega predsednika ustvaril vsaj jasnost. Socialno-demokratski list »Abend« poudarja, da j« danes tek položaj, da na eni strani Nemčiija ne more plačan, is drugi etrani Francija sicer priznava sedanjo plačilno nesposobnost Nemčije, noče pa se odreči nadaljnjih plačil v kasnejši dobi. Za bodočnost obstoji popolna nejasnost, ki bo neugodno vplivala na gospodarski razvoj. Ta negotovost se ne more odstraniti z enostransko izjavo Nemčije, na drugi strani pa tudi ni možnosti, da bi se F rame it ia prisilila k izprememb-i s«vojega stališča. V ostalem menijo listi, da včerajšnje formulacije LavaJa še ne predstavljajo zadnjo besedo. Zlasti levičarski lista pofa**aijo še nekaj nade na elastičnost teh formulacij. Komentarji vseh listov sogla-šaijo v tem. da je bil vtis Lavailovega govora deprhniirajoč Berlin. 20. januarja, AA. »Frankfurter Zeitung« piše: Lavalova ddkflaracija v parlamentu se da takole resumirati: Francija se ne more odreči reparacijam ki ne more pod nobenim pogojem žrtvovati svojih pravic, ne da bi se istočasno znižali njoni lastni dolgovi. Ta formula ima lahko več praktičnih apVkacij. Francoska vlada se je oi>r-oik. na \Vashington z vprašanjem, ka;j misli ameriška vlada o podaljšanju Bobrovega moratorija. Značilno je, da se Franciji, ki se je lani v juliju z vsemi si-bmi upirala Hoavrovem predlogu, --edaj zdi ta način najboljši izmed vseh, ki so ji na izbiro v reparacijskem vprašanju. Francija misli da bo tako lahko odgodila mučno diskusijo o definativni ureditvi problema. . . Berlin, 20. januarja, n. »Vossische Zeitung« obžaluje, da se je Laval v svoji izjavi preveč oziral na bližnjo francosko volilno kampanjo. »German<'a« pravi, da je Lavo)! zavzel v vprašanju reparacij Mkšno stališče, da sporazum pod nobenim pogojem ne bo mogoč. »Deutsche AUgemeine Zeitung« je mnenja, da je spričo Lavjo-vih izjav nemogoče, da bi se letos resi!o vpra-šarnje reparacij in mednarodnih dolgov. »Tag«' ugotavlja, da je Laval ;ka!i visoko v zrak Bliskoma je šel glas po Bledu: »V Zagoricah gori pri Janezu Hudoverniku!« Ljudje so kar drli na kraj požara. Skedenj kjer je bil požar izbruhnil, je bil mahoma v ognju in kmalu nato tudi vse gospodarsko poslopje. Pravočasno so rešili le živino iz hleva. Seno, slamo, kme- Zelo sličen roparski natvad pa je bil izvršen v mlin'!, ki ga ima v svoji upravi Ljudska banka iz Pančeva ▼ Komnovu. Tu so razbojnika ki jih je moralo biti precej, okrog 2. ponoči vdrH od raznih strari v podjetje, kjer se je nahajal samo nočni čuvaj. Ta je hotel napadale«; pregnati, oni pa so ga ubili s sekiro in potem preiskali vse pisarniške prostore. Iz glavne pisarne so blagajno enostavno odnesli, jo nafovo-rilri na zunaj pripraviieni voz ter se v največjem diru odpeljali iz vasi. Neki delavci, ki so šli okrog 4. zjutraj z doma na delo, so videli sumljiv voz. Na to srečanje pa so se s ž veda sj>omnili šele pozneje, ko so zvedeli, kaj se je iste noči dogodilo. Razbojniki so morali imeti svoje zaupnike in pomočnike v mlinu samem. Ti so jim najbrž pustili vrata odprta. Denar pa je blagajnik ravno zvečer pred zločinom odnesel v Pančevo in so razbojniki našli le malo plena. Istočasno, ko se je zvedelo za ziočin, je neki vaščan rriiavil, da sta mu bila ukradena dva konja. Drugi vaščan najbližji sosed mlina, pa je pogrešil svoj voz, ki ga je zvečer pustil na svojem dvorišču. Prvemu vaščanu se je orori večeru po zločinu en konj sam vrnil v hlev, voz drugega kmera so pozneje našli z razbito in seveda prazno blaga ino vred v gozdu, o razbojnikih pa ni ne duha ne sluha. Odplačilo denarne kazni za gozdne prestopke z delom Olajšave o eksekutlvnem izterjevanju denarnih kazni po novem gozdnem zakonu Naši kraji in ljudje Ivan Mohorič — pomočnik ministra za trgovino in industrijo Beograd, 20. januarja M. Za pomočnika ministra za trgovino in Industrijo je postavljen narodni poslanec g. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. G. Mohorič je včeraj prevzel posle v ministrstvu. V vseh gospodarskih krogih je iz-evalo to imenovanje veliko zadovoljstvo, saj je g. Mohorič priznan gospodarski strokovnjak, a baš v sedanji dobi nam je treba na odgovornih mestih ljudi globokega znanja in širokih pogledov. NoS v gorah Dr. Kugy pride v Ljubljano predavat Ljubljana, 20. januarja. Star naš znanec je dr. Julius Kugy. Sicer )e že nekaj let minilo, odkar smo imeli eadnjikrat priliko slišati predavanje tega velikega alpinista-poeta, vendar se je njegovo ime medtem imenovalo neštetokrat v naši javnosti Njegova knjiga »Aus dem Lefcen eines Bergsteigers«, ki je velik sla-vospev našim Julijskim Alpam in ki je tudi v največji meri opozorila nemške alpiniste na čare slovenske zemlje, še vedno prevladuje kot najljubše štivo naših plani-narskih krogov. Z najnovejšim delom »Ar-bett — Musik — Berge — Ein Leben« se je zanimanje za dr. Kugyja le še povečalo. Razveseljiva je vest, da je Turistovski klub Skala pridobil tega odličnega pisatelja za predavanje, k-i se bo vršilo v sredo 27. t m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona« pod naslovom: »Noči v gorah« (Bivak). Dr. Julius Kugv se je rodil 19. julija 1858 v Trstu. Oče, po rodu Korošec, lastnik velikega, dobro uspevajočega trgovskega podjetja, je omogočil svoja rodbini udobno, brezskrbno življenje. Sin Julij je že v otroških letih z največjo nežnostjo občudoval prelestno naravo. I z ljubezni do nje je v STednji šoli posvetil velik del svojega študija botaniki. Na svojih pohodih po Krasu, ko je iskal novo cvetje za svojo zbirko, so mu uhajala pogledi na ponosni Nanos. Julijske Alpe z očakom Triglavom je prvič zagledal v mramorni belini s koroške strani in od takrat so ga z magično silo priklenile nase. Svojo nežno čutečo dušo je oplemenitil z romantiko velikega nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha, ki je posvetil eno svojih največjih del nasi domači gorski pravljici, Zlatorogu ki čuva zaklade v Bogatinu. V družbi z B^umba-chom, prijateljem Kugyjeve rodbine, je Julij prisluškoval visoki pesmd večno lepe narave. . , Utise, ki jih je nabral v svojem, na doživetjih tako bogatem udejstvovanju, nam bo podal v sredo v predavanju, v katerem bo še prav posebno opisal pravljične noči, prebite v planinah. Bivakiranje, ki je pri nas dosedaj še zelo malo udomačeno, nudi alpinistu posebne užitke, zato bodo naši planinci gotovo posvetili poetičnemu predavanju dr. Julija Kugyja največjo pozornost. Uspešno delovanje trboveljskega »Zvona« Trbovlje, 20. januarja. Najstarejše trboveljsko' kulturno društvo, pevsko društvo »Zvon« ie imelo v Sokolskem domu ob lepi udeležbi članstva že svoj 36. redni občni zbor. Člani so iz vseh slojev, ni pa menda pri nas nobenega društva, v katerem bi vladale med članstvom tako tovariške in tako iskrene prijateljske vezi. Pri tem ima velike zasluge od vseh članov visoko čislani dolgoletni pevovodja učitelj g. Oskar Moli, ki je društvu mnogo pripomogel tudi do odličnega mesta med slovenskimi pevskimi zbori. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivo Pleskovič, ki se je oddolžil spominu lana umrlih članov ter prebral pozdravno pismo nekdanjega društvenega predsednika inž. Vrbiča. Po poročilih funkcijonarjev je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje zopet g. Pleskovič. Na občnem zboru je bil v glavnih obrisih izdelan tudi program za delo v prihodnjem letu, ko bo praznoval 251etnico svojega delovanja pevovodja gospod Moli. Ker deluje društvo v najlepši slogi, so mu veliki uspehi gotovi tudi v bodočnosti. krizam. Poročilo o Mariborski koči je podal g. Pagon, o Ribniški koči g. Majer, o koči na Klopnem vrhu Sorsak, o obisku koče Sv. Pankracija pa Novak. Tajniško poročilo g. Gajška navaja, da je štela podružnica ob koncu poslovnega leta 1011 članov. Lani je na novo pristopilo 245 članov. Podružnično tajništvo je imelo vse leto polno dela, ki so ga funkcionarji komaj zmagovali. Blagajniško poročilo je podal dr. Šnuderl, nakar je predlagal član nadzorstvenega odbora inž. Šlaj-mer zaupnico vsemu odboru, kar so navzoči zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Burno pozdravljen je nagovoril zboro-valce predsednik SPD dr. Pretnar, ki je pohvalil uspešno delo mariborske podružnice ter želel vodstvu še večjih uspehov. Sledili so referati posameznih odsekov. Za zimsko športni odsek, bi šteje 205 članov, je referiral g. Gajšek, za propagandni odsek g. Zorzut, za markacijski odsek pa g. Skofič. Poročilo o Aljaževem klubu je podal njegov agilni predsednik prof. Jehart. V preteklem letu je bral Aljažev klub 55 planinskih maš. Zborovalce so z nagovori pozdravili še gimnazijski ravnatelj dr. To-minšek, prof. Šile. Roglič. dr. Gržina in Gor j up, nakar je predsednik dr. Senjor zaključil lepo zborovanje. Na ljubljanskem trgu Ljubljana, 20. januarja. Ljubljanski trg je tudi pozimi dobro^ založen in so se cene res že znatno znižale. Na trgu kakor v mesnicah po mestu stane kilogram prvovrstne govedine 12, drugovrstne 10 Din, tertjevrstne po 6 do 8 Din. Teletina se prodaja od 10 do 12 Din, svinjina 10 do 16, koštrunovina stane 6 do 10 Din, jaginjetina 16 do 18 Din; meso kozli-čev, ki so pa sedaj prav redki, je po 20 Din. Veliko je tudi revnih slojev v Ljubljani, ki uživajo konjsko meso po 4 Din kg. Piščance dobiš na trgu po 15 do 28 Din, cena gosem se suče med 40 in 50 Din, domačim zajcem od 6 do 8 Din, večjim pa tudi do 15 Din. Cena divjemu zajcu je od 30 do 35 Din, kg srnjega mesa pa je po 10 do 20 Din. Rib je na trgu razmeroma vsak dan dovolj, vendar je izbira največja ob petkih, ko pripeljejo v mesto tudi sladkovodne ribe. Kg karpa stane 20 do 35 Din, lin je so po 24 do 30 Din, ščuke po 35 do 40, postrvi 60, klini 15 do 20, sulci 40. mrene 10 do 15 in pečenke 10 do 12 Din. Liter mleka stane v Ljubljani 2.50 do 3 Din. Zelo nizke so še cene sadju, zlasti jabolkom, ki jih dobiš kg od 2 Din dalje do 5. Cene oranžam so od 0.75 do 2 Din komad. Kilogram endivije stane 10 do 12 Din, motovilca 12, radiča 8 do 12, poznega zelja 2 Din, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 2.50 do 3 Din, kg krompirja pa stane 1.25 do 150 Din. SPD v Mariboru šteje 1011 članov Maribor, 20. januarja. Sinoči je imela podružnica SPD svoj 15. redni letna občni zbor pri Orlu. Planinci in prijatelji narave so napolnili veliko lovsko dvorano. Navzoči so bil predstavniki vsega mariborskega javnega življenja, med njimi sreski načelnik za desni breg Milan Mlakar, zastopnik JZSS prof. Stile, zastopnik mestne občine in gostilničarske zadruge AndTej Oset, za ISSK Maribor Golubovič in Roglič, za MSK Pirnat, za SK Maraton Aljančič, za zadrugo Pohorski dom pa Gor-jup. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik SPD dr. Pretnar iz Ljubljane, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, urednik »Planinskega Vestnika« dr. Gržina in inž. Šla j mer kot predsednik zadruge »Ribniška koča«. Predsednik tujsko-prometne zveze dr. Rataj je zborovanje pismeno pozdravil. Predsednik dr. Senjor je podal široko poročilo o zelo uspešnem delu podružnice. Za nas domačine kakor za tujce postaja Pohorje vedno bolj privlačno. Obisk pohorskih koč se je lani razvijal kljub vsem Danes ob 4„ %8 in 9V* zvečer! Velesenzacija! Govoreči velefilm! s Um da uporabljat« NIVEA-CHEPIE pred slabim m mrzlim vremenom, da na poka 16) ter Novo mesto 668 (482) civilnih tožb, 23 (20) bagatelnih in izvršb 1333 (1171). Ptai zobrnih in sreskih sodiščih je bilo lani skupaj 235.073 poslovnih številk. Ce računamo, da bi vsak sodni akt tehtal najmanj četrt kilograma, dobimo, da bi vsi civilno sodni spisi dosegli težo kakih 58.768 kg. Ogromna masa papirja, za katerega transport bi bilo pač treba najmanj 6 tovornih vagonov. Koliko je vanjo zakopar-nega truda in tudi denarja! Koliko so n. pr. stTanke izdale samo za koleke in takse dn koliko so ljudje zapravdali! Znana je n. pr. pravda pri ljubljanskem okrajnem sodišču, v kateri je šlo za kravo, prodano na sejmu za 3380 Din. Stroški pravdanja pa so zrasli na 13.000 Din. Pravdo je izgubil prodajalec in krava je bila na dražbi prodana za celih 1110 Din. Za časa pravde jo je krmil drugi kmet skozi 264 dni, treba bo torej plačati še stroške za krmljenje! Toliko danes o civilnopravdnih zadevah v dravska banovini. Prihodnjič nekaj statistike o naraščajoči kriminaliteti v naših krajih. Smrt na cesti Ljubljana, 20. jamuada. Po Kongresnem tr gu je d avti privozSl starejši kolesar. Nenadoma j« padel iai obležal Stražnik Zoreč je pozval na pomoč rešervatao postajo. Reševalci so spoznali v ponesrečencu 43 letnega ga. Franceta Siambergenja, zidarja v kemični tovarni, stajmjočega t Rož»i doViini. Imel je samo majhmo ranico na gland. Komaj so ga naloKAi na voz An odpeljali, so reševalci ugotovili, da je šlamberger mrtev. Zape-tfaM ®o ga pred Mestni dom, kamor so po-nvaM zdravmdka dr. Misa, ki je ugotovil, da je smrt nastopila (zaradi srčne kapa. Reševalna postaja de pozneje obvestila iv nenadni smrti felambergerjevo soprogo in osrtalo družini«©. Pokojnika so prepeltfaM v mrtvašnico pni Sv. Krištofu. Slamberger je bil zadnje čase hudo potrt, ker se je ba2 redukcije. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem da jo izpijemo kozarec, p redno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rogled x skupščinsko dvorano med čttanjem prestolnega govora Nj. Vel. kralj čita prestolni govor. Na levi Sani vlada. Crno-bela redutal 6. febr WSmktiDiiite samo nacionalno blago A (UNION a če vesti * Sotrudnikom »Jutrovega« feljtona. Urednik našega feljtona, pisatelj Vladimir Levstik, je odpotoval za daljšo dobo t inozemstvo. Nadomešča ga B. Borko, ki sprejema sotrudnike samo med 11. in 12. ur» v 2. nadstropju (direkcija »Jutra«) Pismene pošiljatve naj se do nadaljnjega ne naslavljajo na g. Levstika * Odlikovanje priljubljenega narodnega svečenika. Bivši, v slovenskih krogih brez razlike prepričanja priljubljeni župnik na Cetinju g. Ivo Kotnik, sedanj vodja nadškofijske p.sarne v Baru, je Imenovan za konzultorja konzistorijalnega svetovalca Vztrajnemu nacijonalnemu delavcu ob naši južni meja Siovenci iz Črne gore iskreno čestitajo. * Premestitev v železniški službi. Premeščeni so; uradnik Vil. poioža;ne skupine inž. KoudeLka Rudolf iz Ljubljane za šefa kurilnice v Kralievcu; uradaiika "Vili položajne skaoine: likič Ignacij iz Suboti-ce v strojno odelenje direkcije v Ljubljani Grafena.uer Ciril iz Rakeka v Ljublja-ro gL kol.; Skorjanec Friderik iz Celja v Ptuj; Rebolj Anton z Dovja—Mojstrane na Jesenice; v IX položajni skupini: Glavač Janez z Vidma v čakovec; Opetnik Anton iz Ruš v Ljutomer; Rostohar Ru-pert z Jesenic v Maribor gl kol. Benet Janez iz Sote-ke za šefa podaje Dovje— Mojstrana; Bo!ter Janko iz Dravotg-ada— Meže v Podnart—Kropo; v X položajni skupini: Strauss-Podsedenšek Ana i z Maribora v Ljubljano gl kol. in Hartman Maksimilijan tz Ljutomera v Ruše; uradniški pripravnik Sušanj Oktavijao z Vidma v Celje; zvaničnik L kategorije Kotnik Vii ko iz Bistrice—Boh. jezero v komerci-ja'no slanico Dovže za šefa postaje; zvari i čn i k II. kategorije Klobučar Jožef ii Za-Ceba k progovn? sekciji Novo mesto. Na splošno želio je uvrstila Ilustrovana revija j ŽIVLJENJE IN SVET« med svoje stalne rubrike tudi ki ga priobčuje že pravkar izišla številka. Posamezna številka Din 2 po vseh trafikah. * SlužDeni ust dravske banovine objavlja v 5. številki: Ustavo srbske pravoslavne cerkve; zakon o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov; pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih s-pecidalitet; pojasnilo glede potrdiil o plačanem davku; odločbo o pregledu sadnih rastlin ob uvozu; popravek k razglasu o pribitku k avtobusnim vozovnicam; razglas o trajanju paše in žirenja v gozdih t/ t objavo o pobiranju občinskih trošarin v t-etu 1932. * Enoletni tečaj za negovalke in vzgojiteljice otrok v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani se prične zaradi predelave prostorov šele dne 1. marca namesto 1. februarja, kakor je bilo objavljeno Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 10. februarja 1932. * Novi grobovi. Na Poljanski cestt 45. r Ljubljani je v čestifti starosti 81 let umr-2a gospa Jera štrukljeva, rojena Zor. Zapušča tri sinove ter več vnukov in pra- vi ti ko v. Pogreb blage žene se bo vršil danes ob 16. izpred hiše žalosti k Sv. Knižu. __V* torek je bilo po pomoti navedeno, da io v Cerkljah umrla ga. Helena Rožmanče-va. Pravilno se ima glasiti: V Cerknici pri Rakeku je umrla 13. t m. ga. Helena Ro-žančeva, soproga posest. Janeza Rožanca. Ljubljenka filmske publike dražestna Janet Gaynor in njen partner Charles Farrell GOVORITA NEMŠKI v pretresljivem in prekrasnem filmu opojnosti Ne zamudite prilike in oglejte si Vaša ljubljenca v prvem nemškem govorečem filmu! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Zvočni klsio Idea? Bila je dobra žena in znana pod Imenom Dovjakova mati daleč na okrog. — V mariborski bolnici sta uuiria 62 letna delavec Jakob T u r i n in kovaški mojster Ivan Filipič, star 23 let. — V starosti 66 let je umrla na Pobrežju prevžiitkarica Mari jaK ukovičeva. — Pokojn im blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožaije! ♦ Prekmurje ali Slovenska Krajina? Ugleden prekmurskii rojak nam piše: Službeno se naziva kos naše slovenske zemlje na levem bregu Mure, ki je bi.ia osvo bojena kot zadnji ostanek slovenske Pano nije: Prekmurje. Ta naziv ni nov ampak ga najdemo v vseh knjigah Ln spisih, kjer se govori o »Ogrskih Slovencih«. Mirne duše lahko pustono tudi v naprej ta nazriiv, ker je pravilen. Ali ni to čisto dober geo-grafičen naziv za pokrajino slrično kakor: Medmurje, Primorje, Zasavje? Zakaj bi tedaj iskali nov naziv in kovali Imena, ki niso pristna in ne praktična v govorici Rečemo n. pr. Prekmurec, prekmurski (a, o) Naj Li rečemo Slovensko Kraj.inoc — Kranjec — Krajinčan? Najboljše In najbolj prav bo, da ostanemo pri svojem prvotnem imenu kot dobri Prekmurci, Slovenci in Jugosloveni. PRIDE! BOMBE SMEHA! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, ii temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brz.na vetra, 6 oblačnost 1—10 7. vrsta padavin, 8. palavlne v man. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 20. januarja Ljubljana 7, 78.7. —1.4, 80. SW4, 10. —, — Maribor 7, 782.0, —2.0. 80. tiho. 10, —, — Zagreb 7. 783 0. —1.0, 90, E2. 10, —, — Beograd 7, 782.7, —2.0, 90. tiho, 10, —, — Sarajevo 7, 781.5, —3.0, 70. ENE6. 10, —, _; Skoplje 7, 781.4, —2.0, 90, tiho. 10, —, _; Rab 7, 777.9. 4.0, 60, Mbo, 0, —, —; Split 7, 775.9, 5.0. 60. NE6, 0, —, —: Kum-bor 7. 774.6, 9.0. 90. tiho. 0. —, — Temperatura: Ljubljana —0.2, —1.9; Maribor 1.8. —3.0; Zagreb 2.0. —2.0; Beograd —0.3. —3.0; Sarajevo 1.0, —3.0; Skopi je 3.0, —3.0; Rab 3.5; Split 12.0, 4.2; Kumbor —, 7-S. FELIX BRESSART Pisarniški ravnatelj ♦ Raziskavanje podzemske jame pri Stranski vasi, ki ima zelo lepe kapnike, je razodelo. da je jama že pred več kakor 100 leti služila za skrivališče ali pa za grobnico. Raziskovalci so zadnje dni tipšli v stranskih jamskih hodnikih še dobro ohranjen zid. za njim pa človeške kosti rn mnogo pepela. Zadeva je vsekakor zanimiva, je pa velika pogTeška, da zanmivo jamo raziskujejo nepoučeni ljudje. ♦ Zagrebčani so lani konsumirali 155.000 Hektolitrov alkoholnih pijač. Trošarina je v Zagrebu kakor tudi v mnogih drugih mestih najvažnejši mestni redni dohodek. Letošnji proračun zagrebške občine pričakuje od trošarine okroglo 20 milijonov dinarjev dohodka. Ni ravno hvalevredno, a resnično je, da se v Zagrebu mnogo pije in da se popije mnogo več al.koholn.ih kakor brezalkoholnih pijač V preteklem letu je Zagreb konsumiral okroglo 155.000 hektolitrov opojnih pijač, brezalkoholnih pa samo 10.500 hektolitrov. Potrošnja vina raste v Zagrebu od leta do leta, kon-sum piva pa se konstantno manjša. ♦ Pušači v novomeškem srezu so lani pridno pušili. Glavna zaloga tobaka v No vem mestu Je prodala 15,911.712 komadov raznovrstnih cigaret, od kaf#. ih je bilo »Save« prodanih 9,606.000 komadom. »Zete« pa 5,590.000 Tobaka je bilo prodanega 7067 kg, največ dunavskega (4600 kg) in savskega 1360 kg) Cigar je bilo prodanih 545.900 med njimi prevladujejo mešane inozemske (154.000) ln kratke domače (211.000). Ves ta tobak je vrgel čedno vsoto 4.011.517 Din. Pri nerednem iztrebljanju telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo 1905 Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. ♦ Bogat ribolov. Letpo vreme ob morju je povoljino vip-livalo na ribolov. Na splitsko ribarnico je bilo v torek dopremijemih nad dvajset k v in tal ov rib raznih vrst. V prvi polovici L m. je bilo v Splitu prodanih 170 kvintalov, eksportaralo pa se je 60 kvintalov rib. ♦ Splitska občina znižuje najemnine. Splitska občina, ki je po vojni, ko je nastalo, pomanjkanje stanovanj, zgradila 123 stanovanj, je počenši z novim letom, znižala najemščino za 15 odstotkov. ♦ V Dalmaciji cveto mandlji. V Dalmaciji Imajo že par tednov solnčno in toplo vreme, ki vpliva tudi na vegetacijo ob juž-nodalm atlaški rfvijeri. V raznih krajih so se razcveteli mandlji. Stari ljudje vidijo v tem znak, da bo proti koncu koledarske zime zavladal še občuten mraz. ♦ Neznan utopljenec v Savinji. Te dni so opazili v Savinji kraij vasi Jagoče blizu Laškega neznanega utopljenca. Vaščanj so truplo potegnili na suho, nakar so javili zadevo oblastvu Utopljenec je star okrog 40 do 50 let, že precej osivelih las ter je nosili tudi kratke brke. Oblečen je bil v modre caigaste hlače, rjav sviter, tak zimski suknjič in je imel na sebi belo srajco. Kakor je ugotovili zdravnik, je moral ležati v vodi okrog 8 dni. Prebivalstvo meni, da je neznanec najbrže postal žrtev povodnji, ki je bila tamkaj 8. in 9. t. m. Neznanca so pokopali na tamošnjem pokopališču. ♦ Zmrznjen na plošči ledu. Novosadski ribiči so v torek zjutraj uzrli na veliki plošči ledu plavati po Dunavu moško truplo. Skušali so se približati plošči, vendar se jim to ni posrečilo šele pri Pretrovara-dtau, kjer je Dunav znatno širši, so ribiči ledeno ploščo potegnili k obali. Neznanec je bil mrtev Najbrže je nesrečnik padel v vodo ta se skušal rešiti na ledeni plošči, na kateri je ponoči zmrznil. ♦ Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče v Gornjem Gradu je Leopoldu Rosen, samskemu delavcu v Lučah, prepovedalo obisk krčem za dobo enega leta, to je do 1. januarja 1933. ♦ Pobegnil z 1,300.000 Din. Iz Beograda je te dni na zagoneten način izginili blagajnik čedomir Milovanovič. Tretji dan je njegova odsotnost postala sumljiva Iskali so ga v stanovanju in drugod, a brez uspeha. Pri skontracAji blagajne se Je pokazal primanjkljaj v znesku 1,300.000 Din Bilo je Jasno, da J« Milovanovič pobegnil s de narjem. Zaenkrat «1 sledu o niem Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jns. Relch. Iz Ljubljane u— Se ena počastitev spomina dr. Josefa Scheinerja. V torek zvečer se je vršila se ja tukajšnje Jugoslov. češkoslovaške li ge. Pred prehodom na dnevni red je posle-vodeči podpredsednik dr. Egon Star6, ki je namesto odsotnega predsednika nar posl. R. Pustoslemška vodil sejo. posveti, nekoliko toplih, presrčnih besed spominu velikega sokolskega vodje pokojnega dr Josefa Scheinerja. Proslavljal ga je ne samo kot največjega Tyrševega učenca, marveč tudi kot odločnega Slovana, ki je bril eden najbolj gorečih prvoboriteljev za slovansko vzajemnost in zlasti pred vojno pravj oče slovanskega dijaštva v Pragi. L 1901. je dr Scheiner ustanovil Slovanski klub, katerpmu je stal na čelu vse do svetovne "ojne. Ta klub je bil velikega pomena za slovansko dijaštvo v Pragi, posebno blagodejno pa so občutili njegov vpliv in njegovo pomoč jugoslovenski visokošolci Klub je da al vzpodbudo za slovanske prireditve v Pragi in v provinci, katerih so se vedno udeleževali tudi naši dijaki Scheiner se je udeležil slovanskih kongresov v Pertrogradu in Sofiji, med balkansko vojno -pa je vodil podporno akcijo za srbsko vojaštvo. Navzoči odborniki so spo-mr.n tega velikega .idealista počastili s tem, da so vstali in se s trikratnim »slava t poklonili manom nesmrtnega pokojnika. u_ Svetosavska proslava 27. Januarja. Letošnja proslava bo gotovo presegala vse dosedanja »vetosavske proslave v slovenski prestolnici in soddmo, da se bo dvignila tudi na višino ene najlepših proslav v državi. Dopoldne bo šolska proslava, zvečer pa svetosavska Beseda. Koncertni program je naslednjii: I. Svetosavska himna, poje mešani zbor »'ljubljanskega zvona«, uniso-no s klavirjem. II. Z. Prelovec: Tako mi Je dragi, poje ženski zbor »Ljubij zvona« za klavirjem F. Ferjančič. Tone, solnce tone. poje mešani zbor >Ljub!j. zvona« pod vodstvom g. Zorka Prelovca III A. Lajovic Tkalec, S Biničbi: Grirvno in Da su meni oči tvoje, poje ga Pavla Lovšetova. IV P Konjovič. Balada in J. Gotovac: Pijem, noje g Jože Gostič V S Schott: Dežela PRIDE! BOMBE SMEIIA! FELIX BRESSART Pisarniški ravnatelj lotusa O. Novftček: Penpetum mobile, igra na violini g. Vtoko šušterščč. VI P. Caj-kovsk-ij: Priznanje; srbske narodne: Tišina nema, Devojčioa ruže brala, Kad se ugasne in Kolo, poje ga. Pavla Lovšetova. VIL R Strauss: Cecilija, Tajni poziv, poje g. Jože Gostič. VIII. J. Pavčič: Adijo, pa zdrava ostani, E. Adamič: Pojdem na Hrvatsko, poje mešani zbor ^Ljubljanskega zvona«. Vse točke spremlja s klavirjem g. Marijan Lipovšek. — že sam spored bo v sredo 27. t. m. privabil na Tabor mnogo-brojno občinstvo vseh stanov. Vabila se že razpošiljajo. V primeru, da kdo po pomoti ne prejme vabila, ga lahko reklamira v j-Zvezni knjigami«, nasproti glavne pošte (v šelenburgovi ulici), kjer se dobe tudi vse vrste vstopnic od 22. t. m. dalje Da ne bo velikega navala na hlagajno na dan proslave, naj si blagovolil občinstvo vstopnice pravočasno nabaviti. Dopoldanska šolska proslava je prosta vstopnine. u— Komorni koncert skladb IS. stoletja. Jutri ob 20. priredd Ljubljanski komorni trio (gg. Jeraj Karo!, Miiller Gustav, Svetel Heribert) z g. Korošcem Slavkom in g. šušteršičeim Vinkom, članom orkestra Narodnega gledališča, v okrviiru »Sloginiih« komornih koncertov, večer stare komorne glasbe. Na sporedu so tri komorna tria če-škdli skladateljev predklas-ikov: Jožetf My-slivfčok (1737—1781) trio za flauto, gosli in čelo s kiaviirjem, Anton Jiranek (1712— 1761), trio za dvoj-e gosli in čelo. s klavirjem ta Janez Stamiitz (1717—1757) trio za dvoje gosli in čelo s klavirjem. V vseh •treh skladbah • zastopa klavir stari čembalo. Sled-i Mozartov klavirskfl kvartet v g molu, kot reprezen.tant dob*\ ki je sledila epolul -prvih treh skladateljeve Ljubitelji -intimne glasbe naj večera dr zamude. Koncert bo pri običarmih ndakiJa cenah v veliki dvorani -biroa Ljubljanski dvor. u_ Nova zdravnika. Dr. Ivan Peršič ta dr. Vladimir Orel, oba zdravnika v Ljubljani, sta bila 18. t. m. vpisana v imenik Edravn.ške zbomčce. pride! Ramoit Novarro kot SEVH.JSK1 Pride! Pride! u_ Zveza ruskih akademikov priredi v soboto 23. t. m. v Kazini svoj tradicionalni Tatjanin večer, ki je s svojim dobičkom namenjen dobrodelnim ustanovam zveze. Prireditev bo pod pokroviteljstvom ge. Fran je Tavčarjeve ln častnega komiteja, ki se bo letos potaošteviino zbral, da bi s svojim sodelovanjem omogočil nadaljevanje študij najbolj revnim dijakom Zveze, saj so ti zaradi splošne krize še v bolj hudem položaju kakor prejšnja lota. Odbor upa, da se bo občinstvo odzvalo vabilu in prošnji t obilnim posetom. Po koncertu, bi bo predvajal dela najboljših ruskih skladateljev, bo ples. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala u— Pri javni produkciji gojencev dri. konservatorlja se bosta prvič Javno izvajala II. ln III stavek godalnega kvarteta, ki ga je napisal slovenski skladatelj Stanko Premrl Poleg tega se bode Izvajala tudi Mozartova simfonija v d-durn za celotni orkester, pri katerem sodeluje 32 konservatoristov in 5 članov opernega or keatra I. in II. stavek dirigira Lipovšek Marijan, IIJ ta IV stavek pa Miiller Gu Razpis. Sokolsko druStvo Konjice razpisuje nagrado 2000 Din. To prejme, kdor navede dejstva, na podlagi katerih se ugoto-ve atentatorji na društvenega starešino dr. Mejaka Ervirta. 1369 stav, ba gojenca dirigentske šole prof škerjanca na drž konservatoriju Vstopni ce po 4 Din, se bodo dobivale v predproda ji v Matični knjigarni. Istotam se dobi tu di program, u— Na svetosavskl proslavi univerze 27 t. m bo pel akademski pevski zboi Jenkovo >Molitev«, sledilo bo slavnostno predavanje rektorja dr Alfreda šerka »človek kot psihofizižno bitje«, nakar bodo proglašene nagrajene tem+> in imena tekmovalcev, ki jim bo podeljena sveto savska nagrada N. VjeL kralja Slavnos--bo zaključil pevski zbor z državno himno u— O planinskem plesu. Prejeli emo: Vsako loto priredi SPD svoj pies. Letošnjo prireditev 6e je nameravala zaradi krize opustiti. Po te-meljitctn preudarku pa ae je SPD odločilo, da vseeno priredi planinski večer. O kulturnem delu ki ga vrši SPD. na tem mestu ne bomo razpravljali Tako velika organizacija kakor je SPD potrebuje zaelembe v občinstvu. Dohodki so 6e pa v zadnjih letih občutno skrčili. Če noče, da pride v še večje atiske. si mora SPD pač tekati sredstva tam. fcjeT jih je prejšnja leta dobilo V»ako leto :zda za vzdrževanje in popravo Uoč velike vsote Letos pa bo še moralo seči po Lzredrih izdatkih. ker bo treba nekatere postovanke temeljito popraviti, če noče. da nekatera posopja uniči zob časa. Iz teh razlogov se ie prireditveni odbor navzlic vsem pomislekom odločil da obnovi svojo tradicionalno prireditev Planinski ples je me-j narodom zelo priljubljen in je vedno dobro obiskan. Presežek, ki ga bo dobilo SPD od svoje prireditve, se bo porabil za popravo planinskih postojank in za reševalni fond Letos se bo vršil pianimki ples 1. februarja ob 20. v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Prire-dltoHi po prepričani, da bodo prišli na to planinsko prireditev vsi tisti, ki so jim planine pri srcu in ki znajo ceniti del.j Slovenskega planinskega društva. , u— Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi vse svoje ljubljanske člane, da se udeleže danes zvečer ob pol 9. zanimivega predavanja ljubljanskega župana g. dr Din-ka Puca o temi »Občina in gospodarska kriza«. Predavanje bo v restavraciji Zvezda. u— Fakslmile rokopisa »Gorskega Venca« od Vladike Pada Petra Petroviča _ Njegoša, ki ga je litografsko natisnila po naročilu Nj. Vel. kralja univerzitetna tiskarna J. Bl3«nika nasl. v vjubljani, vezala pa knjigoveznica J. Boiiač, je razstavljen v izložbenem oknu knjigarne L. Schwenfcner. u— Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva bo imela v petek 22. t. m. svoje četrto redno predavanje. Predaval bo g. dr. E. Paj"nič o značaju naše obmor-skeS flore. Predavanje bo v predavalnici minerai'oškegla instituta na univerzi ob 18. uri. Ca-ni in prijatelji društva ter sploh vsi. ki se zanimate za našo domačo floro, najvljudneje vabljeni. Vstop prost. u_ Občina in gospodarska kriza Je predmet jarvnega predavanja, ki bo v restavracijskih prostorih ;Zvezde« ob pol 9. zvečer. O tem perečem problemu izpregovo-jv na družabnem večeru društva »Merkur« župan ljubljanski g. dr. Din.ko Puc. Predavanje zahteva posebno pozornost tako po osebnosti odličnega predavatelja kakor po aktualnosti predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 V«,lenapeta drama iz luškega življenja Ne\v Torka Žigosani George Bancroft — Clga Baklanova Premiera! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. u_ Pevski zbor Glasbene Matice se naj- iskreneje zahvaljuje vsem številnim društvom. kulturnim organizacijam, prijateljem in pevskim tovarišem v domovini in inozemstvu za poslane čestitke ter dokaze izrodne in Ijubeznjive pozornosti, ki jih je bil deležen ob 40 letnici svojega obstoja u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob pol 20 vaja moškega zbora, u_ Obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje čiane, da se udeleže predavanja, ki ga priredi da.nes zvečer ob pol 9. v restavraciji Zvezda« Trgovsko društvo »Merkur«. Predaval bo lijubljanski župan g. dr. D in ko Puc o zanimivem predmetu »Občina in gospodarska kriza<. Vstop je brezplačen. u— Društvo »Soča« opozarja, da to soboto odpade predavanje zaradi druge prireditve. Drugo soboto 30. t m. pa počasti »Soča 50-letnico smrti velikega istrskega preporoditelja škofa Jurija Dobrile. u— Esperantski tečaj se bo otvoril jutri ob 19.30 v šentjakobski šoli. Trajal bo 3 mesece in se bo vršil dvakrat na teden. Učnina mesečno 20 Din, za dijake 10 Din. u— Drevi ne bo predavanja v tečaju »Z&nskcga Pok:eta*, ker je predavatelj obolel. Pač pa bo ob 17. seja. katere naj se udeleže vse odbomice, ker so važne zadeve na dnevnem redu. u— Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje v francoskem jeziku, ki bo v torek 26. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. G. profesor R. Wamior bo govoril o Chateauibriandu. Vabljeni. u— Občni zbor pevskega društva »Kra-Icovo—Trnovo« bo v soboto 23. t m. ob 20. v salonu gostilne Ivana Oblaka (pri Sokliču) v Trnovem. u_ Sadjarska podružnica na Viču priredi drevi v risalnicl v šoli svoje običajno sadjarsko predavanje. Vsi člani ta društveni prijatelji najvljudneje vabljeni. u— Zalotil Jih Je.. Lovski čuvaj Josip Pe-terca je včeraj dopoldne zalotil v Mestnem logu tri, s flobertovko oborožene mladeniče Dečki, ki so doma z Gline, so stre ljali v Mestnem logu ptice, prežali pa tudi na drugo divjad Pred Peterco so pobegni li. vendar se mu je posrečilo enega izme^ njih prijeti in je ta priznal, da so večkrat zahajali v Mestni log. kjer so streljal! b oreganlali divjačino Sta.rši fantov bodo 'meli art-nos« pri oblastvu u— Ranjen v pretepu. Delavec Ivam Ro blda ta zidarski pollr Pavel Tepta a »ta se sporekla v vinotoču v Aškerčevi ulici Ro bida te je hotel umakniti Iz lokala, a Je Tepoaa Mted za njim sa ulico ta mu zadal na glavi s topim predmetom veliko rano. Robido so moraLi prepeljati v bolnico, do-6tm je napadalca aretiral stražnik Zadeva pride pred sodišče. u_ Jadranova plesna vaja bo drevi ob 20. v Trgovskem domu Prosimo Vas. da pridete točno Igra Odeon-jazz. u— Sokol II. priredi ua pustni torek 9. februaraj svojo običajno pust-no prireditev V Kazini pod naslovom »Pustni ples> Prireditev je zelo potrebna prvič, ker je odbor sklenil podpreti »Pomožno akcijo« s tem da ji je določil del čistega dobička, drugič pa je tudi. društvo samo potrebno sredstev za vršitev svoje naloge Zaradi razmer, ki vladajo, pa smo odpovedali nameravano prireditev 9. t. m »Valčkov večer«. Zato pa bodi dolžnost vsakega posameznika, da poseti »Pustni ples« in s tem podpre dobrodelno akcijo v pomoč strada-jočim. u— Jutri plesna vaja trgovskih nam? ščencev v Unionu. a— Zveza kulturnih društev v Mariboru obvešča že prijavljene udeiežence tečaja o lutkovnem g.edaiišču in predavatelje, da se tečaj iz tehniških razlogov ne more vršiti 23. ia 24. t m. Tečaj o lutkovnem gledališču je preložen na poznejši čas. a— Smuški odsek Sokola Maribor matica sporoča vsem bratskim društvom, da se bo vršila župna smuška tekma za vse oddelke 31 t. m. pri Ribniški koči. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori! Prijave sprejema župa v Mariboru. Natančnejši program bomo objavili rajnik. a— Ljudska univerza. V nedeljo 24. t-m. ob pol 10. dopoldne bo v veliki kazin-ski dvorani svečana koncertna matineja v proslavo 10-letnice obstoja Ljudske univerze. Prelat g. dr. Kovačič bo govoril o pomenu njenega desetletnega dela. Pri koncertu sodelujejo naši odlični koncertni pevci: ga. Skvarčeva, gdč Vedralova, g. Neralič in g. živko. Vodstvo koncerta je v rokah g. prof. Mirka, na glasovirju spremlja gdč. Minka Zacherlova. Zastopane so kompozicije skladateljev: Pavčiča, Lajo-vica, Adamiča, Savica, Kogoja, Mirka, Prelovca, škerjanca, Premrla in Kreka. Vstopnine nL a— Za naše ribiče. Izpod peresa g. Er-vina Petralia iz Dresdena je v lovskem listu »VVaidmannsheil« od 15. t. m. izšel obširnejši strokovni članek glede desolatoiii razmer ribarstva v bivši mariborski oblasti. Iz teh inozemskih stvarnih podatkov se vidi, kako nujno je potrebno, da dobimo čimprej enoten in razvoju ribarstva primeren ribarski zakon. a— šahovski turnir Gradca nov In Mariborčanov. V nedeljo 31. t m se bo v Mariboru odigral turnir med tukajšnjim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo gra-škega Hakoah. Vsak klub bo poslal v b«.»j 6 svojih najboljših igraicev. a— Sokolsko društvo Maribor matica bo imelo 25. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu članski sestanek na katerem bo razgovor o občnem zboru. a— Nenadna smrt. Včeraj popoldne je v Maistrovi ulici št. 3 zadela kap Matijo Krivca, ki je prinesel neki stranki premog. Bil je na mestu mrtev ter so ga prepeljali v mrtvašnico. Iz Celja e— Zadnja pot br. Make Dstička. Ob ogromni udeležbi prebavaistva smo v to-rtk popoldne spremili nepozabnega br. Mako Detička iz Zavodne na oko''š'ko pokopališče. Pred hišo žalosti je zapela »Oljka« žaiostia.ko »Vigred«, nakar sc je raizvil do!g žialni sprevod. Za častno četo vojakov so korakali Sokoli v krojih z društvenim praporom, celjski lovci v lovskih oblekah s .puškami, ob vozu s krsto je šia častna straža podčastnikov in lovcev, za ža-'.urjooo rodbino pa so se zvrstili uradniki, ravnateljstvo in upravni svet Ge Irske p-<>-dojiiinice, rezervni častniki, zastopniki oficirskega zhora, koroški r-dtolski legijonarji in številno ostalo občinstvo. Ob odprtean grobu je po obredih zapela »Oljka« Ber-varjevo n^grobnico »Zbogom, oj prijatelj mili«; vojaštvo je oddalo salvo. V imenu upravnega sveta Celjske posojilnice -se "je poslovi L od pokojnika kot vestnega, marljivega in ve.csposobnega uradnika g. dr. Juro= Hnašovec, v imenu rczervnvh častnikov g. dr. Leopold Vjoar, v imenu .Vkola društveni prosvetar bT. Franio Roš. v imenu celjitcih scko'.skih koroških lcgtionarjev od svojega takratnega poveljnika dr. Ervin Mejak, v imenu lovskih tovarišev wofe-sor Fran Mravljtk. Ob turobnih zvokih lovskega roga so oddali še lovci v zadnji pozdrav po dva strela. Veličastni pogreb je pač pokazal pokojnilkovo veliko priljubljenost 'med vsem celjskim prebivalstvom. Ohranili bomo dragega Mako v neizbrisnem, dragom spominu! e— Januar v znamenju občnih zborov. Drevi ob 20. bo v magistrata i posvetovalnici občni zbor Rdečega križa, v sredo 27. t. m. ob 20. v klubovem lokalu v hotelu »Evropi« Celjskega šahovskega kluba, v soboto 30. t rn. ob 20. v Gasilskem domu 61. zbor Gasilnega in reševalnega društva, v 'petek 29. t. m. ob 14. v hotelu »Pošta« občni zbor Obrtne zadruge gostilničarjev in kavarnariev in v nedeljo 7. februarja ob 16. v Narodnem domu celjske podružnice narodnih železničarjev. Pododbor Kluba koroških Slovencev bo imel 6voj sestanek v soboto 23. t. m. ob 20. v restavraciji hotela »Evrope«. Razpravljale se bodo tekoče zadeve in o gostovanju pevcev iz Koroške v naših krajih. e_ K včerajšnji notici o reprlzl >Marl- Se«, ki jo bodo uprizorili člani celjskega Dramatskega društva, pripominjamo, da se bo predstava vršila šele na Svečnico 2. februarja in ne že v nedeljo 24. t. m. Na to opozarjamo v prvi vrsti prebivalstvo iz okolice. e— Predavanja. Jutri ob 18. bo v mali dvorani Narodnega doma predaval g. Marc Vey, lektor ljubljanske univerze, o Julesu Romaineu Vstop je vsakomur prost. — V okviru ljudskega vseučilišča bo v ponedeljek ob 20. predava! v risalnici meščanske šole znani pedagoški pisatelj prof. g šilih iz Maribora o vzgoji otrok. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za sodobna vzgojna vprašanja. e— Predvajanje filma o Slovaški. Danes ob pol 7. se predvaja v mestnem kinu potopism film Visoka Tatra. Igre slovaške mladine in Podkarpatska Rusija. Film Je dal na razpolago češkoslovaški konzulat v Ljubljani in je mojstrsko izvržen. Cene za mladino znižane. e_ Vsa društva se naprošajo, da vpošte- vajo soboto 6 februarja ko se bo vršila v priredbi pravoslavne občine v gornjih prostorih Narodnega doma tradicijonataa >9retosavska proslava«, bi se je bo udeležilo celjsko žeiistvo v naj pestrejši h slovanskih narodnih nošah. e— Jutri zvečer ob pol 21. bo v Mestnem kinu prva predstava filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Otvoritveno predavanje bo imel prof. Janko Ravnik iz Ljubljane spremljal pa bo film tu risi orkester. Pričakuje se velika udeležba prebivalstva lz mesta ta najširše celjske okolice. e— Celjski damski frizerji so osnovali svoj klub pravila so že vložena in bodo v kratkem potrjena, nakar se bo konstituiral klubov odbor. Za ustanovitev kluba so se vršila dolgotrajna posvetovanja in često tadi hude borbe. Klub bo nudil tako moj-»trom, kakoro tudi naraščaju teoretičen * praktičen pouk v vseh novostih frizerje stroke. Vsak ne more posečati med narodnih frizerskih tečajev, kjer se vedmo snujejo razne novosti. To oviro bo odstra nravi]o ' e— Nesreča v rudniku. Predvčeraf^n® se je pnpetila v državnem premogovn^u v Zabukovci 38 letnemu rudar ju Karlu Oo-l«v5ku huda nesreča. Po krivdi tovariša je zašel med steno in dvigalo, ki mu }e zmečkalo dcsrno nogo. Golavška so prepelja l v celjsko bolnico. Iz Krasna r_ Sokolska skupščina. Vse Slane in pri; jat sije sokolstva opozarjamo, da bo drevi ob 20. v telovadnici redna letna ^f**™*: r— Jč liga v Kranju bo nadaljevala svoj občni zbor drevi ob 20. v Narodnem domu. Vabljemi vsi prijatelji. Iz Kamnika ka— Izpremembe v vodstvu gasilnega društva. Novi odbor je seetavijen taKol^ na- čekiik g- Ernest Škof. poveljn k g- Fmic Fjijdiga podnačelnik g. Leopold Ump* tajnik g. Lado Gogala. bb^jnk g Jakob Malovrh, odbornki: gg Anton Cerer M bacl Kladnik. Jože Rozman Anton Kresar. Albin Justin in Matevž ZavrsniK. Iz Hrastnika h- Mladeniči, rojeni 1. 1914, se morejo prijaviti do 31. t. m. zaradi vojaščine v vojaškem oddelku občinske pisarne v Tr bovljaih in ne v Hrastniku. h- Lastnike psov opozarjamo da oride i« te dni kon.ederec po pse, k, niso prijavljeni pri občini. Kdor noče unet, ii^n-ik. lahko še sedaj dobi znamke in sic.t za hricsuzne pse Po 105 za lovske po /a pse čuvaje pa po 5 Dur. ^ GLEDALIŠČE ijubuans-ka drama Začetek ob 20. četrtek, 21.: Arsene Lupin. C. Petek. 22.: Zaprto. ?4: ob^lt Jurček. Mladinska pred-stava Izven. - Ob 20: Revna ko cerkvena miš. Izven. Znižane cene. ljubljanska opera Začetek ob 20. četrtek, 21.: Židinja. D. Petek, 22.: Zaprto. , Sobota, 23.: Viktorija in ^jen huzar. B. Sede ja 24. ob 15.: Prodana neveste. Gostu e gosp. Josip Križaj. Izven. Znižane Penft — Ob 20.: Vijolica z Montmartra Gostuje gdč. Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. * Ljubljanska drama Danes bo v običajni zasedbi detektivska komedija »Arsene -n-pin« za red C. - V soboto se upnzon prv.č v letošnji sezoni št, ru ejanska dram« >Vzrok«, ki jo ie napisal Leonhard Frank. \ p lavnih ulogah: ga Saričeva, ^MarnaVe-ra ^ Medvedova ter gg. Kralj, Lipah SKr-binšek, Debevec. Cesar, dalje Sancm Poto-kar. Bratina. Jerman m Murgelj. Prva leto- h— Kino Narodni dom bo predvaja« v soboto in nedeljo film »Zakon Konga«. V nedeljo popoldne bo prva kinematografska predstava ob 14.. ker se ob pol 17 ponovi igra »Trije vaški svetniki« na zelio onih ki so že dvakrat ostali brez vstop- nic. Iz Novega mesta n_ Za naše smučarje. Ker ima Dolenjska, zlasti še novomeška okolica pozimi prav lepe terene, priporočamo smučarjem, ki jih je tudi pri nas že lepo število, posebno sedaj, ko je smuka zelo ugodna teren pod Hmeljni'kom, Brezovico in Do Delo se je odprlo. Veliko lesno industrijsko podjetje v Rogu je pričelo zopet redno obratovati. Zaposlenih je ta.o do sedaj nekaj desetin delavcev, zadnjo nedeljo pa se je pripeljalo v mesto iz Hrvatskega Zagorja z dvema avtomobiloma okrog 80 novih delavcev. n— Sokolsko društvo v Šmihelu ie imelo v nedeljo žalno 6ejo za starosto dr. Schei-nerjem. obenem pa je počastilo spomin vnetega sokolskega deavca, prerano umrlega br. prof Jožeta Kovača. Društvo je sklepalo o proslavi 100 letnice br. Tyrša in o upostavitvi lutkovnega gledališča. Iz Ptuia Nezgodi. Prigl Franc, viničar iz Prestave, je popravljal doma žično ograjo, pri tem pa se je zabodel v prst. da )e dobil zastrupljen je krvi m je moral v pnreko bolnico. — V ptujsko bolnico eo prioeljaH z reševalnim avtom s hudo poškodbo na glavi Franca Zupanca. posestniškega sina iz Ptujske gore. Mladeniča so poškodovale krave. j— Iz sodne dvorane. Zaradi teo^zp po se pred sodiščem zagovarjali Petrovič Jožef, posestniški sin iz Medribnika, Žula Anton, • posestniška sin, in Car Ivan, vini&u-iev trn, J oba iz Malega Paradiža. Obsojea jt bil Petrovič Jožef na tri mesece. Žuian in Car pa vsak na dva meseca zapora m v plačilo stroškov. j_ Tatvine koleg ee množe. Horvat Jakob, mizarski mojster na Srbskem trgu je pustil kolo na dvorišču pred delavnico. Ko je hotel zvečer domov, ni ko!esa_več našel. Kolo je znamke »Ergo« št. 533970. j_ Tatvina pri belem dnevu. "Cokelovi Mariji, šivilji, je bila ukradena iz «ebe z nočne omarice ura z verižico. Policija je tatu na sledu. j_ Policija je aretirala nekega Bachaka Franca, brezposelnega delavca, roienega v Ljubljani in pristojnega v CSR. ki se je po mestu potka! Na policiji so ugotovi h da je Bachak zasledovan po polici? Ic^m inev-niku, ker mora odsedeti neko kazen. Iz Trbovelj t_ S fotografsko kamero v Julijske Alpe. To krasno predavanje s skioptienimi »'-'komi iz naših planin bo tudi pri ms pod okriljem foto-odseka SPD priredil znani fotoamater-prvak g. Cveto Švigeilj z Ljubljane. ki je bil že odlikovan v Munchenu in kater ena siike prinašajo že inozemski listi in revije. Obeta se num torej prvovrsten užitek. Predavanje bo dane* ob 18.30 v Sokolskem domu. K predavanju so vabljeni tudi Hrastničani in ostali sosedje. t— Smučarji. V naših gorah je še revno dosti snega za smučanje. V nedeljo je Kilo opaziti mnogo smučarjev na M r žilici m Sv. Planini od blizu in daleč, celo iz Zagreba. Sedaj se šele prav kaže. kako veake važnosti je za naše kraje lepa koča na Mrzlici, ki jo je nos^avila naša podružnica SPD in ki je tudi izbor no oskrbovana. G. Dominik Ranzinger je prinesel v našo podružnico šonek trobentic. ki jih je natrga« v Bukovi gori. Dragocen Foto - svetovalec sa amaterja BRtZPLAČNO llMitiiMItlP «li m Vse eno, da-li že fotografirate ali hočete šele sedaj ali pozneje s tem začeti. Ta 88 strani obsegajoči svetovalec s svojimi mnogimi ilustracijami vam bo nudil mnogo. Vam jc na razpolago! •žfcS: -fT*?!^ lili mgttIn SDK! Si! a t/ TVO šnia repriza bo za red A. . _ Ljubljanska opera Danes se poje ponovno na našem odni velika HalevTjeva opera »Židinjar pod taktirko dr. Švare in v rez p ravnatelja Poliča Zasedba P^nihulog. Židinja Reha - en. O.Mngjenac - Gavello-va. Zid Eleazar _ S- lvic. princesa Evdora ___sa. Ribičeva, knez Leopold - g. Banover. kardinal _ g. Rumpcl. sodn'k - g. Jank.,. Manjši uloai 'mata še m Ma^olic tn Perku Opera ima velike pevske in plesne ansamble. Predstava bo za red D Naša opera vrsi Intenzivne predpriprave za uprizor tev velike in težke operete »Tnje muSketirp«. Rezija in Kreftova. V posameznih glavnih u osan bodo nastopili: ga Gjunsjenac - Gave lova, ra. Poličeva. ca. Spanova. gdc. Ramsakova. dalie cdč. Moharieva in Smerkolieva ter gg. Peček, Gcx-t č in Zupan, ki predstavlia^o tri muiketivie. ff. I velja. Mohorič, Maso-Fč in Simonfič. Opereta »Trije mušketirju beleži na vseh odrih, kier je b la lzvaiana največji uspeh in ie repertoami komad T>rveea redf. Premiiera bo v čelrtek 28. t. m -- Abonente reda D in B vljudno opozarjamo na popravek vrstneea redi abonmana ra sobotno operetno predstavo ^Viktorija m riien huzarc, ki se uprizori za red B in ne za D. kakor je b;1o včerai objavljeno. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 2o.: Zadeva Kaiser. Nedelja, 24.: Zadeva Kaiser. ★ Šentjakobski gledališki oder ponavlja v Roboto in nedeljo izvrstno veselo'gro »Zadeva Kaiser«, ki ie tako navdušila posetui-ke da sta b'li obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani. Dejanje je izredno razgibano ter vsebuje tako imenitno komikoma mora zadovoljiti slehernega gledalca. - Vstopnice se dobe pri g. Milošu Karmc-niku na Starem trgu. _ Mariborsko gledališče Začetek ob 20. četrtek. 21.: Škorpijon. B. Petek. 22.: Zaprto. Sobota. 23.: Lutka. D. , _ Nedelja, 24. ob 15.- Slaba vest. Znižane cene. _ Ob 20.: Ptičar. Zn žane cene. ★ Mariborsko gledališče. Danes se ponovi Kulundžičeva zaumiva groteska »Škorpijon« _ Audranova melodijozna opereta »Lutka«, pri kateri se občinstvo izborno zabava, pa se uprizori v soboto 23. t. m. za red D. — Gledališki abonentje se naprošalo, da blagovolijo čim prej poravnati januarski obrok abonmana, kar velja tudi za morebitne zaostanke. Naš denarni tsrg prehaja v normalne razmere Po težkočah, ki so n?stopile ob koncu septembra pret. leta, se razmere na našem ^ narnein trgu v zadnjem času vidno zborujem lo nam zlasti potrjuje gibanje zirovmh vlo« pri Narodni banki, ki predstavljajo takoi razpoložljiva in brezobrestno naložena sredstva naših denarnih zavodov. Privatne žirovne vloge so pri Narodni bar.lt; 15. t. m. ('o*ea po 54.59. Promet ie bila samo še v 6"/» begluškib obveznicah po 36 in 36.50. Devize. LJubljana. Amsterdam 2263.00 - 2269.90, Bruselj 783.21 - 785.57. Curih 1097.25 do 1100.55, London 198.81—195 41. New ^ ork kabel 5621.98 - 5638.9S, Ne^Tork ček 5599.98-5616.98, Pariz 221.23-221.89, Pra-rra 160.56—167.06. Trst 281.54—283.94. Zagreb. Amsterdam 2263 06 _ 2269.90, Bruselj 783.21 — 785.57, London 193.81 do 105 41, Milan 281.54 — 283.94, NevJori; kabel 5621.98 — 5638.98. Newyork ček 5599.98 - 5616.98, Pariz 221.23 - 221.8«, Praga 166.56 — 167.06, Curih 1097.25 cio 1100.55. T C liri h. Beograd 9.10. Pariz 20.1625, London 17.625, Newyork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 25.775, Madrid 43.20, Amsterdam 2O6 30 BerFn 120.55. Stockholm 100. Osio 9<>.50.' Kobenhavn 97.50. Sofija 3.71. Prag* 15.185, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Sko-1* za kaso 226 — 228, za februar 221 _ 226. 4% agrarne 27 den., G»/» begluške So.oO do 37, 7c7« Blair 45.75 — 46, 8»/« Blair 50 — 7% Drž. hipotek, banka 46.50 — 47. Beograd. Vojna škoda 222 zaklj., 7>h m-vest'cijsko 58 zaklj.. 1% agrarne 28.50 zakit« 6»/> begluške 36. 36.25 zaklj., 7»/» Blair 47 bl„ 1% Drž. hipotek, banka 54 zaklj., Narodna banka 5050, 5040 zaklj. Blagovna tržišča LES -f LJnbljanska borza (20 t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon trar mov. ŽITO -f Chicago. 20. januarja. Začetni tečatf: Pšenica: za marc 57.125, za maj 59.375, za julii 5S.50, za september 59.875: koruza: za marc 39. za mai 4125, za julij 42o0; za maj 26, za julij 25.50; rž: za maj 4<.123, za julii 47.625. + Winnipeg, 20. ianuirja. Začetni tečaji: ršenica: za mai 63.25, za iulii 64.62. + Bndimpeštanska termmska borza (20. t. m.) Tendenca pniazna, promet srednji. Pšenica: za marc 12.58 — 12.60, za maj 13 42 — 13.44; rž: za marc 14.64 — 14.6o. za mai 15.24 — 15.S; koruza: za maj 14.63 do 14.65. Hadlo rata. Direkcija — ------ ----- , sprejema do 3. februarja ponudbe glede dobave sniralnih svedrov in g on vini h ier-menov. Dne 12. februarja se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave delov ra bagerje: 13 februaria pa pri dir kciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa — (Predm"*ni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 20. januarja. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz tudi danes ostali v glavnem nesnrememeni. edi no devizi Amsterdam in Trst sta s» nekoliko ikrepili. dočim ie de\iza London za ma 'enkost nazadovala. . Na zagrebškem efektnem tržišču ,e dane> e večdnevni pavzi pri5lo zopet do orometa v Voini «kod' in sicer za ka*o po 228 Nižji *ečaj Voine škode ie ooeleHica nkolnoeti. e po izvršenem žreba n in nbvezn'e za nmoi Mzacijo za letos odpadi* možnost dob čka * w»zi t amort ?aciio Možnost amortizacijskega dobička se ceni na okrog 5 Din pri komadu. Več prometa je bilo zopet v dolar- Izvleček iz t»ro«ramov Četrtek 21. jannarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17 30: Plošče. — 18: Perutninarstvo. 18.30; Gimnastične vaje. _ 19: italijanščina - 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek, 22. jannarja. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12-15: P]0š5e. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Ca*, nb.šč'-, boiza — 17.30: Salonski kvir.b-t ^ -18SO:' Gospodinjska ura. — 19: Francoščina — 19.30: Narodi zemlje. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.30: Prenos iz Beograda. _22 30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 12.05: Plošče. — 17: Popoid?«nska glasba. — 20.3*>: Dramski večer. — Poročila in lahka glasba. _ ZAGREB J2.30: Plošče. _ 17: Lahka godba orkestra__ 20.30: Preno6 iz Beograda. - 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17.05: Komorna glasba. — 19.15: Arije in pesmi. — 19.35: Prenos iz Brna. — 21.30: Klavirski koncert- 22.20: Plošče. _ BRNO 17.05: Prenos Iz Prage. _ 19: Ruski nape-vi. — 20.35: Pravliična komedija. — 21.3«»: Prenos iz Prage. - VARŠAVA 17.35: Koncert godbe na pihala. — 2015: Simfon;čen koncert _ 22.50: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. _ 12.40: Plošče. — 16.50: Lahka godba orkestra. - 19.30: Dunajske pesmi. _ 20.15: 'Igralski večer. — 22 40: Godba za nles. — BERLIN 20.1 Klasični fraementi - 21.25: Orkestralen koncert. — 22 30: Mešan program. — Kf>-NIGSBERG 16 45: Lahka glasba. - 18.80: Zabaven program. - 2015: Simfoničen koncert. - MCHLACKER 1705- Filharmonični orkester. — 20.05" Onemi večer. — 23: Plesna glasba. _ BUDIMPEŠTA 17- Orkestralen koncert. — 18.45: Lahka glasba. — 20.15: Šlagerji. - 21 15' Orkester. - C'gaii-ska godba. _ RIM 17 35: Pevski koncert — 18.45: Lahka glasba. — 21: Plošče. — 21: Operetni večer. ' Iz življenja in sveta Tajna zaloga orožja na Dunaju Plesalci na ledu Od Jacksona Hainesa do Sonje Henle Izmed vseli športnih panog je v drsanju največ sličnosti z umetnostjo; v oblikah izražanja, bogastvu gibov in sili ustvarjanja ga — razen telovadbe gotovo ne dosega nobena druga vrsta športa. Zato so se povzpeli med dobre drsalce samo veliki talenti, ki sta jim bila ritem in godba v krvi, brez katerih se drsalcu sploh ni mogoče tehnično izpopolniti do pravega umetnika na ledu. Zato ni plesalec slučajno »oče umetne-ga drsanja« in vsi, ki so prišli za njim, so kajti Sonja Henie in Kari Schafer sta dobila naslove svetovnih prvakov v letih, v katerih so njihovi vrstniki pred njimi skoraj še prodajal: platno. Pri nas za umetno drsanje zaradi razmeroma udobnega podnebja ni najboljše priložnosti; na umetna drsališča seveda za zdaj ne smemo računati, ker nam manjka sredstev za mnogo in vedno več potrebnejših stvari. Tudi pri nas ima umetno drsanje v zakupu mladina, ki pa zaradi pomanjkanja materialne in tudi Bilanca svetovne vojne Na podlagi statističnih podatkov mednarodnega urada za delo so sestavili strokovnjaki pregled izgub v svetovni vojni. Mrtvih vojakov je bilo 9,998.771, težko ranjenih 6,295.512, drugih ranjencev 14,002.039. Civilnih žrtev (žrtev vojne in bombardementov, pokoljev, letalskih napadov, obsojenih zaradi vohunstva in drugega) je bilo 13,000.000. Vojnih sirot je 900.000, vojnih vdov 5,000.000, beguncev 10,000.000. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vojna posredno in neposredno, t. j. uničen vojni material, potopljene ladje, uničene hiše, znaša po Hoovrovem računu 400.000 milijonov dolarjev. Najboljši drsalki v Evropi Te dni se je vršilo na umetnem drsališču v Parizu tekmovanje v umetnem drsanju za prvenstvo Evrope, pri katerem je večkratna svetovna prvakinja Norvežanka Sonja Henie (levo) sigurno zasedla prvo mesto. Avstrijska drsalka Fritzi Burger (desno), ki je Sonji že več let trdo za petami, se je morala tudi letos še zadovoljiti z drugim mestom. Naslednja preskušnja obeh za svetovno prvenstvo bo v Lake Placidu Kakor smo že poročali, so našli v ottakrinškem Delavskem domu veliko zalogo orožja in municije (700 vojaških pušk, 1000 samokresov, 400 ročnih granat, 6 strojnih pušk, municijo in vžigalne bombe), ki bi po mnenju izvedencev zadostovala za razstrelitev skoraj vseh javnih poslopij. — Slika kaže odnašanje zaplenjenega orožja in municije pod nadzorstvom strokovnjakov in kriminalnih uradnikov Zanimivosti iz vsega sveta ostali pravi umetniki. Zunanja oblika njihovih gibov je seveda tako privlačna, da gledalec lahko prezre, da je pri drsalcu zmagal duh nad težo človeškega telesa :n se je pokazal kot prvovrstni plesni mojster. Kakor je Izabela Duncan pripravila pot modernim umetnim plesom, je bil Američan Jackson Haines oni, ki je povzročil prevrat v razvoju umetnega drsanja. Haines je predvsem ustvaril drsalko z navzgor obrnjenim kljunom, ki se je le v malo spremenjeni obliKi za umetno drsanje ohranila ao danes. Razen tega je pionir umetnega drsanja izločil iz njega vso odvišno tehniko in akrobatiko, s katero bo se pri drsanju kazali njegovi rojaki. Dva svetovna dela sta ga slavila takrat in značilno je, kako je dal njegov tekmec duška navdušenju za njegov prvi nastop: iKo je Haines ob zvokih (pozneje po njem imenovanega) valčka zdrsnil po lesketajoči ledni ploskvi v krasnih, do sedaj neznanih ter ritmu v godbi prilago-denih gibih in ko so gledalci videli, da zanj ni nobene nevarnotsi, so samo brez strahu uživali krasne in vedno drugačne slike, tedaj so šele vsi čutili, kaj je umetno drsanje.« Jackson Haines je umrl 1875, ko je bil v gostih na Finskem; njegovo delo pa je že rodilo sadove Malo je bilo rodovitnih tal za to umetnost. Dunaj, valčkovo mesto, je imelo prve Hainesove posnemalce in pozneje tudi veiike mojstre na ledu ter ima gotovo v tej panogi najbogatejšo tradicijo. Tu so se enako odlikovali moški in dame, slednje morda še bolj. ker sc s svojo ljubkostjo dodale plesu na ledu še mnogo, česar se hladnejše zastopnice severnih pokrajin sploh niso mogle nikoli naučiti. Ob koncu preteklega stoletja pa so se pričeli gibati v severnih državah. Narava daje tamkaj mnoga priložnosti za zimske športe in na severu ni treba graditi dragih umetnih drsališč kot po drugih evropskih metropolah, če hočejo uriti njihovi ljudje več kot samo oni mesec ali dva, kadar imajo led v naravi. Zgoraj na severu so se pojavili slavni mojstri na velikih ploskvah, Axel Paulsen, Grenander, Sandahl, Gillis Grafstrom in drugi. Prav posebno mesto zavzema med temi drsalci Ulrik Salehow, sedanji predsednik mednarodne drsalne zveze, ki si je okoli 1900 desetkrat zaporedoma priboril svetovno prvenstvo in razen tega izumil novo obliko drsalke iz jačjega jekla. Sila in daljava severne šole se je združila z lahkoto in dovršenostjo dunajskih mojstrov v moderno drsanje, ki navdušuje sedaj povsod koder se pokažejo njegovi prvaki. V modernem umetnem drsanju slavi nenavadno zmagoslavje mladina. moralne podpore ne more prav na piano. Toda kljub temu smo prepričani, da se bo ta krasna športna panoga ohranila poznejšim rodovom, ki ji bodo morda lahko pomagali do širšega razmaha in svetovnega slovesa. Harmonija in celota bosta pač ostali, dokler bodo ljudje na svetu! 18 milijonov brezposelnih Mednarodni urad za delo v ženevi je Izračunal, da je v 25 glavnih produktivnih državah sveta 18 milijonov brezposelnih delavcev. Vse države so zabeležile število brezposelnih .edinole za Ameriko še ni popolnoma gotovo, koliko jih ima. Govori se, da znaša njen odstoteK 20% delovnega ljudstva. Najhujše tare brezposelnost Nemčijo, Avstrijo in Italijo, pa tudi Japonsko in Poljsko. S problemom brezposelnosti se bo bavila posebna konferenca, ki je sklicana v ženevo za 12. aprila. Nenavadna loterija Mesto Rochester v držarvi New fortk je priredilo za sanacijo svojih bolnišnic loterijo, ki je edinstvena na svetu. Tu so ©tvorili te drai nov, četrti mast čez reko Gene-6ee, ki je pritok reke Hudsona. V mestu Rochestru je po drugi rt rami vedno dostii samomorilcev, ki prehajajo na oni svet običajno s skokem z enaja starih treh mostov v reko. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo takšen navelioanec življenja vrgei v vodo z novega mosta. No, in to vprašanje so rochesterski mestna očetje uporabiLi za podlago svoje loterije. Kdor bi na j točneje ugani! starrost, spol in velikost prvega samomorilca, dalje uro samomora, prejme prvi doblitek v znesku 25.000 dolarjev, za drugih 200 udeležencev, lei bi ugainiili resnico vsaj približno, pa znašajo dobitki 5000 do 5 dolarjev. Seseda so v nekoliko dneh razprodali vse <""ečike. Toda meetnri očetje so postavili na most tudi močno četo policistov, ki morajo paziti na to, da ne uspe samomor nilkomur in da ustavijo vsaikosor, ki bi 6C bližal mostu na sumljiv način. Novi ameriški poslanik v Londonu Lavvrence Phipps, bivši republikanski senator iz države Co-lorado, je imenovan za naslednika generala Davvesa samski hrib, na katerem je stala utrdba. Stopili so v nekako vas, st:snieno med ozid-ie okoli graščinskega bivališča in tempija. Tisle dni je b'l kralj na samovanju. Vendar se je prikazal, da ie sprejel Pastito gospo. Odličen mož okoli 50 let. Ponovno sta se razgovarjala. Povprašal ga je o legendarnem Kralju Gezariu in vezeh, ki ga družijo z njenim gostiteljem. Zvedela je. da ta izhaja naravnost od posinovljenca tibetskega junaka, ki ni imel otrok, po azijskih šegan se je po pravici smel imenovati potomec Gezarja Linškega. Kralj je omenil Aleksandri Neelovi znamenitega barda: Dikčen Šemoo; pozna vse speve iz epopeje o nadčloveškem Cezarju. Potovalka se je zategadelj takoj nastanila v Jakyendu in dala pozvati ljudskega pevca. Ne brati ne pisati ni znal. Kakor hipno-t:ziran je strmel v list belega panirja, s katerega je baie čital pesnitev: Gezar ?aiti ga je navdihoval. Vsi tibetski bukovnikl (če smem rabiti ta koroški izraz za preprostega književnika samouka) trdiio isto, kadar opeva i o čudovite čine nesmrtnega heroja. Po Šempovem narekovanju sta gospa Neelova in lama Jugden zapisala to dolgo pesnitev. Delo je trajalo 6 tednov, po 6 ur na dan. Bile so čudne seje. Bukovnik sam na sebi te bil precej fantastična oseba. Včasih je skrivnostno izginil. Hodil je, kakor je pozneje razlagal, k duhovom. Neelova mu ie nekoč poklonila takšno kitajsko cvetko u Smrt mladega šahovskega mojstra. V londonski bolnici sv. Pankracija je preminul mladi holandski šahovski mojster Noteboom. Pokojnik je bil zelo nadarjen šahist, ki so mu vsi mojstri kraljevske igre prerokovali sijajno prihodnost. Na šahovski olimpijadi v Hamburgu je prav dobro odrezal in tudi lanskega turnirja v Pragi se je udeležil z dobrim uspehom. Nazadnje ie igral kot rezerva v božičnem šahovskem turnirju v Hasting-su. Učakal je samo 22 let. Kubeiik prodaja graščino španskemu kralju. Znani češki goslač Jan Kubeiik je prodal svojo vilo v Opatiji in je kupil s svojo ženo graščino in imenje grofa Szechenyja na Gradiščanskem. Kakor se govori, pa je sklenjen dogovor, po katerem preide ta graščina zdaj v last španskega kralja Alfonza Xm. Kubeiik nastopa samo še priložnostno .njegova žena, rodom Madžarka, se je posvetila teozofiji in piše v tej stroki knjige z imenom Andrian SantL Paderewski kot propagator Poljski klavirski virtuoz in bivši predsednik Paiderewski prireja trenutno v Ameriki koncerte z dodatkom. Dodatek ima obliko predavanja in obravnava polj-eko-nemško mejo. Poljski listi pripominjajo k temu, da so bila ta predavanja nujno potrebna, kajti Nemci Eckener, Einstein in drugi so storili svoji domovini nešteto uslug, medtem ko se ni še nihče oglasil v prilog poljski stvari. Kitajska Jeanne d*Are. Kakor poročajo iz Pekinga, se Je pojavila med kitajskimi četami v Mandžuriji junaška ženska, ki po vsem spominja na francosko Devico Orleansko. Dekle, ki je še čisto mlado, je zbralo okolu sebe 400 neregularnih vojakov kitajske vojske. Ki- Z fiibeškega procesa V ponedeljek so se pričeli v Iiibeškem procesu, kakor smo že poročali, govori državnih tožilcev dir. Lienaua in von Beusta, ki so se nadaljevali še včerajšnji dan. Oba sta se v svojem govoru izmenjavala Uvodoma e dr. Lienau dejali, da ne more govoriti, ne da bi izrazil 6voje globoko sočutje 6 starši nesrečnih žrtev. Nikoli ne bo pozabiil na otvoritev procesa 12. oktobra, ko je sodnik rabil preko pol urre samo za to, da je prečital imena umorjenih in poškodovanih otrok. Po teh uvodmiih besedah se je bavil von Benst z vprašanjem krivde obtoženega dir. Mtstaedta. Nato je raziskoval krivdo prof. Devckena, na kar je govoril von Beust spet o krivdi bolniške strežnice Scthirtzove in profesorja Klotza. Dejanskih dokazov za krivdo ni dolka-zilno postopanje našlo nobenih, pač pa 60 vsi obtoženci obremenjeni z indicijami, in sicer najtežje dr. Aitstaedt in prof. Dey-oke. Kakor poročajo nemški lasti, bosta oba ostala obtoženca bržkone oproščena, za prva dva pa je državno tožiteljstvo zaradi telesne poškodbe in umora iz nemarnosti zahtevalo tri do šestmesečno ječo. Prof. Deydkeja obremenjuje zlasti to, da je opustili živalske potkuse, preden se je lotil cepljenja z antituberkuloznim serumom. Dr. Lienoiu je načetoma poudarjal, da proces ni pcfclioan izreči kakšno odločitev glede Calmettovega seruma, temveč samo glede krivde ali nekrivde lubeških obtožencev. papirja, kakršne izpremene obliko, ako jih, streseš: slične papirnate umetni je so Kitajci predlanskim prodajali tudi po Ljubljani. Šempo ji je dejal, da jo podari kralju. Malo zatem je prinesel »častitljivi gospe r naravno modro cvetlico, pred kratkim utrgano: tako cvetie se razvija v julijski vročini ob jezerih. Tačas pa je zima s snegom in ledom ovijala Jakvendo. V višini 3300 m ie toplomer kazal 25® pod ničlo. Brž ko so Ti-betanci culi o čudežu, so trumoma bod li gledat cvetico in jo častit. Gosoa Neelova ni mogla dognati, od kod je prišla sinja cvetica ... Tako vsaj se je izrazila... Toda poslušalci so imeli vt'sk, kakor da ni marala pred zapadnjaki razgrinjati vsega znanja o globokih zakonih prirode. Glede lunaka Gezarja je bila tudi kratkih besed. Z nera» -ešljivim nasmeškom, kakršen obkroža ustnice rumen!m bogovom je samo to izjavila: »Njegov povratek ni določen na jutri«. Ni pa rekla: »To je zgolj bajka«. M. H. ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknie, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana tajska junakinja jaše pred njimi na belca in njene čete odlikuje baje vzorna disciplina. Žrtve rugbyja V Ameriki je izšla uradna statistika • smrtnih žrtvah rugbyja v lanskem letu. Po teh podatkih je bilo v Ameriki usmr-čenih 43 oseb. Samo v drugi polovici decembra je podleglo temu športnemu udej-stvovanju šest oseb. Poljsko letalo s posteljami. Na letališču v Varšavi so napravili zanimive poskuse z letalom, opremljenim ■ posteljami. Letalo je izdelala državna tovarna za aeroplane in je v njem deset postelj. Najbolj razširjen koledar na svetu je kitajski almanah, ki ga tiska vsako teto državna tiskarna v Pekingu ter ga natisne 8 milijonov izvodov. Za Kitajce pomeni ta koledar nezmotljiv orakel in ljudstvo je zaverovafio vanj kakor v čudeže, ki mu jih oznanjajo najstarša ustna izročila. Otroke so zamenjali. V porodnišnici budimpeštanske bolnice se je primerila zanimiva zamenjava, ki bo imela epilog pred sodiščem. Dve ženski, gospe Gokimaniiova in Lučkova, sta rodili otroke ob istem času. Ooa novorojenčka so imeli za deklici in so ju temu primerno tudi krstili. Nekaj diri poszneje pa so prišli na to, da je otrok Goldmannove fantek. Ko je to izvedela gospa Lučkova, j« izjavila, da je fantek njen otrok in da so babice zamenjale novorojenca. Vodstvo bolnice je v veliki zadregi in ne ve, kako je prišlo do tega spora in katera izmed obeh porodnic ima prav. Zato so zdravniki sklenili, da bodo stvar preiskaM s krvno analizo. Močna roka v Indiji Lord Willingdon, indski podkralj, ki je dal aretirati y Bora-bayu Gandhija ANEKDOTA V sobi nekega ameriškega hotela je visel plakat: »Kajenje prepovedano. Mislite na požar v hotelu Astoria.« Neki dovtipnež je pripisal: »Pljuvanje prepovedano. Mislite na poplave Mississippija Kralj Linga vas želi videti; čaka vas, častitljiva gospa«. Mož je spremil potovalko in tovariša na 3. O. Cnrvrood 17 Ka meji sveta V njegovem glasu je čutila nekoliko posmeha, in to je še povečalo njeno mirnost ,če je brk) sploh mogoče. Mary ni hotela jokati in moledovati; ni mu hotela pokazati ženske igre, sestavljene iz zapuščeno9ti in lepote. Njena lepa usta so dobila nskoliko trdnejši izraz m sunkoma je vrgla nežni podbradek kvišku. »Plačati vam seveda ne morem,« je dejala. »Možem, kakršni ste vi, b: se zamerila ponudba plačila za to, česar vas hočem zdaj prositi. A pomoči potrebujem. Ce je ne dobim, in to hitro« — stresla se je kakor od mraza in se poizkusila nasmehniti —, »tedaj se bo zgodilo nekaj zelo neprijetnega, gospod Holt,« je končala. »Ce mi dovolite, vas spremim h kapitanu Riflu —« »Ne. Kapitan Rifle bi me izpraševal. Zahteval bi pojasnil. Razumeli me boste, če vam povem, česa želim. Dajte mi častno besedo, da boste molčali o tem, kar vam bom zaupala, ne glede na to, ali mi pomorete ali ne. Ali mi obljubite?« ' Da. če vam more tako zatrdilo pomiriti dušo, gospodična Standisheva.« Malone surov je bil v svojem pomanjkanju radovednosti. Ko je segel po smotko, ni videl njenega nenadnega zgiba, kakor da bi hotela pobegniti iz njegove sobe. Ko se je spet obrnil k njej, ji je obx-az lahno zardel. »Rada bi pobegnila z ladje,« je rekla. Njena želja je bila tako preprosta, da ni našel besed. »Zapustiti jo moram še nocoj ali vsaj jutrišnjo noč — še prečen priplovemo v Cordovo.« »Ali je to vse — vse, kar hočete?« je vprašal začuden. *Ne. Zapustiti jo moram na tak način, da bodo vsi mislili, da sem mrtva. Živa ne smem priti v Cordovo.« Zdaj jo je vendar že razumel. Zastrmel je vanjo, vprašujoč se, ali m blazna. Njene mirne, lepe oči so se spogledale z njegovimi, ne da bi trenile. »Vi mi lahko pomagate,« je rekla tako krotko in tiho, da je m mogel od zunaj nihče slišati. »Načrta nimam. Vem pa, da si ga vi lahko izmislite, če le hočete. Biti mora tako, kakor da bi se bila zgodila nesreča. Izginiti moram, pasti z ladje ali ka; drugega, tako da me bo imel svet za mrtvo. To je potrebno. Zakaj, vam ne morem povedati. Ne morem. Oh, ne morem.« Njen glas je postal strasten, a preden je minila sekunda, je bila spet hladna in trdna. Še enkrat se je poizkusila nasmehniti. V njenih očeh je videl pogum in tudi nekaj kljubovalnosti. »Vem, kaj mislite, gospod Holt. Vprašujete se, ali sem blazna aH zločinka, kakšen utegne biti moj nagib, zakaj se nisem obrnila do Rosslanda, do kapitana Rifla ali do koga drugega. In edini odgovor, k" ga morem dati. je taT da sem prišla k vam, ker se edini človek na svetu, ki imam — v tej uri — zaupanje do njega. Ce mi pomorete. me boste nekega dne razumeli. Ce vam ni nič do tega, da bi mi pomagali —« Beseda ji je zastala in Alan se je vprašujoče zganil. »In če bi bilo tako, kaj bi se potem zgodilo?« »Potsrm bom primorana storiti nekaj, kar je neizbežno,« ie rekla. »Nenavadno je, če prosi kdo za svoje življenje, jelite? Tcda prav to mislim.« »Obžalujem — toda ne razumem vas.« »Kaj na v«e jasno, gospod Holt? Nočem, da bi me imeli za kako igralko — tudi v tem trenutku ne. Sovražim take stvari. Skratka, vi Šport Vztrajnostna smuška tekma na 50 km V nedeljo na Pohorju. Pod častnim predsedstvom mariborskega mestnega župana g. dr. Lipuld3 priredi Mariborski smučartki klub vztrajnostno tekmo oa 50 km. Vabijo se k udeležbo vsi prijatelj,] zimskega športa, vsi člani klubov, bile ugodne, ker je bil sneg zmrznjen. Smučarska sekcija SK Ilirije pozivlje tekmovailce. ki so določeni za 50 kim vztrajnostmi tok na Pohorju da se uueležijo nocojšnjega sestanka ob 19. v kavarni Evropi. _ Vse članstvo vabimo, da 9e udeleži nocoj predavani« g dr. Pirca. Zimskosportni odsek SPD v Celju priredi dne 31. t m. 1. podsavezno 6!elom-tekmo. katere se morejo udeležiti V6i verificirana člani mariborskega ZSP Tekma bo pri Celjffc.1 koči ob 11 Prijavnina znaša 20 Din Prijaviti se je pismeno pri zgoraj imenovanem odseku do 30 t. m aln najpozneje eno uro pred startom pri Celjski koči. Med startom in ciljem je napravljena telefonska zveza I. nagrada: pokoli. Se dve nadaljnji nagTadi in diplome.^ Ob-javljenje rezultatov in razdelitev Jari' eno uro po zaključku tekme. — Skupen odhod tekmovalcev k Celjski koči n« dan tekme ob 8. zjutraj. (V koči ni možnosti prenočišča.) Zbira'išče pred kolodvorom Vremensko poročilo iz Kranjske gore ^d 19. januarja: barometer 774 mm. temo ra-tuj-a —3 stop. C., vreme: sneži droben sneg. veter vzhodni. Sneg. višina: 2 cm pr šiča na podlago 50 om sreža. Sneg. vrsta-pršič na srež Smuka: idealna. Skakalnica: uporabna. Sankališče: uporabno. Izgledi za nedfi'jo odlični. NSK Šparta. Drevi ob 20. strogo obvezen ses^an k v Vospernikovi kavami Ljubljanski plavalni podsavez JPSa. Seja upravnega odbora bo danes ob 18.30 v kavarnii Evropi Važno! mi morate veneti, ča vam pravim, da ne smem priti živa v Cordovo. Ce mi ne pomagate, da izginem m mi tako pustite možnost, da ostanem živa — med tem ko bi vsi ostah morali živeti v prepričanju, da sem mrtva — tedaj moram storiti ono drugo. Potem moram res umretL« . Za trenutek so se njegove oči jezno zabliskale. Najrajši Di x> Dffl zgrabil za ramena in jo močno stresel, da bi bila povedala vso res- 111 »In s tako neumno grožnjo prihajate k meni, gospodična Standisheva? S samomorilno grožnjo?« »Ce to tako imenujete — da.« »In vi pričakujete, da vam bom verjel?« »Da, to sem upala.« .... Živci so mu popustili. Tu ni bilo nekakega dvoma. Zdaj ji je verjel, v naslednjem trenutku ga js pa spet obšlo nezaupanje. Ce bi bila jokala in ga skušala spraviti v sentimentalno razpoloženje, tedalovenska umetnostna razstav* r Pragi. Če ne bodo lepega načrta onemogočile f nančne težkoče. bo ob priliki letošnjega vsesokolskega zleta prirejena v vseh razstavnih prostorih Občinskega doma v Pragi razstava jugoslovenske likovne umetnosti. Razstava v dneh. ko bodo navalile v Prago ogromne množice češkoslovaškega ljudstva in pridejo odlični tujci z vseh strani Evrope, bi nedvomno imela lop uspeh, zato bi bilo želeti, da bi se odločilni činitelji zavzeli za ta načrt in omogočili kar moči velikopotezno zvedbo. KULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Smrt Tonke Savičeve. — Dramska premi-jera _ Kaj nam obetaio za prihodnje dni? Zagreb. 19. januarja. Pred nekoliko dnevi sta zaplapolali na obeh kupolah našega gledališča dve črni zastavi. Bil ie znak. da je našo Talijo zopet zadela občutna izguba. V na i večji tišini m osamelosti. strta od udarcev bridke usode, je za vekomaj zatisnila trudne oči Tonka Savireva. še ena iz »stare« gledališke gar-de. Res ie, da že dolgo ni več žvela za gledališče: težka bolezen jo ie bila zakovala v posteljo, sluh ii je že dolgo odpovedal službo, a tudi oči so jo zapustile. V takšnem stanju ie velika umetnica pričakovala svojo poslednjo uro. tolažeč se s kolegijalno skrbjo, ki so io ji izkazoval' tovariši. Nedavno eo priredili v njen prid uspelo matinejo. , Čeprav j'e bilo že tedaj nano brezupno stanje vrle umetnice, je vendar človeško srce preželo toplo občutje, če 6mo se spominjali Tonke Savičeve, umetnice, ki je dolga leta dajala gledališču velike m nepozabne kreacije Njeni tipi so bili izklesani kakor iz marmorja; v njih ie živela m ra^a naša gledališka umetnost. A matere, ki jih ie prikazovala Tonka Savičeva, so imele toliko iskrenosti in resničnostih potez, da ,;e človek docela pozabil, kje se nahaja; ob njeni igri si 6e zares moral vživeti v komM, kakor da dejansko prisostvuješ neki tragediji. . . Zdaj Tonke Savičeve ni več med žmnn. Njeno izmučeno srce je prenehalo utripati, toda spomin na njo in njene stvaritve ostane še dolgo med nami. ★ PremiJera drame poljske pisateljice Zofije Nalkowske je imela nekam čuden efekt: ni mogoče govoriti ne o uspehu niti o neuspehu. Ne moreš reči, da je njena drama vzbudila globlje zanimanje, a tudi ne, da bi jo sprejeli brez zanimanja. Drama ni napeta. a tudi mlačna ni. Od vsega ima v sebi kai thnlega. vendar pa se zdi, da je v nji največ _ neprirodnosti, neprepričevalnosK Neki mož (Ksaver Ilecki) je v vojni zasačil dva človeka kot vohuna m velel na nju streljati, ker sta hotela zhežati. Tudi on je bil streljal, vendar pa ne ve, čigavi streli so zadeli vohuna. Danes, amogo let po vojni, pride k njemu nekdo in mu zapreti, da bo ta uboj razkrinkal pred javnostjo. Ksaver meni,,da je najbolj preprosto sredstvo, 3 katerim ee lahko odkriža tega nevarnega človeka, če ga ubile. Zaradi umora eo ga obsodili na štiri leta ječe. Toda zadeva ]e bila prikazana tako. kakor da je Ksaver ubil dotičnega moža iz ljubosumnosti ali v obrr.mbi neke ženske, ki jo je bil le-ta baje predaleč nadlegoval. Dejanje se namreč odigra v stanovanju te ženske, ki ž njo Ksaver nima nič skupiega in katero je bil poiskal samo zarad; tega. ker je vedel, da ondi najde njega Ta ženska je privolila, da bo pred sodiščem izDOvedala, kako jo ie ubiti mož hotel posiliti, nakar je Ksaver vstal v njeno obrambo in v tem odporu ub'l nasilneža; s to izpovedjo je hotela Ksaverju olajšati položaj preči sodiščem in mu pripo-moči do nižje kazni. Medtem pa je Ksaverjeva žena Monika našla moža, ki ga ljubi z vsem svojim srčnim ognjem. Pravkar se pripravlja, da odrine ž njim v svet. vendar čaka dne. ko se vme Ksaver, ker ne mara oditi, ne da bi se bila noslov:la od njega in mu rekla, da ga zapušča ... Če gledamo ljubezpnske prizore med Moniko in njenim izvoljencem, smo globoko preverjeni, da ie Monikina ljubezen zares velika in resnična. Toda Ksaver tzve po tretji osebi, da Mon:k* odhaia s svojim ljubimcem in — zopet ubija To pot ljubimca Drama se končuje s stavkom, ki te sili da hočeš — nočeš razmišUaš o njem. Monika ipravi: »Čemu. Ksaver. čemu? Saj jaz r.e bi bila odšla ž ni'm!< V tem koncu je največji preokret drame, ki človeka uprav osupne, da. skorai b; lahko rekli: ki mu prisoli zaušnico. Monika ljubi Ksaver ja. Ali res? . x ... Pri prem ieri je bila navzoča pisateljica Zofija Nalkmvska, ki jo je občinstvo pre-srčno aklamiralo. * Nekoliko bližnjih novosti našega gledali- Ančica Mitrovičeva bo prišla m Nemčije na daljše gostovanie v zagrebški operi tn bo tu ostala nekoliko mesecev. Drama pripravlja razen Beaumarchafeo-ve >Figarove svatbe« preinijero najnovejšega komada našega znanega komediogra*a Pecije Petro\'ča »Mačas. Nato sledi Bruck-nerieva »Elizabeta Angleška«, ki je nedavno v Pragi dosegla izreden uspeh, zatem stara dubrovniška komedija iLjubovnici«, *bse-nova drama -»John Gabrijel Bcrkman« m Goethejev iFausU, s'ednji v proslavo 100-letnice pesnikove smrti. Te dni bo gostovala v operi mlada češka pevka Stjepanka Siiepanova. Opereta bo po Gri"«novih ičeških muzl-kantih« uprizorila novo nošliidiranega >Ba-rura Trenka«, opereto Srečka Albiniia. V začetku februarja pride v Zagreb ede-i največj h sodobnih nemških igralcev, Aleksander Moissi. Pri ras bo s sviio družino gostoval dva večera, in sicer s ToLstega drs-mo >2iri mrtvec« in Hotfmannsthalovim mi-eteriiem »Jadermann: (Slehernik) Opera pripravlja Don;zzetiievega »Dona Pasnuala«. Rossinijevega »Wilhelma Telia«.. fVAlbertovo opero W nižini in Wagnerje-ve?a >Parsifala«. Mlada zagTebška plesalka Mica Čorako-va, ki je pri nas že mnovno nastopila s prav lepim uspehom i** b:l?> v zadnjem času v inozemstvu, kjer je pridno študirala. Plod teh studii nam bo pokazala na dveh samostojnih plesnih predstavah, ki jih bo v bližnjih dneh priredila v Narodnem gledališču Anka Kenvc, ki io ena najodličnejših prvakini naše drame, bo v kratkem praznovala 251etniro svoiega umetnostnega delovanja. Jubilej bo pro*Hv'la v Bruckneri*vi žaloigri »Elizabeta Angirškac. ki je eno najznačilnejših in no sin p1 os ti odrske konrer*-ciie naizan'miveiših del cndoh-io np^iško književnosti. Biga Hirseliler. Revffa m prnnGrunte eermaneko - slovanskih bnlliirnih stikov. Pod okriljem Slovanskega instibita in Nemškega društva za slavistična razifikavanja v Pragi bo začel iz- SOKOL Sestre Vide sklad. Iz Slovenjgradca nam pišejo: Pokojni načelnici sestri Vidi Veijakovi v trajnejši spomin, nego eo biLi venci in cvetlice, ki so zagrnile rakev in gomilo, srno ustanovila »sestre Vide sklad«, namenjen našemu Sokolskemu domu, med katerega ustanovitelji biešči njeno :m: na častnem mestu. Ona je bila med prvima, ki so podpisali obveznice, da bodo ves čas svojega bivanja v Siovenjgradou prispevali v gradbeni fond po 5 do 25 Din mesečno. Sedem dolgih let, vse do svoje prezgodnje smrti, je zgledno izpo'njevala prostovoljno obveznost. Se več: v letih 1923 do 1927 je pridobi.a Sokolskemu domu, kalkor priča društvena kronika, še 56 s ličnih obveznic, katerih zneski po 5 do 25 Din z majhniimi izjemami še danes vzdržujejo gradbeni fond slovenjigraJkega Sokolskega doma. Sestre Vide sklad je le skromno nadaljevanje dela ki ga je pričela ter vztrajno tn uspešno vršrla sestra Vida. Bratje, sestre, prijatelji sestre Vide m njenega Stkoteke-ga doma, prinesite vsak svojo opeko, da ji zgradimo dostojen spemenak ia ee ji tako" vsaj malo oddolžimo. Doslej 90 prispevali v s. V. s.: dT. Železmikair 300, Roj-nik I. 250, dr. Bratkovič in Skaza (Celje) po 200, dr. Pohar 150, Ferber. inž. Puppis in Sovtč po 60, Martelanc, Permetova Roj-nik K.. Šentjurc po 50, Šoeter Marica in ?rmd Milan po 30, Arniuš M.. Bračiko M., Grmovšek, Gorečan. Gajšek Kr., Kralj H., Peršuh, Pirnat A„ RomoM. Rebulova. Ser-nec in Viher po 20. ostali pa po 10, 8, 5 in 2 Din. vsega 2237 Din. Zdravo! SK. Občni zbor sokolskega društva v Dolnji Lendavi bo v nedeljo 24. t m. ob 14. v risalnici meščanske šole. Minilo nedeljo se je vršil informativni sestanek članstva, na katerem se je dosegel 9porazu-m glede društvene uprave. Glavna skupščina sokolskega društva Rogaška Slatina bo v torek dne 26 t m. ob 20. v hotelu »Pošta«. Dnevni red obi-čaien. Udeležba čtlan6tva obvezna. Blejski Sokol je zboroval ▼ nedeljo ▼ svojem domu. Starosta br. dT. De Glorija je v vznesenem govoru otvoril ziborovanje te* izrekal zahvalo staremu odboru, ki ie bil zelo delaven. Spomnil 6e_ je tudi umrlih bratov Svetine, Klim-ika in e. Lebarje- odbior seji. pri katerih so bila le deloma izvofjeni novi firnkcijonarj"!. DoWM!e po se smernice novemu delu. Na novo se mora konstituirati še godb eni odsek ki vroi svojo nalogo ekoro pri vsafld društvena prireditvi ki je za društvo velikega pomena. BraHje in sestre! Delovne foimacije so sestavljene: Širimo vsi v društvu in hjven njega ljubezen do našega narodnega kralja do svobodne domovine ter smisel narodnega edinstva! To naj bo naše geso r novem letu. ___ "SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKniSKF^ P1SPMWM p A PIP in špeetjalna elektrotehnična delavnica ivo <;rii>€ izvršuje vsa popravila in previjanja električnih motorjev, generatorjev in transformatorjev. špecijalni oddelek za popravila aato dinam itd." Inštalacija luči in močL Se priporoča IVO GRILC, Cankarjevo nabrežje 25, Mestni trs 17. 1972 Lovske ouške flobertt, brovnlng pištole, lovske tn ribiško potrebščine 350a F. K. KAI SER, puškar Ljubljana, Kongresni trg 9.___ "Nogometaši 2 Prek« zim«, k« m iffrat*, odstranita a ST»jih oog •ne ran«, ki Me jih dobili. io &o Vaa preganli, a« pri koIixiji. Raztopite s-f. Boks sol* v tofiU kopel ji ia noge. namakat« Jih predpisan čas, in bole-6ine prenehajo kot n« ko-marvdo. Dobi v« »e ▼ 1-ekaroi in drogorijl, g5»vcJ de?*rt za Slovenijo je dro?erij» Gregorič, Ljubljana, ali pri „.»....... lir Diro- gerlja ' V. GabrU, Siibotjoa — teJefon 6-37. ■ Za desinfekcijo: LYS0F0RM Za nego kože s LYSOFORM' toaletno milo Za usta in zobe: MENTOL • LYSOFORM 56 Zahvala Vsem, ki so spremili tragično preminulo družino Ing. Klitnekovo k zadnjemu počitku, posebno č. g. duh. svetniku Oblaku, darovalcem vencev in cvetja, sokolskima društvoma z Bleda in iz Radovljico, pevskemu zboru, učiteljskemu zboru in šoiski mladini našo najglobokejšo zahvalo! Bled, dne 19. januarja 1931. 1966 Žalujoči rodbini Klimek — Pretnar Cene malim oglasom Zenitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ln reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam«, »Auto-moto«, »Kapital*. »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek. oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odpove** vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 2,— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5-— za šifro, ali za dajanje naslova ostali oglasi socialnega značaja se računaio po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristoibina za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih pc 1 Din za besedo pa Din 15 — Vse pristojbine za male oglase te plačati prt predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pism u obenem z naročilom. Potniki K(W teče maslo pot-niia, pUča za vsako besedo 50 fwj; sa dajanje naslova ali za Šifro 8 Din. — Kdor sprejema potnike, pla č* besedo po 1 Din; «a dajanje naslova ali sa Šifro p* 5 Din. (5) Zastopnike p-oti dobri proviziji sprej-iod šifro »Fiksum in pno vusija«. 851-5 2 potnika tnamrCakturne stroke, ra e»biftk privatnih strank sprejmem za Maribor in okolico. Dobro vpeljanim in agilnim nudimo pc-leg provizije tudi fiksum. Ponudbe na podraž. ».Jutra« t Mariboru pod značko »Fiksum«. . 1929-5 Službo dobi Šiviljo popolnoma samostojno, izurjeno v krojenju in vsem ostalem konfekcijskem delu pletenin, sprejme konfekcijski oddelek izdelovanja pletenin. Ponudbe na "oglasni oddelek Jutra pod »Konfekcija pletenin« 2033-1 Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova aH ia Šifro pa 5 Dia. (1) Gospodično k! dobro igra violino, iSčem za damsko kipelo ob morju. Začetnice na violino nai se oglase na naslov: Slavko Rnškaj. ka-pe-lnik, hotel Gušič, Kra-gujevac. 2010-1 Pek. pomočnika •tarejžega, za skupno delo in za raznaSanje kruha •prejme takoj Alojzij Noč, pokanja. Slov. Javomik ft. &?. 2008-1 Gospodinjo Fa manjše gospodinjstvo brez žensS na deželo sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. /Jutra« pod «Gaadaricu«. 1643-1 Služkinjo kuhinjskih d<>l. pi-žteno in pri-kupljive zn-na-cjosti, ki ima veselje do po-stilne, sprejmem. Naslov rove ogli)?. oddelek Jutra 2032-1 Trg. učenca • potrebno šolsko izobraz-fco. p »vi cm zdravega in |K»4teaH» star&ev, sprejme takoj večja trgovina v mestu na Goresijefet-m. — Tisti, ki imajo že nekaj firakm?.. imajo prednost. Tozadevne ponudbe na ogl. eddelek »Jutra« pod šifro o-Mrav ia zanesljiv učenec 156«. 20394 Fotografskega pomočnika sposobnega dobre retuše in posnetkom. sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevo plače in vzorci na oglasni oddelek »Jutra« pnd šifro »Vesten pomočnik«. 2078-1 Prodajalca avtomobilov, motornih brizgal itd. iščemo. Obširne ponudbe verziranih in agilnih r,a og'a?ni oddelek »Jut^a« pod značko »Višek, tudi po.-transki zaslužek«. ' 30S7-1 Brivskega pomočnika dobro Izurjenega, po možnosti ond-ulerja. sprejme takoj Karel Ilovar, Dunajska cesta 82. 2098-1 Mesar, vajenca T»>5t.en;h staršev, sprejmem Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 2097-1 Po-trefnico rabim za 2 uri popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2.118-1 Pisarniška moč samostojna, vešča vseb trgovskih poslov, dvos-tav-nega ter kartotečnega knjigovodstva, z mnogoletno prakso, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzorno poslovanje«. 1915-2 Fotograf. pomo!nik zmožen vseh del fotografske stroke. dol>«r retušer neg. in ikv., išče primerno zaposlitev, najraje v letovi^čarskem kraju. Plača in drugo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod Šifro »Sezonski II« na oglasni oddelek »Jutra«. 1S63-2 Gospod »■ srednješolsko na-obra-zbo (tehnik), perfekten v slov., srbohrvaškem in nemškem jeziku, verziran v pisarniških pos!':h. daktilograf. prost vojaščine, išče kakršnokoli službo za takoj — najraje v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Perfokten«. 1501-2 Prodajalka začetnica, ®če ma»l» v boljši hiši, kjer bi event. .pomagala pri gospodinjstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V pomoč«. 1965-2 Kuharica srednjih let, išče _ službo pri finančni straž: ali v boljši hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2068-2 Kdor iSče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Kot blagajničarka sli prodajalka v trafiki -iščem me?to. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2092-2 Lokalne zastopnike samo proti proviziji, za prodajo deteljnega, travnega, povrtnega in cvetličnega paketiranega semena išče B. Teplv i drug, Zagreb, poštanski preti Rac 71 Samo pismeme ponudbe z navedbo dosedanje delavnosti na gornji naslov. 2047-3 Gostilničarka z osebno pravico, prevzame mesto natakarice, ev. tudi pristopi kot družabni ca z nekaj kapitala. — Naslov: A. Lazar, Kolodvorska ulica 31. 9100-2 Popravljam staro pohištvo Na«lov v oglasnem odd»1kn »Jutra«. 2059-3 Zastopnike (ce) neoporečne iščem za Ljubljano kakor za celo dravsko banovino, za novo za varovalno zadrugo. Ponudbe na oglasni oddel-ek »Jutra« pod šifro »Dobra provizija«. _lfi£0-3 Veziljo cvetja Vi jo Hurjena v tej stroki. "marljivo in zanesljivo sprejme trgovina s cvetlicami T. Svoboda, Zigreb. Kiča 37. 2035-1 Sadjar-vrtnar «tobro izvešban m pošten, dobi štabno službo pod zelo ugodnim? poboji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štajersko«. 2034-1 Natakarica ■reši'» slov. in neanJkega je-iika, dobi službo v pro- inetni restavraciji. Pogoji: kavcij«, navedba dosedanjega službovanja in sta-rost. Piača ir. nastop po dogovoru. Le pismene ponudbe s sliko, ki se edino prejmejo, je nasloviti na V. Maitz. G. Cmurek, p. Marija Snežna. 2044-1 Hotelsko kuharico t dobrimi spričevali, veščo fine kuhinj«, iščem. Ponudbo s prepisi spričeval na oglasni oddelek Jutra r«l šifro »Hotel«. 2133-1 Frizerka prvovrstna ondulerka dobi takoj a'i perneje stalno Za Obrtniško Samopomoč zvez« obrtnih zadrug — iščem zastopnike w Ljubljano in okolico. Rudolf Pj«. Prekmurska 2. 1968-3 liosed« 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 D:n. Dijaki, fci iščejo Vnsti ukc-ije, plačajo v-»ak o besed« 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 8 Din. (4) Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska t2 — 2iahtevajte informacije. 247-4 CAMERNIK0VA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 Prva oblastveno koncesijo nirana. Prospekt lo zastonj — pišite ponj! Učence sprejema vsak čas. 251 Sl užbe išče Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova ali za šifro pa 3 Dia. (2) Valjčni mlinar iš?e službo. Gre tudi kot skladiščnik ali kaj siič- w«^=to. Na«'ov pore offlas. | nega. Žabj.-tk 7, pritl'<"je, nddoiek. »Jutra«. 2104-1 I Edgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džunslr 100. Tublat je z zmagoslavnim tuljenjem planil nadenj. Tarzan je kakih dvanajstkrat zasadil vanj svoj ostri lovski nož. Velikan se je zrušil na tla. Tarzan je stopil sovražniku na vrat in bijoč 6« po prsih zagnal divji bojni krik opičjega rodu. Brivskr pomočnik prvovrsten bubi štncer in onduler, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivec-frizer«. 2102-2 Prodajalka mešane stroke, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko >13. februar«. 21H3-2 Izdelovatelj cepanih dog z večletno prakso, išče službo. Pride izdelovat les tudi na dom. Ponudbe na >odnižnico »Jutra« v Ce-ju pod šifro »Cepani les«. 2115-2 Avio, moto Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslora ali za šifro pa 5 Din. (10) Pontiac zaprt, dobro ohranjen, nova pnevmatika; Fiat 503. odprt; Renault taksi, prodamo pod vrednostjo. Na ogled pri Renault zastopstvu, Cesta na Rožnik 19. 2083-10 Avto Ognjegasci, požarne brarn be, zahtevajte ponudbe iz branih, a najcenejših motornih brizgala, reševalnih avtomobilov itd. od Renault zastopstvo, Cesta na Rožnik št. 19. 89-10 Tovc.ni a,Tto in 2 avtob sa vsi dolbro ohranjeni, naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3109-10 Kolesa Ženini in neveste! kupite blago za balo najceneje pri 0. šlibar, Ljubljana, Stari trg štev. 21. 67-6 Jajca zajamčeno sveža, v zabojih po 720 ali 1440 komadov, komad po 75 par franko nakladalna postaja in proti franko vrnitvi prazen i h zabojev dobavlja proti povzetju ali predplačilu Josip Lah, Oslu-ševei pri Ptuju. 2038-6 Salonska garnitura temna, 7 komadov, originalno indijsko .ročno rez-bar3ko delo, poceni naprodaj. Pojasnila daje dr. Schtvrbaum, Maribor. 3944-6 Kamnolom črnega marmorja prodam. Marmor v kamnolomu je kompakten. Nahaja ee cca 2 km od državne ceste. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 2045-6 Čevljarski stroji kopita in druge potrebščine za večje čevljarske delavnice, naorodaj. Naslov pove oglisni oddelek Jutra«. 2110-6 Vrednote na OuSKda l Dia. ia dajanje naslov« ali «« 5;f«» r*» 5 Din. f35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 77 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (12) Novo spah ico masivno politirano, 14 komadov, iu belo emajlirano kuhinjo 8 komadov, prodam globoko pod ceno za 6200 Din. Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 2031-H2 Damsko masko lepo, belo-črno, nizki ceni prodam v Rožni dolini, cesta 11/49. 2099-13 Pridelki Vsaka bnseda 1 Dui za dajanje naslova ali za Sifrn pa 5 Din. (33) Lanene tropine prvovrstne kakovosti 37/33 "o, mlete, po 195 Din za 100 kg, inkl. vreče kupite do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. 1255-33 Finega Ia sena za konjsko in govejo živino več voz ,r»roda Pir-nat Fran na Viču. 2«>63-33 Vsaka b«seda 1 Din; za daja-nje naslova ali za Šifre pa 5 Din. (20) Za letovanjv kupim emo- ali dvodmžin-sko hišico z vrtom ali majhno posestvo. Predpogoj so ugodne prometne zveze z Ljubljano in prilika kopanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »D. G. 5«. 1888-20 Parcela eca 2000 m« velika, ob Dunajski cesti v Ljubljani naprodaj. Vodovod in elektrika. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 1880-20 Lepe stavb, parcele v najbližji ljubljanski okolici naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21.111-20 Trgovsko hišo z vsem inventarjem prodam na promet/nem kraju manjšega mesta. V poslopju se nahaja trgovina z mešanim blagom, nadalje trgovina z delika/tesa-mi in toč-ilnica za stoječe goste. Na razpolago so skladišča za trgovino z deželnimi pridelki ter kleti za vinsko in žganjsko trgovino. Zraven spada tudi vrt in njiva. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 3042-20 Lepo pofsstvv približno 10 oralov, z novo nasajenim vinogradom prodam sredi Ljutomersko-brmoških goric, ne daieč od Jeruzalema. Vinograd je nasajen s samo sorti-ranimi vrstami pred štirimi leti, zraven je lep sadovnjak. gozd, njive ter stanovanjsko poslopje. — Oddaljeno je fanvi 10 minut od postaje. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2<»43-20 Hišo štirvstanova.njsko, na periferiji prodajn za 180.000 Din. Na/siov pove oglasni oddelek »Jutra«. e0tti-20 Večstanovanj. hišo v trgu na Sp. fciajerekom, primerno za trgovino, gostilno aH olirt, s gospo: darskim poslopjem, z ali brez zemljišča ugodno prodam. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Hipoteka«. 21J4-2U Hiša ood ngodinimi pogoji naprodaj. Naslov se izve v gostilni pri »Francelnu« na Celovški cesti 49. 21H7-20 Trgovino s skladiščem, opremo in zalogo oddam v mestu na najprometnejši točki. Ponudbe na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod značko »Sigurni promet«. 2093-19 Trgovino oddam takoj v centru. — Pripravno za trgovino z modnimi potrebščinami ali galanterijskim blagom — cvent. za trgovino z ročnimi deli. Po želji oddam opremljen lokal brez blaga. Pismene ponudbe pod »Prevzem takoj« na ogl. odd ek"k »Jutra«. 2075-19 V najem Vsaka besed® 1 Din; za dajanje nadeva ali ia Šifro pa 5 Din. (17) Dva lepa lokala za vsako obrt pripravna, oddam v najeai. Natančna pojasnila daje tvrdka M. Berdajs, Maribor — Trg svobode. 1930-17 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro p* 6 Din. (19) Vsaka beseda 1 Din, za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Garažo oddam ▼ Knafljevi ulici št. 13/TI. 2005-19 Gostilna ctapoizna.na, z več _ stanovanji in gostilniškim vrtom je ugodno naprodaj v predmestju Ljubljane. — Vprašati v društvu posestnikov, Salendrova ul. 6. 2060-19 Lokal - izkuh popolnoma opremljen, v obratu, zaradi odhoda takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2096-19 Lokal takoj oddam v Tavčarjevi ulici š>t. 4- Poizve se v trafiki. 21*1-19 Potnika za Slovenijo dokazano dobrega vpeljanega, IŠČE zagrebška veletrgovina sukna in krojaških potrebščin za takoj. Tvrdka je v Sloveniji že vpeljana. Nujne ponudbe na JugosL Rudolf Mosse d. d., Zagreb, — Jelačičev trg 5. 1967 za besedo. Oglasi so-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali za šifro S Dia, oziroma 5 Di n. (11) Moško "kolo poceni kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2062-11 Zahvalam Po neizprosni smrti mojega soproga g. Antona Porekarja, nadučitelja v pokoju, sem sprejela od podpornega društva »Ljudska samopomoč14 v Mariboru takoj izplačano pripadajočo znatno podporo, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to za Slovenijo do sedaj največje društvo te vrste vsakomur najbolje v takojšnji pristop, ako še ni njen član. _ 1907 Angela Porekar. Maribor, dne 11. januarja 1932. U* K* Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da jas j« naslova ali ta šifra 5 Din. —• Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajauje naslova ali za šifra pa S Din. (6) Vinske sode hramne, hrastove in dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, pri- i bližno 12 kom. ugodno ! prodam. Naslov v ogl. i odd. »Jutra«. 1845-6 Zahvala. Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu »Ljudska samopomoč" v Mariboru za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti moje matere, gospe Gabrijele Matiašic, vdove po vis. vinar, nadzorniku v pokoju, najiskrenejšo zahvalo in priporočam to v mnogih krogih le še premalo poznano društvo vsakemu najbolje. Ptuj, dne 9. januarja 1932. 1958 Dr. Zdenko Matiašič. Sveža jajca komad po Din 1.35, pri >djemu 100 komadov komad po Din 1.20. pri odjemu celeja zaboja komad po Din 1.10. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 161-1-6 Danes velja poceni kupiti Ta teden velika razprodaja vsakovrstnih gospodinj- j skih predmetov po pol-o- j vič-nih cenah. Velika rabi- ; ra namten-ih prtov, jedil- j nega pribora, namiznega, orod ja itd. Na obroke od | 60 Dim naprej. — Šapira, i Dunajska cesta 36, v veži 3122-6 Zahvala• Za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti mojega očeta g. Franca Kaučiča izrekam društvu »Ljudska samopomoč" v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to za Slovenijo neprecenljivo društvo vsakomur najbolje kot najceneje in najsigurnejše zavarovanje. 1959 Pobrežje pri Mariboru, dne 5. januarja 1932. Angela Zafošnik. Smrekove deske 24 -moa d«4t>,'!e, «d 18 cm naprej, medla 34 cm; I/II paralelne, suhe, 2—3 vagone mesečno rabim. — Najcenejše ponudbe franko vagon pod »Plačilo takoj, dobava stalna« na -podružnico »Jutra« v Mariboru. 20J4-15 Suhe bukove deske 20—1100 mm debele, 30 m» naprodaj na parni žagi F-aaj Martin«, Skoflica. £064-15 Hlode smrekove, jelkove in hrastove, debele od 25 cm naprej 4—8 m dolge, kupim v vsaki množini franko vagon Skoflica. Ponudbe s ceno oa naslov: Fran Martine, parna žaga, Skoflica. 2065-15 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Separirano sobo TK>voopremlje.no oddam solidni gospodični v Albertovi ulici 33. tik gorenjskega kolodvora. 2043-23 Lepo, zračno sobo v sredini mesta takoj odda dr. Edvard P a j n i č. Dunajska cesta štev. 15II desno. 3030-23 Sobo z 2 posteljama z uporabo kuhinje ali brez oddam. Naslov pove ogl. o-.id-eiek »Jutra«. 2051-23 Sostanovalca sprejmem takoj ali s 1. februarjem v aeiparirano sobo v Cffflt.™. k mirnemu gospodu. Na-slov v oglas, •oddelku »Jutra«. 2050-23 Opremljeno sobo r 2 posteljam® oddam v Korvtkovi ulici žt-ev. 34. 2058-23 Veliko prazn sobo tik tunlverae oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2069-23 Lepo veliko sobo s posebnim vbodom, dobro opremljeno oddam na Napoleonovem trgu 6/II. 2074-33 Dve sobi lepi in mirni, e epa tiran! ml stopnjic, oddam. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 2079-23 Dve sobi r eemtru mesta oddajn jeo-epodlčnam z vsn oskrbo. Nudim jim prijeten dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3081-23 Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom im elektriko oddam 2—3 gospodom, evemtuelno tudi zakoncema za takoj ali s 1. februairjem. Cesta v Rožno dolino štev. 5, pritličje. 2085-23 Opremljeno sobo neseparirano, s parketom in elektriko odda gospodični Soban, Ceiovška cesta 14/1. 2105-23 W3SEBSS Vsaka be-«er parketom oddam s 1. februarjem. Ogledati od 9. dopoldne d.ilje. — Vprašati na Rimski cesti št. 23/1. 3066-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, pri Zvezdi oddam s 1. februarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »100A Din«. 20*4-21 Stanovanja Tik Tivolija v Skrabčovi ulici oddam s 1. febr. lepo opremljeno sobo solidnecn-u gospciu. Pojasnila daje Mrak, Cesta v Rožno dolino (paviljon). 2106-23 Sobo s hrano v sredini mes*a po nizki ceni oddam d-vesna osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2103-33 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam — everot. tudi s brano. Naslov t>ove oglasni oddelek »Jutri«. 210(1-23 Lepo sobo veliko, opremljeno, deljeno v dva prostora, na Mostnem trgu oddam e®i ali dvema solidnima gospodičnama srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2120-Č3 Sobe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Čevlji na obroke j^g od Din Salendrova ulica 8 (na kraju Gosposke ulice) Če nas ne obiščete Eiihtevaite potnika! Naša reklama — naša poštena beseda! peer Krcjačice za ženske slamnike, ki so že dokazano delovale v tem svojstvu, sprejme domača tovarna klobukov. Takojšen nastop. Ponudbe pod »Krojačica 4047« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg št. 5. 1877 Pianino skoraj nov, n godno prod« Vidic, Bfclja.ška 32. Isto-tarn tudi štedilnik. 1S5-98 Hotel v Dalmaciji na otoku Hvaru z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije dajq lastnik M. CANAK, ZAGREB, Hotel Royal, Ilica 44—46. 1862 za Slovenijo, dobro vpeljanega pri v po« štev prihajajočih kupcih, išče tvrdka IEIS, Zagreb, Bačvarska ulica 12. 1968 Prodam planinsko, GOZDNO POSESTVO obstoječe iz približno 100 oralov, gozda, njiv, travnikov in sadonosnika, gospodarsko poslopje, hiša s 6 sobami v najboljšem stanju. Nadalje vila z več sobami, velika klet, veliko skladišče tik zelo prometne železniške postaje. Proda se tudi vsako posebej. Dopise na podružnico ^Jutrac Maribor pod »Vila«. 1884: Veliko pr; zno sobo čedno, z elektriko in posebnim vbodom, iščem. Ponudbe z navedbo ce^ie na oglasni oddelek Jutra i rod »Dve osebi«. 2082-23/a Separirano sobico z oskrb" ali brez. v centru mesta išče akademik. Ponudbe s ceno na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik«. 2bo lepo opremljeno, t elektriko in balkonom oddam 2 gospodoma na Poljanski e. st. 18/11. levo. 1560-23 Vsaka bt»t*la l Din. za dajanje naslova ali za Šifro o» ' Din f29". Stroj »Ideal« St. 8/40 kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Stroj«. 3086-29 Večja ffenottfimsta tvormea, popolnoma solventna, IŠČE eno ali dva tvornici za izdelovanje nogavic, pletenin alt druge robe v svrho združenja ali fuzije, da bi se s povečanjem prometa znižal odstotek stroškov. Pismene ponudbe sprejema iz prijaznosti pisarna dra. Julija Mogana, advokata v Zagrebu, Hatzova ulica 18. 1365 Krasen luksusni odprt osebni AVTO 75 HP, 6-cilinderski, prva evropska znamka izza Rolls-Roysa, šestsedežen, dobro ohranjen, pravi avto za ture, izredno poceni naprodaj. Izvanredna prilika za vele-posestva, trgovce, advokate in vsakogar, kdor mnogo potuje. Pogodba je mogoča tudi na odplačila proti jamstvu, odnosno se zamenja za zemljišče, les itd. Reflektanti naj izvolijo poslati svoj cenj. naslov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Redka prilika«, pa dobe podrobnejše pogoje. 1970 b|B Po dolgi in mučni bolezni, v 81. letu starosti, je Vsegamogočni k sebi poklical našo mamico, babico in prababico, gospo Jero štrukelj roj. ZOR Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 21. januarja 1932 ob 4. uri iz hiše žalosti, Poljanska cesta 45, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 20. januarja 1932. KaroL, Vincene, Avgust, sinovi, in ostali sorodniki. 1971 Urejuje Davorin Ravljeru Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubliani-