"ištnina pJaAsma ▼ Leto XIV., štev. 81 Ljubljana, četrtek 6. aprila 1933 Cena Upruvn-štvu; LjuDlj&oa. tvaatljeva ulic i - i eietcnt St 3122 3123. 3124 3125 312&. Inicratu' oddelek: Ljubljana. Selen-Ouroova aL 3 - leL M92 2492. Podružnica Maribor-. Gospusfca ulica Ste* 11. — TsietoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t i - Teleton 5t 190 K.aJ-un' pn pošt ček zavodrh: Ljubljana St. 11842 Praga čislo 78.180. \\'-<~r 5f I OS >41 Naročnina itm&« oio^ccdl l)'c is — Za hiazem«*"*«1 'Dmj *0 — Uredništvo: Ljubljana K.natl; moralo nemškim nacijem biti znano, saj se njihovi ideologi že leta in leta ba-vijo z židovskim problemom in so pri tem vedno ugotavljali ravno mednarodno moč — kapital, industrija, trsrovina. novi ne -—, o kateri so sedaj dobili prav konkretne pojme. Že po prvem velikem udarcu so morali zatrobiti na umik. Kar se tiče zunanje politike, je sprva kazalo, da se bo hitlerjevstvo lotilo pred /sem izvedbe anšlusa. V Avstriji so bila :'a že pripravljena in tamošnji hitlerjevci so že govorili, aa so nemško-av-Mrijski mejniki padli 5. marca in da Hitler ne bo imel drugega dela, nego da formalno razširi svojo vlado na Dunaj, kajti taktično da je Avstrija že Hitlerjeva. Pa se je zopet izkazalo, da je ravno formalna stran tako huda ovira, da je sama borbenost ne more premagati. Rogoviliti kaj okoli avstrijskih mejnikov bi se reklo žaliti svoje prijatelje v Rimu, ki so tako zelo naklonjeni Nemčiji, da ne dovolijo, da bi se zastave s kljukastim križem in šlemi nemške vojske pokazali na Brenneriu. Tudi tu tedaj ni bilo nič z ono, toliko iskano stranjo najmanjšega odpora. Naciji pa potrebujejo za vsako ceno akcije, da nemško ljudstvo spozna njihovo udarno silo. Na vzhodni meji so hitlerjevci izpustili dva poskusna balončka, da vidijo, aii vsaj tu pihajo ugodni vetrovi, oznanjajoči ono slabost, ki bi jamčila hitler-jevskemu pritisku uspeh. Izzvali so znano afero na Westerplatti. kjer so javni straži svobodnesra mesta Gdanska dodelili po vzorcu v Nemčiji četo narodno socialističnih udarnikov. V Varšavi so na :a ukrep odgovorili tako, da so s svoje strani pomnožili poljsko vojaško stražo. Kal za soor s Poljsko je bila podana, toda Ženevi se je posrečilo, da je prisilila obe strani na popuščanje in obe stranki sta umaknili svoji straži v istem časovnem redu, kakor sta jih bili pomnožili. Drugi balonček je bil mirnejše narave. V štabu Hitlerjeve stranke so se domislili razgovora med Macdonaldom in Mussolinijem, kjer je baje padla beseda, nai se Nemčija za izgubo svojih kolonij odškoduje z deli portugalske afriške posesti. Brž so skovali načrt za mirno likvidacijo »koridorja«. Po tem načrtu bi se Poliska odpovedala Gdiniji, dobila bi pa zanjo litovsko pristanijče Klaj-pedo; Lit ovci bi morali pri tem zopet dobiti košček obale od Latvije, ki ima itak dovolj veliko obalo. Tri države bi morale premakniti svoje meje, samo da se ugodi nemškim reviziomsticmm zeljicam. ' Kako Nemci smatrajo svobodno mesto Gdansk popolnoma za del Nemčije, dokazuje tudi to, da je rajhovski mmi-ster za" propagando dr. Gobbels napovedal predavanie v Gdansku, kar pa je moral mestni senat prepovedati, da si pred svetom ohrani vsaj videz samostojnost;. Nemški ministri bi hoteli področje svojega dela razširiti kar avtomatično tudi na gdansko ozemlje. Tudi Gobaelsov poskus se mora smatrati kot tipanje za ono slabo točko, kjer bi hitlerjevci radi zastavili vzvod, da razmaknejo svoje meje. Ti nemški poskusi pa so rodili zelo neprijetne sadove. Ogrožena Poljska se je začela na novo orientirati v svoji zunanji politiki. Vsi govorniki v Sejmu ra vse časopisje — tudi opozicijsko — je začelo poudarjati ootrebo tesnejsega zbli-Žanja z Malo antanto in ta aeitacna postaja od dne do dne jačja. Vzporedno s Nemški poset v Rimu V nekaj dneh bosta odpotovala v Rim podkancelar Papen in minister Goring zaradi dogovora z Mussolinijem o razorožitvenih pogajanjih in paktn štirih Berlin, 5 aprila, g. 2e večkrat najavljen poset kancelarja Hitlerja v Rirnu, je bil začasno odgoden, ker smatra Hitler svojo prisotnost v Nemčiji sedaj za neobhodno potrebno. Poluradno pa se danes objavlja, da bo-sta v kratkem odpotovala v Rim podkancelar Papen in minister Goring ter stopila v zvezo z italijanskimi vladnimi krogi kakor tudi z Vatikanom. Politični krogi pripisujejo potovanju Papena in Goringa v Rim velik pomen. Vladi prijazno časopisje poudarja prijateljske odnošaje med I tali ;o in Nemčijo in opozarja na stališče. ki ga je zavzel episkopat napram nemški vladi. Papen in Goring bosta konferirala z Mussolinijem predvsem o razorožitvenem vprašanju in o paktu med štirimi velesila- mi. Italija in pakt štirih Rim. 5. aprila, u. Tukajšnji politični krogi so bili v poslednjih dneh znatno razočarani ker Mussolinijev načrt o sporazumu štirih velesil v inozemstvu ni bil sprejet z enakim navdušenjem, kakor so ga morali zann pokazati fašistični listi, ali vsaj enako dobrohotno, kakor sta ga tolmačila angleški itn nemški tisk. Listi sami niso skoraj ničesar poročali o razočaranju v Italiji in akciji rimske vlade, marveč so se omeiili i zikil j»u č n o le na poročila o inozemskih dogodkih. ki so bili v zvezi z načrtom. Zanimivo je. da je protifrancoska kampanja v tisku sedaj docela ponehala. Tem b0'lj ostro pa so pričeli napadati liste držav Male antante. Veliko razburjenje je povzročil zlasti člane-k, ki ga ie v praški »Narodni Politiki« objavili dr. Borsky. nekdanji češkoslovaški d;piomatski zastopnik v Rimu, ker je ugotovil, da se morajo Italijani za svoio zmago l. 1918. razen prostovoljnemu avstrijskemu umiku zahvaliti predvsem irancoskim in angleškim zaveznikom in da jim prav zaradi tega ne pritiče nikaka posebna pravica do večjega vpliva na evropsko mednarodno politiko. Tudi v dopolnilnih Mussolinije-vi-h predlogih. ki jih ie poslanik Jouvenel ponesel v Pariz, italijanski tisk ni mnogo poročal, ker je Mussolininev umik nedvomno negativno vplival na prestiž fašizma v Italiji sami. Tem večjo pozornost pa posvečajo listi francoskemu memorandu. ki naj bi obsegal naslednje točke: 1. Francija spre-jme načrt o sodelovanju med štirimi velesilami. 2. Pogodibe, ki bi slonele »a paktu štirih velesil, se morajo skladati s paktom Društva narodov. 3. Med narodi se ne sine uvesti nikaka hierarhična razlika. 4. Sporazum se mora smatrati kot tako zvani regionalni pakt, kakršne priznava Društvo narodov. 5. Velesile so še nadalje dolžne spoštovati im delovati integralno po paktu Društva narodov. Nadalje poročajo, da je Mussolini sprejel angleškega poslanika Ronalda Graha-ma, ki mu ie precftožil angleške predloge, katere je lord Tyrell izročil francoski vladi, ter nemškega poslanika Hassla, ki mu je poročal o stališču, ki ga je zavzela nemška vlada giiede spremenjenega rimskega načrta. Poljsko svarilo Franciji Varšava, 5. aprila. AA. Razpravljajoč o najnovejših vesteh iz Pariza o zadržanju Francije nasproti rimskim predlogom, na-glaša poluradna »Gazeta Polska«. d* 1« nemogoče reševati velika mednarodna vprašanja v dveh instancah Vloga DN bi postala v tem primeru navadna komedija blagosbvljanja vseh sklepov sveta štirih ve lesil. Razen tega bi sprejetje tega pakta pomenilo tudi konec francoske politične samostojnosti ali vsaj konec samostojne francoske svetovne politike velikega sloga. Havasov komunike vzbuja vtisk, da goje nekateri v Parizu pretirane iluzije o pomenu predlaganega pakta Zato je dolžnost Poljske, da čim več pripomore k razbitju teh iluzij. Izključeno je, da bi poljska vlada pristala na postopek, po katerem bi pri razpravljanju o posameznih svetovnih vprašanjih v svetu četvorice sodelovala tudi kaka država, ki bi bila neposredno zainteresirana v tem ali onem vprašanju. Edini postopek, ki bi nanj mogla Poljska pristati, je postopek, ki ga določa pakt Društva narodov. Poljska bi bila, če bi bilo to potrebno, zmerom pripravliena razgovarjati se v dvoje s katerokoli državo, nikakor pa ne more pristati na to. da bi se udeleževala razgovorov s kakšnim blokom, v katerem ni stalno zastopana, i.n še to samo tedaj, kadar bi jo člani tega bloka izvolili povabiti na razgovor. Poljski zavezniki so v zmoti, če mislijo, da bo Poljska kdaj na to pristala. Na koncu pravi list, da poizkus, da hi se spravila dosedanja francos-ka politika v sklad z MussoPnijevo politiko, ne predstavlja nikake rešitve visečih problemov. Zahteve slovenske mlinske industrije Zastopniki mlinov iz dravske banovine proti izenačenju železniških prevoznin za pšenico in moko Beograd, 5. a-pršla. p. Tarifni odlbor je danes nadaljeval svoje delo. Dosedania njegova posvetovanja o prilagoditvi železniških tarif potrebam našega gospodarstva so bila zelo plodna in so se vršiila v popolnem soglasju. Pri razpravi o zahtevah mlinske industrije, je prišlo danes do precej ostrega spora med zastopniki mlinov v Vojvodini in v dravski banovini. O zahtevah prvih ie poročal dr. Emil Palič iz Beograda, o potrebah mi nske industriie v dravski banovini pa je referiral g. Štefan Knez iz Celja, ki se je izjavil proti iz-oremembi železniške tarife v tem smislu, da bi se uvedla za pšenico in moko enaka prevozmna, za otrobe pa nižja tarifa. Poudarjal je. da se tarifna reforma ne sme izrabiti za konkurenčno borbo. Nikakor se ne sme zgoditi ,da bi se z železniškimi voznina mi odvzela industriji in obrti ene banovine možnost dela v korist iste industrije d.ruge banovine. Po dosedanji tarifi je pre voznina za pšenico za 12 do 14 odstotkov nižja kakor za moko. Mlinom v dravski banovini je ta razlika neobhodno potrebna za njihov obstoj. V njej vidijo zastopniki m1:nov iz dravske banovine svojo eksistenčno možnost. V nadaljnjih svojih 'zvajanfli.fi ie primerjal razmere mlinske industrije v Vojvodini in v dravski banovini fer je dokazal, da ie mlinska industrija v Vojvodini v mnogo boli ugodnem noložaiti. v sedanjih razmerah se mora m'lnsika ardustrija v dravsk« banovini obupno boriti za obstoj s premočnimi tekmeci v Vojvodini. Že l. 1927 se ie uvozilo ;z drugih po-krai;n v dravsko banov;no 3?00 vagonov moke in samo 2500 vagonov pšenice. Ce se upošteva, da je produkcija pšenice v dravski banovini povsem neznatna, je jasno. da so sknvnskj mlini prodali s'oven-sk'tm konzurrerutom mnogo mani svojih pro-rvnrj^v t-pVor nn prho v' tovarni ;7 dT^h tem pa se ohlaja tradicionalno prijateljstvo do Madžarov in poliska javnost že tudi precej kritično oceni«je dosedanje odnošaje Poljske do Italije. Varšava se zaveda, da se ;li je treba odloČiti proti revizionisticni fronti popolnoma in da mora v ta namen žrtvovati tudi svoie zerodovin=ko prijateljstvo z Rimom in Budimpešto kot « središčema revizionizma. Nevarnost revizije bo končno Pollake ie nrisilila. da se odd/oie rvd neorijateljev Slovanstva in se približajo državam, s katerimi jih ne veže samo trenutna politična korist, ampak Mdi narodnostna sorodnost. pokrajin, zlasti iz Vojvodine. Od 1. 1927 nadalje se je to razmerje še poslabšalo. Kapaciteta vojvodinskih mlinov se izkorišča v mnogo večji meri kakor pa v dravski banovini. O. Knez je odločno nastopil proti zahtevam dr. Kaliča. naj se izenači železniška tarifa za prevoz pšenice in moke. Poudarjal je. da hočejo sedaj vojvodinski mlini doseči zase znatno nižjo tarifo za otrobe, da bi lahiko v še večji meri konkurirali z mlini v dravski banovini. V imenu mlinske industrije v dravski banovini je pozival merodajne kroge, naj upoštevajo navedeno ter se izrečejo proti izenačenju tarife. Stališče g. Kneza so branili tudi gg. Maks Axelrad iz Zagreba. Šušteršič iz Beograda, F.ran Kos. ki je zagovarjal tudi interese mlinov, ki meljejo koruzo, ter Josip Rosentberg iz Maribora. Zastopnik vojvodinskih mlinov dr. Palic je predlaga!, naj se ustanovi poseben odbor, ki bo proučil potrebe vojvodinsk h in slovenskih mlinov. Ker na ta pred'og zastopniki slovenskih mlinov niso pristali, je bilo odločeno, nai reši to vprašanje tarifni odbor sam. Ruski protest v Berlinu Proti preganjanju sovjetsko-ruskih državljanov — Spor med Hitlerjevo vlado in zastopniki inozemskega tiska Protinemske demonstracije v Strasbourgu Strasbourg, 5 aprila. AA. Snoči je prišlo v mestnem gledališču, kjer je gostovala nemška igralska družba iz Freiburga. do velikih demonstracij. Prebivalstvo se že dolgo razburja nad komunistično in avto-nomistično mestno upravo, ki preveč pogosto prireja nenvke predstave na škodo francoskih dram. 2e takoj v začetku predstave se je čulo žvižganje, kmalu pa je prišlo tako v gledališču kakor tudi zunaj do dejanskih spopadov med demonstranti in pristaši občinskega sveta. Množica, ki ae ie bila zunaj zbrala je hotela na vsak način vdreti v gledališče. Vzlic velikim neredom uprava gledališča, ki je v občinskih rokah, ni hotela predstave prekiniti, tako da jo je moral pol;ciiski komisar sam odpovedati. Nato »e je formiral sp-evod. ki je korakal po strasbourških ulicah Demonstranti so avtonomaše. kjer so jih srečali. opliuvali. Na stanovanju avtonoma-škega poslanca so razbili okna. nato so pa skušali zažgati prostore avtonomaškega glasila »Elsasser«. Policija je naposled demonstrante razgnala. Nekaj oseh je bilo lažje ranjenih. Seja vlade BeogTad, 5 aprila AA. Danee od 11.30 do 13.30 se je vršila seja vlade pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srškiča. Moskva, 5. aprila. AA. Sovjetski poslanik v Berlinu Hinčuk je obiskal zunanjega ministra Neuratha in mu v imenu svoje vlade ponovil v kratkem protest, ki ga je podal Litvinov nemškemu poslaniku v Moskvi. Hmčuk je zlasti protestiral zoper kršitve pravic Sovjetske RuSjje s preiskavami v trgovinskih zastopništvih v Hamburgu in Lipskem, zoper nasilja nad »De-••opom« ter zoper hišne preiskave, aretacije, žalitve in slabo ravnanje s sovjetskimi državljani. Zunanji minister Neurath je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil za preprečeme •»ličnih dejanj. Da bi Neurath izjavil, da si Nemčija ne ■tovoli msikega interveniranja v njenih notranjih zadevah, se demantira. Zastopniki inozemskega tiska za svobodo mišljenja Berlin, 5. aprila, g. Med društvom inozemskega tsika v Berlinu in nemško vlado je izbruhnil resen spor. Vlada zahteva nantreč odstop predsednika društva Mow-rerja, dopisnika »Chicago Tribune«. Pred nastopom sedanje nemške vlade je namreč Movvrer napisal knjigo pod naslovom »Nemčija postavi uro nazaj«, ki vsebuje po mnenju vlade žaljive izjave proti državnemu kancelarjiu. Dosedanja pogajanja med društvom in vlado so ostala brez uspeha, čeprav se ie ameriški poslanik zelo top'o zavzemal za Mowrerja. Danes se je vršila izredna glavna skupščina društva, na kateri je Movvre.r izjavil, da se noben odgovoren inozemski dopisnik ne sme s pritiskom, ki bi se izvajal proti njegovi osebi, motiti v svobodnem izraževanju misli. Njegova knjiga tudi ni nič drugega kot upravičena kr> tika. kljub temu pa hoče v interesu društva podati svojo ostavko. Ostavka je bila v tai-nem glasovanjem s 16 glasovi proti 7 odklonjena. Trije člani so se vzdržali glasova- nja. Po zaupnic: novinarju, ki je vladi nepriljubljen, je berlinski poročevalec lista »Popolo d' Italia«. Boiano. izjavil, da je di sam skušal pripraviti vlado do lapre-nrembe svojega stališča, njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna. Ker tu merg a viada prekinit: svoje odnošaje z društvom in ga morda razpustiti, je predlagal, naj se društvo samo razide. Ta prediog h; bila morala predlagati vsaj ena petina članov; ker pa se to ni zgodilo, je predsedstvo društva prepustilo predsedniku svobodo za nadaljnje odločitve. Zdi se. da namerava vlada v resnici razpustiti drušrvo inozemskega tiska. Policija je iz neznanih vzrokov aretirala angleškega novinarja Praserja, dočim ie novinarja Catclupola izpusfa. Numerus clausus za židovske juriste Berlin, 5. aprila d. Včeraj je bila objavljena nova odredba pruskega komisarske. ga pravosodnega ministra Kerrla, ki priporoča židovskim notarjem v njihovem lastnem interesoi, naj do nadaljnjega ne izvr-žujejo svojrh poslov. Kakor se doznava, bodo poslej prepuščeni židovski odvetniki na berlinsko sodišče le pod pogojem, če se izkažejo, da so slu_ žili v svetovni vojni in da so se pogumno obnašali na fronti. Bivši bojevniki židovske vere bodo deležni nekaterih ugodnosti, prav tako tudi čia.ni starih židovskih pravniških rodbin ki so se naselili v Nemčiji pred letom 1871 V Berlinu bo smelo izvrševati javno odvetniško prakso samo 35 židovskih odvetnikov; doslej je bila izmed 3.500 berlinskih odvetnikov dobra polovica žklov. Tudi v mnogih mestih so določili, koliko židovskih odvetnikov sme še nadalje izvrševati svoj poklic. To število je določeno sorazmerno s številom židovskega prebival, stva v vsakem izmed prizadetih mest. Ta. ko bo v Frankfurt« odslej 24, v Magdebur-gu pa 3 židovski odvetniku itd. Konference Normana Davisa v Evropi Priprave za ureditev vojnih Macdonalda v Pariz. 5. aprila č. šef amDaiiy Ma i < zatrjuje, da je Daviš predložil angleški vladi načrt o n-viziji vojnih dolgov, Ki ga angleška v.ia-da proučuje. Po tem načrtu bi se znižali angleški vojni dolgovi Anv-riki za 200 milijonov funtov šterlingov (45 milijard dinarjev). Razgovori o tem vprašanju pa niso mnogo napredovali, k»r Norman Dar,-i.s ni mogel pristati na nadaljnje koncesije, niti podati kake i rja«.« glede zadržanja Amerike napram lausann-skemu sporazumu, ki zahteva črtanje mednarodnih političnih dolgov. Angleška vlada se sedaj pripravlja za p«igaia.n.ia in bo v kratkem odposlala v Washmgton svoj« zastopnike. Bržkone bo odpotoval v Ameriko na povabilo predsednika Roosevelta tudi Macdonald, toda le tedaj, če bo zagotovljen vsaj delen uspeh. V Ameriko bi odpotoval okoli 15. aprila. Berlin, 5. aprila AA. Ura-dno demanti-rajo, da bi nemška vlada nameravala zahtevati oigoditev svetovne gospodarske konference. Agencija ^Conti* javlja, da je Hitler izrečno izjavil, da je Nemčija za njeno čim prejšnje sklicanje. „Acrona" še niso našli Vsa poizvedovanja po ponesrečencih so ostala doslej brezuspešna - Nova nesreča vodljivega zrakoplova Newyork, 5. aprila, s. Uradni seznam izgub zrakoplova »Acron« vsebuje 77 imen, med njimi 11 častnikov, večinama višjih častnikov. Štiri osebe so bile rešene, med njimi pa je radio te r.grafist po rešitvi umrl. Na kraju nesreče se naba.iajo rešilne ladje, ki pa doslej niso mo«le najti nobenih trupel. Smrtno ponesrečeni šel zrakopiov-nega oddelka v mornariškem ministrstvu, admiral Moffet, je bil velik pobornik za zrakoplove prvega sistema. Zapušča vdovo »n 6 otnok. Pri reševanju ostankov zrakoplova »Acron« se je ponesrečil mali zrnfkoplov »Zep-petin Y 3«. Padel je v morje. Dve osebi, med njima poveljnik zrakoplova, sta utonili, pet zrakoplov cev pa Je bilo hudo ra-nietiih. Ostalo člane posadke so resUi nepoškodovane. Katastrofa zrakoplova »Acrona« ie zelo ojačila stališče otiiih članov kongresa, ki so odločno proti zrakoplovom v mornarici. Tako je predsednik ameriškega odbora poslanske zbornice Vin-son že sporočil, da bo jutri na seji odlbora nastopil proti gradn-ji novih vodljivih zrakoplovov. Republikanski poslanec Fish iz nevvvorSke države ie predložil v zbornici resolucijo, naj se imenuje posebna komisija, ki nai preišče, kako je prišlo do katastrofe »Acrona«. Fish opozarja, da ie prevosodno ministrstvo že tedaj, ko se je zrakoplov graditi, izvršilo preiskavo o dozdevni komunistični zaroti, ki ii je bi.1 baje namen podtakniti pri gradnji slabši material. Vodljivi zrakoplov »Macon«, ki je prav tako velik in enako grajer. kakor »Acron*, bo napravil svoj prvi poizkusi polet 10. aprila. Po sodbi tehničnih veščakov je * Acron« zašel v silne zračne vrtince, kakršni so običajni pn hudih nevihtah. Zračni vrtinci so vrgli na ogrodje zrakoplova velike množine vode, ki je zdrobila duraknninijevo ogrodje. Nesreča je podobna katastrofi, ki je zadela 1. 1925 zrakoplov »Shenandoah«. Parnik »Geerge \Vashington« je sporoč:l brezžično, da je opazil na morju, kakih 10 miilii od Bamegata razbitine, ki bi utegnile izvirati od »Acrona«. Mornariško ministrstvo ie takoj poslalo tja križarko »Port-land«, več ladiii in 16 letal. Seja vodstva JRKD Beograd. 5. apr. p. Glavni odbor JRKD je danes nadalieval svoja posvetovanja. Generalni tajnik, minister dr. Kramer ie obširno poročal o izvršeni organizaciji stranke po vsej državi ter o številčnem stanju krajevnih in sreskih organizacij Zatem se je vršila razprava o nadahnii organizaciji stranke in razširjenju njenega dela. Posvetovanjem prisostvujejo tudi mnogi delegati posameznih banovin Ratifikacija konvencij z Rumunijo Bukarešta. 5. aprila AA. Par'ament je sprejel zakonski načrt o ratifikaciji ramua. sko-jugoslovenskih konvencij. LITIJSKI PROCES KONČAN Sodba v razpravi proti bivšemu litijskemu županu Hinku Lebingerju bo razglašena danes opoldne Ljubljana. 5. apnla. Danes se je nadaljevala n končala razprava ^per bivšega litijskega župana H - SSkeSTSS- S— v ** r ju 1931. Za današnjo razpravo, ki je tra Sa od pol 9. do pol H., je vladalo se vec- e ka^za včerajšnjo tako da e b.ld ra/.pravna dvorana ves dan polna poslušalcev. Razprava je ^ . - V, > vahna in je prišlo večkrat do tempe-^rncumnh nastopov zlast, med zastopin-knm banske uprave mž. Kobier jem ter obtožencem Lebingerjem in njegov m, govorniku,r, dr. Adlešieem. Po kcncancm dokaznem postopku so dane-, govorili državni tož le c Lavrenčak, zastopnik erarja n/. Kobier, k je st,vii odškodninsko zahtevo v višini 132 000 Din in zagovorniK obtožene« dr. Adlešič. Sodba bo razglašena jutri opoldne. Tudi velik del današnje razprave je bil posvečen zapleten i m do oa va m grauioza za razne ceste v litijskem okraju. Obtozn,-ca oč:ta Lebingerju, da je zaračunal na raznih pobotnicah večje količine gremo**, kakor so bile v resnic, dobavljene ter da je diference pridržal za sebe Obtožnica se o m rti pred vsem na to, da za te dobave de'oma ni p roti računov za kopanje gramoza, deloma pa ne potrd i za dovoz gramoza V zvezi s tem je b !a zasnsana ce.a vrsta voznikov, tako da je nekdo šaljivo označil današnjo razpravo za »furmaniBi proces«. Ze v preiskavi se ni dalo docela pojasniti, kako so nastale te razlike, a tudi današnja razprava ni prinesla jasne slike. Izpovedi zaslišanih voznikov, cestarjev in gramoznih delavcev si deloma nasprotujejo, deloma pa se pr če več ne spominjajo podrobnosti, ker segajo ti dogodki že par let nazaj. Vrh tega so dobivali vozniki »n delavci razne predujme, glede katerih pa večinoma ni več dokazil, ker je krcjiea. v katero so se vpisovali predujmi, na nepojasnjen način izginila. Obtoženi Lebinger je zasnoval svoj zagovor n« to. da so se pobotnice sestavljale n,a podlagi končnega obračuna in to često za celo skupino vozn kov n delavcev skupaj. Ker so se deloma zaračunavala za kredite. določene za določene cestne proge, tudi dobave za druge nro^e. je težko ugotoviti. kaj je na stvari. Obtožnica ce onira predvsem na rezultate komisijske preiskave, ki je v račmih osporki postavke, za katere ni bilo odgovarjajočih protipo?ta\ic. Lebinger opravčuje to tudi s tem, da^ so se nekaterim voznikom v naprej plačale vo2.itie. ki so jih izvrš:li šele drugo leto. Skratka. gospodarstvo litijskega cestncga odbora je bilo tako zamotano in neurejeno, da ni mogoče sedaj več pregledati in pojasniti. čenrav so potekla od tak^t komi] tri leta ali n ti ne. Ako ie res. kakor trdi obtoženec, tudi pri drug:h cestnih odborih gospodarstvo enako, morajo biti ugotovitve te razprave resen m nu;en poziv vsem. ki se jih t fe, da ta praksa enikrat 73 vselej preneha. Pobotnice za izgubljeni gramoz Še*ta točka obtožnice očita Lebingerju, da je dvakrat zaračunal znesek 10.980 Din ta pod!a"i neizpolnjene pobotnice ki jo je podpisal Franc Pogačnik kot potrdilo za izplačila voznikov in delavcev. Ta izplačila so izkazana v posebnem mezdnem spisku, dočim je znesek drugič zaračunan za dovoz 244 metrov gramoza. Lebinger i/javlja, da če ie Pogačnik podpisal, je gotovo denar tudi dobil. Gostilničar Pogacn k je v preiskavi zanikal, da bi dvakrat prejel to vsoto, sedaj pa je na razpravi izjavil. da se ne spominja več podrobnosti: če je podpisal, je denar gotovo tudi dobil. Vendar pa se mu zdi. da je dob 1 denar samo enkrat, drug č jc bila vsota zaračunana morda za Kaka druga dela. Sedma točka obtožnice očita Lebingerju prilastitev zneska 1900 Din. ki ga je dobil na ta način, da je dal Josipu Groznirku podipisati pobotnico za 200 m gramoza, čeprav ga je ta po raportu cestarja A vse*'a naivozil le okrog 150 metrov. Tudi glede te obtožbe izjavlja Lebinger. daje bilo pravilno izplačano. Grozni,k. zaslišan kot priča, pravi, da se nc spominja več, koliko je na vozil n koliko dobi denarja. Tudi Lojze Rozina, ki je vozil skupno z njim. se ne spominja, kaj ie podpisal. Predsednik ugotavlja, da je skrajno neverjetno, na bi nihčp. ki je imel posla z 1'tijsk m cest-rrm odborom, ne vedel, kaj^ je podpisal, niti pogledal, kaj so mu narflčinali. Tudi'naslednja točka obtožnice očita Le-Vrtgerju. da si je s s! ono manipulacijo pri držal znesek 3563 Din s t em, da si je dal potrditi izplačilo za večjo količino gramoz«, kakor je bila v resnici nakopana in navožena. Diference pojasnjuje Leb n-ger s tem. da so m o.-d a dobili posamezni v»zn;ki plačane nekatere vožnje v naprej. To ugotovitvi inž. Koblerja pa se zap'ski voznika docela ujemajo z zapisk cesfarja Kunrtka in daje obračun točno vsoto. k: je bila izplačana, dočim za presežek 3563 Din ni ni,kakega pojasnila. Tudi izpovedi pr č ne morejo pojasniti stvari. „Ne veisi, kal sem podpisal" Enaka slika se ponavlja tudi pri nadaljnjih inkriminiranih slučajih. Priča P? vel Tič jc bil za°lišan glede zneska 9700 Din. o katerem trdi obtožnica, da je bil preveč izplačan na osnovi pobotnice, podpisane od Tiča. in da si jc ta zn e= ek pri držal obtoženec. Priča potrdi, da je podpisal predmetno pobotnico in da je dobival tudi predujme, toda koliko je dobil, pravi, da se nc spominja več. Predsednik: Ali je bila pobotnica že izpolnjena. ko ste jo podpisali? Tič: Tega ne vem. Načelnik mi je rekel: Tu le podpiši! Pa sem podpisal in šel. a nc vem. kaj sem podpisal. Xa nadaljnja vprašanja pravi priča, da so se obračuni delali na podlagi raportov cestarjev in da je dobil vse, kar je imel zasluženega. Predsednik: Pa je bilo to pravilno, kar so cestarji prijavili? Tič: Vedno je vse štimalo. Priča Ignac Lenard je bil zaslišan glede priprave gramoza za cesto Litija-Grbin. Za to cesto je namreč zaračunanih 550 metrov gramoza, dočim izkazuje cestar Franc Poglajen v svojem raportu samo 264 metrov. Lenard potrjuje na podlagi svojih zapiskov navedbe obtožnice in zanika, da bi bil dobil toliko, kakor se glasi pobotnica, namreč 6600 Din Lebinger: Potem so pač pri tem zaračunane tudi druge dobave Lenard potrdi, da je delal tudi za občinsko cesto. Na podiagi drugih priznanic ugotavlja inž. Kobier. da je dobil Lenard za gramoz na cesti proti Grbinu izplačan zaolužek za 62 metrov, kolikor ga je dejansko pripravil, nikdar pa ne 550 metrov. Cestar Franc Poglajen potrdi, da je točno zapisoval ves gramoz, ki je prišel na njegovo progo, ter oddaial zapiske v pisarni. kjer so se potem delali obračuni. „Vse eno je, kako se je zaračunalo" Nadaljnja točka obtožnice očita Lebingerju, da je na dveh priznanicah, podpisanih od voznika Koprivnikarja, preveč zaračunal 10.506 in si jih pridržal. Lebinger izjavlja, da so se tudi v tej postavki zaračunale dobave za razne druge ceste, ki so ee istočasno popravljale, med njimi tudi občinske Koprivnikar je vedno dobival predujme in se* zaradi tega ne spominja, koliko je vsega dobil. Res pa je, da je morda na to c-esto navozil samo 39 metrov gramoza, drugo pa drugam Tudi ni vozil sam, ampak v družbi z,drugimi, zaračunalo pa se je samo njemu Gotovo so tu vštete tudi še druge vožnje. d'i kaka postavka za kopanje in sejanje te količine gramoza, pa je ni nikjer. Lebinger: Ker se gramoz ni ves kopal ampak se ga je dovažalo tudi iz savske struge. Inž. Kobier ugotavlja, da je Koprivnikar res povozil tudi iz savske struge, toda to se je zaračunalo drugod in so o tem potrdila v spisih. Tu pa gre samo za oni gramoz, ki ga je Lenard nakopal v Gradiškib Lazih. Lebinger: Potem mora biti šc kako potrdilo o izplačilu za kopače. Drž. tožilec: Saj tudi v blagajniškem dnevniku ni nič izkazanega za to. Tam bi vsaj moralo biti, če že nikjer drugod. Lebinger: Če je biLo izplačano, je bil gramoz gotovo tudi dobavljen in mora biti •nesje na cestah. Končno je vse eno. kako se jc to zaračunalo. Predsednik: To ravno ni vse eno. Voznik Koprivnikar Pavol potrdi, da jc podpisal predmetno priznanico, a ne ve, koliko je dobil, ker je večkrat vozil in si je plačilo delil z drugimi. 10.000 Din skupaj pa ni nikdar »potegnile. Podpisal je vse, kar so mu predložili, ne da bi gledal, kaj 111 kako. Cestar Franc Poglajen izjavlja, da je vedno točno za p i so val vsako količino gramoza, in ne zna pojasniti, kaito p*'ide do tega, da je zaračunano toliko več. Drž. tožilec: V preiskavi ste povedali, da je prišlo na vašo cesto samo 39 kubikov in -nič drugega. Poglajen: Kar sem takrat -noter da,!«, to je točno, ker se danes ne spominjam vsega več tako natančno. O slični zadevi govori 11. točka obtožnice, ki se nanaša na dobavo gramoza po vozniku Josipu Orožniku in tovariših Obtožnica navaja, da jc bilo tu preveč zaračunanih 12.243 Din. Lebinger izjavlja, da mora biti vse v redu, če so tu obračuui iu priznanice. Predsednik: Pa sc vendar le ne ujema s tem, kar poroča cestar Zupančič. Kot priča zaslišani Groznik se ne spominja več, kaso je' bilo. Potrdi pa zagovor obtoženca, da je prejel nekaj naprej plačano. kar jc zvozil šele naslednjo pomlad. Izplačilo za kopanje gramoza Zadnja 3, gramoz na« točka obtožnice se nanaša zopet na obračun s kopačem Vre-nardom, ki je dobil za kopanje gramoza samo po 10 Din za meter, dočim je zaračunano po 12 Din Razliko v znesku 460 Din 6i je glasom obtožnice pridržal Lebinger. Lenard potrdi na današnji razpravi, da je dobil po 12 Din plačano samo za manjšo količino na cesti v Zagorico, vse drugo pa po 10 Din. jSeveda je lahko, da je v priznan ici tako napisano, kerr sem kar podpisal in nič gledal, a dobil sem samo po 10 Din. Predsednik: Ali lahKo na to prisežete? Lenard: Vsako uro stokrat, če treba. Saj se še dobro spominjam, ko sem tudi svoje kompanjone izplačeval po 10 Din. Z Lebingerjem smo se še prepirali, ker nam ni dal obljubljenih 12 Din. On pa je udaril po mizi, češ. toliko dobite pa nič več. Kaj smo hoteli? Vzeli smo in šli. Lebinger: Re« je, da smo se pogodili najprej po 12 Din. Pozneje pa so to ceno na banovini razveljavili, češ da je previsoka ia da smemo plačati največ 10 Din. Res je, da je dobil enkrat plačano po 12 Din. Pa so drugi rekli, da radi gredo delat za 10 Din. To je zaračunil in izplačal tajnik, pa bi bil moral vedeti, če je pomota. Lenard: Meni so predložili, naj podpišem, pa sem. Jereb je res najprej napravil obračun po 12 Din, pa je prišel Lebinger in z rdečim svinčnikom vse prekrižal ter smo dobili poltem samo po 10 Din. Ko smo temu ugovarjali, je Lebinger še rekel: Bom že gledal, da ne boste prik.rajštni. Poglavje o avtovožnfah Nato jc prišlo v razpravo tretje poglavje obtožnice, Ki očita '.ucb in gorju, da je priznal Vojku šribarju 13.200 Din za dobavo in vožnjo gramoza, dočim odpade od tega polovica na službene vožnje z osebnim avtomobilom. Kot priča zaslišani avtopodjet-nik šribar potrdi, da gre približno polovica zneska za vožnje z osebnim avtom. Vozil je razne komisije, Lebingerja samega pa nikdar. Ostala polovica je šla na račun vožnje gramoza blata itd. Inž. Kobier ugovarja, da bi potem takem Šribar moral oavoziti okrog 130 metrov gramoza, dočim izjavljajo priče cestar Kres in oba voznika brata Dobravoa. da je nar vozil vsega samo 9 metrov in gre torej ves ostali znesek za a/vtovožnje. Tako je 121 metrov v zraku in bi torej stal sreski odbor ta gramoz po 600 Din meter. Lebinger pojasnjuje, da so bile avtovož- banovinski uradniki inspicira.t, da so delo hitro opravili. Na ta način so bili prihranjeni stroŠKi na dnevnicah banovini in sre-skemu cestnemu odboru, ker se je opravilo v enem dnevu, za kar bi sicer potrebovali tri dni. Gre za take vožnje v letih 1929 iu 1930, torej za celi dve leti. Sam osebnega avtomobila ni nikoli potreboval. Tudi pri drugih cestnih odborih se poslužujejo avtomobilov. Drž. tožilec: Zakaj pa petem prikrivate te vožnje in jih zaračunate za gramoz. Lebinger: Pri banski upravi so mi najvišji uradniki reku, če tii proračunske možnosti, pa te vožnje drugam skrijte. Vsi cestni odbori v Sfoveniji delajo tako, povsod se tako prakticira. Drž. tožilec: Saj ste vendar imeli za to poseben pavšal in načelniŠKO nagrado ter še nagrado za cestnega nadzornika in povrh še nagrado za tajnika ste zaračunali. Nagrado za ceaf.ucga nadzornika ste baš dobili v ta namea. Inž. Kobier pojasnjuče, da je tako zaračunavanje avtov oženj izrecno prepovedano. Zato je imel Lebinger 4400 Din pavšala. Lebinger: često so potrebna hitra vozila To je uvidela tudi banska uprava, ki je naročila, da morajo cestni odbori nabaviti motorna kolesa, s prikolicami za cestne nadzornike. Takrat pa tega ni biJo in smo si pomagali na ta način. Odtegljaji za „črni Sond" Zadnje poglavje obtožniec očita Lebingerju, da je dobaviteljem in voznikom pri izplačilih odtegoval na račun take« in davščin po 3.5 odstotke, dočim bi smel po zakonu odtegniti praviloma samo pol odstotka, v gotovih primerih za 1-3 do največ 2.5 odstotka. Promet je znašal v letih 1929. do 1931. okroglo 3.7 milijona Din. Obtoženec priznava, da se jc tako praklici ralo, pravi pa. da so mu to nasvelovali pri gradbeni direkciji. e res tako dela tudi pri drugih cestnih odborih. Priča Ahčin: Računska kontrola doslej ni še v nobenem primeru '.igotovila. da bi se tako prakticiralo. Ponovno eem že vršil ro-v ziie, pa tega nisem nikjer ugotovil. Predsednik: Ali ste mu res vi ali kdo drugi na banovini nasvetovali, naj. tako de-laio in skrivajo te vožnje? Ahčin: Odločno odklanjam vsako tako domnevo. Res je Lebinger še v dobi, ko so bil' še oblastni odbori, prišel enkrat k meni in sem mu marsikaj razložil, kaki so prerlp'si. Da bi mu bil kdajkoli rekel, naj več odteguie. kakor ie dovoljeno, pa nikakor ni res. Kaj takega bi mene stalo glavo. Res pa je. da so b ii takšni predpisi komplicirani. Ker eo bili zlasti poprej cestni odbori v rokah priproetib ljudi, so se lakšni predpisi omilili in se je dovolilo, da v takih pri- merih ni treba izterjevali nobene globe za prestopek predpisov, nego samo naknadno izterjati manjkajočo takso. Lebinger: Iz teh odtegljajev so se plačali tudi kolki, ki jih je bilo treba na vsako pogodbo za 23 Din. Cestni odbori niso bili nikdar točno obveščeni, kako naj postopajo. Zakoni so se spreminjali s 1. aprilom, cestni odbori pa eo navadno šele do konca leta dobili točnejša navodila. Gospodarstvo s 70,000 Din brez zapiskov Predsednik: Pa vendar ste vi pobirali zelo v soke znestke. Celo po 2 odst. več, kakor bi smeli. Pri tako velikem denarnem prometu je to zelo velko. Državni tož lec: To da okrog 70 000 dinarjev! Lebinger: Vse priznanice smo morali kolkovati, poleg tega pa še plačati poslovni davek, k je znašal 1 odstotek. Ahčin: Pogodbe z delavci in krnskimi voznik'. ki ne izvršujejo prevozništva obrtema, so smloh proste taks. Lebinger: Vsako leto se je spreminjalo. Poslovni davek sploh ni omenjen, pa se jc tudi pobral. Predsednik: Ali ste vodili o teh odtegljajih kak poseben seznam ali spisek? Leb iiger: Jaz tega sploh nisem vodil. Kadar je bilo precej pri znan c skupaj, smo izračunali kolik ovi no. kupil j kolke, pa sta jih Jereb in njegova žena nalepila. To se je napravilo običajno četrtletno ali polletno, kadar je pač b lo že več denarja skupaj. Predsedn k (Jerebu): Kam pa ste dali denar, ki ste sa odtegovali? Jereb: Devali smo ga v posebno kuverto. potem pa sorav.ili z drugim denarjem. Predsednik: Pa ste to vpisali kot doho-dek? Jereb: Jaz tegn nisem vpisoval, ker jc časih zmanjkal denar. Predsednik: Če niste vp:sali, potem je v en da t bilo v blagajn'! preveč denarja in pa je*moral nekdo sprav Hi. Kaj se je teh 60 ali 70 tisoč dinarjev porabilo kar brez vsake kontrole? Dr. Adlešič: Saj je bi' denar v blasavr. Drž. tož lec: Kje ste dobivali denar za cestni odbor? Jereb: Od davčne uprave in z banovine. Ta denar se je redno vip:sal. oni odtegljaji pa ne. Predsednik: Torej sploh ni bilo nobenega izkaza, kako ste ta dentr norabi' ? Jereb: Ne! Če se je kaj rab"lo. se ie pač vzelo ven Govori obtožbe in obrambe Predsednik: Potem bi morala biti tu tu-oje nujno potrebne, zlasti kadar so prišli Zagovorn k dr. Adlešič predlaga, naj ee še zasliši še več novih prič, ki bodo potrdile navedbe obtoženca, odnosno pokazale, da očitki obtožnice ne drže. Državni tožilec nasprotuje tem predlogom, češ da so vse točke že dovolj pojasnjene. Po kratkem posvetovanju je sodni senat zavrnil zagovorntkove predloge. Državni tožilec Ker je bilo s tem dokazno postopanje zaključeno, je povzel besedo državni tožilec Lavrenčak ki je v svojem govoru med drugim izvajal: Opozoriti moram, da je vse te zadeve preiskala posebna komisija k- je poslovala 3 ali 4 mesece m k je prišla v vseh :n-kriminiranih delih do ugotovitev, k- so navedene v obtožnici. V komisiji « bl; po en inženjer. pravn;k in računski strokovnjak. Opirali so se pri vseh ovadbah na priznanice. mezdne sp ske Jn taporte cestarjev, ki so priloženi. Zaslišani so bil' vsi funkcionarji, ki so pri t eni sodelovali. Navajam samo kardinalno pričo. nž. Koblerja. ki je bil tudi namestn;k načelnika in se 'zrecno sklicujem na njegove obremenilne izpovedi. Opozarjam na to. kar je povedal šef računovodstva bansike uprave. Posebno važen i.n kardinakii dokaz pa so mporti cestarjev, na katerih bazira obtožnica. Glavni dokaz za obtoženCevo krivdo je podan v teh ovadbah, v pričevanju oseb, kj so sodelovale, ter v pričevanju cestarjev. Zaslišana ie bila razen tega še cela vrsta prič, glede katerih pa imam po večini razen ene vtis. da so zelo nesigume Vzroka te nesiguniosti ne bom na "iroko razmotrival. Zdi se m! delom« umljivo, do so pozabili na podrobnosti, ker g>-e za stvari, ki so se dogodMe pred dvema, tremi leti. Na drugi strani pa imam vtis. da je marskatera priča bolj pozobljiva. kakor je v resnici in to iz simpatije Jo obtoženca. o katerem je znano, da je bil z njimi dober. Pri njem so veliko zaslužili ter se ni čud!ti, če s« delano nevedne ter se izgovarjajo, da so pozabile. Eden sli drugi pa je morda tudi v skrbeh, dn bi moral kak nreveč prejeti znesek vrn;ti. O tem. kako je obtožene? prišel do denarja, n je podrobno sodeloval že v vsej preiskavi. V svojem govoru je med drugim izvajal: Besedam državnega tožilca nimam veliko dodati. Naj za primer samo opozor m, kako se je postopalo pri oddaji dobav. Vožnja gramoza se je oddajala po ustni e-n;h pogodbah ali po licitaciji. Pri ustme-ni pogodbi se je lahko plačala vsaka vsota. ki se je zdela obtožencu pravilna. Značilno na je tudi. kako so se v ^Litiji favorizirali vozniki. Trm se je pečalo za dovoz gramoza po 50 do 60 Din. vožnie v drugih kraiih pa celo samo po 9 do 11 D n. Tega raziikovani« v enem in istem srezu ni mogoče uoravič ti. Na prvi seji cestnega odbora, v katerega so prišli po 6. ianuariu tud: drugi gospodje, smo z veseliem slišali, da ie imel cestni odibor 6952 D ;n oreh tka. Ko pa smo dob:li vse dokumente. =mo ugotovi1!, da je bil prav za prav za 33.000 D'n de-ficiten. Sprva so nam dokazovali, kako fo dobro sosoodarili, potem pa naenkrat tak prman ikliaj! Tnž. Kobier se ie nato bavil s posameznimi točkami obtožnice in končno W za-s^omtlf d^žavnesa pravobranilstva prijavil odškodninsko zahtevo za sreski cestni odfbor v L:tii« 1?1.000 Din «n za dravsko banovino 10 000 D>n. Zagovornik Mnogoštevilna oubl'ka, ki je do zadnjega kotička napolnila razpravno dvorano v prvem nadstropju, ie napeto sledila izvajanjem državnega tožilca in zastopnika erarja Z enakim zanimanjem je snrenilialn t.idi zagovor obtoženeeveira branilca dr. Adleš:?a. Slikal ie obtoženca kot dobrega gospodarja, ki je gledal n° to. da raznoložliiva sredstva kar rnjbolje obrne. Če bi imel namen, po stopati taVo. kakor mu očita obtožnica, bi si sam pridržal tud; vodstvo hlagaine in tajni-ške» posle, kar bi smel tudi storiti Nasprotno na ie irr^eno zahteval d« za te posIp niiofavj rwwebon uradnik Glede ostalih obremenitev ie zagovornik naglasi, da se tako postona pri vseh eest.n;h odborih. Ob oneu svojega govora je ubral politične strune in poudarjal, da gre pri vsem sartnj za političn, maščevanje. Zaupa pa v objektivnost ljubljanskega sodišča, ki naj ostane svetilnik proti vsakemu poskusu političnega preganjanja. Zato presi. naj se obtoZein-c oprosli. Sodba danes Ob 13.30 je predsednik dr Kralj zaklij-čil razpravo z izjavo, da bo eodba razglašena jutri opoldne. Vprašanje prfidL?edstva Pokojninskega zavoda Dne 21. januarja t. 1. ie u -nister za socialno politiko g. Puceli »me-noval za predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vilka Baltiča, bivšega velikega župana. Dotakratni predsednik g. Alojzij Vrtovec se je proti odCoku pritožil na državni svet, češ da je bil po zakenu imenovan za petletno dobo, ki pa z dnem razrešitve Še ni potekla. Državni svet ie s svojo razsodbo 23. marca razveljavil' ministrski odlok. Svoj sklep ie utemeljil, da minister »z nobenim zakonskim predpisom ni pooblaščen, da b: mogel imenovanega predsednika razrešiti pred rokom 5 let. Minister ima svojo pravico, d*> razpusti celo načelstvo. Ker pa na-čelstvo tvorijo imenovani predsednik in izvoljeni člani, misM zakonodajalec samo na ta slučaj, v katerem more prenehati fun-k-ciia predsedm ka . . . Po vsem tem i« minister prekoračil po zakonu nm dano oblast.« Na osnovi te razsodbe jc minister za socialno politiko 28. marca razpustil celotno načelstvo Pokojninskega zavoda s predsednikom g. Vrtovcem vred, za začasnega upravitelja pa je imenoval g. dr. Vilka Baltiča. Njemu je bil dodeljen širši in ožji sosvet, v katerem so vsi stari, izvoljeni čla ni načelstva razen bivšega, imenovanega predsednika Vrtovca. V ožjem sosvetu so gg. dr. Mirko Božič in Adolf Ribnikar za .'kupino delodajalcev, gg. Peter Bergant in Evgen Lovšin pa za skupino delojemalcev. V širšem sosvetu so razen njih še gg. Franc Jerič, Josip Kavčič, inž. Heinrich in dr. Rekar za skupino delodajalcev ter gg. dr. Obcrsnel, Avgust Bercieri, Franc Svetek in Janko Vovec za skupino delojemalcev. Po zakonu mora minister, če razpusti načelstvo razpisati nove volitve načetetva v 8 tednih po razpustu. Člane načelstva volijo na občnem zboru delegati Pokojninskega zavoda, ki jih je 02. Občni zbor bo najbrž ob priliki ljubljanskega veles^jma. Zanimivo je, da po obstoječem zakonu minister nima pravice razpustiti tudi občni zbor delegatov PoKojninskega zavoda. marveč samo od njega izvoljeno načelstvo. Sicr na poteče jeseni petletna doba, odkar so bile zadnje volitve delegatov za občni zbor. Pričakovati je zato, da S" bodo še letos vršile tudi te volitve. Železniška konferenca v Bukarešti Bukarešta, 5. aprila. AA. Davi. jc biia o tvori ena železniška konte resica, na kateri sodeluj« j o zastopniki Nerniisje, Poljske. Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarske. Na dnevnem redu je vprašanje valute v mednarodni i-zineiijavi blaga. RavnatdH romunskih železnic Me-reuca je predlagal, nai se za osnovo mednarodne tarife sprejme francoski zlati frank. KralHca na slikarski razstavi Beograd. 5. aprila p. Dopoldne je Nj. Vel. kraljica Marija poselila razstavo »Lade« v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič. Prireditelji razstave so jo slovesno sprejeli. Kialjica se je o razstavljenih delih iz_ razila zelo pohvalno. Odlikovanja voditeljev izseljencev Beograd, 5.* aprila p. Nj. Vel. kralj je odlikoval s srebrno kolajno za državljanske zasluge: predsednika Zveze slovensklh društev sv. Barbare v Holandiji, Alojzija Kronovška. predsednika krajevne organizacije sv. Barbare v Bootropu. Rudolfa Ce-liča, predsednika Jugoslovenskega rudarskega podpornega društva v Brunsumu Iv. Zupana, rudarja Franca Zorka v Brunsumu in rudarja Ivana Puha v Luteradeiu. Skupščina inclustrijcev kamna Beogriid, 5. aprila p. V prostorih centrale industrijskih korporacij se je vršila pod predsedstvom inž. Milana Lenarčiča iz Ljubljane redna glavna skupščina zveze industrije kamna. Po poročilih zveznih funkcionarjev je bila izvoljena nova uprava ponovno s predsednikom inž. Milanom Lenarčičem na čelu. Novi grobovi V ljubljanski bolnici je umrl po kratki bolezni g. Franc Bohinjec, posestnik vj.e-šah na Gorenjskem, brat ravnatelja OUZD v Ljubljani, g. ar Jože Bohinjca. Jutri b>>-do pokojnika prepeljali v njegov domnči kraj. Umrl je star šele 40 let m zapušča vdovi tri otroke. — V Ljubljani jc umrla gospa Alojzija Potočnikova, soproga svetnika drž. železnic. Prepeljali jo bodo v Celje, kjer bo pogreb jutri ob 16.15 — V ljubljanski bolnici je umrla gospa Marija Sever jeva, soproga krojaškega mojstra. Pogreb bo danes ob pol 17. — V7 Zgornji Šiški je umrl g. Franc Graul, hišni posestnik in mizarski mojster. Pokopali ga bodo danes ob 17 v Dravljah. — V celjski bolnici je umrl star komaj 40 let g. Andrej Selšek, pekovski mojster iz Celja. Prepeljali ga bodo v Sevnico, kjer bo pogreb jutri ob pol 10. — Pokojnim blag spomin, žalujoč-m naše iskreno "ožalje! VreiP*nska namnved Zagrebška vremenska napoved za danes: V zapadnih delih države oblačno, v gorskih krajih lokalne padavine, v ostalem toDlo. — Situacija včerajšnjega diic: Izobarična raz-delitey se ni spremenila. Minimum nad Jadranom se je ojačil. visoki pritisk pa se ie docela umaknil proti vzhodu. V Primorju je pritisk padel za 0.1 do 3.5 mm. nekol ko tudi v centralnih krajih, drugod je ostal nespremenjen. Tudi temperature se niso mnogo spremenile Le v vzhodnih krajih države in v Gorskem Kotaru eo neznatno oadle. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma jasno vreme, ponehanje severovzhodnega vetra. I kraji in Ifudje Jadranski stražarji v Novem mestu Novo m«to je preteklo nedeljo navdušeno sprejelo delegate oblastnega odbora Jadranske straže. XI. oblastna glavna skupščina se je prvič vršila izven Ljubljane, pxlej pa ho vsako leto v kakem drugem našem večjem kraju, da bo sčasoma vsa deiiela prežeta z idejami Jadranske streže.. O sprejemu kakor tudi o lepem uspehu glavne kupščine v Novem mestu je obširnejše poročalo ponedeljsko »Jutro«. Na sliki je množica Dolenjcev, zbrana pri sprejemu pred rotovžem. V imenu Sokolstva starosta dr. Vasic pred novomeškim rotovžem v zanosilem srovoru pozdravil -Jadranske stražarje. V ospredju na levi predsednik oblastnega odbora •IS s. podban dr. PirLraajer, desno od njesa. tajnik g. svetnik dr. Željko Jeglič, na 6topniš:'U v uniformi g. sreski načelnik Loger. za tremi mladimi stražarji v krojih pa novomeški župan dr. Kežek. Slovensko kulturno r. 1 . • 1 1 * 8 lif livuil, f v^ivIiHVi Beograd. ' ____ o. aT>r .a. Po kratirerr. ocrr.prj so r.sša s3ovens. ;-:cu z nec »topila na plan s -.. . _. 7»-;re.:::v« —"' :r. v ta-Ceir; ob>egu. i poudarjajo, da b: bilo treba v Beograda meddru- I je že!et:. da bi bil cbirk pr! obeh V.-- naj-obilnejši m se tembolj, ker je »Gclgota« ka: najprimernejši komad za sedanji pred-vel konečni čas. z druge stran: pa »Pohujšanje« zlasti še ob svoji petindvaj^erlerni-ci rudi kliče vse Cankarjeve častilce. V nedeljo 9. t. m. ob 1>.15 na« vab- na svoj violinski koncert ož i rojak Maksimiljan S-erra.-:ov. V ponedeljek pa prti .i. -•".".-.-■s. svo'e q:. dovolj ter. je. Ce V t evo d ča. V < v - - - > : c.; ve :;.zv :. u "i na?: s,< "j r. ni s t v j r. S. L m., zvečer ob 2, dve gleda! šk: predst: rske zbornice uprizori kultur- Češkoslovaškega doma pa bo lost« uprizorilo p o režijo g. : p-.? «tv--.vs'o i prv. i drugi odločitev, .kater: naj nriso-i dvoma teJka. V;d-:.:ko pa kg Najslavnejši pevec sveta, rusld fP basist cai ^r a & ® KT IS^^I^KI^«^ t - _ R ii .f« « -s " f. u iL Q ti> ~-i-« ^ ^ bo pel v ve'efilmu »Don Cui- H chotte-a« v Elitnem kinu Matici HI francoskega x.uba v Katr.ičiteni Ni klavirju bo spremi;:;! Aleksej . priredi ženski odb-^r ii p d poro beguncem z Julijske Krajine c:Sr delen koncert v korist beguncem iz Primorja ob sodelovanju vseh beograjskih dru-tev v veliki dvorani K:!arčevega Ijud-"" 7\-_ _nje koncertnih »etn sode-b * ar-^kega kvinteta. Dalje b: do s: delovale pianistka ga R.'.sa K: ravodir.a. k oncertna pevka ga. Mila B škovič - Agatooovičeva in biv_ 11—i zagrebške opere ga. Georgitevič - Papst va. Za to prireditev vlada vsesplošno za-rimirje v Beogradu, še tem beli ker so se vsi naša društva zavzela za to. da glede na izredno važen dobrodelni namen pr> ikega vseuč:l"š;-a Z tečk si je odbor zagotovil č zrTnega Iv.ib.ia: Manica o- vabijo ka- naj večje število prijateljev in znancev. D ven ma mora biti pclna! Strašna smrt slaboumne starke Ptui. 4. aprila. Ko je še! po sestn-k Alojzij Volnar vče- n; 0 n či skozi Botkovce. je v svoje ve- 1 ko začudenje malo pred polnočjo zagle- da! luč v koč' 7 -1 e tn e starke Terezije 20- r. ki je prebiv ala popolnoma sama in je bi a splošno zn ar.a kot zelo čudaška žen- -ka. Radoveden je pristopil k oknu in pa- koj opazil, da g --i na tleh z velikim pla- men "m brez c lindra petrolejska svetilka. d; se g-.sr d:m vije po v-sej sobi in da so se okrog štedil tika že vzele neke -bleke. Sluteč r.esrečo. je sprva sam razbija! po vrarh. p-.-zne:e pa s*a se mu pridružila še cva c-k ličar.a in ko so vdrli v hišo. se jim je takoj pri vstopu v vežo trudil strašen prizor. Preko vhoda v kuhinjo je ležala starka popolnoma gvla. nad njo pa so se dvigali oblaki črnega, zadušljivega dima iz okvira kuhinjskih vrat, k.1 je bil do zidu ož£an in pregorel. Kakor so pozneje ugotovili, so padale iskre iz svetilke na vse strani, vnele razne cunje okrog štedilnika in rudi obleko na nesrečni starki, ki se je omamljena od dima nezavestna zrušila na tla. Ker so se vneli tudi podboji kuhinjskih vrat. bi tlelo gotovo naprej in bi postala kmalu vsa koča žrtev požara. Nesrečno starko je najbrž zadušil oetrolej-ski dim še preden ie na njej stleia vsa obleka. Lokomotiva ga je odbila Ljubljana, 5. aprila. Na prelazu, ki veže Glinško ulico z Rožno dolino, je hotel dar.es popoldne ob 15. 14-Ietni dijak Mirko Čoke! j, stanujoč pri starš h na cesri Vil L št 3 v Rožni dolini. prekoračiti pr.»go. Zatvornice so bile spuščene, ker je bas prihajal iz Ljubljane tovorni vlak. Dečko je počakal, da je »lak oddrdral mimo, nakar se je p.gr.al pa progo in hotel na d"ugo stran. Nc. nesrečo pa ni opazil, da prihaja Padi od nasprotne strani vlak. Bi. je že skoro na nasprotni stuani. a ga je v zadnjem hipu pograbila lokomotiva in ga treščila od sebe po cesti. Cokelj je takoj obležal skoro nepremičen, iz glave na temenu pa se mu je poceaila kri. Nesrečo sa opazi-i številni pastnti, ki so mlademu dijaku takoj prihiteli na pomoč. Čoke: je ostal pri zavesti, tož4 pa je o bolečinah v ramenu in glavi. Ljudje. ki so mu pr hiteli na pomoč, so ga za silo izprali. takoj nato ra so iz Jeločniko-ve trgovine telefoniral: po reševalni avto. ki je ponesrečenca odpe'ja! v spi-ršno bolnico. Na kirurgičnem oddelku so se zdravniki vneto zavzel1 zanj. Na glavi ima več ran. poškodovan je tudi na živoiu ter s: ;e menda nalomil ključnico. DAMSKI PLAŠČI! vsak drugačen — vsak posebnost zase — vsak eleganten K. PUČNIK, LJUBLJANA Selenburgova ulica 1. nasproti kavarne : Zvezda « Dežni plašči in suknjiči vseh vrst za dame in g os plode; za gospode vsa oblačila po meri. Nevaren izprijenec Ljubljana. 5. aprila. Okrog 10 u*e dopoldne se je predvčerajšnjim sredi mesta pojavil pred neko hišo mlad. kakih 25 let star mladen:č brez brk in čm mi kodrastimi lasmi ter začel vabiti z dvorišča v vežo neko petletno deklico. Ko je deklica prišla k njemu, ji je p-nujal bombone in jo \prasal, kje s*a-nuje hišnik. Dekiica mu je povedala, da v pod: r tličju. in je vedla neznanca po tem-n'h stopn:cah navzd.L \* temi pa je tujec zaeel otro.ca nenadno paljubovai. zagrešil je osrjdne nedostojnosti in potem hitro pobegnil. Bržkone je bil pregnan Deklica je zločinsko zgodbo povedala očetu ki je hčerkico tako: l> -sla! k zdravniku. Ta je ugotovil, da dete k sreči ni poškodovano. Ker je verjetno, d3 bo neznani izprije-p.ec še kje poizkušal svojo srečo, opozarjamo staSe. naj pazijo na svojo žensko ceco. Pričakujemo pa Padi. da bo policija, ki ji je bil ostuden čin javljen. storila ne, da pride pokvarjenec za zapahe. Pekel v družini Maribor. 5. aprila. D3p.es dopoldne je stal pred petčlanskim kazenskim senatom 351 ern: posestnik Jurij Sernek iz G ruško v ja pri Podlear.iku nižje Ptuja, obtožen umora lastne žene Marije Sernek se že do.go let ni razumel s svojo ženo. ki je b:la vdana pijači. Zato jo je pogosto prav zverinsko pretepel in je bil zaradi težke telesne poškodbe že osemkrat kaznovan. Predlanskim se je ločiL vendar je še prehajal k ženi in jo vsakokrat pretepel. Tako je obiskil svojo ženo. ki je spala skupaj s 16lem:m sinom Tomažem, tudi letos 9. februarja. Pozno zvečer je prilo-mastil in na njegovo zahtevo je sin odprl h;šn3 vrata. Serr.ek je vdrl v hišo in obdelal v postelji ležečo ženo s polenom tako močno, da je obležala hudo poškodovana. Prizanese! pa tudi ni sinu. ki ;e klical sosede na pomoč. Zer.a ie kmalu nato podlegla p-.škcdbi. Sernek je v preiskavi k^kor tudi danes dej.nje priznal, zgovarjcl se ;e pa na hudo jezo ki ga je večkrat popadla. Zatrjeval | je. da radi ni imel namena žene umoriti i Dobro prežvečeno je napol prebavljeno. Za prefcvečenje potrebujete dobre in zdrave zobe in bas take si ohranite z ODOI/om 'jj/mm t ODOL *om si ohranite zdravo Zobovje do visoke starosti. - - ter jo je hotel samo pretepsti. Senat ga je spoznal za krivega uboja in je bil obs.j-;en na 10 let in mesec dni robije ter na trajno izguoo uisiraa o.žav.iaiu>fi h Aretacija mladega nepridiprava Ljubljana. 5. aprila. Skrajno drzni napad. «c- se ie pr petil v torek zvečer aa gospo Jos:p"no Osetovo v Šiški, je povzročil v vse- tarnošrj: iKolici dokajšnjo senzat jo n razburjenje. P opcija je zaradi tega r.apela vte kr pije. da izsledi storilca, kar se ji ;e posrečilo s presenetljivo naglico Nenr.d prav. brerrK»se r.: nožarski po-močr. k. star šele 19 let. ;e ž"vel včeraj kakor že preteklo noč nekam vse preveč \ e-seljaško, sa; so 2a tovar š poznali navadno kot »suhač«. Obiskal -e več gostikn. privošči! je pijačo seb; rt Pad; dragim. Za njegove pohode po raa ih lokalih pa ;e že davi zvedela pohcije. Dar.es pop^dne so se zglasil v njegovem stanovanju v K-am-n:ški ulici ljudje postave. Fant se jih je oč:v dt>o pres*-aši!. vendar je ostal spr a še dokaj miren. Povabili so ga s seboj na pol erjo. k;er so ga povpraš°val:. odkod mu der.ar. Ml«den č se ;e izgovarjal, da mu je pogodila ko^-ača njegova Anica, prav kmalu pa se je vda! in gladko priznal, da je izvrši! napad ca £Ot=po Osetovo. Takole ie pravil: Ker ie bi! brezposeln, vendar pa rs d vesel;a?»ri. sta se domenila z nek;m tovarišem le preteklo soboto, da '-v^rta z%—š l i napad na kako žensko v mesru. Ot>re ova'a ?*a po razn h ulKah Nekje pod Gradom sta se že nameravala lotirl peke gospe, ki pa ;e prehitro z-^v la v vežo. Ker ;:ma prvi večer poskus n: usptl. s:-a 0pre70vsla rudi drugič. A spet zaman. Zdaj se je dečko odločil, da izvrš napad sam. In res: ii > je v torek ponoči postajal nasprot Gas.l-skemu domu v S:5k:. je opa?i' ob 21.15 gospo Osetovo. ki e sama krer.-la s tramvaja po NerovŠKov: ulici. Stap l je ua. r.ij iu ugrabv torbioo. Po napadu je dečko stekel nazaj n ubr.l korake prot Celovsk: cesci. kjer se .e skril oa trav-.ku pr Cekinovem gradu n pregledal vseb.no torbice. Pobral e denar, uro in še nekaj drug.h stvar. torb:cD pa ja obesil n a drevo k;er so jo d..ii-^> d-ipoid: e našli. Z denarjem sc e rernu-d-: ir.a p*>dai kakor na.as; v Da j-Dem. na cen ti -ako d?- k> jg je do skrafdfh korekov napolnilo pro-s-o-nC un nrskn dvorano ter z zan manicm I^n- J; .-, 7 ven 7unanv> ^ "va oNd^m sk'adateli ie Beetbnvao zanočel dek> slav-nW*ne" 'i 1^18. ve^da- zaklal po-^u-o. k- mu :e -°'24. na nekem k ncertu. ko se je zva a a prvič t-ud; 9 s mionija. Šele po'.no si ;e osvo:ila masa srca poslušalcev v — koncem dvorani, ne v cerkvi, kot b bilo 3 slavnostno maša tnord.1; pričakovat- Tod tega kova res ni namenjena cerkvi, ker bi pr tesnila nase vso pozen. «?t obrnstva -n ga odvračala od nobožnost: Poleg tega pa vd postmezn* de maše tako og~ rnno zasnovat!.. da b: motil kontinuiteto cerkvenih obredov, zato to delo za cerkvero :zvoj?.n'e ss-toraj neuporabno, vsaj ne v celo*- S tem pa 'e Bceth^-<»n k ma noh na ob ka n' b la dovoli obsež-a -3 izražanje poetične zamisl- « tiad cijo in pre- sid" strogo hturgičn tek s* in njegovo gTaP-b^no nterpretac^o v- kon^e-tno dvorano *er tako odri* zakladmtt svoj-h zam'sli ne 'e oma"fremu štev lu vem;kov temveč vsakemu 'jufrteliu glasbe. n» glede na versko pripadnost Tako ie zopet df>kument;--3' un-'verzaInost glasbe r nieno net>osTed-nost. ki ne sme*« in no more*a b:t- v »rani n *; ra veHce. -»^tl n^ plemenske l«?-*tv<»: z-draž tev človeštva v eno čredo preko glasbe bM -klfldateliev n^iv^šii 'Heal Vsa dn*edanv? Baeth-'vvTiov!» d°1a so b;1a le k^k vzmet za to veiede^o. s kater:rn skladatelj prav zi prav zaključi svoje pro- diranje v dotlej neznane glasbene pokrajine. Kajti deveta s.dv o-svetnost ter jo zanesel še višje, v nadzem- sk- sijaj, ki ožarja rudi človeška nagnjenja. Medtem ko sta prva dva stavka Kvrie c. Glor a še nekako objektivna ter prikazujeta boij gledanje skladateljevo na 00ž-jo slavo :n moč. postane Čredo najbolj subjektiven zraz doce.3 drugih predstav, kakor pa jih more besedilo samo vzbuditi v posšušaieu. Beethoven ni b i tako vzvišen nad življenjem, kot n. pr. Bach da ga ne bi pos» meun stavk vere motili: preveč je bil oseben n preveč o»-ben ,e bil njegov odnos do božanstva samega Zato je mdi njegov Čredo docela oseb ia izpoved, ve-ijavna le zanj. Muzikahr prikaz vsem č"o-veškim pojmom nedostopnega metafizist: zahteve. k- j;h stavlia glasovom so mestoma prenapete in izraz izredno t-hek. tako da more ie pod ra-ugodi.eiš m- pog"»j napra-vitf Dret>r;čeve!en vrsk Čredo je nedvomno všel^ te maše. rj sf je povzpe' čelada »e!j narvišie n3d 'emlki: v n3s'edn^:h dveh s*avkih se p-odais soet v bob človeške oko-';ščine — in na žalost zspušča delo prav zaradi tega nek°l ko padajoč vri?. ka^t: s kulminai-iVi Čreda bi m-^k) biti zaključeno Vfndar nudita tud- B°ned:ctup in As-nus. x»rvi v svoi- n^žni vemo°t'. d-ugi pi s prikazovan'«™ borbe za mir Ne za zmago, kot v her^čni ^mfortiji!) toWeo napetosti :n tako ar^tektonlro v kanstruk-ciii. da morena popo'noma zavreti. Izvajanje goraj navedenega korpusa je bilo vseskozj na jako visoki stopnji. Predvsem so solisti podali svoje vse prej k t lah&e part je z dst m ogroam h e.k>-dateijevih zahtev ena najtežjih, kar .1 nudi svetovna literatura je svojo nalogo izvršil superkr.vno. Originaina je bna 'o-č tev zbora v dve t>.ovar-j a joče deta. temveč glasovno v M»p.-an-ten4>r n alt-bas pravtako kot je bfa zt.a-čibia postavitev orkestra Vse priznanje gre rud: orkestru, ki -e bt4 voljan v rokah d -rgenta. na čigaT ramah -e slooei ves uspen. Po pravic- )e bi ravnatelj Pol č de ež-n na vdušen ega odo b re vmn ja m n og-.»št e v; rn e g 1 obč nstva. kajti delo ki ga je « ttrn k « -certom napravil -e bi.o ve:'iko Koncert sam pomeni lep datum v zg"dov-n Glasbene Matice ter j bo vedno v čast Kot pripombuspeh b' bil nedvomno ie vzvišenejši. ako bi dvorsna meia neobho-j-no potrebne o~gle. o« kaie-e -e ^kiada*elj pr- tem deiu polagal toliko važnosti. d» e celo (pror tak-atnemu ob^čaiu) izp sal zanje ves part Čas b- Sti da s-' un onska dvorana, k bo vendarle še do-go ča-« edina naša koncertna dvo-ana nabav z« vsako oratortisko delo nujno zahtevane org1'-. In pa: ali ne bi kazalo nekohko k'-ričre e sestavljati razlago sr>o^evcih, Tomažič Martin v Murski Soboti, Jekl Franc v Gorenji vasi. Škofijanec Martin v Gorenji vasi, Simonič Anton v Lju-ttrmeru. Hrga Josip v Apačah. V in čar Henrik v Ormožu, Perpar Josip na Rakeku, Biaznk Avgust na Rakeku, Šket Andrej ra Rakeku, Malovrh Jernej v Dol. Logatcu, Erhatič Anton v Dravogradu, Nahbar Josip v Črni, Verb-ie Karol v D avogradu, Ankon Adelf v Metliki. Mertclj Karol v Kočevju in Krajnc Franjo v Trbovljah. — Za podpregledni.ke finančne kontrole^ so imenovani pomožni podpregledniki: Kra-škovič Jožef v Črnomlju, Rajer Jožef v Metliki, Divjak Jožef v Novem mestu, i ločevar Ivan v Trebnjem, Bobnar Rudolf v Novem mestu, Skok Ignacij v Gor. Cmu-reku. Ogrin Ignacij v Št. IIj« v Slov. gor., Kacarkov Nikolaj v Št. Ilju v Slov. gor., šegula Franc v Krškem, Stibil Stanblav v Zagorju. Povalej Franjo v Ljubljani. Tka-)enko Peter v Ljubljani. Z\velbar Rudolf v Črni. Pogačnik Vladimir v Murski Soboti, Pinter Franc v Velikih Laščah, Ma-rucelj Josip v Železnikih, Kozoglav Anton v Gornjem gradu in Kotar Leopold v Kranjski gori. ..Zvosm kino Ideal" Film o delovanju ameriških gang- sterjev in tihotapcev alkohola! AL CAPONE v velenapetem, senzacionalnem filmu ameriškega podzemlja! Tajinstvena šestoricg WALLACE BEERY Samo še danes! Ob 4., 7. in 9. uri zvečer ♦ Državni strokovni izpit za pooblaščenega elektro-inženjerja je napravil pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu z odličnim uspehom g inž. Franc Smoiik iz Novega mesta, o bruto vodja predilnice Gliannzmann-Gassner v Tržiču. * Diplomirani so bili včeraj popoklne na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Ferdo čer ne iz Slovenjgnadca, Milan Zinauer iz Maribora in J. MiheJčič iz Celja. Čestitamo! + Promocija. Na budimpeštanskem vseučilišču, kjer je opravil svoje študije z odličnim uspehom, je bil nedavno promovi-ran za doktorja vsega zdravilstva g. škri-lec Ahacij, sin zdravnika dr. škrilca Mihaela v Murski Soboti čestitamo! * Direktni potniški promet s Poljsko ustavljen. Minister za promet je izdal oi-lok, po katerem naša žeelzniška uprava ne bo več sodelovala v direktnem potniškem prometu med Poljsko in Jugoslavijo, ker ta promet ni zadostno rentabilen. ♦ Koncert Orkestralnega društva ljubljanske Glasbene Matice na Golniku. Pišejo nam: Dosti je bilo raznih prireditev v teku l21etnega obstoja zdravilišča na Golniku, toda s takim navdušenjem še ni bila sprejeta nobena kakor nedeljski koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice iz Ljubljane. Skrbno izbran program je bi) izvajan pod taktirko profesorja g šker junca Prav posebno pozornost je vzbudilo izvajanje g. Noča na tako zvani pojoči žagi Višek umetniškega užitka pa je nudila zaključna točka ča»jkovskega »Finale iz sere-nade«. Dragim gostom se je v toplih besedah zahvalil šefzdravnik g. dr. Neubauer in je prisrčno čestita.1 k uspeli prireditvi. Naglašal je važnost poseta Glasbene Matice, s čimer so prireditelji pokazali, da javnost m pozabila na Golnik in na one. ki so prišli iskat sem zdravje. Vzradoščen nad priznanjem, ki so ga bili deležni prireditelji, jc izrekel v imenu Glasbene Matice zahvalo g. dr. Marlin. + Službeni list dravske banovine objavlja v 28. letošnji številki: razglas banske uprave o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju dravske banovine in objave baoske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 ♦ ča smo i kadi smo? Hrvatski Primorci, ki jim skalnata domovina ni mogla dati kruha, so v tisočih razkropljena po vsem svetu Da se predočijo njihove usode, je sklenil v Zagrebu poseben konzorcij izdajati almanah >ča smo i kadi smo?« Posamezniki in društva naj zatorej vpošLjejo upravi almanaha (Zagreb, Mesenička 35) podatke: ime in število družinskih članov, poklic, naslov stanovanja in rojstni kraj + Tatvina v koči pod Storžičem. Iz nezaklenjene Krničarjeve koče pod Storžičem so odnesli tatovi turistom: Vladimirju štiglicu, Viktorju Ostermanu in Adolfu Premrovu razno obleko, nahrbtnik, denarnico iz rjavega usnja, v kateri je bila manjša vsota gotovine, dalje nekaj jest v in in razno perilo. Turisti so oškodovani za okrog 650 Din. * Zagoneten umor kmečke ženske. Kakor poročajo iz čakovca, so ribiči v bližini dravskega mosta našli te dni v neki mlaki žensko truplo. Sodna komisija je ugotovila, da se je neznanka zadušila v vodi. Po zdravniških izčavah je truplo približno deset dni ležalo v vodi Identiteta se ni mogla dognati. Pokojniea je imela obleko, kakor jo nosijo v slovenski štajerski. Stara jv 25 do 30 let. Na sebi jc imela rumen sviiter ter veliko volneno ruto. Obuta je bila v visoke orne čevlje. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. skladbe, dodatno pa še ncopiljcni jezik, ki >e ga poslužuje tiskani spored z razlago, tiopravlja v-tisk nerazumevanja, osomto, ako k temu pristopijo na najsvečanejšem •lifsru še neprostovoljno h um orne tiskovne pomote Pa tudi avtor razlage naj bi bil javljen. ker je slednjič v^aka besedna interpretacija glasbe le subjektivna n noj b' se izogibala apodiktičnih trditev. L. M. Š. Prvo predavanje G. Krausea Včeraj ob 16. uri je v Hubadovi dvorani Glasbene Matice predaval mednarodni glasbeni kritik g. Gerhard Krause o madžarski ljudski glasbi. Prav za prav je imelo njegovo predavanje dva dela: v prvem je onsa: osebnost in umetnost skladatelja Zoltana Kodalyja, v drugem deiu pa je skušal v širokih obrisih karakterizi-rati madžarsko ljudsko glasbo. Zanimivo je bilo. kar je povedal o največjem sodobnem madžarskem skladatelju Zoltanu Koda:yju. ki je nedavno slavil svo_ jo 50-letnico Kodalvja je predavatelj označil kot sodobnega madžarskega Bacha. O tem izobraženem možu. ki sedaj poučuje na glasbeni visoki šoli v Budimpešti in ki je tudi teoretično delaven, je g. Krause vzlic naglici in informativno lahkotnemu značaju svojega predavanja povedal mar-eikaj značilnega Kot človek je preprost in boječ: njegova glava spominja na Kristusovo. V njegovem delu živi in kipi Madžar, ska; njegova glasba je nekak čudež, kakor jih je danes malo. Vzorniki so mu Bach, Debussy in ogrska ljudska glasba. Poglavitni Kodalyjev opus je »Hari Janos«, iz katerega nam je predavatelj demonstriral na gramofonu več krasnih arij, ki so vzbudile slast, da bi tega vodilnega madžarskega muzika, ki ie v svoji glasbi strnil madžarsko diušo, spoznali natančneje in ob širnejše. Tudi drugi del predavanja je z izbranimi primeri slikal madžarsko posebnost, kakor se izraža v ljudski glasbi. Predavatelj se je pri tem opiral na povojna raziskavanja KodAlyjeva, Ba rt Okova in drugih. Opozoril je na velike razlike med madžarsko kmečko in cigansko glasbo, ki jo marsikdo v tujini istoveti. Madžarska ljudska glasba Kaže resnost, a nje jedro je topla moškost. Ritem glasbe je v zvezi z ritmom madžarskega jezika. G. Krause je s Številnimi gramofonskimi ploščami najlepše in najprepričevalnej-še podprl svojo besedo in nam nudil uro mičnega spoznavanja madžarske »vojstve. nosti, kakor se kaže v erotičnih, plesnih in melanholičnih motivih, glasbe, ki ima — kako ruska — obeležje stepe (puste) in ki intimno izraža orientalsko osamljenost madžarskega naroda v osrčju Evrope. Predavanje je otvoril in zaključil ravnatelj konservatorija g .M. Hubad, poslušalci pa so g. Krausea nagrabi z živahnim aplavzom. Predavatelj ga j« v svoji skromnosti prenese! na osebo in umetnost velikega Zoltana Kodalyja. ki ga je častila Krau-sejeva najtoplejša beseda. —o. Izpolnil sem željo iskreno očetu zapisal za trajno sera na pergamen: poslastek je zame najboljši na svetu pri Slamiču rosbif na ražnju pečen! ♦ Divji lovci so ubili logarja. V gozdovih osiješke okolice je šest divjih Lovcev napadlo logarja Josipa Laha, uslužbenega pri družbi »Podravini« in streljalo nanj. Ena krogla je Laha zadela v trebuh. Nesrečni logar je kma;u nato izdihnil ♦ Elektrarna I. češenj, Brod, Vižmarje ter jElektra« d. d. Ljubljana-Brod. Vižmarje obveščajo vse svoje odjemalce, da ne bodo dobavljale električnega toka v nedeljo 9. t. m. v času od 7. do 18. zaradi snaženja električnih naprav. ♦ Kupujte Ciril Metodove razglednice' Podpirajte diružbo, domače umetnike ia i"-miačo obrt! ♦ Zapomnite si dobro! V soboto dne S. m. pride novo pomladno črno BOK pivo pivovarne Union v promet. ♦ Sadjarji! Uporabljajte za zatiranje sadnih zajedavcev vedno le originalni AR BORIN, znamko, ki je zakonito zaščitena! OHEMOTECHNA daužba z o. z. LiubUan.i. Mesrtni trg 10. ♦ Eleganten čevelj za dame, do sedaj še ni imel gumi podpetnice. PA»_MA gumi usnje omogoči, da se. na leseno peto pritrli še cn red gumi usnja. Peta od gumi-us-iia diare ugodno hojo ter je razen tega trajna iu poccni. ♦ Največja izbira velikonočnih razglednic pri M. TIČAR, Ljubljana. Zaloga najlepših dasnekih plaščev v Ljubljani A. PA U LIN. Kongresni trg štev. 5. ♦ U- F. nogavice v veliki izbiri na 1rob-no in debelo pri Kari Prelog. Ljubljana. ♦ Damske plašče za pomlad v ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reioh. Ortuci HALO! HALO! HALO! »Kavarna Central" vsaki večer damski koncert v': vv tUNO LJUBLJANSKI DVOK _Telefon 2730_ Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 4., »28. in 9. uri zvečer Napoleonov gusar Monumentalni film viteštva, ljubezni in junaštva Prvič v Ljubljani! Najnižje cen e! Smučarji in turisti! Uporabljajte dr. Kmetovo mamilo LN OLJE ZA SOLNčENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Iz Ljubljane u— Izročitev odlikovanja g. univ. prof. dr. Metodu Dolencu. Včeraj ob 11. uri ;,e biiia na tukajšnjem češkoslovaškem ltonzu latu intimna pa vendar p resa čn a sla vnos?. Konzul g. inž. J Š e v č i k je izročil našemu znanemu znanstveniku g. univ. prof dr Metodu Dolencu insignije Belega leva komanderske stopnje, s katerim je dent T G. Masairyk odlikoval našega učenjaka. Poleg konzularnega osobj.a sta bila navzoča predsednik JČ lige g. nar poslanec Pustoslemšek in njen tajnik g. na.1-svetnik Fran Govckar. G. konzul inž Ševč.ik jo v svojem govoru naglašal odliko vančeve zasluge na polju kulturnega zbliža nja med Jugoslavijo in češkoslovaško. Od likovanec se je z lepimi besedami zahvalil za izredno počastitev. u_ Tajnik oS'ednje čsl.-jugcsl. lige g. Aleksander Hilbert je prispel v Ljubljano in priredi po veliki noči dve predavanji o umetno&tno-zgodovinskih zanimivostih pra škega gradu in katedrale sv Vida na Hrud-čanih Eno predavanje se bo vršilo poi okriljem naše lige za širšo javnost, drugo pa bo na tehniški fakulteti za slušatelje arhitekture. G. Aleksander Hilbert je naš rojak in brat znanega slikarja Jara Hi!ber-ta. ki je že nekajkrat razstavljal v Ljubljani in- vodi zdaj v Kairu lastno umetniško šolo. u_ VIII. diskusijski večer o delu ljubljanske občinske uprave bo jutri ob pol 18. v mestni posvetovalnici. Mestni gradbeni svetnik g. inž. arh. Vladimir Mušič bo re-feriral o mestni stanovanjski akciji, o položaju osnovnega šolstva, o gradnji novih šol, o mestnem dekliškem liceju, o obrtno-aadaljevalnih šolah, o pospeševanju izobrazbe in umetnosti ter o narodnem gledališču pa bodo poročali gg. šolski nadzornik Rado Grum, direktor Anton Jug in občinski svetnik Josip Rebek. K diskusi.jskemu večeru so vabljena zlasti društva in organizacije. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona tn ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutrau nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Tri ar lav«. Vi še niste naročnik ? u_ Drevi predava v okviru poljudnoznanstvenih predavanj Prirodoznanstvene sekcije MD za Slovenijo g. dir. V Lebzcitcr z Dunaja o svojem dveletnem bivaujn v južnoafriški puščavi Kalahari. kjer je ži70J med tamošiijimi domačini, predvsem med grmičarji (bušmani) iu Ovambo. Predavanje bo v veki ki dvorani hotela Union ob 20 Sekcija vabi občinstvo k čim številnejši udeležbi t?ga zanimivega predavanja Vstopnice so po 10 in 6 Din za sedeže in po 3 Din za stojišča u_ Seja akcijskega odbora za Izvedbo velike knjižne akcije se bo vršila drevi ob 20. v posvetovalnici JNAD »Jadrana« (To-manova ul.) Dnevni red: razstava. Točnost! Damski plašči zadnje novosti Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri 3782 „NOBLESSE" LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 4 u_ II. predavanje glasbenega kritika Gerharda Krauseja o sodobni poljski glasbi predvsem o sodobni operni glasbi pri Poljakih bo danes ob 16. v Hubadovi dvorani pos'opja Glasb. Matice. Ravnateljstvo drž konservatorija, ki to predavanje prireja, vabi vse interesente k obilnemu poset u. Vstop je prost. u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani priredi danes zveče ob 8 uri v restavraciji Zvezda redni mesečni sestanek združen s predavanjem g orof. Rudclfa o problemu nezaposlenosti in pobijanju brezposelnosti Vabljeni so vsi absolventi in absolventke. u— Predavanje v kemičnem seminarju. Predavanje g. univ. prof. dr. A. Knpvlova se bo vršilo šele po velikonočnih praznikih. Predavanje bo pravočasno objavljeno. u_ V društvu »Soča« bo v soboto zaključno predavanje te sezone. Predaval Ivo prvič v krogu Sočanov g. senator dr. Valentin Rožič o temi: »Zanimivo poglavje iz novejše jugoslovenske zgodovine.« K temu zelo aktualnemu in zanimivemu predavanju vabi odbor vse Sočane. prijatelje društva in vse one. ki se zanimajo za novejšo našo zgodovino Po predavanju bo prosta zabava, pri kateri nastopi pevski zbor Grafike in sSočini« tamburaši. Obenem bo >S<>čai ta večer počastila s kratkim nagovorom nadzornika Urbanč;ča tudi 10 letnico smrti nepozabnega pisatelja in dolgoletnega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Začetek ob pol 21. Vstop vsem p.rost, vsi dobrodošli! u_ Izreden dogodek bo danes ob 20. v •dvorani Delavske Zbornice. Državna klasična gimnazija nam je pripravila elitni dijaški pevski koncert, ki bo sigurno privabi! mnosro oočinstva. Saj je spored tega korce.rta tako temeljito in umetniško izbran. da 1«.» vsakogar zadovoljil. Že vsem znani Uroš Prevoršek bo z dvema koma-loma povzdignil umetniški nivo koncerta Učitelj petja na tem zavodu g. Luka Isič-ne gimnazije, ki bo poleg Maroltove jBair-čiče« in Selivabove 1Večer na morju« zapel še prelepo koroško »Juhe, pojdamo v škuf-če«, ki je ob priliki obiska koroških Slovencev bila deležna v Unionu od tisoč glave množice poslušalcev vsega priznanja. Današnji večer naj bo namenjen našim požrtvovalnim srednješolcem. Mislimo, da ne bodo nikogar zavrnile nizke cene (20 do 3 Din) od te prireditve, saj je čisti dobiče* namenjen dobrodelnim namenom. u_ Ponovitev Beethovnove jMissa so- lemnis«. Kakor že javljeno, ponovi Glasbena Matica Beethovnovo >Missa solemnis-v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani Celotna izvedba isto kakor i:a prvem koncertu z vsemi solisti. Opozarjamo. da je to edina ponovitev »Misse so-lemnis« in da so za ponedeljkovo izvajanje cene znižane, sedeži v dvorani so od 12 do 40 Din. na balkonu pa od 8 do 15 Din, stojišča po 7 Din. Dobe sc že v Matični knjigarni Zunanja naiočila sprejema pisarna Glasbene Matice Koncert traja od 8. do 10. zvečer in prav posebno še opozarjamo, da sc tudi ta koncert ne bo prenašal po ladiju. u_ Maurice Chevalier v izvrstnem Lu- bitschevem filmu »Smehljajoči se poročnik«; Od jutri naoreij bo predvajala ZKD rci svojem filmskem sporedu ta imenitni film napravljen po znameniti vsepovsod priljubljeni opereti skladatelja Oskarja St.raussa »Valčkov čare. V glavni vlogi šarmantnega poročnika Nikija nastopi sloviti umetnik, ljubljenec Pariza. Maurice Chevalier. Lepe arije, sladke melodije Oskarja Straussa, zabavna vsebina, razkošna oprema filma in izvrstni igralci bodo storili vso, da ho film vsakomur ugajal. Predvajan bo v Elitnem kinu Matici jutri in v soboto ob 14.15, v nedeljo Pa ob Ji. " . -, ; «-*-- ■ .JV--. -•v-';- '■ ■ r Jutri premiera monumentalnega m 11 zgodovinskega vek'filma fš -'X 1 Kraljica sužnjev —ž 1 .-"-v, ivSSiK^*- ■ u_ Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani vijudno v a o i članstvo in prič a tel je Jtij-štva na svoj 2 letui občni zbor 9 t m 01» 15. v beli dvorani Uniona z običajnim dnev. nim redom. Iz Ceija Sodba gospodinj je neizpremenljiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK in VANILIKOV SLADKOR nsprekosljiva. u_ Na prosvetno - družabnem večoru »Krke« pri Mikliču bo predaval prof. dr Josip Debevec o Dantejevi ^Božanski komediji«. Predavanje bodo spremljale številne barvaste skioptične slike. Vst-oa vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Jadranaši! V petek zvečer bo prota- val v diuštveiii čitalnici g. dr. Lapajnc o bančnem vprašanju. Udeležite se predavanja poinoštevilno. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. važna vaja mešanega zbora. — Odbor. u__ Jadranašice! Danes ob 10. dopoMne se bo vršil debaitni sestanek ženske sekcije, ki je strogo obvezen za vse članicc. u_ Ponarejene nakaznice. V Ljubljani se jc pojavila kakih 40 let stara ženska, ki j« ponujala raznim strankam za malo odškodnino nakaznice, izdane od mestnega načel-stva za podpore brezposelnim. Na žensko je bila sice: policija opozorjena, vendar je doslej še ni mogla izsled.iti. ženska ;e srednje močne postave, okroglega, bolj bledega obraza in pristriženih plavili las. u_ Okradena v vlaku. Na glavnem kolodvoru je nekio izmaknil v kupeju osebnega vlaka, ki vozi na Gorenjsko, Antonija Pibernikovi rjavo usnjeno denarnico, v kateri je bilo 50 Din, tanka zlata zapestnica, dva prstana in šc nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 500 Din. u_ Ponočnjaki. Na šmartinski cesti skoro ne mine noč brez pijanskih koncertov. Stanovalce v hišah ob tej cesti sredi noči zbudi divje vpitje in razgrajanje. Navadno p« ne ostane samo pri tem, marveč se prav često razvije med pijanimi družbami tudi hud pretep. Poleg tega pa oprozajo posamezni pijanci kaj radi na pozno domov se vračajoče posamezne ženske in jih nadlegujejo Policijska uprava bi storila prav. ie postavi tamkaj vsaj ponoči stalno stražo. e— Učiteljsko zborovanje. V soboto ob 9. dopoldne se bo pričelo v mestni naronui šoli zborovanje Učiteljskega društva v Celju. Na dnevnem redu je po'eg organizacijskih m strokovnih za.dev tudi predavanje inž Dolin a.rja o kmetijskem programu. e_ Velik protidraginjskj shed bodo priredile celjske delavske strokovne organizacije v nedeljo 9 t m ob y dopoldne v veiiki dvorani Narodnega doma Za shod vlada med delavstvom veliko zanimanje e— Goljufija z dokumenti za beračenje. V torek je ccljska policija aretirala 29 le:-nega muslimana Sa!ka Sinanovica, ker bil v posesti dokumentov za beračenje, ki jih je sam izdeloval in prodaja.!. Pri ujem so našli okrog 15 potvorjenih priporočil za pogto- i.i. da je dobil Žmavc sunek z nožem med 7. in 8. vretencem hrbtennce. Nastali sta vnetije in zastrupljanje krvi in jc bila zdravniška pomoč zaman. j _ Klanje živine doma je po odredbi b;uiske uprave dovoljeno samo kmetom, ki so s; živino priredili dnna. Nakuiplje-n" ž i-':k) je prepovedano doma klati. Klanje / vine pa je dovoljeno kmetom le takrat. 1. ldar zmanjka krme ali pa če živine dru-ne more prodati. Klanje se mora izvršiti samo v raestni klavnici in je treba V ;ak zakol 8 dni prej pr javiti pri mestnem v. v nozdravniiku. Zasilno kl.tnje se mora t .-.ko j pri jo v ti. Prodaja mesa po hišah je s rogo prepovedana. •k GORNJA RADGONA Občni zbor krajevne organizacije JRKD bo 8. t. m. ob 2''. v gostilni »Pri pošti«. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 29. marci.) Verificirajo se s pravom nastopa 1. t. m. Za SX Disk J um i Jožef, za čakovečki SK Vabeč Franjo; s pravom nastopa 8 t. m. ea SK D:sk Gregorič Janko, za Korotan, Ljubljana, Feile Karol, za SK Muro Szila,-gvi Ludvik za Korotan, Kranj, zgur Mir-3;o (ASK Primorje naj pošlje legitimacijo igr. žgirrja do prihodnje seje) za SK Ret. je Kmetič Jcsip, Ocvirk Rudolf, šauc Junij, za NSK šparto Jereb Slavko. K.ingen Btein Karel, Serše Bogomil, Zupančič Ev-g n (SK Grafika naj pošlje legitimacijo jgr. Zupančiča do prihodnje seje), za TSK Š ovan Rozman Avgust. S pravom nastopa £ t. m. za mednarodne, 29. junija za prijateljske in 29 septembra za prvenstvene t:.kine se verificira za SK Ra-pid Antolčič Avgust. S pravom takojšnjega nastopa se čliata za Gradjanski SK cakovac Belovič Anton in Erenreich Stjepan. SK Svobodi Maribor, se na njen dopis cd 23. p. m sporoča, da je p. o. že javil SK Muri, da poskrbi za zadostno varnost, no službo pri prvenstvenih tekmah. Preda se u. o. v kaznovanje SK Svoboda, Vič, kor ponovno ni nastopila pri prvenstveni tekmi v nedeljo 26. p. m. Rezervira se termin 4 junij SK Svodobi. Maribor, za radi otvoritve igrišča. Ker se kluba Amater in Hrastnik nista sporazumela za od-jgranje ostanka 18. min. prekinjene prvenstvene tekme odigrane 19. P- m. v Hrast_ niku. se določa odi grame nove prvenstvene tekme 30. aprila v Hrastniku. Nastale st roške g. ss. Vid^cu nosi vsak klub polovico. Poziva s? M. o. Trbovlje, da vrne do-P^s SK Zagorja v zadev' nedovoljenega nastopa z igralci. — Tajnik H. Razpis velike medklub^ke Mesarske dirke na velikonočni ponedeljek v Domža. lah. Glavna medklubska kolesarska dirka na progi: Domžale. Kamnik. Moste. Men-geš. Trzin. Domžale IX 65 km Nagrade: 1 2 3 darila 4. 5.. 6. kolajne. Juniorska dirka na progi: Domžale. Jarie MengeS. Trzin Domžale 4X 46 km. 1., 2 8. darila 4. 5.. 6 kolajne. Dirka ke vrši »b vsakem vremenu Start n cilj pred igriščem SK Diska Start ob S. zjutraj. Pravico starta imajo samo vozači, ki so včlanjeni v Ko.u raškem savezu kraljevine Jugoslavije. Vsi dirkači se morajo iaviti pol ure pred startom pri vodstvu dirke. . Table tenis turnir v C«lju. SK Jugoma viia v Celin ie priredila v nedeljo turnir C*. '^VoS. ter za prvenstvo mes^a Turnirja so se udeležili najboljši slovenski igralci, tako Weissbacher, brata Nemca, ljubljanska Ilirija je poslaia močno ekipo 5 najboljših ljudi, ŽSK Hermes svoje res prvovrstne igralce in celo Olimpija iz Kar-lovca je bila udeležena z dvema igralcema. Sindjičem in He-ksom. Turnir se' je vršil v klubovm prostorin Jugos'avije ob precej po v oljni udeležbi občinstva Potek nedeljskega turnirja je bil res lep. Igre so bile skoro brez izjeme zelo napete, živahne in prvovrstne Sna najboljših je biia med Nemcem II ter Denešem (Ilirija) cer med Nemcem II in čohom (Jugoslavija). Rezultat zadnje je bU 15:21. 13:21, 21:13, 25:23, 19:21. V finale so se plasirali: VVeissbachcr, oba Nemca ter Djinovsiki. Tudi med njimi se je vnela srdita borba. Končni placement je bil v singlu: Nemec II si je priboril prehodni pokal in prven_ stvo mesta Celja, drugi je bil njegov brat Nemec I, tretji VVeissbacher, četrti Dji-novski. Vsi štirje so dobili nagrade. V doub u je bila pa najbolj huda borba med paroma: Nemec—Nemec preti VVeissbacher—žiža Partijo sta dobila VVeissbacher —žiža, in sicer 21:18. 21:19, 13:21, 21:12. Ta dva para sta se plasirala v finale in sta dobila nagrade. Kot najboljši Celjan je dobil tudi g. Ceh mal pokal z vgraviranim klubovim znakom. Turnir je bil zaključen ob IS SK Olimp : SSK Celje. V nedeljo ob 15. bo r.o športnem igrišču pr skalni kleti« v Celju prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom iz Celja in SSK Cejem. Tekma bo gotovo napeta in zanimiva. Službeno iz LNP Seia poškodbenega fonda LNP bo dane- ob 19 v posebni sobi restavracije Slamič (poleg kmečke sobe). ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16 naprej obvozen trening zn drugo skupno V nedeljo grajo ju.niorji na Rakovniku s SK Korotanrrn. SK Ilirija. Upravni odbor sklicuje po-novn- sestanek hazc-n^ke seko;je zo. danes ob 18.30 v kavarni Evropi SK Ilirija (hazenska sekcija). Done« trening od 17 30 dalje Sigurno vse zaradi nedeljske tekme Sprejemajo se pri vteh ■ i u treningih nove članice. (Lahkootletska sekcija). Od danes onp-ej redn treningi na igrišču vsak torek, četrtek in soboto od 16. dalje. ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja centralnega odbore pr Beliču. — Nogometna sekcija -ma doies ob 15. etrogo obvezen trening vseh graoev, ob 16.30 igramo s Tr igli veni. ' TKD Atena (ha?eti«ka sekcija). Danes ob 17.30 trening na griš6u Udeležba zaradi nedeljske tekme obvezna. SOKOL Prosvetni večer Sokola Ljubljana—Šiška V petek 7. t. m. cb 20. bo priredil šišenski Sokol prosvetni večer z glasbenimi in pevskimi točkami v veliki dvorani sokolskega doma. Sodelovalo bo orkestralno društvo Glasbene Maice in Slovenski vokalni kvintet. Orkester bo nod umetniškim vodstvom g. dirigenta L_ M. Škerjanca izvajal skladbe Adamiča, Čajkovs-kega. Dvo-ruka, Griega, llolstia. Suka in Šantla. Slovenski vokalni kvintet na bo zapel pesmi skladateljev Adamiča. Fors^erja, Muhviča. Prelovca, Savina in Volariča. Koncert bo dogodek za Šiško, ker dosedaj takih glasbenih večerov nismo imeli v naši sredi Koncert bo na izredni umetniki višini, na kar opozarjamo ccnj. občinstvo, predvsem pa naše Šiškarle. Cene sedežem in stojišču so nizke in jih lahko zmorejo tudi manj premožni sloji. Omogočen je tudi delavcu in nameščencu cbiJk koncerta, ker tudi ta sloj rabi du?cvne hrane Občinstvo se opozarja, da si vstopnice preskrbi že v predprodaji, da ne bo na večer koncerta navala na blagajno in nepotrebnega čakanja. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri blagajni kina »Sokolski dom« vsak večer. Šiškarji, posegajte prdno po vstopnicah, obeta se vam lep glasbeni večer, kakršnega še nismo imeli v Ši;ki. Vabimo pa tudi ostalo občinstvo, ki se zapima za leno orkestralno in vokalno glasbo. —br. osDGdarstvo Za izenačenje valutne presnije Kakor znano, je Narodna banka v početku leta izenačila valutno premijo pri obrač i-nanju v kliringib na 28.5"/o, tako tla velja sedaj ta enotna premija za pretežni de! na-še«a plačilnega prometa z inozemstvom. Le za devizne transakc je z državami, s ka-ter ini nimamo klirinškega sporazuma t^r pri nakupu in prodaji efektivnih valut, znaša premija 20 "V Višina premije se sedaj objavlja tudi redno v tečajnicah naših borz. Sedanja premija za obračunavanje v kii-ringih od 28.5% prilično odgovarja notaciji devize Beograd v Curihu. ki se vse zadnje čase drži na višini 7 frankov za 100 Din. Fluktuacije inozemskega tečaia dinarja so skoro docela prenehale, tako da lahko računamo, da ne bo dinar na sedanji višini stabiliziral. zlasti ker je kaj>na moč dinarja v notranjosti države ostala skoro povsem nespremenjena. Le uvozno blago, ki pa za kupno moč dnarja ne igra posebne uiok*;, se je nekoliko podražilo. S stabilizacijo našega valutnega položaia pa nastaja za nas sedai potreba, da obraču-nanje vseh tujih valut izenačimo. Diferen-ciranje premije je treba čim prej odpraviti, zakaj nikakega razloga ni. da bi se v plačilnem prometu s kPrinško državo računala 28.5odstotna premija, z neklirinško državo na le 20odstotna Tako diferenciran je povzroča v zunanji trgovini razne nevšečnosti, ker ovira izvoz v neklirinšlce države, toraj v države, odkoder dobivamo za izvoženo blago devize. še boli potrebno pa je izenačenje premije pri nakupu in prodaji valut, zlasti sedaj, ko se pričenja sezona tajskega prometa. 2e v lanski tujskoprometni sezoni ?mo opazili, da se več na valut ki jih prineso s seboj inozemski turisti, steka na črno borzo, ki plača višje tečaje, nego jih sme plačati kontrolirana banka Tuje valute, ki pridejo v roke nelegalne trgovine, na so za na

darske strukture posameznih banovin so zanimivi tudi podatk', ki nam kažejo, v kakšnem razmerju je število zavarovanih članov s skupnim številom prebivalstva. V posameznih banovinah je znašalo lani povprečno štev lo zavarovanih članov SUZOR-a v odstotkih skupnega števila prebivalstva: Beograd 20.7 % drinska 2.4 "'c dravska 7.4% zelska 2.1 % savska 5.4% vrbaska 2.0% dunavdka 4.2% vardarska 1.7% primorska 2.6% moravska 1.4% Če izvzamemo Beograd, ki ima izjemen položaj, je na prvem mestu med banovinami dravska banovina, kjer je 7.3(3% prebivalstva (9.65 % moškega in 5.22 % ženskega) zavarovano pri okrožnem uradu. Leta 1931. je bil ta odstotek pri večjem števil j članstva še višji in je znašal 8.5 %. Ce pa primerjamo število-zavarovanih članov s številom domačinstev, ki jih je v dravski banovini 236.000, vidimo, da odpad© pri nas tudi še pri padlem številu zavaroTanih delavcev na vsako tretje domačinstvo 1 zavarovani član (tu seveda niso všteti pri bratovokih skladnicah zavarovani delavci). V ostalih banovinah je razmerje mnogo neugodnejše, že v savski banovini znaša štev lo zavarovanih članov le še 5.4 odst. prebivalstva, v dunavski pa 4.2 odst.. v vselj ostalih banovinah pa se ca odstotek giblje med 1.4 in 2.6 odst., kar je zelo malo. V decembru prct. leta je znašalo skupno število pri organih SUZORa zavarovanih članov 523.209 nasproti 575 737 v decembru l. 1931. in 616.752 v decembru 1930. tako da znaša skupni padec v zadnjih 2 letih 93.543 čUuov ali 15.2 od«t 21.393 19.393 9.6 % zptska dunavska 107.314 100.603 - 6.3% moravska 25 151 19.603 - 22.2 % vardarska 28.191 25.197 _ 8-1 % Bpograd 66.344 60.315 — 9.1 % Odstotni padec zavarovanega članstva je prav različen: največji ie v moravski. drin-ski in primorski banovini, najmanjši pa v dunavski in vardarski banovini ter v področju Beograda. Padec v dravski banovini Gospodarske vesti = Novi viceguverner Narodne banke. Na predlog finančnega ministra jeNj Vel. kralj z ukazom imenoval za drugega v i ce guvernerja Narodne ban kc dr Jovana Lovčeviča izrednega profesorja beograjske univerze. Dr. ^včevič je bil roden 31. marca 1904 v Beogradu ter je študiral pravo v Parizu, kjer je tudi dobil doktorat. Dolgo ča**a je bil uradnik v finančnem ministrstvu, kjer je zavzemal najvažnejša mesta, meseca januarja 1926 pa je bil izbran za docenta pravne fakultete v. Beogradu, kjer je postai letos 31 marca izredni profesor. Novi viceguverner Narodne banke je znan kot pisec mnogoštevilnih razprav o raznih vprašanjih s finančnega področja. = Pšenice menda ne bo primanjkovalo. Ko se je kmalu po novem letu cena pšenici v naši državi pričela naglo dvigati in je v nekaj tednih do srede februarja posko. čila v Novem Sadiu od 170 na 240 Din za meterski stot, je kazalo, da nam bo do nove letine celo primanjkovalo plenice te da jo bomo morali še uvažati. Naša lanska pšenična letina je izpadla sicer zares izredno slabo, vendar je bila bojazen — kakor sedaj kaže gibanje tečajev na novosad-ski borzi — pretirana. Naša žitna trgovina je preostale rezerve vendar prenizko oce. nila. Cena pšenici je zlasti v zadnjih tednih v stalnem nazadovanju in je padla zopet pod 200 Din Včeraj je bila na novosad-ski borzi zabeležena za baško pšenico cena 190—192.50 Din za meterski stot ti«. sproti 202.50—205 ob kcmcu pret. meeeca. Vzporedno popušča tndi cena moki. Borza 5. aprila. Na ljubljanski borzi sta tudi danes nekoliko popustili devizi Berlin in Trst. Nazadovala pa sta tudi še Newyork in London. Čvrstejši pa sta bili devizi Praga in Amsterdam. V avstrijskih šilingih (v privatnem kliringu) ni bilo prometa. V Zagrebu eo avstrijski šilingi trgovali po 8.40i (v Beogra-dj notica 8.42 _ 8.45). grški boni pa so se nudili po 39 (v Beogradu notica 40—41). Na zagrebškem efektnem tržišču je položaj v državnih papirjih nadalje nesprenie njen. Do prometa je orišlo h v 7% Selig-manovem posojilu Državne hipotekarne banke po 40. Na tržišču zasebnih vrednot so b li zabeleženi zaključki v Trboveljski po 138 in 140 ter v Privileg. agrarni banki po 193. l)efl» Ljubljana. Amsterdam 2316.79 - 2328.15 Bernu I3til 25—Jo ■ - - .seij 800 :i> • 804.73, Curih 1108.35—1113.85, Lood^' IMEJ VEDNO SOLNCE . . . V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki še tako belijo glavo zaradi vremenskih nrjh — gospodinja si zno pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu I ZaUa| Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoi med praniem. Naj bo solnce ali dež — perilo Lo vedno iy5.Sti—j«7 4G, Ncwyork ček 5715 20 at 5743 4f! Pari' 22" 74 22t> v do 171.53, Trst 293.24 — 295.64 (premija 20%, v kliringih 28.5%). Curih. Pariz 20.37. London 17.09. Ne« york 517.625, Bruselj 72.25, Milan 26.49. Madrid 43.85. Amsterdam 209.05. Berlin 123, Dunai 55.50. Stockholm 93.70. Oslo 90.70, Koben-havn 79. Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58.05, Bukarešta 3.0S. Dunaj (Tečaji v privatnem kliringu). Beograd 11.71. London 31.53, Milano 47 20, Newyork 922.48. Pariz 36.33. Praga 15.71. Curih 177.90; 100 šilingov v zlatu je 129.83 šilingov. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 180 — 18"4 7v'o investicijsko 42.50 den., 8% Blair 36.50 uo 38.50, 7% Blair 34.50 — 36.50, 7% Drž. hipotekama banka 39.50 den., Trbovlje 135 do 145. Zagreb. Državne vrednota: Voina škoda 182 — 185. za maj 180 d£n., 7% investicijsko 42.50 den., 4% agrarne 22 den.. 7% Blair 34.50 den.. 8% Blair 36 — 38, 7% Drž. hipotekama banka 40 _ 42. 6% b^gluške 30.50 — 31.75; bančne vrednote: Narodna banka 3400 — 36C0, Priv. agrarna banka 189 — 191; industrijske vrednote: Narodna šumska 24—26, Gutmann 100 bi., Isis 30 bi. Šeoerana Osijek 110 den., Trbovlje 135 do 140. Beograd. Vojna škoda 182.50. 181.75 zaklj., 7% investicijsko 43 — 44. 6% begluške 31.50. 31 zaklj., 7% Državna hipotekama banka 42 bi., Narodna banka 3480, Priv. agrarna banka 192, 190 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-ladran 14.75, Slaat?-eiseubaiinges. 14.75, Trbovlje 14.71, Blagovna tržišča ŽIT« + Cliicagn. 5. anrila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 55.375. za julij 56.375. za september 5G.875: koruza: za maj 32.375, za julij 34.50. za september 36; oves: za maj 32.375, za julij 34.50. za september 36; + Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za žito mlačna. Nudjo se: pšenica (po nilevski tarifi,' slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): baška. 76 kg po 255—257.50. baška, 77 kg r>o 26250 _ 265. koruza (po mlevski tarifi, slovenska postaja, plačilo v 3(> dneh): promptna po 100 — 102. za april po 107 — 110; moka (slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): baška »0« po 420 — 423, banatska po 435 - 440. + Novosadska blagovna borza (o. t. m.) Tendenca mlačna. Prometa je bilo 48 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, Novi Sa.i. srednjebaška, gornjebaska. baška |>otiska, srem. 190—192.50: gornjeban. 187.50—192.50. Oves: baški. sremski, slavonski 97.50 — 100. 102.50- pomladni 66/67 kc 105 _107.50.4pof Ječmen: baški. srem.. 64/65 kS 100—102.50. pomlad 66/67 kg 105-107 50 koruza: ba ška 53 58: srein«ka 57 — 59; baška. sremska. za april - junij 60 - 62.50: banatska 5") — 57. Moka: baška. banatska s0g< in ■;(sgg' H25 — 345: 2 305 — 325; »5 285 do si 415; :.6 265 ■1, o; 170 — I80; ^ 05 — 67.50. Otrobi: baški, sremski 55 do 57.50; banatski 52.50 — 55. Fižol; baški, sremski beli 100 _ 105. 4- Biniimpeštanska terminska '"»rza (5. t. m.) Tendenca neodločna, premet slab. Pšenica: za maj 13.28 — 13.20, za oktober 11.87 — 11.90; rž: za maj 7.33 — 7.35; koruza: za maj 6.09 — (5.10. Repertoarji DRAMA Četrtek, 6. ob 15.: Krog s kredo. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 9.: Hamlet. C. Nedelja, 9.: INR1. Izven. opeka Zafe«ek «»h 20 Četrtek. 6.: Pri treh mladenkah. B. Petek. 7.: Zaprto. Sobota. 8.: Mala FloramTe. Na korist bolniške blagajne Udruženja. Izven. Znižane cene. * Dijaška predstava. Danes ob 15. se uprizori jx> znatno znižanih cenah Klabundom igra »Krog s kredos kot dijaška predstava. Veljajo cene od 5 do 20 l>in. Klabundovo pesniško d~!o ie pri naši gledališki publiki izredno priljubljeno. Zasedba je običajna, režija je Debevčeva. JIAK!Berp ga. Zlata Gjungjenac - Gavella. ena najboljših »o-pranifrtk naše države. Pevko odlikuje krasen glas in izborna igra, vsak njen nastop se pričakuje z velikim zanimanjem. Naročite pravočasno vstopnice! šentjakobsko gledališče. Začetek ob 20.1-5 Četrtek, 6.: Študentje smo. Opereta. "robota. 8.: Študentje smo. Opereta. * * ■ Izvrstna slovenska opereta »Študentje smo«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah izrtden uspeh in rekorden obisk, se ponovi drevi in v eoboto. Lepe dekoracije, prisrčen humor in veselo petje prepletajo to dobro slovensko opereto. Bratsko so-flelujejo pohg Šentjakobčanov tudi 'Zvona-ši« in orkester Sokola I. Ker sta ti dve predstavi po vsej priliki zadnji reprizi, vabimo cbč:nstvo, ki ljubi humor in lepo glasbo, da si iu ogleda. Vstopnice se dobe od 10." do 12. in cul 15. do 17. v veliki dvorani Mestnega doma. MINILA JE KRIZA za slikarje, mizarje, pleskarje in hi Sne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, fir-neža ter hišnih potrebščin najbolj ugodno pri DRAGO FRANZ, Ljubljana Stari trg 11. 3972 Na zahtevo pošilia se tudi na dom. VRTNE S O N Č N I K r izdeluje B. Fettmann Zagreb, Masarj kova 9 Zahtevajte brezplačni cenik! i^7 nSVej! lepi polti pravi lepa Foxova igralka Irena Ware — se zahvaljujem za veliki uspeh!" Te oblike dovršene lepote dosežete naglo in zanesljivo z rednim negovanjem s Porenal Colc Creme, ki se uporablja preko noči ali če je lice preveč suho. Zanesljiva obramba proti solnčnim pegam iu ostalim kvarnim vplivom vremena je suha Porenal Creme, uporabljana pieko dneva, fina služi obenem kot najboljša podloga zajamčeno neškodljivemu in finemu Porenal pudru, ki se dobiva \ dvanajstih prekrasnih barvah. Porenal Creme (Cold ali suha i po Din 18.— ter Porenal puder po Din 24.—, se dobiva povsod ali ju odpremi po pošti Nobilior-parfumerija. Zagreb, Ilica 34 — Jelačičev trg 15. Iz življenja in sveta immm Konec suše v grlih Američanov m V petek, 7. aprila bo v Ameriki zopet dovoljeno prosto točenje in uživanje Kako se tega veselijo žejni Američani, kaže ta slika piva. nad Nepričakovan uspela FeSlowseve ekspedlcije Včeraj so javili vest, da sta dve veliki angleški letali preleteli v višini 10.675 m najvišjo goro sveta. Kakor je znano, sta se za letos pripravili dve angleški ekspediciji, da naskočita 8845 m visoko gmoto Mount Everesta, ena pod vodstvom Hugha R-uttledgea peš, druga s finančno pomočjo lady Houtsonove po zračni pot.i Obe eksipediciji sta se za svoj namen opremili kar najskrbneje in malokdo je bil, ki bi ne verjel, da ta namen dosežeta Kakor je razvidno iz sedanjega poročila, je vsa letalska ekspedicija tudi v polni meri uspela. Poveljnik zrač_ nega oddelka, ki je to dosegel, je izkušen pilot in vodja osebnega oddelka v angleškem ministrstvu za zračni promet Fello-vve. Slovi kot specialist za polete v gorskem ozemlju in je zgradil v takšnih ozemljih že celo vrsto letališč. Izvedel je že po.no drznih poletov nad gorskimi deželami. da bi proučeval bistvo zračnih to. kov v višjih zračnih plasteh. Tako je preletel najvišje afriške vršace in gorske verige južno od Kaspiškega morja. Tudi se- Zgcdovina in resnica V francoski vasi N e uv i!' e-su r-Sa rth e imajo učitelja, k! je imel pogum povedati otrobom v šoli. da nikakor n.: gotovo, da-li je Devica Orleanska v resnici nnrla na grmad\ Po neki drugi verz ji. ki ni brez utemeljitev, jo je iz zapora rešil nek an-geški vojak in je postala njegova ljub: ca. T"> učiteljevo pojasnilo je raah-UfrHo starše v mali vasn, češ do vlači čast francoske narodne junak nje po blatu i.n so intervenirali pri županu, da bi izp.oslovsl premestitev tega učitelja. Žiroan ie odgovoril. da tega ne more. in tudi uč telj je izjavil, da re 'oo pros 1 z« prfmesbtev Posledica je bila ta, da so starš' ot-okom prepovedali hoditi v šolo — čemur se otroci seveda niso upirali. Nadomestilo za »L' Atlantique« »Petit Journal« poroča, do je franooetki minister za trgovinsko mornar co dal ra-log /a gradnjo novega potniškega pa mik«, k: naj nadomesti pogoreli prekomomik »L' Atlantique«. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če ga popeljete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« gren-(ica se dob1 v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. danji polet nad Himalajo je vodil pred vsem v znanstvene svrhe in so ga zanimali v prvi vrsti kartografski ter fotograme-trični posnetki. V koliko so mu ti uspeli, še ni znano. Zračno pot cd mesta starta do vrha Mount Everesta je znašala 230 km, torej p rib lžno poldrago uro poleta. Aparati za ta polet so biii specialno zgrajeni. Merijo 11 do 12 m v dolžino, 15 m v širino (kril_ na ra.zprti.na). Kolesa pod trupom so nameščena tako, da omogočajo pristajanje tudi na neravnih tleh. Glavna skrb je veljala zaščiti pilota in opazovalca pred mrazom. V stenah in tleh sedežnih prostorov so okna, tako da je mogoče fotografirati na vse strani. Pod pilotskim sedežem je avtomatična kamera, ki snema v rednih presledkih med poletom. Cel sistem termostatov ogreva snemalni aparat, a 750 1 kisika v posebnih posodah zadostuje dve_ ma osebama za 2 uri in pol. Ogrevanje ventilov teh posod, obleke in celo zaščitnih naočnikov oskrbuje 1000-vaten električni generator. Javnost zanima seveda v prvi vrsti zlasti vprašanje, da-li bo mogoče iz posnetkov ki jih je napravi a Fellowesova ekspedicija, najti kakšna sled za Mallo-rvjem in Irvinom ki sta izginila na zadnji eksipediciji na Everest. Odkritje takšnih sledov ni izključeno vsekakor pa bodo po_ snetki isborno rabili Ruttledgevi ekspediciji, ki baš začenja svoje delo v ozemlju najvišjega velikana sveta. Elektrika določa spol Ruska učenjaka Koljcov in SchrodeT eta v Moskvi izvršila naslednji zanimivi poskus: Dala sita semena kumtev v fiziološko 6ol-no raztopino, jo segrela na 37 stopinj n spustila električni tok vanjo. Pri tem sta opaž la. do se del semena zbira ob negativnem polu, drugi del oh pozitivnem polu. tretj pa v sredi med ob ma Sedaj sta oplodila tri samice s temi tretni različnimi vrstami semena. Samica, k- s+a jo oplodila s semenom z pozitivnega pola. je vrgla šest mladičev ženskega spola, druga s semenom ob nega-t i vnem polu štiri mladiče mo:!kega in enega ženskega spola, tretja s s-pdinrsk'm semenom oa dva sam-sika mladTa in dva ?a-mičja. Zdi se tedaj, da imajo semenske »ranice ra-zipčen e'ektričriii rab o i m da se dado po električnem potu medsebojno ločiti. Ce je to res. bo melo 'ahiko še velike pos!ed:ce nc samo za kir.ee. ampak tu>di za ljiud*. Koliko stane snaf?a? Madžarski list »Vegvi ipa.r« poroča. da se porobi na svetu letni 4 n oo' m li [ionov ton mila. kar predla vi ja pribl:7mo vrednost tO miliia'd D:n. Če vzamemo. da mfl zemPa 1500 milijonov prebivalcev. v:dn-rno. da no rab vsak č!ovek Wovprečmo 3 kj m• l i Dnevmi po^roš' fc v-pk^ga človeka 7« m:lo zroAj 10 par. Na.jsnažmejši ljudije živ io mend.a v Zedin;e»ih državah. vsa i rvo trm sodeč, kor rmabi v«ak ta-moš^ti prebivalec na leto tv^vrirečno 11.5 kg m:'a. V Evrnni n-e^mj.ači v r>"g'e-dvi D°ncikn. kier pr de na osebo 10 do 11 kn mila letino. Za diktaturo ^fi**?^ Francoski senator ue jouvenel ki se močno zavzema za rimski načrt diktature štirih velesil, je prispel te dni v Pariz, da bi tam pridobil vlado za ta predlog Trije Bolgari sokrivi požiga nemškega parlamenta ? Od leve proti desni: Vasilij Konstantinov Tanev, George Dimitrov in Bla-goje Dimitrov Popov Berlinski kriminalni organi so prijeli to trojico zaradi suma, da so pomagali komunistu van der Liibbeju pri požigu berlinske poslanske zbornice Pomlad je tu Sadna drevesa potr-ebujejo apna, ki pospešuje krepko rast in zdravje, zgodnje dozoretje in odpornost proti mrazu. Zrar. zal mnogo redkeje škeduje drevesom v apnenih pokrajinah. Prostor pred drevesi naj bo prost vsakega rastlinja. Nizke ku ture tu zavoljo ne-ciostajanja svetlobe itak r.e morejo dobro uspevati, vrhu tega pa škodujejo drevesu. Vrtne zemlje ce kaže prekepavati. do-k'er je še mokra, ker se sicer lahko »tvorijo trde kepe. ki ovirajo rast čez poletje. Jagode je t."oba saditi zgodaj pomladi, najpozneje v začetku aprila. dokler je zemlja še vlažna. Potem vzrasejo lažje. Dobro je primešati zemlji za vsako rastlino, pest vlažne šotnine. Redkvice je mogoče vsejati — a ne pre gosto — že zgodaj in uspevajo najbolje v zavetni. topli zemlji Najbolje je polagati posamezna semena plitvo v zemljo s pre-sTedki po 5 cm Nad tla pride za prst ali dva debela p ast kompotne zemlje ali zem lie z gnojnih gred ki jo pomešamo malo z vrtno zemiio Že v treh tednih lahko dobimo prvs redkvice če so bila tla enako memo vlažna, a ne premokra Rastline v sodih kakor oleandre, lovcr. hortenziie itd. se »nravijo v tem času iz prezimovalnih prostorov na dnevno luč. pa Še ne na prosto. Svežega zraka jih mora- mo šele privaditi. Začasno jih postavimo n. pr. v svetlo, a ne hladno šupo, ki jo okrog poldneva zračimo. Po treh do štirih tednih jih lahko damo na presto. Iz kirurgeve prakse Znameniti dunajski kirurg dr. Anton Eiseisberg je imel te dni predavanje, v katerem je povedal več zanimivih primerov iz svoje dolgoletne kirurške prakse. Od 1. 1896., ko je uspe o prvo zašitje srca, imajo operaterji čedalje več primerov nesrečnikov s prestreljenim ali zabodenim srcem. Tu pomaga le hitro edipretje srca, da se razbremeni od nabrane ki vi in sipet zašije. Tudi primeri, v katerih preti pacientu izkrvavitev, so zelo pego^ti. Pred kratkim se je nekemu mesarskemu pomočniku oster než zapičil v stegno. Glavna žila dcvodnica je bila pcpolnoma prerezana N^ki stražnik je rešil m adeniča največje nevarnosti s tem. da mu je v duševni prisotnosti zvezal svoj pas okoli stegna nad rano. tako da se je krvavitev ustavila žili samo je prof Eiseisberg potem kmalu zašil in pacient je v kratkem ozdravil. Zelo zanimivi so primeri transfuzije krvi, h kateri se mora moderni operater pogosto zatekati, oa ohrani pacientu življenje. Pol litra tuje krvi v telesu je tu že nesjevilne krati vplivalo naravnost čudežno. Operater mora često izvršiti tudi reze v grlo, da prepreči zadušitev. Večinoma gre tu za otroke, ki so v igri požrli kakšen predmet Ln jim je ta obtičal v grlu. Tudi rezi v požiralnik so neredki in posebno pogosti so primeri, ko ljudje nehote pogoit-nejo svoje umetno zobovje. A tudi požira. nje najbolj čudnih predmetov v samomorilne namene so česti, zlasti med jetniki. Prof. Eiseisberg je imel opravka s primeri, da so jetniki požrli v svoji celici drobce stekla, žeblje, šivanke, kose pločevine itd. Nekoč so mu privedli moža, ki je bil požrl štiri kose železa v skupni teži 560 g. Če se je stresel, je biio naravnost slišati, kako mu je kovina v želodcu žvenk-ljala. V takšnih primerih pomaga dostikrat kura s krompirjem, tako da operativni posežek odpade. Pred kratkim so na ta način odstranili nekemu jetniku iz želodca brivski aparat. Nemalokdaj stoji kirurg pred nalogami, ki ne obetajo nobenega uspeha. Sem spadajo n. pr. poškodbe hrbteničnega mozga, če je ta uničen, je rešitev pač izključena, vendar je že uspelo vsaj prilično ozdraviti ome hrbtenice Težko poglavje so zastrupitve krvi. KakOT mnogi kirurgi je imel tudi prof Eiseisberg več primerov, da je moral pacientom odstraniti cele ude, ker niso bili pazili na malenkostne ranice z ivermi, ki so se končale s strahotnim omrtvičnim krčem. Novi župan v Chicagu Čermakov naslednik na županskem stolu v Chicagu je postal mestni svetnik J. Corr, ki prisega tukaj, da bo pošteno delal za prospeh občinskega gospodarstva one Afera sarcsil glavnega dobitka irs&e loterije Letošnje izžrebanje irske državne loterije, ki zbuja v veliki meri pozornost tudi v inestranstvu, se jc končalo s čudno afero. Med drugimi se ie udeležb loterije neki francoski veleindustrijcc, ki pa je ku^il srečko na ime nekega bivšega svojega ko-mornika. Ta ni o tem ničesar vedel. Slučaj je hotei, da je baš industri jčeva srečka zadela glavni dobitek, ki znaša okrog 3 milijone frankov in listi so natisnili ime srečnega dobitn.Ka, to je komornika. Ta je zvedel za to in je smatral celo zadevo za mistifkacijo ko je pa videl, da stoji res njegovo ime v listih, je ;el k nekemu pariškemu odvetniku in mu poveri!, naj Maršalova zadnja pet brez uniforme V Brookwoodu so pred kratk m pokopali bivšega feidmaršala sira XV"i 11 anv.i ko-bertsona. Nit pri njegovem pogrebu, še manj pa pri maši, ki se je brala za njegovo dušo v VVestmins-terski opatij', n bilo človeka v uniformi. Pokojnik je izrecno želel. da se ne sme obhajat po njegovi -tnr-ti nobena svečanost, zlasti pa je pr pomnil. da s ne žel- pri teh obredih nobenega vojaka. To željo je izrekel mož. ki je bil v svetovni vojni eden najmogočnejših po-veljn kov. Koran na plašču Te dni je angleška vlada vm la muslimanom v Indij' p.ašč. k je od vrha do tal popsan s koranom Plašč je z-i plenil pri neki stavki v Indiji amdle&ki častnik, k' ga je odnesel v London Po častnikov f?nri so njegovi dedič izroč !■ plašč angleški vladi, ta ga <+• pa sedaj vrnila musliman 'ki verski občini v In d ji. kate-a g.a je sprejela z največjim veseljem. Omero in nat^krnea Londonsko sod šfe ie ob-=od:lo boksaria Carnero na odiškod.n no 1 mil ;ono D n. ker je obliubil 22 leti.' Emilii; Terz ni z:'k^n in je not^rn «rec'e! K?«e io Terrin-jeva. ki je natakarica pe poki cu ie do^''« omr> uieno vsot o kor odpravnino j. a šk'do. ki io trpi zarnd tega. ker n oče Ca mera izpolniti obliubr za gospode, površnike in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana S pariške rai^tave r-r^v - ' » M j.x. \ ---s^Lv s ■ . < i zadevo uredi. Odvetnik je odpotoval r.a Irsko in je tam zvedel, kdo sc je bil poslužil komor-nikoveg.a imena. Tedaj je vložil priziv svojega klienta /^iper izplačilo dobitka pravemu dobitniku, a ta je ooziv, da bi se s svojim bivšim služabnikom poravnal za določeno odškodnino, odklonil, češ da ni uporaba tujega imena v takšnih primerih noben delikt. kakor je trdil odvetnik. Po irskih zakonih ni v resnici storil nič napačnega. po francoskih pa jc stvar mala drugačna Zato javnost z zanimanjem pričakuje. kako se bo ta afera končala. Za sedaj so izplačilo dobitka odložili. 15. km poročnega potovanja V VeisaiiiCaU so te dni otvorm ra-za^avo psov, kjer sta dobila prvo in drugo nagrado primerka, ki ju vidimo na tej sliki Vodeni pilot tvonnice /.a letala v Augs-buTgu Lrv n Aichic, ki je znan kot letalec posebno v športnih krogih, so je pred ^ir:i«t-km oženil in napravil sivoje p-orxnio potovanje v letalu. Obkrožil je Sredo/em-ko morje, se dotaknil Ženeve, Barcelone, Madrida, Sevilje. Tatu:e in Budimpešte, od koder jc krenil naravnost v Aufgt>b'urg. Proga, ki jo je preletel A cbele s s\rojo mlado ženiko, je približno tako dol^a kakor ra .dalja med Prai.Kiurtorn im Ka.psfid.rn mestom. Polet pa je tutJi le-p športni uiapeh. Letalo, s kater'm je letel Aiohele, je tehtalo med poletom 730 kg ter je moralo vlačiti s seboj razen žen na in neveste njumo opre?no ter za 1!) ki n proge goriva. S sre.'».'jc brzino 150 km na uro je Aicihele vsak dan letel povprečno osem ur. Na teh poletih je gladko obvladal polet čez 3000 m visoke gore ^everoafriškega nabrežja, čez maloaziijisfco gorovje in čez biOkauiske planine. Kakor zatr-uje pilot, je bila t,g vožnja polna romantčii^iV dož vlijajev. Njegovo letalo se je držalo 5\Tsto, delovalo ie vzorno celo v «meJmem metežu in toči. kljubovalo viharjem n tropski vročini. V trdi nočni temi se je mora.1 Aicih^e spustiti na z e miljo pred Ka ro v puščavi n globokem pesku, ker ni mog^l izslediti letališča, k: ni bilo r3z&vetlijeno_ 30-urni teden v Ameriki Odibor za delo v ameriški reprezentančni zbornici je sprejel osnutek i/jetrnega, zakona g'ede 30 urnega tedna. Zakon določa, da je prepovedano nadurno delo za vse tiste predmete, ki se izvažajo v sosedne države ali v inozemstvo. Ve4javnost tega zakona naj bi traja'a ive ieti. Rim — mesto cerkva Kakor poroča Un ted PreiK, bnče ostati R'm tudi v bod^e mesto cerkva. Trenutno gradijo v R mu 25 novih cerkev, katerih ima R.Vn že sedaj 603. Slog, v katerem gradijo cerkve, imenujejo Italijani »nove-cento«. t. j. slog dvajsetega stoletja. ANEKDOTA Jackie *n Mary, šikotsfea za-.iuthcljenca, gresta skozi porniad. Pravi Marv: »Jadkže, penny dam, če mi poveš swjo misel.« — »Mary, mif^Ai sem na to. da-li bi ti dol poljub.« Nato Jackie poljubi Mary. Pav-za. »Jackie, na kaj misliš sedaj. Hočeš še en poljub?« — >0 ne, mislil sem. kdaj že dobim končno obljubljeno nagrado.« Vsak dan ena »Gospod, jaz ne razumem, kako si drznete razodeti mi svojo ljubezen! Vi ste r.ajzopmejši, najbolj bedast in domišljav moški, ki mi je kdaj prišel pred oči! Ne bi vas vzea za moža. tudi če bi bili edini dedec na svetu!« •»Oprostite gospodična, ali to pomeni, da odklanjate mojo ponudbo?« H W. MEČKAUER: 32 lana išče poli Roman. Hana ie čutila. da jo Uršula kritično opaztrje. Zdaj je začenjala tucli ta omahovati v svoji sodbi. Pa ne da bi jo '.mola za zlo črnko? Tega ni smela dovoliti. Utegnilo bi jo stati službo! »Policija je takrat zlepa uredila vso reč, ker je okradenka tako in tako dobila prstan nazaj. In vrednost ni bila velika. Vztrajala sem na tem, da meram biti najprej popoiinoma rešena sumnje. Toda ugovarjali so, da je že nekaj gostov odšlo in da mi je nemara kateri izmed njih nalašč spusti) prstan v nedrije.« »Ali ste imeli koga na sumu?« »Prav tega mladega človeka, ki ga zdaj iščejo.« »A. tako! Zakaj baš njega?« »Ker sem malo poprej plesala z njim. Čudno se je vedel itn plesal je divje, da nikoli tega.« »In ko sta se spet srečala?« »Tedaj me je dr. Schroter pomiril. Rekel je, da živa duša več ne verjame, da bi utegnila bita jaz storilka. Prav ipo tem sodim, da je vedel doktor Schroter več od mene in da mu je bik) do tega, da prepreči razjasnitev čudnega slučaija.« »In vi? Kaj ste storili?« >d: / ■ VV- '•>-".'','.lkTt*- Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem Ln znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljub-ljem soprog, brat, stric in svak, gospod ^tnJU^cf Se^&eie pekovski mojster v Celju danes v sredo ob 4. uri zjutraj v javni bolnici v Celju, v 41. letu starosti, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere umrl. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Celja v Sevnico, kjer bo pogreb v petek 7. t. m. ob %10. dopoldne iz župne cerkve. Sv. maša zadušnica se bo brala ob priliki pogreba v Sevnici in v soboto 8. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, dne 5. aprila 1933. ŽALUJOČA SOPROGA EN OSTALI SORODNIKI. Občima Ljubljana Mestni pogrebni ta t od Naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljub-Ijena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA SEVER roj. Nachtigal soproga krojaškega mojstra dne 4. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previ-dena s tolažili sv. vere mirno preminila. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 6. aprila 1933 ob %5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. aprila 1933. JOSIP SEVER, soprog in vse ostalo sorodstvo. 4845 t Občina LjoMjaoa Meetni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je danes po dolgotrajni bolezni preminila naša predobra soproga, mama, sestra, sestrična, teta in svakinja, gospa Alojzija Potočnik roj. Hočevar soproga svetnika državnih železnic Nepozabno prepeljemo v petek, dne 7. aprila t. 1. ob 8. uri z dolenjskega kolodvora v Celje, kjer se vrši pogreb ob 16.% uri s kolodvora na okoliško pokopališče. Ljnbljana, dne 5. aprila 1933. 4844 A. POTOČNIK, soprog, sinova in ostalo sorodstvo Više niste naročili skupine romanov tz »Ju-trove« knjižnice po grnižguih cenah. II Naročite, da boste deležni dobro-dejnega razvedrila! Umrl je naš dobri mož, oče, brat, svak, gospod Franc Hit POSESTNIK V LEŠAH Truplo prepeljemo v petek, dne 7. t. m. iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani v Leše, kjer se bo isti dan vršil pogreb na domače pokopališče. Ljubi jana-Leše-Le«ce-Javornik, 5. aprila 1933. Rodbine: Bohinjec, Smolej, švab. Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, gospod FRANC GRA1L HIŠNI POSESTNIK IN MIZARSKI MOJSTER po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti Zg. šiška št. 9C v četrtek, dne 6. aprila ob 5. uri popoldan na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 5. aprila 1933. 483f Žalujoča soproga Frančiška in ostali sorodniki MM. Cene malim oglasom žanitve ti dopisovatija. vs**.o brseda LHn i.— ter enkratna pri-trojbUia ta Ufro alt ta dajanje naslove Dm i—> Oglati trgovskega to* reklamnege tnačaja: vsaka besede Dtn I.—\ Po Din l.— ta besedo §e taračunafo nadalje vsi ogltsi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, *Aato-moto«, »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Sta mcrvmft odda*. »Stro/i«. »Vrednote*. »Informacije*. mŽtvalt*. mObrt« tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-tek*, če te t oglasom mudi taslutek, oziramo, če te tiče potnika Kdor ti pe pod tema rubrikama (iča tas/ufka ali tiulbe. plača ta Za odgovor i; znamkah vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglatih. *J m taračunajo po Din Ista besedo, te taračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iifro aH ta dajanja naslov* Vat ostali oglasi tocialnega enačaja se računajo po 50 pat ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta htro ali ta dafanje naslova pn oglasih, ti «• taračunajo po V) par ta vsako besedo, tnaia Din 1.—. Natmenfh tnesek pri oglasih po SO pat ta beseda, Je Din 10.—t W> oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—, Vse prtstofbtne ta mate oglata fe plačati pn pred a p naročila. OX> roma hh la trpnslmh » pismu obenem • naročilom Naslovi malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri „ Jutra" Bežigrad Tyr§eva cesta 37. Prodajalna Raunacher, ki sprejema tudi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in drnštvene objave. Službo dobi VKti oeeeda 60 par, ia oanioTs ali ta Iifro ra S Dia. (1) D^kle ta pomoč v gostilniški kuhinji ;« ta ost« 13 h:,šn.a d»la čista :m p-ičtena, z »nanjem meščan-ke knhe. lahko Midi starejša dobi L i k '>j m-esto v v e r v- '15 kraju aa deželi. Plača po ij.*voru. — Ponudbe pod >Defc]«« ia oz a sni odde l^k »Jutro«. 112SHS-1 Plačilna natakarica s prlma referencami navedbo dosedanjega zaposlenja. 20 do 30 let stara, kavcije zmožna, vljudna, znansr^epa ir priročna, nemščine ali še kakih drugih jezikov zmožna, se sprejme Ponudbe na podr »Jutra« v Novem ti =t.u pod šifre »PrPiUOjl^s zunanjosti«. 1 i956-.* Izvežbano pomočnice «l»re;Tiie »aknj modni »tr-lji-V'd:i Rf nefi v iiano. I.;ob':anske kredita*1 banki IV. tiadč-r. 11242-1 Brivskega pomočnika dr-hreea detavr« eorejtne »a on [>o ba j. Miribor. (4-aliea 38. 11256 1 Družabnico- podinio ♦ 1 i e m 73 prevzem p-vr,-Tr-r.uf-i;.. sro-?'i:u*ez:j-»k«*ga posla. Dame. ne iz-(mh! "N h-' r. fir.-£t vMtkTlf ir nr:1i npMivegs »bnošanja t ?.">.< K)t» ivr, ; itn ne. naj ►e :av: . [»»•! 5!fro ra e ma, na oiriasn-' oddelek '».hitra«. 11322-1 Frizerko perfeknuo v vodti.i ;n trajni 'Hiiln aciji — kakor r-ud: 2 ilohra brivska pomočnika M.r**.tr;e v s;.j no s l u žb-1 Jur*.' š-in-noar- v Kranru. 112(18-1 Kroj. pomočnika r«l> m.. Nasiov »:ri«is. odd-ieV ».Jirra«. 1133S-1 Natakarico 1 "seb.no kom- >■*; o. *>rej-rr, M(; tako; v iro^tiino v ir-sm. Na- ^v v ogasnem »ddelku »Ja-r»<. 113+$.! Trg. vajenca 15 tet zdravega in močnega. z dobrimi spriCe^alii sprejme ia;koj z veo oskrbo Milan Kravanja. C osr; ta naslov ali ^ifro S Din. — Kd<» a a <1 i zasluietk. pa za rMin brised.-! 1 Din. za dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. f3) Agilne zastopnike za vrvjo rnp-dn.1 rodno za varova!n;<'0. išči^m za v-e večje kraje draveke banovine. Ponudbe z referencami na a>n.i oddelek Jutra« pim3 »Mcdnarod.thi« 11323-3 K rVtr SJSe mnsu> pot uika. p.ača za vsako bifojdo Vt f«vr; ra da-i ja nj« oafilovm »Ji za ! trf:v 3 D:«. - SCdor | »(irejem« pownke, p'a ' b^tfdio 1 Din: j z« dajanj« naslova »li , u iifro pa 5 Din. OS) 50 ia d» o«,« oa "lova «Ji t« Šifro p« J Din. (21 Dobra šivilja lle-o. svat Z'1- Midi ;. d" 111. N '.r <>V v 'M^a*. ■odfi -;^« »Jntra<. ::2 Kuharica •am<>«rfv;fna. r. !*>j>: nič jsor'. feviii. niužhn /,a takoj C-enj. pMimibf n« o^r ir^i ♦dielek »Jutra« r.-vi š:f-o ».^aina ^tiibn«. 11:1! 8-2 Trgovski pomočnik »ta- let. t dn':to po nvn«in"«ko \-ve-ziran v vec h paBojah trspovine Vn /,ni: KV r sa ir^t-ojnejra v.?d#>t va podn: ;.nwe. po-i*"Ti. za kar oo r«zpola^ro jameivo, ter vv-suani-ko «>proi,en in pracupljiv pro-dajale«, žet- slalbo takoj. On.iene i»>»mj ioe (>r-^ na na»''Ov: Viiki) Sedma k. Litija 43. 11336-2 Mlad harmonikar f»-ar7!at'rne) išče za poštev v boi iši gost.V.oi. kjer-ko!f za fčm.orejŠTiji natt-op Cenj. ponudbe na podruž nietv »Ju tra c v Celjn pod Tnaoko »A^on. 1134S2 Zastopnika •/.a Siovereijo tsf* lotnoča tovaru« parnih pekovskih jieč;. V poStev pr:h.ijajo i'/,k'jiK-no zastopniki m'ev-c>k:.h pro+zvudcfv. Ponudbe o L' a--ihi oddelek Jutra pod zmifko »Do-nia<"a«. 11284-5 Zastopništvo ta Beosrrad in okoMco : -v t- n1. :ni'hgTt-de reti-na tn za!H ^!jii'va '>-t ba « prvo-v*-iv"'nw referenca im. noj-boije vpeljana v v.-rh s»-anteri.skih l).".i varfikih :a droM*ia .Vt par; za . da.JiiWa<. li jci6-6 Čoln zložliivec dvosedeitr. z jadrom, vsemi potrebščina tr,i in šotnr, izvrs-tjio ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Na slov pove oglasni odde ek »Ju-tra«. ~ 113(»8 6 Popravilo perila im vsakovrstna ročna dela prevzamem. Grem tudi na dom. Vpraša Di pri Vetter. Ooizova 1. pritličje, med 2. in 3. uro popoldne. 11319-3 Dve krasni aloi 70 cm visoki. na prodaj v Ljubljani. Vož n Jakova ulica 8- 11324-6 Brezobrestna ^sojila Za nakup orem:6n:i) n ne prem^ni-n. loto. razdeli! tev td . proti poroštvu zaznamtri. ah vsn/žtr 1a jejo. »Kreditne jidrnge« L;nb.;«[ie i»p 307 Sprej mejo zastopnike. 136 Za hran. knjižice »tavbni *vt-t. Ponudbe na og.ar. »ddeiek »Jutra« poo »Ljubljana«. 11158-16 Hranilno knjižico Celjfike posojilnica, kupim Ponudbe z naelovoni iia I«odruž.n:-co »Jutra« v Celju pod š;fro »H. K.« 11257-16 Hranilno knjižico »Zadružne zveze« v Ljubljani. piodam. Ponudbe na oddt-iek ^Jutta« pod »Dam uguduo«. 1.13iO-16 Hranilno knjižico Ljndpke p0«0(.'.iiin:te Ljub ljanske, z vlogo 2 Din prodam. Pfemi ne ponudbe na ug:ae-ni od-delek Jutra pod »Denar«. 113ti6-16 150.000 D;n posojila za nakttp prvovrstne lekarne. išč-em za takoj — proti sigurnem jomstvu na prvem mestu. Mogočni eo budii piMitiditiiki z manjšo vsoto. Dopise ua ogla < ni oiidelek »Jutra« pod šifro »Azteka«. 11272-16 Opravo za pisarno v črnem, iin pi«a!m st-roj po<'«^n.t ur od a »Trio«. Kolodvorska S. M188-6 Kolo za dečka 7—12 let starega — ter bencinski štedilnik »P«m« ugfni^no naprodaj v Jarmilkovi ulici štev. 9. 11^11^6 Fotoaparat 6 % X 9. Voig-uliluder He-li.ir 1 : 4.">. šest kaeet, kaseta za film v skiad:h in nnneoice | ki ceni naprodaj. Nasl-ov v oglasnem nddel ku »Jutru«. I12isl-6 Otroški voziček globf»k, moderen, d'"bro oh-:i.uje-n, |>rod«m. Ogleda: 1: Cesta v Ki>ž.no dn-1UK> avl. 1127-3-6 (iugaini stolček b('-i pieskan. io zelena papigica. »veni. j kletko pj<"tni naprodaj v B^ethov aov-' u!i«i 9I!I. Oiredit! predpodme. 11297 6 Norveško ribje olje aaifmejfe. »veže. wrtno v ta.log-.. Naročida točno trrot,' pivv-j etjo. Tvrševa 'Duna eka) cesta 5tev 6. 68-€ Fotoaparat 10 X 15. dobro ohranjen, « pripadajočimi stvarmi po ceni prodam ali zamenjam za dobro ohranjeno kn!i> 0?'3siti t* je prt hišniku v GHnšiki nJ:ci 5 — m "d 17 !n 19. uro. 113-31-6 G. Th. Rotman: Vrtismrček in ŠHonoska siset na delu Fantje, fantje, zlagal bi se, če bi rekel, da se mi niso hlače tresle. Bolj in bolj sva se bližala pošasti; že je iztegnila šapo, da bi naju zgrabila... >ščšt! šššt!< se tisti mah oglasi za najinim hrbtom... Bila je žaba. »Hitro, hitro pomolita repka v vodo!« "je zaregljala. _ Na javni dražbi ugodno na prodaj: 6 let stara rdeče bela krava, dne S .aprila 1933 ob 7. uri, Tešanovoi. pošta Gornji Petro-v H; kočija, koleseij in slajinoreznica v Dolnji Londavt dne S. aprila 1933 ob 8 uri. Glavna n •vi 11333-6 Ugodno naprodaj 1 blagajna. 2 pn'sa'ni m;zi, 2 fotelja. 1 kredenca. 1 tračna žaga in še več dim treira pohištva. Knpei naj javijo naslove okrajnemu sM Frizerski salon ia dame in gospode, v manjšem mestu radi družinskih razmer prodam za 15.000 Dtin. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11253-19 Frizerski salon za gosipede 1ji dame. na nujiprometnejS točki Ljubljane prodom pod ugodnimi pogoji. Naslov v 'igi. oddelku »Jutra«. 11291-19 Lokal išče frizeT wedS Ljubljane. »Franko« Maribor, Miinska ulica S 10465 19 Lep lokal na Miklošičevi cesti takoj odda drogerjia »tlerra>-,-« Miklošičeva 30. 11209 Gostilno v sredini mesta takoj pro dam Pismene ponudbe na ■»sla«, odde ek »Jutra« pod značko »25«. 11310-19 Lep in svetel lokal za specerijo, tovarno pletenin ali kako drugo en-gros podjetje oddam Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. maj 1933«. 11336-19 Čevljar, delavnico prodam radi bolezni. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Ugodno« 11351-19 V Št. Vidu 200 m od tramvajske postaje pr»Kiani Dimi ms veliko 'epo parcelo Ponudbe pod »Po-igo^dtia« Da oddelek »Jutra«. 11288-20 Veliko stanovanjsko hišo v Linbliani pnodamo. Kupnina okrog'o 1.50 milijona d..ne rje-v v dobrih knjižicah. — Ponudbe na jgiasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Varna naložba 2«. 10555-20 Vosalro parcelo 730 m5 veiiko. 4 minute od trnovske cerkve prodam Informacije daje Parovel. Devi.nska ulica štev. 9. 11232-:»i) Parcelo n3 lepem kraju na Kode-Ijevem [>o ugodni ctni prodam r-adi od.i>otova.nja. — Resni reflektnnti naj po-š!;ejn 4)30.—«. 10835-21 Solnčno stanovanje 2 parketiranih sob in ne kaj vrta oddam takoj aH i majem Zapože štev. 35 r«o!eg tramvajske pos»aie »Slepi Janez«. 11100-21 Stanovanje sobe. kuhinje in pritikKn. s koščkom virta oddam manjši družini v Zg. Šiški, Vodnikova cesta št IfM. 11312-31 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam t majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11307 21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj od dam. Naslov v »g.asnem oddeliku »Jutra«. 11359 211 Solnčno stanovanie dvosobno. £ kabinetom koitalnico :m r»'inom oddam z m«'oai. Naslmv v oglas, oddelku »Jutra«. 11334-21 Lepo stanovanje enosobno oddam t majom t>oi'jži stna n.ki j>od Rožnikom. cesta Xij štev 11. 11341-21 Sobo odda i Vaa.ka beseda 50 par j ! za dajajije naslova ali { I za šifro S Din. (23} 1 Vsata oeeeda 1 Dtn: ta dajanj« naslova ali ta šifr« pa fi Din. (2»»< Lepo posestvo v obsegu 30 nralov. vse v encim kosu ob glavni C/esti. 1 Vš uce od železniške postaje prodam za 160.000 Din. U 1 e Mihael. Maii kame-n. Rajhenburg. 11295-20 Posestvo strokovno vodeno, v kočevskem okraju, cca 200 oralov, od tega 130 oralov pri m a gozda (80 oralov smreke okoli 30 let stare, 50 oralov bukve, zrele za posek) ra proste poke in bremen prosto naprodaj. Pojasnila daje Ivan Pntre, Turkova Draga 4. pošta Mozeij pri Kočevju. 1L270-20 Medičarna in svečarna nad 80 let obstoječa, naprodaj. oziroma se odda v ; najem. Na razpolago je 1 posestvo i gospodarskim j inventarjem in posiopji. — | Dediči Antauor Jožefa. Murska Sobota. 11269 20 Pisarniške prostore v-eč sob s separatnim vhodom sku[>aj ali posamezno ugodno oddam poizve se v Tavčarjevi ulici št. 2/1. 11285-23 Opremljeno sobo lepo. z razgledom na ulico i.n posebnem vbodom oddam gos/pod-u na Gospo-e v etsk i cesti 5. pritličje — levo. 11303-23 OpremHeno sobo lepo. s posebnim vhodom in parke-to-m. oddam jolid -n-r-.m n srospodu Nasiov v ogiasn-em oddelku »Jutra«. 11279-23 Lepo sobo oddam boljS-eimi gospodu na Zrinjsikeca cesti št. 7. vrata I. 112S0-23 I .ei"»o sobo 6 posebnim vhodom takoj oddam Ulica na grad št. 9 11278-23 OoremHeno sobo v Kolenskega ulici oddam g'rspodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 11282 23 Sobo lepo opremljeno, solnčno im zračno, e posebnem vhodom in event. s kla vi.rjeoi oddam v novj vili pod Rožnikom — Cesta na Rotoik 47. 11286-23 Sobo lepo opremljeno oddam blizu bolnice — Povšetova št. 7. 11097 28 2 opremljeni sobi čf«itii. vsaka s posebnim vbodom, /.a 160 Din od dam ua Celovški ost' 243 11300-23 Sobo s posebnim vb-'dom takoj oddam solidnemu m st«! n mu g.isp «'!. na Stareir trgu št. 17/111. lll.V;-2S 3 sobe t 1. nadstr.. poneg g'«viie (►►Me takoj oddam Naslov v ogasutm oddeiku Jutra 11165-->3 Vel'ko solnčro sobo separirano, a kopalnico, v centru mresta oddam en) ali dvema osebama Na željo dietn3 hrana. Naslov v oglasnem .xideik u Jutra 11327-23 Sobo oddam aa Emonski cesti št. A. 113^6-23 Ooremlieno sobo čedno, oddam blizu glavna |>o£te. Naslov v og'as. oddeliku »Jutra«. 113i2-23 Sobo lopo opnemijeno. s posob-nim vhodom takoj odda Zm, Fiiorija-nska uiica 12. 11340-23 Opremljeno sobo velik« in lepo, s poseb nim vhodom, v poslopju kavarne Evropa takoj od dam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 11344-23 Solnčno sobo z 2 okni na ulico, snažno, s separatnimi vhodom 'n parketom oddam dvema boljšima osebama na Miklošičevi costi štev. 4/11 11356-23 V solnčno sobo sprejmem gospodično lli :ros.|>oda s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11357-23 Opremljene sobe dve z eirm vhodom takoj po^eiini oddam. Istotam >d-dam tudi sobo s posebnim vhodom v I. nadstropju, s postrežbo. Poizve se v Kolodvorski ulici št 26. 11335-23 2 gospoda ali gdč. poceni sipre-jmem v le(M soibo na najlepši točki — in n« prvovrstno hrano. No slov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 11345-23 ['Ja VsaLa tmseda 30 par: ta dajanj« oaalova ali ' ea šifre S Din. (S^a. | Gospodična iSče sobo v Rožni dolini ali blimini is t«. Ponudbe z navcdiio cene pod »So-ba« na ogiasni oddelek Jutra. 1129ij-23/a Stanovanja Vsaka beseda 50 par. ta dajanj« naslova ali za iifr« i Dio. (21-al Lepo stanovanje solnčno. udobno 1 sobe aii 2 manjših išče t.n-članska družJna t« maj Ponudbe na oglas odde lek »Juitra« pod šifro »Le pa kuhinja«. 11302 21/a Iščem stanovanje ene sobe io kabineta, tla dveh sob. i vsemi pritikli nami. v centru mesta ia mai. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A. A.« 11313-21/a Stanovanje dvosobno s kabinetom, tli brez. išče mirna stranka Ponudbe na oglas oddelek »Jut-ra« pod šifro »Cisto stanovanje«. 11353-21/» t*, a Oeaeda 1 Din. u dajanje naslov« »li za l!(ro tm 5 Dia. (35* Vsakovrstno zlato Kupuj* po najvižjob eenan CERNE - juvelir Ljubljana. Woifova aiica 3 Stroji t Vsaka Otvte-ia 1 Din /a dajanj« naslov* »I t» šifro r» t Din /29 Umetni mlin z modernimi »troji, vodna sila 45 UP, Diesemotor k a[«ci oit«a 2C0 vagonov letno. 2 viii z 10 sobami, hievi. 6 oralov njiv, tik večjega m-esta v Sloveniji naprodaj za 600.000 Din. Sprejmi.-m tudi vloine knjižice kot plačilo. — Fejs. bjtel »Mera.ii«, Maribor. 10540 29 Glasbila Vsaka tK»ed» | Din. I ra da tanj« nasJova aii t« šifra pa 6 Dia. (W i Črn klavir (Stutzfliigel) znamke Hof-bauer, v zolo dobrem st« nj.u takoj ugodno prodam Ogledati v Rožni dolini, cesta XIII štiev. 3/1 (nova hiša Jesenšek). 11309-26 Kovčeg-gramc^n velik, s čistim in močnim IVokom. ?0 plošč. najn>>-vejS k mlajše im ljubko damo. Odgovor pod »Doktor« na rgiasui oddelek »Jutra«. 11098-34 28. januarja 1932. Se nc spominjam več. — Prosim danes ob 8. uri pred Evropo. 1.1337-24 Vsaka bnseda 2 Din. za Uo.janjt naslova aH šifre pa 5 Din (26) Poročim čedno gdč. ki bi mi s posojilom 5tNK) Dm pomagala iz trenutne zadrege. Ponudbe na po-druinico »Jutra« v Celju pod značko »261 etn- stalni usužbenec«. 11302-35 Informacije v sak» Oeseda 1 Dih_ j •» dajanje naslova ali f •s Šifro pa 5 Diu. /31: Čla.ie vseh oosmrt. zavarovalnic katerib poslovanje i* o^o lkinjetKi poziva roo 9a t* ' njihovem lastnem ©ie resu Oemuaoma tglas« » pisarn' »Solidarnosti« » Ljubila o. A.eksa ndrov» • St 5 Z« pismen »Ognvo' priložit« u 2 Do tnamk 10861-SI v , najmodernejši m-etod. maske beute. Gnil Slavi. Beethovnova ulica 4' '5 parter desno. 11096-30 Pozor, dame! Trajno ondulacijo z najnovejšim aparatom izvršu-i« san>i za 80 Din salon Bevčič, Smartioafca c. 22. 11283 30 Novost! Kriza! Dame! Modni salon in apecijaVna prikrojevaloica na Miklošičevi cesti 14'I. Izdeluje ali samo prit roju je vso damsko garderobo. Modni salon Joža Kumeij. 1135S-30 Vsaka 0e»eo 1200 Din — Namorš, Zagreb. Stanoičeva 7. 11271-27 gBggg* Vsak« OeatKla 1 Dn. •a dajanj« aaslova ali » Šifro P« 5 Dia. (33i j 50001 vina sel« dobrega. be!ega_ W rdečega, po Din 3.23 rt kleti takoj proda Frant P r e e k e r, Podsreda. 11263-33 Vrednost Vašega denarja najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spalnico. obednlco. delavno sobo. poslovne prostore Itd. s svojimi priznano solidnimi Izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka Remec & Co. tovarna upognjenega po. ništva. lesna industrija LJubljana. Kersnikova ulica št. 7. 1209-1? Veliko tekstilno pod^etfe išče za skorajšnji nastop: izprašanega kurjača in nočnega čuvaja Ponudbe s pobližnjimi podatki o dosedanjem delokrogu in navedbo rodbinskih razmer in plačilnih pogojev naslovite na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Stalno nameščen je«. 4S39 VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 10.000 dinarjev! 1« avgusta oddamo stanovanie & vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 dša te&AtiCno indu&htjo ali v druge svrhe zelo pripraven ^^anmkijjHek^ v bližini Zagreba na železniški postaji po ugodnih pogojih naprodaj. Oferte na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod »Industrija«. 4832 Urejuje Davorin fi&vljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeržek. Za inseratni del je odgovoren Aioja Novak. Vsi v Ljubljani.