Poštnina plačana v gotovini Hnaamezna številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, oa dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru LETO vm v Ljubljani, dne 29. julija 1935 PONEDECJSMCI SLOVENEC Uredništvo. Kopitarjeva nI. št. 6/111 Telefon št 2050 in 2996 — Rokopiii se ne vručujo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b 1'oštni čok. račun. Liuldjaua 15.179. Telefon štev. 2549 Eden, ki pozna vzhodno Alriho Angleški general o vojni v Abesiniji „Velikansko podi>zetje, hi zna trajati dolga leta, bo požrlo mnogo denarja in bo brez otipljivih koristi" London, 25. julija. Abesinija lahko m bilizira do enega mili jona za vojno prvovrstnii mož. Na razpolago im tudi veliko število pušk toda večinoma starih si stemov. To so seved samo viri, iz katerih lah ko v primeru vojne Abe sinija črpa svojo odporni silo. Deiansko na ni ver jetno, da bi mogla zaen krat postaviti na bojišči več kot 100,000 oboroži' nih vojščakov. Abesinskn vojska se navadno deli v tri skupine: Prvo tvorijo moderni oboroženi in izvežban vojaki, ki jih je kakšnih 10.000 in ki so prav zi prav le cesarjeva osebna garda. Drugo skupino tvori tako imenovana cesarjeva armada, ki šteje 50.000 moderno oboroženih vo jakov, toda ne za evrop ske, ampak za afrišk' ojne prilike. Tretjo skupino p; tvorijo približno enal« oboroženi vojaki, kot ce sarjevi, a ki jih vzdržu jejo posamezni pokrajin ski podkralji in avtonom ni knezi. Toda ta tretja skupina trpi na tem, da delijo neodvisni knezi orožje vsevprek svojim podložnikom, mesto da bi ga dajali samo dobro izvežbanini vojakom. Najhujše orožje Abe sineev je njihov osebni pogum in njihova telesna vztrajnost. Brez težav je lahko cele dneve in tedne na nogah, brez težav preleti desetine kilometrov po najhujšem ozemlju, navzgor na gore in navzdol, nc da bi se lc malo utrudil. Pri tem pa je vajen streljati v vsakem položaju, ko leti, ko se plazi po tleh, ko pleza po skalovju. Njegova največja skrb je, da bi čim preje zgrabil svojega sovražnika in se spravil nanj s svojim mečem. On ni rad sam skrit kje v zasedi, ampak napada vedno v gručah ter pri tem skuša sovražnika zajeti in ga s sabljami pobiti. Vsak napadalec na Abesinijo mora torej računati na zelo resno nevarnost, ki bi zanj nastala, če bi Abesinci lačeli napadati v malih, poedinih praskah, zdaj tu, zdaj tam, zdaj eno četo, zdaj to stražo. Takšna taktika bi morala hiti naravnost nničnjoča za vsakega napadalca in hi ga najmodernejše orožje nc rešilo poraza, to pa samo tako dolgo, dokler bi res napadali samo v malih raztresenih gručah. Ce bi se pa Abesinci hoteli s taksno taktiko spraviti nad sovražnika v odprti bitki, na sovražnika, ki razpolaga s tanki in bombnimi letali, potem bi bili seveda takoj uničeni. Ce se bodo Abesinci pa samo branili in sovražnika neprestano vznemirjali, jih ne ho mogoče premagati. Letala in tanki nc pomenijo nič v Abesiniji proti sovražniku, ki ga ne vidiš. Najrajši z mečem Toda kot rečeno, Abesinec hoče vedno priti sorražniku do živega s svojim mečem. Kaj se potem dogaja, to so strahote, o katerih ve dosti povedati zgodovina. Saj je znano, da je abesinski cesar na svojih bojnih pohodih, ko je zavojeval uporne kneze svojega cesarstva, črno prebivalstvo v glavnem pustil na miru, če so se mu vdali. Kjer pa je naletel na odpor, tam je pokrajino opuslo-šil do dna in iztrebil v njej vse, može, žene, otroke in živali. bo Italija v vojaškem pogledu hotela doseči v primeru, da Abesinija odbije njene zahteve. Italija ahko s silo doseže ogromne popravke svoje meje od Somalije gor, kjer Bi lahko dobi desetine tiso-čev kvadratnih kilometrov puščavskega ozemlja brez prevelikih žrtev. Lahko hi celo lavojcvala pokrajino Harar. Tudi ii Kritreje navzdol bi lahko potisnila svojo mejo oh času suše. Toda če Italija želi priti s svojo vojsko do abesinske prestolire Vddis Ahehe in si s tem zagotoviti vrhovno nadzorstvo nad vso abesinskn državo, potem je treba takoj povedati, da se je spustila v podjetje ogromnih dimenzij, ki bo trajalo ne vem koliko le« ali desetin let in ki lio požrlo neznanske vsote denarja. Za Italijo je izbera sedaj huda. Ce se zadovolji z manjšimi pridobitvami, potem l>o dobila gospodarsko ničvredna ozemlja, a se bo pri abc-sinskem cesarju tako osovražila, da ji v rodovitnem kraju Abesinije ne ho dal nobenih koncesij. Ako pa Italija hoče več in želi gospodarskih dobičkov, potem se moramo vprašati, če je Italija danes tako močna, da bo tako ogromno podjetje zmagovito izpeljala, in drugič, če je Abesinija vredna, da se za njo preliva toliko krvi in trosi toliko denarja. Ali se splača? Abesinija je rodovitna zemlja, to je res. Toda gosta naselitev v ro trajala leta in leta. Zaenkrat imajo dobiček samo domačini-delnvei, ki jim Italija plačuje za tehnična gradbena dela po |>ol funta (120 Din) na dan. Morda so razni inisredovalci abesinski spor le še poostrili. Ce bi stopili na stran, morda bi Abesinija in Italija, prepuščeni samim sebi, kmalu spoznali, kako malo koristnega je pričakovati od tega spora in kako velikanske škode izhajajo za obe državi, fie bo se Še nadaljeval. (Gornji zelo zanimiv popis Abesinijo in njenih odpornih moči v primeru vojne z. Italijo nam je poslal naš prijatelj v Londonu. Napisal gu j" generalni major sir Charles (i\vynn, ki je dolga leta načeloval angleški razmejitveni komisiji v gornjem Sudanu in pozna Abesinijo od enega konca do drugega.) Da bo metalo bombe na Abesince Pariz, 28. julija. AA. Po vesteh iz Rima, gradijo sedaj v neki italijanski letalski tvor-nici nov tip napadal nega letala, ki bo normalno doseglo 440 km brzine ua uro in se dvignilo do 10.000 m visoko. Medtem ho v Nemčiji . .. Francoski škof v obrambo zidov Zanimivo pismo strasbaršhega šhola vodji židovshc občine Država brez potov Za Italijo torej bo nastal problem, da vojaške napore združuje istočasno z inženjerskimi deli. Ce hoče Italija razpolagati z udarno vojsko, si mora najpreje zgraditi ceste. Kajti cest v Abesiniji ni nobenih. V vsem cesarstvu ni ničesar drugega kot gorske stezice za mule in gorske konje in še te so silno primitivne, za evropske transjiorte pa nedvomno nerabne. Visokogorje se dviga skoraj do 4000 m višine. Edina dolina, ki vodi v abesin-sko visokogorje, je dolina havaške reke, ki ji sledi tudi železnica iz Addis Abebe v francoski Džibuti. V Eritreji si je Italija ustvarila postojanko že dosti visoko. Toda tudi Eritrejo režejo strmi in globoki jarki, da celo prepadi, čez katere je treba vreči mostove, kar pa v teh krajih ni delo nekaj tednov, marveč delo nekaj let. Od aprila pa do septembra, ko traja deževje, pa so vojaške operacije itak nemogoče, ker divjajo skozi pokrajine hudourniki, ki jim ni kos tudi najbolj moderna tehnika. Gorje tistim sovražnim četam, ki bi si drznile ob lepem vremenu v notranjost države, pa hi jih zalotilo deževje in bi ne obstojale mogočne cestne zveze z zaledjem. Ker je pokrajina zelo visoko, so posebno noči zelo hladne in celo poleti ni treba niti misliti na to, da bi mogle čete prenočevati pod milim nebom. Treba je zgraditi zavetišča, in sicer solidna zavetišča za evropske vojake, ki na afriško [Kxf-nebje itak niso navajeni. Iz Somalije bi lahko Italija napredovala brez velikih ovir do visokogorja in bo morda tudi brez težav zasedla pokrajino Harar. Toda tudi tukaj je treba silnih in dragocenih tehničnih priprav, ki bodo vezale nove postojanke z zaledjem in z obalo. Sicer so čete v prvih črtah neizogibno izpostavljene masakrom. Za svojo osebo sem že dolgo premišljeval, kaj Strassbourg, 23. julija. Nacionalni evharističui kongres v Strasslionrgu se je danes zaključil na način, ki je vzbudil silno pozornost v Franciji in v vsem svetu. Strassburški škof msgr. Ruch, ki je predsedoval kongresu, je poslal velikemu rabinu v Strassbourgu pismo, v katerem mu sporoča, da Iraneoski katoličani iskreno žele, da bi se med vsemi francoskimi veroizpovedmi ustvarila unija za moralni dvig francoskega naroda. Ta unija naj bi ojačila dnhovne sile t sodobnem življenju. To pismo se mora smatrati ne samo kot poziv, ampak tudi kot izraz simpatij vsega krščanskega sveta proti silnim preganjanjem in pogro-mom, ki se pravkar gode v Nemčiji proti Židom. Komaj se je za to pismo izvedelo v Pariza, ie se jc sestal tamošnji vrhovni svet židovske občine, ki je izglasoval soglasno resolucijo zahvale in sim- patij ih škola v Strassbourgu. Tudi v ostalih mestih Francije, kjer žive židovske verske občine, -e pripravljajo slifne resolucije, ki bodo poslane velikemu rabinu v Pariz, ki jih bo nato izročil škofu r Strassbourgu. Pa tudi v ostalih francoskih krogih se ta korak škofa v Strassbourgu zelo ugodno komentira. Francoska katoliška Cerkev ne živi danes samo v popolnem miru, aui|>ak je tudi zelo sjioštovaua kot najmočnejša predstavnica francoskega duha. Vsi krogi, tudi uradni, so školu Kuchu za ta korak zelo hvaležni, ker se iz tega jasno vidi, da hoče francoski katolicizem t vsemi svojimi silami sodelovati « vsem francoskim narodom za moralni dvig našega časa. Obenem je to v teh časih preganjanja verskega prepričanja v Nemčiji lop dokaz verskega miru in sporazumevanja r včasih lako brezbožni Franciji. Poljska opušča Romunijo Z^Vlo,'™ Strašna eksplozija v italijanski tvornici Bomba raztrgala 25 deklet fSfJSSS, Milan, 2S. julija. TG. Sinoči se je v nm-n i e; j ski tovarni v Taino pripetila strašna nesreča. Med 32 delavci, ki so pri tem našli smrt, je tudi 25 mladih deklet, 20 drugih pa je nevarno ranjenih. Oblasti so tovarno takoj obkolile z vojaškimi četami in z miličniki in je vsak dostop v tovarniške prostore prepovedan. Od zunaj pa je točno videti, da je ena četrtina tovarniškega poslopja zletela v zrak in tvori sedaj kup kadečili se razvalin, ki jih polivajo z vodo. Požar, ki je takoj nastal, so še v nočnih urah pogasili, tako, da so ostali deli tovarne kolikor toliko nepoškodovani. Tovarna v Taino je izdelovala letalske bombe in jc posebno sedaj z ozirom na abesinski spor imela ogromna naročila in je obrat znatno razširila. Kako je eksplozija nastala, ni znano in oblasti o tem strogo molčijo. K sreči je ostalo pri eksploziji v bližini se naliajujočc skladišče bomb nedotaknjeno in je bila na ta način še mnogo strašnejša katastrofa preprečena. Ker se je oh času nesreče moralo nahajati v obratu, kjer se je dogodila eksplozija najbrže vsled nerodnega ravnanja z bombami, mnogo več delavcev in predvsem delavk, kot je navedeno v sinočnjem uradnem poročilu, sc bo- jijo, da je število žrtev še mnogo večje in (la ga oblasti nalašč prikrivajo, da ne bi še povečale nazburjenje. Število smrtnih in ranjenih žrtev je že itak izredno veliko in vzbuja razburjenje in vseolieo žalost posebno dejstvo, da je bilo med njimi (oliko deklet, ki jih je rešilna odprava potegnila vse razinrcvarjene izpod ruševin razpadlega tovarniškega trakta. liane smrtnih žrtev pričajo, da jih je smrt dohitela že pri eksploziji. Nalere med njimi pa je ubilo rešeče se ziilovje in tramovje. Danes ves dan refilne komisije z veliko požrtovalnostjo iščejo pod razvalinami, med tem ko se je okrog tovarne zbralo več tisoč ljudi, ki plakajo na ves glas in čakajo poročil o usodi še več pogrešanih delavk in delavcev. Tudi v Turčiji Carigrad, 28. julija. V nekem skladišču streliva na obali Msrmarskega morja je nastala eksplozija, ki jo je povzročil neki delavec, ki je vrgel (lečo cigareto v travo, ki je rasla blizu neke barake, v kateri so imeli več sto zabojev streliva. Trava se je vnela in kmalu na to, jc prišlo do katastrofe. Sedem vojakov je bilo ubitih. Varšava, 27. julija. TG. Uradna »Gazota Polska« objavlja, da je bil romunski poslanik v Varšavi Cadero odpoklican in na njegovo mesto imenovan dosedanji poslanik v Haagu Viscianu. Coravno je ta vest nazunaj malenkostna, vsebuje vendar zelo važno povest o poljsko-romunskih odnošajih s posebnim ozirom na Titulescovo rusko politiko. Poslanik Cadere je bil tisti romunski državnik, ki je pred 3 leti po nalogu svoje vlado kot prvi začel pogajanja s sovjetsko Rusijo in si je s tem nakopal sovraštvo Titulesca, ki je takrat pogajanja onemogočil, češ, da vprašanje Bcsarabijc so ni rešeno. Cadere je takrat zastopal stališče, da je treba sicer z Rusijo urediti vse obstoječe spore, a da je treba rusko politiko, naj bo žo katerakoli hoče, voditi v tesnem sodelovanju z drugo veliko rusko sosedo, to je Poljsko. Med tem se je Tituleseu spreobrnil in je postal sam prvi zagovornik sodelovanja Romunije s sovjeti, toda njegova ruska politika ne išče nikakor sporazumnega sodelovanja s Poljsko, ampak se oslanja izključno le na interese Male zveze. Poslanik Cadere je neprestano svaril romunsko vlado, naj ho previdna, naj se v svoji ruski politiki ml Poljske nikakor ne oddaljuje, naj Poljske nikakor ne draži in izziva s tem, da bi dovolila rdečim atvnadam prehod skozi romunsko ozemlje n« pomoč Češkoslovaški, ampak, da naj ohrani poljsko prijateljstvo vsaj na sovjetski fronti. Tituleseu pa je šel mimo nasvetov svojega poslanika in končno pri romunskem kralju tudi dosegel, da je bil ta odpoklican. Odhod poslanika Cadere smatrajo poljski zunanjepolitični krogi kot začetek ohlajevanja med Poljsko in Romunijo in kot signal, da odslej Poljski ni treba več računati na svojo politično zvezo z Romunijo — ako se ne zgodi nepričakovano nekaj, kar bo sedanji kurz romunske sovjetske politike radikalno spremenilo. Nenadni obisk polkovnika Beeka v Berlinu ima to označeno ozadje: hotel jc demonstrirati proti sovjetski politiki svoje romunske zaveznice, o kateri smatra, da ogroža Poljsko. Na drugi strani pa jc odhod romunskega poslanika v Varšavi tudi znamenje, da bo Romunija z vsemi silami pritiskala, da pride do končne razjasnitve med Rusijo in vsemi državami Male zveze. Dr. Benešu in Tituleseu celo pripisujejo načrt, da hočeta na vsak način izsilili politično zavezništvo med sovjetsko Rusijo in med Malo zvezo kol zunanjepolitično celoto. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bo prihodnja konferenca Male zveze v Bolgradu ali na Bledu pokazala, da so njihove domnevo pravilne. Poljska obžaluje označeni razvoj. Kriza romunske vlade Bukarešta, 27. julija, c. Vsled nastalega nesporazuma glede finančnega programa vlado so odstopili kmetijski minister Sassu, njegov državni podtajnik, nadalje, trgovinski minister Mamilescu-Strunga in guverner Narodne banko Dimitrcscu Naš novi poslanik v Berlinu Lazarovič. Film o evharističnem kongresu Ljubljana, 28 julija. Snoči je imelo ljubljansko občinstvo, ki je zasedlo vse prostore v veliki unionski dvorani, priliko, prvič si ogledati prekrasen film. Kratko je o prvi vprizoritvi tega filma poročal že današnji Slovenec«. Občinstvo ie pred začetkom sporeda priredilo tople ovacije organizatorju II evharističnega kongresa prevzv. škofu dr. Gregorju Rožmanu. V uvodnih besedah je predsednik evharistič-nega kongresa dr. Zitko razvijal naslednje zanimive misli: II. evharistični kongres za Jugoslavijo, na katerega se je vsa Slovenija z izredno vnemo pripravljala, ie za nami. Da je Bog uspeh kongresnih dni tako blagoslovil, je gotovo zato, ker se je ves naš narod z veliko pobožnosljo duhovno pripravljal na kongres, ker je ves naš narod z nesebično požrtvovalnostjo doprinašal žrtve, ki ,so omogočile primerno zunanjo pripravo kongresnih svečanosti. Ob kongresnih dneh samih pa so se zopet vsi udeleženci odlikovali z iskreno pobožnostjo; v kongresu niso gledali zanimive sijajne prireditve; prišli so kot romarji na božjo pot, kol duhovne utehe potrebni verniki na duhovne vaje. Vsi so pokazali globok čut za red in dispieplino, nad čemur so runanji gostje zopet in zopet izražali svoje občudovanje. Tako ljubljanski evharistični kongres po velikem številu udeležencev, po veličastnem zunanjem sijaju in po njegovih duhovnih uspehih upravičeno štejemo v vrsto verskih manifestacij, v po-čaščenje sv. Rešnjega Telesa, ki vzbujajo svetovno pozornost, čeprav se vršijo v mejah ene države, enega naroda. Še bolj pomembno pa ie, da je, ko »o se Slovenci v Ljubljani pod vodstvom papeževega legata poljskega kardinala Hlonda zbrali na največji zbor, da proslavijo evharističnega kralja, da je istočasno v Pragi, v tem odličnem središču slovanskega sveta, zborovala tudi ogromna množica katoličanov in manifestirala za načela katoliške vere. Kato-Iffki Slovani smo lahko veseli in ponosni, da sta obe prireditvi tako mogočno izpadli,, saj nam je to jamstvo, da pri nas gibanja, temelječa na materialističnih nazorih, niso in ne bodo prodrla v širše narodne plasti, marveč, da nas bo slej ko prej vodil križ, znamenje nadnaravnega odrešenja človeškega rodu, pa tudi znamenje krščanske duhovne kulture in omike. Danes, ko je kongres za nami. se vsi z neko radostjo in ginjenostjo spominjamo kongresnih dni, hoteli bi jih doživeti še; še bi se radi združili k tako veličastni skupni molitvi, še bi radi uživali pri pogledu na mladino, ko pričakuje obiska svojega največjega prijatelja Jezusa Kristusa; še bi radi s ponosom gledali naše može in fante, ko so korakali v nedoglednih vrstah v svoji nočni procesiji; še bi radi občudovali red, disciplino, požrtvovalnost našega naroda, njegovo navdušenje na številnih zborovanjih; in še in šc je bilo na kongresu doživetij, ki jih ne moremo pozabili, ki bi jih hoteli obnoviti in ki zaslužijo, da se ohranijo trajnemu spominu. Kongresni pripravljalni odbor smatra za svojo bistveno nalogo, da oskrbi knjigo, ki bo nam in bodočnosti ohranila potek in vsebino velikega evharističnega kongresa. Taka knjiga, obsežna po vsebini, bo izšla pravočasno v novembru ali decembru letošnega leta. V današnji dobi tehničnega napredka pa seveda odbor ni smel prezreti filma, zdniženega z glasovnim oreno-som. Film ie po naročilu pripravljalnega odbora izdelala zagrebška tvrdka Zora«. Ta film bo privedel pred naše oči in naša ušesa najlepše in najznačilnejše prizore iz kongresa. Spomin in domišljija bosta dodala svoje in zopet bomo zaživeli v duhu svete in veličastne trenutke nepozabnega evharističnega slavja. Knjiga in film bosta tako kongres ohranila našemu spominu, toda to 9ta samo tehnična pripomočka. Najbolj neizbrisno pa more ostati kongres vklesan v naša srca in naše duše. Vedno se bomo spominjali in bomo oznanjali sklepe in obljube, ki smo jih napravili ob kongresu. Kongresno razpoloženje naj vlada vse naše mišljenje, vse naše dejanje, vse naše hotenje in nad Slovenijo nai za vedno doni t'eslo kongresa: »Kristus kraljuj) Kristus zmaguj! V hostiji 3veti nam gospoduj!« Občinstvo je ta govor sprejelo z burnim odobravanjem. Sledil je zanimiv filmski žurnal s slikami evharističnega kongresa v Melbournu v Avstraliji, z lepimi propagandnimi slikami iz Češkoslovaške in slikami praškega katoliškega kongresa. Pretresljiv je bil vložek, ko je na platnu zapel eden največjih svetovnih tenoristov, Poljak Jan Kiepura »Ave Maria« v latinščini. Sledil ie film o ljubljanskem evharističnem kongresu. Bile so najprej slike Ljubljane, stolnice, prenos evharističnega zvonjenja, nato pa najbolj važne točke iz vsetfa bogatega evharističnega sporeda: sprejem kardinala Hlonda v Ljubljani. Pozdravne besede župana dr. Ravnihari3 so bile zelo naravno podane, enako stadionska pridiga kardinala Hlonda v slovenskem jeziku. Čudovito lepo je bilo podano petie tako pevskega zbora in vsega ljudstva, otroško pelje, petie v procesiji. Vnovič smo občudovali elegantne dirigentske kretnje stolnega dekana dr. Kimovca, ki je vodil petje. Glasovi so čisti in zvočno ie film prav posrečen. Tudi režija se je obnesla. Videli smo še posebej nekatere odlične osebnosti, tako kardinala med službo božjo, nadškofa dr. Jegliča, škofa dr. Rozmana, druge predstavnike visokega klera, zastopnika Nj. vel, kralja generala Nedcljkoviča, notranjega ministra dr. Korošca in druge. Videli smo krasne prizore, recimo mladinsko slavje nn Stadioni?, zborovanje ogromnih množic, ki jih še boljše podaja, kakor še tako velika fotografija, ki pač nc more na eni sami sliki zajeli vse ogromne množice, videli lepe odlomke moške nočne procesije z bakliami, zaključne procesije s krasnimi skupinami, kakor otrok, narodnih noš, še enkrat smo na filmskem platnu doživljali lepe prizore, kako ljudstvo navdušeno pozdravlja visoke cerkvene kneze in visoke javne predstavnike. Film je sicer nekoliko kratek, toda vsebinsko izredno bogat, lako, da je ganil vso veliko množico, ki si ga je prvič ogledala. V tehničnem in režijskem pogledu je film neoporečen. Tudi nocoj in jutri bodo v Ljubljani vurizorilve. Žal o igra slovenske rudniške družine Z britvijo mu prerezala vrat V borshem rudniku našel smrt 36-letni Dragar iz Moravč Bor, '28. jul. in. Včeraj zjutraj je tukajšnji rudniški revir globoko pretresla žalostna družinska tragedija, v kateri je zaradi družinskih nesporazumov izgubil svoje življenje rudar Franc Dragar, star liti lel, rodom i/. Moravč pri Kamniku Tragedija je tem bolj žalostna, ker rudar Dragar zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Sodna preiskava j« dnzdaj dognala, da sta se zakonca Dragar pred dvajsetimi dnevi s svojimi štirimi otroci vred vrnila iz Francije, kjer je bil mož zaposlen v nekem rudniku, in slu se naselila v Boru. Tu je namreč dobil Dragar službo pri francoski rudniški družbi. Dva otroka sta dula zakonca Dragar v oskrbo sorodnikom v Sloveniji, dva pa sta imela pri selii v Boru. V zadnjem času je prišlo med zakoncema do pogostejših in večkrat zelo ostrih prepirov. Do takega prepiru je prišlo tudi včeraj zjutraj med 't. in 4. uro. Ko so sosedje nn obupne klice nn pomoč, ki so jih slišali iz stanovanja Dragarjeve družine, poklicali orožnike, so ti vdrli v Dragar-jevo stanovanje. Nudil se jim je strašen prizor. V enem kotli je ležala še živa Angelina Dragar-jeva, z veliko rano na vratu, v drugem kotu sobe pa je ležal že mrtev, ves v krvi. njen mož Frane Dragar, s prerezanim goltanreni in trebuhom. Nesrečno ženo so takoj prepeljali v bolnišnico in zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. Kolikor je preiskava dnzdaj ugotovila, je Angelina Dragarjeva v prepiru s svojim možem v obrambi rabila britev ter z njo prerezala svojemu možu goltauce. nato pa ga je še razmesarila po vsem telesu. l'o Krožnem dejanju si je Angelina Dragarjeva v obupu prerezala vrat. Ta strašna tragedija sc je zgodila pred očini obeh otrok, ki sta bila brez moči, da bi preprečila krvavo družinsko tragedijo. Samo božja previdnost je rešila otroka, da v obupu žena iti usmrtila tudi njiju, i Da bi se čimprej ugotovili točni vzroki nesreče, i vodijo sodno preiskavo v tajnosti. Domači odmevi Danes zakon o dvanajstinah Belgrad. 28. jul. m. Dokončni tekst zakona o proračunskih dvanajstinah so že podpisali predsedniki skupščinskega in senatnega finančnega od- | bora ter člani kraljevske vlade in je bil zdaj poslan v podpis tudi kraljevemu naniestništvu. Za- : kon o proračunskih dvanajstinah bo objavljen v I jutršnjih »Službenih novinalu. Zopet korak naprej Sodbe o govoru dr. Stojadinoviča Belgrad, 28. jul. ni. Tukajšnji politični krogi tudi danes Se zelo razpravljajo o včerajšnjem go- i voru predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki je ; bil v svojih izvajanjih še bolj odkrit kakor tedaj. ' ko je govoril v narodni skupščini. TI krogi izjav- j Ijajo, da je včerajšnji govor predsednika vlade j prinesel mnogo svetlobe v naše notranje politično I življenje. Po zatrjevanju teh krogov se politični ! razvoj v naši državi nahaja na normalni poti. Iz- i gleda. da je z včerajšnjim govorom predsednika vlade zadovoljna ludi opozicija. V samem poteku 1 dela kraljevske vlade se opaža stopnjevanje, ki je tem pomembnejše, ker se normalno razvija. Vče- ' rajšnji govor predsednika vlade je spet korak na | prej. Politični krogi so tudi rnnenjn in poudarjajo, i da je državi potrebno danes mirno ozračje in da je zaradi tega treba imeti več tolerance in potrpežljivosti, da se tako da kraljevski vladi mož- I nost, da izvrši program. Uj »i ga je postavila, j Razen tega so se precej komentirali tudi govori, ki so jih imeli nekateri senatorji v senatu. Predvsem ne odobravajo govora, ki ga je imel v imenu majhne skupine senatorjev, ki vežejo svojo usodo še vedno s proslulo JNS, dr. Andjelinovič. Posebno se ne strinjajo z onim delom Andjelino-vičevega govora, kjer omenja novi šesli januar. Kraljevska vlada se bo zdaj. ko sta senat in narodna skupščina sprejela zakon o proračunskih dvanajstinah in ji dala pooblastilo, da sprejme tri politične zakone, vrgla takoj na delo. da izvrši v čim krajšem času vse potrebno za dovršitov teh treh političnih zakonov. Radikalna zajednica Belgrad, 28. julija, m. Danes ob 11 dopoldne je odpotoval v Knjaževac predsednik glavnega odbora bivše radikalne stranke Aca Stanojevic, ki je po svoji vrnitvi iz Zagreba imel več sestankov z vsemi političnimi osebnostmi, ki se omenjajo v zvezi z ustanovil-vjjo nove politične formacije. Aco Stanoje-viea so spremili na železniško postajo in se poslovili od njega prvaki bivše radikalne stranke: gradbeni minister inž. Miloš Bobič ler bivša ministra Miša Trifunovič in Krsta Milctič. Pred svojim odhodom jo Aca Stanojevie tudi jlanes v hotelu (»Pariz«) vodil razgovore s člani glavnega odbora bivše radikalne stranke. Pri njem so bili v teku dneva tudi Ranko Trifunovič, Miša Trifunovič, Miloš P.obie in Krsta Milctič. Dejstvo, da sc jc danes odpeljal Aca Stanojevič iz Belgrada v Knjaževac, potrjuje, dn so vsi razgovori za ustanovitev nove polilične stranke v glavnih obrisih žc končanj in da se ho pričelo, kakor je Iu razvidno ž« iz časniktirskih poročil o sestanku med Stanojevlčem in notranjim ministrom dr. Korošcem in prometnim mini-sirom dr. Spahom, s končno redakcijo pro-erama ln statutov te nove stranke. Belgrad. 28. jul. m. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje, kaj bo vodstvo bivše radikalne stranke napravilo s svojimi člani, ki so bili izključeni iz stranke in ki bi se even-tuelno hoteli vrniti v stranko. V tem pogledu ožji glavni odbor radikalne stranke zaenkrat še ni sprejel nobenega sklepa. Sodeč po sedanjem razpoloženju vodstva bivše- radikalne stranke ravno •'aradi čim popolnejšega sporazuma z ostalimi skupinami, ki mislijo ustanovili novo formacijo, islo ne želi, da I»i se povrnili v stranko bivši čiani, ki so jo zapustili. Shodi opozicije Belgrad, 28. julija, m. V toku današnjega i dne jc opozicija priredila več shodov. Tako so imeli bivši zemljoradniki shod v Prije- | doni. na katerem je govoril opozicijski po- ! sbinco dr. Cubrilovič, za njim pa jc govorilo še več drugih govornikov. Včeraj je imel • shod v Šabeu opozicijski poslanec dr. Drago-Ijub Jovanovič, danes pa v Sremski Mitro- , viei. V Vrginem mostu jo bil danes shod samostojno demokratske koalicije, na katc- ! rem sta v slavnem govorila .Toeo Oreščaidn in dr. Rade Pribičevič. V Požarcvcu so zborovali bivši demokrati. Na toni shodu jc govoril bivši glavni tajnik demokratske stranke Božidar Vlajič. V svojem govoru jc Via-.iič zelo ostro napadal bivši Jevtičev režim in vlado, za katero .je dejal, da so državo upravljali ljudje, ki so jih morali siražiti ža.rdarji. Za tc ljudi po izjavi Vlajiča ni obstojal kazenski znk on in so s tem, tla so ko-rumpirali svojo okolico, vrgli narod v neskončno siromaštvo. Upravičen izgon šestih inozemskih „časnikarjev" Belgrad. 28. jul. AA. Novinar Gastone Char-ron, uradnik Aleksander Urines, vseučiliški asistent Franjois Perain iz Pariza, francoski državljani, odvetnik Morice Beble iz Bruslja, belgijski državljan, Marjan Krujič, rodom iz Hreljina v su-šaškem okraju, kanadski državljan in Horšič Simon iz Ruea v okraju Velika Gorica, ameriški državljan, so prispeli 22. 1. m. iz tujine, v našo državo čez Rakek. Po prihodu so lakoj slopili v zvezo z nekimi komunističnimi in nekimi drugimi defetistirnimi elementi, od katerih so dobili neresnične podatke o kaznjencih v naših zaporih in kazenskih zavodih. Te podatke so nameravali pu-blicirali in na njih osnovi začeli tendeueiozno akcijo proti našim notranjim prilikam. S takim nedopustnim početjem so sc omenjeni tujci pregrešili proti našemu gostoljubju, ki jim je bilo izkazano v naši državi. Ker je imela njihova akcija namen kompromitirati ugled naše države in naše zakone ter humanitarno skrbstvo za kaznjence, jim jc bilo kot noznželjcnim tujcem odpovedano gostoljubje in so včeraj zapustili našo državo. Pariški »Ocuvro« jo objavil včeraj vest. da ie bilo več tujcev, med njimi dva ameriška držav- I ljana, v Jugoslaviji aretiranih, šc preden so prišli v Belgrad. Ta vest je izmišljena in ni bil nili eden izmed navedenih prijet. t 'echnikuffl Ifonstanz I»am Bodensee Inženirska šola za stroje-trradbo In elektrotehniko ter za zgradbo letal In avtomobilov. Prospekti brezplačni Ljubljanska kronika Ljubljana, 28. julija, Zahvalna slovesnost za evharistični kongres v stolnici. Ob nabito polni cerkvi je bila danes v stolnici zahvalna cerkvena slovesnost za krasne uspehe evharističnega kongresa, ki se je pričel točno pred mesecem dni. Pri službi božji so bila zastopana tudi katoliška prosvetna društva in cerkvene bratovščine s svojimi zastavami in prapori, lako, da je cerkev nudila pester pogled. Najprej je imel lep cerkveni govor prevzv. škof dr. Gregor Rozman, ki je povdarjal milosti evharističnega kongresa. Nato je g. škof daroval slovesno službo božjo ob asistenci številne duhovščine. Med službo božjo je bilo skupno ljudsko petje. Na koncu sv. maše je bila pred izpostavljenim Najsvetejšim slovesna zahvalnica. Srebrna maša pri Sv. Jakobu. Danes ob 10 je daroval svojo srebrno mašo g. p. Valerijan Sar-tory, duhovni svetnik krške škofije in član kapucinskega reda. Jubilant je rojen Ljubljančan v šentjakobski fari, že dolgo let pa dela, kljub temu, da je obdržal jugoslovansko državljanstvo, med koroškimi Slovenci kot misijonar, tako v Celovcu in v okolici. Srebrna maša se je razvila v prisrčno slovesnost. Cerkev jc bila nabito polna. Krasno > pridigo je srebrnomašniku imel g. župnik Ivan Košir iz Žihpolja na Koroškem, znani odločni narodnjak. Do solz ginjeno je ljudstvo poslušalo, ko je župnik Košir povdarjal, kako se koroški Slovenci oklepajo tega požrtvovalnega duhovnika, kako ga prosijo, naj jih ne zapusti, ker so jih že mnogi, dasi nekateri tudi brez potrebe. Nesreča s pištolo. Ljubljanska bolnišnica jc danes sprejela samo enega ponesrečenca. Je to 281etni zidarski pomočnik Jane/. Zupančič iz Starega trga pri Višnji gori. Zupančič je ogledoval dopoldne pištolo, ki pa se mu jc sprožila ter ga .je krogla zadela v trebuh. V bolnišnici so ga takoj operirali, tako, da jc zaenkrat izven nevarnosti. Mariborski drobiž Maribor, 28. julija. Slovo konzula g. Ševčika. Snoči se je poslovil od Maribora naš dragi prijatelj češkoslovaški konzul g. Sevčik, ki prihodnje dni odhaja iz Ljubljane na svoje novo službeno mesto. G. Ševčik je bil v Mariboru, kamor je često prihajal, zelo priljubljena osebnost, ne samo v tukajšnji češki koloniji, ampak v vseh krogih meščanstva. Mariborska JČ-liga mu je priredila poslovilni večer pri »Orlu«, katerega se je udeležil g. konzul s svojo gospo soprogo ter odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. G. konzula je pozdravil predsednik JČ-lige dr. Kukovec, v imenu prevzvišenega lavan-tinskega vladike dr. Tomažiča mu ie izrekel prisrčne besede v slovo stolni kanonik dr. Mirt, v imenu mestne občine podžupan Golouh, za gospodarske kroge velelrgovec Pinter, za Narodno odbrano prof, dr. Dolar, za mariborska društva dr. J. Tominšek, za Jadransko Stražo dr. Rapotec in končno prof. dr. Pivko. G. konzul Sevčik se je zahvalil vsem govornikom in predstavnikom ter mariborskemu mestu za tako vidne izraze priatelj-stva, ki ga bo vedno spominjalo na Maribor. Večer je. bil zopet lepa afirmacija jugoslovansko-češko-slovaškega bratstva. Danes je g. konzul Ševčik obiskal mestni magistrat, kjer ga je sprejel in pozdravil podžupan Golouh. G. konzul je ostal v daljšem razgovoru z podžupanom, potem pa se je poslovil od Maribora ter se odpeljal v Ptuj, kjer ga pričakujejo tamošnji njegovi prijatelji. Magdalenska nedelja. Danes so obhajali farani širne magdalanske župnije god svoje farne palrone sv. Marije Magdalene. Cerkveno žegnanje se je po starodavnih tradicijah obhajalo z vso slovesnostjo. Ob 8 je bila procesija, ki se je pomikala po okra-, šenih ulicah kakor ob Telovem. Vodil jo je stolni 1 kanonik Janežič ob asistenci domačih gg. duhovnikov dekana in župnika Stergarja, kaplanov Ca-fute in dr. Meška in gojencev kapucinskega samostana v Studencih. Med procesijo in potem v cerkvi pri slovesni sv. maši je vzorno prepeval mag-S dalenski pevski zbor pod vodstvom organisla j llauptmana. Procesije in službe božje se je udele-žilo zelo veliko vernikov. Smrtna kosa. Umrli so v Mariboru: Zasebnica I Kodrič Terezija, 65 let; Anžel Marija, soproga čevlj. | mojstra, 35 let; Golob Elizabeta, zasebnica, 75 let; Pax Angela, posestnica v Košakih, 56 let; Leyrer Josip, posestnik in mesar v Košakih, 72 lel; Maleg | Kari, kleparski pomočnik, 58 let. Naj počivajo v miru! Trebuh mu je prerczal. V Vetrinjski ulici je bilo nocoj zopet nemirno. Med običajnimi pretepi in spopadi, ki se v nočeh od sobote na nedeljo stalno dogajajo, je bil žal tudi krvav dogodek, ki ie povzročil veliko vika in se končal z razburljivim lovom, pri katerem so sodelovale cele množice ljudi. Pred neko gostilno je pričakal mesarski pomočnik Ladislav Kristl, ki je znan delomrznež, 21 lelnega električarja Rudolfa Horvaliča. Kristla jc baje k temu nahujskal neki znanec. Ko je Hor-vatič stopil čez prag, je pristopil Kristl in mu z besedami: Ti mi ne boš več ušel« zasadil v trebuh dolg mesarski nož. Rezilo je Horvatiču trebuh dobesedno prerezalo, da se je zgrudil v silnih i bolečinah krvav na tla. Kristl se ie podal v beg, i za njim pa so io vdrli očividci dejanja, katerim i so se lakoj pridružili še drugi ljudje. Preganjali | so begunca po Jenkovi, Gosposki in Slovanski uli-j ti, kjer se je skril Kristl končno na dvorišču hiše št. 22 v smetnišnlci ler sc zaril med smeti. Pa tudi ! to mu ni pomagalo, ker so ga stražniki kmalu : izsledili in ga potegnili iz skrivališča. Horvaliča so I reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje jc nevarno. Odlični gostje v Celja Celje, 28. julija. Danes so se mudili v Celju vojni minister ar-mijski general Peter Zivkovič, ban donavske banovine gosp. Vasovič in zagrebški melropolit Dositej. Vsi trije se nahajajo sedaj na oddihu v Rogaški Slatini. Danes so prisostvovali umestitvi celjskega protejereja g. Manojla Cudiča v pravoslavni cerkvi.. Nesreča z možnarjem Celje, 28. julija. Na Teharjih je bilo danes pri podružnici sv. Ane običajno vsakoletno proščenje. Ko so fantje popoldne streljali z možnarjem, je možnar prehitro eksplodiral. En naboj je puhnil v 27-letnega Avg. Kožuha, delavca v železarni v Storah in ga močno poškodoval na obrazu, očesih in rekah. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Ker pa obstoja nevarnost, da oslepi, so ga odtam lakoj z reševalnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico.. Damjan Velčev v Pariz Belgrad, 28. julija, m. Znani organizato* 19 majskega prevrata v Bolgariji, Dom jan Velčev, ki jo včeraj prispel z letalom v Zo-mun, jo popoldne ob 15 z brzovlakom odpo-tovaj s svojo ženo v Pariz. Bolgarska vojska Sofija, 28. julija. AA. V Sofiji je poslednja dva dneva zasedal višji vojni svet, ki ga sestavlja 16 višjih častnikov, in sicer minister vojske in mornarice, načelnik generalnega štaba, komandanti vojnih oblasti in načelniki ministrstva vojske ter generalnega štaba. Po zasedanju jc vojni minister general Canev sprejel bolgarske novinarje in jim dal naslednjo izjavo: Višji vojni svet je zaključil svojo delo. Na dnevnem redu zasedanja so bila vprašanja o vojaški izvežbanosti, opremi in disciplini našo vojske. Ta vprašanja so se obravnavala in uredila v docela zadovoljivem smislu. Kakor kažejo poročila, ki so jih podali višji vojaški strokovnjaki, vlada v bolgarski vojski visoka morala, železna disciplina in jc vse vojaštvo dobro izvežbano. Irska - popolnoma neodvisna London, 28. julija. AA. »Sunday Dispach« ,ic objavil danes daljše poročilo o novih ustavnih reformah, ki se pripravljajo v Irski. List napoveduje, da bo de Valera v kratkem predložil irskemu parlamentu dva zelo važna zakonska načrta. Prvi se bo nanašal na ukinitev funkcije glavnega guvernerja v Duhlinu, ki je po svoji kompetenci in funkciji izključno osebni predstavnik angleškega kralja. Po drugem predlogu sc ima revidirati irska ustava. Kakor znano, je sedanja irska ustava po svojih osnovnih načelih rezultat angleško-irskeffa sporazuma iz leta 1921. De Valera bo zahteval od parlamenta: 1. da sc ukine ustavno določilo, po katerem morajo irski poslanci priseči zvestobo angleškemu kralju, 2. da se iz ustave črta določba, po kateri jc za nekatera vprašanja, ki so z ustavnega vidika nerešljiva, za ureditev teh vprašanj kompetenten kronski svet v Londonu. Dublin, 28. julija, c. Irski ministrski predsednik de Valera je danes sprejel časnikarje in jim sporočil, da izdeluje skupno s svojo vlado zakon, ki bo popolnoma odtrgal | Irsko od Anglije in bo poslej Irska popolnoma samostojna in neodvisna država. V ta namen mora irski parlament samo sprejeti j zakon, s katerim sc na Irskem odpravlja po-| ložaj kraljevega guvernerja. Obenem se odpravi obveznost prisege napram kralju in pa pravica apela na zasebni svet angleškega kralja. De Valera je izjavil, da bo ta zakon sprejet oktobra v irskem parlamentu in bo poslej Irska neodvisna samostojna država. Nemiri v Ulstru London, 28. jul. A A. Preganjanje katoličanov v Ulsterju traja dalje. V neki tovarni v bližini Belfasta so morale katoliške delavke na zahtevo protestantov zapustiti tovarno. Iz tovarne so šle v varstvu policistov. Kljub temu jih je masa protestantskih demonstrantov napadia in nekatere izmed njih poškodovala. Sledile so hude demonstracije, zaradi katerih je moralo 265 katoliških družin zapustiti svoje domove. Drobne vesti Belgrad, 28. julija, m. Klub častnikov-invalidov ter bojevnikov, ki so zboleli v vojni, je danes dopoldne imel konferenco, na kateri so eastniki-invalidi in bivši bojevniki pozdravili akcijo za sprejem novega invalidskega zakona. Belgrad, 28. julija, m. Minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič je davi ob 9 odpotoval z brzini vlakom v Pariz, kjer ostane okoli 10 dni. Tokio, 28. julija, e. Notranji minister je izdal zelo ostre odredbe proti komunizmu. Na Japonskem uvaja posebno tajno policijo, ki bo imela samo to nalogo, da zatira komunizem. Ta policija bo stala država 6 milijard Din nu lulo. Qd Soče čeg ZIlo Kako nemška ljudska šola na Koroškem uničuje Slovence Msgr. Valentin Podgorc Menda ni pedagoga na svetu, ki bi ne zahteval, da se mora otrok vzgajati in podučevati na podlagi materinega jezika. A vsaka pravica potrebuje sile, da se uveljavi, ali pa bo ostala na papirju. Tiste sile Slovenec na Koroškem ni imel in je še nima. Ustava stare Avstrije je ostala na papirju in obljube, ki so se dajale o priložnosti plebiscita in po tistem, so do zdaj tudi le na papirju. Fizične sile volilnih številk nimamo zase, eno silo pa le imamo na svoji strani: silo pravice, četudi ne pravice sile. In tisto pravico bi bilo treba naprej pojasnjevati in naglašati: narodna manjšina ima pravice do svojega jezika in krivično je, tisto kratiti ji, in pogubno je takšno kratenje za mnjšino in za večino, ki zdaj kakor slepa noče videti slabih posledic svoje trme. Pojasnjevati je treba nesmisel ponemčevanja in njegove slabe posledice za Koroško. Zamislimo se v naš položaj: Pred nami je obsežna ponem-čena pokrajina. Severno od celovške ravnine, vse daleč tja v Nižjo Avstrijo. Tod ni nobenih kulturnih spomenikov, nobene slovenske literature, tudi cerkvene ne, izvzemši tisto brižinsko malenkost, ki je nam v dokaz, da so pač tod bivali Slovenci. Nobeno slovensko plemstvo, ki bi bilo svoje rojake' branilo. Samo imena vasi, polj in rek so mrtve priče, da se je tu germaniziralo na veliko. Ni dvoma, da je nemška kultura visoka in močna. Nemška država je tod gradila svoje trdnjave tn iz Solnograda je prihajala nemška cerkev. Vsal danes komaj še umemo položaj kakršen je bil pred 1000 leti. Usoda, ki je doletela sv. Metoda v Solnogradu, ga nam nekoliko pojasnjuje. Intenzivna nemška kolonizacija je bržkone segala do celovške okolice. Tukaj je Nemec naletel na strnjeno slovensko narodnost, in tukaj se je ponem-čevanje ustavilo do naše dobe, ko se tisto ponavlja s pomočjo ljudske šole. Brez dvoma se je svojčas pretežno slovenska pokrajina poneinčila in kultura dvignila? Kaj še! So tod župnije, ki štejejo po 80 odst. nezakonskih otrok, da župnije, ki od časa do časa sploh zakonskih otrok nimajo nobenih. Ubila se je zavest, da je človek dolžan sklepati zakone. Hlapci in dekle bogatih mogotcev pa žive v hlevih kakor živina. Mar se je kdo že dosti havil s tem vprašanjem? Zdrava družina, čista mladina, to je začetek in konec, kulture. V srednjem veku pa je že obveljal pregovor, da se kaka stvar deli — kakor slovanska družina (Gfro-rern). Koder se vzdržal neoskrunjen slovenski živelj, se je držala nravnost, kakor v pristno nemških pokrajinah. Kdor ni slep, mora spoznati, da je med nravnim propadanjem in ponemčevanjem neka zveza. Zato je dolžnost slovenskega rodoljuba, braniti naše ljudstvo te pogube in dolžnost cerkvene oblasti ne more biti druga. Ali ima svetna oblast kaj na tem, je tudi še vprašanje. Posledice raznarodovanja Pedagog August Keller nekoč piše: >Wer kann die Folgen fur die Schuler und tur die \Velt berechnen, wenn durch eine verkehrte Behand-lung der geistigen Entwicklung olt die reichsten Tallente gewaltsam Ilir die ganze Lebenszeit aus ihrer Bahn getrieben, fiir immer gekneclitet und zerstOrt werden, wenn aus der Jugend, gleichsam zum Froschlaich missbraucht, nur Kopfe gebriltet und keine Menschen gebildet werden, wenn die Talentvollen zu Schwachkopfen und die Sc,hwa-chen zum Dummkopfen und beide gleicli, sozu-sagen systematisch zu Stumpfsinn und Denkfaul-heit niedertorturirt und inechanisirt werden, wenn iiberhaupt die heiligen Rechte der Vernunft V domovini Martina Krpana ____••'it:'*'■■'•{■L - ::f * * X** •<•*• in den Tempeln der Jugend von unweisen Leh-rern mut Fiissen getreten werden.< Pri malih v ljudski šoli Učitelj vstopi razred slovenskih otrok. Otrok plašno gleda - tujega gospoda. Otrok ne ve, bi li naj imel usmiljenje z učiteljem ali ga naj sovraži in zaničuje? Doma so otroku rekli: »Priden bodi in delaj, kar pač delajo drugi.t Vedeli so, da učitelja ne bo otrok razumel. Otrok plašen gleda, v strahu posluša in lovi besede. Minejo ines«ci, minejo leta, predno pride do razumevanja. Kdor je kedaj bivol v tujini ve, kako človeka zmuči |K>-zorno poslušanje tuje besede .Tu se muči mladina dannadan, leto za letom. Večina otrok se odvadi poslušati učitelja, premučno jim je. Organ, ki se ga človek ne poslužuje, otrpne in postane neraben. Slovenskemu otroku otrpne uho, ne iunk cijonira kakor bt moralo, otrok ogluši proii nemški besedi. Otrok v šoli ne apercipira, ker Bi s tujo besedo ne ve pomagati. Kom naj jo dene' Vstran jo vrže. Slovenski otrok postane v nemški šoli podoben gluhonememu. Oglušil je in vsled tega bi poslal šc nem, ko bi doma ne mogel prosto so razvijati. Nekaj onemelosti pa mu ostane — neka počasnost v govorjenju, ki je vsem lastna, ki so šli skozi nemško šolo in je lastna še nemškemu ljudstvu v naših ponemčenih krajih. Dve kulturi Vsakteri jezik je sad visoke kulture n. kaj čudovitega je. Indijanski poglavar je popolen go vornik, Maori poglavar v Novi Zelandiji itak Koroški Slovenec in ponemčeni Nemec nista zmožna govorjenja, četudi sta dolga leta hodila v šolo. Kako pa to? Neki stavbeni mojster je nekoč vprašal: kako to, da je Italijan kakor smo ga imeli pred vojsko tukaj kot delavca, tako spreten v besedi in v vsem obnašanju, domačin Slovenec in Nemec mu nikakor nista podobna. Šolska izo-bhraza ima namen izpolniti, olikati tisto, kar se je otrok uč Udoma pri materi, tisto kar mladenič čuje in doživlja v domačem krogu. Tukaj je domači krog slovensk. Šola pride z nemščino, ne kot predmetom ene ali nekaterih učnih ur, murveč kot instrument vse izobrazbe. To jo likalo na marmor ali kamnoseško dleto na lesovino. Narnv-na in umetna kultura bi se morali združevati, ali tukaj je umetna kultura naravni tuja in se je ne prime, marveč jo minira. Vseeno, ali je našel otrok doma pet — ali desettisoč besedi, našel jih je, predno je prišel v šolo. Ta zaklad bi morala šola likati in oblikovati, ali nemška šola la zaklad zametava, to podlago in gradi nemško obliko na novo, ali skuša vsaj tisto graditi, ker je dovršiti ne more. Tako nastane koroška slovenščina, mešanica slovenskih in nemških besedi. In ne samo tisto: Slovenec se ni učil brati in pisati materinega jezika, materini domači jezik mu ludi nima raznih kulturnih izrazov, ki bi se jih moral otrok v šoli priučiti. Tako se Slovenec sramuje med olikanci spregovoriti slovenski: »Slovenji ne znam povedali,< in govoril bo slovenski samo doma s hlapci in sosedi, slovenski bo govoril, kedar se bo začel prepirati, kedar bo vesel, jezen ali žalosten. Nemški govoriti pa še- prav ne more izven tistih izrazov, ki jih potrebuje v štacuni in na trgu. Kakšne so potem težkoče cerkvenih govornikov, si lahko predočujemo. Ta Slovenec tudi slovenske pridige ne razume, ako se ni trudil, v slovenščini izobraziti se sam z branjem Mohorjevih knjig, ali slovenskega lističa. St. Peter na Krasu To le je prav za prav le železniška postaja Št. Peter na Krasu. Ko so 1. 1857. zgradili 82 km dolgo železniško progo iz Postojne do Trsta, je št. Peter dobil Šele nekaj svoje veljave. Ko pa so zgradili še t«) km dolgo progo do Iteke, ki se je v št. Petru odcepila od glavne proge, je st. Peter postal važno železniško križišče, kar jc ostal do današnjih dni. Št. Peter je spadal še h Kranjski deželi, kakor je tudi domala vsa Pivka bila kranjska. Št. P.eter namreč ni na Krasu (v ožjem pomenu), ampak na Pivki, ki je deželica čisto posebnih naravnih in ljudskih značilnosti. Po sedanji upravni razdelitvi spada občina Št. Peter, ki je za Postojno po obsegu in prebivalstvu največja občina, pod tržaško prelekluro. Po podatkih izza t. 1930. šteje občina št. Peter kakih 3105 prebivalcev. Od pi turo stojna. -..... ža1- I sosednje občine (ki pa niso vso v t tvki, pač .pa vse strogo slovenske) Prem, Materija, Pod-grad, Ilirska Bistrica in Jelšane pa spadajo pod Reko. Čeprav spaua ton Peter k Pivki, vendar ui tako prijazen kakor -o drugi pivški kraji. I ega je kriva silovita burja, ki tu razsaja, n pa precej pust kraški svet. Zato tu nikdar ni moglo razvili pravo jioljedeLstvo. Pač pa je okolica Šl. Petra polna pristne slovenske iireteklo-ti in lepote. ileje občina št. Peter kakih 3105 prooivaicev. un livški i občin jili spada devet pod tržaško prelek-uro (Bukovje, Vreme, Košana. llreuovice, Po-itojna. šmihel, Št. Peter, Senožeče, Slavina); Kne- Zlasti je treba omeniti grad Kalee ki leži kakih 20 minut od Zagorja. V tem gradu je gospodaril slovenski pesnik Vitliar. Pri njem pa je dve leti užival gostoljubnost slovenski pisatelj Franc Levstik. Ta veliki Slovenec je v pivškem ljudstvu in v njegovi pivški zemlji našel pobudo za svojega Martina Krpana, ki je postal simbol slovenske ljudske sile in neskvarjene vrline. Blizu Trnja v Slovinski Tari je namreč stala cerkvica sv. Trojice, odkoder je bil doma slovneski Krpan. Danes ni več Krpanovega Vrha, ne njegove cerkvice sv. Trojice, katera je podrta. Oltar trojiške cerkvice je sedaj v župni cerkvi v Slavini. Vendar pn kljub temu in vsemu drugemu tort še živi duh Martina Krpana in ne bo zamrl. Mrliči v Trstu. Za zgled, ki naj govori! Dne 20. julija se je v Trstu rodilo šest otrok, mrličev Je l.ilo pa 12! Med mrliči so tudi ta-le imena: Andrej Menon 19 tet: Kuštrin Krnil 7,s let; Lucija glivic, rojena Sedtnak, lil let; Marija Kupun roj. Punlar, 58 let; Jožeta Brajec 51 let: Alojzij Babič ;>H let; Ravbar Valentin 15 let. — Dne 21. julija pa sc je rodilo 21 otrok, mrličev je bilo pa le 9. Mrliči so bili teh-le imen: Magajna Martin 7« let; Kalič Anion 12 let; llerzmanski Antonija rojena Zerjal 55 let; Marija lierguš vdova Majcen, 84 let; Trnmpuš Jolanda I mesece. FHmanje v Indiji je nevarno Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF fjrenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Neka angleška filmska ekspedicija je nedavno dospela na indijski severozapadni meji v zelo neugoden položaj. Filmski ljudje so dobili nalog, da napravijo v znanem Kibarskem klancu po nekem Kiplingovcm romanu jiosnetke o borbi med angleškimi četami in Afganci. , Ko so prišli na zmerom nemirno severozapa-dno indijsko mejo, so režiserji takoj najeli par sto domačih bojevnikov, ki naj bi kot statisti predstavljali sovražnikovo vojsko. Poveljnik deželne brigade je dal filmski ekspediciji na razpolago drugi bata-ljeu vvalijskega polka iu sedmo bengalsko gorsko baterijo, ki je bila sestavljena iz domačinov. 1 i dve bojni edinici sta predstavljali angleško vojsko, najeti Šinvari f>a sovražnika. Statisti so veseli prevzeli svojo nalogo in sc pojavili na bojišču dobro založeni z oslro municijo. K sreči so režiserji to opazili. Porabili so precej truda, predno so domačinom dopovedati, da ne gre za pravo vojsko med njimi in Angleži, ampak samo za igro. Po obsežnih navodilih in strogih ukrepih se je naposled pričela navidezna torba med domačini in Angleži. Angleški poveljnik pa je bil I vendar tako previden, da ie postavil nekam v zasedo • oddelek strojnih pušk, da bi preprečil morebitne sovražnosti domačinov, ki so bili do Angležev zelo neprijazno razpoloženi. Poleg lega je prepovedal vsak spopad iz bližine zaradi dolgih nožev, s katerimi so bili oboroženi domačini. Navidezna vojska, ki so jo operaterji filmali, je še nekam šla, toda ponoči so začeli domačini divje streljati na tabor filmske ekspedicije, kjer so taborili tudi angleški vojako, tako, da je postal položaj filmskih ljudi precej nevaren. Razen tega je nekaj kilometrov stran izbruhnil pravi S|x>pad med domačini in angleškimi vojaki, tako. da je moral oddelek, ki je bil v filmskem taborišču, pri- skočiti na pomoč s strojnimi puškami, /aradi tega so morali prekiniti tilmsko snemanje, ki je zahtevalo precej človeških žricv. Statistom domačinom jc bila ta igra lako všeč, da so skrili za pečinami iz zasede streljali na angleške vojake. S tem so povzročili obsedno stanje na meji in je trajalo precej dolgo, preden se je angleškim četam posrečilo, da so vposlavili red in mir. filmska ekspedicija sama pa se je klaverno končala. * S kongresa arheologov V Monaikovem se je nedavno vršil kongres arheologov in muzejskih ravnateljev. Po skupnem obedu se jc vrnil v svoj hotel neki zelo učen arheolog iu se napotil naravnost v svojo solv> številka 23 da bi nekoliko zadremal. Ze lakoj po vstopu v sobo sc mu je zdelo vse nekam čudno. Ko |xi ni našel svojih šlap in pozneje tudi ne svojega kovčka, sc mu je zazdela stvar silno sumljiva. Pogledal je v omaro in ves začuden obstal. V omari so visela samo ženske obleke... Prolesor jc pozvonil po sobarico in zagnal velik krik. Kmalu je prišel v sobo tudi hotelski ravnatelj. Profesor je ves razburjen vpil: »Ali naj grem na večerni banket v takile obleki?« Kakor vse na svetu, se je tudi ta skrivnost pojasnila. Gospod prolesor je res najel sobo št. 23, ampak — v nekem grugem hotelu ... _ Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Franx Josefove« grenčice Na grobu osojskega mutca Kolesarski izlet na Osojsko jezero Krasno jutro je obetalo lep dan in s prijateljem nisva mogla zdržati doma. Ilitro sva so pripravila za izlet k Osojskemu .jezeru in kmalu po osmi uri sva že poganjala kolesa po široki asfaltirani cesti proti severo: vzhodu iz Beljaka. Po polurni zmerni vožnji sva že zagledala jezero, a orl njega naju je ločilo ozemlje vrtnarske šole, ki leži med jezerom in cesto. Polagoma so nama je odprl krasen pogled na Osojsko jezero; daleč tam gori že sleoro na koncu jezera so se belile soje s svojim benediktinskim samostanom, vendar sva vozila kar naprej po cesti na nasprotni breg. Ogledati sva si hotela tudi slovito vzpen.jaco »Kanzelbahn« na goro Osoj-ščieo, ali kakor pravijo Nemci: Gorlitzen. Proti severozapadu se nama je odpirala lepa gorska dolina z vajo Trebnje (Treffen!), za nama pa. sc je vzrligoval rzza hribčka strmi Dobrne (izvrstno ponemčen: Villacher Alpe!). Mimo kopališč in drugih poslopij ob jezeru ter hotela Anncjheim sva dospela do ceste, ki zavije nazaj |»r*ko železniškega tira, po kalerem .je prav tedaj privozil vlak z dvema vozovoma brez lokomotive, žene ga Diesel motor. Se par korakov in oh devetih sva bila na postaji žične železnice. Ljudje so bili ze v vozu in ni minulo pol minuto, ko je spodnja drobnejša žica potegnila rdeč voz st. 1, ki jc visel na debelejši žici, navzgor. Istočasno •»e je tudi z zgornje postnje odpeljal drttg vo-»ieek. Po petih minutah sla se oba srečala sredi pota in čez dusol minut sta dospela na svoj cilj. Midva sva bila pa tudi zadovoljna, videla sva, kar sva želela. Cena 3.5 S ali 30 Din se nama je zdela pa predraga za deset j minut vožnje. Ker sva hotela videti tudi Osoje, sva se ■ morala vrniti jx> isti poti nazaj in se ob nasprotnem bregu, kjer jo bila cesta neasfalti- j rana, napotiti proti Osojam. V začetku je I bila cesta še dosti lepa, dokler je bilo pae . kaj letovišč, ob jezeru, ko so pa ta kmalu prenehala, je bilo tudi lepe ceste konec. Spremenila se je v ozko podeželsko cesto, kjer sva ; večkrat radi klancev morala tudi kolesa po rivati. Pot ob jezeru do Osoj je dolga vec j ko dve uri pešhoje in ni posebno zanimiva, , razen da imaš tu in tam razgled na jezero in na nasprotni breg, ki je ves posejan z letoviškimi in kopališkimi poslopji, docim so tu še kmetske hiše bile prav redko po-stavljene. Vreme naju je pa ogoljufalo in se je | spremenilo. Preko Osojščice so se valili . temni oblaki in ko nama je manjkalo šc kake četrt ure s kolesom do Osoj, se je vlil dež. Zatekla sva se v bližnji skedenj, kjer : sva ta čas pomaleala. Prijazni ljudje niso umeli slovenski, bili so zelo revno oblečeni' in so kljub precej hudemu nalivu vztrajali na njivi. Čez tričetrt uro se je zopet pristne jalo sonco izza oblakov in naju rešilo neprostovoljnega počitka. Po blatni cesti sva na daljevala pot proti Osojam, kjer so se šo: larji pred šolo igrali, bi] je ravno državni praznik. Poslušal sem njihovo čebljanje — sama nemščina. Skozi ob jezeru nisem slišal niti ene slovenske besede; tu je že izginila naša lepa govorica in tako bo izginila tudi iz ostale Koroške, ako se ne bomo brigali zanjo. Osoje so majhna vas, oh jezeru stoji cer kov. poleg nje pa veliko graščini podobno poslopje nekdanji benediktinski samostan, ki je sedaj spremenjen v stanovanjsko hišo, le nekatere dvorane so ohranjene^ za ogled; v vojnem času pa je služil za vojašnico. Krenila sva tja doli in zapela med potjo: »Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan,« po znani Aškerčevi pesmi. Prišla sva na pro storno dvorišče in koma.i našla prave duri, skozi katere sva prišla na pokopališče in nato v cerkev, ki nama jo je prijazni župnik vso razkazal. Govoril je le nemški. Na kamen i tem tlaku so plošče raznih opatov, ki so tod pokopani. Glavni baročni I oltar jc posvečen Materi božji in je bil prej v podgorjanski cerkvi v Rožu, prenesel ga je opat Uebeibacher. Tam pa imajo zdaj znamenit oltar, ki so ga darovali Duiiajčani leta 1803 v zahvalo za rešitev pred Turki. Tudi ostali oltarji v osojski cerkvi so lepi, znamenit je zlasti star krilni oltar na levi strani zadaj. Cerkev je reformirana v nekakem baročnem slogu, dočim apsida in zunanjost bolj sličita gotskemu. Poslikana je s freskami J. Ford. Fronmillerja (1693—-1760). Na stropu jc ena najlepših njegovih slik: Marijino vnebovzetje. Največjo vrednost pa predstavlja krasno pohištvo v zakristiji in v zimski kapeli nad njo, kjer so menihi molili. Omare so zelo umetniško izdelane; vse je izrezljano ali vloženo, zlasti je dragocen opatov sedež. Slednjič smo se ustavili se pri grobu kralja Holeslava mutastega osoj skegu spokornika. Na levi strani cerkve že bolj v ozadju je v zidu mala vdolbina iu na kameniti plošči je vklesano: Boleslaus rex Polopine. Nn zunanji strani cerkve pa jc slika kralja, okrog nje pa so manjše slike iz njegovega življenja. Cerkovnik ,ic ravno odzvonil poldan v osojski cerkvi, ko sva sn vesela od krasnega izleta in ker sva videla zgodovinske zanimivosti vračala od tega prelepega skritega bisera koroške zemlje proti Beljaku. Osojsko jezero z vzpenjačo Kanzelbahn in hotelom Anncnheim, V ozadju Jepa- Nedeljski šport Primorje : Jugoslavija (Belgrad) 3:2 (2:1) Ljubljana, 28. julija Pred 2000 igralci sta se danes spoprijela današnja nasprotnika Primorje in belgrajska Jugoslavija v odločilni tekmi v državni ligi- Za našega ligaša je bila današnja tekma brez dvoma odločilna, saj mu gre za biti in ne biti v državnem prvenstvu. Toda Primorjaši so s svojo današnjo igro dokazali v polni meri, da so vredni zastopniki slovenskega nogometa in so s svojo igro v prvem polčasu močno popravili svoje zadnje nastope. , Primorje je nastopilo v naslednji postavi. Logar—Hasl, Bertoncelj—Zemljak, Slamič, Boncelj _Janežič, Puj»o, Makovee, Bertoncelj P., Uršič. Jugoslavija: Plac-Stokič, Lukič-Paunovič, Lojančič, Kostič-Milanovič, Miloševič, Marko-vič, Sekulič, Zečevič. l>rvi polčas so otvorili gostje, ki so fc svojim hitrim prodorom že takoj v 3. minuti dosegli vodstvo z 1-0 po Milanoviču. Toda potem je pritisnilo Primorje, ki je obdržalo ves prvi polčas premoč. Mestoma večjo, deloma manjšo, a videlo se je, da jim BelgrajSani ne morejo do živega. Le izredni smoli ie pripisati, da niso domači ze v prvi polovici izvojevali večjega rezultata, ki so ga po igri tudi zaslužili. K temu je zelo veliko pripomogel vratar Jugoslavije, ki je vzorno branil; rešit je na takorekoč že v prvem polčasu dva sigurna Sla Da ni našla žoga večkrat poti v njegovo mrežo, se ima tudi on zahvaliti Primorjašem, ki so streljali v prečko in preko nje. In to v tako nevarnih situacijah, ko smo ze pravzaprav videli gol. Torej vee prvi četrt ure niso imeli gostje nic Tenis turnir Ljubljana : Celje Ljubljana, 28. julija. Danes sta pomerila svoje moči v tenis športu Smučarski klub Celje iz Celja ter SK Ilirija na tenis prostorih Ilirije za Cekinovim gradom. Ilirija je nastopila z rezervami, kajti njeni najboljši igralci so zaposleni na blejskem turnirju, vendar si ie izvojevala v moških disciplinah zmago, v damskik pa je podlegla. Rezultat se glasi: Moški: Ilirija : Celje 5:1. Ženske: Celje : Ilirija J:0. Posamezni rezultati pa takole izgledajo: Sin-gle gospodov: Durschmidt (Celje) : Dacar (Ilirija) 9-7 4-0 6:4: Grossleth (C) : Banjai (I) 2:6, 1:6, Winkle (C) : C.ogala (I) 1:6, 3:« Stieger (C): Zaje II) 1:6, 0:6. - Doul.le gospodov: Orossleth-Stieger (C) : Zajc-Banjai (I) 1:6, 1:6; Durschm.dt-\Vinkle (C) : Dacar-Truden (1) 5:7, 3:6. Single dam: Westen lise (C) : Dacar MarUi ID 6-1 4'6, 7:5; \Vesten Lise (C) : Tratnik (I) 3-6 6:4, 6:2. — Douhle dam: \Vesten llse-Westen Lise (C) : Dacar-Tratnik (I) 4:6, 6:4, 6:1. Priprave za berlinsko olimpijado Celjski šport Celje, 28. julija. Lahhoatletski meeting Na Glaziji je bil danes dopoldne lahkoatletski meeting za prvenstvo Celja in izbira za reprezentanco mesta Celja v dvomatcliu proti reprezentanci Maribora. Meeting se je vršil ob zelo lepi udeležbi lahkoatletov in se je začel točno ob 9 s predteki na 1000 in; za finale so se plasirali vsi s časom 11.0. Pleteršek, Skok in Veibl (SK Primorje) ter Bankovič (BSK). Finale 1(M) m: Pleteršek (C) 11.8, Urbancic (C) 119 Veibl (l'r). Krogla: Marek E (C) 11.98, Bankovič (BSK) 11.6-1, Marek L (C) 11.50. Skok v višino: Marek E. (C) 167, Bankovič (BSK) in Pleteršek (C) oba 158. Tek na 151)0 m: Cizej (C) 4.40,6, Tkalčič (C) 4.42,8, Zupančič (C). Tek na 400 m: Pleteršek (C) 54.8, Velkavrh (C) 58.4, Zgur (C). Disk: Urbančič (C) 32.64, Zelen (C) 32.32, Gujznik (SK Železničar, Maribor) 31.77. Skok v daljavo: Bankovič (BSK) 6.82, Ste-pančič (C) 6.50, Marek E. (C). od igre. Šele v 20. minuti so se popravili, vendar proti disponirani domači enajstorici niso mogli nič opraviti. Domači so imeli še celo to smolo, dn niti v praz#n gol niso nušli poti. V 36. minuti se jim vendar zasmehlja sreča in Janežič izenači z že zdavnaj zasluženim golom stanje 1:1. Toda domači še niso odjenjali, nasprotno pritiskali so še z večjim elanom in posledica njihove požrtvovalnosti je bil drugi gol v 40. minuti, ki ga je ustrelil Uršič. Stanje 2:1 za črno-bele, ki se do konca prvega polčasa ni spremenilo.. V dugi polovici je začelo Primorje b prvim udarcem. Lepo je zaigralo in z istim elanom pritiskalo kakor v prvem polčasu. In uspeh ni izostal. Že v 14. minuti postavi Makovee stanje 3:1 za Primorje. Premoč domačih je bila še vedno dovolj velika, vendar se je posrečilo gostom v 22. minuti predreti mrežo domačih in Zečevič je postavil stanje 3:2. Odslej so goetje prešli v večjo ofenzivo. Napadali so in opetovano ogrožali vrata domačih. Toda domači so se vseskozi držali odlično in njihova današnja zmaga ni samo zaslužena, ampak bi bila lahko še večja. Sodil je g. Bilač iz Splita dobro. Belgrad, 28. jul. m. Slavija (Sarajevo) : Bask 2:0 (1 rO); BSK : Slavija (Osijek) 5:0 (1:0). Zagreb, 28. julija, b. HAŠK : GRADJAN-SKI 2:2 (2:1). Split, 28. julija, b. CONCORDIA : HAJDUK 1:0. Tek na 800 m: Goršek (C) 2.04, Skušek (Pr) 2.06, Cizej (C). Tek na 200 m: Urbančič (C) M.9, Skok (C). Tok na 5000 m: Brunšek (C) 17.49,6; Zunter (C) 18.14,5; Grebene (C). Kopje: Veibl (Pr) 40.02, Tkalčič (C) 38.65, Gujznik (SK Železničar, Maribor) 37.97. Troskok: Bankovič (BSK) 13.35, Pleteršek (C) 12.49, Skok (C) 11.91. Štafeta 4X100: domačini 47. gostje 48.9. Meetinga so seudeležili kot gostje izvenceljski člani SK Primorja, BSK in SK Zelezničara (Maribor) ter celjski atleti. V6eh tekmovalcev je bilo nad 30. Skakalnica je bila pomanjkljiva, tekališče dobro. Obisk srednji, vreme zelo ugodno, le pri zadnjih rezultatih je že vplivala vročinu. SK Hrastnik : SK Jugoslavija 2:1 (0:1) Ob pol 11 dopoldne je bila na igrišču SK Jugoslavije na Spodnjem Lanovžu prijateljska nogometna tekma med prvakom trboveljskega okrožja SK Hrastnikom in SK Jugoslavijo, pri kateri prvem polčasu so bili domačini v premoči in so so zmagali gostje z navedenim rezultatom. V prvem polčasu so bili domačini v premoči in so vodili z 1:0, v drugem polčasu so pa gostje zabili Jugoslaviji 2 gola ter s tem odnesli zmago. Pri SK Jugoslaviji je igral tudi Brunšek, ki se je že prej udeležil lahkoatletskega meetinga na Glaziji, kar se je tudi poznalo pri tekmi. Sodil je g. Ochs dobro. V prejšnji tekmi je rezerva sK Jugoslavije porazila rezervo SK Atletika z 2:1. SK Atletiki: SK Krško 12 :0 Celje, 28. julija. Na igrišču pri Skalni kleti sc je odigrala popoldne kvalifikacijska tekma med prvakoma celjskega in posavskega okrožja za vstop v podzvezino ligo. Atletiki so bili v stalni premoči in so z lahkoto premagali šibkejšega nasprotnika. Atletiki so bili tehnično in kombinatorno dokaj boljši, docim so I gostje igrali zelo primitivno. Sodil je gosp. Vebie objektivno. . Mladina SK Celje : mladina SK Primorje 4:2 (1:0). , „ „ II. mladina SK Jugoslavije : II. mladina SK Celja 3:2. Petrovaradin hoče stran od Novega Sada Leta 1931, ko je bil notranji minister Boža Maksimovič, je bilo mesto Petrovaradin Sriključeno Novemu Sadu, ki ju loči Donava, loki Franjo Malin, ki se je za to zavzel, je namreč zbral 180 podpisov Petrovaradincev, v glavnem državnih uslužbencev. Pravi razlogi, zakaj se je ta priključitev izvedla, še niso jasni, ker tedaj še ni bila dovoljena diskusija. Sedaj pa je načeta akcija, da se pri sedanjem notranjem ministru popravi tisto, kar je prejšnji režim zagrešil. Minister za notranje zadeve ima namreč pravico, da do 1. septembra more izvršiti odcepljenje, pozneje pa samo zakon. Petrovaradinci so zbrali že nad 700 podpisov ter še nadaljujejo z akcijo za odcepitev od Novega Sada. Navajajo svojo zgodovino, ki se je pričela že leta 60 pr. Kr., ko so iz Petrovaradina Rimljani napodili Skite z one strani. S pripojitvijo Novemu Sadu pa je Petrovaradin izgubil ves svoj zgodovinski pomen. Poleg tega morajo Petrovaradinci plačevati za novo-sailsko kanalizacijo, ki je sami nimajo, plačevati za novosadske gasilce, od česar njihovi gasilci nimajo nobenih koristi. Reševanje vseli občinskih zadev je za Petrovara-dince v Novem Sadu zelo težavno, poprej pa je mogla biti vsaka zadeva rešena v pol »tre. — Nevaren ropar prijet V okolici sremskega mesta Indjije so orožniki te dni prijeli nevarnega mednarodnega pustolovca in razbojnika, 44 letnega Antala Lipovskega, doma iz Češkoslovaške. Lipovskega sta že dalj časa iskali češkoslovaška in naša policija. Svoje roparske [»hode je Lipovsky izvrševal na nenavadno prebrisan način. Imel je navado, da je prosil poštarje, ki razvažajo vaško pošto, naj ga vzamejo s seboj na voz, češ, da mora obiskati toga ali onega v tem kraju. Med potjo jih je udaril s topim predmetom, da so omedleli, nakar jih je izropal. Tako je naročil Lipovsky te dni pri zlatarju Gjorgju Jugoviču v Belgradu, naj pošlje več dragocenosti v Nove Karlovce na ime Josipa Kleina, tovarnarja mlečnih izdelkov. Takega tovarnarja pa Berlinski stadion, na katerem sc vršijo prihodnje leto XI. olimpijske igre Cim bolj sc bliža čas olimpijskih iger, tem večje je zanimanje občinstva za to svetovno prireditev. Zlasti pa vlada med vsemi narodnimi olimpijskimi odbori velik interes za njihove športnike, ki bodo v Berlinu zastopali barve svoje domovine. Povsod se vrše velike pmprave, da se poleg aktivnih športnikov udeleže kar največ drugih gledalcev, ki naj bi v težki borbi podpirali svoje atlete. Ne mine skoraj dan, da ne bi dobil nemški olimpijski odbor poročilo iz najoddalnejšiih krajev sveta, ki pričajo o velikih pripravah jjosainezuih držav. Če samo pomislimo, da bo Japonska, torej dežela, ki ima najdaljšo pot v Berlin, poslala 350 tekmovalcev in tekmovalk in da bo Češkoslovaška k zimskim igram v Garmisch-Partenkirclien poslala 100 zastopnikov zimskega športa, potem se že danes lahko reče, da 1» berlinska olimpijada daleko prekašala vse io sedanje olimpijske igre. Ko se ves svet pripravlja za berlinsko olimpijado se vidi tudi. iz pisma, ki ga ie Argentina dostavila glavnemu odboru v Berlinu. Argentinci so osnovali pet odborov za delo. Poročevalska služba objavlja o dnevnem skupnem delu v listih in izdaja propagandne letake ter skrbi polom radija za pravočasno obvestitev vseli prizadetih, za kar je na raz-|x>lago sam predsednik argentinskega olimpijskega odbora. Ostali odbori sc bavijo z Jzlbiro športnikov, s ]>ripravo in financiranjem potovanja v Berlin in že danes se bavijo tudi z mislijo, kako bi najhitreje obvestili Argentino o vsakodnevnih tekmah v Berlinu. Kaikor so si Norvežani, katerim je največ ležeče na tem, da dobro odrežejo na zimskih igrah v Garinisch-Parlenkirchen, poklicali učitelje v smuku švicarske mojstre, tako so si Angleži najeli kot trenerja znanega norveškega atleta Ilolf-a, ki se bo brigal v prvi vrsti za angleške lahkoatlcte v skokih in metih, v katerih so — kakor zanno — Angleži šibkejši kaikor v tekih. Avstrijci pa so si najeli za trening svojih veslačev angleškega trenerja Arlett-a. Pa tudi za ostale panoge nameravajo najeti inozemske trenerje. Za lahkoatletiko so že pridobili Atneri-kanca Bruce-ja, ki že z velikim uspehom vodi olimpijske lahkoatletske kandidate Avstrije. Sploh se misli Avstrija udeležiti z velikim številom športnikov v Berlinu. Zelo agilni so zlasti nogometaši in še celo policisti. Poleg tega bedo naprav;li Avstrijci olimpijsko taborišče za trening. Avstrijci so dali tudi drugim na razpolago svoje trenerje: tako je odšel na Poljsko Dunajčan Willi Rabe, ki bo tam treniral poljske jadralce. Danske olimpijske plavalce bo pripravljala znana danska plavalka E. Jacobsen, francoska lahkoatlelska zveza pa je priredita v Anti-bes-u olimpijski tečaj za 40 lahkoatletov iz cele države. Število sodelujočih narodov za zimske igre v Garmisch-Partenkirchnu se je zvišalo na 27. To je število, ki doslej še pri nobenih zimskih igrah ni bilo doseženo. Pri prvi taki prireditvi leta 1924 v Chomonitu je biilo 14 narodov, L. 1928 v St. Moritzu jih je bilo 25, leta 1932 v Laike Placidu pa je število radi oddaljenosti padlo zopet na 17 držav. Za Garmisch-Partenkirclien so se prijavile celo Avstralija,, Grčija, Japonska in Luksenburg, sploh vse države sveta, kjer jc količkaj dana možnost za gojitev zimskega športa. Celo oni narodi, pri katerih zimski šport radi klimaiiičniiJi vzrokov ne igra posebne vloge, so se prijavili. Razumljivo, da vlada onkraj luže, v Ameriki, največje zanimanje za IV. zimske in XI. letne olimpijske igre. Priprave, ki se vrše tamkaj, so prav taike kakor drugod, raje pa še nekoliko večje, kajti poročila, ki prihajajo zadnje čase od tam so naravnost presenetljiva. In to zlasti na lahkoatletskem in plavalnem polju. Prvo mesto, ki ga brani Amerika v olimpijskih tekmah, ji ne dopušča niti najmanjšega počitk. Predsednik francoske nogometne zveze g. Jules Rimet pa je izjavil, da je sodelovanje francoske nogometne reprezence na berlinski olimpijadi gotova stvar. Tudii v Angliji se širijo glasovi, da naj se tudii angleški nogomet pojavi na berlinskih tleh. Italija pa se je že prijavila z eno amatersko eaiajsto-rico. T udi s sodelovanjem Finske in Danske je skoraj gotova stvar. In brez dvoma se bo pridružilo še nebroj držav, talko, da bo tu prvovrsten nogometni turnir. m: i Udeleženci in obiskovalci, ki bivajo izven mej Nemčije, uživajo na nemških železnicah 60% popust od cene za brzovlaike. Predpogoj pa je, da ostanejo najmanj 7 dni v Nemčiji. V to svrho se bodo izdajali posebni listki tako zvan i»Mer-Fahrscheinhefte«, Popust velja tri mesece in se računa na osnovi današnjih tarif. Razume se, da velja ta popust samo za Nemčijo, za jx>pust v ostalih državah pa še nI znano kolikšen bo. Plemenski problem v Združenih državah Zamorcem se obetajo boljši časi v Novih Karlovcih sploh ni. Lipovsky je sam odšel v Nove Karlovce, se tam predstavil kot Klein, pregledal paket in izjavil, da vsebina ne odgovarja naročenemu blagu in naj ga pošta vrne. V istem času se je tudi seznanil s poštarjem Andrejem Ma-jerovičem, ki vozi pošto iz Novega Slankamena v Indjijo in ki bi moral peljati tudi paket, naslovljen na Kleina. Lipovsky je prosil poštarja, naj mu dovoli prisesti na poštni voz. Med vožnjo je Majeroviča udaril Lipovsky z nekim topim pred metom, tako da je poštar omedlel. Nato je vzel poštarju zavoj, v katerem je bilo zlatnine v vrednosti nad 50.000 Din, poleg tega pa mu je vzel še denarne pošiljke, nato pa se je skril v koruzo. Ce* nekaj časa se je poštar zavedel in prijavil napad orožništvu. Orožništvo je roparja iskalo vso noč ter ga res ujelo v bližini Indjije. Pri zasliševanju je Lipovsky priznal to dejanje, povrh tega pa še več podobnih roparskih napadov, ki jih je izvršil tako v naši državi, kakor v še nekaterih drugih državah. Tako je na isti način oropal za 5000 Din poštarja v Pašičevem v Bački. Po raznih večjih evropskih državah pa je izvršil celo vrsto spretnih goljufij. Izdajal se je namreč za vele-industrijalca. Gospodična Nina je sedela poleg zdravnika iu mu pripovedovala samo o raznih svojih bolečinah. , , , . »Jaz sem tako slabotna, gospod doktor,« je dejala. »Pijte železnato vino.« _ »To sem že storila, pa ni nic pomagalo. Tako slaba sem, da sploh ne morem dalj časa hoditi. Kaj naj storim?« . . »Vzemite si avtomobil,« jc zagodrnjal zdravnik. XXX Gospod Klop je bil v gosteh pri Urhovih. Ze več tedno. »Ali še ne misli itn« godrnja gospod Urh. »Še ne!« »Reci mu vendar, da je nje:.' a doma gotovo žo spraševala po njt Urhova žena se je žalostno nasutemu la. »To sem mu že včeraj rekla.« »No, in?« »Prav mi je dal. Poklical je se svojo ženo semkaj.« O problemu Zamorcev v Ameriki smo že večkrat pisali. V naslednjem hočemo podati mišljenje znanega ameriškega pisatelja Ge-orgea Schuylerja. Zakoni med belimi in črnimi so za povprečnega Američana nekaj nečuvenega. Vsi brez izjeme stavljajo isto vprašanje: Ali bi sc vaša hči ali sestra mogla poročiti z Zamorcem? Odgovor je vedno negativen. In vendar, kako malo je Američanov, posebno starejših generacij, ki se ne bi v njihovih žilah pretakala zamorska kri... Amerika ima v plemenskem vprašanju dve morali: javno in zasebno. V južnih državah uprav fanatično sovražijo Zamorce, in prav v teh državah je največ zakonov med belimi in črnimi. Nihče nič ne reče, če ima beli razmerje z Zamorko, in če se tudi poroči z njo, tega ne smatrajo za udarec po plemenski teoriji. Čisto drugače je pa, če začne Zamorec razmerje z belo žensko. Dovolj je, če omenimo slučaj v ScottsboiViu, kjer je bilo devet Zamorcev, še čisto mladih, obsojenih na smrt zaradi posilstva neke prostitutke, čeprav je ta pozneje sama priznala, da niso zagrešili posilstva. . Mešani zakoni se večinoma sklepajo med nižjimi stanovi, znani so j>a taki zakoni tudi v aristokratskih krogih. Neka zelo lepa Ka-nadčanka, hči bogatega lesnega trgovca, se je poročila z Zamorcem, s katerim so je spo: znala na potovanju. Zamorec jc bil železniški sprevodnik. Ta Kanadčanka se je. zelo zavzemala. za otroke zamorskih železničarjev, s tem jc pa izzvala zavist drugih črnili žen in te jo enostavno več ne vabijo na prireditve. Neka bogata Nemka sc je poročila s svojim šoferjem Zamorcem. Prišla sta v Ncwyork in tam otvorila gledališče. Časopisi so hvalili gledališče, kljub temu pa ni bilo niti enega obiskovalca. Odšla sta na pacifiško obal, kjer sta odprla restavracijo, bilo pa ni uobonega gosta. Zamorce jo začel piti in pretepati svojo ženo, na katero je bil ljubosumen. Nekoč ga je žena med prepirom ustrelila. Sodišče jo je oprostilo, občinstvo jo je pa na ramenih neslo iz sodne dvorane. Mešani zakoni so dovoljeni v državah Newyork, Novv Jerscj, Pennsylvanija, Ohio, Michigan, Wisconsiti. Minnesota, Jowa, Kan-sas, Wyoming, New Mexiko, Wasbington in v okrnju Columbia. V drugih državah se mešani zakoni proglase za neveljavno, ali pa se krivci kaznujejo z denarno globo ali ' " akonska naredila, da so sklenejo, če beli ženin temnico. Obsloji pa zakonska naredba, da so mešani zakoni lahko sli dokaže svoje zamorsko poreklo. V tem slučaju se mora tudi predstavljati za Zamorca. V Virginiji so pa razmere hude. Tam je neki zakonski par sedel v preiskovalnem zaporu celo leto, nato pa je bil obsojen na dve leti ječe, ker so moža jiroglasili za »belega«, ker se mu ni posrečilo dokazati, da je zamorskega porekla. Neka žena je bila obsojena na 500 dolarjev globe, ker ji niso verjeli, da je zamorskega rodu, češ, da je preveč bela. da bi mogla biti Zamorka. V Chicagu je bil neki Zamorec obsojen na dva meseca zapora, ker je ukradel jioštnih znamk za_ štiri dolarje. Ko je sodnik videl njegovo ženo, lepo bioridinlco, je iziiremenil kazen na leto dni, rekoč ženi: »Upam, da boste v tem času pozabili na tega človeka in vzeli za moža primernega mladeniča iz vašega plemena.« — Sodnik je pri tem pozabil, tla jo bil očim te žene tudi Zamorec. Danes se pa že skoro povsod opaža večja toleranca. Veliko število uglednih ljudi je pripravljenih, rla pomagajo mešanim zakoncem. Beli ljudje postajajo v tem pogledu liberalnejši, posebno v južnih državah. K temu mnogo iirijiomorc vedno večja emancipacija belih žen. Tako je danes v južnih državah nenavadno veliko število mešanih zakonov. Temperatura meseca Ameriška zvezdama na Mount Wilsonu že dolgo časa poskuša dognati temperaturo, ki vlada na posameznih planetih našega sončnega sistema. Pri tem se poslužuje svojega orjaškega teleskopa. Ugotovili so, da je velika razlika ined temperaturo meseca podnevi in ponoči. (Dan, oz. noč na mesecu traja 14—15 naših zemeljskih dni.) Na onem delu meseca, ki je osvelljen od sonca, se giblje najvišja temperatura okrog +134 stopinj Celzija. Na drugi strani pa, ki ni osvetljena, znaša temperatura do —150 stopinj. Ta velikanska razlika v temperaturi, ki je za naše zemeljske pojme skoraj nedoumljiva, izvira iz tega, ker mesec nima svoje topline, dočim jo zemlja ima. Temperatura na mesecu zavisi izključno le od učinkovanja sončnih žarkov in segrete mesečeve površine. Poleg tega pa mesec, kakor znano, tudi nima ozračja. Posebno zanimivo je merjenje temperature meseca za časa njegovega popolnega mrka. Ona točka na mesecu, ki so jo opazovali in merili njeno toplino, je pred pričetkom mrka izkazovala temperaturo +69 stopinj Celzija, nato pa je temperatura pričela naglo padati in je v času popolnega mrka dosegla —123 stopinj Celzija. izdaja koosofcij »Poaedčljakejja Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevar- Tkka Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K. Cti.