OBVEZNI IZVOD V KARTOGRAFSKI IN SLIKOVNI ZBIRKI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Renata Šolar
Oddano: 9. 11. 2007 - Sprejeto: 17. 11. 2007
Strokovni članek
UDK 021.84:025.176/.177
UDK 027.54(497.4Ljubljana)
Izvleček
Obvezni izvod je bil in je še zmeraj najpomembnejši vir dotoka kartografskega in slikovnega gradiva. V času od ustanovitve zbirke pa do leta 1991 je predstavljal tudi do 80 % dotoka. Največji je bil pritok razglednic, sledile so osmrtnice, plakati, voščilnice, podobice, koledarji, zemljevidi, grafika in atlasi. Največji dotok obveznega izvoda beležimo v 70-ih in 80-ih letih, ko je v zbirko prišlo tudi do 5000 kosov gradiva. Po osamosvojitvi se je dotok obveznega izvoda zmanjšal, njegov delež pri celotnem dotoku gradiva pa upadel. Giblje se med 1000 in 2000 kosi letno. Pri kartografskem gradivu je še zmeraj največji dotok tradicionalnega tiskanega gradiva, pri slikovnem pa plakatov, razglednic in koledarjev.
Ključne besede: obvezni izvod, kartografsko gradivo, slikovno gradivo, kartografske in slikovne zbirke, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija
Professional article
UDC 021.84:025.176/.177
UDC 027.54(497.4Ljubljana)
Abstract
Legal deposit has been the most important way of the acquisition of cartographic and pictorial library materials. For the period from 1948 to 1991, it represented up to 80 % of the inflow, composed mostly of postcards, obituaries, posters, congratulation cards,
ŠOLAR, Renata. Legal deposit in the Map and Picture Collection of the National and University Library. Knjižnica, Ljubljana, 51(2007)3-4, p. 133-139
133
Knjižnica 51(2007)3-4, 133-139
holly cards, calendars, maps, prints and atlases. High numbers of up to 5 000 copies were noted in the 70’s and 80’s. A notable decrease of items received through legal deposit was noted after 1991. Total inflow was between 1 000 and 2 000 copies per year. Traditional print maps and atlases still represent the majority of contemporary cartographic legal deposit inflow along with posters, postcards and calendars of pictorial materials.
Key words: legal deposit, cartographic materials, pictorial materials, map and pictorial collections, National and University Library, Slovenia
1     Uvod
Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice deluje šestdeset let.
Posebna uredba o NUK z dne 13. oktobra 1945 je določala o ustanovitvi oddelka, ki naj bi zbiral in hranil atlase, zemljevide, grafiko in ostalo slikovno gradivo. Kartografski in grafični oddelek je dejansko začel z delom šele marca 1948. leta pod vodstvom eminentnega geografa dr. Valterja Bohinca, ki ga je leta 1967 nasledila bibliotekarka specialistka in izredna poznavalka fondov Meta Vobovnik Avsenak. Oba sta postavila strokovne temelje za uspešno delovanje zbirke, poiskala, izoblikovala in priredila primerne postopke za obdelavo tako raznovrstnega gradiva in skrbela za usposabljanje knjižničarjev in strokovnih delavcev za delo s kartografskim in slikovnim gradivom (Vobovnik Avsenak, 1990).
Zbirka hrani zelo raznovrstno in pestro gradivo, ki je del slovenske kulturne dediščine in predstavlja bogato dokumentacijo o našem razvoju ter je dragocen vir za študijsko proučevanje in znanstveno raziskovanje.
Kartografsko gradivo obsega geografske, zgodovinske in etnografske atlase, splošne in tematske zemljevide ter načrte naselij. Posebno dragocenost zbirke predstavljajo starejši atlasi od 16. do konca 18. stoletja. Pomembne so zbirke starih avstrijskih specialk in generalk, povojnih jugoslovanskih državnih topografskih kart in temeljnih topografskih načrtov ter najnovejša slovenska kartografska produkcija. Kartografsko gradivo predstavlja približno tretjino fonda.
Slikovno gradivo zajema originalne in reproducirane grafike domačih in tujih umetnikov, mape in albume z umetniškimi reprodukcijami in ekslibrise. Izredno bogata je zbirka portretne, dokumentarne in pokrajinske fotografije in zbirka pokrajinskih razglednic. V lasti zbirke je tudi celotni opus razglednic Maksima Gasparija. Med slikovno gradivo spadajo tudi ilustrirani koledarji in zbirka slovenskih ilustriranih plakatov. Danes hrani zbirka preko 233.000 enot obdelanega gradiva (Šolar, 2002).
134
Šolar, R. Obvezni izvod v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice
Oddelek je ob ustanovitvi prevzel kartografsko in slikovno gradivo, ki se je do takrat nabiralo v knjižnici in dotekalo iz različnih virov. Najdragocenejše kartografsko gradivo izhaja iz licejske knjižnice, posebej iz fonda gornjegrajske knjižnice. Veliko vrednega gradiva je prišlo s primerki iz Federalnega zbirnega centra. Ob obveznem izvodu, kot najpomembnejšem viru
dotoka, zbirka dopolnjuje gradivo z načrtnim nakupom, darovi ali zamenami. Fond zbirke tvorijo tudi zapuščine slovenskih kulturnih delavcev in zbirateljev (Frana Vesela, Izidorja Cankarja, sester Beti in Dagmar Novaček, Henrika Tume, Valterja Bohinca…).
2     Obvezni izvod v obdobju od leta 1948 do osamosvojitve Slovenije
Do leta 1947 so dotok slikovnega in kartografskega gradiva beležili skupaj z drugim gradivom. Od leta 1948 naprej pa v ločeni inventarni knjigi in kjer je prvi obvezni izvod vpisan 3. 1. 1948. leta. To sta bila dva portreta Vuka Karadžića (barvni tisk), dobavitelja Tiskarne Ljudske pravice, in 27 pokrajinskih razglednic iz Triglavskega tiska. V letu 1948 je v zbirko z obveznim izvodom prišlo 780 naslovov pokrajinskih razglednic, 16 naslovov zemljevidov, 16 naslovov pokrajinskih slik, 6 naslovov portretov in 45 naslovov plakatov, skupaj (postavitveni in arhivski izvod) 1605 kosov gradiva. Dobavitelji so bili ob slovenskih tiskarnah Triglavski tisk, Tiskarna Ljudske pravice in Mariborske tiskarne še Univerzitetna biblioteka iz Zagreba in Narodna biblioteka iz Beograda.
Naslednjega leta 1949 je bil dotok gradiva po obveznem izvodu manjši, in je znašal 585 naslovov različnih razglednic, 7 naslovov zemljevidov, 10 naslovov portretnih fotografij, 15 naslovov pokrajinskih slik, 5 naslovov grafik in 60 naslovov plakatov, skupaj (postavitveni in arhivski izvod) 1324 kosov gradiva. Dobavitelji so bili enaki kot leto prej.
Poseben pomen velja pripisati obveznemu izvodu plakatov v povojnem času. Plakat je medij množične komunikacije in ogledalo družbe, prostora in časa, v katerem nastaja. Skozi njegov razvoj lahko spremljamo ne samo razvoj slovenskega oblikovanja temveč tudi politično zgodovino, družabno življenje in gospodarski razvoj. Razlikujemo propagandni plakat, pri katerem je politični plakat njegova najpogostejša oblika, prireditveni plakat, kot je filmski plakat, plakat likovnih razstav, družabnih, glasbenih in športnih prireditev, turistični plakat in komercialni plakat. V predvojnem in povojnem času so bili avtorji plakatov znani slovenski likovni umetniki: Ivan Vavpotič, Saša Šantel, Maksim Gaspari, Božidar Jakac, Peter Kocjančič, Janez Trpin, Rudolf Gorjup in Elko Justin.
135
Knjižnica 51(2007)3-4, 133-139
Plakati pred II. svetovno vojno in neposredno po njej so kot obvezni izvod shranjeni samo v NUK-u in jih ni niti v zbirki Arhitekturnega muzeja niti v Muzeju novejše zgodovine niti v Gledališkem muzeju, če omenimo samo največje zbirke ilustriranih plakatov v Sloveniji. Prav ti plakati so zelo iskani in nepogrešljivi za raziskovanje razvoja slovenskega oblikovanja, politične zgodovine, gospodarstva, krajinarstva, družbenega življenja. Koristni so tudi pri vseh večjih tematskih razstavah in pri pripravi monografij.
V 50-ih in 60-ih letih je količina obveznega izvoda znašala od 1500 do 2000 kosov letno. Največji je bil pritok razglednic (v povprečju okoli 1000 kosov letno). Sledile so osmrtnice, plakati (pritok je znašal med 100 in 200 kosi), voščilnice, podobice, koledarji, zemljevidi, grafika in atlasi. V tem času je večji del (tudi do 70 %) obveznega izvoda prihajal iz Beograda in Zagreba.
Največji dotok obveznega izvoda beležimo v 70-ih in 80-ih letih, ko je v zbirko prišlo tudi do 5000 kosov gradiva. V tem času so bile največji dobavitelji slovenske tiskarne, katerih število je iz leta v leto naraščalo. Gradivo je prihajalo iz: Tiskarne Ljubljana, Tiskarne Ljudske pravice, Gorenjskega tiska, Mladinske knjige, Dela, Mariborskega tiska, Pomurskega tiska, Primorskega tiska, Tiskarne Jože Moškrič, CIRG Celje… Delež obveznega izvoda, ki je prihajal iz Narodne biblioteke iz Beograda in Sveučilišne knjižnice iz Zagreba je upadel, in znašal med 30 in 40 %.
Leta 1970 je struktura obveznega izvoda znašala: 5 atlasov, 231 zemljevidov in 4738 kosov slikovnega gradiva, od tega je bilo še zmeraj največje število razglednic. Natančen pregled obveznega izvoda iz leta 1975 kaže, da je zbirka postala bogatejša za 74 naslovov zemljevidov, 18 naslovov atlasov, 400 naslovov plakatov, 24 naslovov portretov, 52 naslovov grafik, 107 podobic, 15 naslovov pokrajinskih slik, 84 naslovov koledarjev in 1681 naslovov razglednic, skupaj (arhivski in postavitveni izvod) 3971 kosov.
Deset let pozneje, leta 1985, se je število kartografskega gradiva povzpelo na 270 kosov kot posledica razvoja slovenske kartografije in počasne jugoslovanske decentralizacije.
Razvoj turizma in večje število turističnih zemljevidov in načrtov mest se je tudi odrazilo v večji kartografski produkciji. 80-a leta so tudi »zlato obdobje« plakatov in grafičnega oblikovanja. Število plakatov, pridobljenih z obveznim izvodom, je leta 1985 znašalo 1166. Prevladujejo turistični, prireditveni in komercialni plakati. Mnoge med njimi so podpisali eminentni slovenski likovni umetniki, kot so Matjaž Vipotnik, Radovan Jenko, Ranko Novak in Jani Bavčer. Število pridobljenih razglednic je tudi v tem obdobju najvišje, in znaša 1641 kosov. Od ostalega slikovnega gradiva je zbirka pridobila še 315 kosov grafik in 198 portretov. Količina obveznega gradiva je znašala 3590 kosov.
136
Šolar, R. Obvezni izvod v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice
3     Obvezni izvod od leta 1991 do danes
Po osamosvojitvi Slovenije je dotok obveznega izvoda upadel. To je posledica razpada Jugoslavije, izpada dotoka gradiva iz knjižnic nekdanje skupne države in usmerjenosti na izključno slovensko tiskarsko produkcijo. Če za ilustracijo vzamemo leto 1997, ko je bil dotok gradiva najmanjši po osamosvojitvi, in je znašal 930 kosov, kar je samo 23 % dotoka iz npr. leta 1970, ko je zbirka pridobila 3971 kosov gradiva.
Tabela 1: Dotok obveznega izvoda kartografskega in slikovnega gradiva v letih 1994, 1995 in 1996 (kosi)
	1994	1995	1996
kartografsko gradivo	175	220	234
slikovno gradivo	1680	2352	2155
skupaj	1855	2572	2389
Tabela 1a: Dotok obveznega izvoda kartografskega in slikovnega gradiva v obdobju od leta 1997 do leta 2006 (kosi)
	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006
kartografsko gradivo	216	280	468	171	591	337	193	304	307	239
zemljevidi	189	234	404	121	551	303	139	226	240	170
atlasi	27	46	64	50	40	34	54	78	67	69
slikovno gradivo	714	2612	1098	1013	1504	1135	1165	657	1341	794
plakati	16	1634	437	690	924	691	605	224	356	165
razglednice	215	592	492	191	442	229	351	74	565	452
drugo	285	107	4	21	6	19	93	153	224	106
koledarji	198	279	165	111	132	196	116	206	196	71
skupaj	930	2892	1566	1184	2095	1472	1358	961	1648	1033
Med kartografskim gradivom prevladuje tradicionalno kartografsko gradivo, tiskani zemljevidi in atlasi. Iz Tabel 1 in 1a so razvidne oscilacije pri dotoku zemljevidov v letih 1999 in 2001. To je posledica dotoka državnih topografskih kart v merilih 1:25.000 in 1:50.000, ki v večjem številu listov prekrivajo območje Slovenije in znatno povečajo dotok obveznega izvoda.
Med zemljevidi prevladujejo: a) turistični zemljevidi, njihovi založniki so večinoma občinska turistična društva, ki se na ta način promovirajo; b) planinski zemljevidi, kar je razumljivo glede na priljubljenost gorništva v Sloveniji; c) izletniški zemljevidi in d) avtokarte.
Število atlasov počasi narašča. Potrebno je izpostaviti dejstvo, da se pri nas v zadnjem obdobju tiska večje število tujih atlasov, posebej za skandinavske države in Nizozemsko.
137
Knjižnica 51(2007)3-4, 133-139
Dotok digitalnega kartografskega gradiva je zanemarljiv, kar je zaskrbljujoče glede na trende v sodobni kartografiji. Do sedaj se stanje, kljub novem Zakonu o obveznem izvodu publikacij, še ni spremenilo. Načrtujemo pogovore z Geodetsko upravo in večjimi založniki tovrstnega gradiva o možnih rešitvah za NUK.
Dotok slikovnega gradiva ne kaže zakonitosti, in variira iz leta v leto brez logične razlage. Struktura dotoka je podobna tisti pred osamosvojitvijo. Prevladujejo plakati, razglednice in koledarji. Pri plakatih in koledarjih je v zadnjem desetletju opaziti upad kakovostno grafično oblikovanega gradiva. Prevladuje gradivo z reklamno vsebino manjše likovne vrednosti. Klasičen plakat, dimenzij 70 x 100 cm počasi izginja, in ga nadomešča veliki, jumbo plakat, ki ga zbirka ne hrani. Demokratizacija političnega življenja se zrcali v dotoku obveznega izvoda plakatov v volilnih letih, posebej v devetdesetih letih, ko politična scena še ni bila profilirana.
Dobavitelji obveznega izvoda za kartografsko gradivo od leta 1991 do danes so: Geodetski zavod, Geodetski inštitut Slovenije (nekoč Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo), Tiskarna Delo in Tiskarna Mladinske knjige.
Pri dobaviteljih slikovnega gradiva je ob velikih tiskarnah še iz časa pred osamosvojitvijo, kot so: Tiskarna Ljubljana, Tiskarna Delo, Tiskarna Mladinske knjige, Gorenjski tisk, Tiskarna Jože Moškrič, Pomurski tisk, Tiskarna Radovljica in Kočevski tisk možno zaslediti veliko število manjših tiskarn, ustanovljenih po letu 1991, kot so: Šetiks, Sidarta, Opara, Optima, Ma-tisk, Racman idr.
4     Zaključek
Obvezni izvod je bil in je še zmeraj najpomembnejši vir dotoka kartografskega in slikovnega gradiva. V času od ustanovitve zbirke pa do leta 1991 je predstavljal tudi do 80 % dotoka. Po osamosvojitvi se je dotok obveznega izvoda zmanjšal, njegov delež pri celotnem dotoku gradiva pa upadel. Izpad poskušamo v zbirki nadoknaditi z nakupi in darovi.
Pri kartografskem gradivu je še zmeraj največji dotok tradicionalnega tiskanega gradiva. Trend bi se v prihodnosti moral spremeniti v korist digitalnega kartografskega gradiva.
Zaradi specifičnosti slikovnega gradiva pa v kratkem času od kar je v veljavi novi zakon težko ocenimo njegovo učinkovitost.
138
Šolar, R. Obvezni izvod v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice
Navedeni viri
1.     Vobovnik Avsenak, M. (1990). 45 let Kartografske in slikovne zbirke NUK v Ljubljani. Knjižnica, 34, (4), 53-63.
2.     Šolar, R. (2003). Kartografski in slikovni zakladi. V Zakladi Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani (str. 72-91). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Dr. Renata Šolar, bibliotekar specialist, je vodja Kartografske in slikovne zbirke
v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Naslov elektronske pošte: renata.solar@nuk.uni-lj.si
139