Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina za člane Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2
Leto I	Celje, dne 9. maja 1930	Štev. 1
Hmeljarjem !
Hmeljarstvo je že dolga desetletja lepemu delu slovenske zemlje skoroda kruh in obstanek. Pridnost hmeljarjev, njih solidnost v hmeljski trgovini ter gotovo ne v najzadnji meri kakovost pridelka so zlasti hmelj Savinjske doline dvignili na mednarodno priznano in iskano blago. Tako je postalo hmeljarstvo na eni strani važna postavka v bilanci našega narodnega gospodarstva, na drugi strani pa eden izmed čini-teljev, ki so v svetu pričali o naši produktivnosti in naprednosti.
Zadnje leto pa je nastal v hmeljski trgovini zastoj, hmeljska kriza, ki preti občutno škodovati zlasti našemu, po obsegu razmeroma malemu in radi tega med svetovnim hmeljarstvom manj slišnemu hmeljarstvu. Vsaka škoda na katerikoli panogi naše poljedelske kulture je škoda na telesu narodnega gospodarstva vobče. Naše hmeljarstvo je prebolelo že mnoge krize in mora tudi sedanjo. Potrebno pa je prilagoditi hmeljarstvo današnjim razmeram in splošnemu gospodarskemu stanju ter nuditi svetovnemu trgu res tako prvovrstno blago, da bo moglo vzdržati vsako konkurenco.
Zato toplo pozdravljam vsak korak, ki ga storite v cilju samoohranitve in hmeljarskega napredka. »Slovenski hmeljar« bo gotovo lahko postal vir strokovne hmeljarske izobrazbe, solidne poučenosti in vzgoje k stanovski zavednosti, ako ga boste kot naročniki in kot sotrudniki podpirali in širili; postal bo vaš učitelj in voditelj, ki vam je zlasti v sedanjih težkih časih tako zelo potreben.
Kraljevska banska uprava ne bo zamudila nobene prilike, v kateri bo mogla slovenskemu hmeljarstvu kakorkoli pomagati. Po svojih organih vas bo podpirala v vaših stremljenjih, z razpoložljivimi gmotnimi sredstvi pa bo nudila tudi potrebne podpore v namene, ki naj bodo našemu hmeljarstvu v prid.
Uspeh pa je seveda v prvi vrsti le v vaši trdni volji, neomajni veri v lastno življenjsko moč ter v nikdar omahujoči tradicionalni slovenski pridnosti in poštenosti. Take vas pozdravljam, vaše glasilo priporočam in uspehov bogato bodočnost želim.
V Ljubljani, v aprilu 1930.
Ban:
ing. Dušan Sernec I. r.
Na pot!
Dolgoletna želja .slovenskih hmeljarjev je uresničena. Prva številka strokovnega in stanovskega hmeljarskega glasila stopa v hiše naših hmeljarjev. S kakšnim namenom stopa in kako bo sprejeta?
»Slovenski hmeljar« hoče biti prvenstveno strokovni list. Strokovno naobraženi hmeljarji so predpogoj umnega in zato uspešnega hmeljarstva. Nevednost je mati zla, in nevednost v hmeljarskih vrstah je dvakrat mati ne le zla posameznika, temveč gospodarske nesreče vse, danes zelo obširne družine slovenskih hmeljarjev. Strokovna vzgoja, ki jo želi »Slovenski hmeljar« nuditi, bo obsegala vse odtenke hmeljarskega življenja. Kultura zemlje, nega in vzgoja rastline, hmeljska žetev in nje vnovčenje, vse to bo predmet razpravljanja v našem glasilu. Pri tem bo vpoštevalo vsakteri za hmeljarje važen pojav bodisi v našem bodisi v tujih hmeljskih okoliših ter ne bo zamudilo nobene prilike, da hmeljarje obvesti o najnovejših pridobitvah na polju hmeljarstva, iz-gledih na svetovni pridelek, gibanju cen itd.
Bo pa »Slovenski hmeljar« tudi stanovsko glasilo slovenskih hmeljarjev. Kot tako bo predvsem organ Hmeljarskega društva za Slovenijo in njega organizatoričnih in stanovskih teženj. A ne samo to. Hmeljarska stanovska zavest je predpogoj ne le uspešnega hmeljarjenja, temveč pravtako močne in uspešne hmeljarske organizacije. Biti hmeljar mora postati pravemu hmeljarju ponos, iz katerega bodo rastle za uspeh in dober glas slovenskega hmelja brezpogojno potrebne čednosti hmeljarja. Zato bo »Slovenski hmeljar« brez usmiljenja in obzirnosti bičal vsak izrodek na telesu slovenskega hmeljarstva in z odločnostjo utiral pota solidnemu, poštenemu in v splošne narodnogospodarske interese usmerjenemu hmeljarskemu delu.
Kako ga bodete sprejeli? V vrstah naših hmeljarjev vlada danes potrtost, ki ne obeta ničesar dobrega. Ta potrtost bo morda tudi kriva, da bo »Slovenski hmeljar« tupatam sprejet hladno ali ga kje sploh ne bodo sprejeli. Ni prav tako! Iz ljubezni do slovenskega hmeljarja je rojena ideja našega glasila, ljubezni hmeljarjev zato tudi upravičeno pričakuje. Pričakuje pa tudi treznega razumevanja v vrstah hmeljarjev. Bolj kot kdaj v zgodovini slovenskega hmeljarstva je danes potrebno izrabiti vsa sredstva za porast našega dobrega imena. »Slovenski hmeljar« ima možnosti, da v tem oziru postane eno najuspešnejših sredstev.
Nizka naročnina omogoča pač prav vsakemu hmeljarju naročilo lista. In prodreti mora že enkrat zavest, da jsmo vsi skupaj velika družina, v kateri
zna vsak posameznik na korist celote žrtvovati in se ji podrediti.
S temi mislimi pošiljamo našim hmeljarjem njih
glasilo v iskreni nadi, da bo toplo sprejeto in da bo
ob sodelovanju vseh moglo slovenskemu hmeljarstvu
koristiti.	TT ,	, „ ,
Uredništvo.
Ing. Josip Teržan:
Zakaj je potreben „Slovenski hmeljar“
Organizacija, delavnost in izobrazba so najmočnejše orožje onih, ki so v stiski in bedi. Težko gmotno stanje izobraženejših slojev je rodilo v preteklem stoletju novo obliko gospodarstva in gospodarskih virov. V teku 85 let od prvega dne oragnizacije roč-dolskih pionirjev, ki je bila skromna in majhna, je dosegla ta nova oblika gospodarske delavnosti tako ogromne uspehe, da jo je smatrati danes za mednarodno silo. To je namreč zadružništvo. Vedno, kadar je v kateremkoli času in kraju nastopila vsesplošna stiska, so se prizadeti začeli zavedati, da je mogoča rešitev iz težavnega položaja edino le v skupnem delovanju in medsebojnem sporazumu, v agilnem in resnem delu. In v največ slučajih so bili napori dobro organizirane skupine z istimi interesi nagrajeni z uspehom.
Lahko je organizirati sodelovanje posameznikov z istimi interesi v celoto, ako živijo interesenti v istem mestu in je medsebojno občevanje in sporazumevanje mogoče. Težje pa je, ako so med seboj oddaljeni, raztreseni po mestih in pokrajinah. Pa človek je našel rešitev tudi za to težkočo. Tisk je, ki premaga vse ovire in služi za medsebojno zvezo in sporazumevanje ljudi v najoddaljenejših krajih zemeljske krogle; zato pa je postal tisk danes velesila in za sodobnega modernega človeka neobhodno potrebno sredstvo. Dandanes izhaja dnevno tisoče in tisoče časopisov, knjig, revij, letakov, brošur itd., ki imajo namen propagirati in zagovarjati ono, kar leži na srcu vsem, zbranim v dotični organizaciji, ki širi svoje ideje potom tiska. Danes ima vsaka organizacija, vsaka skupina ljudi z istimi interesi, ki želi svoje ideje širiti med narod, izobraževati samo sebe, zagovarjati svoje interese in pridobiti naklonjenost javnosti, svoj list, bodisi dnevnik, tednik ali mesečnik. Po vsebini glasila se vidi, kdo je zbran okrog lista in kaj predstavlja. Glasilo predstavlja delavnost, moč in vpliv onih, ki ga smatrajo za svoje.
Vse to, kar smo zgoraj omenili, je tudi namen in naloga »Slovenskega hmeljarja«. List bo zastopal interese našega hmeljarstva, koristi Hmeljarskega
društva in njegovih članov, v kolikor bodo časovne, gmotne in splošne razmere dopuščale. »Slovenski hmeljar« bo obravnaval agrarno-politična, carinska, tarifna in davčna vprašanja, nudil potrebni pouk za obdelovanje, gnojenje, obiranje, sušenje in basanje hmelja ter zatiranje škodljivcev in bolezni, proučeval stanje hmeljarstva v inozemstvu, množino vsakoletnega pridelka, cene, način prodaje itd.
Marsikdo se bo vprašal ob prvi številki lista: »Kaj pomaga danes, ko je že vse propadlo? Za to je bil čas pred petimi ali desetimi leti!« Soglašamo! Ali »bolje ikad nego nikad«, pravi pregovor. Kar smo zamudili, se nam že povračuje z obrestmi! Greši lahko vsak, ker smo vsi grešni in smrtni. Naša sveta dolžnost pa je, da grehe popravimo in iz dobljenih izkušenj ustvarjamo novo in boljše. Ne držimo se starega kot pijan plota, ker to je nazadnjaštvo! V današnjem času, ko vse hiti z mrzlično brzino naprej, je vsak prepočasen in nepravilen korak v gospodarski politiki lahko usoden.
Ako si ogledamo natančneje okus in potrebe današnjega modernega človeka, vidimo, da so dan na dan večje in finejše. Danes se išče in plača le najboljše blago. Slabo blago kupuje samo tisti, ki ga ne pozna. »Nisem tako bogat, da bi lahko kupil slabo blago,« pravi Anglež. Kakovostna proizvodnja bo osvojila svetovni trg kakor pri vsem drugem blagu tako tudi pri hmelju. Zato bo tudi važna naloga »Slovenskega hmeljarja«, da propagira v prvi vrsti pridelovanje kvalitetnega hmelja, ki se vedno dobro plača in lahko proda, ker »dobro blago si samo najde kupca«.
Savinjski:
Kako je bilo, kako je in kako bo
Hmeljarska kriza, ki je začela lansko leto in za katero nihče ne ve, kdaj in kako bo končala, nas sili k resnemu razmišljanju o našem položaju.
Neglede na začetne poskuse imamo hmeljarstvo v Savinjski dolini že lepo število let ustanovljeno kot solidno gospodarsko panogo. Hmeljarstvo je gospodarska potreba Savinjske doline in se je zaradi tega tudi tako lahko in hitro ustalilo v dolini. Za seboj imamo že nekaj dobrih pa tudi nekaj slabih let in vprašanje je, katera so nam donesla več škode in katera več koristi.
Posledica dobrih let je bilo namreč vedno prekomerno širjenje nasadov že v dolini sami, še bolj pa na periferiji in v drugih nehmeljarskih krajih. Razni koristolovci, ki niso začeli pridelovati hmelja iz gospodarske potrebe, temveč izključno le iz nepremiš-
ljene kalkulacije, so preplavili tržišče s svojim malovrednim pridelkom, tlačili cene in ubijali priznani in s težko muko pridobljeni sloves savinjskega hmelja. Pa tudi nekateri stari in preizkušeni hmeljarji so se dali ponovno zapeljati od trenutnih dobrih cen, nasadili več hmelja kot ga njihovo gospodarstvo more prenesti ter gledali v prvi vrsti na čim večje pridelke brez ozira na kakovost blaga; tudi ti so iz vrst pravih hmeljarjev prešli med koristolovce. Dočim je bila škoda, prizadejana s tem našemu hmeljarstvu, vsestranska in dalekosežna, prave koristi pravzaprav ni bilo. Plavali smo res trenutno v izobilju, toda »lahko pridobljeno — še lažje izgubljeno«. Na potrebno rezervo za slabe čase v opojnosti izobilja pač nikdo ni mislil.
Seveda so po dobrih letih morala priti zopet slaba. Dobre cene se da vzdržati le s kvaliteto, nikdar in nikoli pa ne s kvantiteto. V slabih letih pa se je začelo temeljito čiščenje. Koristolovci so prav-tako hitro zopet izginili, kakor so se bili pojavili. Stari hmeljarji, zapeljani zaradi dobrih cen, so se hitro spametovali, prilagodili površino nasadov svojemu gospodarstvu ter zopet posvetili kulturi hmelja tisto pozornost, ki jo ta plemenita rastlina brezpogojno zahteva. Kvaliteta hmelja se je hitro zopet izboljšala, sloves našega goldinga je zopet rastel in pridobival nazaj svoje prejšnje mesto na svetovnem trgu. Slaba leta so tudi jasno pokazala, kako je hmeljarstvo v Savinjski dolini gospodarsko upravičeno in naravnost potrebno. Dočim so namreč drugi kraji, ki že po svoji legi, zemlji in podnebju niso sposobni za kulturo hmelja, istotako hitro opustili hmelj kakor so se ga poprej oprijeli, je Savinjska dolina svoje nasade sicer skrčila, toda slaba leta pretrpela in prebolela ter — hmeljarila dalje. Hmelja ni opustila, ga opustiti ni mogla, ker je vprav hmelj njena glavna gospodarska opora.
V dobrih letih smo sicer plavali v izobilju in nasadi so se širili, toda kakovost našega hmelja je padala, sloves našega goldinga nazadoval in tako seveda tudi cena našemu pridelku na svetovnem trgu padla do skrajnosti. V slabih letih pa so se nasadi sicer skrčili, toda kakovost, sloves in cena, ti temeljni dokazi pravega hmeljarstva, pa so napredovali. V dobrih letih se je naše hmeljarstvo širilo in — propadalo, v slabih letih pa se je krčilo in — napredovalo.
Tako je bilo! Pa ne samo pri nas, ampak več ali manj tudi v drugih pravih hmeljarskih krajih in ne-hmeljarski okolici.
Kako je in kako bo pa v prihodnji številki!
Dolinar Janko, dipl. ing. :
Bolezni in škodljivci hmelja
(Iz pripravljenega daljšega članka.)
Bolezni in škodljivce hmelja je neobhodno potrebno zatirati, ako hočemo pridelati res hmelj brezhibne kvalitete. Lažje pa je hmelj pred boleznimi in škodljivci obraniti, kakor pa jih pozneje zatirati. Obrambna dela morajo biti seveda uspešna in v današnjih razmerah tudi čim cenejša.
Upoštevajoč vse razne bolezni in škodljivce, ki napadajo hmelj pri nas, smatramo za obrambno delo neobhodno potrebno le dvoje škropljenje. Prvič škropimo hmelj takoj, ko je dosegel 1 m višine. Drugič pa škropimo, ko je hmelj že kake 3 do 4 m visok.
Najcenejše in popolnoma uspešno je škropljenje s kombinirano bordaleško brozgo.
» Za prvo škropljenje raztopimo na 100 1 mehke vode V* kg živega ali l1/, kg gašenega apna, 1/i kg kolo-idalnega žvepla, 40 dkg apnenega arzeniata v pasti ali 12 dkg apnenega arzeniata v prašku in 5 dkg kazeina.
Za drugo škropljenje raztopimo na 100 1 mehke vode l1/* kg modre galice, l1/., kg živega ali 3 kg gašenega apna, 72 kg koloidalnega žvepla, 40 dkg apnenega arzeniata v pasti ali 12 dkg v prašku in 5 dkg kazeina.
Ako nimamo na razpolago mehke vode (deževnice, rečnice) in že moramo rabiti trdo, moramo vedno najprej raztopiti na 100 1 vode 1/2 kg pralne sode in šele s to vodo napraviti navedeno raztopino za škropljenje.
Opisano kombinirano bordaleško brozgo napravimo vedno tako, da najprej raztopimo apno in to precedimo skozi sito, posebej raztopimo modro galico ter ji potem dodamo koloidalnega žvepla in apnenega arzeniata, nato vse skupaj skozi sito vlijemo k apnenemu beležu in pridamo še kazeina. Tako pripravljena raztopina je docela čista in se da prav dobro razpršiti. Pri polnjenju škropilnic in med škropljenjem raztopino večkrat premešajmo. Borda-leška brozga se ne drži več kot 24 ur in jo je vedno napraviti le toliko, kolikor se je še isti dan porabi.
Zri škropljenju treba paziti, da spodnjo in gornjo stran listov in tudi trto samo dobro poškropimo. Zato treba vedno začeti škropiti od zgoraj doli in ne narobe.
Ako škropimo hmelj vsaj dvakrat, in to pravočasno s kombinirano bordaleško brozgo, obvarujemo hmelj ne le peronospore, temveč tudi stenic, bolhačev, uši itd. Hmelj bo ostal zdrav in dal res prvovrsten pridelek — gladko temnozelene barve.
Razno
Koliko se popije piva v raznih državah? Zanimiv je pregled, kolika je poraba piva povprečna na posameznega prebivalca v raznih državah in kje ga torej sorazmerno največ popijejo. Pri nas se navadno misli, da največ piva pijejo Nemci in Čehi, toda tozadevni pregled nam pokaže drugačno sliko ter so Belgijci tisti, ki največ piva popijejo. Povprečno namreč pride piva letno na osebo v Belgiji 200 1, v Angliji 120 1, v Nemčiji 115 1, v Danski 85 1, v Avstriji 80 1, v Češki 75 1, v Franciji 40 1, v Holandiji 38 1, v Jugoslaviji pa samo 4 1. Mnogo piva so pili tudi Amerikanci, ali ti so že nekaj let sem, kakor znano, »suhi« in ne pijejo sploh nobenih opojnih pijač več, vsaj javno jih ne smejo. Ako bi v Ameriki »suhi« režim prestal in bi Amerikanci zopet segli po pivu, bi se cene hmelju v prvih letih znatno dvignile. Prišlo bi zopet nekaj »dobrih let«, tembolj, ker Amerikanci naš hmelj poznajo in so ga radi kupovali.
Plzensko pivo v Beogradu. V Kolarcevi restavraciji v Beogradu točijo tudi importirano originalno plzensko pivo. Sicer ni baš poceni, pol litra stane 12 Din, pa se ga precej iztoči. Je pač »plzensko« in pravi pivopivci radi dobro plačajo, samo da dobijo res tudi dobro kapljico. Kdo ve, ako bi pri nas ne popili še več piva kakor ga Čehi, ako bi dobili plzensko po tako nizki ceni, kakor ga imajo oni (3-2Q Din za 1/2 1).
Vprašanja in odgovori
1. F. R., Braslovče: Slišal sem, da boste v našem listu, katerega smo končno le dočakali, tudi odgovarjali na razna vparašanja, s katerimi si hmeljarji često belimo glavo. Pojasnite mi torej sledeče:
Po dolini se širi glas, da je savinjskega hmeljarstva že konec, ker bodo v bodoče pridelovali hmelj le Nemci in Čehi, ki tudi popijejo največ piva. Mi Savinjčani pa baje našega hmelja sploh več prodati ne bomo mogli. Kako je torej:	kdo bo mogel v bodoče še pridelovati
hmelj ter ga tudi prodati?
Odgovor: Hmeljska trgovina ne vpraša, čigav je hmelj, kdo ga je pridelal, temveč kakšen je in kakšna je cena. Tisti hmeljar bo v bodoče najlažje prodal hmelj, ki bo nudil najlepše kvalitetno blago po najnižji ceni. Ako bodo Savinjčani pridno prebirali svoj strokovni list ter se zavedali važnosti hmeljarstva za Savinjsko dolino, bodo lahko »tisti« baš Savinjčani. Sicer pa Vas opozarjamo na članek dr. ing. Blattny-ja, katerega ponatisnemo' v prihodnji številki. Pazljivo ga prečitajte!
Hmeljarska poročila
Žalec: Kupčije ni. — Hmelj se razvija normalno, bolezni in škodljivcev ni opaziti.
2 a t e c :	Kupčija slaba. Išče se le boljši hmelj in
plača 19—20 Din za kg. — Delo v nasadih dobro napreduje. Zgodaj obrezani hmelj je že do pol metra visok. Radi blage zime so bolezni in škodljivci dobro prezimili in se ponekod že pojavljajo bolhači v večjih množinah.
Nürnberg:	Kupčija slaba, kupi se le najboljši
hmelj in plača po 10—18 Din za kg. — Delo v hmeljiščih normalno napreduje. V poedinih nasadih so se pojavili hmeljski bolhači.
Za razvedrilo
Zvito.
Advokat sreča na ulici znanega kmeta - pravdarja iz Savinjske doline, katerega že dolgo ni videl: »No, kako je kaj, očka?«
Kmet: Koliko pa boste računali, če Vam to povem?«
Listnica uredništva in uprave
Prvo številko pošiljamo vsem hmeljarjem, katerih naslove imamo. Kdor obdrži prvo številko in jo ne vrne, se smatra za naročnika in mu bomo list stalno pošiljali. Položnice priložimo drugi številki. Kdor lista ni prejel, pa ga želi, naj ga naroči takoj, da bo imel cel letnik; nekaj izvodov imamo še v rezervi. — Pošiljajte prispevke! Vse, kar je, bi naj bi bilo ali bi moglo biti v zvezi s hmeljarstvom, spada v list.
Izdaja konzorcij »Slov. hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. J. Dolinar.
Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju (Fran Milavecl.
FRANC STRUPI, Celie
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk,ckvirjev,šipitd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in točna postrežba.
Skrbite,
da bo perilo vedno „sveže, ker to zahteva Vaše zdravje. Še danessi oglejte zalogo veletrgovine STERMECK1, ali zahtevajte veliki ilustrirani cenik, v katerem boste našli moške srajce iz po molina Din 34 —, iz belega platna Din 36;—, iz cefirja Din 49' —, 76—, bele piké Din 40—, frak-srajce Din 90-—. Velika izbira spodnjih hlač ter vseh ostalih vrst perila. Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. — Cenik, v katerem bodete našli še tisoč drugih predmetov po najnižji ceni, popolnoma zastonj. — Oglejte si krasne izložbe in ogromno zalogo veletrgovine in industrije perila R. STERMECKI, CELJE štev. 98.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, bsrve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Najboljša
pražena in sirova, v naj-večji izbiri, v trgovini
Anton Fazarinc, Celje
♦
Zaloga raznega žita, najboljše banaške moke itd. ♦
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦	%.	♦
Za hranilne vloge jamči		Vlagatelji pri Ljudski po-
poleg rezerv in hiš nad	■ ' * i ^ jfSSlpIpt	sojilnici ne plačajo rent-
4000 članov-posestnikov z		nega davka. — Stanje vlog
vsem svojim premoženjem		nad 90,000.000 dinarjev
♦		♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej	gì m m
Južnoštajerska hranilnica CGIJG
mariborske oblasti, podružnica nasproti pošte, Cankarjeva ul.
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Kmetijska družba
.. v Ljubljani =
Skladišče v Celju pri kolodvoru
oddaja svojim članom po najnižjih cenah in v najboljši kakovosti razne
kmetijske potrebščine
kakor: umetna gnojila, semenje, sredstva zoper rastlinske škodljivce, modro galico, žveplo i. dr. ter kmetijske stroje in vse ostale potrebščine za hmeljarje, ______
Član Kmetijske družbe v Ljubljani
postane lahko vsak kmetovalec, ki plača letno članarino 20 Din, za katero dobi brezplačno ilustrirani gospodarski list
„Kmetovalec“
Vsak zaveden hmeljar je tudi č an Kmetijske družbe!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike- po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarii !
Gnojite z apnenim dušikom I
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje;	Tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Zastopstva v vseh večjih mestih
Vsa pojasnila brezplačno
Fosfat-Zagreb	štev. 29—13
Za travnike in deteljišča uporabljajte :
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
= KAS =
ali
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< d. d.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
Zagreb, Mažuranića trg 6
HMELJARJI !
Vaš zavod je
0^«0 S CÄ P®S@J)ö(L(NlO€ä
w žailco
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že. petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2- 6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
l.jugoilovaniki zavod za vkta-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga s omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajn-furtsko zelenilo (strup), Urania-zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti št. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, hi so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU, CELJE V LASTNI HIŠI jss. NARODNI DOM
Sprejema hranilne vloge
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno.
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—
♦ ♦ ♦
MARIBOR PODRUŽNICI:	ŠOŠTANJ
Aleksandrova ul. 11
(v lastni hiši)