' 1*111H SJ pKVCOffVO V QQWBvfSL Leto LXXm., št« 109 Izhaja vsaJc dan popoldne izvzemJt nedelje In prasnUce. — Timi Hfl do 80 pettt vrst a r>ln 1. do 100 vrst s. Din 2.50, od 100 do 300 vrnt S. TJtn *, več*, teaeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnserarjri davek posebej. — »Slovenski Narod« relia mesečno v Jugoslaviji Din IX—, srn luonuuuuiu Din JCk—. Rokopisi se nt vračajo. UREDNIŠTVO Of LJUBLJANA, KnaOjOvm a-tt.5i- Podritaut: martoor Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tnlcfon St. 2S — CELJE, cel Jako uredništvo: Stroamna>yerJeva ulica 1, telefon St. 6Sf podružnica uprave: Kfreanova td. S, telefon sL 100 — JESENICE: Ob kolodvoru iooL auOVBfj ORADBC, Stoikov trg e. — Postna sraoilnk* v Ljubljani st. 10.304, odnl dneui za Šuico Po vesteh iz Londona so se nemške čete začele premikati proti švicarski meji Nadaljnji varnostni ukrepi švicarskega vrhovnega poveljstva — Nemška vlada še ni odgovorila na švicarski prot est BazeJ. 15. maia e. »E-vobanse Telegraf« poroča, da so Nemci zbrali ogromni* čete na področju Čmeg? le^a (Schvvarzvvald). Po najnovejših vesteh so se te čete začele snoči premikati proti švicarski meji. Vse kaže. da bo Švica prihodnja vojna etapa nemškega prodiranja. V Švici je vse v pripravljenosti. Civilno prebivalstvo se v množicah umika v notranjost dežele in v gorate pokrajine. S seboj Jemlje samo najnujnejše. Pričakovati je vdor nemških čet v Švico že v teku noe-i. Bern 15 maia e Vrhovni pove jnlk švicarske vojske je odredil nadaljnje varnostne ukrepe. Za obrambo proti padalcem in tako zvani peti koloni so organiziram p--vsej Švici posebne prostovoljske formacije, ki so podrejene vojaškim oblastem. Te formacije so osnovane v sleherni vas-: in imajo nalogo budno paziti na početje* tujce v in na morebitni pojav nemškJh pajalcev. Obenem le bilo danes odrejeno, da moralo VSJ tujci, predvsem Nemci, ki so nemški državljani, takoj zapustiti obmejno ozemlje in se umakniti v notranjost države ali pa Švico takoj zapustiti. Bern. 15. maia e. Švicarski poslanik v Berlinu je po nalogu svoje vlade izročil nemškemu zunanjemu ministru proteMno noto zaradi bombardiran ia železniške pro-arc Južno od Bazla. ki jo bila močnn razdejana. Obenem je zahteval od nemške vlade odškednino. ker je s preiskavo drobcev bomb ugotovljeno, da so bombardiranje izvršili nemški letalci. Do tega trenutka nemška vlada na ta protest še ni odgovorila. Bern. 15. maia. AA. (Štefani) Švicarsko vrhovno poveUništvo je izdalo poročilo, ki prav:, da se širijo vesti, kj dvomijo v švicarsko nevtralnost. Te vesti s0 absolutno netečne ter škodujejo interesom d.žavc. ker je znana tradicija Švice, ki je b la vedno nevtralna ter bo to ostala tudi \ bodoče. Prekinitev sovražnosti na Nizozemskem C pusti te v odpora proti nemški premoči ne pomeni vojaškega zloma Nizozemske Vrhovni poveljnik nizozemske vojske se je poslužil pooblastila kraljice Viljemi ne ter je ukazal, naj vojska preneha z bojem, da se prepreči prelivanje krvi — Nizozemska vojna mornarica ni kapitulirala London, 15. maja. s. (Reuter). Na povelje svojega vrhovnega, poveljnika generala VVinkelmana je nizozemska vojska snoči položila orožje. Ob 19. je govoril general VVinkeiman po radiu preko vseh nizozemskih radijskih postaj. SiKjročil je, da so Nemci včeraj popoldne pričeli obstreljevati s topovi Kotterdam in Utrecht. I>a štedi civilno prebivalstvo in prihrani nad::! jn je prelivanje krvi, je dejal VVinkeiman, naj nizozemska vojska preneha z bojem. Pri tem je general VVinkeiman sam pripomnil, da se boji v Zeelandu nadaljujejo. Nekaj po polnoči sta nizozemski poslaništvi v Londonu in Parizu uradno potrdili, da je nizozemska vojska opustila nadaljnji odpor. Izjava nizozemskega poslaništva pravi, da so nemške čete od Moel-dijka v velikem številu prodrle do Rot-terdama in da so prišle na ta način za hrbet nizozemskim obrambnim postojankam za poplavljenimi predeli. Da prepreči popolno uničenje naselbin, se je VThovni poveljnik odločil za ustavitev sovražnosti, ker bi bU nadaljnji odpor nesmisel. Izjava nizozemskega poslaništva pa izrecno ugotavlja, da vojno stanje med Nemčijo in Nizozemsko obstoji še nadalje. London, 15. maja. s. (Reuter). Vojaški krogi v Londonu in Parizu naglašajo, da kapitulacija nizozemske vojske ne pomeni vojaškega zloma Nizozemske. Nasprotno je nizozemska vojska nudila v veliki prr-moči junaški odpor in je na ta način za 100 ur zadržala nemško prodiranje proti Belgiji ter omogočila, da je belgijska vojska bolje organizirala svojo obrambo. Nemci so morali poslati v boj na Nizozemskem veliko število vojaštva, izgubili so mnogo letal in porabili zelo velike količine dragocenega bencina. V proglasu generala VVinkelmana je nekoliko nejasna razložitev, zakaj se je odločil za povelje, da odpor nizozemske vojske preneha. Medtem ko namreč pravi, da sta Rotterdam in Utrecht bombardirana in naj vojska zato položi orožje, pa se po njegovih lastnih besedah boji v Zeelandu še nadaljujejo. Nizozemsko poslaništvo pojasnjuje to izjavo generala VVinkelmana s tem, da ni kapitulirala nizozemska vojna mornarica, ki pri Zeelandu uspešno pomaga zadrževati nemško prodiranje. Pojavilo se je tudi vprašanje kakšno pooblastilo je imel general VVinkeiman, da odredi položitev orožja. K temu pripominjajo, da je dobil za tak ukrep proste roke z včerajšnjo proklamacijo kraljice Viljemi-ne, v kateri je bilo rečeno, naj nizozemske vojaške avtoritete in vrhovni poveljnik nizozemske vojske odločijo, kakšni ukrepi so z vojaškega stališča na Nizozemskem potrebni. Ze nekaj ur pozneje se je general VVinkeiman poslužil tega pooblastila v tem smislu, da je odredil položitev orožja. Zdi se. da se manjši boji na Nizozemskem kljub temu še vedno nadaljujejo. Davi je namreč nizozemski radio pozval župane v onih mestih in naselbinah, kjor so še v teku boji. naj o ustavitvi sovražnosti obvestijo lokalne vojaške poveljnike, ki o ukazu generala VVinkelmana najbrže Se niso niso poučeni. Poročilo nemškega poveljnika na Nizozemskem Haag, 15. maja. AA. (Reuter). Nizozemska radijska postaja Hilversum je objavila tole nujno poročilo nemškega generalnega poveljnika čet na Nizozemskem nemškemu zunanjemu ministru v Berlinu: Poveljnik mesta in amsterdamski župan sta me obvestila, da nemške čete o priliki vkorakanja v Amsterdam, ne bodo naletele na noben odpor. Pod vzeti so vsi okrepi, da bi se vkoraka nje naših čet v Amsterdam tevrtilo brez težav. Preravaltsvo bo ostalo mimo. Takoj, ko prispe poročilo, da se nemške čete približujejo mestu, bodo predstavniki poveljnika mesta In Župana nemški generalni konzul ali njegov na-■prejeli nemške čete« London, 15. maja. AA. (Reuter). Radijska postaja v Hilversunu pravi, da je nizozemski glavni poveljnik general VVinkeiman povabil nemško vrhovno poveljnl-štvo, naj pošlje odposlanee v Haag na pogajanja o ukrepih za ohranitev reda in varnosti v državi. Nizozemsko glavno po-veljništvo je obvestilo nemškega poveljnika, da nemške letalske sile navzlic sporočilu, da so nizozemske čete položile orožje, še naprej bombardirajo nizozemsko pomorsko oporišče v Helderu Nemška poročila v nizozemskem radiu Haag, 15. maja. AA. (Reuter). Ponoči je čez radijsko postajo Hilversum oziroma na isti valovni dolžini bilo objavljenih več poročil v nemščini. Ni bilo dobro slišati, kdo oddaja poročila, toda misli se, da je bil to brigadni general VVeniger, nemški letalski ataše v Haagu. Prvo poročilo je bilo oddano za nemškega zunanjega ministra v. Ribbertropa. V tem poročilu je ob- veščal VVeniger nemškega zunanjega ministra, da so pristojna nizozemska oblastva obvestila nizozemske čete razen sil, ki operirajo v Zeelandu, naj polože orožje. Pred ameriškim protestom v Berlinu Buenos Aires, 15. maja. AA. Na pristojnem mestu sporočajo, da se je tudi Argentina pridružila iniciativi Urugvaja o skupni Izjavi ameriških držav, ki naj protestirajo proti nemškemu napadu na Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Belgijski in nizozemski diplomata zapuščajo Berlin Bern, 15. maja AA. (Reuter). Člani belgijskega veleposlaništva in nizozemskega poslaništva v Berlinu potujejo drevi čez obmejni kraj Lindau ob Rodenskem jezeru ter Švico v Francijo. je istočasno vprašanje Nizozemske Indije, predstavlja glavni predmet pozornosti japonske javnosti. »Niči NičK smatra, da se bodo dogodki zelo hitro razvili, tako da se lahko pričakuje poslabšanje odnošajev z ozirom na položaj Nizozemske Indije. Nemci na Nizozemskem V vojaškem oziru je vseeno, ali je armada na Ni< zozemskem ali ob Meusi, pravijo v Londonu London, 15. maja. AA. (Reuter). Angleški tisk spremlja z razumljivim zanimanjem zadnje dogodke na Nizozemskem. »Daily Mail piše, da je sklep glavnega poveljnika nizozemskih čet, naj Nizozemska položi orožje, težak udarec za zaveznike, da pa ni prišel nepričakovano. Tragedija pa leži ravno v tem, da se Nemčiji ta pohod nikoli ne bi bil posrečil, če bi Nizozemska že preje sodelovala z zavezniki, kakor se je to trdilo z nemške strani. »Daily Telegraph« pravi, da mora predaja velikega dela Nizozemske povzročiti vsekakor razočaranje. Anglija sočustvuje z nizozemskim narodom ob tem udarcu usode. S popolnoma vojaškega pogleda pa je vseeno ali stoji armada na Nizozemskem ali ob Meusi. Gotovo je, da bodo zavezniške sile lahko zavrnile tudi najmočnejši napad in opravičile vero vseh zavezniških narodov v končni izid. Nemški komentarji Berlin, 15. maja. AA. (DNB). Nemški tisk objavlja pod debelimi naslovi podrobnosti o prenehanju sovražnosti na Nizozemskem. Sporočilo nemškega vrhovnega poveljništva objavljajo nemški listi pod naslovom: »Nizozemska je kapitulirala«. V komentarjih naglašajo listi, da je zasedba Nizozemske velik strateški uspeh Nemčije ter se s tem zboljSujejo možnosti zračnega napada na Anglijo. »Berliner Borsen Zeitung* pravi, da je pet dni zadostovalo za odgovor na konspiracijo nizozemskih samopašnikov, ki so poskušali doseči, da se čez nizozemsko ozemlje izvrši napad na Poruhrje. Nizo- zemska je položila orožje v petih dneh, pri čemer niso prav nič koristili trdnjavski pasovi, prekopi in motorizirani oddelki, še manj pa pomoč zapadnih velesil. Dane obljube so se pokazale kot prazne. Samo mali del Nizozemske je v rokah sovražnika, velika večina Nizozemske pa ni več v vojni proti Nemčiji. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se je nizzozemska vlada umaknila v Anglijo še prej, preden se je sovražnik umaknil. List naglasa, da se boji na zapadnem bojišču že sedaj vodijo na francoskem ozemlju. Dan za dnem dosega nemška oborožena sila večje uspehe. Po Poljski in Norveški je prišla sedaj na vrsto Nizozemska. Odmev v Italiji Rim, 15. maja. AA. (Štefani). Vsi italijanski listi prinašajo pod debelimi naslovi vest o kapitulaciji Nizozemske. Te vesti so povzročile v Italiji veliko senzacijo. Listi posebno naglašajo, da uspešnost vodnih obrambnih črt ni mogla biti dokazana in da je nizozemska armada že v petih dneh položila orožje. Listi ugotavljajo istočasno, da so Angleži zopet prišli prepozno. »Popolo di Roma« ugotavlja, da bo odslej Nizozemska izginila kot država z zemljevida in da nizozemski vladi ostanejo samo se kolonije. Toda tako kolonialno cesarstvo ne more ostati stalno. >Messag£fero> pravi, da obstojajo z zavzetjem Niozzemske neposredne nevarnosti za napad na Anglijo. Nato pravi list. da se razvija velika borba med Meuso in Mozelo, za katero pravi, da bo odločilna. Nizozemske kolonije Japonska V Tokiu izjavila}«, da lis lev Tokio, 15. maja. AA. (Havas). Predstavnik japonske vlade je izjavil, da smatra nizozemsko vlado, četudi je v Londonu, še naprej za pristojno za upravljanje nizozemskih kolonij. Zaradi tega japonska vlada upa, da se ne bo ničesar spremenilo glede stanja v Nizozemski Indiji. Tokio, 15. maja. AA. (DNB). »Niči Ni-Čl« pravi, da se japonski merodajnt Krofi zelo zanimajo za vprašanje Nizozemske In- dije. List izve, da se je vršila konferenca ministrov, na kateri je bil sprejet sklep, da ohrani Japonska rezervirano stališče In da ostane se naprej opazovalec ter se ne vmeša v dogodke. Ust pravi, da je popolnoma naravno, če japonska, vlada in politični krogi z velikim zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov posebno zato, ker bi mali Imeti odmev v Vzbodnl AHJL Vprašanje nizozemsko-japonskih odnošajev, Id Krvave borbe okrog Liegea Pariz, 15. maja. br. Posebni poročevalr Havasa javlja, da so bile včeraj najsrditejše borbe okrog Liegea. Razen ene so še vse ostale utrdbe v belgijski posesti. Nemci neprestano napadajo, toda trdnjavsko topništvo, podprto od letalstva, napade odbija. Borba traja že 24 ur neprenehoma. Vsa pokrajina daleč na okrog je dobesedno pokrita s trupli padlih. Kljub tem silnim izgubam, ki gredo v desettisoče, pa Nemci ne odnehajo in pošiljajo v boj vedno nove oddelke. Ujet nemški oficir je izpovedal, da imajo podrejeni poveljniki od vrhovnega poveljstva nalog, da morajo ne glede na žrtve doseči določene cilje. Francosko vojno poročilo Pariz, 15. maja. s. (Reuter). Današnje francosko vojno poročilo pravi: V srednji Belgiji je sovražnik napadel snoči s tanki pri Gemblouxu. Naša vojska je izvedla proti napad in je sovražnika zadržala. Ob Meusi je sovražnik med Namurjem in reko Chier celo povečal svoj pritisk. Borba se nadaljuje. Nase letalstvo je v popolnem sodelovanju z angleškim nadalje zelo močno interveniralo. Drugod nič novega. Churchlllova vlada popolna London. 15 maja s (Reuter) Ministrski oredsednik ChurchilJ ie snoči dokončno izpopolnil svojo vlado. Za ministra za produkcijo letal je imenovan lord Beawer-brook, znani časopisni magnat. Ministrstvo za produkcijo letal je bilo šele sedaj na novo ustanovljeno. Za ministra za dominione je imenovan lord Coldercott (Tho-mas Inskipp). Novi minister za Škotsko je Brown, minister za vzgojo Ramsbotton, minister za poljedelstvo Hudson, minister za blokado Dalton, minister za plovbo Cross, prometni minister Reith, kancelar Lancastra je loro Hankev. Sovjetski gost v Berlinu Moskva, 15. maja. AA. (DNB). Sef sovjetskega civilnega letalstva Molokov je odpotoval v Berlin, kjer bo gost nemškega letalskega ministrstva. Ureditev poštnega ministrstva Beograd, 15. maja. p. »Službene Novine« so včerai objavile uredbo o organizaciji poštnega ministrstva. Uredba ima 69 členov in določa podrobno organizacijo vse službe v ministrstvu m v posameznih direkcijah. Z uredbo bo izvedena obsežna decentralizacija ministrstva, od katerega preide mnogo kompetenc na posamezne direkcije. Direkcije bodo v bodoče v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Novem Sadu. Sarajevu, Splitu, Skoplju in na Cetinju. Uredba odreja tudi ustanovitev vrhovnega poverje-ništva pri ministrstvu, ki ho kontroliralo delo v direkcijah ter v posameznih poštnih ustanovah. Velika umetnostna razstava v aVoigradsi Peoaisd, 15. mana. p. Za larihodrrjo nedeljo se v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla otvori XII. pomladanska razstava mgoslovenskih umetnikov. Vsega skupaj bo razstavilo 130 umetnikov okrog 315 del in sicer 203 oljnate. 71 akvarelnih slik ter 41 kiparskih del. Razstavo bo otvoril prosvetni minister Bože Maksimović. Pri razstavi bodo »zmed slovenskih slikarskih in kiparskih umetnikov sodelovali: Tine Gor j up France Gorse Fran Zupan. Božidar Jakac, Matije Jame. Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, MIhe MeJcs, Franc Mihctič hi Oton Postroznik, ,4* vseh balkanskih držav se ouje samo ena sporočilo vsem, ki jih skušaj c vplesti v svoje spore: Pustite nas v miru, uredite svoje računef kahor veste in znate. Kakor mi nismo povzročitelji vaših sporov j tako se nočemo vmešavati vanje." (»Hrvatski dnevnik«) Viharni oblaki nad Sredozemljem V naslednjem prioboujemo dva članka, iz katerih je razvidno stališče dveh velesili ki sta poleg zaveznikov zainteresirani na Sredozemlju: V italijanskem listu »Gazctta de! Topolo« je napisal Giovani Ansaldo: Za vsakega, ki motri sklep angleške ad-mi rali tete v luči tega, kar se je odigralo v osmih mesecih vojne, zlasti pa po 0. aprilu, je izven vsakega dvoma, da je glavni in tako rekoč bistveni razlog tega sklepa umik kar največjega števila velikih borbenih edinie iz streljaja nemškega letalstva in njih premestitev v mirnejše in varnejše vode. Ta pokret, ki ga je povzroči l;i potreba, se mora prikazati kot prostovoljno operiranje ter kot demonstracija moči in odločnosti. To kampanjo je začel (hain-herlain, ki je v spodnji zbornici izjavil, da se odnošaji »pomorskih sil Nemčije in Velike Britanije spreminjajo v korist Velike Britanije in je bil zato sprejet sklep, da se določeno število vojnih ladij premesti v Sredozemsko morje. Angleško časopisje, ki ima dolžnost obdržati na primerni višini moralo naroda po težkih izkušnjah na Norveškem, se je ravnalo po tem navodilu. Zaradi tega je prehod britanskih pomorskih edinic v Sredozemsko morje opisan kot »prva povoljna posledica vojne na Severnem morju«. Mod vrstami, ponekod pa tudi v samih vrstah, pa se kažejo prave naloge, ki naj hi jih izvršile angleške vojne ladje na Sredozemskem morju. Spominja se potreba uporabe ten ladij za ravnovesje položaja na tem morju, da bi se ohranili prijatelji zaveznikov in da bi se prestrašili oni, ki ne verujejo, da predstavljajo zavezniki moralo in pravico na tem bednem svetu. Da hI se ta propagandistična maškarada dostojno kronala, so prejeli posamezni angleški listi lz Egipta, Turčije, Grčije in Rumunije več ali manj vnaprej pripravljena poročila, v katerih se poudarja, da je že sama vest o prihodu angleških pomorskih sil povzročila oddahni te v celokupnega Sredozemlja in splošno hvaležnost do Anglije, gospodarice morja in zašeitnice ponižanih. Zde se, da so uredniki posameznih londonskih listov, ki skušajo dati injekcije adrenalina angleškemu javnemu mišljenju, popolnoma pozabili na stvarnost. Na stvarnost, ki nam pravi, da so prišle velike angleške edinice v Sredozemsko morje, ker obstoja strah, da bi mogle izginiti z morske površine, zbrisane s kako bombo od 500 kg. Neki angleški komentatorji pozabljajo, da ima karakteristika modeme vojne, ki je pokazala svojo vrednost na Severnem morju, isto vrednost tudi na Sredozemskem morju in da pomeni mišljenje, kakor da bi mogla angleška mornarica pod grožnjo modernega letalstva na Sredozemskem morju ponoviti uspehe Nelsona, — sanjati z odprtimi očmi. V sovjetskem oficioznem listu »Trud« pa je napisal B. Zaporožcev: Z zavzetjem Albanije v marcu 1939 je Italija zaprla Jadransko morje in ga spremenila v »svoje morje«. Zasedena Albanija predstavlja ogrožanje Grčije iz zaledja v primeru, ako bi Grčija prostovoljno ali pod pritiskom zavzela proti!talijansko stališče In odstopila svoja pristanišča angleš-ko-francoskl mornarici. Toda italijanske aspiracije niso ostale pri tem. Italijansko Časopisje vodi v zadnjih letih stalno kampanjo za odstop otoka Malte v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Italijanski program (deloma uresničen), da se Sredozemsko morje spremeni v »italijansko morje«, postaja već nego jasen. Mnogo manj je jasno vprašanje, ali bo Italiji v primeru, ako še nadalje ne sodeluje v vojni, uspelo uresničiti ta svoj program. Nedvomno je, da je angleško-francoska mornarica v Sredozemskem morju močnejša od italijanske mornarice, toda z italijansko mornarico mora računati. Ako se pomorskim silam Italije doda še važno letalstvo, potem bi bila lahkomiHjenost, p^o bi se italijanski vojni potencial na Sredozemskem morju podcenjeval. Vendar pa se ne sme pozabiti na resno prednost an-glesko-franeoskih pomorskih sil. Prav tako je Izven dvoma, da bi v primeru večjega spopada te angleSko-francoske pomorske sile pretrpele znatno Izgubo s strani združene akcije italijanske mornarice In letalstva« Toda italijanska mornaricu s sodelovanjem letalstva ipak ne bo mogla prizadeti končnega udarca Angliji in Franciji* V primeru spopada na Sredozemskem morju se more težka računati, da bi Italija dobila veliko pomoč s strani nemškega letalstva, kajti Nemčija M težko poslala znatno število letal z glavnih front. Računati Je treba tudi z gospodarsko slabostjo Italije, ker nima dovolj industrijskih in deloma vojno-lndustrijsklh sirovln in da trpi na pomanjkanju življe nakih potrebščin. Zatvoritev Gibraltarja bi pretrgala italijanske zvene s Zedinjenlmi državami, kar M imelo posledice se splošen vojni potencial Italije, • t Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, «fe ts. maja 1W0. Italijanski pritisk na Francijo in Anglijo V rimskih diplomatskih krogih imajo vtis, da hode Italija izrabiti sedanji težki položaj zaveznikov za kar največje koncesije v Sredozemlju — Bolgarija in Madžarska se bosta pridružili italijanskemu protestu Rim. 15 maja e rExchanee Telegraph) Včeraj bi se moral italijanski veleposlanik BastianinJ v Londonu sestati z lordom Ha-lifaxom. da bi nadaljevala uocraJanJa na nodlaei sporazuma ki ea j*> dosegel sir Per-cy Lorain z grofom Cianom. Iz Londona pa javljajo da tega Sestanka ni bilo in da v sedanji atmosferi ni mogoče misliti na nadaljevanje pogajanj. V diplomatskih krogih v Rimu prevladuje vtis. da so po sodbi italijanske vlade zavezniki sedaj v težkem ooložaJu in da je prišel čas. ko Se morejo z močnim pritiskom na Francijo in Anglijo dobiti kar največje koneesije v Sredozemskem morju V nekaterih diplomatskih rimskih krosih se sedanja napetost in strahovite demonstra cije proti Angliji in Franciji Smatrajo samo kot cilj za izvajanje pritiska na zaveznike. Ti kroffi zatriuieio da Italiia v nobenem orimeru nima interesa stooiti v volno na strani Nemciie proti zaveznikom Italiia v Sredozemskem mori u ne more dobiti ore-moči nad zavezniki razen v orimeru ako bi bili zavezniki ooDOlnoma uničeni V to pa Italijani sami ne verujejo Na dru^i strani oa imaio dovoli razlogov, da se boje Doiatanesa oritiska zaveznikov, ker kaže, da bodo Zediniene državo skorai eo-tovo stopile v voino. če bi Italiia naoadla zaveznike. V krosih, ki so blizu vlade, zatriuieio. da nikdar po volni v Sredozemskem moriu položai ni bil tako nevaren kakor ie sedaj. Rim. 15. maia. z. »Giornale d' Italia« zelo o^tro nastopa proti znanemu časopisnemu magnatu Hearstu. ki ie v svojih Ustih predlagal, na i bi zavezniki ta kol napadli Italijo, še oroden bi mogla sama oričeti ofenzivo proti njim. »Giornale d' Italia« poudarja, da ie ta zahteva naiboliši dokaz, da zavezniki še niso opustili svoje s sank-ciiami zaooeete obkolievalne Dolitike x>roti Italiii Italiia se teh eroženi ne boii. ker je pnpravliena na vse Francoski veleposlanik pri Članu Pariz. 15 maja. e (Havas). O poteku sestanka med italijanskim zunaniim ministrom grofom Cianom in francoskim veleposlanikom v Rimu Francois Poncetom javiiajo. da ie francoski veieocslanik ob tei priliki zavračal areumente Pietra Mar-chija o zavezniški blokadi. Rim, 15. maia. e. Italijanska ranVaka postaja je objavila \t st. da se bosta Madžarska in Bolgarija pridružili protestu, ki ga bo Italija v kratkem vložila zaradi zavezniške blokade na Sredozemskem morju. Važna posvetovanja med Grčijo in Turčijo Carigrad, 15. maja. e. Grški poslanik v Ankari, ki se ie nujno vrnil s svojec dopusta iz Carigrada, ie takoi stopil v zvezo s tursko vlado. 2e 24 ur obstoji i o neipre-trgani stiki med Turci io ki Grčijo. Vodijo se obširna pogajanja. Iz dobro poučenih krogov se izve. da se vodijo vojna pogajanja v svrho skupne akcije za primer, če bi prišlo do razširjenja vojne na Sredozemskem morju. Javnost se ne obvešča o teh voinih Dos^ianiiri. Stik med Ankaro in Atenami posrtaja vse ožji. Diplomatski krog! v Ankari trdilo, da 1e do teh diplomatskih stikov med obema prestolnicama prišlo na iniciativo turske vlade Turčija želi na jugovzhodu Evrope ustvariti neki votni pakt. Po turških pogojih, ki iih odkrito podpira londonska diplomacija, bi bilo najučinkovitejše, če bi bila ost vari ena vojna zveza brez naslonitve na katerokoli državo ali skupino držav. Atene, 15. maia. e. V zadnjih 24 urah se je nervoza na Grškem znatno povečala. Velike priprave Italije na moriu in na Do-dekanezu so vznemirile grško iavnort. dasi ie navajena na razne italijanske manevre v teh vodah. Sedanji položai smatralo za zelo resen. Za neodvisnost Grčije Atene, 15. maja AA. (Havas) Predsednik vlade Mc ta.vas je imel včeraj v Pireju o prilliki slavnostne otvoritve velikih javnih del govor, v katerem je med drugim dejal: Nihče se na i ne ćudi. Petit Parisiena« pravi v svojem pregledu, da so štiri mesta in sicer Liege, Namur, Didant in Sedan, kakor vse kaže, že v sovražnikovih rokah. Angleški ukrepi proti padalcem Vojni minister Eden o ustanovitvi obrambnih prostovoljcev za zaščito države pred napadi padalcev London. 15. maja s (Reuter) Sinoči je govoril do radiu vojni minister Eden v zvezi z ustanovitvijo novega odreda lokalnih obrambnih orosio vol i cev ki nai ščitijo državo ored napadi padalcev Eden ie omenil, da sicer Ingliji zaradi izvrstne protiletalske obrambe s strani letalcev ne grozi posebno velika nevarnost, da oa je vendar treba ukreniti oroti možnosti pristanka nadalcev vse Dotrebno. Eden je opozoril, da se spuščajo padalci dobro oboroženi z namenom, da zasedejo važne strateške točke, kakor letališča. elek_ trične centrale, železniška križišča itd. Njihov namen ie. da povzroče nered in zmedo v deželi, preden pristanejo z letalom glavni sovražni oddelki. Uspeh nastopa proti padalcem zavisi od hitrosti, s katero je izveden. Angleška vojska ima za nastop proti padalcem ovoje posebne načrte, ki iih pa ne bo objavila, da jih ne izve sovražnik. Da pa se varnost podvoji, nai se prijavilo v prostovoiisko službo vsi moSki od 17. do 65. leta. ki to žele. Novi prostovoljski odred, ki bo iz njih formiran, bo nosil voiaske uniforme in bo opremljen z orožjem. Prostovoljci ne bodo prejemali plače. Prostovoljci ostanejo v službi do konca vojne m sicer vsak v svojem stalnem bivališču. Nemški padalci v Belgiji Pariz, 15. maja e. Bruscljsk. dopisnik »Parts Soira* Je imel priliko, da ac je govarjal z nekim padalcem ki mu je bilo komaj 17 let Na vsa vprašanja ie samo odgovarjal: Jaz sen. Nemec Naposled je vendarle izjavil, da je * 30 tovariši, dijaki mehaniške šole v Lipskem. stopil kot prostovoljec v skakalni oddelek Tu so absol-virali 4-mesečni tečaj da so se izvežbali za skakalce. Dopisnik »Pariš Soira« pripoveduje nadalje, kako je sredi veflikega belgijskega mesta padel neki skakalec na streho neke hiše. Hišo je takoj obkolila množica ljudstva. Preiskali so hišo in rud- sosedna poslopja, toda skakalca niso našh Nenadno pa je nekdo med množco pokazal na nekega duhovnika in kriknil. Ka? misltte, ali ni to on? Takoj je začel dozdevni duhovnik bežati in skočil na prvi tramvaj. Policija se je pognala na prvi avtomobil, dohitela tramvaj in aretirala ubežnika Ko ga je policija čez čas pehala, je vzkliknil: Heil Hitler! 20.000 nas je sklcn-lo. da žrtvujemo svoje življenje za svojega vodjo! Bruselj, 15 maja e Preteklo noč je Bruselj doživel pravcati lov na nemške padalce. Policija je s sodelovanjem vojske po vseh predmestjih preganjala nemške padalce. Akcije nemških padalcev so se tudi včeraj nadaljevale. Večja skupina nemških padalcev se je spustila v mesto. Pričakovala pa jih je velika množica Belgijcev, ki so jih takoj obkolili in poklicali vojsko. Eden skakalcev se je spustil na tla prav blizu pisarne agencije Belga Prjeli so ga v trenutka, ko je hotel u >orabiti svoje orož- Nemci pripravljajo letalski napad na Anglijo Hkrati pa bodo piie londonski tlak z nemškim napadom London, 15. maja. e. Tukajšnji tisk objavlja vesti, da so vojne operacije na kontinentu stvarno priprave za velik napad na Anglijo. V pretekli vojni so bile podobne operacije na Marni v smeri proti Parizu. V tej vojni pa se operacije vrše z namenom, da se napade Anglija in njene letalske baze. »Times« pišejo: Za prihodnjo fazo sedanjih operacij smatrajo v Londonu, da bo največji sovražnik Nemčije ostala Anglija Verjetno je, da bodo Nemci vrgli vse svoje letalske sile proti Angliji, na drugi strani pa bodo hkrati skušali zadati udarec Franciji na njenih severnih mejah. Z mnciestvenimi napadi na Anglijo hočejo uničiti angleška letalska oporišča, pa tutii njene tovarne. V Londonu zanikajo, da so nemški skakalni oddelki dobro izvežbani in da kažejo neverjetno hrabnost. Moskva, 15. maja. e. Organ komisarija-ta za narodno obrambo »K rasna j a Zvezda« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Berlina, v katerem pravi, da bodo Nemci v naslednji faza svojega bojevanja na zapadu vrgli vse svoje letalske sile proti Angliji. Osvojitev angleškega otočja je eden gađati udarec Franciji, — Tudi v Moskvi računajo na Anglijo glavnih strateških namenov nemškega poveljstva. List je mnenja, da sta Nizozemska in južna Norveška znatno približala Nemčijo Angliji. Nemci bodo imeli sedaj svoja letalska oporišča v razdalji okrog 450 km od Anglije, kai pomeni, da bodo v eni uri prispeli na južno angleško obalo. Dopisnik ruskega lista računa, da bodo v kratkem bombardirali Nemci doslej se nedotaknjeno največjo angleško pomcisko bazo Harvig na južnem delu angleškega otočja, ki je ogromne važnosti za vzdrževanje zveze s kontinentom preko Rokav-kega zaliva. London, 15. maja. e. Po nemškem načrtu nai bi bile vojne operacije na Nizozemskem končane v teku Drihodniesa tedna, nakar nameravaio Nemci večji del svoie voiske ki zda i operira na Nizozemskem, vreči na belgijsko boiišče Nemci hočeio ustvariti ob nizozemski in belsiiski obali varna letalska ooorišča za direkten naoad na Anglijo Obenem se Nemci Drioravliaio za odločilen nanari na Maeinotovo črto. in sicer s treh strani, to ie iz Švice Luksemburga ter z dela okupiranega francoskega ozemlja. Amerika se pripravlja Poveljnik ameriške vojske v zadnji svetovni vojni zatrjuje, da bodo morale Zedinjene države vstopiti v vojno VVashingrton, 15. maja. AA. (Reuter). Poveljmk ameriške vojske v minuli vojni general Pershlng je izjavil včeraj, da je tieba pripraviti vse sile države zaradi možno-* ti vstopa, v vojno. Pershing je med drugim dejal: Nihče od nas ne more trditi, kdaj bi mogli biti mi zapleteni v vojno, Ki je sedaj vzpiamteia v Evropi. Danes je položaj tak, da ne moremo odlagati naših uprav. VVashington, 15 maja. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj na konferenci Uska. da je razširjenje vojne v Evropi v zadnjih tednih nekoliko bolj približalo vprašanje obrambe Zedinjenih držav. Roosevelt je dejal dalje, da bo zato danes predloži! kongresu v odobritev nove kredite za narodno obrambo. Izjava angleškega veleposlanika v Ameriki VVashingion, 15. maja. s. (Reuter). Angleški veleposlanik lord T.othian je dejal snoči v nekem govoru, da bo prihodnjih 30 dni odločilnih. Izjavil je: Ce Hitler ne bo naletel na resen odpor in obrambo v svojem stremljenju, da zavojuje Evropo, Azijo in Afriko in če padejo zadnji braniki v Evropi, bi znala ostati Amerika sama, da brani zapadno civilizacijo. Hitler očividno želi izsiliti odločitev, pre len zavezniki mobilizirajo vse svoje sile za borbo. „Ni države in naroda, če* tudi ni v soseščini vo)u)očth se taborov, ki ne bi bil na straži in v negotovosti, haj prinese jutrišnji dan. V teh težkih oUolnostih morata po naravi gospodovati po* treba in težnja po obstoju, po ohranitvi lastne države, naroda In doma* Za nas, za Hrvate, Srbe in Slovence, bi morala biti ta potreba v sedanjem času aUsiom celo* kupnega javnega dela. Niti za trenutek bi ne smeli po* zabiti na svojo težko prete-klvst, na to, da smo bili skozi stoletja pod jarmom tujega gospostva in brezpravni ali pa v sestavu državne tvorbe, kjer so gospodarili tujci." (Zagrebški »Obzor«) Iz notranje politike Agenti tuje propagande »Jugoslovenska Otadžbina« (Beograd) pisat Znano je, da so v Beogradu tuja podjetja, ki so imela pred letom dni trideset nameščencev t danes pa jik imajo par sto- Ali je bivanje vseh teh ljudi neogibno potrebno v Beogradu? Ali je njih poklic pod Za- šcito teh ustanov prenehal biti sumljiv? Obstoji pa se mnogo večje zlo. Ne gre samo za tuje državljane, ki so agenti tujega vohunstva in propagande. So tudi naši državljani, celo naši domači sinovi, ki so agenti te propagande. Med njimi ao taki, ki prikrivajo to z neko »ideologijo«, nadalje taki, katere sili kri v službo proti državi, so pa tudi taki, ki odprto delajo za denar. Med temi tipi so našli tuji agenti svoje poslušno orodje. TI »e morda težje najdejo, toda nanje je treba budno paziti in tudi oni morajo biti neusmiljeno preganjani. Sicer bo odstranitev tujcev Iz Jugoslavije brez pomena« Zanesljivo se ve, da »o v posameznih krajih naše domovine cele organizacije nagih državljanov v taji službi, s funkcionarji, ki imajo vojaške In milicne čine ln ki so dobili točno določene dolžnosti In naloge. Tu so tudi uniforme In orožje, njih zveze z inozemstvom pa so žive In trajne. Na to tujo propagando, ki ima za nas lahko katastrofalne posledice, morajo naj-skrbneje paziti poklicani činitelji In vsi organi državnih oblasti. Izpuščeni jubilej Pod tem naslovom piše »Narodni Ust«: Split rad proslavlja, Split tudi more proslavljati. On sam se začenja kot slava in sicer kot slava rimskega imperatorja. Dioklecijan je ustanovil Split In Split ga je proslavil. Ko je naša rasa ob morju morala spregovoriti v književnosti, tedaj je spregovoril Spličan Marko Marulič ter je zapisal svoj stih kot hrvatski stih. Tudi njega je Split proslavil. Ko je celokupna naša jugoslovenska rasa pred 25 leti v težkih ln usodnih dneh, ko se je risal nov zemljevid Evrope na bojnih poljanah, v svojem rasnem instinkta larekla pred Evropo svoje besedo, tedaj Je oblikoval to besedo Spličan dr. Ante Trumbić. Mnogi in najbolj! mu dajejo priznanje za formulo: Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod in hočejo eno narodno državo. Izmed teh mnogih je nedavno njegov tovariš pri delu dr. Bogumil Vodnjak napisal: V velikem zgodovinskem trenutku, kakršni se ne vračajo v teku stoletij, je dalmatinski rodoljub z velikim političnim izkustvom in lepo preteklostjo, dr. Aute Trumbić zbral okoli sebe sodelavce iz vseh jugoslovenskih dežel Avstroogrske. Nedvomno je bil velik taktičen dar tega nenavadnega Spličana, da je tudi v najtežjih dneh svetovne vojne očuval to ekipo, ki je drzno trdila, da je v njenem taboru — Jugoslavija. Drugi so mu posvetili druga priznanja ln drugače proslavili njegove uspehe v Ju-goslovenskem odboru, ki je dokazal, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Samo njegov Split mu ne da priznanja. Samo Split je izpustil jubilej, v katerem je njegov sin imel predsedniške vloge. . . Splite, morda smo s tem zapiskom rešili — tvojo čast! Nepotrebne pridige Sarajevski »Katolički tjednik« je nekoliko pozno objavil poročilo o govoru inž. Avg. Kosutiča, Jd je po njegovi navedbi baje rekel med drugim: Opozarjajn na Napoleona, ki je rekel, da se zaman sklicuje na Boga, ker je Bog tako z enimi kakor z drugimi, toda raje maršira z močnejšimi bataljoni. Ta citat je ponatisnila rudi zagrebška »Hrvatska straža«. Obema odgovarja sedaj »Hrvatski dnevnik«, ki citira Košutićeve besede, kakor so bile natisnjene v istem dnevniku že 13. aprila: Na to je že Napoleon odgovoril, ko je rekel svojim prostovoljcem: Vojaki, ne pozabite, da Bog maršira vedno z močnejšimi bataljoni. V našem času bi se namesto te vojaške formule lahko povedala resnica, da je Bog vedno na strani pravice in poštenja, svobode in miru. »Hrvatski dnevnik« dostavlja: »Katolički tjednik« svojemu netočnemu citatu pristavlja tale komentar: Mislimo, da bi bilo bolje, če bi te aluzije vsaj v tako neprimerni obliki Izostale. Mislimo, da bi bilo bolje, 6e bi izostalo to netočno citiranje in X njim tudi napačno komentiranje. V soboto 18. t« m. TELOVADNA AKADEMIJA Sokola III v veliki dvorani na Taboru Usoda bivšega nemškega cesarja Berlin, 15 maja e. V Berlinu prevladuje mnenje, da bodo danes Nemci zavzeli grad Doorn, kjer biva bivši nemški cesar Viljem. Zato v Berlinu sprašujejo, kaj sc bo zgodilo z bivšim cesarjem V novih okoliščinah vsekakor nc bo mogel ostati v Do-ornu in se bo moral odločiti ali za vrnitev v Nemčijo aH pa za preselitev v kako nevtralno državo V Berlinu zagotavljajo, da bo Nemčija vsekakor ugodila želji bivšega cesarja. V tem pogledu mu v Berlinu ne bodo dali nobenega predloga. Osamosvojitev bolgarske Narodne banke Sofija, 15. maja. e. Predsednik vlade Fi-lov je na včerajšnji seji sobranja iziavil. da je Društvo naradov na zahtevo bolgarske vlade odpravilo mesto komisar i a pri bolgarski Narodni banki. Ta sklep Društva narodov stopi v veljavo 31. maia. Poročijo Filova je bilo sprejeto v sobranja Stev 100 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 1B. maja 1940. Stran 3 Greta v vlogi sovjetske emisarke Ninočke je ilager sezone ! Ne zamudite izvrstne komedije pri kateri se boate od srca nasmejali... Kino Union, Ob 16., 19. in 21. uri Tel. 22-21 I S a m o se danes m jutri ob 16., 19. in 21. ur; KINO SLOGA, tel. 27-30 Magda Schnekler - Boli VVanka Filmski roman iz kraljestva čarobnih visokih planin! ■ LJUBEZEN V PLANINAH I Viktor StaaJ - Aneliese Uhlig - Paul VVegener. g EVNE VESTI — Uspela sokolska smotra. Uprava saveza SKJ v Beogradu je zbrala podatke o veliki sokolski smotri, ki je bila v nedeljo po vsej državi. Uspeh smotre je bil izreden, saj je sodelovalo članstvo 25 sokolskih žup in se je zbralo nad 100.000 članov in članic. Ta smotra je bila največja nacionalna manifestacija v naši državi po osvobojenju. Iz vseh žup so prišla poročila, da sc se Sokoli in Sokoliće z navdušenjem odzvali prvemu pozivu k pripravljenosti. Posebno navdušenje je vladalo med pripadniki po vaseh. Smotra je popolnoma uspela, kar je pričakovati tudi od druge smotre našega sokolstva, ki bo prirejena v kratkem. — Novi žel. vozni red. V noči od sobote na nedeljo, to je od 18. na 19. t. m. stopi v veljavo novi vozni red za vso državo. Prehod iz starega v novi vozni red bo lahek, ker je razpored vlakov zlasti potniških ostal skoraj nespremenjen. Izvršene so samo nekatere marr-e spremembe, da je bilo tako ugodeno ž 'jam in spremembam nekaterih krajev :n rrest. Včeraj je prometni minister dal v prodajo no"i službeni vozni red- Samo še danes in jutr: BAL V OPERI KINO MATICA I — Opozorilo železničarjem^ železniški podura^raki, upokojeni pied novim državnim prometJiim zakonom iz 1. 1923 ter njihove vdove se opozarjajot da naj glede na novo uredbo o draginjskih do kladah z dne 8. marca 1940 M. s. štev. 319 vlože prošnje, naj se jim po čl. 3 te uredbe priznata čin in osebna draginjska dokLada od 1. aprila 1940. Prošnja je kolka prosta, nasloviti pa jo je treba na prometno ministrstvo v Beogradu ter predložiti želez, direkciji v Ljubljani. Prošnji je priložiti overovljen prepis odloka o pokojnini. — Nov zavod za uvoz blaga. Na pobudo industrijskih in drugih gospodarskih krogov proučujejo na pristojnih mestih ustanovitev posebne gospodarske ustanove za kompenzacijske trgovinske posle z inozemstvom. Sedanji način teh trgovinskih poslov je zelo oviran in ga v gospodarskih krogih stalno kritizirajo. Industrijci potrebujejo razne surovine, a morajo večkrat dolgo čakati na uvoz, če ne najdejo partnerja, da bi z njim zamenjali blago. Naloga novega zavoda bi bila, da bi po trgovinskih in industrijskih zbornicah zbiral podatke, kaj bi bilo treba uvoziti za posamezna industrijska podjetja in s čim bi lahko uvoženo blago zamenjali. Tako bi tudi preprečili razne špekulacije in škodo, ki jo trpe naša industrijska podjetja. — Državni dohodki v preteklem proračunskem letu so znašali 12.850.500.000 din. Po proračunu bi morali znašati 12.947 mil. din, kar pomeni, da so bili manjši za 96.5 mil. din ali za 0.75 n. če pa upoštevamo, da so bili povečani posredni in neposredni davki po 1.februar ju t. L, so bili državni dohodki manjši za 377 mil. din ali za 3.56 odstotkov. Državni izdatki so znašali v preteklem proračunskem letu 12.036.7 mil. din ter so bili manjši za 658.5 mil. din ali za o.b kakor so bili proračunani. — Podaljšanje gospodarskega sporazuma z Romunijo. Veljavnost sedanjega gospodarskega sporazuma naše države z Ru-munfio se izteče ob koncu tega meseca. Zdaj se pogajajo o podaljšanju tega sporazuma. Prizadevali so se, da bi bila sklenjena trgovinska pogodba na osnovi plačevanja v kliringu, kar se jim pa ni posrečilo. — Sladkor se ne bo podražil do konca leta. Ker so bile znatno povišane odkupne cene. je bilo letos zasejanih nad 80.000 oralov s sladkorno peso. Večje površine njiv, ki so bile pred tedni poplavljene, zasejane s pšenico, so kmetje sedaj preorali in delno zasejali s sladkorno peso. Zato smemo računati, da bo letos pridelajuh 100.000 do 110.000 vagonov sladkorne pese ter da bo potemtakem produkcija sladkorja znašala od 12.000 do 13.000 vagonov. Poraba sladkorja v naši, državi znaša na leto okrog 9.000 vagonov sladkorja in nam bodo zato ostale še precej velike zaloge, če sladkorja ne bomo izvozili. S pristojnih mest poročajo, da se sladkor ne bo podražil do nove letine. Novi sladkor bo prišel v promet v začetku prihodnjega leta in bo nekoliko dražji glede na dražjo sladkorno peso. — 1926 vagonov koruze bi 325 vagonov pšenice je bilo doslej poslanih v pasivne kraje v Bosni, Hercegovini, črni gori itd. Razen tega je dala direkcija za prehrano kredit za brezplačen prevoz živeža raznim organizacijam, zadrugam in občinam. — Preskrbite se- s premogom ob pravem času! Zadnje čase nas opozarjajo, da je potrebno založiti se s premogom ob pravem času, ker je poraba premoga po vsem svetu zelo narasla in je nevarnost, da se industrijska podjetja, obrt in zasebniki pozimi ne bodo mogli zalagati z njirru ker bo razprodan. Potrebno je. da konzumiramo čim več domačega lignita tn varčujemo z rjavim premogom, ki lahko služi za druge namene kjer ga lignit ne more nadomestiti. V nekaterih pokrajinah so prejele šole, bolnice in druge ustanove posebna navodila za preskrbo s premogom za zimo. — Povečanje produkcije surovega Železa in bakra." Statistika naše topilniške industrije nam kaže, da se je produkcija surovega železa in bakra marca zopet povečala. V prvih treh mesecih tega leta je znašala produkcija surovega železa 17.978 ton v piimeri z 11.973 tonami v istem razdobju lani. Bila je torej večja za 8.000 ton aH 67«/fl. Produkcija surovega bakra je znašala v prvem četrletju letos 13.830 ton. lani pa 10.821 ton _ Zmanjšanje obrestne mere pri nlh denarnih zavodih. Po uradnih podatkih Narodne ban ke je razvidno, da se povprečna obrestna mera pri samoupravnih hranilnicah zadnje čase nekoliko znižuje. Tako je znašala v eskontu pri samoupravnih hranilnicah 8«/o, v februarju pa 7.99. Povprečna obrestna mera na hranilne vloge se je znižala pri zasebnih bankah v istem razdobju od 3.95 na 3.84, med tem ko je pri samoupravnih hranilnicah porasla od 3.96 na 3.97. — Selitev železniških direkcij »sever« in »jug« iz Beograda v Novi Sad in Niš. Po odloku prometnega ministrstva se selijo posamezni oddelki oblastnih železniških direkcij *>sever« in »jug« po programu, ki je bil že odobren. Za preselitev teh oddelkov so že* preskrbljena posebna poslopja. V Nišu so začeli zidati večje število stano-vanjsKih niš za uradnike. Se:idali pa bodo tudi moderno poslopje za direkcijo. Za preselitev direkcije »sever« Novi Sad je tudi že priskrbljeno poslopje, tako da se bo urad lahko kmalu preselil. — Konferenca jadransko-turističnih društev. Včeraj se je začel na Sušaku redni letni občni zbor turistične zveze za Hrvatsko primorje in Gorski kotor. Iz poročil je razvidno, da je bil tujski promet lani v Hrvatskem primorju in Gorskem kotoru precej dober. Gostov je bilo 82.572, samo za 613 manj kakor prejšnje leto. Inozemskih gostov je bilo 47.588. — V začetku junija bo v Zagrebu prirejena razstava madžarske likovne umetnosti. Poročali smo. da so nedavno prispeli odlični madžarski gostje s predsednikom madžarsko-jugoslovenskega društva iz Budimpešte Baltazarjem Langom na čelu. Ob tej priliki so se tudi domenili o prireditvi razstave madžarske likovne umetnosti. Sklenjeno je bilo, da bo razstava prirejena v začetku junija. — Bojevniki! Udeležite se v nedeljo 19. maja mirovnega zborovanja na Z a -plazu pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5 25. Zunanji udeleženci se lahko vrnejo v Ljubljano z vlakom ob 6.06 in imajo s tem zveze na vse večerne vlake. 1 Do solz se nasmeje publika pri filmu BAL V OPERI KINO MATICA — Novi člani mojstrske izpitno komisije. Dosedanjim članom mojstrske izpitne komisije s fakultetno izobrazbo pri zbornici za TOI v Ljubljani je potekla funkcijska doba. Za to so z odlokom banske uprave imenovani na predlog zbornice za TOI v Ljubljani za člane s fakultetno izobrazbo v izpitni komisiji za mojstre: a) mesarske in klobasičarske stroke Pestot-nik Ivan, ravnatelj mestne klavnice, in Ri-gler Vekoslav, mestni vet. višji svetnik, b) podkovske stroke Gunde Alojz, upravnik banov, podkovske šole, c) stroke instalaterjev vodnih in kanalizacijskih naprav, parne, vodne ali zračne kurjave inž. štrajnar Franc, banov, tehnični viši pristav, in inž. Likar Boleslav, pooViščeni inženjer, č) stroka instalaterjev plinskih naprav inž. štolfa Josip, tehn. višji svetnik, in inž Zupan Boris, poo'oiaščeni inženjer pri mestni plinarni, d) stroke izdelovalcev predmetov iz cementa in umetnega kamna, popločarjev, tlakarjev, krovcev, štuka ter j ev in sadrarjev inž. černivec Josip, tehn. višji svetnik in inž. arh. Ogrin Gustav, profesor tehniške srednje šole, e) stroke kozmetikov in izdelovalcev kozmetičnih sredstev dr. Tominšek Zdenka, zdravnica, f) stroke izdelovalcev ortopedski hp red metov in bandažistov dr. Brecelj Bogdan, sekundarij drž. bolnice. — Gospodarski svet balkanskega Sporazuma se bo sestal ob koncu tega meseca v Dubrovniku. Prvotno je bilo določeno, da bo sestanek gospodarskega sveta sklican že ta mesec. Zdaj pa poročajo iz pristojnih mest. da bo sklican 27. t. m. ter da bo zasedanje trajalo do 4. junija. — Letos ne bomo pridelali pšenice za izvoz. Letos je posejane z ozimino v naši državi okrog 300.000 ha manj obdelane zemlje, kakor je bilo prejšnje leto. Predvsem je posejane manj pšenice. Upoštevati je treba zlasti, da se bo pokazal velik negativen vpliv poplav ter bomo zaradi tega pridelali mnogo manj pšenice kakor prejšnja leta. Pa tudi sedanje vreme .bo vplivalo slabo, tako da po sodbi strokovnjakov ne smemo pričakovati, da bi pridelali kaj več pšenice, kakor je potrebujemo sami na prehrano domačega nrebivalstva. — T T *' 7 * h r nilf 7m t B. w i * f S t* * * t » J * ft t 11«** S* • \\ \f*r r a* ,i tf.r^r'.r .p rr.w/ j 4 v*fo } r ftg r V > i. c ji r < < o "t. \ r m'»* » l i\i a t't hm \ i.m>. rt ****** T* »»*r a//.**.'-.!? .fr.f.' f 71 w • < «f v p. t* v» i * ^ r r i' * .iT » i- f 't ' r U h. t* t'" *tm ~ r.c *.e£\ *a *.a'.Jai (K f i i' a'ji — Pšenica se nadalje podražuje. Zaradi dolgotrajne zime in poplav je zelo trpela ozimina v Bački, tako, da so morali večje površine, zasejane z Žitom preorati in jih zasaditi s koruzo. Zaradi tega se je s pše-ninco zasejana površina znatno zmanjšala, kar je takoj začelo vplivati na cene. Zdal prodajo pšenico v Subotici že po 280 din q. Zaradi tega so zaprosili mlinarji bansko upravo, da dovoli ceno pšenične moke druge vrste 375 din. — Sezona Številnih trgovinskih pogajanj. Zdaj se pogajajo v Beogradu z zastopniki Nemčije v stalnem jugoslovensko-nemSkem gospodarskem odboru, med tem ko so trgovinska pogajanja v Moskvi v glavnem že zaključena. S tem pa še niso končana vsa trgovinska pogajanja naše države z drugimi državami: na dnevnem redu so predvsem pogajanja z Italijo, potem pa bodo sledila s francosko in angleško delegacijo ta po vsej priliki tudi z Zedinjenimi , državami ta Argentino. Končno se pripravljajo za novo ureditev pogodb trgovinskih odnosov s Španijo. Trgovinski promet s Španijo je bil pred državljansko vojno zelo živahen. V doglednem času bodo tudi revidirani trgovinski odnosi z nekaterimi državami na severu Evrope. — Prepovedano je dajanje nagrad državnim uslužbencem. Ministrstvo trgovine ta industrije je pozvalo vse gospodarske zbornice naj opozore svoje članstvo, da je prepovedano dajati nagrade državnim uslužbencem v katerikoli obliki rabata na cene blaga, ki ga dobavljajo državnim ustanovam. Državni uslužbenci, ki bi prejemali nagrade, bodo strogo kaznovani. — V Zagrebu živi okoli 25.000 Slovencev. Zagrebško slovensko društvo »Narodni dom« je imelo pod predsedstvom univ. pro fesorja dr. Borisa Zamika občni zbor. V Zagrebu je okrog 25.000 Slovencev. »Narodni dom« ima okrog 2.000 članov. Razen tega društva je v Zagrebu še več slovenskih organizacij. — V Sarajevu so maksimirali cene. Po vsej državi so Čim dalje odločnejše zahteve po maksimiranju cen življenjskih potrebščin. V drinski banovini so pa cene že tudi maksimirali. Ban drinske abnovine je na podlagi ministrske uredbe o nadzorstvu nad cenami izdal naredbo o maksimiranju cen. Tako so n. pr. po tej naredbi maksimirane cene moke na 4.70 za najfinejšo moko, 450 za moko številka 2, 4.25 za številko 5 in po 4 din za številko 6. Maksimirane so tudi cene koruzne moke, riža in vseh najvažnejših življenjskih potrebščin. — Nesreče. Maka Kosec, 321etni ključavničar iz Mengša, je včeraj padel z motor ja in se pobil po glavi ter po životu.— Delavca Jakoba Matica, zaposlenega pri tvrdki Dukič, je včeraj na Cesti 29. oktobra podrl tramvajski voz in ga poškodoval na levi roki. — žrtev neprevidnosti na tramvaju je postal tudi 3lletni posestnik Alojz Glavan iz Vrbljenj. Na Mestnem trgu je prezgodaj skočil s tramvaja, zaradi česar je padel in se poškodoval po životu. — V bolnico so davi pripeljali tudi 461et-nega posestnika Ivana Oberstarja iz Rakitne pri Ribnici, ki ga je na cesti podrl avtomobilist in ga poškodoval po životu. — Dva poškodovanca. Iz Strug pri Do-brepoljah so pripeljali v splošno bolnico 321etnega posestnika Franca Laknerja, ki je bil napaden na vasi. Nekdo ga je s kolom pobil po tleh in mu prizadel težke poškodbe na glavi, deloma pa tudi po životu 451etnega posestnika Ivana Novaka iz Jarš pri Ljubljani pa sta napadla dva domačina in ga potolkla na tla z vilami ter kolom. Rsjiila in poškodovala sta ga po životu ter na glavi. — Pobegla vajenca. Od svojega delodajalca, kleparskega mojstra Franceta Kaj-tne v Litiji, je pobegnil 161etni vajenec Avgust češnovar, pristojen v Prbovlje. Brivskemu mojstru Ivanu Torčičri v Boh. Bistrici pa je ušel 161etni vajenec Slavko Udovič, ki je vzel s seboj kovčeg, dežnik in nekaj mojstrovega denarja. Ob a mlada ubežnika sta jo najbrže mahnila nekam na jug. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku 22, v Splitu 21. v Kumboru 20, na Rabu 19, v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu 16, v Mariboru 15.8, v Beogradu in Visu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.8. temperatura je znašala 5.8. Ne zamudite najDoljšega filma BAL V OPERI KINO MATICA Iz Ljubljane —lj Bolničarji in bolničarke! Danes dne 15. maja ob 19.30 bo v veliki dvorani Delavske zbornice obvezno predavanje primari ja dr. VI; dimi rja Meršoia o nalezljivih boleznih v vojni. Prinesite s seboj svoje bolničarske knjižice! —lj Ga. Ana Naghčeva umrla. Nedavno so vs. naši listi poročali o smrti najstarejšega, dotlej živega slovenskega novinarja Ivana Naglica. Naglic je zapustil razen sina Vladka še ženo Ano, ki pa je že tedaj boleha-a. Bila mu je najzvestejša življenjska družica in njegova smrt jo je zelo pretresla. Ni je mogla preboleti in v torek zvečer je umrla. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Blag ji spomin! — Literarni večer v Mostah. Dne 18 t. m. bo v salonu Lasanove gostilne v Mostah, Pokopališka ulica, literarni večer v korist Delavske nabavljalne zadruge v Ljubljani. Večer bo pod okriljem Vzajemnosti ter bodo sodelovali sledeči gospodje: dr. Igo Gruden, dr. Kreft Bratko. profesor Kozak Juš, Klopčič Mile. Tone Seliškar in Roje Rudolf. —lj Pred velikimi slavnostmi so ljubljanski gospodarji vedno obnovili in olepšali pročelja svojih poslopij, da je naše mesto gostom kazalo čim najbolj prijazno in lepo lice. Na Vidov dan bo Ljubljana proslavila velik praznik hvaležnosti slovenskega naroda z odkritjem spomenika Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju in bodo gotovo tudi za to veliko slavnost pohiteli Ljubljančani, da bo Ljubljana vsa praznična počastila spomin kralja Mučenika. —lj Cesto vzdolž kazinskejra vrta so za vozni promet zaprli, ker jo potrebujejo za skladanje gradiva pri urejanju okolice spomenika kralju Aleksandru I. —lj Neznan mrtvec v bolnici. Okoli 1. ponoči je nekdo z avtomobilom pripeljal v bolnico hudo poškodovanega neznanca, ki je imel prebito lobanjo in še hude notranje poškodbe. Poškodovanca so oddali v kirurški oddelek, kjer pa je kmalu po zdravniškem pregledu umrl. Spremljevalec, ki ga je pripeljal v bolnico, je najprej navedel, da se piše ponesrečenec Franc Košnik, kasneje pa je navedel še drugo ime in sicer Ivan Pevec. Spremljevalec, ki je bil ves zmešan, je takoj nato odšel in v bolnici sedaj ne vedo za mrtvečevo identiteto, niti ni znano, kako se je nesreča pripetila. Poizvedbe so v teku. —lj Aret'rane lahkoživke. V nekih lokalih v Kolodvorski ulici so prijeli p lici jr ki organi te dni več sumljivih žensk, ki so tamkaj lovile peti:ne moške. V neki baraki na severnem oelu mesta sta že dalje časa stanovali dve dekleti, ki sta vabili moške na dom in jih v pijanem stanju okradli. Tudi v Šiški so policijski organi aretiraH več lahkoživk, ki so se rade zadrževale v Šišenskem gozdu, kjer »o pri belem dnevu lovile močke po gozdnih poteh. Več aretirank je bil-> po zdravniški pre-skavi oddanih v bolnico. —lj Tatinski prsti pevsod. Služkinji B. Roginovi, stanujoči na Cesti 29. oktobra, je neman zlikovec ukradel iz podstrešne sobe 200 din. Tat je vlomil v sobo v času, ko je bila Roginova odsotna. V Frančiškanski ulici je nekdo odtrgal pločevinasto reklamno tablo nad Bevčevo mlekarno in oškodoval lastnici za 150 din. Jakobu Šenčurju v Florjanski ulici 7 je tat odnesel ročno hupo za motorno k-cio in nekaj orodja, v skupni vrednosti 150 din. Jožetu Fer-berju je neznan zlikovec ukradel dinamo svetilko s kolesa na Lasanovem dvorišču na Voikukovi cesti. Iz veže okrežnega sodišča je neznan zmikavt odnesel Tomažu Baiogu rjavo aktovko in moški dežnik. — Aktovka z nekaj vsebine je bila ukradena tudi Francu Kariču v Milčinskega ulici. —lj Ukradena kolesa. Iz veže Pa kove gostilne v Linhartovi ulici je nekdo ukradel Jožetu Poljaku 1.150 din vredno k cio znamke »Excelaior«. Kolo je črno plei kano in ima tov. št. 021406. Alojz Arnšek je prijavil, da mu je tat odpeljal 1000 din vredno rdeče pleskano kolo, opremljeno z dinamo svetilko izpred Dovčeve g ostane na Vilharjevi cesti. Arnskovo kolo nosi znamko »Tajfun«. V pasaži na Aleksandrovi cesti je bilo odpeljano 700 din vredno kolo znamke > S tad'on« Janez Kiki ju. Z dvorišča Kovačeve gostilne na Vodaiko-vi cesti v Dravljah pa je bilo ukradeno 600 din vredno črno pleskano kolo znamke Olericn« Ivanu Cerarju. —lj V Ljubljani so umrli od 26. aprila do 2. maja: Fajfar Jurij, 78 iet, sodni svetnik v p., Levstikova ui. 25/ III-, Rovan Jo-sipina roj, Kranc, 64 let, vdova trgovca, Vilharjeva c. 35, Longar Franc, sin posestnika, Stranska vas 8 obč. Žužemberk, Stojan Neža roj. Železnikar, 60 let, vdova žel. zvaničnika, Tovarniška ul. 1, Avšič Jakob, 89 let zasebni uradnik v pok., Vi-dovdanska c. 9, Volčič Uršula, 59 let, šivilja, Rožna dolina, c. VIII/16, Tomšič Matija, 75 let, zvonollvar, Vožarski pot 3, Komidar Alojzij, 52 let, posestr.lk. Nad-lesk obč. Stari trg pri Ložu, Rauter Leo-poldina, roj. Vas, 72 let, učiteljica Mar-montova ul 41, Demšar Kristina, 83 let, učiteljica v p., Nunska ul. 17, Knez Anton, 64 let, skupinovodja kovačev drž. žel. v p.. Knezova ul. 29, Franzl Marija, 27 let, mestna uboga, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Možina Jerca, 11 let, hči lastnice brivskega salona, Rožna dolina. Cesta II/3, Jamnik Marjan, 8 mesecev, sin hišarja. škrilje 37 obč. Želimlje pri Ljubljani, Pavlic Franc, 6 in pol meseca, sin posestnika, Buč 3 obč. Šmartno v Tuhinju, Babnik Frančiška, 36 let, žena delavca, Javornik 221, Breznik Monika, 1 leto, hči posestnika, Vrhpolje 5 obč. Lukovica, Bogataj Janez, 2 meseca, sin delavca. Trata pri Skof ji Loki, Govekar Alojzij, 21 let, zasebnik, Nova vas 56 obč. Žiri. Kuhar Angela, 33 let, nči posestnika, Kriv-čevo 5 obč. Kamniška Bistrica, Kozjek Bruno, 6 mesecev, sin služkinje, Vič 37, Kastelic Franc, 65 let, zvaničnik drž. žel. v pok., Koroščeva ul. 6, Koren Mile, 42 let, delavec, Gorenja vas obč. Brinje, Ko-zlevčar Uršula, 65 let, tobačna upokojenka, Rožna dolina, c. VI 30, Bizjak Franc, 29 let, premikač v tovarni, Hrušica obč Jesenice, Moljk Štefanija, 14 let, dijakinja. Tvrševa c. 82, Skubic Ivana, 2 leti, hči posestnika. Udje 13, obč. št. Jurij pri Ljubljani, Majaron-Turšič Angela, 39 let, žena trgovca, Borovnica 9, Roblek Antonija, 8 let hči posestnika, Potoče obč. Preddvor. Dernovšek Ivan, 65 let, zasebnik, čolniše 5 pri Litiji, Golmajer Angela, roj. Bešter, 27 let, žena Žagarja, Leše-Podhomen 56 pri Brezjah, Ježek Ivan, 28 let. čevljarski pomočnik. Sv. Florijana ul. 13. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v L.jut>ijani pl frančiškanskem mostu «<» ^"daj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L §&etQ%nica KOLEDAR Danes: Sreda, 15. maja: Zofija, Izidor DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bal v operi Kino Sloga: Ljubezen v planinah Kino Union: Ninočka z Greto Garbo Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 8. do 18. Razstava slik prof. Elde Piščanec v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti odprta od 8. do 18. Kolo žen zadrugark: predavanje vseuč. prof. dr. Vebra »Zadružna misel v sestavu človeške družbe« ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta 48. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 15. maja: Hamlet. Izven. Znižane čete od 25 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Četrtek, 16. maja: Županova Micka. Varh. Red B Petek, 17. maja: ob 15. uri: Hamlet. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.Gostovanje Zvonimirja Rogoza Sobota, 18. maja: Hamlet. Poslovilna predstava Zvordmirja Rogoza. Znižane cene Nedelja, 19. maja: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol V korist bolnifikega fonda Udruženja gledaliških igralcev bo nastopil drevi gost Rogoz v vlogi Hamleta. Odlični igralec, ki žanje s svojim gostovanjem pri nas izredno odobravanje ta je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih gostov, kar jih je videla naša drama, je ustvaril s Hamletom lik, ki je očaral naše občinstvo. Nihče naj bi ne smel zamuditi tega posebnega gledališkega dogodka. Opozarjamo, da veljajo za to predstavo znižane cene od 25 din navzdol. Zasedba običajna, le vlogo grobarja bo igral Josip Plut. Dijaška predstava »Hamleta« z gostom Rogozom bo v petek ob 15. Vprizoritev je namenjena dijakom ljubljanskih srednjih šol, OPERA Začetek ob 20 ur. Sreda, 15. maja: Kleopatra. Red Sreda četrtek, 16. maja: Lucija Lammermoorska Red Četrtek. Gostovanje Sonje Ivan-čičeve ta Josipa Gostiča Petek, 17. maja: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostovanje Tee Laboševe, zagrebške sopran istke in Borisa Popova, ruskega baritonista Sobota, 18. maja: Kleopatra. Red A Nedelja, 19. maja: Traviata. Izven. Gostovanje in poslovilna predstava Vanje Leventove, bolgarske sopranistke Drevi bo prva repriza izvirne zgodovinske opere »Kleopatra«, ki jo je spisal in uglasbil komponist ta dirigent dr. Danilo Svara. Delo je imel v naši odlični uprizoritvi v Debevčevi režiji in pod avtorjevo taktirko najboljši uspeh. V naslovni partiji se je zelo lepo uveljavila sopranistka V. Hevbalova, dočim v ostalih nastopajo predvsem: Janko, Franci, Betetto, Kogojeva, Ribičeva, španova, Banovec, Dolničar, Lup-ša, Rakovec, Orel in Kristaučič. V petek zvečer bo gostovala na našem odru znana zagrebška dramatska sopranistka Tea Laboševa, ki je že prejšnjo sezono nastopila pri nas z velikim uspehom. Tokrat jo bomo imeli priliko občudovati v igralsko in pevsko visoko zahtevni naslovni partiji Puccinijeve »Tosce«, kjer bo imela priliko razviti vse svoje zmožnosti. Scarpia bo pel baritonist Boris Popov, ki šteje to partijo med svoje najboljše, dočim bo pel Cavaradossija vedno odlični Franci. K operi »Kleepatrs« Od komponista opere »Kleopatra* g. dr. Danila Svare smo prejeli naslednje pojasnilo: Med najhujšim delom sem dajal razlage o svoji operi, zato ni čuda, če sem pozabil na dvoje zelo važnih pojasnil: 1. Vsem scenam, v katerih se obravnavajo državniške zadeve, sem dal vedoma, hote in pravilno pojmujoč dramatsko situacijo, popolnoma stvarno in mrzlo, de-klamatorično melodiko. 2. Pri dramatičnih (ne liričnih) viških arij in scen sem se ravnal po principu: BeseJa postane zvok (VVagner), to je: glas postane samo instrument v orkestralnem korpusu dobi isto vlogo, kot vsak drugi instrument, ki se tudi ne razloči iz zvočne gmote ter skupno z vsem orkestrom prinese višek. Nalivi in tsča na Dolenjskem Dol. Toplice. 14. maja. Po dolgotrajnem deževju je bilo pričakovati, da bo nastalo lepo vreme, ki ga poljske rastline že tako nujno potrebuejo. Namesto lepega vremena pa je skoro vsak dan dež ah celo naliv. Binkoštna nedelja je bila v dopoldanskih urah lepa, topla in sončna, popoldne pa so se pričeli zbirati temni oblaki in kmalu je pričelo deževati. Vlila se ie ploha, ki je marsikaterega izletnika neprijetno presenetila. Po vinskih goricah, zlasti po gorici Ljuben je klestila tudi toča Vinogradi, ki so zelo trpeli zaradi hudega zimskega mraza in je marsikatera trta popolnoma pozobla. kar se vidi šele sedaj, ko bi morale trte odganjati, trpe že v zgodnji pomladi od nepričakovane toče Tako vinogradnik prav s skrbjo gleda v bodočnost, ki mu ne obeta nič dobrega. Iz Kamnika — Zanimivo predavanje bo jutri ob 20. v Narodni čitalnici. Ga. ,Fanny Copelan-dova bo predavala o »Orknevskem otočju«. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. — Pridite, da spozr ite otočje v severni Angliji, ki bo gotovo že v bližnji bodočnosti igralo važno vlogo. Iz Litije čuvajmo našo redko floro. Pod Sv. goro cveti sedaj redka rastlina dišeči volčin, ki je resničen okras našega Zasavja. Nekateri neuki turisti trgajo rastlino v preveliki meri. Prizadevanja za čuvanje redkih rasltin, časopisni članki ter pouk v naših šolah so že prepričali naše domačine o kvarnem uničevanju volčina, pozivamo pa tudi turiste, naj ne uničujejo zasavske redkosti. Občinstvo, ki opazi izletnika, da si je natrgal preveč dišečega volčina, naj takega barbara ovadi varnostnim obla-stvom. Taki divjaški turisti zaslužijo ka- SPORT Glavna skupščina JugosIovenSKepa. zimsko športnega saveza v Ljubljani Upravni odbor Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza v Ljubljani sklicuje XVm. redno glavno skupščino za nedeljo 9. junija ob 8. v Ljubljani v Beli dvorani hotela »Union« na Miklošičevi cesti. Vsako včlanjeno društvo ali klub ima pravico prisostvovati skupščini po dveh delegatih, ki morata predsedstvu skupščine predložiti poverilnico, podpisano v smislu društvenih pravil in opremljeno z društveno Štampiljko. Delegata morata biti na pove-rilnici imensko navedena. Dan prej, t. j. 8. t. m. bo ob 17. v klubski sobi kavarne Union redni letni sestanek zbora smuških učiteljev. Sestanek je obvezen za vse savezne smuške učitelje, možno pa je, da podsavezne odseke zastopajo delegati. MK Ilirija. 28 redni občni zbor bo v soboto 18. t. m., ob 20. pri Slamiču. Udeležba za vse članstvo obvezna! Gospodarstvo Nova izdaja zadružnega zakona. Prva izdaja zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1. 1937 je pošla in sta zato Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza v Ljubljani izdali in založili knjižico, ki vsebuje besedilo omenjenega zakona, razen tega na tudi uredbo o vedstvu in vpogledovaniu zadružneea registra, pravilnik o opravljanju reviziie in pravi'nik o uporabiianiu sredstva sklada za podpiranje zadriižriištva. Na ta način ima vsakdo, ki se bo posluHl te knjižice, pri roki vse potrebne zakonske predpise, ki se tičejo zadrug, ter mu iih ni treba iskati po raznih virih. Velikega praktičnega pomena bo ta knjižica za vse. ki imajo dan za dnem opravka z zadružnim pravom, posebno torei za številne zairužne funkcionarje, nameščence itd. Kniiž^ea ki ima običaino cb-liko Izdai raznih naših zakonov, ie naprodai v knjigarnah po 16 din. Vedeževalka je razbrala iz kavne gošče: »črn mož bo prišel k vam — a šlo mu bo za vas denar. . .« Obiskovalka: »To vem. To bo prodajalec kuriva, ki bo prišel z računom.« Mi %em nrisneval za sokolski dom v Trnovem? Shnn 4 »SLOVENSKI NAROD«; 1». 109 Velik pomen Balearov pomorsko zvezo med Francijo in njenimi kolonijami v severni Afriki Zdi se, da bo časopisje pisalo o Bale arih v tej vojni se mnogo. Balean imajo zdaj že skoraj prav tako velik pomen kakor Gibraltar Nedavno smo čitali o franco-sko-španskit .pogajanjih zaradi Balearov. Zadnje čase Spanci Baleare zelo utrjujejo. Nevtralnost tega otočja je izredno velikega pomena za Francijo. Baleari leže ob pomorskih poteh, ki vežejo Francijo z njenimi afriškimi kolonijami. Splošno je znano, kako velikega pomena je za Francijo Alžir. Brez svojih afriških kolonij bi Francija ne mogla voditi vojne. Razumljivo je svoje lastnike m končno je 1. 1802 precej v last Španije. Pomen Balearov je ostal velik tudi pozneje. L. 1926. ko je bil v Španiji režim diktatorja Prima de Rivera je prišlo do pogajanj z Italijo in je bilo sklenjeno, da sme Italija v primeru vojne zasesti otoke in si urediti na njih pomorsko vojaško oporišče. Anglija, ki ni potrebovala niti močne Francije ne Italije ob pomorski poti Gibraltar—Malta—Suez, je dala za to molče dovoljenje. Razmere so se pa povsem izpremenile L 1931, ko je v Španiji Bale&rsko otočje torej, da zelo nerada vidi utrjevanje Balearov ki bi postali važno pomorsko oporišče in zato zelo nevarni za Francijo, če bi bili v sovražnih rokah. Podobno, kakor vsi otoki v Sredozemskem morju, imajo tudi Baleari bogato zgodovino. Njihov strateški položaj so poznali že Kartažani in Kartagina je bila prva prava svetovna velesila. Za Kartagino so postali gospodarji Balearov Rimljani in sicer 1. 123 pr. Kristom. L. 700 so se izkrcali na Balearih Arabci in postali njihovi gospodarji. Propad arabske države in oblasti v Španiji je hkrati tudi pomenil spremembo usode Balearov. L. 1220 je nastopila argonska dinastija, ki je ustanovila na Mallorci kraljestvo, vendar pa otočje ni uživalo dolgo svoje samostojnosti, kajti 1. 1344 je bilo pripojeno španskemu kraljestvu. V začetku 18. stoletja se je ob pojavu evropskega imperializma začel pravi lov po pomorskih oporiščih. Tedaj je otok Mallorca večkrat menjal padla monarhija. Mlada republika je hotela živeti v prijateljstvu s Francijo, zato je na njeno željo pogodbo z Italijo iz leta 1926 razveljavila. Tedaj so Francozi izkoristili priliko in so dosegli na Balearih celo vrsto gospodarskih in vojaških prednosti, tako da je bil njihov transport na progi Marseille—Alžir dobro zaščiten. Anglija se je zadovoljila s tem, da je samo organizirala pomorske manevre v Sredozemskem morju ob Balearih, pač glede na to, kakšen režim je vladal v Španiji da b? dokazala, da se zanima za to otočje Leta 1935 se je kolo svetovne politike zopet zavrtelo. Velike spremembe so nastale leta 1936. ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna. Baleari dominirajo ne le nad vso jugozapadno špansko obalo, temveč, kakor rečeno, predvsem nad pomorsko potjo Marseille—Alžir. Ce bi prišlo do vojne na Sredozemskem morju, bi bili Baleari izrednega pomena za njen razvoj, morda še ceio večjega kakor sam Gibraltar. Dve umetniški razstavi Srečko Magoišč v Jakopičevem paviljonu in Elđa Pi* šca&čeva v Obersnelovi galeriji Ljubljana, 15 maja Ljubljana ima tc dni kar dve umetniški razstavi. V Jakopičevem paviljonu je razstavil Srečko Magolič v Obcrsnelovi galeriji na Gosposvetski cesti pa slikarica Elda Piščanceva. Slikarski amater Srečko Mas^lič se je odločil, da podari vstopnino in petino izkupička od prodanih slik za mestne reveže. Obenem proslavlja z razstavo svojo SOletnico. Tri polne sobe v paviljonu je MagoHćevih shk. Kot slikarski amater slika MagoKč s skromnimi sredstvi in proizvaja podobe med katerimi pričajo nekatere o talentu, ki se je pač razvijal po svoje do neke meje in dosegel neko stopnjo popolnosti v svoji preprosti maniri. Razstavo Elde Pišcančeve je v nedeljo otvori! slikar Sa^a Santel. ki je očrtal slikaričino umetniško pot od učema pri Jakopiču do Študija v Italiji. Obersnelova galerija na Gosposvetski cesti k pričela igrata pomembno vlogo v našem umetniškem svetu Otvorila se je z razstavo del slikarja Franceta Godca m je s tem prav za pra\ odkrila javnosti velik talent, ki se je moral zaradi neugodnih razmer rako-reJcoč potikat s svojimi deli v zasebnih prostorih in jih kazati samo nekaterim ožjim znancem. Po Godcev; razstavi je Ober-snel dal na razpolago svoj razstavni prostor Eldi Piščančevi. ki sedaj prsrč samostojno javno razstavlja Razstavni prostor je majhen in ima žal, samo umetno luč. Pohvaliti pa je Obersne-lovo podjetnost in naklonjenost umetnikom ki brez večjih stroškov lahko v tej galeriji pokažejo svoja dela in se predstavijo najširši javnost kajti vstopnine ni kar omogoči vsakomur ogled razstavljenih slik. Elda Piščančeva je razstavila okoli 45 slik, med katerimi so njena najnovejša dela iz Kranja in okolice Nekatere slike kažejo, da se bo Piščančeva le preb'la do samostojnega izraza. Razstavljena dela kažejo, da se je z veliko vnemo učila pri raznih mojstrih in. da ima smisel za barve, kažejo pa tudi nihanje in iskanje lastnega izraza. Do zadnjih del iz Krania ie viden vpliv tujih mojstrov. Vidni so rodi njeni napori za dosego enotnost' v slogu, oblikovanju in kompoziciji. Proces očiščevanja v oblikovanju pri slikarici še ni končan, izčrpana pa tudi ni njena dobra volja in tudi njeno precejšnje znanje, zate lahko upamo, da bo dosegla ono popolnost, po kateri stremi. Iz Celja —c O delu in borbah za na*© severno mejo v preteklosti in sedanjosti bo predaval znani narodni obmejni delavec g. Ivan Robnik iz Maribora v četrtek 16. t. I m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma na občnem zboru moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo članstvo CMD, da se udeleži tega zanimivega predavanja v čim večjem številu. —c Propagandni atletski miting za se- niorje bi juniorje bo priredil SK Celje v nedeljo 26. t. m. ob 10. na Glaziji. Teka-lišče je dolgo 380 m in pokrito z u gas k1 ter ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico na stopa imajo verificirani in neverificiran: ] atleti klubov, članov VAS. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje. Gosposka ulica 20, do 24 t. m. —c Na 4 leta roblje je obsodilo okrožno sodišče v Celju v torek 231etnega posest-nikovega sina Jožeta Korena iz Trebič pri Sv. Petni pod Sv. Gorami, ki je letos 8. aprila brez vzroka usmrtil Edvarda Berd-nika. Jože Koren jt delal omenjenega dne s kopači v Kore novem vinogradu v Tre-bičah, druga skupina kopačev pa je bila zaposlena v Gersakovem vinogradu. Po končanem delu so ae napotili Korenovi kopači v Korenovo hišo. kjer so jim postregli z vinom. Pozneje so se vračali Ger-sakovi kopači mimo Korenove biae domov. Edvard Berdnik, ki je bil med Geršakovi-mi kopači, je zavriskal. Korenovi kopači so pohiteli iz hiše in Jože Koren je pozval Berdnika na korajžo. Berdnik je bil takrat oddaljen že 200 m od Korenove hiae. Jože Koren Je pohitel za Berdnikom. Ko ga je dohitel, ga je udari] s kolom po glavi. Berdnik se je zgrudil, nakar ga je Koren se večkrat udaril po glavi. Koren je preklal Berdniku lobanjo. Težko poškodovanega Berdnika so prepeljali v brežiško bolnico, kjer Je dan pozneje izdihnil. Jože Koren je priznal dejanje, a se je zagovarjal, da je bil močno vinjen. —c Nesreča ne peciva. Ko je 19letni zidar Kaka 6poljar v Tekačevem pri Roga- SJcL Slatini pregledoval doma pištolo, se je pištola sprožila in krogla je zadela špo- ljarja v lice. V soboto je padel 291etni učitelj Štefan Svegl z Rečice ob Savinji na cesti v Mozirju z motornega kolesa in si zlomil desno nogo v gležnju. Na Bregu pri Šmarju je padel 261etni posestnikov sin Rudolf Volavšek s kolesa in se močno poškodoval po glavi. V ponedeljek si je 25-letni delavec Martin Sitar s Pernovega pri Veliki Pirešici pri padcu s kolesa zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Iz avtomobila Je padel in ae ubil. V ponedeljek 6. t. m. zvečer je padel 40-letni hotelski uslužbenec Ivan Koprive z Vranskega med vožnjo iz avtomobila. Pri padcu je počila Koprivcu lobanja. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo podlegel poškodbam. —c Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije v Celju ter iz celjskega in laškega sreza bodo pri predstojništvu mestne policije v Celju v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj in ne v ponedeljek 20. t. m., kakor je bilo sprva javljeno. »TJjež«, zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro bo vprizorilo šentjakobsko gledališče v tukajšnjem Mestnem gledališču v nedeljo 19. t. m. ob 20. Za to prvo gostovanje šentjakobčanov je že sedaj veliko zanimanje. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Cene običajne dramske. Pokrajinski zlet SK J v Celju 20. in 30. f unija Zletni odbor ie imel dost' skrbi zaradi zfletnega prostora ki jc povzročil tudi gradbenemu odseku največ preglavic Prvotno so računali, da bo pri prostih vajah nastopilo hkrati približno 1800 do 2000 članov telovadcev množica, ki bi jo telova-dišče na Glaziji ne moglo objeti. Nastopajoči bi se morali deliti v dve skupini, v prvi bi bile župe dravske banovine, v drugi ostale, toda ▼ tem primeru bi morala biti dva zaporedna javna nastopa, 29. junija nastop prve. 30. iunija nastop druge skupine. Tako pa bo glavni zletni dan omejen na V), iunij. ko b<- tud. glavni jav- ni nastop Na zadnjem sestanku zastopnikov žup dravske banovine je bilo sklenjeno, da bodo nastopili v prvi vrsti le telovadeči iz žup naše banovine. Seveda bodo prišle tudi iz ostalih žup poedine skupine telovadcev m telovadk. na pnmei iz Banata in Dalmacije, ki jih bo župno načelstvo s teh ničnim odsekom razvrstilo tako. da bodo prišli vsi na svoj račun Članstvo m nara «čaj. posebno telovadeči 17 neobveznih žup bodo prišla v Celje vsa: en dan prei. da se od dolgega potovanja odpoćifejo Ljubljanska župa je sklenila da bo dospela na zlet s posebnim vlakom 30 junija zjutraj da bo mofo čianstvr, prisostvovati skušnjam za popoldanski nastop, in se bo vrnila še ist- večer Bratska !jub ljanska župa ir znatno olajša a delo zlet nega odbora m ga razbremenila Gotovo jc. da bo tudi mariborska župa postopala na enak način Lani proračunano število 6!ano\-telovadcev se bo v zletnih dneh najbrž za lep odstotek znižalo. Iz teh vrst jc mnogo vpoklicanih v pripravljalno služb« za obram-bo naše domovine, pa so se v vseh edini-cah vrste telovadcev skrčile G lažna bo telovadni nastop prcnes'a, tcžir bo pa sprejela množico občinstva šotori bodo v nekaterih delih drevoreda n morda v smeri proti Medlogu še izven njeg? Gradbeni odsek bo izkoristil vse možnosti da pripravi čim več prostora S prostorom bo torej še nekako šilo Želimo, da 0^ tud: s prenočišči obvladali položaj. Jubilejna sokolska razstava v Niarodnem domu bo otvorjena že teden prej. v nedeljo 23 junija da si io bodo mog': ogledati Celjani in okoličani še pred zlermno dnevi 28. in 29 junija bodo v Celiu razne tekme, predvidene so celo savezne tekme. Na predvečer, 29. junija bo priredilo matično društvo na Glazir akademijo Nič nas ne moti pri naših pripravah, ker verujemo v uspeh zleta in vemo da bodo j po jubilejnih dneh naši pogledi v bodoč- i nost še lepši Zdravo! 1 S ft£m&&ega platna Kino Matica: Bat v open. Nemški film, ki prikazuje nastrojen je Iz starih dobrih časov, ko so si boljši purgarji z dežele privoščili pustolovščine na nekdaj slavnem opernem plesu na Dunaju. Bolvarv je dobro zrežiral film in glavni nosilci vlog so znani dobri igralci Paul Horbiger. Hana Moser. Theo Lingen itd. V takih zgodbah, Kakršno podaja film, so navedeni igralci nekako doma. zato je film uspel in nudi prav prijetno zabavo. Režiser se je zelo potrudit in dal igri primeren tempo in primerno efekten razplet. Kino Union: NtnocKa. Morda smo pričakovali preveC in smo zaradi tega malce razočarani s tem filmom slavne Grete Garbo. Igralka se je sicer pokazala v no-vrm filnskem sižeju, toda ostala je Greta Garbo, ki ji novi milje, v katerem jo tu vidimo, ne prija. Imamo jo v spominu kot Napoleonovo ljubico in kot kraljico Kristino in kot damo s kameli jami. torej v vlogah s primerno sijajnim okoljem, tu pa je tovarišica iz Moskvo, ki pride v Pariz in se zaljubi v grofa Režiser Ljubic se je zelo potrudil, a vendarle mu ni uspejo doseči one enotnosti v režiji, ki je odlika velikih filmskih dol. Nova io Grrta le v toliko da se v nekem prizoru od srca smeje. tor!r> G.too nc smeje lepo in v tem prizoru ie režiser njen smeh provpil s smehom statistov. Film j« bol-j satira ko komr-dlja Vidimo tudi odlion** tipo dMesra-tov iz Moskve, ki jih zapelje demokratični Pariz. ^Ninočka. ni nobeno filmsko odkritje z Greto Garbo. res je samo. da je film zanimiv. Četrtek, 16. maja 7.00: Jutranji pozdrav. - 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). - 12.00: V modernem ritmu (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02. Veseli godci. — 14.00. Poročila. — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Pesmico za ples: Jožok in Ježek.. — 20.45: Reprodnciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Postani in ostani član Vodnihove družbe! MALI OGLASI tieaeda 50 par. davek posebej Prekbci. izjave oeseda din 1.- davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložil znamko - Popustov za maie oglase ae priznamo RAzno Se srečke dri. srazr. loterije? j po ročite čim prej svu^ en jem naslov na navao- nl dopisnici: isi sreče, bančni poslovalnici Bezjak \ lribor, Gosposka nI. ZS 50 PAB EMTLANiTE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc — Velika zaloga perja po 7-— din, .1 uli Jana«, Gosposvetska c. 12 -•■-mriSkanska ul 3 4. L*. CA \ >A»\0 f*Kll~ilfct> lajooijša ui aajcenejsa ooiaciia sf o a o a v i t e pri P K fc S K £ B Sv Perra cesie t* Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker ao najcenejši! lamin JUGOGBAf I.KA SV PtTW NASIPA PRODAM Beseda 50 par. Javek posebej Najmanjši znesek S.— din. STEVEK AVTO cabrio tipa 430, 4-sedežen, v zelo dobrem stanju, proda za 23.000 din Joško Peternel. Slov Bistrica, tel Štev. 1. 1307 Izvrstna MEDICA barva ustne m lica! Donite io v MEDARN1 Ljubljana, Židovska ulica 6 &LREZE. ZA POSTELJE lobite najceneje v Komenskega ul. 34. 1270 POSEST -seseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. HI d A monadstropna, z vrtom, zidanico ln kašeo, dobro vpeljano rrgovino, gostilno, ležeča v iribljah na križišču cest ĆJrno-nelj — Karlovec ter Vinica — Metlika, je naprodaj zaradi ^mrti gospodarja in gospodinje, več pove oskrbnik Jože Zupane. Krasinc, pošta Gradac v -icli Krajini. 1309 LEPO POSESTVO 15 ha, v dobrem stanju, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji na obronku Slovenskih goric oh banovinski cesti se proda. Do železniške postaje Moskanjci je 25 minut hoda. Na posestvu je več glav goveje sivine ter ves potreben inventar. — Poizve se pri dr. Vise-njaku, odvetniku v Ptuju. 1317 KUPIM Seseda 50 par. iavea posebej. Najmanjši znesek 8.— din OBLERCO za fanta, 124 cm visokega, kupi sa sv. obhajilo F. Trškan, Hu-dovernikova 41. 1318 NARODNA "TISKARNA - LJUBLJANA kup^ostj im aaw—jSj Makulatura! papir proda Ljubljana, Knadjeva ulica itev. § D&niel Lesneur rinka [ 89 ljubem! fta-am — Nikar ne govorite neumnosti, dragi moj, — je vzkliknil Jose, ki se je čedalje bolj otresal svoje ponižnosti. Ko se je pa njegov sobesednik od presenečenja zdrznil, je Jose nadaljeval, kakor da se hoče opravičiti: _Xo je res. Vi menda vsega niti premislili niste. Ko sva sklenila poklicati Fabra, markiz še ni slutil o bombi, ki se mu bo razletela nad glavo. Kako bi torej mogel dati spremljati tega vrlega moža po morilcu? V nobenem primeru bi ne imel časa poslati ga od tod. Kaj torej? Moral bi bil — toda v tem primeru bi mu moral pripisovati naravnost proročke slutnje - moral bi bil pridobiti nekoga z brzojavko da bi storil to, nekoga iz Južne Amerike, kj bi se Ml odpeljal istočasno s Fabrom. To pa ni verjetno. _V Valcoriji med temi divjaki je gotovo mnogo ljudi, zmožnih vsega. Escaldas je počil v smeh. — Ah, zares, če bi tekel naš proces v L*a Pazu, bi ne dal niti dveh pezov za najini koži, niti za kožo starega očka Plesgnena. Ne verjamem pa, da bi mogel zlobnež, četudi tako neverjetno prebrisan, kakor Renaud, odposlati brzojavko, sestavljeno recimo takole: »Prosim, da se odpeljete z ladjo s starim bančnim blagajnikom Gonzalezom in da ga med vožnjo vržete v morje.« — Recimo, da je tako... Toda usoda hodi včasih zelo čudna pota, — je pripomnil princ de Villigen kakor v sanjah. Bilo je res neprijetno markizovemu nasprotniku, da je bil izginil edini človek belega plemena ,ki je imel osebne stike z raziskovalcem Valcorom in z njegovim skrivnostnim tovarišem, čigar sledove sta iskala. Toda kakor je dejal Escaldas, mu ni preostajalo nič drugega .nego sprijazniti se s temi žalostnimi okolnostmL Stari Rafael Fabro je bil poklican v Francijo z zelo zapeljivimi obljubami in v Buenoe Airesu ae je vkrcal na ladjo. Nekega jutra, ko je bilo morje zelo razburkano, toda ne tako, da bi se dvigali valovi do mostička, so naenkrat pogrešili tega potnika. Njegovi sosedje v kabini so izjavili, da je ostajal po svoji navadi ponoči večinoma zunaj, ker mu je bila vročina v kabini neprijetna. Trdil je baje, da ne more spati drugače, kakor na prostem. Tiste noči sploh ni legel k počitku. Sosedje so bili tega vajeni in niso se čudili. Ladjo so preiskali, toda to je ostalo brez uspeha. Ta potnik drugega razreda je bil star, preprost in moder mož, denarja je imel pa malo. Našli so njegovo skromno napolnjeno denarnico nedotaknjeno v njegovem ročnem kovčegu. Nihče se je ni bil dotaknil. Temeljito so zaslišali moža, ki je večkrat govoril z njim, nekega tolmača dvomljive narodnosti, govorečega gladko več jezikov; njegova zunanjost pa ni vzbujala zaupanja. Izjavil je, da se je seznanil s starim možem v nekem hotelu v Buenos Airesu, kjer je preživel več dni, preden se je vkrcal na ladjo in kjer je bil on sam v službi. Rafael Fabro je bil boječe narave in skrbelo ga je, da bo moral sam prispeti v Francijo, kjer si ne bo znal pomagati, kajti vešč je bil samo španščine. Tolmač, Mindel po imenu, je sanjal o tem, da bi se vrnil v Pariz, odkoder je bil doma. Srečanje s Fabrom je imelo za posledico njegovo odločitev. Vajen nomadskega življenja kakor ljudje njegovega poklica sploh, je bil prepotoval že mnogo dežel in v želji spoznati še druge, mu ni bilo treba dolgo razmišljati, da se je odloČil pot čez ocean. Stari mož mu je bil mimogrede rečeno deveta briga. Zakaj naj bi bil storil zločin brez vzroka in brez vsake koristi? Vse to se je zdelo tako jasno, da na ladji niso mogli več domnevati, da bi bil Mindel vrgel starega potnika v morje, čeprav je stal dolgo sam z njim na mostičku. Escaldasu in Gairlancu so bile vse te podrobnosti znane. Jose, ki se je bil napotil prav do Bordeauza, da bi pozdravil svojega rojaka ob prihodu, je celo sam videl tega Mindela, ki se je bil predstavil sodišču* češ da hoče izpovedati o pustolovski prigodi; ponudil se je s pravo vnemo nedolžnega človeka. Sodišče je bilo prepričano, da se je zgodila nesreča in zato tolmača ni zadržalo. — In kaj se je zgodilo s tem dečkom ? — je vprašal Gilbert. — Ne skriva se, — je odgovoril Bolivijec — Dejal mi je, da pride k meni prosit me, naj mu pomagam, če bi ne dobil takoj službe v Parizu. — Torej bomo videli, — je zamrmral Gilbert — Zadrhtel je kakor da hoče pregnati težke misli. Tistemu večeru ni zaupal. Vse ga je vznemirjalo. — No, — je pripomnil m skomignil z rameni. — Od danes do dneva, ko bo odločalo sodišče, bova doživela še velike dogodke. Kako počasna je pravičnost! Ce pomislim, da se je preiskava komaj pričela ... in kako dolgo bo trajala? — Ali ne mislite, da bova lahko dotlej še večkrat obedovala? — je vprašal Escaldas brezbrižno. Bil je lačen, a bilo je že pozno. Tema bi bila popolna, da niso gorele pred hišo na nasprotni strani luči. Upravitelj doma menda ni bil posebno gostoljuben. — Povabim vas v kabare na obed, — je dejal princ. Urejuje Josip Zupančič f/ Za »Narodno // Za uprave in inseratni dol lista Oton Cfinstof U Vsi v Ljubljani