PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1 D LO GIi&SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SREDA, 28. DECEMBRA 1966 . LETO VII., ŠT. 352 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV) »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, n JO JE 3. OKTOBRA 193* USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, m »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 19*1 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŽAN BENKO P R IZDATA ] Včeraj v republiški skupščini Gospodarski zbor sprejel zakon, po katerem bodo morali investitorji vplačevati posojilc v višini 2,5% izplačil za investicije, da bi dogradili elektroenergetske objekte LJUBLJANA, 27. dec. — Razpravo na današnji seji gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije je ob predlogu zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov sprožil poslanec Vladimir Klavs, ki je vprašal, kako je razumeti določilo, da morajo gospodarske organizacije soglašati s takim zakonskim predlogom. V razpravi, v kateri so nekateri govorniki sode lovali tudi po večkrat, so naposled to razčistili, zakon pa so nato izglasovali ob enem vzdržanem glasu. Poslanci pa so ob tem opozorili, naj izvršni svet pohiti s programi, načrti in rentabilnostnimi računi za zgraditev jedrske centrale. Zbor je pod predsedstvom Leopolda Kreseta sprejel nato še več zakonskih in drugih predlogov, med katerimi kaže posebej omeniti zakon o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine ter priporočilo republiške skupščine za začasno financiranje strokovnega šolstva NAGRADE PIONIRSKIM ODREDOM — Franc Leskošek-Luka. predsednik glavnega odbora zveze združenj bor cev NOV Slovenije, je včeraj dopoldne izročil nagrade šestim najboljšim slovenskim pionirskim odredom, ki so se izkazali pri zbiranju dokumentarnega gradiva iz NOB. Natečaj za najboljšo pionirsko razstavo gradiva iz NOB sta razpisala glavni odbor ZZB NOV Slovenije in zveza prijateljev mladine v počastitev 25-letnice ustanovitve OF. Z razpisom sta organizaciji želeli vzpodbuditi pionirje po Sloveniji k iskanju dragocenega gradiva in dokumentov iz obdobja naše ljudske revolucije, s katerimi javnost še ni bila seznanjena, številno dokumentacijo, ki so jo zbrali slovenski pionirji, so dali v arhiv Muzeja narodne revolucije v Ljubljani, gradivo pa je bilo razstavljeno po šolah, kjer so si ga ogledali tisoči obiskovalcev. Po krajšem kulturnem programu je Franc Leskošek-Luka čestital zmagovalcem. Žirija je sklenila, da podeli prvo nagrado — 100.000 Sdinarjev — pionirskemu odredu >Boris Kidrič« iz Trnovega, drugo nagrado dobi odred »Lucijan Seljak« iz Stražišča pri Kranju, tretjo pa odred šole Predoslje pri Kranju. Naslednje tri nagrade so dobile osnovne šole iz Peč pri Moravčah, Zabmce in škofje Loke. Potem ko so pionirji dohili nagrade, so predsedniku Francu Leskošku voščili še srečno novo leto. Foto: M. švabič Včeraj v zvezni skupščini Zvezni proračun upošteva merila, ki jih je določila gospodarska reforma Zvezni in organizacijsko-politični zbor sprejela predlog proračuna - Zvezni in gospodarski zbor sprejela več zakonskih predlogov, ki bodo sestavni del ekonomske politike BEOGRAD, 27. dec. — Zvezni in organizacijsko politični zbor sta na skupnem zasedanju poslušala uvodno obrazložitev članice zveznega izvršnega sveta Radojke Katic o zveznem proračunu za prihodnje leto, ki maša 978 milijard-in 500 milijonov starih din. Radojka Katič je dejala, da so pri sestavljanju zveznega proračuna še posebej pazili, da bi proračunska potrošnja temeljila na realno ocenjenih proračunskih dohodkih. »Predlog proračuna se v celoti in posameznih postavkah, z izjemo dela, ki je namenjen za JLA, giblje v okvirih globala, predvidenega s srednjeročnim planom.« Zvezni in organizacijsko politični zbor sta predlog proračuna sprejela po razpravi na ločenih sejah. Zvezni in gospodarski zbor pa sta danes nadaljevala tudi rzpravo in sklepanje o posameznih zakonskih predlogih, ' ki vsi skupaj pomenijo zaokroženo celoto in so sestavni del ekonomske politike v prihodnjem letu. Po skupni seji zveznega in organizacijsko političnega zbora, sta se zbora sešla na ločeni zasedanji. V zveznem zboru je v razpravi o predlogu proračuna prvi govoril Ivica Momčinovič. ki se je v imenu devetih poslan- ! cev zavzel za to, da se vi postavki za splošna dopolnil- j na sredstva manj razvitim republikam povečajo dopolnilna sredstva za SR Bosno 1 in Hercegovino v znesku 25 ! milijonov novih din. Ante ! Tranfič je nato poročal v j imenu odbora za proračun, i Zavzel se je za to, da zvezni zbor sprejme predlog proračuna. Bajram Selim je govoril o splošni potrošnji na Kosme-tu. pri čemer je zlasti podčrtal, da spričo pomanjkanja sredstev nepismenost stalno narašča. Predlagal je, da se Kosmetu prizna za leto 1967 za omenjene potrebe 15 milijonov novih din dopol nilnih sredstev. Kiro Gligorov je na omenjena amandmaja pripomnil, da daje federacija velika do. polnilna sredstva za potrebe družbenih služb na manj razvitih območjih, kar je nujno. Danes v „Delu" 2. stran V skladu s težnjami reforme «■ 3. stran Stari grehi investitorjev # 4. stran Problemi manjšine v ospredju ☆ 5 stran Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914 ☆ 6. stran Umazana gaza v salami ir 11. stran »Het Dorp« — vas za invalide zaradi njihovih sedanjih potreb kot tudi zaradi perspek tivnega razvoja. Zato sta tempo izenačevanja potrošnje in približevanje jugoslovanskemu povprečju v teh repub- Novi predpisi s gospodarstva Davčne olajšave za nekatere obveznike iz kmetijstva - Nove cene za bencin BEOGRAD, 27. dec. (Tan-jug). — Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta na včerajšnjih in današnjih sejah sprejela več predpisov s področja gospodarstva. Med drugim sta sprejela nekaj sprememb v zakonu o tarifah zveznega davka na promet. Zvezni davek na motorni bencin se je povečal za 15 do 17 starih dinarjev pri kilogramu. Zaradi povečanega davka in cestnine bodo narasle cene na drobno, in sicer 86-oktanskemu bencinu od 113 na 140 din. 98-oktanskemu bencinu pa od 132 na 160 starih dinarjev pri litru. Ker so diferencirane davčne stopnje za osebne avtomobile, se je zmanjšal davek na promet za dražja vozila. Namen sprememb in dopolnitev, sprejetih v temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov, je, da bi se še bolj razširile pravice občin in da bi se poenostavil davčni sistem. Izmed sprejetih olajšav za posamezne kalorije občanov so pomembnejše tiste, ki se nanašajo ijg- obveznike iz kmetijstva, jubtokaim je bila dana ivica, da odvežejo pla-ija prispevka ocP kmetij-obvezmke, katerih skup-dohodek ne presega do-vsote. Nam^i tega epa je zavreti proces mi-;ije iz vasi v mesta. Isti ima tudi določba, po iteri lahko republike in ob-predpisujejo različne, se .vi tudi nižje stopnje pri->vka v posameznih krajih. Ivisno od dejanskih pogo-gospodarjenja individual kmetijskih proizvajalcev. likah dokaj nagla. Kiro Gligorov pa je tudi pripomnil, da ne bi bilo umestno sedaj ob sprejemanju proračuna ponovno načenjati proporcev, ki so glede tega postavljeni v srednjeročnem planu. Dejal je tudi, da nima nič proti temu, da se to vprašanje postavlja na dnevni red. kar je bilo tako že storjeno, ko je bilo sklenjeno, da bo o položaju manj razvitih območij razpravljal zbor narodov Izjavil je, da predlaganih amandmajev zvezni izvršni svet ne more sprejeti, ker bi s tem povečevali po srednjeročnem planu predvidena sredstva za te namene. K besedi se je nato oglasil predstavnik odbora za proračun, ki je sciglašal s stališčem Kire Gligorova, čedo Kapor pa je podprl oba amandmaja. Paško Periša je dejal, da bi v sedanjem trenutku težko našli boljšo rešitev od tiste, ki jo predlaga Gligorov, in tudi ne bi bilo pametno, če bi to vprašanje skušali rešiti s preglasovanjem. Dr. Isedi Osmani je opozoril na težak položaj zdravstva na Kosmetu, predvsem na pogoste epidemije in pomanjkljivo zdravstveno službo. Dragosav Mutapovič je priporočil, naj se predlagatelji za sedaj odrečejo amandmajema. Upoštevali naj bi ju v posebni in temeljitejši razpravi, ki naj bi jo pripravili o razvoju manj razvitih ob moči j. Predlog Mutapoviča je podprl tudi Miloš Minic, ki' je predlagal, naj bi o omenjeni problematiki zvezni zbor posebej razpravljal na januarski seji. Predlagatelji iz Bosne so nato odstopili od amandma- ja, medtem ko so predlagatelji s Kosmeta pri svojem amandmaju vztrajali. Zbor je nato o amandmaju^ glasoval in ga odklonil. Nato je zbor glasoval tudi o predlogu zakona o zveznem proračunu za leto 1967 in ga je sprejel. Zvezni zbor je nato nadaljeval razpravo o predloženih zakonskih predlogih. V razpravi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o zdravstvenem zavarovanju je prvi govoril Zdenko Has, ki je Nadaljevanje na zadnji strani Obravnava zakonskega pre dloga o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov se je začela z obrazložitvijo predstavnika republiškega izvršnega sveta Viktorja Kotnika. Poudaril je* da je. predlog zakon» pravzaprav eden :zmed instrumentov. s katerimi republika prispeva k realizaciji srednje ročnega plana. Viktor Kotnik je poudaril, da bi sprejem zakona dodatno ne obremenil gospodarskih organizacij. Enak delež so namreč kolektivi že doslej odvajali pri vseh investicijskih vlaganjih za potrebe energetike v federaciji. S 1. januarjem, ko zvezna obveznost preneha pa bi nastopila republiška. Kot posebno novost, je Viktor Kotnik omenil določilo v srednjeročnem planu, po katerem se mora o razpisu posojila izjasniti tudi gospodarstvo. Prav zato je bila v republiški gospodarski zbornici obširna razprava in naposled je tudi upravni odbor zbornice s svojim stališčem podprl namero za razpis posojila. S sodelovanjem finančnih sredstev, ki jih bodo zbrali z vsemi tremi omenjenimi zakoni, se bo proizvodnja električne energije v republiki do 1970. leta povečala za nad poltretjo milijardo kilovatnih ur in bo tako presegla 6 milijard. Vladimir Klavs, ki-se je'prvi oglasil v razpravi, je zastavil vprašanje ,gfede pravilnosti postopka pri nastajanju zakona. Dejal je, da so gospodarske organizacije razpravljale o takšni varianti zakona, ki je kot osnovo za vplačevanje posojila določala čisti dohodek. »Zdaj imamo pred sabo predlog zakona, o katerem gospodarske organizacije niso razpravljale in ne vem, če je to v skladu s proceduralnimi pravili,« je dejal poslanec' Klavs. Ko so člani upravnega odbora gospodarske zbornice slišali predlog izvršnega sveta, da bi kot osnovo za vpi- Proračunska poraba naj bo v okvirih možnosti Zvezni organizacijsko-politični zbor je sprejel več, zakonskih predlogov in predpisov BEOGRAD, 27. dec. (Tanjug). — Organizacdjsko-politič-ni zbor zvezne skupščine je po daljši in živahni debati na ločeni seji sprejel zvezni proračun za leto 1967. Zbor ni hotel debatirati o spremmjevalnih predlogih k zveznemu proračunu dveh skupin poslancev iz BiH in Kosova in Metohije. S prvim spreminjevalnim predlogom je Joviča Lazarevič v imenu skupine poslancev zahteval, naj bi za BiH predvideli v zveznem proračunu še 2,4 milijarde starih dinarjev, Tomislav Cucurovič pa je s spreminjevalnim predlogom, ki ga je podpisalo 10 poslancev, zahteval za potrebe proračunske porabe Kosova in Metohije še 1,5 milijarde starih dinarjev. Preden so glasovali o tem. ali bodo razpravljali o spre minjevalnih predlogih ali ne. je debato o tem prevladujo čem problemu začel v organi zacijsko-političnem zboru poslanec Joviča Lazarevič. Omenil je, da je že lani prosil pristojne organe za poročilo o tem, kako se v praksi uresničuje zakon o financiranju družbenopolitičnih «kimniisti Poročilo je prišlo, vendar pozno, šele nedavno, in v njem je govor o načinu, kako določati dodatna sredstva federacije republikam. Prav to določanje dodatnih sredstev pa je povzročilo polemike, saj obstajajo različne razlage zakonskih določb o višini sredstev, ki jih mora federacija kot dodatna določiti za nezadostno razvite. Po Lazarevičevem mnenju si predstavniki ZIS razlagalo zakonske določbe tako. da mora federacija določiti na.i več toliko dodatnih sredstev, kolikor znašajo dohodki na prebivalca v srednje razvitih republikah Takšna razlaga pa dopušča, da se dodeli tudi mani .sredstev. kot znc- akv razlike do predpisanega zneska. K Lazarevičevemu nastopu je imel Joža Vilfan nekaj formalno-pravnih pripomb, Nadaljevanje na 2. strani sovanje posojila določili investicijske izdatke, niso imeli nobenih pomislekov zoper predlog, je poudaril Mirko Jamar. Dodal je, da predlog za posojilo na osnovi čistega dohodka ni bil primeren predvsem zato, ker bi bil to v bistvu takšen instrument, kot je bilo nekdanje obdavčevanje, dohodka, gospodarskih organizacij. V zbornici je bilo torej doseženo popolno soglasje, da se razpiše posojilo. Predsednik gospodarske zbornice Drago Dolinšek je pojasnil, da so vsi zbornični sveti razpravljali o najrazličnejših možnih osnovah za vpisovanje posojila. Nobenega dvoma pa ni, da so se sveti in upravni odbor izrekli za razpis posojila. Dolinšek je tudi opozoril, da je uprav- ni odbor zbornice predlagal, da bi zvišali obrestno mero posojilodajalcem. Vladimir Klavs je nato. dejal, da mora ugotoviti, da na njegovo vprašanje nista odgovorila niti predstavnik izvršnega sveta niti predsednik zbornice. Je bilo res dovolj, da so se gospodarske brgariizacije^le“ načfelttb'■ Iztisnile za posojilo, ali pa bi se morale tudi o osnovi za posojilo. Je bil torej postopek v redu? Ponovno se je oglasil Drago Dolinšek in dejal, da je s predpisom, ki govori 6 tem, da morajo gospodarske organizacije izreči stališče o zbiranju sredstev, mišljeno, da da gospodarstvo načelen pristanek, ne pa da se izjasnijo o vseh podrobnostih. Po- drobnosti je dolžna določati republiška skupščina. Leopold Krese je menil, da je zbornica svojo nalogo opravila in da je potem v, daljših razpravah nastal tak-| šen predlog zakona, #kot ga? imajo poslanci pred seboj/ Nikakor pa ni bilo mišljeno^ da bi vsaka organizacija od-| ločala individualno, če bi bi-*): lo tako, potem bi bil to? splošni referendum, ki pa vj tem primeru ni predpisan! ;S Pomembno je to, da sta bi4 la obseg in namen posojila?/ v vseh variantah enaka, jr® poudaril Viktor Kotnik. Poslanec Matko Kavtičnika pa je izrazil mnenje, da jri™ posojilo, ki bi temeljilo nj investicijah, nesprejemljivo^ Poslanec je predlagal tudf amandma za zvišanje obresti ne mere od 5 na 6 odstotkom*#-?-RikO Rišna?r-je' menil, d^ bi bilo napak, če se ne bit odločili, da bi turistične in-' vesticije oprostili vplačevanja obveznega posojila za energetiko. Ivan Arzenšek pa je: menil, da je še najbolj real? no, kot osnovo za posojilo; določiti investicije. Dr. Drago Kolar je. izraziT podporo zakonskemu predlogu, hkrati pa je opozoril na-, nujnost gradnje jedrskih Nadaljevanje na 2. strani* Vloga kulture in prosvete v načrtu razvoja SR Slovenije Prosvetno-kulturni zbor sprejel mnenje o načrtu razvoja SRS in podprl priporočilo o začasnem financiranju strokovnega šolstva LJUBLJANA, 27. dec. — Prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS je na današnji redni seji dal svoje, pritrdilno mnenje k predlogu družbenega plana razvoja Slovenije do leta 1970 in sprejel predloge za dopolnitev predlaganega teksta. Podprl je predlog priporočila za začasno financiMRje srecjnjega.strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967 in želel, naj pristojni organi poskrbe, da se bo priporočilo tudi izvajalo. Za današnjo sejo prosvetno-kultumega zbora je bil najavljen tale dnevni red: poslanska vprašanja, razprava o proračunskih spremembah za leto 1966, obravnava predloga družbenega plana razvoja SRS v letih 1966—1970, sklepanje o predlogu zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija; sklepanje o predlogu odloka o načinu razpolaganja s sredstvi SR Slovenije za gradnjo osnovnih šol; ustanovitev začasne, komisije za spomeniško varstvo in začasnega odbora za posebno šolstvo. Na seji, ki jo je vodil predsednik zbora Ivo Tavčar, so poslanci sklenili, da bodo obravnavali še predlog priporočila za začasno financiranje strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967. Predlagani zakon in predlagam odlok je zbor soglasno sprejel. V razpravi o proračunskih spremembah, o družbenem planu in o predlogu priporočila — k temu gradivu daje ta zbor le svoje mnenje — pa je dal k predlaganim oesedilom pritrdilno mnenje in nekaj dopolnilnih predlogov. Razpravo o predlogu druž- »Leteči tiger« strmoglavil: 98 mrtvih SAIGON, 27. dec. (AFP). Po cadnjih podatkih je bilo 98 ljudi mrtvih in 17 ranjen.h. ko je v soboto zvečer v bližini ameriškega letalskega opori šča v Da Mangu strmoglavile vojaška ran spori no letalo »Leteč iger«. Vsi ponesre ene: izen štirih članov po- sadke, so prebivalci vasi Bin Tai, ki leži nekaj kilometrov vstran od letališča v Da Nan-gu. Letalo je prevažalo iz nekega oporišča v bližini Tokia tovor, namenjen ameriškim letalskim silam v Da Nangu. benega plana Razvoja Slovenije do leta 1970 je začel direktor republiškega zavoda za družbeno planiranje rnš. Tone Tribušon. Med drugim je poudaril, da je področje kulture, prosvete in znanosti v predlogu družbenega plana razvoja obravnavano kot integralni del razvoja republike, in da se tako kot druga področja mora tudi ta sektor vključiti v proces naše družbene in gospodarske reforme. Opozoril je na nekatere dele predlaganega besedila plana razvoja, v katerem se kljub obetajočim težkim časom vendarle daje podmSj* prosvete* znanosti in kulture zelo men čan poudarek. Poudaril je, tla bo treba čimprej izdelati in začeti izvajati konkretne akcijske programe, ki bodo konkretizirali okvirni plan razvoja republike; izvršni svet je že začel pripravljati te akcijske programe. V razpravi so nato sodelovali poslanci Dane Debič. dr. Roman Modic, dr. Avguštin Lah, Avgust Vižintin. Truda Zoher-Durjava, Dušan Šinigoj, Vlado Golob, Janez Kambič in France Štiglic. Na pod- Nadaljevanje na 2. strani U Tant še ni komentiral Goldbergovega predloga Pogoji niso izpolnjeni - Pentagon priznal napade na stanovanjska območja Hanoia NEW YORK, 27. dec. — Tanjug poroča, da od 19. decembra, ko je ameriški delegat v OZN Goldberg pozval U Tanta, naj stori vse, kar je mogoče, da bi se začeli pogajati 6 prenehanju vojne v Vietnamu, generalni sekretar še vedno ni komentiral tega koraka. Opazovalci v OZN sklepajo, da so ZDA s tem, da se jim je po premirju tako mudilo s ponovnim bombardiranjem DR Vietnama, potrdile, da ne sprejmejo osnovnega pogoja, ki ga je U Tant večkrat javno postavil. Po U Tantovem mnenju je še vedno edina pot do mirne ureditve vietnamskega problema v tem, da dokončno prenehajo z bombardiranjem, da postopno omejijo vojaške operacije in da priznajo narodnoosvobodilno fronto kot sobesednika na pogajanjih. AP poroča, da je ameriško obrambno ministrstvo priznalo. da so pri napadih na sevemovietnamske »vojaške cilje« prizadeta tudi naseljena področja, ne glede na to, da je ameriška politika, bombardirati »samo vojaške objekte«. Predstavnik Pentagona je ponovil staro tezo, da »ukrepajo vse mogoče, da bi preprečili žrtve med civilnim prebivalstvom«, pri čemer je zagovarjal razdejanja s trditvijo, da »se ni mogoče izog- mti vsej civilni škodi«, posebno zato, ker Severni Vietnamci »namenoma postavljajo svoje protiletalske položaje, petrolejska skladišča, radarske in druge vojaške naprave v naseljenih krajih, ponekod pa tudi na strehah vladnih poslopij.« Sporočilo Pentagona je odgovor na vprašanja »Timescr vdh« rezorteriev glede na to, da je o razdejanju v Hanoiu poročal posebni Tunesov dopisnik Salisbury. Ameriška artilerijska enota# katere jačina ni znana in ki pripada prvi letalsko-desant-m diviziji, je danes pretrpela hude izgube v srditem boju Nadaljevanje na zadnji strani V novem letu selimo vsem občanom naše socialistične skupnosti, delovnim kolektivom, vodstvom občinskih organizacij SZDL, vsem družbenim in političnim organizacijam, republiški in občinskim skupščinam, mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. GLAVNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Komunisti in volitve V predvolilni dejavnosti se je treba varovati dveh skrajnosti. T3ni bi radi demdkraif tičrio »evidentirali« ljudi in postavljali merila za izbiro kandidatov, potem pa se nedemokratično, za zaprtimi vrati, dogovarjali o tem kdo mora priti na kadidatno listo. Drugi bi se šli igro, pri kateri bi bila poglavitna oblika ne pa vsebina, važnejše štetje nosov kakor pa kvaliteta tistih-, ki naj sestavljajo naša predstavniška telesa. Obe skrajnosti sta enako škodljivi. Prva skrajnost nam ponuja staro, dobro poznano birokratsko prakso, ki je vsa prežeta z nezaupanjem v delovne ljudi. Druga skrajnost je sicer vabljive j ša, ker ustvarja videz »popolne« demokratičnosti, češ vsak občan naj napiše listek, pa bomo videli, kdo bo predsednik vlade. V resnici je to samo pena, ki skriva slabo vsebino — demagogijo, politikantstvo in podobno. Komunisti bi se morali spoprijemati z obema skrajnostma. Ni res, da bi bila njihova navzočnost v predvolilni dejavnosti nezaželena, nedemokratična! so poudarili na eni zadnjih sej izvršnega komiteja CK ZKS. Narobe: (Hli se morajo vključevati v vse delo Socialistične zveze, zborov volivcev in zborov delovnih skupnosti, vendar ne tako, da bi ljudem vsiljevali kandidate. Njihova poglavitna naloga je, da pri oblikovanju meril za izbiro kadidatov pokažejo ljudem na družbene naloge in na ljudi, ki bi zagotovili kvalitetno sestavo skupščin — od občinskih do zvezne. Vsak komunist ima kot vsak drug občan pravico predlagati kandidata, vendar se pri tem ne sme sklicevati na avtoriteto svoje organizacije, temveč na moč svojih argumentov. Sodelovanje komunistov v predvolilni aktivnosti mora biti javno, demokratično. Ako se bo kdo, četudi je komunist, v javni in demokratični razpravi zavzemal za neprimerne kandidate, bo s tem postavljal na kocko ne samo svoj ugled, temveč tudi ugled svoje organizacije. Ko je izvršni komite zavrnil miselnost nekaterih, češ da mora biti ZK ob strani, je menil, da morajo biti komunisti v demokratičnem ozračju še aktivnejši, njihove naloge so v takih razmerah še zahtevnejše, še bolj poglobljene. Pogumno — samo z argumenti, samo z demokratičnimi sredstvi — se morajo spoprijemati z demagogijo, politikantstvom, 'razerstvom, personalno kombinatoriko in podobnimi manirami, ki nimajo nič skupnega z resnično vlogo občana v našem samoupravnem sistemu. Pri tem se morajo zavedati, da tudi v lastnih vrstah niso imuni proti takin: in podobnim pojavom politikantstva in demagogije. F. ŠETINC Nadaljevanje s prve strani Mislimo na Jedrsko centralo! elektrarn pri* nas, Te elektrarne dajejo že za 10 odstotkov cenejšo električno energijo kot termične elektrarne. Pozval je izvršni svet in gospodarsko zbornico SRS, da bi storila konkretne ukrepe, da bi čimprej dobili načrt oziroma predlog za gradnjo jedrske elektrarne v SRS. Viktor Kotnik je opozoril, da bi občutnejše povečanje obrestne mere moralo nujno podražiti električno energijo, pristavil pa je, da se strinja z zvišanjem obrestne mere na 6 odstotkov. Glede predloga, da bi oprostili plačevanja posojila turistične investicije, pa je dejal, da bi v primeru, če bi se odločili za izjemo, utemeljeno lahko zastavili vprašanje, kaj vse bi potem uvrstili med izjeme. Dejal je tudi, da bo treba doseči, da bi pri odločanju za gradnjo elektrarne, ki bi jo zastavili še pred letom 1970, morale vsekakor konkurirati med seboj termo in hidro elektrarna z jedrsko elektrarno. Riko Jerman pa je poudaril, da bi kazalo po njegovem dobro pretehtati, ali prvotno predlagana obrestna mera ni dovolj visoka. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ob zahtevi, po kateri naj bi banka javno poročala o gospodarnosti uporabe sredstev. Preden so z amandmajem poslanca Kavtičnika (po katerem so določili 6 odst. obrestno mero), zakon z enim vzdržanim glasom izglasovali, je Stane Zupančič še poudaril, da je bil le redkokdaj kak zakon tako temeljito obravnavan. Zbor je nato soglasno sprejel zakon o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma. Gre za to, da bo republika regresirala 26-odst. obrestno mero investitorjem objektov, ki so namenjeni tujim turistom. Ti se bodo usmerili namreč tudi na najemanje tujih kreditov, ki so sorazmerno kratkoročni in z visoko obrestno mero, ki pa je turistične gospodarske organizacije ne bi zmogle. Letno bi to po približnih računih obremenilo republiški proračun za okrog 15 milijonov starih dinarjev. Soglasno so sprejeli tudi zakon o vodnem prispevku za leto 1967. Poslanec Miran Glušič pa je po pojasnilih predstavnika izvršnega sveta in predstavnika odbora gospodarskega zbora svoj amandma umaknil. Predlagal je namreč, naj bi ta prispevek plačevali tudi občani od katastrskega dohodka zemljišč v četrtem proizvodnem okolišu. Predlog zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine je ustno obrazložil predstavnik IS Sveto Kobal. Predvsem je poudaril, da se je zadnji dve leti zniževanje Števila krav in telic ustavilo in da se je stalež celo povečal za 7 odst. Glede zdravstvenega stanja živine pa je omenil, da so pri nas nekatere klasične kužne bolezni že povsem zatrte, nekaj bolezni pa se pojavlja le od časa do časa zlasti, kadar uvažamo več živine iz drugih republik. Posebej je poudaril, da ta zakon ne zmanjšuje vloge veterinarskih postaj. Nasprotno, s prenašanjem posameznih nalog veterinarske inšpekcije na te postaje se bo njihov pomen še povečeval. To bo možno še toliko bolj, ker so iz pristojbin zagotovljena občinam tudi ustrezna sredstva. Zbor je tudi ta zakon soglasno sprejel, prav tako pa tudi odloka o soglasju k statutoma Z2TP Ljubljana in vodnega sklada SRS, k statutu Splošne gospodarske banke pa ni imel pripomb. Gospodarski zbor je nato brez razprave sprejel priporočilo za začasno financiranje strokovnega šolstva v SRS v letu 1967. Republiška skupščina priporoča, naj delovne organizacije tudi v prihodnjem letu v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti na področju strokovnega izobraževanja in v ta namen prispevajo najmanj 1 odst. svojih bruto osebnih dohodkov. Skupščina je sprejela to priporočilo, ker v prvi polovici prihodnjega leta financiranje izobraževanja in vzgoje še ne bo urejeno z republiškim zakonom. Ker ob koncu seje ni bilo poslanskih vprašanj, je predsednik zbora Leopold Krese sklenil sejo in zaželel poslancem srečno in uspehov polno novo leto. V. JARC F. JERAS Vloga kulture in prosvete v načrtu razvoja SR Slovenije lagi te razprave in poprejšnje razprave v stalnem odboru tega zbora je zbor sprejel svoje mnenje o tistih delih predlaganega besedila razvojnega plana Slovenije, ka neposredno ter posredno zadevajo njegovo področje dela. Med drugim je v svojem mnenju, ki obsega nad deset strani pisanih misli, stališč in konkretnih predlogov za spremembo sedaj predlaganega besedila plana ugotovil med dragim, da je predlog plana razvoja za to področje v glavnem zadovoljivo obravnavan in interpretiran v celotnem okvira našega družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije v prihodnjih letih. Opozoril je na potrebo po trdnejšem izvajanju sprejetih načel, kakor je bilo v navadi doslej in se zavzel za to, da se čimprej izdela akcijske programe za posamezne sektorje ter da se jih potem tudi izvaja čimbolj dosledno. Soglašal je z izhodiščem plana, da je treba delati v okvira tistih sredstev, ki jih imamo; zavzemal se je za to, da se znotraj teh sredstev nameni kulturi, izobraževanju im znanosti hitrejšo rast od dosedanje ter da se uvede tudi na tem sektorju smotrnejša poraba sredstev. V razpravi o proračunskih spremembah v letošnjem letu je zbor pozdravil obljubo izvršnega sveta, da bo upošteval potrebe na področju financiranja visokega šolstva ter investicijske pogodbene obveznosti za gradnjo osnovnih šol in da bo rešil problem, ki je nastal v zveri s plačilom prispevka republike za socialno zavarovanje svobodnih umetnikov. Podpri je predloge izvršnega sveta za ureditev teh vprašanj, ki jih je sklenil urediti kljub izrednim težavam, v katerih je letos republiški proračun. Predlog priporočila za začasno ureditev financiranja strokovnega šolstva je potrebno sprejeti zato, ker zakon o financiranju šolstva še ne bo začel delovati pred poletjem prihodnjega leta. Sedaj je dogovorjeno, naj Di bil ta zakon sprejet najkasneje do konca aprila. Zaradi tega se utegne zgoditi — tako je bilo omenjeno danes — da bi začeli izvajati novi sistem financiranja šolstva šele z začetkom leta 1968. Poslanci so bili obveščeni, da bo financiranje šolstva začasno urejeno tako kot doslej. Priporočilo o financiranju srednjega strokovnega šolstva, katerega je danes sprejel gospodarski zbor (prosvet-no-kulumi zbor je povedal k njemu le svoje mnenje), bo začasno uredilo najbolj problematičen sektor šolstva, to je srednje strokovno šolsvo. Poziva gospodarske organizacije, da naj v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti do tega šolstva. Predsednik zbora Ivo Tavčar je ob tem poudaril, da sedanji in prihodnji prispevek gospodarstva ni začasna oblika financiranja, temveč stalna in da je ta — tako načelno kot tudi materialno — zelo pomemben vir sredstev za strokovno šolstvo treba tudi tako obravnavati. Zbor je podprl predlog priporočila in smatral, da drugega načina, kakor ga za ureditev financiranja strokovnega šolstva predvideva predlog priporočila, zaenkrat ni. O tej razpravi v skupščini bomo poročali še posebej. Ob koncu so bili na vrsti še odgovori na vprašanja poslancev Katarine Laketa, Zlat. ka Ogrinca. Vlada Goloba in Avgusta Gojkoviča. J. SVETINA Proračunska poraba naj bo v okvirih možnosti vendar ni posegel v bistvo zakonskih določb. Menil je, da predstavniki ZIS delajo prav, ko se pri razlagi zakona držijo tudi njegove obrazložitve, ne pa, da dosledno upoštevajo samo posamezne določbe. Lazarevič je tudi sam, je pristavil Vilfan, upošteval intencije zakona. Lazarevič je ponovno spregovoril in zahteval, da zvezni in organizacijsko-politični zbor avtentično obrazložita sporne določbe, ker sta za to edino pristojna, saj sta ta zakon tudi sprejela. Spričo posledic, ki bi nastale z izvajanjem tega zakona je podal sprem in j e valni predlog. Odnosi v proračunski porabi morajo biti v okvirih realnih možnosti in proporcev srednjeročnega plana. To je eno izmed temeljnih izhodišč, ki jih je upošteval ZIS in v imenu katerega je Radojka Katic zavrnila oba spreminje-valna predloga in v daljšem govoru obrazložila, zakaj ni mogoča na račun drugih postavk zveznega proračuna kakršnakoli razpredelitev, za katero se spreminjevalna predloga zavzemata. Radojka Katic je dejala, da je s formulacijo o dodatnih sredstvih v zakonu o družbenopolitičnih skupnostih zmeraj razumeti določen razpon sredstev, ne pa njihov fiksni znesek. S tem je Radojka Katic zavrnila pripombe Joviče Lazareviča. Po obrazložitvi članice ZIS Radojke Katic je organizacijsko-politični zbor glasoval o tem, ali bo potekala debata ' o spreminjevalnih * predlogih ali ne. Ker z 29 glasovi nasproti 19 ni bila sprejeta debata o prvem spreminjeval-nem predlogu in s 40 glasovi nasproti 19 o dragem, je bilo iz poslanskih klopi slišati klice: »Glasujmo o spreminjevalnih predlogih samih!« Predsednik zbora Krsto Po-pivoda je izjavil, da poslovnik o delu ne predvideva takšnega glasovanja, če se je zbor odločil, da ne bo razpravljal o spreminjevalnih predlogih. Sekretar zbora je nato prebral člen 45. poslovnika, ki se nanaša na to proceduro. Pred glasovanjem o zveznem proračunu za leto 1967 — proračun so sprejeli z večino glasov, 16 poslancev se je glasovanja vzdržalo, 3 pa so bili proti — so v debati o tem dokumentu sodelovali poslanci Ignac Bel, Antal Martinek in Danica Jurkovič. Organizacijsko-politični zbor je sprejel več zakonskih predlogov, ki so bili tudi na dnevnem redu zveznega zbora. Novi predpisi s področja gospodarstva Sprejeta je bila tudi določba, ki omejuje možnost, da bi predpisovali stopnje prispevka iz avtorskih pravic nad skupno stopnjo prispevka, ki velja za prejemke iz delovnega razmerja. Novost v davčnem sistemu je tudi v tem, da se bo obveznost o plačevanju prispevka na skupni dohodek občanov razširila tudi na upokojence, če bodo njihovi skupni dohodki na leto presegali 2 milijona starih dinarjev. Aprila prihodnjega leta bo, kot je sklenil zvezni zbor, prenehal veljati zakon o olajšavah v potniškem prometu za mladino in otroke. Federacija je doslej zagotavljala sredstva tudi v te namene. Toda dajanje olajšav mladini in otrokom sodi v splošno skrb za njihovo aktivnost in vzgojo, za kar morajo skrbeti druge družbenopolitične skupnosti in organizacije, ne pa federacija. Mnenje je, da so tudi prometne organizacije gospodar sko zainteresirane, da bodo v prihodnje prevažale mladino in otroke s popustom, kadar bo šlo za skupinska potovanja. Prihodnje leto stabilizacija v prosveti BEOGRAD, 27. dec. (Tanjug). — Zvezni sekretar za izobraževanje in kulturo Janez Vipotnik je v intervjuju za tednik »Mladost« izrazi■ prepričanje, da se bo urugo leto z izvajanjem novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje začel proces stabilizacije na področju prosvete. Vipotnika so med drugim vprašali, kako bo z višino dotacij, ki jih dobivajo gospodarske orgajmacije od terito-rialno-političnih skupnosti za šolanje učencev, ki jih izobražujejo za širše družbene potrebe. Pripomniti je treba — je ob tem dodal Vipotnik — da niso umestna pojmovanja, po katerih naj bi financiranje šol, ki so jih ustanovile delovne organizacije izključno za svoje potrebe, zdaj nekako pre-vrgli na skupnosti izobraževanja in razbremenili te delovne organizacije njihovih obveznosti do teh šol, ker se od delovnih organizacij zdaj ne zahteva dodatni prispevek za šolstvo. Redakcija lista »Mladost« se. je prav tako zanimala za to, kaj je mogoče storiti za racionalizacijo predimenzioniranega omrežja visokega šolstva. S tem v zvezd je Vipotnik dejal, da lahko federacija daje samo pobudo za konkretno reševanje tako, da napravi najsplošnejše analize o tem, kako je s kadri v državi, in na podlagi gospodarskega in družbenega razvoja opozori na kadrovske konsekvence. Rok za seznam zdravil podaljšan BEOGRAD, 27. dec. (Tanjug). — Skupščina Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je danes v Beogradu upoštevala zahtevo zveznega zavoda za zdravstveno varstvo, da se rok za sprejem prvega jugoslovanskega seznama zdravil, ki jih bo mogoče prepisati v breme skladov zavarovanja, podaljša do 31. marca prihodnjega leta. To obsežno in zelo zamotano delo, je obrazložil direktor zavoda dr. Herbert Kraus, ni bilo mogoče končati ob roku, ki bo potekel konec leta. Program sveta za prosvetna vprašanja narodnostnih manjšin BEOGRAD, 27. dec. (Tanjug). Svet za prosvetna vprašanja narodnostnih manjšin je obravnaval delovni program za prihodnje leto in poudaril pomen izobraževanja strokovnjakov narodnostnih manjšin, prav tako pa tudi učiteljev za predmetni pouk v jezikih teh manjšin, saj v osemletkah teh učiteljev zelo primanjkuje. Na seji sveta so ugotovili, da so programi in učne knjige za šole, na primer ene narodnosti v okviru dveh republik, različni. O tem se je treba pogovoriti in programe ter učne knjige uskladiti. Člani sveta so poudarili potrebo po širšem sodelovanju med republikami, če gre za tiste republike, v katerih živijo iste narodnostne manjšine. Svet je sprejel delovni program za prihodnje leto. Program predvideva posvetovanje o problemih izobraževanja strokovnjakov iz vrst narodnostnih manjšin v srednjih, višjih in visokih šolah an o pouku materinščine pripadnikov narodnostnih manjšin v šolah prve in drage stopnje. Izlili SPESNEJSI OGLAS v dnevniku ■delo! Včeraj v zvezni skupščini V skladu s težnjami reforme Iz ekspozeja Radojke Katic o predlogu proračuna za ieto‘1967 BEOGRAD, 27. • jiec. (Tanjug). — Davi sta se sešla na skupni seji zvezni in organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine in poslušala ekspoze članice zveznega izvršnega sveta Radojke Katid o predlogu zveznega proračuna za leto 1967. že v začetku poudarja ekspo2e, da bodo proračunski dohodki in izdatki federacije, v prihodnjem letu nominalno večji, za 110,8 milijarde Sdi-narjev ali 12,8* odstotkov Več kot IetŠ' 1966! ^Predlagali so torej, naj hi uravnovešeni ' zvezni proračun^, znašal 978.5 milijirde-Sdinarjev. • - ^ --r'> Radojka Katic , pa je opozorila, da se osnovno povečanje za 70 milijard starih dinarjev nanaša na .kritje zakonske obveznosti zveznega proračuna do skladov socialnega zavarovanja za izplačilo razlik v pokojninah za beneficiram delovni staž. —- Gre pravzaprav za razpredelitev med socialnim zavarovanjem in zveznim proračunom. Ker se bodo dohodki, ki so se- zlivali v sklade socialnega zavarovanja, v' ustreznem sorazmerju prenesli na zvezni proračun, ne bo novih finančnih obremenitev za delovne organizacije. Ce bi ta strošek za beneficirane pokojnine izločili tako iz dohodkov kot iz izdatkov, bi znašalo predlagano povečanje v primerjavi z letom ,1966 samo 4,7 odstotka. Tako bi se tudi udeležba zveznega proračuna v narodnem dohodku, zmanjšala od 9,42 na 9,36 °fr Radojka Katic je govorila o dohodkih zveznega proračuna — realni oceni tega je bila posvečena izjemna pozornost — in dejala, da bodo trije viri dohodkov — zvezni prispevek iz osebnih dohodkov, zvezni davek na promet in carine — sestavljala nekaj več kot 99 /#■ vseh zveznih proračunskih dohodkov. To je nekaj več kot v letu 1966 Pri ocenjevanju dohodkov iz omenjenih virov so izhajali iz tega, da bo nominalno povečanje osebnih dohodkov znašalo v prihodnjem letu okrog 8 odst., vrednost prometa v trgovini 7 do 8 odst. in da se bo skupni obseg uvoza, za katerega se plačuje carina, povečal za približno 16 odstotkov. Struktura zveznega proračuna za leto 1967 kaže notranje premike. Sredstva za Poseben popust na kfežM? Veljal bo za turiste, ki bodo imeli ski-pass izkaznice RADOVLJICA, 27. dec. — Od jutri naprej bodo v prodaji ski-pass izkaznice, s katerimi bodo imeli domači in tuji turisti ha žičnicah Gorenjske, Trbiža in Koroške posebne popuste od 10 do 50 odstotkov. Razdelili so jdh turističnim in potovalnim agencijam, hotelom in žičnicam. — Prvi gostje iz Avstrije so se z novimi izkaznicami vozili na žičnicah v Kranjski gori že v soboto, v Trbižu pa jih bodo začeli prodajati jutri. Na današnji novinarski konferenci v Radovljici so ob tem poudarili, da so ski-pass izkaznice, ki omogočajo popust na žičnicah, plod sodelovanja na področju turizma med obmejnimi občinami Radovljico, Jesenicami, Trbižem in Beljakom. Pred tem so lani izdali skupen prospekt pod naslovom »Tri dežele — eno zimskošportno središče«, ki je izšel v 200.000 izvodih. Predvidevajo, da bo skupna akcija treh dežel za razmah zimskega turizma privabila na naša smučišča v Kranjski gori, na Španovem vrhu, Voglu, Zelenici. Krvavcu in Veliki planini precej več tujih gostov iz Italije in Avstrije. — Prav tako pa bodo naši turisti v večjem številu obiskovali območje Trbiža in Koroške, saj jim prav ski-pass omogoča dostopnejše cene na žičnicah. Na naših žičnicah se popust nanaša na normalne cene. to je tiste, ki veljajo za tujce, medtem ko so za člane naših družbenih organizacij že sedaj precej nižje. Izjema je le Zelenica, kjer veljajo enotne cene; zato je tam za vse goste s ski-passom 10-odstotni popust. Na konferenci so še omenili, da pripravljajo za prihodnjo zimo dopolnilno karto po ski-pass izkaznici, ki bo nudila turistom še več ugodnosti. Za letno sezono pa imajo v načrtu posebno avtomobilsko transverzalo, ki naj bi vključila najlepše kraje in zanimivosti na območju treh dežel. L. S. Kredit Srbiia-turistu za gradnjo hotela NIŠ, 27. dec. (Tanjug). — Beograjska gospodarska banka in niška kreditna banka sta odobrili hotelirsko-turistič-nemu podjetju »Srbija-turist« iz Niša 14 milijonov novih dinarjev kredita za zidavo hotela »Ambasador« na Trgu osvoboditve. To bo po sprejetem načrtu največji Jaotel v ožji Srbiji. Imel bo 160 sob s približno 300 posteljami, 2 bara, jedilnico, kavarno in letni vrt na terasi. Poslopje bo imelo 14 nadstropij. Podjetje »Srbija-turist« je sklenilo pogodbo z niškim »Gradjevinarom«, da mora biti novi hotel zgrajen do decembra 1967. narodno obrambo >y!' tekočih sredstvih izkazujejo .^relativni pžidec 'ra(1fp4 točke. Prav tako ižraj^eja, padec tudi sredstva' .z& v; go- spodarstvu^ in^ sicČr : ša '1,7 točke, strt$ki za ’ferftjč zveznih 'organov pa' za več kot 2 točki. f* fr •' . OsnovncŠ'^ovečanje v proračunski kažejo stroški za !^>ciahie"-'prišp€H?ke oziroma kritje razlik za beneficara£|r^ staž (prirastek za približio 7^7 točke). V. skupnih proračunskih sredstvih Sestavljajo stroški za nardghc*. obrambo 55%, socialni imperija, £J,5%. dopolnilna'za nezadostno/razbita pddročja 8,9%r šfedstya\^'intervencije v go-^,2%, notranja in zunanja posojila 3,2% in stroški za zvezne organe, vštevši tudi skupščino in pravosodne ustanove,. 4,8%. Stroški za različne družbene potrebe znašajo V proračunski strukturi 7,4%. Radojka Katic jo nato podrobneje govorila o nekaterih absolutnih povečanjih v proračunu za prihodnje Teto. Sredstva •zb.? narodno obrambo v letuj 1$67, je poudarila, kažejo relativno zmanjšanje *v skupnih^ sredstvih zveznega proračuna, Čeprav je predlagano absolutno povečanje sredstev za-31 milijard in 100 milijonov dinarjev oziroma za 6,f% v. primerjavi z letošnjim .letom. To pomeni, da smo za narodno obrambo v letu 1967 namenili v tekočih sredstvih 580,1 milijarde dinarjev. Pripomniti moram, je dejala Radojka Katič, da so predlagana sredstva v celoti za 5 milijard večja, kot predvideva. srednjeročni plan. Ko je zvezni izvršni svet predlagal to. prekoračenje, je upošteval, -da je v skupnih sredstvih, - ki jih bo imela na voljo JLA, 57,7% tako imenovanih izdatkov za splošno porabo.,.gied katere, sodijo izdatki 'za'" nakup ’ Vojaške opreme, ih Oborožitve ter dragi materialm izdatki,, in da je zaradi povfeckHjh cen potrebno deloma izravnati nastale razlije, poleg tega je zvezni izvršni svet» ko je obravnaval osebne dohodke pripadnikov JLA, ugotovil, da dohodki nekoliko zaostajajo za dohodki približno istih kategorij delavcev. Zato je spre jel sklep o povečanju prejemkov vojaškim in civilnim osebam v službi v JLA, in sicer v Dovprečju za 10,7%. Treba je pripomniti, da tudi predlagano povečanje ne zagotavlja realne ravni porabe iz letošnjega , leta .in da se bo morala JLA spričo odobrenih sredstev zelo potruditi, da jih bo čimbolj smotrno uporabila.. Sicer pa bo šlo za narodno obrambo 5,5 % narodnega dohodka, predvidenega za. iejjp., 1967. Sredstva za invalidnine se bodo povečala, kot je povedala Radojka, Katič, za 6 milijard 331 milijonov oziroma za 13,3%. v primerjavi z letom 1966. Tako bo mogoče povečati osebne invalidnine za 10%, in sicer od 1. januarja leta 1966 in iih v letu 1967 povečati za nadaljnjih 8 odst. Poleg tega bo s temi sredstvi mogoče zagotoviti večje dodatke za nego in tujo pomoč invalidom. Radojka Katič je nato povedala. da vsebuje predlog proračuna tudi znesek 87.2 milijarde dinarjev dopolnilnih sredstev ,za splošno porabo nezadostno razvitih območij. V primerjavi z letošnjim letom gre za povečanje v. znesku 9 milijard 826 milijonov oziroma za 12,7 odst. Spričo realnih možnosti zvezni izvršni svet ni mogel Jutri seja republiškega zbora skupščine SRS LJUBLJANA, 26. dec. — Predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije je preložil sejo zbora, ki je bila sklicana za sredo 28. decembra, na četrtek 29. decembra 1966 ob 9. uri. Predlog dnevnega reda ostane nespremenjen. predlagati, naj bi se ta sredstva pomembneje povečala. Poleg tega občutneje naraščajo tudi obveznosti notranjih in zunanjih posojal. Te obveznosti zahtevajo vsoto 11 milijard 249 malajonov oziroma 53,7 % sredstev več kot letos. Naposled se v predlaganem razporedu sredstev prvič kaže vsota 12 milijard 800 milijonov, ki je namenjena za ustanovitev skladov obratnih sredstev federacije. Z zagotovitvijo teh sredstev se omejuje tekoča poraba v letu 1967 in ustvarjena je minimalna baza za izvajanje zakona o samokreditiranju zveznega proračuna zaradi neenakomernega dotekanja dohodkov. Radojka Katič je nato poudarila, da so vsi dragi stroški praviloma pod ravnijo v letu 1966. Občutno so zmanjšani izdatki pri sredstvih za intervencijo v gospodarstvu, in sicer za 7 milijard 779 milijonov oziroma za več kot 10 odstotkov. Ob koncu bi rada poudarila, je dejala Radojka Katič! da so stroški za zvezne organe, brez izločenih sredstev sekretariata za notranje zadeve — ta sredstva se v višini 12 A milijarde prenesejo na socialistične reDublike — zmanjšani za približno 2 e utegne*1 zgoditi, da bodo tržaški in goriški Slovenci dobili s prihodnjim šolskim letom vsaj po eno strokovno šolo. Pričakovati je tudi izdatnejšo podporo dežele raznim slovenskim kulturnim ustanovam kot so slovensko gledališče. Glasbena matica, športna društva in podobno. Tudi delovanje urada za manjšino utegne prinesti določene koristi. Vendar pa slovenski predstavniki sodijo, da bi tak pozitiven odnos ne smel biti samo enkraten, osamljen primer, temveč bo moral biti sestavni de! celovite rešitve vseh odprtih vprašanj slovenske manjšine. VOJAKI KOT PRISTANIŠKI DELAVCI — Zaradi stavke 5000 pristaniških delavcev v Saigonu je moralo ameriško vojaško poveljstvo včeraj poslati v pristanišče četo marincev, ki so začeli raztovarjati pet velikih ladij z vojaško opremo. Telefoto: UPI kot je to med drugim poudaril v svojem govoru v deželnem svetu svetovalec ši-Ško-vič, ko je zahteval, naj se deželna uprava na podlagi določil statuta loti globalne rešitve vseh odprtih vprašanj slovenske manjšine. DRAGO KOŠMRLJ Romunija Uspešno „leto prodora v svet“ Posebni prijemi pri obravnavanju mednarodnih odnosov in problemov FOSEBEN DOPIS TANJUGA BUKAREŠTA, decembra. — Romunske pobude na mednarodnem prizorišču v minulem letu so zbudile pozornost svetovne javnosti iz več razlogov. Zanimanje so zlasti zbudili zunanjepolitične zamisli, intenzivna diplomatska aktivnost in nekateri posebni prijemi pri obravnavanju mednarodnih odnosov in problemov. Vse to je očitno kazalo, da- ima Romunija svoje mnenje o naravi mednarodnih odnosov in problemov in da ima kaj povedati o načinu njihovega razreševanja. To pomeni, da si bo romunska diplomacija tudi v prihodnje vztrajno prizadevala prispevati svoje k mednarodnim odnosom na »novi podlagi«, upoštevaje realne možnosti in svoje nacionalne koristi, kakor tukaj pogostokrat poudarjajo. To pa je že tako in tako v sami naravi takšnega obravnavanja mednarodnih odnosov. V Romuniji so v zadnjih dveh letih ob različnih priložnostih natanko pojasnili, kaj razumejo z »novo podlago«. To je popolna samostojnost vsake države, da odloča o svojih zadevah in o odnosih ter sodelovanju na temelju enakopravnosti in usklajevanja skupnih koristi z drugimi državami in strankami. Takšna mednarodna politika predpostavja torej dogovor, privolitev in sporazum kot obliko spreminjanja vsake države — ne glede na družbeni sistem — v samostojni politični subjekt. Hkrati takšna politika v mednarodni praksi zanikuje sleherni hegemonizem, monopolizem in vse druge oblike pritiska in vmešavanja ter tudi praikso zavezovanja drugih držav brez njihove privolitve. Izkušnje so pokazale, da zagotavlja takšna politika popoln razmah nacionalnih ustvarjalnih sil in aktivizacijo vseh materialnih virov v sedanjem obdobju »druge industrijske revolucije« ter neogibnega proizvodnega in gospodarskega svetovnega povezovanja. Tudi Romunija je na podlagi svojih izkušenj in praikse sprejemala ta načela v temelje svo- je zunanje politike in določila konkretne oblike za njeno uresničevanje na mednarodnem prizorišču ter pri razvijanju dvostranskih odnosov in sodelovanja. Svoja stališča o reševanju mednarodnih odnosov na »novi podlagi« je Romunija formulirala leta 1964 v aprilski »deklaraciji o stališčih romunske delavske partije do problemov mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja«. Eno leto pozneje so Zrušeni narodi na njeno pobudo sprejeli znano resolucijo o dobrih sosedskih odnosih med evropskimi državami z različnimi družbenimi sistemi. Soavtorji resolucije so bili predstavniki osmih drugih evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije. V dokumentu so dali pravzaprav mednarodno podporo tej koncepciji, zato je romunska diplomacija v minulem letu prenesla težišče svoje aktivnosti na obnovo te ide-;e in njer.r iresničitev. Na julijskem zasedanju posvetovalnega političnega komiteja članic varšavskega sporazuma leta 1966 v Bukarešti je bila Romunija ena izmed najaktivnejših zagovornic tega, da bi ideje o dobrih sosedskih odnosih in o razpustitvi vojaških blokov sprejeli v skupno deklaracijo. Po romunski zamisli se je treba za uveljavitev mednarodnih odnosov »na novi podlagi« prizadevati z vsestranskim širjenjem dvostranskih odnosov, z akcijami v svojem ožjem območju, na Balkanu, in na svoji celini — v Evropi, širjenje takšnega medev-ropskega sodelovanja bo, po teh mnenjih, pozitivno vplivalo na mednarodna dogajanja nasploh, še zlasti pa bo krepilo vezi z državami v razvoju. Pobude za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov in evropske varnosti na tej podlagi imajo, kot menijo tukaj, realne perspektive, saj so znamenja o dezintegraciji zahodnega vojaškega bloka in o tem, da se več zahodno evropskih držav ne strinja z agresivno politiko ZDA, kar še zlasti potrjuje francoski zgled. Hkrati bi razpustitev NATO in varšavskega sporazuma bilo radikalno sredstvo za popuščanje napetosti v Evropi in za začetek pogovorov med vsemi evropskimi državami o tem, kako odstraniti vire napetosti in ustvariti takšne odnose, ki bi sloneli, kot v Romuniji pogostokrat poudarjajo, na pravici slehernega naroda, da odloča o svoji usodi in da si izbere družbeni režim po svoji želji, na spoštovanju suverenosti in neodvisnosti in na nevmešava-nju v notranje zadeve drugih. Uveljavitev takšnih odnosov očitno utrjuje samostojnost in neodvisnost sleherne posamezne države. Prednosti teh idej so torej očitne, vseeno pa si Romuni ne de’ o iluzij o tem, da jih bo zlahka mogoče uresničiti. Uresničitev namreč preprečuje jR '«R vii: ili: VtEjvIK; »S «E lili; IZPOSTAVLJENI STE NEOPAZNIM POGLEDOM! Neopazne kritične oči vas spremljajo, celo kadar to najmanj pričakujete. Ne pozabite: žensko oko opaža vse pomanjkljivosti vaše garderobe — in obleka je legitimacija vaše urejenosti ter smisla za modno in lepo. Ob vsaki priložnosti nosite torej modno konfekcijo VARTEKS. VARTEKS je danes ekskluziven izdelovalec moške obleke. VARTEKS — to je moško tkana, dezenirana, krojena in nošena obleka! Ä mk. V®. v® viFs v ik£. Mm wliÈ vi® vJiiit: splet starih mednarodnih odnosov in posebnih političnih ter gospodarskih interesov. Romunska partija in vlada prav tako opozarjata ■na pomembnost načela, •■„ni napredek evropskih odnosov neogibno, da si vsaka država, velika ali majhna, dosledno prizadeva takšne odnose vzpostaviti in da vsaka pripomore h krepitvi evropske varnosti. Z drugimi besedami, zagovorniki in pokrovitelji interesov drugih držav lahko samo otežujejo naravne poteke teh procesov. Minulo leto je značilno prav po tem, da je bila romunska diplomacija nenavadno aktivna in živahna, ko si je prizadevala uresničiti ideje o evropski varnosti, še zlasti v OZN, in da je posredovala ter zavzemala stališča v različnih mednarodnih organizacijah. Pri tem je izhajala iz svojih zunanje političnih zamisli in se pehala za njihovo uveljavitev ter za reševanje konkretnih problemov. Vse to ji je omogočilo, da je med drugim razmeroma lahko začenjala dialoge in navezovala stike z drugimi državami o konkretnih oblikah sodelovanja na različnih področjih — od gospodarstva pa do turizma — na katerih je koristi najlaže najti in na katerih, kot je pokazala praksa, obstajajo praktično neizčrpne »notranje rezerve«, če se kdo po tej poti loti mednarodnega sodelovanja in odnosov. Romuni so imeli vrsto srečanj na različnih ravneh in v različnih sferah, — partijski, državni, gospodarski, kulturni itd. — in vse to je dalo hrabrilne rezultate. Zato ni težko domnevati, da bodo Romuni še naprej podpirali ta pozitivna gibanja. Zato bo verjetno pri njih prišlo leto 1966 v diplomatske anale kot leto »prodora v svet«. STJEPAN VUKUŠIĆ Primanjkljaj v francoski zunanji trgovini Razvoj zunanje trgovine je pomembna postavka francoskega gospodarstva. Toda že tretji mesec zapored kaže menjava s tujino primanjkljaj. Septembra so z izvozom »krili« ie 85 odstotkov uvoza, oktobra 22 odstotkov, novembra pa je vrednost izvoženega blaga »krila« uvoz s 87 odstotki. Takšen razvoj francoske zunanje trgovine si razlagajo na dva načina. Prvič s tem, da uvoz zelo hitro napreduje. Potem ko so se znebili zalog v letu 1965. industrialci te spet obnavljajo in kupujejo v tujini surovine ter končne proizvode, potrebne za delo tovarn. Drugič gre za to, da je izvoz »plafoniran«. To .je posledica tega. ker se glavni francoski partnerji manj zanimajo za francosko blago, zlasti ZR Nemčija, ki je sprejela 23 odstotkov francoskega izvoza. Francoski gospodarski krogi razlagajo, da je poslabšanje zunanjetrgovinske bilance — kar je rezultat ekonomskega »okrevanja« znamenje »dobrega zdravja«. Množični nemiri na severu Tajske Množični nemiri v severovzhodnih pokrajinah Tajske prav lahko prerastejo v odporniško gibanje — tako pravijo v Phnom Penhu v zvezi s poročili o tajsko-ameriških akcijah proti upornikom v notranjosti Tajske. V severovzhodnih pokrajinah te dežele živijo laoško-tajski prebivalci in veliko južnovietnamskih beguncev. Vlada je v preteklosti prav malo pomagala tem krajem, tako da so ostali gospodarsko nerazviti, prebivalstvo pa je revno in nezadovoljno. Povečan policijski teror podžiga spopade, ki so čedalje pogostne j ši. Oblasti v Bangkoku trdijo, da med prebivalci pokrajine Panom Nakom in na bližnjih področjih poleg laoske meje delujejo »tuji agitatorji«. da dobivajo uporniki pomoč iz tujine in da jim pošiljajo pomoč tudi s helikopterji. Arabska nafta za ZR Nemčijo Zahodnonemško ministrstvo za gospodarstvo je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da arabske države preskrbujejo Zahodno Nemčijo z dobrimi tremi četrtinam, njene skupne porabe petroleja. Vrednost teh dobav v prvih devetih mesecih tega leta je znašala okrog 600 milijonov ameriških dolarjev. Naj več ja dobaviteljica Zahodne Nemčije je Libija, ki je do konca septembra letos izvozila za okrog 300 milijonov dolarjev petroleja od Saudske Arabije, za 50 milijonov dolarjev pa od Alžirije. Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914 Izšla je slovenska izdaja knjige o sarajevskem atentatu Ob številni udeležbi zastopnikov vseh slovenskih časopisnih hiš, radia in televizije, pa tudi dopisnikov drugih jugoslovanskih listov v Ljubljani, je včeraj ob ena j stih Državna založba pred stavila javnosti slovensko iz dajo Dedijerove knjige o sa rajevskem atentatu. Založba je s tem prednovoletni knjižni beri na našem trgu, ki je letos dokaj bogata in pomembna, dodala tehten prispevek (skupaj s sarajevsko založbo Svjetlost, beograjsko Prosveto in Beogradskim grafičkim zavodom, ki je natisnil slikovni del). Naklada: 3000 izvodov, cena 12.000 starih dinarjev. Tuja in delno jugoslovanska strokovna kritika je že povedala svoje o delu, za katero je angleški zgodo vi nar A. J. P. Taylor (»Habsbur ška monarhija«) napisal, da utegne biti zadnja beseda v obsežni bibliografiji na to temo. ki (če izvzamemo pam-fletistično - propagandistični šund. do sedaj obsega čez tri tisoč del. čakamo še na slovensko kritiko, ki utegne biti toliko bolj zanimiva, ker Dedijerovi koncepti knjige, ki skuša razrešiti mimo vprašanja etike boja zoper tiranstvo tudi nekatera bistvena vprašanja v novejši zgodovini naše jugoslovanske skupnosti narodov, presegajo okvir monografije o atentatu, njegovih vzrokih in posledicah. Tja do vprašanja odgovornosti za prvo svetov, no vojno. Koncept nepristranske ocene. ki ga je avtor na včerajšnji konferenci posebej poudaril, oprte predvsem na primarne (deloma doslej neznane ali nedostopne) dokumente in morda izjemno pripravna osebnost avtorja za to delo (kakor pravi v svoji recenziji Taylor) dopuščata trditev, da gre za fundamentalno delo. Vsekakor pa ne zadnje, ker je sarajevski atentat podlaga toliko daljnosežnih teorij (za praktične politične in idejne namene), da utegne biti »Sarajevo 1914« kvečjemu sprožilec nove serije spisov. Negativni kritični glasovi o knjigi, kolikor jih je doslej izšlo, podpirajo domnevo. Tako kot nekateri doma či tradicionalisti ne more\ sprejeti dokazov, da akter j. sarajevske drame niso bili jugoslovanski integralisti velikosrbske zvrsti, takcu-so dokazi o samostojnosti ^akcije, ki po eni plati spodbijajo »konspiracij sko« teorijo, po drugi pa s kritično oceno Ferdinandovega trializma in razlogov za razpad monarhije načenjajo nekatera konservativna (zlasti katoliška) stališča. Da o vprašanju krivde za vojno ne govorimo. Posebej je za nas zanimiva vloga, ki jo je Dedijer ugotovil o medsebojnem vplivanju Mlade Bosne in našega Preporoda, in to ne nazadnje — kot že rečeno — zaradi avtorjevih pogledov na jugoslovansko vprašanje sploh, od začetka do danes. Vendar, nadrobna analiza dela je stvar stroke. Za širok krog bralcev pri nas pa je knjiga brez dvoma izredno pomembna in zanimiva. Srbske izdaje (25.000 izvodov) je šlo v enem mesecu po izidu 21.458 izvodov .. . V pogovoru je padlo tudi vprašanje o filmu o sarajevskem atentatu. Kaže, da je najresnejši kandidat za producenta beograjska Avala (v sodelovanju z enim ali več tujih partnerjev), ker je sprejela tri bistvene Dedijerove pogoje, s katerimi skuša ohraniti neokrnjen lik sarajevskih atentatorjev. Za nas je posebej zanimivo, da bi dve pomembni vlogi v filmu pokazali prek osebnosti Endli-herja in Ferda Kozaka vlogo naših preporodovcev. J. ŠTULAR Prejeli smo Protestir am! VLADIMIR DEDIJER Foto: S. Busič Simfonični koncert orkestra RTV V petek je izvedel orkester naše radijske postaje pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška življenjsko delo češkega skladatelja Bedricha Smetane, simfonični ciklus »Ma vlast« (»Moja domovina«), ki obsega šest samostojnih, a idejno in deloma : tudi motivično med seboj na-ozko povezanih orkesterskih pesnitev. Njihova skupnost je seveda do neke mere samovoljna: obstaja iz različnih poetičnih, pokrajinskih, zgodovinskih, folklornih • in celo mitoloških prvin, ki jih je skladatelj na prosto zajemal iz bogatega vira življenja češkega ljudstva. Glavni namen dela je bila proslavitev značaja in zgodovinskega pomena češke dežele in pobuda za domorodna čustva rojakov; v valu narodnostne romanti ke, ki je v drugi polovici 19 stoletja preplavil slovanske dežele, je bilo povsod napravljenih mnogo poskusov, s pomočjo folklornega zaklada prebujati in pospeševati nacionalni patriotizem, a malo je del, ki bi to opravila tako zgledno kakor to. Seveda je to programska glasba, ki je v svojih notranjih vsebinskih vrednotah popolnoma razumljiva le tistemu, ki ji zna slediti z vsebinskim priročnikom, kajti sicer je nemogoče iz samega tonskega poteka posneti hoteni pomen, saj se skladatelj nikjer ne zateka k očitnim posnemalnim potezam, temveč skuša precej obširni vsebini dati primemo, a strogo muzikalno formo (tako se nekajkrat poslužuje zametkov fugiranega postopka, ki ne ustreza nobeni idejni predstavi, saj kontrapunk-tično obravnavanje v bistvu poetičnim razlagam ni dostopno). Posamezne simfonične pesnitve (»Vyšehrad«, »VI-tava«. »Sarka«, »Z českvch luhu a ha ju«, »Tabor« in »Blanik«) pa so tudi po zgolj muzikalni strani dovolj močne in zavzetne, da jih je lahko poslušati tudi brez razlage s samim napotkom, ki tiči v naslovu in se mu posluša-vec lahko po svoji volji in domiselnosti preda. Graditeljsko so forme vseh šestih stavkov dovolj svobodne, ka-kor pač pritiče tipu, ustvarjenem iz prostega sožitja ve-čih umetnosti, idealu Wagner j a in Liszta; tudi ni več moč spregledati vpliva, ki je | neusmiljeno pritiskal na fantazijo in arhitektoniko večine glasbenikov tište dobe, ki so se želeli in znali uvrstiti v dokaj strogi red nemške romantike Lisztovega kova. Vsi muzikalni elementi Smetanove heksalogije (tudi tako bi se dalo označiti skupnost naštetih šest del) očitu je jo od tam povzete prijeme, zlasti v harmoniji, medtem ko je melodija ponajveč oslonjena .la ces»i.u ^oirLiOi'j, or- kestrski zvok, pa tudi oblikovna sestavljenost pa sta ponekod kar preveč zaupljivo prepuščena vzorniku, v trdnem prepričanju, da je ta način pač res edini v bodoč: glasbi, kakor je tako prigo-vorljivo razglašal krog takratnih »modernistov«. Čeprav se torej Smetanova osebnost v tem delu najočitneje izpričuje pri naslonitvah na ljudsko melodiko, je celotna skladba dovolj enovita m učinkovita, da je lahko zdržala že kmalu 100 let in je upravičeno pričakovati, da bo še naprej glasnik ustvarjalne volje in moči h kulturni zavesti prihajajočega naroda. Naša izvedba z orkestrom RTV je bila več kot dostojna in orkester se je tako v skupinah, kot v posameznih solistih (kolikor so pač prihajali skozi sicer gosto instrumentalno tkivo do veljave) kljub muzikalni pozornosti odlično izkazal, saj je to delo vse polno tehničnih problemov, ki lahko še tudi dan da nes zadajajo prečfejšnje preglavice izvajavcem. Posamez ne instrumentalne skupine zvenijo izenačeno ter se dobro prilagajajo druga drugi; izvajanje je v splošnem točno in igra navdušena. Za to gre velika zasluga dirigentu, ki že več let vodi orkester od začetnih težav do uveljavitve na koncertnem odru. Poslednje se je na tem večeru zelo jasno odražalo, saj je bilo delo izvedeno po enotni interpretacijski zasnovi, ki je skoraj nedvoumna že v sami gradnji dela, pa do vseskozi dodobra izdelanih in usklajenih drobnih posamez nesti. Po takšni dognanost: lahko stopa orkester pogum no naprej k svojemu pozva-nju koncertantnega faktorja — če bi le imel kje pravo mesto za to: mislim, da filharmonična -dvorana ni več orimeraa za nastope obeh naših, reprezentativnih instrumentalnih ansamblov, S^ven ske' filharmonije RTV. "V L. M. š- GOSTILNA KOPRIVEC VELIKE LAŠČE vabi cenjene goste na SILVESTROVANJE Z BOGATIM RfENUJEM ZA NOVIH DIN 28,00 GLASBA. ■ Po naročilu domače specialitete. Rezervacije do 50. decembra 1966. 30002 V petnajstih letih pisanja o slovenskem gledališču, o njegovih iskanjih, naporih, zmagah ih porazih, sem se kot kritik marsičesa naučil, žal je ta učenost morala najpogosteje zajemati iz tiste spoštovanja vredne zakladnice, ki se ji pravi gledališka praksa. Ta pa spet ni in ne more biti zgolj tisto, kar si pod pojmom gledališke prakse največkrat zamišljamo: gledališče kot umetniško oblikovalni fenomen, predstava kot njegov najdoločnejši rezultat. Dasiravno bi seveda bilo razumno in logično, ko bi gledališka praksa bila za presojevalca vsaj pretežno to, kar smo o nji povedali, je resnica popolnoma drugačna, čedalje pogosteje nam je namreč premišljati tudi o tisti praksi, ki je gledališče z vso svojo ustvarjalnostjo vred od nje odvisno: to je tako imenovana družbena praksa, njeno učinkovanje na umetniško dejavnost, določneje, vprašanje, kako ta družbena praksa ravna z gledališčem kot z eno izmed svojih duhovnih, umetniško oblikovalnih možnosti in razsežnosti. Ne da bi razgrinjal in nadrobno opredeljeval zagatni položaj vseh slovenskih poklicnih teatrov, naj se tokrat ustavim le pri enem izmed bistvenih konstitutivnih členov slovenske odrske omike, pri Mladinskem gledališču iz Ljubljane. V petkovi številki Dela sem namreč prebral vso brutalno resnico o položaju te institucije, še zlasti pa me je za pričujoč premislek in pisanje spodbudil prvi stavek izjave Toneta Pavčka, dosedanjega ~ umetniškega vodje Mladinskega gledališča: »Izredno mi je žal, da bomo začeli proslavo 100-letnice slo- venskega gledališča z ukinitvijo Mladinskega gledališča, tistega, ki je ... Slovencem za nadaljnjo gledališko kulturo najbolj potrebno«. Tako tedaj. Zares, človek se mora pri nas marsičemu privaditi. A prav tako je res, da vsega le ni mogoče prebaviti. Domišljam si, da nisem več nerealističen zanesenjak, kadar teče beseda o slovenski kulturi. A vendar citiranim besedam skorajda nisem mogel verjeti in bi jim tudi ne verjel, ko jih ne bi bil izrekel tako zavzet in zgledno dejaven človek, kot je »dosedanji umetniški vodja Mladinskega gledališča«. Gledališka praksa, ki sem o nji govoril, me je namreč naučila med drugim spoznavati in vrednotiti tudi delo izjemno požrtvovalnega umetniškega zbora Mladinskega gledališča. Iz vsega, kar vem o delu tega prizadevnega kolektiva, iz njegovih umetniških rezultatov in nemara predvsem iz čedalje bolj živega pa naraščajočega odme-vanja in vloge, ki jo ta teater ima med naraščajem gledališkega občinstva, morem odgovorno in preudarno soditi: navkljub skrajnje nezavidljivemu položaju, navkljub prenekaterim nevšečnostim, s katerimi se je Mladinsko gledališče na svoji prehojeni poti moralo srečevati, je ostala njegova ustvarjalna volja skoz in skoz zgledna, predstave kot umetniški plodovi pa iz sezone v sezono bolj privlačni in zanimivi. A če zapostavim svoje lastno mnenje, sem prepričan, da bi najboljši odgovor dali stoti-soči mladih gledalcev vsevprek po slovenski domovini, ko bi jih povprašali, kaj sodijo o svojem gledališču. Saj to je njihovo gledališče in je hkrati edino nacionalno gledališče, ki naj pri najmlajših in mladih obiskovalcih prebuja vse tisto, kar človeku odpira svet odrskih deska. Seveda bi bilo skrajnje sebično misliti, da je edino gledališče tista možnost, ki naj dozorevajoči človek skoznjo oblikuje svojo osebnost. A prav tako ni nobenega dvoma, da pomenja ukinitev te možnosti ukinitev ene izmed tistih bistvenih soustvarjal-nih prvin, ki brez nje ostaja človek le polprebujeno ali vsaj necelovito bitje. Tisti in tak človek, ki je nič kolikrat zapisan v vseh naših programih in deklaracijah, se pravi, živ, občutljiv, kritičen, kreativen, človeški človek. O vsem tem najbrž tisti, ki si malone z brezdušnim cinizmom upajo sprejeti odločitev in odgovornost za ukinitev tako pomembne umetniške in vzgojne institucije, kot je Mladinsko gledališče, ne premišljajo ah pa so v svojem tehnokratskem napuhu pozabili premišljati, če so sploh kdaj znali ali hoteli premišljati. A čeravno bi ti isti ljudje v pomembnost opisane vloge kar na pamet, brez premišljanja načelno celo privolili, bi najbrž v konkretni razpravi imeli na mah priročen odgovor: denar. Tega ni. Ni ga nikjer, kjer bi moral biti. Verjamemo, da nacionalnega kulturnega programa ni mogoče kompleksno kreirati brez gledališča za mladino, a ker ni denarja, se moramo temu programu odreči. Tako rezoniranje je seveda jalovo in vrhu tega še nezanesljivo, saj vemo, da ti isti ljudje znajo najti denar, kadar je, denimo, treba »pokri- ti« primanjkljaj kakemu »uglednemu« podjetju — in to navzlic tako dolgo pričakovani in nujni gospodarski reformi. Vprašati se je le, kakšni bodo plodovi te reforme, če bo samo gospodarska, ne pa tudi družbena in moralna. Bojim se, da skrajnje enostranski, da bodo torej zgolj polreforma. Sicer pa vsi vse to vemo, o tem beremo, se v to vključujemo. Le da takrat, ko je treba resnično preiti od besed k dejanjem, pogostoma zatajimo vsa načela, obljube in sklepe. In smo popolnoma vznemirjeni, ker nam mladi rod ne verjame, ker hodi po svojih poteh. V zahvalo pa mu z brezdušnim cinizmom, spretno maskiranim v votlo-doneče deklarativne puhlice, ki o njih vemo, da so laž, še preden smo jih izgovorili do kraja — brutalno posekamo eno izmed tistih ljubeznivih drevesc, ki se je okrog njega z veseljem in zanimanjem zbiral in ki se mu pravi — mladinsko gledališče. Zoper ta in tak cinizem in tehnokratski napuh protestiram in sem prepričan, da ▼ tem protestu nisem osamljen. Ali pa — če smem tudi sam biti vsaj rahlo ciničen — protest tudi tale hip prekličem: če se namreč javno in odgovorno domenimo, da umetniške institucije, kakršna je mladinsko gledališče, nočemo, da nam je ni treba, da smo proti nji in da tedaj iz vseh programov in deklaracij ustrezno temu domenku zbrišemo tudi vse besede o živem, občutljivem, kritičnem. kreativnem, človeškem človeku. Tako bomo vsaj zanesljivo vedeli, kje in kaj smo. VASJA PREDAN Znanost, univerza in družba Po univerzitetni skupščini II. V teoriji gospodarskega razvoja čedalje bolj govorijo o strategiji družbe, kar zadeva človeški faktor, pomemben za gospodarski razvoj. Pri tem čedalje jasneje ločujejo vlogo fizičnega in rutinsko mehaničnega dela od vloge ustvarjalno intelektualnega dela, zlasti v njegovi kreativni, konstrukcijski in organizacijski funkciji ustvarjanja novega (t. i. »know how«). S takšnega gledišča dajejo izobraževalni dejavnosti čedalje bolj značaj »investicij v človeka« in ne samo značaj potrošnje družbenega proizvoda. Ni povsem naključje, da so ekonomisti začeli zato razločevati: (a) z ene strani prispevek, katerega dajeta k povečanju družbenega proizvoda (kot pokazovalca gospodarske rasti) ali materialna tehnika oziroma fizični kapital (tako imenovani utelešeni tehnični napredek) ali pa zaposlovanje nove delovne sile v funkciji fizičnega ali rutinsko mehaničnega dela ter (b) z druge strani prispevek, katerega daje t. i. kreativno, konstrukcijsko, organizacijsko znanje (tako imenovani neutelešeni tehnični napredek), s tujo besedo »know how«. Naravno, da je zanimanje za takšno analizo najprej nastalo v naj razvitejših državah z »zrelim gospodarstvom«, kot so npr. ZDA, pa se .potem razširilo na druge države, vključno tudi našo. In kaj so odkrili ekonomisti — kljub pomislekom, ki jih imamo do točnosti teh raziskav? Da znaša v ZDA — po oceni precejšnjega števila ekonomistov — prispevek t. i. neutelešenega tehničnega napredka h gospodarski rasti že okrog 50 odst. Do podobnih rezultatov so raziskovalci prišli tudi v drugih državah, ki postajajo čedalje bolj razvite in so prešle t. i. prag gospodarskega razvoja, kot je npr. Finska. Kaj to pomeni glede »varčevanja« s klasičnim ekstenzivnim investiranjem v fizični kapital ali pa z zaposlo- vanjem nove delovne sile, ni treba posebej poudarjati. Vsakomur pa bo tudi razumljivo, da t. i. »know how« ne more biti dan človeku po naravi kot nagon oziroma, da se ga ni mogoče preprosto priučiti na delovnem mestu. V prvi vrsti ga lahko pobudi in oblikuje predvsem izobraževalen in lasten raziskovalen proces. To pa je lahko edino v šoli ali v kakem drugem raziskovalnem centru. Pa je razumljivo, da morajo zaradi tega stroški ali investicije v izobraževalno ih raziskovalno dejavnost hitreje rasti kot pa drugi družbeni izdatki, čim preide kaka država prek praga svojega prvega razvoja. Ne da bi zagovarjal natanko posnemanje dinamike izdatkov za šolstvo v ZDA, pa bi zaradi ilustracije oziroma potrditve do sedaj razvite ideje navedel nekaj podatkov prav za ZDA. Po Theodorju Schultzu so se v ZDA v razdobju 1900 do 1956 povečali izdatki za izobraževanje, izraženi v stalnih dolarjih, za 3,5-krat v primerjavi s povečanjem osebnih dohodkov in bruto akumulacije kapitala. Sedaj govorijo v svetu čedalje bolj o t. i. »izobraževalnem kapitalu«, če štejemo v ta kapital — zopet primer iz ZDA — tako izdatke . za formalno izobraževanje kot tudi nerealizirane dohodke ljudi, ki so študirali in v tem času niso prejemali nikakih dohodkov, potem pridemo za isto razdobje zopet do novega zaprepaščujočega podatka, da se je namreč »visokošolski kapital« povečal kar za 110-krat. In če sedaj primerjamo razmerje med obsegom vsega izobraževalnega kapitala in pa obsegom fizičnega kapitala, ugotavljamo za isto državo, da se je to razmerje spremenilo v prid izobraževalnega kapitala takole: 1900 — 22 odst., 1957 — 42 odst. Brez daljše razprave je treba potem sprejeti tudi dejstvo, da je moral delež izdatkov za visoko šolstvo v narodnem dohodku hitro naraščati. V ZDA so znašali iz- datki za visoko šolstvo v 1. 1913 le 0,32 odst., 1. 1954 že 1,14 odst., 1.. 1970 pa računajo, da bo ta delež znašal že nad 2 odst. narodnega dohodka (v naši državi so znašali 1. 1964 izdatki za visoko šolstvo nekaj nad 0,6 odst. narodnega dohodka). Pri tem naj omenim, da je dosegalo ameriško gospodarstvo v tem času samo cca. 2,5 odst. letno rast, ki je večja šele v zadnjih letih (pri nas pa je planirana letna rast za razdobje 1966—1970 od 7,5 odst. do 8,5 odst.). Vprašal me bo kdo, kako pa je pri nas s prispevkom t. i neutelešenega tehničnega napredka? Najprej naj povem, da smo do prvih ugotovitev lahko še zelo rezervirani. Nekateri naši ekonomisti računajo, da je naša dosedanja hitra gospodarska rast temeljila predvsem na dveh faktorjih: na hitrem investiranju v fizični kapital in pa na ekstenzivnem zaposlovanju delovne sile. Tako da bi lahko razglasili prispevek ustvarjalnega, organizacijskega dela k rasti družbenega proizvoda kot enak ničli. Seveda bi bil takšen sklep pretiran, saj vendar vemo, da so mnoge tovarne čisto delo naših konstruktorjev in organizatorjev. Misel, da je prispevek ustvarjalnega dela enak ničli, izhaja od tod, ker je bil njegov, tudi pozitiven prispevek negiran po prejšnjih dveh, že omenjenih faktorjih, ki sta »pojedla« (zanikala), čeprav skromen, prispevek ustvarjalnega intelektualnega dela naših ljudi. Seveda, če bi sedaj sledili primitivni logiki, bi dejali takole: našo burno rast so pogojevale visoke investicije in pa hitro zaposlovanje delovne sile. Cernu potem toliko ali celo več investirati v izobraževanje, če še tega nismo izkoriščali. Toda takšna logika je nelogična za nadaljnji družbeno ekonomski razvoj. Prvič, poglejmo, kakšne naloge si postavljata reforma in petletni plan. Letna stopnja gospodarske rasti naj bi bila od 7,5 odst. do 8,5 odst. ob intenzivnejšem gospodarjenju (to je pri skrajnje zadrževanem investiranju in zaposlovanju nove delovne sile). Ce bo še nadalje prispevek t. i. neutelešenega tehničnega napredka (know how) k stopnji gospodarske rasti enak- ničli — iz razlogov, o katerih sem govoril — potem je edino zagotovilo, da bomo dosegali planirano ali celo višjo stopnjo rasti, novo ekstenzivno investiranje in pa zaposlovanje nove delovne sile. Po dosedanjih izkušnjah pa vemo, kam vodi takšna pot; prav gotovo v inflacijo in v depresijo. Drugi problem, ki je povezan z ustavljanjem ali omejevanjem investiranja v izobraževanje, je ustavna določba, ki zagotavlja ali celo pospešuje razmah prostega šolanja, tudi po obveznem šolanju, katerega podpiramo zvečine z brezplačnim šolanjem, s štipendijami itd. Toda, če je takšna dobrina, kot je izobrazba, »prosta dobrina« (le učiti se je treba) ali vsaj ne predraga, potem bo ob vse večji želji človeka XX. stoletja, da bi bil izobražen — takšen pritisk tako staršev kot samih mladih ljudi na šole, da le-te brez povečanja sredstev morajo zmanjševati kakovost, omejevati vpis in pod. (kar je pravzaprav protiustavno dejanje). To seveda ustvarja svojevrsten konflikt med ustavno zakonsko deklaracijo in vso dolgoročno programirano politiko z ene strani in pa omejenimi: (točneje omejevani- mi) materialnimi sredstvi za šolanje. FRANCE ČERNE (Dalje jutri) • Za madeže od rje. ‘«Ulita, joda itd. - za beljenje porumenelega perila beloni! Novice CELJE: tuji zbori za pevski festival — Organizacijski odbor celjskega mladinskega pevskega festivala, ki bo junija 1967, je že prejel prijave vseh tujih zborov, ki jih je povabil. To so mladinski pevski zbori iz Budimpešte, Brna, Bremna, Koflbacha (Avstrija) in pevski zbor slovenske filharmonije iz Celovca. Hkrati so prispele tudi nekatere prijave tujih glasbenih pedagogov za posvetovanje, ki je vsako leto sestavni del festivala. Od domačih sta se doslej odzvala prof. Dragoševiđ iz Zagreba in prof. Pozaič iz Sarajeva SLOVENJ GRADEC: veliko zanimanje za mednarodno razstavo — Mednarodna likovna razstava v novi kulturni hiši v Slovenjem Gradcu je vzbudila pri nas in v tujini izredno veliko zanimanje. Slovenjegraško likovno razstavo je doslej obiska o že nad 12.000 obiskovalcev. Razstavo si je doslej ogledalo tudi veliko tujcev. Največ pa jih pričakujejo te dm. Nekatere potovalne agencije v Avstriji so že napovedale prihod posebnih avtobusov. Do konca leta bo prispelo v Slovenj Gradec še precej avtobusov iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Mnoge skupine, zlasti šolska mladina, so že prijavile prihod. LAŠKO: ustanovili bodo sklad za kulturno prosvetno in telesno vzgojno dejavnost — Pred kratkim je bil na skupščini občine Laško razgovor predstavnikov delovnih organizacij. Na njem so načelno sklenili, da bodo podjetja prispevala po 0,13 odstotka od čistega dohodka za potrebe kulturno prosvetne in telesno vzgojne dejavnosti. Skupščina je namreč v zadnjem letu lahko iz proračuna oddvojila v te namene le 2 milijona Sdinarjev, kar je bore malo. O dogovoru predstavnikov bodo razpravljali in sklepali še samoupravni organi gospodarskih organizacij. Sredstva bodo zbirali v posebnem skladu, medsebojne obveznosti pa bodo uredili s pogodbami. LJUBLJANA: razstava plastik Slavka Tihca — Danes med 18. in 19. uro bodo v Mali galeriji odprli razstavo plastik Slavka Tihca Z razstavljenimi plastikami je avtor sodeloval na letošnjem bienalu v Benetkah. Na sliki: Slavko Tihec — Skulptura z malim jedrom, varjeno železo. 1965. BEOGRAD: »Savremenik« o gledališki problematiki — Novembrska številka »Savremenika« prinaša na svojih 96. straneh izključno gradivo s področja gledališča oziroma dramskega ustvarjanja. Pet domačih (Dragan Jeremič. Svetozar Vlajkovič, Petar Volk, Aleksandar Popovič, Milan To-polovački) in dva tuja avtorja načenjajo vprašanja o zastarelosti gledališča, o avantgardističnem gledališču in Shakespearu itd. Posebno zanimiv je prispevek Topolovačkega o antičnih motivih v sodobnih jugoslovanskih dramah, kjer je na prvem mestu beseda o Dominiku Smoletu, pa še o Marijanu Matkoviču, Krleži. Jovanu Hrističu in Velimiru Lukiču. Informativen je tudi zapisek o sodobni afriški dramaturgiji. V tej številki revije je tiskan tudi prevod (prvi deg) baje Kafkovega dramskega dela »Ein Flug um die Lampe heroin«, ki so ga pred kratkim našli in je bilo prvič tiskano (prevedeno iz jidiš jezika) v julijski številki dunajske revije »Literatur und Kritik«. SARAJEVO, študija o srbskem nadrealizmu — V času, ko vsestransko bogato teče revalorizacija stare in novejše srbske književnost: in ko si posamezniki prizadevajo, da bi podrobneje osvetlili nekatere pojave in ustvarjalce dobe med dvema vojnama, je treba opozoriti na obsežno študijo, ki jo je Kanifa Kapidžič-Osmanagič pod naslovom »Srpski nadrealizem i njegovi odnosi sa francuskim nadrealizmom« na S50. straneh izdala pri sarajevski »Svjetlosti«. Gre za doktorsko disertacijo, v kateri je z veliko skrbjo zbrano sicer teže dostopno gradivo. Ta komparativna študija pomeni vsestranski poseg na to področje in obogatitev jugoslovanske literarne zgodovine kljub dejstvu, da je avtorica ponekod pokazala premalo samostojnosti v sodbah, ko se je tako rekoč dosledno zanašala na ugotovitve Marka Rističa. Knjiga je bogato ilustrirana. BEOGRAD: Brechtova gledališka dialektika — Zagrebški gledališki izvedenec Darko Suvin se je odločil predstavit» dramaturške prijeme znanega Bertolta Brechta. V ta namen je iz njegovih zapiskov o gledališču in drami izbral in prevedel in s spremno besedo približal zahtevnejšim bralcem vrsto teoretičnih tekstov tega svetovno znanega odrskega avtorja. Knjigo je pod naslovom »Dijalektika u teatru« v zbirki »Sazvežda« izdala beograjska založba »No-lit«. PRI NOVOLETNIH NAKUPIH NE POZABITE NA PRAZNIČNO ŠTEVILKO VAŠE REVIJE 00 STRANI ZANIMIVE VSEBINE VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA ZA OBIČAJNO CENO 150 S DINARJEV! ELLEN GLASGOW Tv o nase življenje 20. nadaljevanje »Bil je v kuhinji in je pripravljal pijačo. Odnesla sem pladenj v dnevno sobo namesto njega. Nisem hotela, da bi stregel tej mladini. Naj rečejo, kar hočejo, toda gospa Lavinia ne ravna prav z gospodom Aso. Nekoč je zares dobro izgledal, zdaj pa ima tako nekam izsušen obraz.« Vzdihnila je in zamišljeno pogledala na spečega moža. »Gospod Asa je zares tako do ber človek.« Toda Parry, ki je, seveda popolnoma razumljivo, mislil na svoje probleme, je rekel: »Ali je govoril kaj o meni?« »Je, sin. Rekel je, da si bister fant in da upa, da se boš prebil kam naprej.« »Ni pa rekel, kako. Ni rekel, kako naj se prebijem naprej.« »Ne. ni rekel, kako, sin.« Abel je odprl oči in sunkovito sedel. »Za dremal sem,« je rekel. »Ali si videla te škrlatm tulipane? Pravkar sem jih nekaj nabral.« »Da. videla sem jih. Rada bi jih pokazala gospodu Asi.« »Na vrtu jih je še precej, a nerad jih trgam. V nedeljo bom ves dan delal pri njih.« »Ali moraš, Abel? Gospodu bogu to morda ne bo po volji.« v. ti* Abel je zmajal z glavo. »Vem, kaj je gospodu všeč, Minervy, vse življenje ga že poznam.« To je bilo res, je ponosno pomislila Minerva. Abel je dober mož; ve, kaj je prav. Abel je zazdehal in Jasper, ki je sedel na tleh ob njem, je pomenljivo zalajal; zakaj napočil je že njegov čas počitka, vrata v spalnico pa so bila še vedno-zaprta. »Ali se moraš vrniti tja in spraviti avtomo bil gospodične Stanley, sin?« »Gospod Craig je rekel, da ga bo pustil v garaži. Všeč mi je gospod Craig.« Parry je vstal in odprl vrata Jasperu, ki je spet zalajal in nato skočil k vznožju postelje. »Saj pravim, ta pes je res pameten,« je rekla Minerva. »Gospod Craig je vsem všeč,« je rekel Abel. »še nikoli nisem slišal, da bi bil kdo rekel kaj slabega o njem,-razen da ima napačne misli glede politike. Pravijo, da je zelo bister odvetnik in je vedno pripravljen vsakomur pomagati.« »Rad bi, da bi mi pomagal,« je čemerno, rekel Parry. »Odvetnik je in lahko bi mi pri štu diju precej pomagal.« Minerva je dvomljivo zmajala z glavo. »Rada bi, da bi se znebil teh misli, sin.« »Pa se ne morem«, je razdraženo pribil Parry. »Ne morem se jih znebiti in se jih tudi nočem.« »No, no, Minervy,« je pomirjujoče reke! Ibel. »Fant si bo moral pač po svoje ustvariti srečo*« »Jaz mislim samo na to, kar je dobro zanj,« je odgovorila Minerva, medtem ko ji je pogled drsel z Abelovega mirnega obraza — lep obraz, si je rekla in dovolj dober, da ga vsak lahko pogleda — na Parryjev pobit in rahlo nabrekel obraz. »Razen tega nisem prav nič prepričana, da je odvetniški poklic-dober. Gospod Craig je odvetnik, a sam bog ve, da ni videti prav nič vesel, pa čeprav se bo zdaj zdaj poročil z enim ' izmed otrok, ki sem jih vzredila. Stanley postaja vsak dan lepša, toda videti je, kot da ni gospod Craig zaradi tega nič bolj vesel.« Vzdihnila je in spet zmajala z glavo. »Nekaj pri vsem tem ni v redu. Ne vem, kaj naj bi to bilo, toda tako gotovo, kot sem tu, nekaj ni v redu.« »Ali si videl, kaj, kar bi ne bilo prav?« je začudeno vprašal Abel. »Prav ničesar. Toda včasih čutim tisto, .česar ne morem videti, in tokrat sem to čutila prav do kosti. Nekaj je narobe, a ne vem, kaj.« »Kaj pa gospod Asa?« »Ničesar ni rekel, a videti je bil takšen, kot :e tedaj, kadar je že vseh do grla sit.« »Ali si govorila z nevesto?« »S kom? S Stanley? Nisem še imela priložnosti, a ko bom odšla tja v ponedeljek zjutraj, oom videla vsa njena poročna darila.« , »No ja, kaj bi človek skrbel,« je rekel Abel. »Nikoli ne veš, kako se bo kakšna poroka iztekla in prav nič dobro ne de, če skrbiš. Kakorkoli že, zdaj je vse dogovorjeno. Ce gospodični Stanley ni do tega, da bi se poročila z njim, je gotovo nihče ne sili v to.« »To je res, Abel.« Minerva se je sklonila nad vazo s tulipani in jih ljubkujoče pogladila. »Kar bo, pač bo. Gotovo delam iz muhe slona. Toda kar sem čutila, sem čutila. Čutila sem v zraku in čutila sem v gospodu Asu, ko je govoril z menoj. No, tu je pa spet Jasper. Prišel je, da bi slišal, o čem govorimo.« Parryju se je razjasnil obraz. »Gospod Asa ima Jasperja rad,« je rekel. »Zdi se mi, da mu je kar žal, da mi ga je dal.« »Saj ni mogel drugače,« je pojasnila Minerva. »Gospa Lavinia je vedno tako odločno nasprotovala temu, da bi imeli v hiši psa, da mu ni dovolila obdržati niti tistega majhnega te-riera, ki ga je imel pri sebi, ko sta se poročila. Saj se spominjaš, ali ne, Abel, kakšen je bil gospod Asa, ko ga je prisilila, da je dal Benny-ja proč?« »Ne, Minervy, tega je že tako dolgo.« »No, prav tedaj sem čakala na njegovo mamo in nikoh ne bom pozabila, ko mi je rekla, da bi se Asa ne bil nikdar oženil z Lavinio, ko bi bil vedel, kako bo ravnala z Bennvjem. Dan pred poroko je odpeljal Bennyja dol k Jacku »Gospod Jack je zdaj mrtev,« je rekel Abel. in Kate Oliver in dokler je bil pes živ, ga je gospod Asa vsako nedeljo obiskal. Takrat je začel tako pogosto hoditi na posestvo.« »Da, toda gospa Kate je prav takšna, kot je bila. Včasih jo vidim, ko pride kaj nakupovat. Sama dobrota je je.« »škoda, da se gospod Asa ni z njo oženil,« je rekel Parry. »Ko jo je spoznal, je že bila poročena z Jackom. A vseeno mislim, da bi. gospod Asa prav gotovo ne mogel tako prenašati gospe Lavinie, ko bi ne imel kam iti. čisto bi ga bila izmučila, ko bi ne bilo gospe Kate.« »No ja, upam, da bo nekoč udaril po mizi,« je rekel Abel. »Prav klavrno življenje živi,’ rasen seveda kar zadeva otroke.« Vstal je in se pretegnil. .»Nekam trd sem v sklepih. Zaklenil bom vrata, potem pa grem leč.« »Nikar se ne trudi z zaklepanjem,« je rekla Minerva. »Bom že jaz zaklenila.« V nekaj vrstah MURSKA SOBOTA »Mura« se usmerja na ameriški trg — Vse kaže, da se bo murskosoboška tovarna oblačil in perila »Mura« že prihodnje leto močneje usmerila na ameriški trg. V ZDA bodo mazali predvsem oblačila, to je težko konfekcijo. CRNA NA KOROŠKEM Delo v lastni režiji se izplača — Krajevna skupnost v Cmi na Koroškem opravlja dela v lastni režiji, in sicer zlasti pri vzdrževanju krajevnih cest. kopališča, snage na trgu in ulicah, pri pobiranju vodarine in zemljarine itd. Tako so na primer letos pri urejanju športnega igrišča porabili 1.8 milijona S dinarjev. Dohodek bo odpadel — Krajevna skupnost črna na Koroškem od 1. januarja ne bo več vzdrževala vodovoda in kanalizacije. Sklenili so, da bo ta osnovna sredstva prevzel zavod za komunalno dejavnost v Mežici. Zaradi tega bo v prihodnjem letu odpadel tudi dohodek od vodarine in kanalščine. DRAVOGRAD Priporočilo kinematografov — Dravograjska občinska skupščina je priporočila upravnemu odboru kina v Dravogradu, naj vnovič preuči možnost za pripojitev k prevalskemu kino podjetju. To podjetje je že bilo pripravljeno prevzeti kino in investicije. Obljubilo je, da bo poskrbelo tudi za boljše filme. VELENJE Aprila proizvodnja v novi tovarni pralnih strojev — V tovarni gospodinjska opreme »Gorenje« zdaj potekajo montažna dela v novem oddelku za proizvodnjo pralnih strojev. Te dni bodo dali na trg že veliko pralnih strojev, prihodnje leto pa kakih 40.000. Izdelovali bodo tri tipe strojev, v trgovinah pa bodo stali manj kot 300.000 S dinarjev. PODSREDA Mladina nima prostora — Na letni konferenci aktiva ZM so največ govorili o prostorih, ki bi jih potrebovali za sestajanje in kultumo-prosvetno dejavnost. Predlagali so. da bi skupaj z drugimi organizacijami, zlasti pa z gasilskim društvom, v ta namen s prostovoljnim delom uredili prostor v gasilskem domu. ŠMARJE PRI JELŠAH šole za starše — V Rogaški Slatini. Šmarju in Rogatcu so začele z delom šole za starše, ki jih je pripravila šmarska delavska univerza. Šole obiskuje več kot 120 ljudi. O vzgoji mladine predavajo strokovnjaki iz Maribora; med njimi so tudi zdravniki in psihologi. KRANJSKA GORA Prenovljena kmečka hiša — Hotel Prisank je v soboto sprejel prve goste v prenovljeni kmečki hiši, v kateri so v zgornjem nadstropju preuredili sobe z 32 ležišči. Nove prostore so s hotelom povezali s posebnim hodnikom. V pritličju starega poslopja bodo uredili kmečko gostilno s ! tremi prostori in kuhinjo. Pravijo, da bodo prvim gostom lahko postregli že kmalu po Novem letu. KRANJ 42-urni delovni teden — Z novim letom bodo uvedli 42-umi delovni teden v kovinsko obrtnem podjetju, puškami in tovarni »Toso«. V kovinsko obrtnem podjetju imajo že drugi mesec dve prosti soboti na mesec, prihodnje leto pa bodo imeli tri proste sobote. Za enak način skrajšanja so se odločili tudi v puškami, kjer od oktobra delajo po 45 ur na teden, in v »Tošu«, ki ima že od leta 1964 46-umi delovni teden. Najvišji osebni dohodki — Novembra je bil najvišji povprečni osebni dohodek. V gospodarskih organizacijah je znašal 81.500 S dinarjev, kar je za četrtino več kot povprečje lani. V negospodarskih delovnih organizacijah je novembrsko povprečje 93.300 dinarjev. KOPER Sestanek — Te dni se bodo v Divači sestali predstavniki elekt.ro gospodarskih podjetij iz Jugoslavije in Italije. Dogovorili se bodo o izmenjavi električne energije med obema državama. Podoben sestanek predstavnikov Soških elektrarn in italijanske družbe za električno energijo je že bil v Trstu. Na njem so se dogovorili o trasi bodočega daljnovoda, ki naj bi spojil električne mreže obeh držav. IZOLA Deset let taborniške organizacije — Izolski taborniški odred Jadranskih stražarjev, ki je bil dolgo med najboljšimi enotami na Primorskem, je te dni slavil 10-letnico obstoja. Na skupščini, ki je bila minulo nedeljo, je dobil odred v priznanje za dosedanjo dejavnost častni naziv »partizanski odred«. LITIJA Konferenca krajevnih organizacij SZDL — Na seji občinskega odbora SZDL v Litiji so zadovoljivo ocenili priprave na konference krajevnih organizacij SZDL. Prve konferen- : ce so bile v Kresnicah. Litiji. Polšniku in na Primskovem. Na konferencah so med drugim govorili o dosedanjem delu občinske skupščine in o nalogah, ki so v občini za prihodnje obdobje. številna gostovanja — Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Litiji je pripravil za letošnjo sezono j pester program gostovanj. Tako bo tu gostovalo šentja- j kobsko gledališče s Sneguljčico. Mestno in Mladinsko gledališče :z Ljubljane, folklorne skupine in koroški akadem- j ski oktet. PTUJ Sodobna mešalnica močnih krmil — Na farmi bekonov v Turnišču pri Ptuju so te dni začeli zadnja dela pri dograditvi gospodarskih objektov. Razen hlevov za ple- j menske svinje in pitališč so začeli graditi tudi sodobno mešalnico močnih krmil s sušilnico za koruzo in skladišči. TRBOVLJE Presegajo letni plan — Kolektiv Mehanike v Trbovljah je j prejšnji mesec presegel mesečni plan proizvodnje za več kot polovico. Močno presega planske obveznosti tudi pri prodaji. V tujino so do Konca novembra izvozili za več kot 15.000 dolarjev izdelkov. TOLMIN Predavanja o civilni zaščiti — Delavska univerza v Tolminu je poskrbela za vrsto predavanj o civilni zaščiti v Tol- : minu, Bovcu in Kobaridu. Predavanj se udeležujejo člani 1 delovnih kolektivov, ki se seznanjajo na predavanjih med drugim tudi z organizacijo obrambe pred elementarnimi nesrečami. MARIBOR Srajce — V modni hiši so znižali cene flanelastim srajcam za okrog 50 odstotkov. Popust — Na novoletnem potrošniškem sejmu na razstavišču mariborskega tedna, prodaja trgovsko podjetje Vele-tkanina srajce, pižame in nekatere druge tekstilne izdelke s popustom cd 20 do 60 odstotkov. Ribe — Včeraj so v ribarnici Pomurke na Vodnikovem trgu prodali okrog 160 kg različnih vrst morskih rib. Hotel — V noči od ponedeljka na torek je v hotelu Slavija prenočilo 90 gostov. Med njimi je bilo 25 tujcev, predvsem iz Avstrije in Italije. JUROVSKI DOL Nova stanovanja — V novozgrajenem stanovanjskem bloku so dobili stanovanja prosvetni delavci. LJUBLJANA V »školjki« sveže ribe — V ribarnici imajo tudi danes sveže ribe: ciple po 600 din kg, ovčice po 600 din, girice po 380 din in špare po 300 din kg. Razen teh imajo še žive postrvi po 1700 din kg, pričakujejo pa pošiljko živih krapov po 800 din kg. Razen svežih imajo na razpolago tudi nekaj vrst zmrznjenih morskih rib. V obeh ribarnicah je bilo včeraj okoli 2000 kg rib. šestdesettisoča obiskovalka — V Supermarketu na Ajdovščini je v nedeljo obdaril dedek Mraz šestdesettisočo obiskovalko otroškega kotička, v katerem varujejo otroke, medtem ko starši nakupujejo v trgovini. Sreča se je nasmehnila petletni Aniti Bregar iz Ljubljane. Dedek Mraz ji je izročil dva velika zavoja z obleko, jopico, igračami in kajpak, s sladkarijami. Skozi ta »vrtec«, kakršnega nima nobena druga trgovina v državi, je šlo v dveh letih njegovega obstoja 60.000 otrok. Ce se odkruši lošč — Pri Nami že nekaj časa prodajajo pasto »Smalto S-20«, ki jo uporabljamo za prepleskanje okrušenih emajliranih predmetov, na primer za štedilnike, hladilnike, kopalne kadi in pralne stroje. Pasta je bele barve in velja 624 Sdin. SODOBEN MLEKARSKI OBRAT, KI SO GA ODPRLI V SLOVENJEM GRADCU Foto: M. Kos Naš pogovor »Hočemo študirati, toda kje dobiti denar?« Govori predsednik občinskega komiteja ZM v Ormožu France Polič Na obisku v Ormožu sem se srečal tudi s predsednikom občinskega komiteja ZMS Francetom Poličem in ga povabil na pogovor. Že prej sem slišal o veliki zainteresiranosti ormoške mladine, o njeni želji po udejstvovanju. Na kakršenkoli način, samo ne biti pasiven — to je njihovo geslo. Čeprav imajo za delo na voljo minimalna sredstva, znajo z njimi napraviti velike stvari. — Slišali smo že o aktivnosti vaše mladine. Zanima nas, kje se udejstvuje ormoška mladina in kakšen je njen odnos do mladinske organizacije? — V naši občini je 23 mladinskih aktivov, ki redno delajo. Njih delo je zvečine na kultumo-zabavnem področju. Prirejajo zabave in športna srečanja. Njihov odnos do organizacije je dober, saj vsi aktivi redno sodelujejo z nami. Delo mladine bi bilo gotovo še plodnejše, če bi imeli primerne prostore. Vendar teh žal ni. če pogledamo samo mladinski aktiv mesta Ormoža, vidimo, da nima niti enega samega prostora, v katerem bi se mladina sestajala, zbirala in se družabno udejstvovala. Ničesar ni. V drugih mestih imajo svoje klube in dvorane za prireditve, naša mladina pa se mora sestajati v gostilni ali na prostem. Tako ni samo v mestu. Tudi na vasi se srečuje mladina s temi problemi. Mladinskemu aktivu Cerovec so pred kratkim porušili prostore. Mladina iz tega aktiva hodi zdaj tudi po 15 kilometrov na mladinski sestanek, in to niso osamljeni primeri. — Kako je s kadrovskimi zadevami? — Tudi z njimi se že dolgo ukvarjamo. Pri nas čutimo precejšnje pomanjkanje ljudi FRANCE POLIC predvsem v vaških aktivih, kjer ponekod nimamo ustreznih vodstev. To poskušamo urediti z večtedenskimi seminarji, ki se jih udeležujejo nekateri mladinci. Tako hočemo pridobiti nova vodstva v aktivih, ki bi delala bolj sistematično in bolj programsko. — O čem je bilo največ govora na občinski konferenci, ki ste jo imeli v začetku decembra? — Najbolj živahna je bila razprava o študentski mladini v Ormožu. Glede njih je vrsta težav, ki jih bo težavno prebroditi. Ker v naši občini nimamo srednje šole, je naša mladina vezana na domačije ali pa da gre v šo- le v Ptuj, Maribor, Mursko Soboto ali kam drugam. In ker je mladina tista, ki teži za napredkom, za znanjem, pa čeprav ima minimalne gmotne možnosti, je tudi iz naše občine več kot 200 dijakov in študentov, ki se vozijo v šole zunaj Ormoža. Ker je železnica z novim letom sklenila odpraviti popust, ki ga nudi dijakom, se je precej dijakov in študentov, ki imajo slabe gmotne možnosti, zašlo pred skoraj nerešljivim problemom: kje dobiti denar za vožnjo? Starši jim ga ne morejo dati! Tako jim ostane še druga možnost: ostati na kmetiji. Tukaj pa se nam nehote vsili j ustekleničeno vprašanje, ki je staro vrsto j mieko. let: ali ne bomo s tem prišli na to, da bodo študirali otroci dobro situiranih staršev, predvsem v mestih, vaška mladina, ki ima že sedaj Sodoben mlekarski obrat Prebivalci Slovenjega Gradca bodo odslej dobivali ustekleničeno pestirizirano mleko SLOVENJ GRADEC, 27. dec. — Danes je predsednik občinske skupščine Slovenj Gradec inž. Franc Razdevšek izročil svojemu namenu nov sodobno opremljen obrat Mariborske mlekarne. V njem so uredili oddelek za pasterizacijo mleka, oddelek za polnjenje in pranje steklenic, oddelek za izdelavo jogurta, smetane in skute, hladilnice in skladišča. Tako so uresničili dolgoletno željo prebivalstva, ki bo odslej dobivalo pasterizirano Predsednik občinske skupščine se je zahvalil kolektivu Mariborske mlekarne, ki je odstopil precejšnja finančna sredstva za ureditev tega ob- veliko težav, pa bo močno \ rata. Po izjavi direktorja Ma-zapostavljena? Ni nam !ah- ; riborske mlekarne Lea žarko, ko moramo kot pred- j mana je Mariborska mlekar-stavniki občinskega komiteja i na vložila v gradbena dela poslušati take in podobne j in za opremo novega obrata ugotovitve tistih, ki so pri- j več kot 200 milijonov Sdinar-zadeti. Moje mnenje je, da j jev, od katerih je kolektiv v bodo morali to zadevo urejati vsi naši odgovorni forumi. — Mladina v Ormožu je v prejšnjih letih izvedla več delovnih akcij. Ali nameravate tudi v prihodnjem letu izvesti kako akcijo? — Naša mladina že vrsto let sodeluje z mladinskimi aktivi iz .Ptuja, Varaždina, Ljutomera fri Čakovca. Tako bodo tudi prihodnje leto izvedli veliko delovno akcijo: zidali bodo- letno kopališče v Ormožu. Seveda jim bo morala pri tem pomagati tudi občinska skupščina. i F. ŠRIMPF Zdravniško pomoč iščimo pravočasno Dva primera pri Novem mestu, ki resno opozarjata Po ovinkasti cesti iz Dobmiške doline proti Trebnjemu je ondan kar se da hitro vozil avto. V njem je bila razen voznika mlada, žena, ki so jo peljali v porodnišnico. Pri Trebnjem je avtu počila guma. Brž so spravili nosečnico v zdravstveni dom Trebnje, kjer je takoj rodila. Bilo je dopoldne, v zdravstvenem domu je bil ravno zdravnik-glnekolog in porod se je srečno končal. Iz Trebnjega je nato odpeljal v novomeško bolnišnico rešilni avto že dve bitji: mater in pravkar F čkov, ' Alf jfe morda krivo rojenega otroka, ki je prišel ha svet pač hitreje, kot I osebje realnega avtomo-je mati predvidevala. Tokrat se je na srečo vse dobro ' bila? Prav v tistem času je ■ ........ ..... rešilni avto stal nekje na cesti med Šentjernejem in Novim mestom. Tudi v mesta? Njihovo delovno področje so oddelki v bolnišnici. In prav. v tem trenutku iftiajo na porodu dve ženi, obe z medenično vstavo, na skrbi pa še razen tega"'na oddelku 35 ginekoloških pacientk, 46 otročnje ju 43 novorojen- izteklo. Vedno pa, žal, ni tako. či. Porodnica že med no- Gomji primer je zelo podoben onemu, ki se je dogodil lani 14. decembra ponoči pri Bršljinu, ki pa se ni tako srečno končal. O njem je pisalo tudi Delo. Kot bi se dogodki ponavljali v skoraj neverjetno podobnih okoliščinah. Tisto noč lani je isti šofer z istim avtom in iz istega kraja vozil nosečnico v novomeško bolnišnico, že- sečnostjo ni šla k zdrav- njem je prav takrat priha-niku na pregled. Ce bi šla. i jal na svet nov občan. Pobi ji zdravnik povedal, da j magati ni mogel niti naj se pripravi na težji po- i zdravnik ZD, ki je prišel z rod. K zdravniku pa ni I rezervnim rešilnim avto-šla niti tedaj, ko je začu- ; mo-bilom -v 23 minutah tila prve popadke. Krneč- : pred bolrffco. Pravi labi-ko ženo je deloma moč ! r^nt okoliščin, proti kate- tudj razumeti, zakaj je toliko odlašala. Morala je storiti še toliko, zadnjih opravil I pred odhodom, zato je na v avtomobilu je čutila, j odlašala in odlašala. Vse da gre za minute. Zato je priganjala voznika, naj gre kar po bližnjici. V bližini priključka na avtocesto pri žel. postaji Novo mesto je počila guma. (Kakšno naključje!) Rezerve ni imel. V avtomobilu sta bili nosečnica in njena spremljevalka. Ustavljal je avtomobile in prosil za pomoč. Po naključju sta se prva ustavila ob njem dva novinarja Dela. Ko sta videla, za kaj gre, je njun šofer zapeljal k stoječemu vozilu. Zena v avtomobilu pa ni bila voljna presesti v drugo vozilo, češ: »Saj je že...« Novinarja sta se torej nemudoma odpeljala na bližnji ginekološki oddelek novomeške bolnišnice in opozorila, da je v avtomobilu na cesti pri Bršljinu porodnica, ki potrebuje nujno pomoč. Klicala sta rešilni avto Zdravstvenega doma v Novem mestu. Ta je bil že na vožnji. Rezervni avto z zdravnikom je prišel pred bolnišnico 23 minut po pozivu. Takrat je pripeljal tudi voznik iz Dobrniča, ki je med tem popravil okvaro. Zal je bila pomoč prepozna. Otrok se je rodil mrtev. Kdo je kriv? Brez dvoma splet raznih okoliščin, ki so botrovale dogodku, v prvi vrsti pa prepozno iskanje zdravniške pomo- to so okoliščine, seve pa ne tudi opravičilo za tako zapoznelo iskanje pomoči. Vendar — tako je. Ali je moč kriviti za otrokovo smrt med rojstvom dva ali tri potnike, ki so se znašli v bližini in bili pripraljeni pomagati, kolikor pač laik v takem primeru lahko pomaga? Je moč kriviti dežurno ekipo na ginekološko porodniškem oddelku novomeške bolnišnice, ki so jo to noč sestavljali zdravnik, in-štrumentarka, babica, bolničarka, otroška negovalka in strežnica, ker niso takoj hiteli v pomoč na, cesto, dva kilometra zunaj rim še tako dobra volja posameznika ali skupine ljudi, ne more ničesar. Iskanje resničnega krivca za nezaželen razplet dogodkov, v kolikor pride do takega iskanja, je samo odraz nevolje vsakogar, ki želi pomagati sočloveku, pa je pri tem nemočen. Čedalje manj je tudi na podeželju žena, ki ne prihajajo v ambulante na preglede, ki se ne posvetujejo s svbjjm zdravnikom ali babico med nosečnostjo. Tudi sicer je potrebno v vsakem primeru pravočasno iskati zdravniško pomoč. Naša zdravstvena služba je že tako razširjena in uposobljena, da lahko v vsakem primeru pomaga, če se pravočasno zatečemo po pomoč. PETER ROMANIC Slovenjem Gradcu prispeval iz svojih sredstev 102 milijona. Gradnjo novega obrata v Slovenjem Gradcu so podprle tudi občinske skupščine Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. V Slovenjem Gradcu so odprli danes tudi novo delikatesno trgovino, za ureditev katere so vložili več kot 20 milijonov Sdinarjev. M. K. Novoletne prireditve 2a najmlajše V vseh pomurskih občinah bodo obdarovali otroke V Pomurju se tudi letos ne bodo izneverili tradicionalnim novoletnim prireditvam za najmlajše v vrtcih in osnovnih šolah. Kot vedno so se tudi tokrat izkazala društva prijateljev mladine, ki so domala povsod pripravila (v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in podjetji) pestre programe. V radgonski občini je občinska zveza prijateljev mladine zbraia v podjetjih 1,3 milijona Sdin, precej pa so prispevali tudi posamezniki, zato bodo lahko obdarovali vse otroke v vrtcih in osnovnih šolah. V Radgoni se pripravljajo tudi na velik sprevod dedka Mraza, ki se bo 29. in 30. decembra ustavil s spremstvom tudi na mejnem prehodu. V drugih pomurskih občinah so se sicer letos odpovedali sprevodom, zato pa bodo imeli v občinskih središčih lepe prireditve,. kjer bodo sodelovali v programih tudi otroci. V M. Soboti, kjer je dedek Mraz že nakupil mnogo lepih daril za mladež, bodo imeli v četrtek, 29. dec., lepo prireditev v dvorani kina »Park«, kjer se bodo predstavili učencem vseh treh osnovnih šol njihovi vrstniki z bogatim programom. Tu bo dedek Mraz delil mladini tudi darila. Društvo prijateljev mladine v Lendavi pa je v sodelovanju s krajevno skupnostjo in KO SZDL zbralo en milijon dinarjev, da bodo priredili čajanko za mladino in odrasle, ki bodo prejeli tudi lepa darila. Podobne prireditve pripravljajo tudi v drugih krajevnih središčih lendavske občine. V ljutomerski občini pa bodo poskrbela za obdarovanje otrok v osnovnih šolah podjetja, ki so prevzela patronat nad temi ustanovami. B. B. KOSTANJEVICA NA KRKI Tehtnico dali KS Kostanjeviška krajevna skupnost ima veliko nalog, denarja pa malo. Na prošnjo ji je občinska skupščina dodelile v upravljanje javno tehtnico in garažo, od katerih bo imela krajevna skupnost vsaj nekaj dohodka. (r) »Pravda« za prazen oddelek Občani hočejo ohraniti oddelek bolnišnice v Črni na Koroškem RAVNE NA KOROŠKEM, 27. dec. — Na pobudo repu-bliškega sekretariata za zdravstvo je bilo danes posvetovanje o nekaterih perečih problemih zdravstvene službe v občini Ravne na Koroškem. Republiški sekretar Stane Selih je uvodoma poudaril, da povsod na svetu opuščajo majhne bolnišnice z namenom, da bi omogočili večjo specializacijo in boljše zdravljenje pacientov. Zaradi tega obstaja tudi predlog za preusmeritev oddelka slovenjegraške bolnišnice v črni na Koroškem. Primarij slovenjegraške bolnišnice dr. Stane Strnad pa je dejal, da je letos prvega decembra bilo v Črni na 55 kirurških posteljah le enajst bolnikov. Od včeraj pa ni več v črni nobenega pacienta na kirurgiji, ker so zadnjega odpustih. dopolnilni prispevek, kolikor bodo vztrajali pri ohranitvi bolnišničnega oddelka v črni. Predstavniki slovenjegraške bolnišnice so povedali, da so oddelek v črni v zadnjih letih umetno vzdrževali. Poudarili so tudi, da v črni ni mogoče zagotoviti dovolj kvalitetne strokovne kirurške zdravniške službe. Omenili so možnost, da v črni urede dom za starejše osebe z oddelkom za intenzivno nego. Dogovorili so se, da bo republiški sekretariat za zdravstvo posredoval občini in družbeno političnim organizacijam dodatno, širše pojasnilo glede oddelka bolnišnice v črni, o katerem, bodo ponovno seznanili občane. M. K. Predstavniki SZDL črne in Mežice so poudarili, da so se zbori volivcev na njihovem območju zavzeli za ohranitev oddelka bolnišnice v črni. Prebivalce črne, Mežice in nekaterih drugih krajev Zgornje Mežiške doline so bili preslabo seznanili z argumenti, ki terjajo ukinitev oziroma preusmeritev bolnišničnega oddelka v črni. Poudarili so, da bi morali občanom prikazati to problematiko na podlagi natančno izdelane gospodarske računice, česar doslej niso naredili: • Posebej, so dejali, da problem bolnišničnega oddelka v črni ni nastal danes, saj so o njem že večkrat razpravljali v preteklih letih. -Obsodili so pisce anonimnih pisem, ki v zvezi z oddelkom bolnišnice v črni grozijo in žalijo odgovorne predstavnike občinske skupščine in slovenjegraške bolnišnice, ki so doslej vlagali vse sile za urejevanje zdravstvenih problemov v Mežiški dolini. Menili so, da tak način ne prispeva k urejanju pereče zdravstvene problematike v občini. Razprava je pokazala, da bodo morale o bodoči usodi bolnišničnega oddelka v črni odločiti ustrezne strokovne in ekonomsko utemeljene rešitve. Na posvetovanju so ugotovili, da bodo morali občani tega območja plačati Smrt pod tovornjakom Ponedeljek je bil usoden za motoriste in pešce LJUBLJANA, 27. dec. — V 39 prometnih nesrečah, ki so se zgodile včeraj na cestah v naši republiki, je bilo 13 ljudi hudo ranjenih, 12 pa je dobilo lažje poškodbe. En človek se je včeraj smrtno ponesrečil. Škodo so ocenili na približno 98 tisoč Ndinarjev. šofer tovomjaka-vlačilca Ciril Rener je včeraj ob 6.35 zjutraj peljal s parkirnega prostora v Postojni na bencinsko črpalko, ki je na drugi strani ceste. Tovornjak je bil že skoraj pri črpalki, tedaj pa je iz naselja Kozarje precej hitro pripeljal motorist Albert Fabjan in ker ni mogel pravočasno zavreti, se je zaletel v avtomobil. Motorist je tako nesrečno padel pod vozilo, da je zadnje kolo zapeljalo čezenj in ga močno poškodovalo. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Zelo hudo nesrečo je včeraj ob 11.55 doživel motorist Franc Colja. Na Vojkovi cesti v Novi Gorici je šofer Ivan Tratnik obračal tovornjak; Ko je bilo vozilo pravokotno na cesti, je pripeljal iz Solkana motorist in zaradi hitrosti trčil vanj ter padel. Hudo ranjenega ponesrečenca so odpeljali v šem-petrsko bolnišnico. Tudi kolesarja Bogomira Strleta je včeraj nekaj po 14. uri pred železniškim prehodom na Ptujski cesti v Mariboru podrl tovornjak. Nesreča se je zgodila, ko je neprevidni kolesar istočasno s tovornjakom, ki ga je vozil Anton Gajsler, hotel zapeljati čez prehod, na katerem so pravkar dvignili zapornice. Pri tem je padel pred avtomobil, tako da mu je kolo zapeljalo čez dlan leve roke in mu polomilo vse prste. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. Na križišču Poljanske ceste in Zrinjskega ulice v Ljubljani je včeraj popoldne avtobus mestnega prometa, ki ga je vozil Miroslav Stipar podrl 49-letno Lilijano Kumar. Avtobus je peljal po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu, v omenjenem križišču pa je šla čez cesto Kumarjeva, ki se ni prepričala, če je pot prosta, žensko so hudo ranjeno odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, rano na glavi in zlomljeni dve rebri. Le dobre pol ure za njo pa so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 52-letno Kovil-ko Jakšič, ki jo je na šmar-tinski cesti v Ljubljani podrl z osebnim avtomobilom opel-rekord Janko Vokač. Av tomobilist je vozil iz Hrast- j ja proti mestu, pri hiši št 32 pa je šla čez cesto Jakličeva in se znašla tik pred avtomobilom. Zaradi prekratke razdalje šofer nesreče ni mogel preprečiti in jo je zadel ter zbil. Pri padcu je ženska dobila zelo hude poškodbe. Ugotovili so, da ima notranje krvavitve ter več ran na rokah in nogah. Na glavni cesti v Sinji gorici pa je včeraj nekaj pred 16. uro huda nesreča doletela 5I-letnega Antona Jeraja. Peljal se je z mopedom iz LJUBLJANA, 27. dec. — Vrhnike na Drenov grič :n j faradi ne: centimetrov dol-v omenjenem naselju pri hi- ■ 2e in ava centimetra debele ši št. 19 nenadoma za vi v J -vnazane gaze v salami, ki Vinjen in brez vozniškega dovoljenja je včeraj opoldne 23-letni Janez Gal peljal kombi skozi naselje Beltinci. Nenadoma ga je zaradi nevešče in prehitre, vožnje na poledeneli cesti zaneslo in je trčil v obcestni kamen. Od tu je kombi zavozil približno 13 metrov naprej ter se ustavil na vrtu pri hiši Ivana Kavaša v' Beltincih. Pri nesreči so bili sopotniki Ferdo Godina, Vera Utroša in Slavko Curič ranjeni in so jih morali odpeljati v murskosoboško bolnišnico. Na avtomobilu je za približno 6 tisoč N dinarjev Škode. Kolesar pod tovornjakom LENDAVA. 27. dec. — Davi se je v Petišovcih zgodila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil kolesar Vendel Seke (51) iz Petišovec. Seke se je vinjen peljal proti domu in pri srečavanju zapeljal pod zadnje kolo tovornega avtomobila. ki ga je vozil Vinko Raščan (46) iz Trnja. Kolesar je bil hudo ranjen in so ga pripeljali v soboško bolnišnico. B. B. Z gostije v jarek MURSKA SOBOTA. 27. dec. — Danes, ob 10.30 se je v vasi Moravci pri Soboti ponesrečil voznik osebnega avtomobila Stanislav Majhenič (32) iz Kaniže pri Mariboru. Majhenič. ki se je vračal iz gostije proti domu je zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti zavozil v levi obcestni jarek, kjer se je vozilo dvakrat prevrnilo. Pri nesreči je bila hudo ranjena sopotnica Katica Meleš. B. B. NOVOLETNI SEJEM NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Program prireditev za otro ke in otroke v spremstvu staršev na Gospodarskem razstavišču Sreda, 28. dec. 1966 predstave dedka Mraza ob 15. uri: sindikat Narodne banke — zaključeno ob 16.30 uri: sindikat Gradis — zaključeno ob 18. uri: sindikat Zveze sindikatov — zakiju- Umazana pia v salami Sodišče je kaznovalo tovarno mesnih izdelkov v Ljubljani levo. Tedaj pa je za njim pripeljal z motornim kolesom 26-letni Janez Kunc in se zaletel vanj. Pri padcu je mopedist dobil pretres možganov. počeno pa ima tudi lobanjsko dno in zvit gleženj. Zdravijo ga v ljubljanski bolnišnici. Kunc je bil laže ranjen in ni potreboval zdravniške pomoči. PTUJ Ptujski koledar Turistično društvo, v Ptuju je izdalo ptujski stenski koledar z lepimi barvnimi fotografijami, ki prikazujejo ptujske znamenitosti, grad Bori, Ptujsko goro in kurente. Koledar je pomembna tu-ristično-propagandna edicija, po kateri bodo radi segali turistični delavci in drugi občani ter delovne organizacije. Koledar je izšel s pomočjo skupščine Ptuj in ptujskih delovnih organizacii K. Taki smo Brez sramu, oklevanja, bolečine in raj vsako leto, so otroci morali v rej-trohice ljubezni do svojih sedmih ot- ništvo. Nikoli se nista menila zanje, rok sta brezbrižno podpisala zapisnik, jih obiskovala, ni jima bilo mar, kje S tem sta se odpovedala roditeljskim "sb, kako žive, ali so zdravi. Prvi dan pravicam do ■ njih. po rojstvu so otroci izgubili starše. Zadnjega otroka je mati pustila v ^ bolnišnici. Pozabila je nanj, kot da nikoli ni bil njen. Le oče ni bil tako »pozabljiv«. Pohitel je, da je o pra-vem času dvignil dvajset tisoč za VTriPPl »svojega« otroka. Potem sta z ženo pretopila denar v vino in žganje. On petdesetleten, ona petnajst let stodvajset tisoč starih dinarjev je mlajša. Oba stara znanca gostiln, piv- občina vsak mesec plačevala rejni- Ko poslušam pretresljivo in žalo- nic, vandravca. brez stalnega bivali- škim družinam za te otroke. Nekaj stno zgodbo, le s težavo verjamem in šča, nezmožjia za vzgojo otrok. deset tisoč vsakokrat, da so jim ku- dojemam tolkšno brezbrižnost star- Tako, kot so prihajali na svet, sko- pili obleke. šev. P. BURKELJC Skrbstvenemu organu občine ni preostalo drugega, kot da je predlagal materi in očetu, naj se odpovesta roditeljskim pravicam. Preden so ju našli, je minilo dokaj časa. Pogovor je bil kratek in žalosten za tovariša, ki je prišel k njima. »V petih minutah je bilo vse končano in podpisano,« je povedal. o novi občini Statut občine bodo Mariborčani obravnavali prihodnje leto MARIBOR, 27. dec. — Do-poldne so se sestali odborniki treh mariborskih občin-, skih skupščin na IV. seji. ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Maribor - Tezno Srečko Jelovnik. Na pred-6og predsednika občinskega sodišča so povečali število sodnikov občinskega sodišča od dosedanjih 26 na 29, sprejeli so odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom ter imenovali Dušana Požarja za novega občinskega javnega tožilca. Zelo razgibana je bila zadnjo točka dnevnega reda, na kateri so predsednica Mestnega sveta Maribor Vera Kolaričeva ter poročevalci strokovnih komisij seznanili odbornike o predvideni organizaciji skupščine nove mariborske občine in njenih organov. Sprejeli so več predlogov in nasvetov, kako naj bi bodoča skupščina delovala čimbolj učinkovito in predvsem koristno občanu. Odborniki so se zlasti zavzemali za to. da se z novo občino ne bi samo zmanjšalo število uslužbencev, temveč, da bi se moralo predvsem izboljšati njihovo delo. Nova mariborska občina bo najveoja v SRS. saj bo štela blizu 165.000 prebivalcev. Prva seja začasne občinske skupščine bo 9. januarja prihodnjega leta. Novi statut občine pripravljajo in ga bodo občani lahko javno obravnavali od februarja do maja prihodnjega leta, ko bodo statut dokončndo sprejeli. F. š. ;o je kupil nek kupec v poslovalnici »Mercatorja« v Kavčičevi ulici v Ljubi iani, je ljubljansko okrožno gospodarsko sodišče obsodilo to podjetje na 400.000 S dinarjev. globe. Jožeta Dokla, delavca tovarne > mesnih izdelkov v Ljubljani pa na deset tisoč S dinarjev globe. Na obravnavi pred okrožnim gospodarskim sodiščem je Jože Dokl povedal: »Ne vem. kdaj mi je gaza padla s prsta v zmes za salamo, ko sem jo nosil iz hladilnika k mešalnemu stroju. Ce bi opazil, da mi je gaza padla v zmes. bi gotovo novedal, da se mi je to zgodilo ...« Predstavnik tovarne mesnih izdelkov pa je pojasnjeval sodnikom, da imajo delavci pri stroju, kjer izdelujejo klobase oziroma salame, vsi gumijaste rokavice na rokah. Dokl pa j'e le prenašal posode do. stroja, kjer izdelujejo klobase. Ker se je vrezal v prst, mu ga je tehnik obvezal. Tako so tudi po prijavi potrošnika ugotovili, kako je prišel omenjeni kos gaze v salamo. F. S. Poškodoval mu je 7 traktorskih gum MEŽICA, 27. dec. — Neznanec je obiskal garažo Jožeta školnika v Lomu št. 18 pri Mežici. Z žico mu je predrl 7 traktorskih gum in mu povzročil za 580.000 Sdinarjev škode. M. Dva vloma MARIBOR, 27. dec. — Neznanec je vlomil v upravne prostore trgovskega podjetja Kurivo v Sokolski ulici 29 v Mariboru. Poškodoval je mize in predale ter odnesel 1000 Sdin. V vasi Plajnsko pri Majšperku pa je neznani vlomilec vlomil v klet Leopolda Veka in mu odnesel 13 litrov žganja, 2 litra likerja in 16 kg jabolk. M. Srečne številke V 52, kolu Lota so bile izžrebane: 1, 13, 17, J8, 25 in dodatna 30. Naše brodarstvo v prihodnjem obdobju Povprečno starost in opremljenost ladij bo treba približati svetovnemu povprečju Ob koncu lanskega leta je imelo naše ladjevje 1,070.000 bruto registrskih ton. Do konca letošnjega pa bomo po vsej verjetnosti dosegli 1,200.000 BRT. Družbeni plan za razvoj Jugoslavije od 1966 do 1970 predvideva, da se bo povečala naša tonaža od leta 1970 na najmanj 1,350.000 BRT. Razen tega pa je treba približati povprečno starost in opremljenost ladij svetovnemu povprečju, če seštejemo in uskladimo srednjeročne družbene načrte treh republik — Hrvatske, Slovenije in Crne gore, vidimo, da bomo leta 1970. imeli milijon 700.000 BRT. Takšen razvoj je realen, kljub temu, da bodo med tem še velike težave. Mednje sodi predvsem nezadostna akumulativnost pomorskega brodarstva in veliko neskladje med nastajanjem dohodkov in stroški. No-vi zunanjetrgovinski in devizni sistem bo začel ve. ljati s 1. januarjem 1967, z njim bo rešeno marsikatero vprašanje, tudi v zvezi s po. morskim gospodarstvom. Že dosedanji devizni priliv od brodarstva je bil nenavadno velik. Lani 113 milijonov do. larjev, od tega neto 62 mili. jonov. Letos bo tudi čisti de. vizni priliv večji, kolikor pa bomo uresničili srednjeročni načrt do leta 1970. lahko ra. čimamo na 200 milijonov do. larjev. Združenje pomorskih bro. dar jev je vložilo več aman. dmajev k zakonu o deviznem poslovanju in k zakonu o kre. ditnih poslih s tujino. Pri tem so predstavniki združe, n ja naleteli na razumevanje zvezne skupščine, saj je ta sprejela vse bistvene predlo, ge. Kljub vsemu temu pa bo v naslednjem obdobju le nekaj težav, predvsem zato, ker so fiksni stroški v brodarstvu iz leta v leto večji in so zdaj Sanacija Jadrolinije Izvršni svet SR Hrvatske je na eni izmed zadnjih sej sprejel predlog posebne delovne skupine in republiškega sekretariata za gospodarstvo o saniranju izgub Jadrolinije. Ta predlog je sprejel zato, ker niso našli drugega izhoda. Pri tem pa so zahtevali reorganizacijo kolektiva in sicer tako, da bodo razdelili poslovanje obalnega potniškega prometa in ustanovili dve samostojni enoti. Prva bo poslovala na severnem Jadranu, druga pa v Dalmaciji, še pred tem bo treba sanirati letošnje izgube. Republika Hrvatska je zagotovila 50 odst. iz sklada skupnih rezerv, ostalo pa bodo odštele zainteresirane občine splitskega in reškega okraja. Kolikor Jadrolinija ne bi sprejela takšnega predloga, je izvršni svet predložil skupščini občine Reka, naj izvede prisilno upravo. Pri tem so na seji izvršnega sveta SR Hrvatske poudarili, da bodo podprli Jadrolinijo v prizadevanjih za prolongira-nje odplačila investicijskih kreditov in tudi v zahtevi tega kolektiva, da lahko sam razpolaga z vsemi deviznimi sredstvi, ki jih dobi iz poslovanja. Ko je izvršni svet SR Hrvatske razpravljal o načinu povezovanja kopnega z otoki, so podprli predlog, da je treba zagotoviti za te zveze dotacije v višini 13 milijonov novih dinarjev, hkrati, pa zagotoviti denar za gradnjo cest in trajektov. dosegli že več kot 350 0, od tega je amortizacija 18 °/0. Ta pa je edini vir sredstev za reprodukcijo. Toda zaradi ostarelosti precejšnjega dela našega ladjevja in zaradi dragih remontnih storitev, je treba za vzdrževanje ladij odšteti vse preveč, posebej v primerjavi z mednarodnimi j cenami. Cene ladjedelniških stori, tev pri nas so nenavadno vi. šoke in zato se odločajo naši brodarji za gradnjo v tujini. Združenje morskih brodarjev Jugoslavije je to dokumenti, ralo z zelo zanimivim poro. Čilom zbornice za brodarstvo. Cene za gradnjo ladij so bile: Leta 1960 < indeks) 100 za tramperje. linijske ladje in tankerje: leta 1963 za linijske ladje 84; tramperji 89; tan. kerji 81; leta 1964 linijske lad. je 84, tramperji 89, tankerji 89; leta 1965 linijske ladje 84, tramperji 87, tankerji 88. Primerjava svetovnih cen z našimi skorajda ni mogoča in zato ni čudno, da naši brodarji gradijo v tujini, še posebej, ker je svetovno lad. jedelništvo v položaju, da lah. ko zaposli svoje zmogljivosti samo v primeru, če daje visoke kredite, celo do 80 % vrednosti nove ladje in z od. plačilnimi roki do desetih let. Naši brodarji torej ne be. žijo od domačih ladjedelnic, pač pa jim drugo ne kaže kot graditi v tujini. To je tudi v interesu naše zunanje, trgovinske bilance. Čudno pa je, da gradnja ladij za doma. če ladjevje ni zanimiva tudi za ladjedelnice, ki si bodo morale do 1970 zagotoviti partnerje, ko ne bo več ladje, delništvo tako močno anga. žicano v izvozu. Naše pomorsko brodarstvo se je po vojni močno razvilo. Predvojna trgovska momari. ca Jugoslavije je imela naj. višjo tonažo 31.12.1938. leta, ko je dosegla 418.000 BRT. Večina teh ladij pa je bila ekonomsko in tehnično za. starelih, njihova starost je bila 27 let. Osvoboditev smo dočakali samo s 134.000 BRT ladij, ki so bile za šest let starejše in torej v povprečni starosti 35 let. šele leta 1958 smo dosegli predvojno tonažo kot zadnja pomorska država na svetu. Lani je bila naša tonaža, kot smo že prej za. pisali, veliko večja. Letos skoraj trikrat večja kot pred vojno. Kljub temu, da je to izredno velik razvoj, pa se nam le zdi, da pomorstvo, posebej brodarstvo, ni na. predavalo tako, kot bi si že. leli. Jugoslovansko predvojno ladjevje je bilo 0,68 °'o—ni del svetovne tonaže in takrat so ladje pod jugoslovansko zastavo prepeljale v svetov. nem transportu 0,69 " n tovo. rov. Svetovno ladjevje se je od 61,400.000 BRT leta 1939 povečalo na 160,000.000 BRT lani. Odstotek naše tonaže doseže 0,65 °.'o, v prevozu pa 0,69 o „ od skupne mednarod. ne blagovne menjave po mor. ju. Res je sicer, da je to manj — če gledamo v odstot. kih — vendar je podoba po. pačena in sicer zato, ker je nesorazmerno naraslo svetov, no ladjevje. Jugoslovansko je veliko bolj moderno in po. vprečna starost je upadla na 12 in pol let, kar sicer ni do. volj nizko, vendar zadovolji, vo. Razvoj trgovske momari. ce, naše tonaže, nikakor ni šel vzporedno z razvojem drugih gospodarskih panog — zaostajal je. Zdaj, ko se nam z reformo in ukrepi v zvezi z njo obetajo enaki po. goji za poslovanje vseh go. spodarskih- dejavnosti, se obetajo tudi pomorstvu bolj. ši časi, to pa je tudi nujno potrebno, kajti udeležba ju. goslovanske trgovske moma. rice v naši plačilni bilanci je izredno pomembna, možnosti za razvoj pa velikanske, kaj. ti malo je dežel, ki bi imele tako ugoden zemljepisni po. ložaj — globoko v celino za. jedajoče se morje — kot mi. Razvoja brodarstva pa si ne moremo misliti brez vzpo. rednega razvoja luk in prista. nišč, kajti prav te so kraji, v katerih se ustavljajo ladje, kjer prekladajo milijone ton tovorov. To terja svoj čas, čas, ki je pri nas vse predolg — modernizacija luk in pri. stanišč bo imela dvojne po. sledice: hitrejše poslovanje nam ho omogočilo boljši iz. koristek ladij, hkrati pa bo. do hitre luke pritegnile več tovorov, predvsem tranzitnih, ki ne prinašajo koristi samo domačemu ladjevju, marveč tudi drugim udeležencem v transportu: agencijam, špe. dicijam, železnici, cestnemu prometu in še vrsti drugih. .er Splavitev največje ladje v Jugoslaviji V ladjedelnici Split so pred dnevi splavili prvo izmed štirih velikih ladij — večjih kot 40.000 ton nosilnosti. Te ladje bodo zgradili v prihodnjih letih za domače in tuje naročnike. Ime prve ladje iz te serije je »SISAK« in so jo zgradili za Jugoslovansko tankersko plovidbo iz Zadra. To podjetje bo do leta 1970. imelo ladjevje z nosilnostjo kakšnega pol milijona ton, to pa je dvakrat toliko kot je sedanja nosilnost Jugotankerja. Jugotanker bo tako s to nosilnostjo prišel v vrsto večjih brodarskih podjetij na svetu. Ladja SISAK ima 41.000 ton nosilnosti in jo gradijo v okviru delnega programa za obnovo in izgradnjo domačega ladjevja. Po tem programu bodo jugoslovanska pomorska brodarska podjetja zgradila za 224.000 ton nosilnosti ladij, v ladjedelnici Split pa kar 169.000 ton nosilnosti Ladjo SISAK bodo predali naročniku prihodnje leto in takrat bodo že gradili še večjo ladjo — z nosilnostjo 46.000 ton. To je naročil angleški ladijski lastnik Diamantis Pateras. Za zdaj največja ladja v jugoslovanski trgovski mornarici — SISAK — je dolga 201,30, široka 28 in visoka 16.60 metrov. Kje so naše ladje? »BLED« bo iz Reke odplula proti Trstu in Benetkam »BOČNA« je na poti za Benetke »BOHINJ« je na poti za Conakry, Monrovijo in Abidjan »BOVEC« pluje proti Reki. nato Trst in Benetke »POHORJE« pluje proti Reki, kjer se pričakuje 1. 1. 1967 »ZELENGORA« je na poti za Abidjan - »NAPRIJED« bo iz Ploč odplula proti Takoradiju in Abidjanu »LJUBLJANA« je na poti za Neapelj, nato Benetke, Trst in Reka »LJUTOMER« je iz Reke odplula proti Rio de Janeiru »TRBOVLJE« je na poti za Osako. nato Kobe, Nagoya in Yokohama »LATTUGA« bo iz Adna odplula proti Bombayu kjer se pričakuje 21. 12. 1966 »GORANKA« bo 28. t. m. priplula v Seattle, nato Tacoma »KOROTAN« se okoli 3. 1. 1967 pričakuje v Cadizu »BELA KRAJINA« je na poti za Anglijo »BIHAČ« je v Splitu »DUBROVNIK« bo 27. t. m. priplula v Dordrecht »Piran« je v Perzijskem zalivu. LJUTOMER — linijska motoma ladja (8500 ton nosilnosti) Olimpija osvojila 1. mesto Ljubljanski košarkarji premagali Slavijo 79:76 ■' VIDEM; 26. dec. — V odločilni teknil za prvo mesto na m. mednarodnem turnirju za pokal Moretti so košarkarji Olimpije premagali prvaka CSSR in lanskega finalista v tekmovanju za 'pokal evropskih prvakov Slavijo 79:76 137:39). Sodila sta Procber (Trbiž) m De Luca (Videm). Gledalcev je bilo okrog 3000. OLIMPIJA: Bassin 15, Kvas, Osterc, Bo£Č^ ^Polanec, Verbič, Dermastja 13. Hočevar, Eiselt 12, Daneu 23, Logar 10, 2arga 6. ATLETIKA Važič vendarle v Sao Paolo BEOGRAD. 27. "č6c. — Naš atlet Simo Važič bo' vendarle odpotoval v Brazilijo in se udeležil silvestrskega teka pcr ulicah Sao Paola. Zadrege v zvezi s potovanjem je namreč rešila brazilska letalska družba »Varig«, ki bo sprejela Važiča v svoje letalo. Važič do odpotoval jutri popoldne. Favorit na letošnjih tekmah je tudi tokrat Belgijec Gaston Roe. iants, ki je že dvakrat pobral najvišjo lovoriko »Sao Silvestra«. TENIS Indijci znižali na 2:1 MELBOURNE, 27. dec. — Drugi dan finalnega teniškega dvoboja za Davisov pokal med Avstralijo in Indijo, je indijska dvojica Krish_ nan - Mukherjea presenetljivo premagala avstralski par Roche-Newcombe 4:6, 7:5, 6:4, 6:4. To je povsem nepričakovani izid. vendar so Avstralci še zmeraj favoriti, ker bosta jutri pila najboljša dva Emerson in Stolle. SMUČANJE Skakalci -v Oberstdorf LJUBLJANA, 27. dec. - V zjutraj bodo naši najboljši čarski skakalci odpotovali na letošnjo novoletno turnejo po ZR Nemčiji in Avstriji. V reprezentanc: bodo tokrat nastopali inž. Peter Eržen: Ludvik Zajc. Marjan Pečar in Stanko Sme lej, spremlja! pa jih bo zvezni trener Lojze Gorjanc. Vodja naše reprezentance je mednarodni sodnik za skoke Božo Kramairšič, ki bo odpotoval z vlakom, medtem ko bodo skakalci šli na pet z avtomobilom. Prvi nastop jih čaka že v petek, in sicer na skakalnica v Oberstdorfu Zmagi Wirkole in Pukke OSLO — Pred odhodom na nemsko-avstrijsko turnejo so se najboljši norveški in finski smučarski skakalci pomerili na domačih tekmah. Med Norvežani je na skakalnici Midstu, na kateri so letos tekmovali za naslove SP, premočno zmagal svetovni, prvak Wirkola, ki je prvi dan dobil za skoka 74,5 in 79 m 231,1 točke, drugi dan pa za skoka 78 in 76 m 232,9 točke. Drugoplasirani Gri-ni je zaostal v seštevku obeh tekem za 50 točk! Med Finci je bä v Rovaniemiju najboljši Pukka pred Kankkone-nom. Najdaljši skok: Pukka 87 m. Smučarska loterija podaljšana Lotenja smučarske zveze Jugoslavije katere čisti dobiček bo šel za pripravo jugoslovanske reprezentance za zimske olimpijske igre .v Grenoblu in za razvoj smučanja nasploh, je podaljšana do H), januarja, žrebanje bo 11. januarja. Novo na tujem MADRID — Na mednarodnem tekmovanju za latinski košarkarski pokal je evropski prvak Sim-menthal iz Milana premagal domači Real 113:101- (55:52). V borbi za tretje mesto je francoska ekipa Villeurbanne (Lyon) premagala Benfico iz Lizbone 70:53. UTRECHT -- -Sanska rokometna ekipa Spartaka iz-Bubotice je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju. V finalu je premagala domačo ekipo Athlet 8:7 (7:3). SLAVUA: Krivy 8, Kraus, Knop, Stasny 2. Zidek 33, Zedniček T, Amnser 14, Ruždčka 10, Toma-šek 2. Košarkarji Oimpije so kot večkratni gostje v tem mestu, končno spet zaigrali zelo dobro, ker so nastopili v popolni postavi. Trener Kristančič je poslal za začetek na bojišče naslednjo peterko: Daneua. Bassina, Eiselta. Der mastijo jn Logarja. Začetek zanjo je bil zelo spodbuden, saj je bila zelo dobra igra v obrambi in v napadu. Zlasti so uspevali hitri nasprotni prodori, v katerih sta se odlikovala Bassin in Eiselt Nato so Pražani uredili vrste in začetno prednost naprotnika pola-'eotna manjšali, v. 13. nun. pa pn šli v vodstvo.^ 20:18 V zadnjih minutah pred odmorom pa je Ljubljančanom po treh uspešnih zaporednih napadih uspelo, da so znižali razliko za en koš. V drugem polčasu je potekala zagrizena borba, v kateri ni nikomur uspelo, da bi se vidneje odaljil.- Poslednje minute pa so pripadale spet Ljubljančanom, ki so si po odlični obrambi' in potem. ko so nekajkrat zapored prestregli žogo. zagotovili dragoceno Pri Olimpiji sta bila najboljša Daneu In Logar, pri Slavij i pa Zidek. M. D. HOKEJ NA LEDU Celje : Izseljenci 5:3 CELJE — Izseljenska hokejska ekipa iz Kanade je na turneji po Jugoslaviji gostovala tudi v Celju, kjer jo je okrepljeno moštvo Celja premagalo 5:3 (0:0, 3:1, 2:2). To je bil obenem tudi prvi nastop celjskih hokejistov na svojem novem umetnem drsališču. Pred približno 1000 gledalci sta sodila Janežič (Mb) in Kerkoš (Celje). Domačini so bili okrepljeni s 6 igralci Olimpije in tremi Jeseničani. Za domačine so dali gole Be-ravs, šetina, Erjavec, Ivo Jan in Zupančič, za goste pa Jakopin, Di-dier in w Utrinki Še nekaj bežnih vtisov z balkanskega košarkarskega prvenstva Na vm. balkanskem košarkarskem prvenstvu za moške v Sofiji je jugoslovanska reprezentanca že šestič osvojila najvišje mesto. V vodstvu modre ekipe je bil tudi znani ljubljanski strokovnjak Mik Pavlovič, ki je za »Delo« napisal nekaj svojih ugotovitev o tem srečanju najboljših košarkarskih vrst Balkana. »SKROMNA« ZAHTEVA — Pie-den so pri NZJ izbrali novega zveznega kapetana Rajka Mitiča, so prebrali tudi prošnjo kandidata. Paunoviča. Predlagal je, da bi to dolžnost opravljal brez kakršne koli denarne odškodnine, pač pa je imel eno samo »skromno« željo: da bi mu NZJ kupila stanovanje. ODVEČNA* SKRB — Potem, ko so na slovesnosti »Sportskih novosti« izročili Veri Nikoličevi pokal, je evropska rekorderka zaskrbljeno spraševala prijatelje, kam naj bi postavila lepo darilo, ko pa nima za to ustreznega prostora. Zakaj niste tega poprej povedali — so se pošalili — lahko bi namesto pokala dobili vitrino .. . V LETU DNI POL MILIJONA GLEDALCEV — Na stadionu JLA v Beogradu je bilo v letošnjem letu 43 tekem, gledalcev pa 466.800. Rekord je bil dosežen na tekmi Partizan : C. zvezda z 52.715 prodanimi vstopnicami. IVER DNEVA Raiglove domislice Ed Raigle je ime kanadskemu hokejskemu trenerju, ki je ekipo ZRN letos popeljal k prvemu mestu v skupim B svetovnega prvenstva in ji s tem omogočil nastop v elitni skupini SP 1967. na Dunaju. Raigle se je v ZRN že kar udomačil in kaže, da oo Še oodaljšal pogodbo s svojimi delodajalci. Res pa je, da je ta strokovnjak zmeraj poln domislic. Najnovejša je ta, da je izzval nemške novinarje. Ker ' imajo ti zmeraj toliko pripomb glede sestave izbranega moštva jih je pozval, da sami sestavijo reprezentančno ekipo, ki bi se naj pomerila s tisto, ki jo je določil sam. In. tekma med obema moštvoma zares bo. v :kvint priprav za svetovno prvenstvo. Sofijski vrstni red je nedvomno presenetljiv. Pravzaprav gre za tri velika presenečenja. Malokdo je lahko računal s prvim mestom" mlade jugoslovanske ekipe, skoraj nihče ni mogel napovedati vicešampionskega naslova Grkom, prav nikogar pa verjetno ni bilo pred začetkom turnirja, ki bi si upal postaviti domačine — Bolgare šele na četrto mesto. In vendar se je vse razpletlo tako, kar je samo nov dokaz za to, da so v športu napovedi vedno bolj ali manj teoretične in pa tudi za to, da je položaj v posameznih reprezentancah drugačen kot pa bi lahko sodili zgolj po tradiciji. Pa se ustavimo pri presenečenju št. 1 — mladih Jugoslovanih. Tudi tisti, ki poznajo razmere v naši košarki, niso računali z najvišjim mestom. Mnogi pa1 so bili tudi pretirano črnogledi in so dali takemu svojemu mišljenju duška meg kratkotrajnimi pripravami ekipe v Beogradu. Mlada ekipa pa je v Sofiji dokazala, kaj vse je mogoče doseči z neverjetno borbenostjo, medsebojnim sodelovanjem vseh igralcev in strokovnega vodstva in v celoti dobro igro v odločil- nih trenutkih. Seveda pa je sofijski uspeh predvsem potrditev visoke ravni jugoslovanske košarke nasploh — velikega števila dobrih igralcev in strokovnega dela košarkarskih delavcev in trenerjev. Pokal balkanskega prvaka, darilo romunske zveze, bo tako še leto dlje v vitrini košarkarske zveze Jugoslavije. Presenečenje št.- 2 so bili Grki, ki so z osvojitvijo drugega mesta dosegli svoj doslej največji uspeh. Pustiti za seboj takšni vrsti kot sta romunska in bolgarska, je nedvomno velika zmaga. Ce še omenimo, da napredujejo tudi zadnjeplasirani Turki, tedaj je o moči turnirja povedano vse. Tretje presenečenje pa so bili Bolgari. Čeprav so bili organizatorji turnirja (kar so znali večkrat s pridom izkoristiti), so se morali zadovoljiti s 4. mestom, ostali so brez kolajne. Pravijo, da je za ta neuspeh, eden največjih v tradicij polni zgodovini bolgarske košarke, več vzrokov. Za najbolj bistvenega imajo nekateri dolgotrajne, baje celo šestmesečne skupne priprave, ki so nazadnje negativno vplivale ha njihovo igro v dvorani Uni-verziade. Fizično so bili Bolgari nedvomno najbolje pripravljeni, zato pa so bili neprecizni m psihično preveč popustljivi. Po vsej verjetnosti bo neuspeh na BAI povzročil revizijo vadbenih načrtov za prihodnje. Igre v Sofiji naj bi bile za Bolgare namreč samo stopnica k najpomembnejšemu cdlju — osvojitvi prvega mesta na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju, pravtako v Sofiji. Jugoslovani so si v Sofiji priigrali razen zlatih kolajn še nekaj priznanj. Tako so prisotni strokovnjaki ocenili Maroeviča in Kovačiča za najboljša centra. Večina ju je uvrstila med elitno peterico turnirja — skupno s Kaplanoglum (Turčija), Ko-lokitasom (Grčija) in Demi-anom (Romunija). Zanimivo je, da so za Jugoslavijo med turnirjem nastopili prav vsi prijavljeni igralci, tako da lahko zares trdimo, da' so vsi prispevali k velikemu uspehu. Organizacije tekmovanja ni mogoče pohvaliti, šepala je novinarska služba, pomanjkljiva je bila statistika in slabe so bile možnosti, za trening v tekmovalni dvorani. Tudi sojenje je bilo pod ravnijo iger. In spet se-je zgodilo, da so bili najslabši prav sodniki, ki jih je delegirala mednarodna košarkarska federacija. MIK PAVLOVIČ Mladi pokazali zobe, toda... Nedeljska tekma tekačev na Gorjušah je marsikoga zelo prizadela Prva tekmovalna smučarjev-tekačev preteklo nedeljo na Gorjušah zaradi nenadnega po. slabšanja vremena ni v celoti uspela, še več, marsikateremu tekaču je prinesla bridko razočaranje. Organizatorji so storili vse, da bi tekači lahko že na uvodni tekmi izpričali vse svoje kvalitete in z dobrim tekom po izredno lepi in dinamični progi pokazali, kako so se pripravili na novo sezono. Na žalost pa je nenaden hud snežni metež, ko so bili tekmovalci že na poti s Pokljuke na Gorjuše z namazanimi smučmi, marsikomu prekrižal načrte. Nekaterim je še uspelo spraviti s smuči odvišno mehko mažo za zamrznjen sneg, drugim pa se to ni posrečilo in tako je prišlo predvsem na tekmi članov do velikih presenečenj. Pri tem ni v mislih prvo mesto, kajti Kerštajn je dobro namazal in odlično tekel,, znal se je pač prilagoditi trenutnim razmeram. Tudi zmage mladega Stimca iz Delnic, Kalana iz Gori j. Pšenice iz Mojstrane in Fodlipnikove iz Bohinja so povsem realne in so bile pričakovane. Pri članih hode v oči slab plasma dveh izmed favoritov, Kobilice in Ambrožiča, M teta letos izredno pripravljena in sta na snegu že presmučala od 800 do 1000 km, ter Mrzlikarja, Dornika in še nekaterih, ki prav gotovo znajo teči precej bolje kot so v nedeljo na Gorjušah., Seveda pa je tako razveseljivo, da so slab tek nekaterih naših najboljših s pri- njimi. To ^e^san rali . kaz, da so KriŠelj, in še nekateri toliko napredovali, da lahko zelo hitro prekrižajo račune sicer realno še boljšim od sebe. Naši najboljši navzlic tolikim pretečenim kilometrom še niso v polni formi, kajti to bi bilo tudi nenormalno (se je pa v preteklosti kdaj pa kdaj dogajalo), saj vemo, da športnik — tekmovalec lahko drži formo le, če do nje pride postopoma — s treningom in tekmami. Prepričan sem, da se bodo naši tekači v Bohinju 7. in 8. januarja, čeravno pomlajeni in najbrž oslabljeni — brez Seljaka in Bavčeta — uspešno zoperstavili kvalitetnim tujcem Da bi se, kolikor je m goče pripravili na to največjo domačo prireditev, se bodo vsi. reprezentanti zbrali v Bohinju ali na Pokljuki že 3. januarja in do tekme trenirali na prizorišču tek. me. JANEZ PAVČIČ Po domačih krajih Žekš - najboljši športnik Pomurja 1966 »Vestnik« iz Murske Sobote je tudi letos med svojimi bralci organiziral anketo o najboljšem športniku Pomurja v letu 1966. Ta naslov je pripadel Jožetu 2ek-šu, republiškemu mladinskemu prvaku v namiznem tenisu, članu športnega društva »Gojenec« iz Murske Sobote. Zmaga 2ekša je bila pričakovana, kar tudi dokazuje njegov precejšen naskok. Drugo mesto so prisodili mladi atletinji Suzani Zelko, tekačici na srednje proge in članici atletskega kluba »Pomurje« iz Murske Sobote. Na tretjem mestu je pristal republiški pionirski prvak v namiznem tenisu Tibor šimonka, član TVD Partizan Lendava. Ib je bila že tretja tovrstna anketa Vestnika. V prvih dveh sta zmagala Maučec (nogometaš) in Mrzel (motorist). Rezultati ankete: Žekš (namizni tenis) 360, Zelko (atletika) 198, šimonka (namizni tenis) 196, Mrzel (avto-moto) 192, Maučec (nogomet) 170, Kološa (namizni tenis) 160, Pfeifer (atletika) 96, Berden (avto-moto šport) 78, Toplak (rokomet) 56, Miloševič (nogomet) 44, Glažar (košar- ka) 44, Kosi (atletika) 40, Kukanja (nogomet) 40 točk itd. Vesti iz Maribora Po nekaterih vesteh bodo že v bližnji bodočnosti začeli nadaljnja dela v notranjosti betonske tribune v Ljudskem vrtu. Najprej bodo na vrsti slačilnice, potem pa še obe telovadnici. V tribuni sta doslej namreč le zasilni slačilnici za gostujoče ekipe in sodnike, medtem ko so imeli nogometaši v te namene leseno barako, ki jo bodo sedaj podrli. Nogometni klub Maribor je razveljavil štiriletno pogodbo z nogometašem Sopičem, ki’ je sicer doma iz Beograda. Seveda pa je moral Sopič, ki se namerava sedaj vpisati v drugoligaški Bor, prej vrniti vsoto denarja, ki jo je prejel za prestop. Sopič je kot vzrok za svoj prestop navedel, da je bil tudi precej nediscipliniran. so končno dobili telovadnico za zimski trening, toda kot »goste« so morali sprejeti še sabljače istega društva. Ce upoštevamo kar precejšnjo kvaliteto in množičnost atletskega kluba, tedaj je res nerazumljivo, da se mora neprestano boriti za prostor v telovadnici. Z. V. OT\ KOMPAS ORGANIZIRA IZLETE IN POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI IN \ INOZEMSTVOf AVTOBUSNI IZLETI V CELOVEC NA DUNAJSKO DRSALNO REVIJO 1 or\ Kg OD 9. DO 20. FEBRUARJA 1967 BO V CELOVCU PONOVNO GOSTOVALA SVETOVNOZNANA DUNAJSKA DRSALNA REVIJA Z DOSLEJ NAJBOLJŠIM PROGRAMOM, IMENOVANIM »MAŠKERADA« • KOMPAS BO VOZIL V TEM ČASU IZ RAZNIH KRAJEV SLOVENIJE VSAK DAN AVTOBUSNE IZLETE V CELOVEC - * TUDI TOKRAT PO ZELO UGODNIH CENAH IN Z MODERNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI! )' KOMPAS POSEBNA NOVOST IN IZJEMNA PRILIKA ZA VSAKOGAR 30 NAGRAD za udeležence Kompasovih izletov v Celovec, med njimi avtobusni izlet v Carigrad, na Ažurno obalo itd. KOMPAS KOMPASOVE POCENI POČITNICE POZIMI KOMPASOVI IZLETI NA LJUBEU-ZELENICO BOHINJ 10 dni - 417.00 Ndin Bohinj postaja čedalje popularnejše letovišče tudi pozami. Idilično alpsko jezero, ki pozimi zamrzne, obkrožajo zasnežene planine, zdrava klima, lepi sprehodi in izleti pa še posebej navdušujejo obiskovalce. V okolici Bohinja je mnogo čudovitih smučarskih terenov za začetnike in izkušene smučarje. Stalno obratujeta v Bohinju tudi dve smučarski vlečnici, za vsakogar pa je nepozaben izlet z gondolsko žičnico na Vogel, ki slovi po idealnih smučiščih. Odhod iz Ljubljane z avtobusom: 26. XII.. 5. I..; 15. I.: 25. I.; 4. II.; 14. II. itd. ob 8. uri zjutraj. V gornjem aranžmanu je vračunan avtobusni prevoz iz Ljubljane in obratno, deset pensionov in turistična tak- KRANJSKA GOBA 10 dni - 384.50 Ndin Zimske počitnice v enem od najpopularnejših zimskošportnih centrov Slovenije, vas bodo gotovo zadovoljile. Alpska vasica Kranjska gora ponuja zimskemu letoviščarju vse udobnosti: žičnico/sedež-nico na Vitranc, pet smučarskih vlečnic dolgih od 182 do 325 m, prekrasne smučarske terene za začetnike in izkušene smučarje, smučarske učitelje in dobre gostinske usluge. Za prijetne in poceni zimske počitnice bo gostom na voljo vila »Spominčica«, BLED Odhod iz Ljubljane z avtobusom: 26. XII.: 5. I.; 15. I.; 25. I.; 4. II.; 14. II.; itd. ob 8. uri zjutraj. V gornjem aranžmaju je vračunan avtobusni prevoz iz Ljubljane in obratno, deset pensionov in turistična taksa. pension 32.00 Ndin Bled je naj večje alpsko letovišče Slovenije, ki je tudi pozimi izredno privlačen za prijetne počitnice. Manjša žičnica na Stražo, urejena smučišča, proga za sankanje, zamrznjeno jezero, ki nudi vse možnosti za vsestransko zimskošportno udejstvovanje. Po-sebost Bleda je tudi v tem, da leži v sredi znanih smučarskih centrov do katerih so vsak dan dobre prometne zveze in dostopi z osebnimi avtomobili. Po gornji ceni nudimo gostom prijetne počitnice pozimi v počitniškem domu »Zrenjanin« na Bledu. V tej ceni je vračunana tudi turistična taksa. LJUBELJ-ZELENICA pension 32 do 38 Ndin Ljubelj in Zelenica postajata vse bolj privlačno zimskošportno področje, ki ga dan za dnem obiskuje večje število ljubiteljev zimske nara- Kompas bo na Silvestrovo odprl hotel »PANORAMA« (preurejen bivši počitniški dom »Staneta Žagarja«) na Ljubelju. Hotel leži v neposredni bližini žičnice/sedežni-ce »Zelenice« in idealnih smučišč za začetnike in izkušene smučarje. Gostom, ki nimajo smučarske opreme bo na voljo izposojevalnica smuči, čevljev in druge opreme. Okrog hotela je dovolj parkirnih prostorov, cesta na Ljubelj pa je stalno čiščena. Rezervacije sprejemajo poslovalnice KOMPASA. . PRIJAVE IN INFORMACIJE KOMPAS Ljubljana - Bled -Celje - Gornja Radgona - Izola - Jesenice - Koper -Korensko sedlo -Kranj - Kozina -Lazaret (pri Ankaranu) - Ljubelj -Maribor - Murska Sobota - Novo mesto - Portorož -Postojna - Sežana - Šentilj - Škofije PO NAPORNEM DELU Sl PRIVOŠČITE PRIJETEN IZLET IN RAZVEDRILO KOMPAS PRIREJA VSAK TOREK, PETEK, SOBOTO IN NEDELJO AVTOBUSNE SMUČARSKE IZLETE NA LJUBELJ — ZELENICO Odhod iz Ljubljane: vsak torek in petek ob 13.30, vsako soboto in nedeljo ob 8.30 - iz Kranja pa pol ure pozneje. Cena izleta: v torek in petek 6.- Ndin (600 Sdin), v soboto 7.- Ndin (700 Sdin) in nedeljo 8.-Ndin (800 Sdin) - iz Kranja pa vedno 2.- Ndin (200 Sdin) manj. Udeleženci izletov imajo možnost kupiti tudi vozovnice za žičnico »Zelenica« po posebnih znižanih cenah! Žičnica »Zelenica« in obe vlečnici na Zelenici stalno obratujejo! Smučarske proge za začetnike in izkušeiie smučarje so stalno vzdrževane, rećlno pa tudi posluje izposojevalnica smučarske opreme. Na Ljubelju vas vabimo na okrepčilo v KOMPASOVO RESTAVRACIJO, kjer boste postreženi z izbranimi jedili in pijačami. Prijave za izlete sprejemata: Kompas v Ljubljani in v Kranju, in sicer za izlete v torek in petek do fŽ. ure, v .soboto in nedeljo pa do 18. ure dan pred izletom! KOMPAS VAM ŽELI SREČNO 1967 KOMPAS VAM ŽELI Gledališče DRAMA Sreda, 28. dec., ob 19.30: Pirandello: KAJ JE RESNICA. Abonma Dijaški 5 večerni in izven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji, e&trtek, 29. dec., ob 19.30: Synge: VRAŽJI FANT ZAHODNE STRA NI (komedija). Abonma Dijaški 6 večerni. Predstava na Silvestrovo: Linhartov »MATIČEK SE 2ENI«. Vstopnice so že v prodaji (tel. rez. 20-712 ali 21-402). OPERA RTV Ljubljana SPORED ZA SREDO 4.30—8.00 Dobro jutro! — začetek oddaje, prva jutranja poročila in vremenska napoved — vmes ob 5.00 Poročila, vremenska in dnevni koledar; 5.15 Svetujemo vam; 5.30 Dokler ne kupite časopisa; 6.00 Jutranji ra-I dijski dnevnik; 6.15 Napotki za domače turiste; 6.25 Informativna I oddaja; 6.45 Danes za vas; 7.00 . Poročila in vremenska napoved; ' 7.05 Telesna vzgoja; 7.45 Naš današnji radijski in televizijski Sreda. 28. dec., ob 19.30; Händel: KSjjS, 7'£° ramenska ŽS£ove JULU CEZAB. Abonma D in I» ÄJÄ ren. Vstopnice so tudi » pro- :sB ^ pmvljic igodh; 9.10 30. dec., ob 15. un: Goto Jg« ^“5 vse: EHO Z OMEGA SVETA. - ; „ ^Cai^ nSnrT« GlasbeSa Zaključena predstava za razne : pravljica _ Gustav Strniša — šole, v organizaciji Zavoda za ; glavkJ0 mmw- zimska piavlji-glasbeno in baletno izobrazeva- K10 00 Dopoldanski radijski nje Ljubljana. i d^TOjkl 10.15 Majhai recital kla- Sobota. 31, dec., ob 19. un: Res- I rioetista Alojza Zupana: — 10.45 silu: SEVILJSKI BRIVEC. Izven ; nirwek jn zdravie: 10.55 Glasbena abonmaja.. Vstopnice so v pro-. daji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sreda. 28. dec., ob 16. url: DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za Tovarno ELMA. Ob 19.30: 2. Petan: BESEDA NI KONJ. (Satirična lepljenka) -Premiera. Abonma Premierski in - izven, l Vstopnice tudi v prodaji.) . Četrtek, 29. dec., ob 9.30: DEDEK MRAZ, gostovanje v Medvodah. Ob 11. uri: DEDEK MRAZ, gostovanje v Medvodah. Ob 14. uri: DEDEK MRAZ, ga štovanje v Medvodah. Ob 15.30: DEDEK MRAZ, gostovanje v Medvodah. Ob 19.30: F. Diirrenmatt: METEOR. (Komedija) Abonma Četrtek A in izven. (Vstopnice tudi v prodaji.) Ob 19.30: Sam in Beila Spe- wack: NASI TRUE ANGELI. — (Komedija) Gostovanje v Logatcu. Drevi bo na sporedu premiera in krstna predstava satirične lepljen-ke »Beseda ni konj«. S premiero Človek in zdravje; 10.5J medigra; 11.00 Poročila stični napotki za tuje »Mojcej le ske narodne in 12.00 Poročila - Na 12.10 Igra zabavni m radia; 12.30 Pionirski !:sm rrg vil kon gresa ZK T festivalna DVORANA ZA SILVESTROVANJE V FESTIVALNI, DVORANI je na razpolago še 'nekaj vstopnic Cena vstopnic z menujem je 40 do 50 ND Prodaja vstopnic vsak elan od 16. do 19 ure pri blagajni Festivalne dvorane. GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sreda, 28. dec., ob 10.30 in 16 uri: J. A. Brown: ČARODEJNI MAN GOVI LISTI, pravljična igra v treh dejanjih — gostovanje v Postojni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda. 28. dec., ORA PRAVLJIC -ob 15. uri v Podblici. Ob 17 uri v Besnici. Sodeluje tudi dedek Mraz. Ob 15 in 17. uri: Delft: HURA SONCU IN DEŽJU, v Prešernovem gledališču z?, dijake šole j France Prešeren, s prihodom dedka Mraza. SLOV LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 28. dec., ob 9. uri: M. Su-rinova: DEDEK MRAZ Zaključena za I osnovno šolo Celje Ob 16 uri: M. Surinova: DEDEK MRAZ. Gostovanje v Velenju. ved in pregled sporeda za nji dan; 22.10 Za ljubitelje jazza (Posnetki koncerta ansamblov Instituta za jazz iz Graza — II-del); 22.50 Literarni nokturno — (Andrea Zanzotto); 23.00 Poročila; 23.05 Zaplešimo z orkestrom Kurt Edelhagen; 23.30-23.35 Zadnja poročila in konec oddala. nasveti — Vet. Jože Privorčnik; -Pomen in zatiranje goveje tuberkuloze v Sloveniji; 12.40 Peter Hjič Čajkovski: Pikova dama -* finale 3. dej.; 13.30 Poročila — vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . 14.00 Poročila; 14.05 P-ol ure plesnih ritmov; 14.35 Naši poslušal- ; ci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 ! Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.00 Popoldanski ra-, dijski dnevnik: poročila, komentarji. glose, vremenska napoved ; in obvestila; 15.20 Zabavni rnter-mezzo; 15.30 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Mladina sebi in vam (glasbeno-govorna oddaja); 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz naših studiov — Plesni orkester RTVL. ansambel bo Mestno gledališče proslavilo de- isli lovni jubilej, na ta dan je bila lgM LaJlk0 ^ otroci, _ l9J0 namree pred 15 eti prva predsta- j 0bvestila. 19I5 Glasbene razgled-Jeda.1 ustanovljenega Mestnega nice. 19 30 VeCer;li dnev- gledalisca ljubljanskega. nik; 20.00 Anton Dvorak: VRAG Jobflejno sezono bomo slovesno , _ opera v 3 dejanjih; proslavili, kot je bilo objavljeno v I ^ ^ pOTOČila razpisu repertoarja z uprizoritvijo »Kranjskih komedijantov«. Na Silvestrovo bomo uprizorili satirično lepljenko »Beseda ni konj« izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji, rezervacije po tel. 21-660. Rezervacije prevzemite na Silvestrovo od 12. ure. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Sreda. 28. dec., ob 15.30: Golta: SNEGULJČICA, oravljična igra. Gostovanje v Litiji. Ob 17.30: Golia: SNEGULJČICA, pravljična igra Gostovanje v Litiji. Ob 20. uri: Aishil-Gantar: — VKLENJENI PROMETEJ. Rezervacije po tel. 312-860 MLADINSKO GLEDALIŠČE Sreda. 28 dec., ob 10. uri: Thorb-iom Egner: RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME — zaključena predstava za OS »Stane Kosec« in »Pirniče«. Ob 15.30: Thorbjom Egner: RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME — zaključena predstava za otroke kolektiva tovarne »Rog« Ob 17.30: Thorbjorn Egner- RAZBOJNIKI TZ KARDEMOMME -zaključena predstava za otroke oddelkov PD LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke, Resljeva cesta 36 Sreda, 28. dec., ob 9. uri: J. Peer-J. .Moder: -KLJUKEC m. — zaključena za O. S. »V. Kraigher- Ob 11. uri: . J. Peer-J. Moder: KLJUKEC tUAj— zalsM. Ja Q- S- »V KraigHerfaltr' Ob 15.30: J. Peer-J. Moder: KLJUKEC m. - zaklj. za podjetje LITOSTROJ. Marionete. Levstikov trg 2 . Sreda, 28. dec., ob 18. uri: Cmy-, bulk-Dežman: IGRAČKE NA CESTAH — zaklj za »Narodno banko«. cija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9 do 10.30 in od 13.30 j dalje). Ob 10. uri matineja ital. j filma MLADOLETNICE. Režija I Alberto Lattuada. Igrata Cathe-rine Spaak in Jean Sorel. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca. V prodaji so vstopnice za poseben silvestrski spored 21. XII. ob 22. uri. Na sporedu bosta ital. barv. film ZAKON PO .ITALIJANSKO in amer. barv. film UMAKNI SE DRAGA. KINO KOMUNA: franc, komedija JOJO. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: nemška kriminalka UBIJALEC IZ TEMZE (po romanu E. Wal-lacea). Predstave ob 15. 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: amer. barv. CS spektakel KLEOPATRA. Brez predfilma. Film je podnaslovi jen v srbohrvaščini. Predstave ob 16 in 19.30. Cene vstopnic zvišane. KINO SISKA: amer. barv. kriminalna komedija TOPKAPI. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. KINO SAVA: barvne risanke SPORED BARVNIH RISANK, ob 10, 15, 17 in 19.30. KINO TRIGLAV: ob 16. uri jug.-nem. barvni film WINNETOU (II. del), ob 18 in 20. uri domači film KLJUČ. — Prodaja vstopnic od 15. ure da- Čestitka Ing. TOMISLAVU ANTIČU za uspešno opravljeno diplomo — iskreno čestitajo — Grabnarjevi Maribor STAREJŠO hišo ah zazidljivo par • celo-, kupim *v- fajuDljani -ali-bližnji okoiici. Ponudbe pod »Takoj«. 30864-t Soiw oddam. Ogled vsak dan. — Rakovniška 6, Ljubljana KINO VTIZIA3T3JL 9.40 TV V SOLI: Življenje ob morju; Električni tok; — Slovnica — (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE: Fizika; Zakaj sem tak; Vojvodina — (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev — (Beograd) 16.55 GLASBENI POUK: Kitara (Beograd) 17.35 POROČILA - (Ljubljana) 17.40 OTROŠKE SCENE SC HUMANA — oddaja Tiktak — (Ljubljana) 17.55 SLIKE SVETA — otroški filmski žurnal (Beograd) 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.45 NOVA POJMOVANJA V ENERGETIKI — reportaža (Ljubljana) 19.05 NEKAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA — glasbena oddaja — (Zagreb) 19.30 IZLET V VESOLJE; GUSARSKA LADJA — .poljski risanki — (Ljubljana) 19.50 NATE ČAKAJO PRED VRATI — novoletni pozdrav najmlajšim — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK — (Ljubljana) 20.35 R. Baccbelli: MLIN NA PADU — IH. del romana v nadaljev — (Ljubljana) 21.55 ZADNJA POROČILA -(Ljubljana) 22.00 TISOČ RAZGLEDNIC - potopisna oddaja (do 22.45) — (Zagreb) Drugi spored: do 21.00 tudi na kanalu 9 18.25 VČERAJ, DANES. JUTRI —' (Zagreb) 18.45 SPORED JRT 19.30 TV POŠTA — (Zagreb) 19.54 LAHKO NOC. OTROCI - (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK fBeograd) 21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Ostale oddaje: na kanalu 9 18.25 TV NOVICE (Beograd) 20.35 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb, Beograd) 20.35 M. Kapor: DEŽ NA PÖT1 V ANKARAN - (Zagreb) 21.50 STARI FILIGRANI — (SkoDje) 22.00 TV DNEVNIK (Beograd)' 22.45 VČERAJ, DANES, JUTRI -(Zagreb) Kino SPORED ZA SREDO KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: VELIKI REŽISERJI -amer. film V SLUŽBI STRAHU. Režija: Fritz Lang. Glav. v.: Ray Milland, Marjorie Reynolds, Hillary Brooke. (Brez prevoda), ob 16 in 18. uri. Sovj. nemi dokumentarni film SOL SVANETUE. Režija: Mi- hail Kalatozov, š. Gegelašvili. (Vstop prost), ob 20. uri. Prodaja vstopnic za prvo in drugo predstavo je od 13.30 dalje. KINO UNION: amer film LADJA NORCEV — Predstave ob 15, 18 in 21. uri. Cene vstopnic zvišane. < Rezerva- rO VEVČE: Špan. barvni film KRALJICA CHANTECLEIRA, ob 19. uri. — °rodaja vstopnic od 18. ure da- KINO ZADOBROVA: jug. kinoteka predvaja ameriški film DNEVNIK S PACIFIKA, ob 19. uri. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. KINO SVOBODA. ČRNUČE: amer. film ZDRAVO. PRIJATELJI. ob 19.30. KINO SVOBODA, DOLGI MOST. LJUBLJANA: jug. CS film NEVESINJSKA PUŠKA, ob 19! uri. KINO SVOBODA. ŠENTVID: nem. film MAŠČEVALEC, ob 19. uri. KINO DRAVLJE: domači film SVETOVUNI. ob 20. uri. KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA: amer. barvni kavbojski film TRAPER KELLY, ob 20. uri KINO DOMŽALE: amer. film DAVID IN LIZA. ob 20. uri. KINO RADOMLJE: ital. film ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI, ob 19. uri. KINO MENGEŠ: domači film EŠALON DR M., ob 20. uri. POTUJOČI DOMŽALE: amer. barvni film RAZKOŠJE V TRAVI, gostovanje v Ihanu, ob 19. uri. KINO DUPLICA. KAMNIK: angl. film DARLTNG, ou 19 uri. KINO DOM. KAMNIK: angl. barvni film TOM JONES, ob 17 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: poljski barvni film PISANE NOGAVICE. ob 18. uri. Amer. barvni film TRIJE NEUSMILJENI. ob 20. uri. KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: nem. barvni film GROFICA MA RICA. ob 18 in 20. uri. KINO CENTER. KRANJ: amer barv. risani CS film JUNAK IZ TEKSASA, ob 15 uri Predprodaja vstopnic za Silvestrov filmski program: I MOJE PESMI — MOJE SANJE, orem amer. barv. CS filma, II GELIKA — ANGELSKA M ZA, prem. franc, barv CS KINO STORŽIČ, KRANJ: barv. risani film V KRALJESTVU, ob 15. uri. Amer • barv. CS film KLIC TROBENTE, ob 16, 18 in 20. uri. Predprodaja vstopnic za Silvestrov filmski program: I. PRELUK N JAN DOLAR, prem. ital.-špan barv. CS filma, II. MOJE PESMI - MOJE SANJE, premiera amer barv. CS filma KINO RADIO. JESENICE: amer. CS film HAZARDER, ob 17 in 19.15. KINO PLAVŽ. JESENICE: ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM, ob 18 in 20. uri. KINO ŽIROVNICA: angl. barvni film FANTOM LON DONSKE OPERE. KINO KRKA, NOVO MESTO: amer. film - western JEZDECI OB MEJAH RANCA, ob 17 in 19. uri. KINO PARTIZAN. RIBNICA NA DOLENJSKEM: domači slov. film NE JOČI. PETER. ob 20 uri. KINO ČRNOMELJ: amer. film NA OBALI NEW YORK A ob 17 un KINO SVOBODA, KRŠKO: nem. film KRONIKA NEKEGA UMORA, ob 19.30.' KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: Šved. film DRAGI JOHN. ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA. TRBOVLJE II: angl. CS film 31 STOPINJ V SENCI, ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni CS film MARCO POLO. ob 19.30. KINO SVOBODA. ŠEMPETER: jug.-franc. barvni film MARCO POLO. ob 18 in 20.15. KINO SOCA. NOVA GORICA: amer. film SENCA ZAHODA, ob 18 in 20.15. AN- DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 28. dec.: »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO: UNION: ital. barv. CS fjm ZLATA PUŠČICA. PARTIZAN: franc, zab.' film VESELI MUŠKETIR. UDARNIK: ob 15.30 jap. film DAN V ŽIVALSKEM VRTU. Franc, barvni ljub. film SREČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 28, dec., ob 15.30: Faustov ski: PRSTANCEK, za OŠ Ivan Ob 19.30;' Verdi: RIGOLETTO, red Rumeni Mali oglasi DOBRO ohranjene pancerje št 37 v črni barvi, belo obrobljene in rjav ovčji kožušček za desetletno deklico prodam. Ljubljana, Rojčeva 11, četrto nad?. stan. 13 30769-4 SIMCO 13U0 prodam. Poizvedbe po tel. 314-048 . 30659-3 GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj pod ugodnimi pogoji štiričlanska družina. Rupel, Istr ska 107, Koper. 2597-1 MANJŠE posestvo, zelo lepa lega, 7 km od Rogaške Slatine, hiša gospodarsko poslppje, vodovod elektrika in izvirek- kisle vode -prodam. Cilka Mordej, Spodnji Gabamik 14, p. Podplat 2598-7 PRALNI STROJ rex T 4, tovarniško nov. prodam. Titova 15 -pritličje. " 30854-4 PEC na gospodinjsko olje, malo rabljena, znamke »preporod« — poceni prodam. Ogled na Vrhov-čevi 13 pri Taboru. Magajna 30812-4 ZA SOBO s posebnim vhodom prepleskam hišo za nagrado v Lju bljani ali bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Nujno« 30816-b ŠIVALNI STROJ bobbin' počen, prodam. — Kos, Lepi pot 4/IV nadstropje, Ljubljana 30819-1 DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani iščeta upokojenca Ponudbe poa »Nujno«. 30826-b KADETT-KARAVAN prodam. Ko zarška 27, Ljubljana 30834-3 OPREMLJENO SOBO oddamo za štirikrat tedensko pomoč v gospodinjstvu Ljubljana. Grinkov POTREBUJEM devizni račun za nakup avtomobila Ponudbe pod »Takoj«. 30843-d ZA ENO- ali dvosobnč stanovanje plačam mesečno 30 do 35.000. — Ponudbe pod »Takoj« 30845-6 INŠTRUIRAM angleščino in francoščino. Ponudbe pod »800« 30849-a OGREVANO SOBO išče študentka Ponudbe pod »Takoj« 30850.6 2000 ND posojila potrebujem za 10 mesecev Ponudbe pod »Nujno«. 30853-8 FRIZERSKO pomočnico. - dobro moč, s prakso, sprejmem z januarjem. Stanovanje zagotovijo no Stanka Kmetič. Kamnik 30807-• ENOSOBNO stanovanje, vseijiv' do maja Kupim Cenjene oo nudbe pod »Maj«. 30799-< TEHNIČNI PREDMETI. Stari -rg 4 proda po izredno nizki cer, električni računski stroj »faciu ; 30774-4 ITALIJANSKI voziček z vložkom in krzneno jopico pešenik pro dam. Ogled- Sibeniška 10 -h* 30775-4 SKROMNO SOBO m Kuhinjo iščem za sebe in mamo Plača mo vnaprej. Cenjene ponudbe pod »Skromne« 30779-6 NUJNO potrebujem 2,000.000 Sdm za dobo 5 mesecev Ponudbe pod »Zanesljiva garancijaa GOSPODINJA srednjih let samo ; stojna, išče zaposlitev kot gospo dir iška pomočnica pri majhni, mirni družini Ponudbe pod »Po šceoa« 30857-2 ODDAM devizna sredstva Ponud be pod »Asch« 30858-4 SMUČI, pancerje 43 in palice — ugodno prodam. Tel. 22-705. 30859-4 KRZNEN PLAŠČ, temno rjav dobro ohranjen, poceni prodam -Ogled od 16 ure dalje Vla’a ronova 6. stan 15. Savsko nase lje. 30860-4 »SPACKA« prodam Ogled vsak dan od 9 do 16 ure Hrast Ljubljana. Šmartno 19 30861-5 SPALNICO m emajliran štedibvk prodam - Lužer. Idrijska 8 30865-4 SOLIDEN študent išče sobo. Gre tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Cimprej«. 30867-6 MjuADi zakonski par, brez Otrok, prosi za ogrevane in opremljeno sobo, če je možno v središču Ljubljane. Ponudbe pod »30.000 Sp«. 30868-6 VChuKSVVAGEN 1200 kupim 2—3 leta star za ceno do l,90u.000 SD. Ponudbe pod »Gotovina«. KUPIM pianino. Ponudbe z opisom in cena. pošljite v ogL odd. ' pod »Pianino«. 30870^5 GaKAžO, 4x2,40 m, oddam. Pia ninšič, Kolarjeva 20, Bežigrad. VELIKO SOBO v središču mesta, zamenjam za -.(36 m*) garsonjero. Ponudbe pod »Takoj — nujno«. 30902-6 SOBO z dvema posteljama oddam samcem. Pod hribom 60, Zg. Si ška. 309001-6 KRZNENI PLAŠČ temne barve — opozet ugodno prodam, šmartin-ska 11/JI., Ljubljana. DVE ŠTUDENTKI iščeta sobo v središču mesta ali Rožni dolini. Ponudbe 'pod »Tudi inštruirava«. MLAJŠO upokojenko za nekajurno pomoč dnevno zelo dobro plačam. Ponudbe pod »2 člana in 1/2«. 30872-1 ZA ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Ljubljane dam DKW junior ali plačam. Ponudbe pod »Takoj«. 30873-i ENONADSTROPNO hišo - vseljivo spomladi, prodam 20 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Vselitev«. 30877-7 MLADA zakonca iščeta sobo in ku hinjo ali večjo sobo v Ljubljani. Dam 2000 ND nagrade in plačam za eno leta vnaprej. Ponudbe pod »Mirnh«. 30878-6 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k tričlanski družini, plačam dobro. Ponudbe pod »Takoj« 30879-1 ,~EKTROMOT0R 2 KS Ul 25 m gumi kabla prodam tudi posa mezno Ponudbe pod »Prilika« KOMPRESOR, 100 1, 2 cilindra, — brezhiben, ugodno prodam Ponudbe pod »Kompresor« 3883-4 DVE DOBRO ohranjeni omari ku pim Ponudbe pod »Navedite ce no« 30342-5 SOBO, ogrevano m s posebnim-, vhodom, iščeta dva študenta v okolici Študentskega naselja ah v središču: fiesta Ponudbe pod »Nujno«. 30884-6 NUJNO potrebujem žensko za šti-riumo varstvo otroka dopoldne Ponudbe pod »V Trnovem«. MEGLENKI bosch s pokrivalom prodam Levičar. Krojaška 6. .-10732-3 SVINEC, odpadni, stalno kupim Delavnica, Krojaška 6. telefon 22-314. 10732-5 ROSIM poštenega najditelja, da oroti nagradi vrne prstan in vžj galnik, ki sem ju izgubil dne 8 Statika; Jakša. Cigaletova 9. Ljub! UJNO i potrebujem za obrat na periferiji Splita kvalificirano na takarico in.kuharico mlajših let. prednost imajo z dokončano go stinsko šolo v (Ljubljani ali riboni. Stanovi®je in hrana pri- Ante Klarič! :’ rRodstrana -, - St , ' Martin- • 12344^ flAMENJAfoŠggfojeno trisobno stanovanje VsjeiJiŠču Ljubljane za nov avtomobH Ponudbe- pod oznako »Zamenjava«. 12362-3 sobo s pose.bnim vbodom th mo " mošt jo kuhanja iščeta zakonca * - pod »Bliži- 30530-6 ?6bo s posebnim lem sostanovalca 27/li4 .pri Bučat ŠeV>; 30591-6 _igufai. pokrajine) prodam TeL 22-894 30627-4 •italijanski vozi Vojka Maver Lju bljana Staničeva 6. 30697-4 ■ REV ANO SOBO. souporaba fco oalnice. Topniška ulica, dam študentki kemije - Gorenjki za dnevno 1—2. uri inštrukci.j Po nudbe pod »Sporazum« it 30742-fi \ NEPOSREDNI bližini Ljubljane prodam polovico hiše z garažo in 1700 m? zazidljive parcele Po nudbe pod 4.000.000 SD« 30741 -T ŠTIRISOBNO ‘ stanovanje z etažno centralno kurjavo v središču Be ograda, zamenjam za enako ali manjše v Liubljani Ponudbe pošljite pod »Zamenjava možna ta koj«. 30752-fi '*RODAM n3 novo zgrajeno trista novanjsko vilo z 1/2 ha zemlje na zelo leperd kraju pri Domžalah Primerna tudi za upravne nrostore ali obrtnika Ponudba pod »Zelo ugodno«. 30514-7 v LJUBI-IANT prodam enostano-vanjsko nedograjeno zgradbo plačila zmožnemu kupcu Ponudbe pod »Gotovina« 30903-7 ŠTUDENTKA išče sobo v Centru. Plača dobro. Ponudbe pod »December 66«. 30897-6 AVTO po želji izbira mamki» in barve nakažem samo resnemu * ponudniku. S. J.,. Vodnikove na-! sel je 12, Ljubljana. ' 30896-3 ; PRALNI STROJ olmo polavtoma-tični in veliko pločevinasto nanjo za perilo prodam. Unharto-va 90/1. stan. 50. 30690-4 SOSTANOVALCA mlajšega, študenta ali uslužbenca, sprejmem — Samovd 20. Bežigrad — popol-' ^ 30894-6 JAZZ , 'BOB’MI 'Sški komplet prodam.'. rjduhartotna 90/1, stan. 50. , ' ^ ; . F 30891.-4 SORO iščefca fanf huKlekle. Plačata ,25.000 din na mesec Ponudbe pod 3Skro*nna«. 30623-6 GARANT šport vespo, nov televizor in rabljen les za ostrešje prodam ali zamenjam za tovorni avto, lahko je TAM pionir — Slavko Cesar. Celje. Ul 14 divizije 2 2602-3 POMAGAM v gospodinjstvu za sobo. Ponudbe pod »Ožji Center«. 30928-6 ROČNO sklopko za fiat 750 prodam. Priskrbim montažo Ponudbe pod »Za invalida«. 30907-3 FRIZERKO samostojno moč sprejmem. Ponudbe pod »Ljubljana« 30938-1 DEVIZNI RAČUN za nakup avtomobila potrebujem. Ponudbe pod »Takoj«. 30940-3 GARAŽO oddam v Šiški Ponudbe pod »Takoj«. 30920-3 SAMSKI potrebuje sobo v središču mesta ali šiški. Plača odlič no. Ponudbe pod »200 do Ndin«. 30917-6 UGODNO prodam inozemski televizor Jančič. Kopališka 3. 30916-4 NOV italijanski superavtomatični pralni stroj z enoletno garancijo, prodam. Informacije po telefonu 314-928 30914-4 POMOČ v gospodinjstvu potrebujem od 7 do 15. ure. Zglasite se popoldne pri- dr Skarič. Sojerjeva 31. Dravlje. 30912-1 ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za dvosobno al večje Nagrada enosob -jo komfortno stanovanje na morju Ponudbe pod »Lepa prilika«. 30932-6 TAKOJ bo -v vseljivo podstrešno so-strogem središču mesta najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Takojšnja gotovina«. 30910-7 1‘ETŽICNI bakreni kabel 2,5 -mm2, c. 300 m prodam. Naslov: Kastelic, Razori 18 p. Dobrova pri Ljubljani. 30971-4 MLATILNICO, slamoreznico s pu-halnikom in grablje prodam. — Zupanc, Cerklanska Dobrova 10, Cerkle. 30936-4 UGODNO prodam novo baskitaro. Zglasite se vsak dan od 14. do 15. ure. Kraigher — Šentvid — blok 1 30937-4 OSEBI, ki mi posodi 450.000 Sdin, nudim samsko sobo v novi hiši, za uslugo. Ponudbe pod »Dogovor«. - 30924-8 vw 1200, VW 1500 variant, ter VW • 1200 kombi — zaprt prodam. Andrej Hočevar. Sp. Hrušica 11, Ljubljana. 30925-3 VW KOMBI, odprt, 1964 letnik prodam. Ogled v četrtek od 15. ure dalje. Vižmarje 150 pod Klancem, Novak. 30941-3 DRUŽABNIKA ali družabnico za izdelovanje kozmetike in opremljeno sobo iščem. Poštni predal 01-561, Ljubljana. 30939-6 HITASHI avto transistor — kompleten prodam. Ogled v. popol. času. Jesenšek, Martina Krpana 69. Ljubljana. 30923-3 ZLATO za zobe, 10 gramov prodam. Cena 3.400 g. Karel Trefalt. Petkovškovo nabrežje 57. 30918-4 KUPIM knjigo Berman: vaje iz iz višje matematike T. Ponudbe pod »Dobro plačam. 30931-5 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO POSLOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1967 TER SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE V LETOŠNJEM LETU IN ZA PREJETE ČE-n STITKE intereprt BEOGRAD PREDSTAVNIŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, Titova cesta 25 . Via S. Lazzaro, tei. 37-309 ' TOVARNA . Via S Maurizio. TRST.. Serpere, menterije z? ra-. v. v . • i. petništvo.. - i Velika izbira vseh vrst zaves, tudi terital db 3 m širine ter • raz»o-vrstnp pohištveno blago iz platna in kretona v najlepšib barvah in vzorcih: tanter.' posteljna pregri-njatftr prešite '.oddeje. preproge In m*............... Glavni servis in oprema „ Glavno skladišče nadomestnih delov in pribora Trgovina s plašči Puchovi mopedi in deli za motorna kolesa MOTOR - MAYERHOFER, BELJAK -vberpasse 12-25 teii.48 67 Simbol »D« pojem nove kakovosti standardnih žarnic v obliki sveč in iluminacijskih žarnic! INDUSTRIJA PROIZVODA ZA RASVJETU — ZAGREB Obvestilo TAJNIŠTVO fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani obvešča, da bo sloves na podelitev diplom slušateljem I. in H. stopnje, ki so diplomirali na fakulteti od junija do decembra 1966. ob 12. uri v oddelku za tekstilno tehnologijo. Snežniška ulica 5, v veliki predavalnici. O i« npr», »parair specialno pripravljena mešanica za pripravo express kave na italijanski način • sveže pražena vsak torek in petek • ekspresna debava CAVA REHRANA export-import Ljubljana najbolj priljubljena prijateljica vašega otroka med kopanjem je poleg igračke nova goba »LOS« > Ima prijeten, svilnato nežen dotik, odlično vpija vodo in zelo hitro suši kožo. v Zato jo uporabite prr vsakem kopanju svojega otroka. Nova goba »LOS« skrbi za higijeno in zdravje; iiitijzflloziikfl DUSTRIJA VISKOZNIM PBOIZVODA-LOZNICA-OUOOSLAVIJA MESTNA PLINARNA LJUBLJANA se zahvaljuje svojim potrošnikom za sodelovanje in jim želi srečno novo leto 1967. MESTNI PLIN - Povečali bomo proizvodnjo mestnega plina za približno 60% - kalorično vrednost mestnega plina od 4000 na 4800 Kcal - občutno zmanjšali % ogljikovega monoksida v plinu - izboljšali kvaliteto uslug na instalacijah in napravah mestnega plina - razširili mestno plinsko omrežje TEKOČI PLIN Zaradi vsestranske uporabnosti, ekonomičnosti, nestrupenosti tekočega plina, ki ima poleg drugih naslednje dobre lastnosti: - ceneno gorivo - popolno izgorevanje - idealni izkoristki - visoka kalorična vrednost bomo v letu 1967 razširili prodajo na strnjena območja Gorenjske. Dolenjske in Primorske. Trudili se bomo, da bo v prodaji dovolj surovine, jeklenk in ostale opreme, v turistični sezoni pa bo dovolj čistega propana za potrebe turizma. Skrajšali bomo rok dostave tekočega plina in s tem zadovoljili številne potrošnike INFORMACIJE Teh. služba 310-587, Komercial, zadeve 312-058, Upravne zadeve 316-555 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA I, TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 26463, POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21. DO 6.30, TELEFON 23-526 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO -----------________________________________________________________ : ' -................. Telefon dežurnega urednika 20-646 stran -*■ DELO Srela. 23. decembra 1968 POLZELA (H leoe-vam LIVARNA SIVE LITINE IN BARVNIH KOVIN, ARMATURE, MEHANSKA OBDELAVA ŽALEC Kronist bi mora! seči kar v preteklo stoletje, če bi hotel podrobneje ugotavljati tradicijo, iz katere se je izoblikovala današnja livarna FERRALIT. Vsekakor pa je v preteklih letih obstoja livarna razvila svojo raznoliko proizvodnjo do lepe višine. Standardna proizyodnja obsega namreč izdelavo vodovodne armature (npr. spojke za salonitne cevi »Gibault«) s priključkom ali z ventilom, cestne nape, podtalne in nad-talne hidrante, nadalje hidrante za namakanje (npr. za kmetijstvo). napajalnike za govedo, sadne mline (motorne ali ročne), razpršilce za gnojne sode. hladilne naprave za mleko, štiri vrste črpalk za gospodarstva ali gospodinjstva (tudi zelo iskano črpalko za fekalije), ali v kratkem vodne armature in naprave za kmetijstvo. V livarni sive litine izdelajo razne predmete od najmanjših serijskih do velikih individualnih (do 3 tone teže) in podjetje izdela modele po predloženih načrtih. Livarna barvnih kovin odliva odlitke iz aluminija, vseh vrst brona, medenine in drugih barvnih kovin. Uslužnostne storitve opravlja tudi mehanična delavnica, ki je v Sklopu livarne in ima vse vrste stružnic, skobeljne stroje itd. ter po načrtih izdela vse, kar sodi v to stroko. Podjetje se je močno izpopolnilo šele v zadnjih letih, kar priča tudi pregled doseženega brutoprodukta v posameznih letih, namreč 1960. leta - 138 milijonov, 1962. leta - 154 milijonov, lani 634 milijonov, letos pa računajo, da bodo dosegli milijardo (Sdin) brutoprodukta. Ob tem je lahko ugotoviti, da FERRALIT v Žalcu s svojimi izdelki in uslugami pokriva precejšen del domačih potreb. Izdelke pa v večji meri izvaža tudi v Avstrijo, pravkar pa potekajo pogovori za izvoz tudi .j v Zahodno Nemčijo in v Belgijo. Delovni kolektiv ob tej priložnosti želi vsem občanom in poslovnim prijateljem veliko lepih uspehov tudi v novem 1967. letu! INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE nudi v zimskem obdobju kakovostno hidratizirano in žgano apno po znižanih cenah. Informacije dobite v upravi podjetja in pri vseh trgovskih podjetjih z gradbenim materialom. Hkrati čestitamo vsem poslovnim partnerjem, kupcem in občanom Zagorja za novo leto 1967 ^40-^ FERRALIT Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav ZAGORJE OB SAVI priporoča svojem izdelke: kovinski cink, cinkova pločevina, cinkografske plošče, cinkova žica, cinkovi protektorji, cinkovo belilo, kromov galun, zelena galica, Na hidro-sulfit, metalit, Na silikofluorid, Na sulfid, cink sulfat, svinčeni minij, svinčena gla-jenka, iitopton, ultramarin, modra galica, zaščitno sredstvo CUPRA-BLAU, žveplena kislina, superfosfat, pomožna sredstva za tekstil in usnje, organska barvila, suhe zemeljske barve. Kolektiv čestita za novo leto 1967 Izdelujemo: elektroopremo za rudarstvo in kemične industrije specialno elektroopremo za dvigalogradnjo, železšrne, lešne industrije in gradbeništvo Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1967 S svojo štiridesetletno proizvodno tradicijo nudi Tovarna nogavic Polzela tržišču vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic prvovrstne kakovosti in modernih vzorcev, ter se priporoča s svojimi izdelki. Kolektiv želi svojim kupcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1967 in novih uspehov. metalurško kemična industrija CELJE, Kidričeva uiica OBČINE ZAGORJE Z DRU2BENO-POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI ZELI SVOJIM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO NOVO LETO 1967 IN NOVIH USPEHOV DELOVNI KOLEKTIV cementarne trbovlje OBRTNI CENTER TRBOVLJE s svojimi servisi, kleparskim, gradbenim, vodo inštalaterskim, ključavničarskim servisom za popravila dežnikov in servisom za pranje in čiščenje čestita uporabnikom svojih uslug, poslovnim prijateljem in občanom Trbovelj za novoletne praznike in se priporoča. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD s svojim obratom v Zidanem mostu želi svojim kupcem, poslovnim partnerjem, občanom in kolektivom svojega mesta srečno novo teto in mnogo delovnih uspehov Izdelujemo vse vrste poletnih in zimskih bombažnih in staničnih tkanin, kot npi*. tiskane barhante, flanele, du-vetdne, ženske naglavne rute, delene, dekorativne tkanine, razne' strukturne enobarvne in tiskane tkanine, popeline, satiriete, kretone, štrukse, cice in temu podobne izdelke — oplemenitene po najsodobnejših postopkih in kar je naj.-važnejše, po želji potrošnika. SVOJIM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM TER KOLEKTIVOM JUGOSLA VI-JE ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1967. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD I ' - ! KOLEKTIV ELEKTRARNE ŠOŠTANJ ŽELI SREČNO NOVO LETO 1967 VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE, DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM V NAŠI DRŽAVI KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC ŽELI USPEHA POLNO NOVO LETO 1967 AVTOTURISTIČNO PODJETJE SLAVNIK-KOPER — POTNIŠKI PROMET KOPER Redne in izredne vožnje doma in v inozemstvu, mednarodne, medrepubliške, medkrajevne in lokalne avtobusne proge — TOVORNI PROMET — poslovna enota UMAG Ekspresne proge za kosovni promet doma in v inozemstvu ter ostali prevozi — REMONTNA DELAVNICA — KOPER Generalna, srednja in tekoča popravila, pooblaščeni servisi OM, FAP, in TAM, strojna obdelava, izdelava orodij, razne strojne usluge, izdelava novih kabin za tovornjake in specialnih nakladalnih prostorov. Kolektiv podjetja želi vsem cenjenim potnikom varno in srečno vožnjo ter mnogo uspehov v letu 1967. BLAGAJNE lažje, tudi ročne — kupim o takoj. Ponudbe pod »VARNOST«. 11984 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče in stari oče * * Mihael Salobir bivši trgovec in gostilničar iz Šentjakoba pri Šentjurju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 29. decembra 1966, ob 10. uri izpred hiše žalosti Žalujoči: žena Marija, otroci Miloš, Edo, Bertel, Marjan, Emil, Breda, Franci in Marta z družinami Šentjakob pri Šentjurju, dne 26. decembra 1966 ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 1 razpisuje prosto delovno mesto direktorja komerciale Pogoj: diplomirani ekonomist s prakso v grafični in časopisni dejavnosti ter zunanjetrgovinska registracija Rok za sprejem prijav: 8 dni od dneva objave. Prijave sprejema org. kadrovski sektor podjetja Ljubljana, Tomšičeva 1. Kandidati morajo v prijavi navesti med drugim podatke o svojih dosedanjih zaposlitvah, hkrati pa tudi predložiti dokaz o izobrazbi in zunanjetrgovinski registraciji. Hkrati objavlja CP »DELO« tudi zasedbo naslednjih prostih delovnih mest: 1. zunanjetrgovinskega referenta 2. računovodjo 3. pravnika 4. analitika - proizvodnje 5. analitika - delitve osebnih dohodkov 6. tehničnega urednika ekonomsko propagandne publikacije 7. oglasnega referenta 8. propagandnega referenta za časopise 9. prodajno-propagandnega referenta 10. 2 strojna stavca 11.4 knjigotiskarje 12. korektorja v tiskarni 13. sekretarja ekonomske enote Pogoji: pod 1. ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje, ali ekonomska srednja šola s prakso. V vsakem primeru mora kandidat imeti zunanjetrgovinsko registracijo pod 2. ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje, ekonomska srednja šola z večletno prakso na delovnem mestu samostojnega računovodje v gospodarstvu pod 3. diplomirani pravnik s sodniškim izpitom pod 4. ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje s prakso analitika v gospodarstvu pod 5. ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje s prakso na proučevanju in analiziranju sistema delitve osebnih dohodkov v gospodarstvu pod 6. višja ali srednja tehniška grafična šola s- prakso pod 7. sredješolska izobrazba in praksa v administrativno obračunskem delu pod 8. fakultetna izobrazba I. stopnje in praksa v propagandni službi pod 9. srednješolska izobrazba, smisel za terensko propagandno delo, lastno prevozno sredstvo pod 10. kvalificiran ali visoko kvalificiran strojni stavec pod 11. kvalificiran ali visoko kvalificiran knjigo-tiskar. pod 12. visoko kvalificiran grafični delavec ali delavec z dokončano srednjo tehniško grafično šolo, ali delavec s končano srednjo ali višjo šolo s prakso korektorja v tiskarni. pod 13. delavec z dokončano višjo kadrovsko šolo ali pravnik. Rok za sprejem prijav: do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema organizacijsko kadrovski sektor podjetja Ljubljana, Tomšičeva 1. Kandidati morajo v prijavi navesti med drugim podatke o dosedanjih zaposlitvah, hkrati pa tudi predložiti dokaze o zahtevani izobrazbi. RAZPISNA KOMISIJA TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN DROBNO GROSIST GORICA ŠEMPETER PRI GORICI razpisuj e prosta delovna mesta za samopostrežno trgovino GORICA-MARKET v Šempetru pri Gorici (v gradnji) — VISOKO KVALIFICIRANEGA DELAVCA za delovno mesto šefa samopostrežbe pogoji: delavec trgovinske stroke, znanje italijanskega jezika, 5 let prakse v trgovini. — 5 VISOKO KVALIFICIRANIH DELAVCEV za delovna mesta poslovodje oddelkov pogoji: delavci trgovinske stroke, znanje italijanskega jezika, 5 let prakse v trgovini. — 7 KVALIFICIRANIH DELAVCEV za delovna mesta prodajalci — blagajniki pogoji: delavci trgovinske stroke, znanje italijanskega jezika, 3 leta prakse v trgovini. — 7 KVALIFICIRANIH DELAVCEV za delovna mesta prodajalci pogoji: delavci trgovinske stroke, zaželeno znanje italijanskega jezika, 3 leta prakse v trgovini. — 2 KVALIFICIRANA DELAVCA za delovni mesti mesarja — sekača pogoji: delavca mesarske stroke, zaželeno znanje italijanskega jezika, 3 leta prakse v mesarski stroki. — VISOKO KVALIFICIRANEGA DELAVCA za delovno mesto mesarja pogoji: delavec mesarske stroke, znanje italijanskega jezika, 5 let prakse v mesarski stroki. — 2 KVALIFICIRANA DELAVCA za delovni mesti natakarja pogoji: delavca gostinske stroke, znanje italijanskega jezika, 1 leto prakse v gostinski stroki. — KVALIFICIRANEGA DELAVCA za delovno mesto kuhar pogoji: delavec gostinske stroke, 3 leta prakse v gostinski (dejavnosti) stroki. — 2 POLKVALIFICIRANA ALI NEKVALIFICIRANA DELAVCA za delovni mesti trgovska delavca pogoji: osnovna šola, 1 leto prakse v trgovini. — 2 POLKVALIFICIRANI ALI NEKVALIFICIRANI DELAVKI za delovni mesti trgovski delavki pogoji: osnovna šola, 1 leto prakse v trgovini. — POLKVALIFICIRANO ALI NEKVALIFICIRANO DELAVKO za delovno mesto čistilke pogoji: osnovna šola. — DELAVCA S SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO za delovno mesto blagajnika — administratorja pogoji: ekonomska srednja šola, zaželeno znanje italijanskega jezika, 1 leto prakse v administraciji. Delovna mesta za centralna skladišča v Šempetru pri Gorici: — KVALIFICIRANEGA DELAVCA za delovno mesto prodajalca v skladišču tekstila pogoji: delavec tekstilne stroke, zaželena praksa. — KVALIFICIRANEGA DELAVCA za delovno mesto pomočnika skladiščnika skladišča železnine pogoji: delavec železninske stroke, 3 lete prakse. Prijave sprejema do vključno 15. januarja 1967 in daje informacije socialno-kadrovska služba v podjetju. 12446 V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, brat in stari ata Rudolf Sever železniški upokojenec Fogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 29. decembra 1966, ob 16.15 iz Marijine mrliške veže na Žalah Žalujoči: sinova Tugo in Jože, brat Mirko in drugo sorodstvo Ljubljana, 27. decembra 1966 ZAHVALA Ob tragični izgubi naših dragih se najtopleje zahvaljujemo kolektivu tovarne Tomos za izkazano pomoč, sindikalni podružnici tovarne Marije in Benedikta Olenik Tomos, množičnim organizacijam »Meljskih hribov«, govornikoma za poslovilne besede, godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter drugim, ki so ju spremljali na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Vesna, sinček Stojan, mati, oče, bratje in sestre z družinami ter drugi sorodniki Hrvatini, 24. decembra 1966 . CE1SITR0MERKUR. ^ Ljubljana ^ ZAHVALA . Ob izgubi našega ljubega ata Janeza Škrbca se zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga v teko velikem številu sprèmili do njegovega poslednjega doma, prinesli cvetja in mu pokrili grob z venci. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, sosedom pa za njihovo pomoč. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! VSI ŠKRBČEVI IN SORODSTVO. Podcerkev, dne 26. decembra 1966. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta in brata Rudolfa Brundula se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili, mu darovali cvetje ter nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede *in g. dr. Bogomiru Celcarju, ki mu je s požrtvovalnim zdravljenjem lajšal bolezen. DRUŽINA BRUNDULA \ Ravne, 23. decembra 1966 Prejeli smo ure kukavice, visoke copate za košarico v črni barvi. \ Velika izbira moškega — ženskega in otroškega perila. V zalogi tudi moška, ženska in otroška konfekcija — za otroke tudi lepe igrače. Vabimo vas, da nas obiščete pred novim letom. 12452 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama, sestra in teta Marija Setnikar upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 29. decembra 1966, ob 13.30 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah žalujoči: sin Anton, sestri Alojzija in Marjanca, nečakinji Darinka in Silva, družine Setnikar, Završnik ter drugo sorodstvo Ljubljana, Koper, 27. decembra 1966 Inštitut za pijučne bolezni in tuberkulozo GOLNIK razpisuje JAVNO LICITACIJO za avtomobil ZASTAVA -CAMPAGNOLA leto izdelave 1956. Vozilo je vozno. Licitacija bo dne 29. 12. 1966 ob 12. uri v garaži na Golniku. Prednost pri licitaciji ima družbeni sektor. 12448 Dotrpela je naša ljubljena mama, babica in prababica Josipina Zupančič Pogreb bo v četrtek, 29. decembra 1966, ob 15.30 iz Fetrove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: hčerka Ela por. Verovšek, sinova Herman in Edvard z družinama, sestre in brat ter drugo sorodstvo Ljubljana, 27. decembra 1966 Gozdno gospodarstvo Ljubljana proda nasjednji osnovni sredstvi: BARAKO na Kopiščih Kamnik PAŠNIK na Rakitni Prodaja bo v petek, dne 30. 12. 1966, ob 8. uri dopoldne na sedežu podjetja Ljubljana, Tržaška 2. Pismene ponudbe sprejema podjetje do dneva prodaje. Prednost imajo kupci družbenega sektorja. 12450 Zapustila nas je v 81. letu starosti naša ljuba mama, babica in prababica Justina Kralj Po njeni želji smo jo tiho pokopali dne 26. t. m. na Žalah. Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili njen spomin. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jagodiču in g. Kavčičevi. Globoko žalujoča hčerka Vilma in sorodstvo. Ljubljana, Domžale, Koper, 27. decembra 1966 POPRAVEK Pri zahvali POLDE LEBAR, ki je bila objavljena v »Delu« dne 25. XII. 1966, je po pomoti izostalo med žalujočimi: sin Miro z družino. Dotrpela je naša dobra mama, nona Matilda Rusjan roj. TUREL, voj. vdova Pogreb naše drage mame bo v sredo, 28. decembra 1966 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Renčar. Žalujoči: sinova Ernest z ženo Darinko, Anton, zet Pepi. vnuki Ivan, Sergej, Jelka ter drugo sorodstvo. Renče, Ljubljana, dne 27. decembra 1966 Šest mesecev za mamo smo nepričakovano izgubili še ljubega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in bratranca JOSIPA OBRANOVICA pol. stražnika v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 29. decembra 1966, ob 12.30 na Viču. Do pogreba leži v Jurjevi mrliški vežici na Žalah. Žalujoči: hčerke Poldka, Mica, Ančka, Vera, vnuki Mitja. Borut. Matjaž, vnukinja Gordana, sestra Mica z družino, zeta Jože Petek in ing. Tihomir Stanojevič ter drugo sorodstvo Ljubljana, Beograd, Koper, Potok pri Kočevju, 27. decembra 1966 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš ALBERT FABJAN šofer Od njega se bomo poslovili dne 28. decembra 1966, ob 14.30 na pokopališču v Gradišču pri Vipavi. Sindikalna podružnica in kolektiv podjetja »Transavto« Postojna Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, in stari oče VIKTOR ROZMAN upokojenec — borec in spomeničar od 1.1941 Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 29. dec 1966 ob 15 u iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. žalujoči: žena Karolina, sin Gorazd, hčerka Lea, Mira in Dejan ter drugo sorodstvo Ljubljana, Zadobrova, Sneberje, 27. decembra 1966 Vrtimo globus LONDON — V treh prazničnih dneh je umrlo na cestan Velike Britanije 117 ljudi, 1155 udeležencev cestnega prometa pa je dobilo hude poškodbe. Predstavnik britanskega avtomobilističnega kluba je izjavil, da je bilo med letošnjimi božičnimi prazniki skoraj dvakrat več žrtev cestnega prometa kakor lani. RIO DE JANEIRO — V brazilskem kraju Blumenau je električni tok /ubil tričlansko družino. Devetletni deččk Ivo-ne Goncalves je prijel napačno vključeno televizijsko anteno in omahnil. Mater ki mu je priskočila na pomoč, je prav tako ubil električni tok. Potem je skušal oče Maturi Gancalves pomagati ženi in otroku. Tudi on je bdi na mestu mrtev. LUDWIGSHAFEN — V bližini Griinstadta (Pfalz) je avtomobilist pomagal voznici, ki ji je avto zdrsnil v obcestni jarek. Od zadaj je pripeljal tovornjak in ga povozil do smrti. Mož, ki je bil pred leti prejel odlikovanje »kavalir ceste«, zapušča ženo in šest otrok. BRAUNSCHWEIG — Devetletni bik je v hlevu pretrgal verigo. 64-letni kmet ga je hotel privezati k jaslim. Pobesnela žival ga je ubila z rogovi. Nesreča se je pripetila v Barbecku na Spodnjem Saškem. HAAG — V okviru varčevalnih ukrepo v bodo v novem letu na vseh nizozemskih železniških postajah odpravili vratarje. ki pregledujejo vozovnice. To delo bodo poslej opravljali samo kontrolorji v vlakih. MOSKVA — V okolici Tbilisija so odkrili sovjetski arheologi ostanke kakih 8.000 let starega' naselja, sestavljenega iz stavb, v katerih so bili spodaj gospodarski prostori, zgoraj pa stanovanja. FRANKFURT — Zakrinkan ropar je v Wattenscheidu prestregel in oropal kurirja, ki je nesel v banko dnevni izkupiček slaščičarskega podjetja okoli 120.000 mark. Ropar je napadel kurirja s plinso pištolo. PRAGA — Francija in Češkoslovaška sta sklenili sporazum o več koprodukcijskih filmih, pri katerih bodo sodelovali najvidnejši filmski igralci obeh dežel. je star sto let Vukič je na Reki preskusil »rešitelja obale« REKA — Pred sto leti je v reskem zalivu švignil po morju prvi torpedo, dedo Rečana Ivana Lupisa-Vukiea ‘ Roberta Wlriteheada. Po uspe- lem poskusu pred avstrijsko mornariško komisijo je Avstrija odkupila pravico do uporabe tega orožja. Kasneje je licenco kupila cela vrsta dežel. LJUDJE SO POMAGALI — Zakoncema Hemandez z desetimi otroki iz Austina v Teksasu je požar uničil streho nad glavo in vse imetje. Jonny Johnson (levo, z otrokom v naročju) je organiziral nabiralno akcijo. Skupnost se je odzvala ter prispevala gospodinjsko opremo in obleko za vso družino, razen tega pa tudi brezplačno trisobno stanovanje za dva meseca. Na sliki: David Hemandez (v sredini) z ženo in z nekaj otroki. Telefoto: UPI Na podlagi te Rcence so imele konec' prejšnjega stoletja torpedno orožje razen Avstro-Ogrske tudi Anglija, Francija, Italija, Nemčija, Danska, šved-ska, Norveška, Rusija, Turčija, 'Portugalska, Argentina, Belgija, Čile, Gr-| čija, ZDA, Japonska in Kitajska. Lupds-Vdfcić je 'dal torpedu ime »rešitelj oba!e« Misel na to novost se mu je utrnila, ko 4® kot komandant fregate »Beliona« plul ob jadranski obali. V mislih je imel orožje, s katerim bi lahko z obale streljali, proti napadalcu na morju. Prototip so izdelali na fregati. Bil je pravzaprav meter dolg čolnič. Predvideno je bilo, da bi krmilo upravljali z obale, in sicer , z nekakšnimi »vajetmi«. Čoln. je bil natovorjen z razstrelivom. Lupis-Vukič jebžpopolnil „Het Dorp“ — vas za Zamisel je stara štiri leta, te dni so se vselili prvi prebivalci HAAG — Preprosto ime »Het Dorp« (vas) ima naselje, ki nastaja v bližini nizozemskega mesta Arnhem in ki je grajeno za invalide. To je hkrati ponos Nizozemcev, ponazarja pa njihov požrtvovalni odnos do trpečih soljudi. Po pripravljalnih in gradbenih delih, ki so trajala skupno štiri leta, se je pred kratkim naselilo prvih 24 prebivalcev v vasi, ki obsega 19 ha in ki jo nameravajo povsem zgraditi do leta 1969. Takrat bo štela nad štiristo prebivalcev. TOKIO — Ne ZDA. pač pa latinskoameriške dežele so bile v bližnji preteklosti pog’a- ; vitni cilj japonskih izšel • cev. Tam živi nad polovi . vseh Japoncev, ki so stalno I v tujini. V letih po drugi sve- ! tovni vojni je zapustilo do- j movino 148.000 japonskih pre- j bipalcev. Zadnja leta je izse- j ljenski val znatno popustil, ker hkrati z razvojem japon- j skega gospodarstva narašča j tudi povpraševanje po delovni j sili. Gre za zamisel, ki ji v Evropi in nemara celo v svetu še ni enake. Njen duhovni oče je dr. Klapwijk, zdravnik iz Arnhema, ki jo je pred štirimi leti na svojevrsten način predložil javnosti. Tisti novembrski dan se je začel z maratonsko radijsko in televizijsko oddajo, ki je trajala neprekinjeno 24 ur in pri kateri so brezplačno sodelovali priznani umetniki. Oddaja je pozivala prebivalstvo. naj prispeva v kakršni koli obliki, da bo mogoče zgraditi naselje za invalide vseh vrst. Akcijo z geslom »Odprimo vas« je ves čas vodila radijska in televizijska sodelavka Mies Bouwman. Odziv je bil velik. V štiriindvajsetih urah so Nizozemci zbrali nad 21 milijonov goldinarjev. Zvrstili so se skorajda nepopisni izrazi človeške ljubezni in solidarnosti, tokrat se je v vsej veličini po- kazala nizozemska nacionalna poteza: pripravljenost, pomagati revnim in slabotnim. Ljudje iz vseh slojev prebivalstva so prinašali denar in darila, mnogi so ganljivo izpričevali svojo dobrosrčnost. Plavalka je podarila zlate medalje, ki si jih je bila pridobila na olimpijskih igrah. Nevesta je prinesla kot prispevek za »Het Dorp« svojo poročno obleko. Deček je dal svojega najljubšega zajčka, s težkim srcem sicer, vendar tako, kakor da je to razumljivo samo po sebi. Tovarniški delavci so se ponudili, da bi v dneh letnega dopusta podarili svoje strokovno znanje graditvi naselja za invalide. Akcija je doživela presenetljiv uspeh. Sestaviti je bilo treba posebno delovno skupino, ki je vpisala vse prispevke in sestavila seznam ponudb. Potem je začela zamisel do- bivati otipljivo podobo. Ko se je te dna vselilo prvih 24 prebivalcev, so izobesili vaško zastavo, moder ključ na belem polju. Invalidi, ki so prispeli z vseh koncev dežele, se lahko premikajo le na vozičkih. Medtem se je že začela druga faza graditve, po kateri je do septembra 1967 predvidenih nadaljnjih 90 stanovanj. Tačas bo nared tudi nekaj delavnic. Uprava novega naselja je v rokah dr. Bijle-velda. ki je imel šestnajst let odvetniško pisarno v Dor-drechtu. Doslej zgrajeni del naselja obsega 30 stanovanjskih prostorov, katerih 27 je namenjenih invalidom, trije pa strežnemu in preskrbovalnemu osebju. Vsako izmed zasebnih stanovanj je kar se le da prilagojeno potrebam in možnostim invalidov. V stanovanjih so posebne naprave, potrebne invalidom te ali one vrste, med drugim je v nekaterih tudi mehanizem, ki avtomatično odpira in zapira vrata. Stanovanja so grajena tako, da jih je mogoče z malenkostnimi spremembami preurediti za zakonce in tudi za družine (za zakonca z dvema otrokoma). Vsakih deset stanovanj ima skupne >------Iz današnjega „Pavlihe' I prostore za sestanke dn kuhinjo s samopostrežbo. Hodnik, ki se ob nterfl vrstijo stanovanja, je nekako podoben pokriti ulici., Sobe so prostorne in imajo vrata na zasebne terase oziroma na skupni vrt. pogonski motor in naprar ve za krmarjenje, za dokončno podobo izuma, ki se je zanj zanimaj tudi avstrijski cesar, pa je potreboval pomoč inženirja. Tako je prišlo do sodelovanja med Lupis-Vukjdem in angleškim inženirjem Robertom Whiteheadom, ravnateljem reškega tehničnega podjetja za proizvodnjo motorjev in kotlov. Fo dveh letih dela se je nadvodni torpedo spremenil y podvodnega, dobil pa je tudi pogon na stisnjen zrak. Torpedo, ki so ga preizkusili prav pred sto leti, je bil dolg 3,5 m, njegov premer pa je znašal 35,5 cm. Z osmimi kilogrami razstreliva je tehtal 136 kg. Raziskave velikega upora Delo je končala češkoslovaška- odprava, ki -je osem mesecev raziskovala v Nubiji. Odprava, ki jo je vodil profesor Zbynek žaba z egip-tološkega inštituta pri Kario-■Vi univerzi v Pragi, je proučevala grobnice v bližini Abusira, kakih 30 km južno od Kaira. Tam je pokopanih nekaj faraonov iz pete dinastije, ki je vladala pred kakimi 4.600 leti. češkoslovaški egiptologi naj bi čarovno točneje opredelili ve-'lžki upor v starem Egiptu. V dosedanjih ocenah znašajo časovne razlike celih tisoč let. JOHN CREASEY Scotland Yard v škripcih 32. nadaljevanje času, ko se je začelo streljanje, vendar si s tem na Yardu niso mogli dosti pomagati. Tudi odtise gum na ovinku so preučevali zaznan. Grozilna pisma niso več prihajala. Kampanja v tisku je bila z vsakim dnem bolj zagnana in ker je tudi Brammer Dvoje letališč za Pariz Letala bodo tekmovala z vlaki in z ladjami PARIZ — Kakor zdaj kaže, utegne postati Pariz do konca tega stoletja neke vrste obračalnica evropskega letalskega prometa. Dotlej — sodijo izvedenci — bo imelo velemesto ob Seini sedemkrat toliko letalskih potnikov, kot jih je bilo letos, ko sta letališči Orly (na jugu) in Le Bourget (na severu) odpravili skupno 6.6 milijona potnikov. Računajo, da se bo število potnikov do leta 1971 zvišalo na 14 milijonov, obseg tovora pa na 350.000 ton. * NEW YORK — V svojih j elektronskih urah nadomešča , tovarna »Buicva Watch« obi- j čajne vzmeti in vibe z drobce- j nimi glasbenimi vilicami iz , nikljeve litine. Pod učinkom i elektronskih impulzov imajo : te vilice 360 nihajev v sekundi in tako poganjajo kazalce. LONDON — Čudne šume v želodcu svojega psa je zaznal Jimmy Gerard angleški trgovec z železnino in s kovinskimi izdelki. Rentgenski posnetek je pokazal, da je mlad: doberman (starost 7 mescev) pogoltnil sedem jeklenih krogel s premerom 2.5 cm. CHICAGO — Lastnik neke chicaške okrepčevalnice, ki je kljub prepovedi ‘očil whisky, je imel opraviti s sodnikom za prekrške. Postopek pa so morali ustaviti, ker je policist ki je bil napisal prijavo, pepi whisky, ki ga je zaplenil kot dokazno gradivo. AMSTERDAM — V Haarlemu na Nizozemskem so neznanci ukradli 86- letnemu trgovcu s starinami vse prihranke: 180 tisoč goldinarjev in družinski nakit Na vprašanje policistov. zakaj ni denarja zaupal banki, ki bi mu povrh še plačevala obresti, ie odgovoril: »Ko mi je bilo deset let. sem se začel ukvarjati s trgovino. Ni-em hodil v šolo. ne znam ne brati ne pisati Kako bi tore i iznolrtieval obrazce in ocdpisovai nakaznice?« Spričo naraščajočega prometa je treba da takrat, ko Orly in Le Bourget ne bosta več zadoščala, «graditi nova letališča Pri tem ne gre zgolj za mednarodno letališče Paris—Nord, marveč tudi za Orly—Ouest na jugozahodni strani mesta. To južno letališče naj bi odprli leta 1971, namenjeno pa bo zlasti francoskemu domačemu prometu, ki se je letos podvojil v primerjavi z lanskim letom. Poglavitni projekt je seveda Paris-Nord. Zanj je kakih 30 km severno od glavnega mesta pripravljenih okoli 3000 ha zemljišča, torej pri-! bližno toliko, kot znaša zdaj ; tretjina pariškega mestnega ! ‘bmočja. Zmogljivost novega letališča bo z dograditvami nrak-*:čno neomejena. Odločili so 'e za poseben način gradit- • ’-e. Nekako tako. kakor se • ’adie ustavljajo ob pristanišnih pomolih. se bodo tudi : ’-‘tela nremikala med privozi. ! -• katerih bodo vstopali oot-! -'’ki. nato na zavijala, na vzle-i “'šče. Onstran upravne-ga oo-! "Ionia bo oostaia noriške j "'dzrmeljske železnice. ■ — Saj, tovariš šef, saj vam nimam več kam voščiti novo leto! Križanka 1 2 3 5 i 1 , 7 8 9 5B 10 H & 12 R » 1L 15 1 i ti 17 VODORAVNO: L. močno čustvo, poželenje, 7. izkušen, iznajdljiv človek. 9. popularna opera italijanskega skladatelja Verdija, 10. kazalni zaimek, 11. hudobija. 12. pojav na vodi. 13. različna soglasnika, 14. pritlikav konj. 15. naziv za letalo, težje od 'raka. 17. efektna oblika japonske samoobrambe. NAVPIČNO: 1. medicinski izraz za krč. 2. glasbeni pojem, 3. •me slovenskega skladatelja in zborovodje Simonitija, 4. pristanišče v Izraelu. 5. okrajšava za »starejši«. 6. močno razstrelivo. 8. kmečki praznik ob zakolu prašiča, 12. najbolj razširje-la tekočina, 14. vrtna začimba, 16. egipčanski bog sonca. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. postrv, 7. Andree, 8. sto, 9. kal, 10. trni, 12. LM (Ljudska Milica). 13. ai, 14. okno, 16. nak, 18. Rož, 19. Kronos, 21. ohrovt. NAVPIČNO: 3. SD (State Department). j Severna avtomobilska ce-: -ta je demo že zgrajena, zdaj } jo podaljšujejo prot5 Lillu i Do leta 19«0 io 'bodo zgradi-j h skozi Pariz, tako da bo povezovala severno in obe letališči Orly. Paris—Nord bo imel takrat zmogljivost 25 milijonov letalskih potnikov na leto, se pravi, da bo v svetovnem merilu eno največjih civilnih letališč. Hkrati se bo tam večal tudi tovorni letalski promet. Med tem letališčem in osrednjim delom Pariza bodo zrasla industrijska podjetja, ki bodo svoje proizvode razpošiljala skorajda izključno z letali. Takrat bodo letala lahko sprejela 400 do 500 potnikov ali Nemirno spanje Proučevalci spanja so ugotovili, da speči človek v eni noči spremeni lego 45-krat, marsikateri pa celo 60-krat. Potemtakem se krepko motijo tisti, ki pravijo, da so spali tako dobro, da so se zbudili v popolnoma enaki legi. kot so zvečer zaspali. do 50 ton tovora, prevoz pa bo znatno. cenejši, kot je zdaj, s čimer bo letalski promet neposredno tekmoval ne le z železnico, marveč tuda z ladijskim prevozom. »Kako dolgo me m bilo?« »Rogfr!« »Res ne vem, Janet.« »Nikar...« »Prisežem, da ne vem,« je ponovil. ....... . . »Skoraj štiri dni,« je rekla Janet in ko- 2? Courier zganjal večji hrup kot maj je zadrževala solze. vs* c*ru£L »štiri — dni,« je ponovil Roger. Zborovanja v Wimbledonu, ki ga je or- Spet sta'se zastrmela drug v dragega, ganiziral in mu predsedoval odvetnik Mat-Tedaj pa Sta ju zmotila fanta, ki sta pri- thewson, govoril pa je na njem Hann-Gor-divjala skozi vhodna vrata. Policaj v ve- lay, se je udeležilo zelo velfto ljudi. Pet-ži jima je nekaj rekel. Takoj sta umolk- sto udeležencev zborovanja — izjeme so nil a ter po prstih odhitela po stopnicah. bile le redke — se je izreklo za to, da bi Petnajst minut kasneje so bili možje z policija dobila orožje, m za ostrejše kazni Yarda že v stranski ulici blizu Backfriars za vse nasilneže. Rodney Matthewson in Bridgea ter skušali ugotoviti, kam so Hann-Gorlay sta se v naslednjih dneh ude-ugrabitelji odvlekli Rogerja. Vse policij- ležila še več zborovanj v Londonu in oko-ske postaje v Londonu in okolici so ob- lici. vestili, naj poiščejo vse rdeče morris mi- »Hann-Gorlay je dober, to mu je treba norje. ... priznati. Matthewson pa je naravnost ble- »Preglejte vsakega posebej, zaslišite čeprav je suhoparen. Star odvetniški vse lastnike, zadržite vsakogar, kdor ni- maček, ki je trdno na naši strani,« je po-ma trdnega alibija!« je ukazal Sloan. jasnil Sloan. »Moti me samo, da toliko Rogerja je obiskal zdravnik in mu po- govorijo o nekakšni ljudski milici.« vedal, da bo moral ostati še dva ali tri 1>Ob0r0ženi?<, je ostro ^ dm v postelji, da si bo docela opomogel. . _ . . Moči so se mu začele vračati in ko sta pri- tem n* še nihče govoril, vendar si šla k njemu Sloan in Peel, je bil že po- ne morem predstavljati, da bi člani take konci. Malo prej je bil večerjal in zdaj organizacije bili brez kakršnega koli je sedel v naslanjaču in kadil. Očitno mu orožja.« je dobro strilo, ko je videl zadovoljna ob- »Prekleti norci,« je zarenčal Roger, raza obeh detektivov. »čuj, Roger,« je rekel Sloan počasi, j Potem je začel pripcjyedovati • - • »ali si prepričan, da imaš prav? Dobro j »In zdaj se ne spominjaš prav ničesar,« veš; da nam manjka ljudi in taka organise rekel Sloan. zacija —« »Tako je,« je prikimal Roger. »Kp smo nasedai tem ide- zavili v tisto stransko ulico, sta me česnila ... . _ . _ ^ , v bxoLw o , jam!« je rekel Roger grobo. »Lepo — orga- po glavi in ej pa vs nizirajmo oboroženo milico in dajmo poli- Se”Nmo «t ^“lz glavo ^Iverje, Pa b°ž *>• »Noro.« je zmajal Feel z glavo. Vsak mla(J zlikovec v si b0 ne. ftTne^m“™. i'oda čemu neki f.ak° orožje Ce se postaviš naši- . . Jn . . ji lju po robu z nasiljem, dobiš le se več bi...« Peel je obmolknil. nasilia « »Sodeč po številu vbodljajev na roki J ' bi sklepal, da sem dobival trikrat dnevno »Nikar ne pozabi, da so nekaj naših injekcije morfija,« je rekel Roger. »To po- fantov hladnokrvno pobili,« ga je zavrnil meni, da me niso nameravali ubiti. Toda Sloan. Govoril je precej hladno. To je bil zakaj so me spustili? Zakaj me niso ustre- ečen izmed redkih primerov, da se z Ro-lili, kakor so vse druge?« gerjem nista strinjala. Zamišljeno je vdihnil dim iz cigarete. Roger je napeljal pogovor drugam. »Prepričan sem, da bmno zvedeli odgovor i>p da Bramm nis0 na to vprašanje sele, ko bomo vedeli tudi vse druge odgovore. Prav. O tem, kaj se Videti je bilo, da Sloanu kar prija, da je godilo v teh štirih dneh, ne vem prav je beseda nanesla na druge stvari, ničesar. Bill, povej mi, prosim, kaj se ku- »Ne duha ne sluha ni o njem.« Sloan „ . , se je popraskal po nosu, potem pa je po- Sloan je pripovedoval, Roger pa je ka- gledal Peela. >>Ker še ^ v službi> Roger.. dil in poslušal. ti lahko nekaj zaupam. Predsinočnjim sta Zabeležili so vec napadov na pohciste. dva bedaka vlomila v srammerjevo stano-Storilci so bili vsi neznani mladi fantje, vanje. Našla sta fotografijo Ruth Linder-Do streljanja je prišlo samo enkrat, in to s podpisom izrazi ijubezni. Fotografija pred Westovo hišo v Bell Streetu. En pob- je bila bržkone narejena malo prej, kot se cist je bil na mestu mrtev, drugi Pa Je je začela Ruth motati okrog Hanna-Gor 1 ležal hudo poškodovan v bolnišnici in je bilo njegovo življenje še vedno v nevarnosti. Po vsej državi, zlasti pa v Londonu, je bilo izredno mnogo napadov z orožjem. O zaboju, v katerem so »dostavili« Ro- laya. Razen tega tista dva tepca nista našla ničesar takega, po čemer bi bilo mogoče sklepati, da je Brammer zapleten v to zadevo.« »Potemtakem je Brammer Ruth kar do- Igerja, nišo mogli izvedeti ničesar. Niti te- bro poznal,« je rekel Roger tiho. »Gotovo ga niso ugotovili, kje je bil narejen. Neki s^a slišala, da je povpraševala po mojem I kolesar je videl majhen dostavni avtomo- zdravju, mar ne?« | p bil, ki je zavil v Bell Street približno ob »Da.« ^ Operacija Morava 4 nadaljevanje »Ko je prišel čas, da bom izpuščen, so mi dovolili, da sem se dal striči in obriti. Rekli so, da ne smem najeti advokata, da bi jih tožil. Tožiš lahko javnega tožilca iz Čačka, so rekli, njemu pa nič ne moreš, tudi nam nič ne moreš, zakaj mi smo država. Preden sem šel iz zapora, so me peljali v sobo. Upravnik zapora je pisal,' eden izmed uslužbencev pa je narekoval mojo izjavo, ki so mi jo vsilili. V tej, moji izjavi’, ki sem jo podpisal, je rečeno, da ne bom povedal nikomur v naši državi, kako je bilo z menoj v zaporu in zakaj sem bil zaprt, da moram molčati celo, če bi me Tito vprašal po mojih težavah,« pravi Djuradj. Tiodor Djajic, 36-letni mizar, živi z ženo, z mladoletnima otrokoma in s 56-letno materjo Ivko v Krliševcu. V Blacu so prodali vse, kar so imeli, in se preselili v Kruše-vac, kjer so si z materino doto in z bančnim kreditom sezidali hišo. Na Tiodoru je mogoče opaziti znamenja živčne razrvanosti. Vznemirjeno govori s tihim, komaj slišnim glasom o vseh nevšečnostih, ki jih je doživel v gomjemilanovskem zaporu. Od prihoda iz zapora je večinoma na bolniškem dopustu, zadnji v zaporedju teh dopustov se je začel pred dvema mesecema. »Zahtevali so, naj povemo, kje je zlato, ki je vredno toliko kot dve Jugoslaviji,« pripoveduje Tiodor. »Trdili so, da je zraven tega zlata tudi kraljeva krona in nekaj dokumentov. Ce bi bil moj oče kaj vedel o tem, mar bi bil šel raje v smrt, kakor da bi povedal? Ko so me odpeljali v zapor, je ostala doma žena z dvema otrokoma in s 1500 dinarji... V skrbeh sem bil, od česa bodo živeli. To sem tudi povedal, oni pa so zbijali šale na moj in ženin račun ... Nekoč so me zaprli v celico skupaj z materjo in sestro in me nagovarjali, naj ju skušam, sestri pa so prej rekli, naj skuša mater. Pristal sem na vse, samo da bi se otresel zlega, ko pa je sestra zaslutila, da ju obe skušam, je bruhnila v jok in rekla: ,M'ar misliš tudi ti, da medve kaj veva o zlatu? Sram te bodi!* Prav zares me je bilo sram.« Ivka, Tiodorova mati, je s solzami v očeh poslušala sinove besede. Rekla je, da je bil Tiodor pred preiskovalnim zaporom zdrav in da je mimo spal, zdaj pa ga zbudi, vsak šum. »Z Ljubom sva bila poročena dvaintrideset let,« je povedala. »Nikoli ni niti besedice zinil o kakem zlatu, o tem ni vedel ničesar. Zahtevali so, naj povem, kje so skrite zemljevidne skice skrivališč. Kakšne skice? Nepismena sem, Ljubo je bil nepi- . smen, če bi tudi imela skice, ’ jih ne bi znala uporabiti...« »Kaj pa s tistim vohunom Djordjem Musulinom?« »Ne vem, prijatelj, kdo je to. Samo enkrat so nekaj rekli o tem Djordju. Rekli so, da nas bodo obsodili kot vohune in da je za to smrtna kazen. Rekli pa so tudi, da nam bodo odpustili, če povemo, kje je zlato.« »Dve hčeri imate, kajne? »Da, Olgo imam, ki je tu poročena in s katero sva bili skupaj zaprti. Njo so izpustili dva meseca prej kot naju. Druga hči Sofijana je poročena v Obiliću z Markom Mirčetičem. Marko je komunist, vendar so tudi njega zasliševali in mu rekli: ,Kako da si vzel Sofijano? Ni lepotica, kajne, zato pa je zlat-nica.’ Njiju niso zaprli, zato pa so ju v Obiliću spravili ob dober glas.« Kmalu potem je prišla v Tiodorovo stanovanje tudi Olga. Zaradi nje je imel nevšečnosti mož Dušan Simič, član ZK, visoko kvalificiran strojni ključavničar v podjetju »14 oktobar«. Simiči so znana partizanska družina. Dušanov oče je prvoborec, eden izmed Dušanovih bratov je padel, drugi je bil ranjen. Kot dober mojster se je Dušan pred Olgino aretacijo nekajkrat mudil v več azijskih in afriških deželah, kjer je pomagal vzdrževati prodane traktorje, potem pa ni več imel možnosti za potovanje. Tudi njega so zašli sevali v zvezi s »četniškim zlatom«, zaprt pa ni bil. Po prihodu iz zapora Dja-jičevi in Djuradj Petrovič ni so držali besede, da bodo o vsem molčali. Prepričani so bili, da bodo v ZK naleteli na razumevanje, zato so šli k Slavu Tomiču, sekretarju občinskega komiteja v Blacu. Povedali so mu, kaj vse se jim je zgodilo. Tomič je potem šel v Beograd, kjer je skušal poročati Vojinu Lukiču, ki je seve že prej vedel vse o »Operaciji Morava« Lukič ga niti ni prav poslušal, marveč ga je poslal k Životiju-Srbi Saviču. Ta To miča ni hotel sprejeti, naročil pa je, naj zberejo dokaze, da je »Tomič na četniških pozicijah«. Potem je bil Tomič odstavljen. Obrad Lazovič, upokojeni podpolkovnik JLA, narodni heroj in poslanec topliškega kraja, je izvedel za ravnanje z družino Djajičev in z Djur- djem Petrovičem. Tudi on je interveniral pri Životiju-Srbi Saviču v prepričanju, da so to počeli posamezniki na lastno pest. Savič pa mu je odgovoril, da so »dokazi, o katerih se ne želi pogovarjar ti z drugimi«. »Vedel sem, da bom v Zvezi komunistov naletel na razumevanje. S Tiodorom in z drugimi smo napisali obširno pismo v petih izvodih,« pripoveduje Djurdje Petrovič. »Izvirnik smo poslali Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, tri izvode drugam, petega pa sva s Tiodorom nesla v Beograd, da bi ga izročila Životiju-Srbi Saviču.« šestnajstega maja 1966 je Djurdja in Tiodora v Beogradu sprejel Savič Najprej se je ujezil, ker so pismo poslali tudi na druge naslove: »Čemu to, saj nismo sprti. Lahko bi povedala meni, jaz pa bi druge seznanil z vsebino.« Opravičevala sta se v prepričanju, da Srba Savič ničesar ne ve — dasi je pravzaprav on vodil celotno operacijo. Savič, ki je bil kot član Rankovičeve skupine takrat že zaslišan na komisiji CK ZKJ, jima je rekel, naj gresta domov in naj si ne delata skrbi, ker bo on vse uredil. Dodai je. da se je nekaj zapletlo in da niti on osebno ne ve, kaj bo s tem in onim. Pred odhodom se je Srba Savič obrnil k Tiodoru: »Mlad si, nikar se preveč ne vznemirjaj zavoljo tega. Nekatere stvari je mogoče popraviti, sam bom še danes naročil, naj uvedejo preiskavo .. « Ce bi bil potek dogodkov odvisen od Životija-Srbe Saviča. bi bila vsa zadeva verjetno potisnjena v pozabo. CK ZKJ pa je imenoval komisijo, ki je med drugimi zlorabami preiskala tudi ta primer. MILAN TADIČ E, ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - NlS © [MimimflEmB Kupite televizor proizvodnje ELEKTRONSKE INDUSTRIJE N IS! Ce boste kupili televizor boste lahko prejeli na loteriji avtomobil Loterijo organizira za svoje kupee ELEKTRONSKA INDUSTRIJA N IS. - Zahtevajte, da vam bo prodajalec izpolni) vse podatke na kontrolnem listu, kontrolni list pa pošljite na naslov: ELEKTRONSKA INDUSTRIJA NlS — poslovalnica Beograd, Knez Mihajlova 2-4/VIII. Dobitke bodo žrebali vsako soboto do konca leta, vsak kupec pa bo lahko sodeloval pri vseh žrebanjih. E, ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - NlS © © Ei ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - NlS PRI 51 ŽREBANJU NAGRADNE IGRE, KI JO ZA KUPCE SVOJIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV ORGANIZIRA ELEKTRONSKA INDUSTRIJA NIS JE BIL IZŽREBAN AVTOMOBIL ZASTAVA 750 PREJME GA LIMONI ETEM PANČEVO, Lovački put - Pik Tamiš ŽREBANJE JE BILO 24. XII. 1966 V BEOGRADU Ei ELEKTRONSKAINOUSTRIjA - NlS © Ei ELEKTRONSKA INDUSTRIE - NlS © E' ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - NlS © Naslednje žrebanje bo v Beogradu prek Jugoslovanske loterije © Ei ELEKTRONSKA INOUSTRIDA - NlS © SEVER NOVI ETN AMSKA SAMOPOMOČ — Posnetek je iz Haiphonga: sevemovietnamske »samoobrambne sile«, kot se uradno imenujejo, gasijo požar, ki je nastal v pristanišču po napadu ameriških bombnikov. Američani sami priznavajo, da je bombardiranje v bistvu neučinkovito, kajti sever-novietnamske oblasti so organizirale stotisoče lju di, ki takoj po napadih popravijo nastalo škodo. Tudi v Haiphongu. kjer je padlo že na tisoče bom b, »samoobrambne sile« pristanišče sproti popravljajo, tako da ladje lahko pristajajo in razkladajo tovor. Telefoto: VNA/UPI ministra Svarana Singa in zagotovitvi, da bo Indira Gandhi posredovala glede priključitve Candigara Pendžabu, prene hal z gladovno stavko in preklical svoj napovedani samo-sežig. Telefoto: UPI preostali čas jih delo nenehno preganja: raznašalčev delovni dan se začne v najzgodnejših jutranjih urah, ko je treba pohiteti v tiskamo po svežnje časopisa, ki si ga naročniki žele čhnprej in čimbolj zagotovo. Na sliki: med pogostitvijo v restavraciji Rio. Foto: M. švabič Nadaljevanje s Zvezni proračun upošteva merila, ki jih je določila gospodarska reforma dejal, da se s tem zakonom odpira možnost, da 10.000 delovnih organizacij in sto komunalnih skupnosti lahko uredi neke male sisteme, kar bi utegnilo pripeljati do ste-vilnih in različnih sistemov. Neracionalnost takih -rešitev so pokazale številne izkušnje. Izrazil je zaskrbljenost glede vloge zdravstvenega zavarovanja. v katerem bo približno dve tretjini enega najvažnejših rizikov — to je za 30 dni bolezni nosila sama delovna organizacija. Nadalje je mnenja, da bi bilo treba razpravljati o alternativi in možnosti, da se enotno poštari najvišja možna melja neposredne udeležbe zavarovancev v stroških za zdravstvene storitve, namesto predlagane fakultativne pravice da to določijo republike. Izjavil je. da ne bo glasoval za omenjeni predlog zakona, če pa bo zakon sprejet, je dejal, da si bo prizadeval, da bi prišlo do njegove čim Ustreznejše praktične uporabe. Selmo Hašimbegorič se ni strinjal s Hasom in je dejal, da takega bremena, ki ga predstavlja dnevno 200 tisoč boinih zaposlenih ljudi, ne bi mogel vzdržati noben sistem. Menil je. da bo sprememba zakona ugodno vplivala na intenzivnejše gospodarjenje v delovnih organizacijah. Predlog zakona je nato zvezni zbor sprejel. Zbor je sprejel tudi druge predlagane zakonske predloge, med njimi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, predlog zakona o naj višji meji, do katere se lahko odredijo stopnje prispevka za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967. predlog zakona o dopolnitvah zakona o otroških dodatkih, predlog zakona o prenehanju veljave zakona o popustih v potniškem prometu za mladino in otroke, predlog zakona o spremembah zakona o potnih dokumentih za jugoslovanske državljane in predlog zakona o dopolnitvah splošnega zakona o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo. Tomislav Badovinac je v imenu odbora za kulturno prosvetna vprašanja dejal, da se zakon o prenehanju veljave zakona o popustih v potniškem prometu za mladino in otroke sicer lahko sprejme. toda samo ob določenem jamstvu, da bodo v obdobju do 30. marca izvršene ustrezne priprave, da bi ta zakon ukinili in ga zamenjali z drugim sistemom, ki bi zagotovil enotne stopnje popustov za mladino in otroke. Dve točki dnevnega reda sta bili deležni še posebne pozornosti zveznega in gospodarskega zbora. Boletov predlog zakona o spreraem bah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij, ki je u mu jal drugačne rešitve kot pa zakonski predlog zveznega izvršnega sveta o obrestnih stopnjah na sklade v gospodarstvu, sicer ni bil sprejet, zato pa so poslanci o njem želo veliko razpravljali. O usodi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tarifi zveznega pro metnega davka pa sta se oba zbora odločila šele potem, ko jlrha je po dvakratnem neenotnem glasovanju posebna mešana komisija (sestavljena iz treh predstavnikov zveznega in treh predstavni kov gospodarskega zbora) predložila kompromisno rešitev. Ko je zvezni zbor načelno razpravljal o predlogu zako na o obrestnih stopnjah na sklade v gospodarstvu (predlagatelj ZIS) in o predlogu zakona o spremembah zako na o revalorizaciji sredstev prve strani delovnih organizacij (predlagatelj Anton Bole), je poslanec Bole dejal, da temelji tako predlog zakona ZIS kot tudi njegov na določenih ocenah in predvidevanjih, »in da zato meni. da tako važnega instrumenta, kakor so stopnje obresti na poslovni sklad, ni mogoče sprejeti zgolj na podlagi ocen in predvidevanj, ampak da je treba najprej opraviti revalorizacijo in šele potem odločati o tem«. Rikard Štajner je dejal, da ZIS misli, da je treba že zdaj vzpostaviti čimbolj realne pogoje gospodarjenja in da je to tudi storil s predlogom svojega zakona, »če bi sprejeli tisto, kar predlaga Bole, bi morali knjižiti osnovna sredstva na dva načina in to bi zahtevalo povečanje administracije.« Predlog zakona o obrestnih stopnjah na sklade v gospodarstvu je zvezni zbor sprejel s 4 glasovi proti, 9 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. O Boletovem predlogu zakona potemtakem sploh ni bilo treba glasovati V gospodarskem zboru sta o predlogu zakona ZIS m o predlogu zakona, ki ga js predložil Anton Bole, prva govorila Djordje Strižak in Milenko Bojanič. Dejala sta, da sta bila odbora gospodar skega zbora za plan in družbeno ekonomske odnos#» in odbor za kmetijstvo seznanjena z bistvom obeh predlogov in da sta z večino glasov odbila predloge, ki jih je pozneje Bole oblikoval v poseben zakonski predlog, »ker bi sprejetje takšnega zakonskega predloga pomenilo uvajanje dveh kategorij osnovnih sredstev, ene. na katero se plačujejo obresti na poslovni sklad, in druge, na katero se obresti ne plačujejo«. Miodrag Zekavica pa je nasprotno menil, da lahko spre jetje zakonskega predloga ZIS povzroči, da delovne or ganizacije ne bodo preračunale svojih osnovnih sred štev na dejansko vrednost. Marijan Dermastia je dejal, da ne more glasovati za predlog ZIS, iz katerega ni jasno razvidno, da celotna masa sredstev, ki naj bi se z obrestmi na poslovni sklad vplačala po revalorizaciji, nominalno zares ne bo večja, kot je bila doslej. Hakija Pozderac je izjavil, da predlog ZIS temelji prav na tem, da se celotna masa sredstev iz obresti na poslovni sklad zadrži na isti ravni kot doslej in da se tako torej popolnoma nevtralizira učinek revalorizacije. »Hotel bi, da član ZIS povsem jasno pove, ali predstavljajo nove stopnje za obresti na poslovni sklad povečevanje obveznosti delovnih organizacij ali ne,« je zahteval Andrej Verbič. »Obveznosti gospodarstva ostanejo v celoti iste kot doslej,« je bil kategoričen Hakija Pozderac. »Ce pa bodo zaradi novih obrestnih stopenj dobljena večja sredstva, bo ta presežek obračunan in 1. januarja 1968 vrnjen gospodarstvu« Tudi v gospodarskem zboru je bil potem predlog zakona ZIS sprejet. Proti je glasovalo petnajst poslancev, eden pa se je glasovanja vzdržal. Gospodarski zbor je z enim glasom proti sprejel amandma svojega odbora za plan in družbeno-ekonomske odnose, ki se je nanašal na predlog zakona o spremembah zakona o tarifi zveznega prometnega davka. Odbor je v amandmaju zahteval, da se iz predloga zakona črta tisti del, ki predvideva uvedbo plačevanja prometnega davka na olje za kurjenje, ki ga v glavnem uporabljajo v železarnah, v termoelektrarnah in v drugih industrijskih obratih namesto premoga, delno pa tudi v gospodinjstvih. Gospodarski zbor je bil proti plačevanju prometnega davka na to olje, ki bi avto- matično pomenilo tudi povečanje cene. Hakija Pozderac je pred glasovanjem sporočil, da ZIS takšnega amandmaja ne more sprejeti. Rekel je, da se je ZIS odločil za uvedbo prometnega davka na olje zaradi tega, da bi vzpostavil normalnejše odnose v cenah med naftnimi derivati in premogom. Pozderac je dejal, da imamo veliko ekspanzijo v potrošnji naftnih derivatov kot energetskega goriva in da je to potrošnjo vendarle potrebno vsaj do neke mere regulirati v skladu z ekonomskimi pogoji dežele. Z uvedbo prometnega davka na olje za kurjenje bi termoelektrarne na premog postale konkurenčne termoelektrarnam na olje za kurjenje. ZIS se po izjavi Pozderca zaveda, da bo nova cena tega olja vplivala na povečanje stroškov pri nekaterih proizvajalcih, ki so se preusmerili na uporabo teh tekočih goriv. »Hkrati pa tudi računamo, da bomo z uvedbo prometnega davka na to olje dobili 4,5 milijarde starih dinarjev za zvezni proračun« fop. pisca — pozneje je Hakija Pozderac v zveznem zboru izjavil, da gre za 5,6 milijarde starih din). Kakor je dejal Pozderac, ta prometni davek ne bi bil začasni instrument, ampak bi veljal v vsem obdobju srednjeročnega plana. Ker je za razliko od gospodarskega zvezni zbor v celoti sprejel predloženi zakon o spremembi zakona o tarifi zveznega prometnega davka, torej tudi del, ki predvideva uvedbo plačevanja prometnega davka na olje za kurjenje, sta morala zbora uskladiti stališča. Zvezni zbor je pri prvem glasovanju odbil amandma, ki ga je sprejel gospodarski zbor. Zatem se je znova sešel gospodarski zbor, ki je navzlic temu glasoval za svoj amandma. Po poslovniku je moral tako zvezni zbor ponovno glasovati. Zvezni zbor je bil znova proti amandmaju gospodarskega zbora (11 poslancev zveznega zbora je glasovalo za amandma, 6 pa se jih je vzdržalo). Ker torej tudi to glasovanje ni privedlo do soglasja, so v vsakem zboru izvolili po 3 člane posebne komisije, ki naj bi skušala uskladiti stališča. Komisija je po polurnem posvetu predložila kompromisen predlog, po katerem naj bi sprejeli predlog zakona o spremembi zakona o tarifi zveznega prometnega davka s tem. da bi iz njega za zdaj črtali tisti del, ki govori o uvedbi prometnega davka na olje za kurjenje. O tem. ali naj se uvede ta prometni davek ali ne. bosta zbora dokončno odločila v januarju S takšnim predlogom komi sije sta soglašala oba zbora. A. JAVORNIK J. KOPRIVC • • U Tant še ni komentiral Goldbergovega predloga na nož z nasprotniki, o katerih trdijo, da so prišli iz Severnega Vietnama. Kakor poročata agenciji AP in Reuter, se je napadalcem posrečilo prodreti prav do topov in nekatere uničiti z ročnimi granatami in razstrelivom. Osvobodilne enote so izvedle ta bliskoviti vdor v vrste ameriške elitne divizije med polnočjo in zoro blizu mesta Bong Sona, dobrih 480 kilometrov severovzhodno od Saigona. V Saigonu so objavili, da so osvobodilne sile sinoči z minometi napadle oporišče ameriške prve pehotne divizije 26 kilometrov severno od Saigona in zadale Američanom »lažje izgube«. AFP poroča, da. so ameriški bombniki v obnovljeni letalski ofenzivi proti DR Vietnamu danes 43-krat prileteli nad to deželo. Zaradi slabih vremenskih razmer pa so omejili bombardiranje na področje Dien Bien Fuja in na južne dele te dežele, zlasti v bližini demilitarizirane cone. Poveljnik ameriških sil v Vietnamu general William Westmoreland je izjavil, da bodo morale ZDA in države, katerih enote se vojskujejo na strani saigonskega režima, poslati v Južni Vietnam nove okrepitve, ker bo — kakor je dejal — vojna še -dolgo trajala. Kitajska agencija Hsdnhua je objavila včeraj izjavo, v kateri je rečeno, da LR Kitajska »odločno demantira«, da bi bila »ameriškim agresorjem v Vietnamu dobavila več tisoč ton jekla«. V demantiju obtožujejo zahodne časopisne agencije in sovjetski tisk, da so nedavno razširile govorice o dozdevni prodaji kitajskega jekla ameriškim silam v Južnem Vietnamu. »Spiegel«: Brandt pojde v Moskvo Možnost, da se bonska politika po de Gaullo-vem zgledu »preokrene« BONN, 27. dec. (Tarijug) Revija »Spiegel« piše. da so možnosti, da se bonska politika »preokrene« proti Vzho du. po zgledu de Gaulla, ker položaj novega kanclerja v odnosih z Američani »ni videti nič bolj rožnat« od Er-hardovega. Američani priča kujejo, da bo Bonn izpolnil Erhardove finančne' obveznosti in pogojno vežejo vzdržr* vanje svojih čet v Zvezni re publiki z devizno trgovino. »Spiegel« ne izključuje možnosti, da bo novi zunanji minister Brandt obiskal Sovjetsko zvezo in pripravi1, tla za Kiesingerjev obisk Po mnenju revije se utegne Brandt v Moskvi pogovarjati o naslednjih vprašanjih: skr čenje števila čet in oboroži tve na obeh straneh »železne zavese«; Bonn se odpove solastništvu nad atomskim orožjem; sodelovanje Zanod-ne Nemčije na konferenci o varnosti, ki bi se je udeležila tudi NDR; ponudba Bonn», da se »obojestransko odreče jo nasilni spremembi« meja v Evropi, vštevši mednem ško demarkacijsko črto. »Inženir« na Mesecu MOSKVA, 27. dec. (Tan-jug). — Tu so objavili podrobnosti o delovanju naprav na »Luni 13«, ki je predvčerajšnjim mehko pristala na Mesecu. Vesoljska postaja ima »ekspresni lato- Tri j« in daljši žerjav z napravo za prebijanje Mesečevih tal. »Luna 13« ugotavlja trdnost in strukturo materiala, iz katerega je sestavljena Mesečeva skorja, in pošilja podatke o tem po radiu na Zemljo. »Luna 13« je torej prvi »inženir« na našem satelitu, ki ho ugotovil, kakšne so možnosti za zgraditev prvega kozmodroma na planetu. Barrientosova »fronta« razpadla RIO DE JANEIRO, 27. dec. (Tanjug). Bolivijska revolu cionama fronta, ki podpira vlado generala Barrientòsa je včeraj' razpadla, ker je iz njenih vrst izstopilo močni.' nacionalno krščansko gibanje. šef države Barrientos je dejal, da se je s tem začela kriza v vladni koaliciji Španski pisatelj pred sodiščem MADRID, 27. dec. (Reuter). Španskega pisatelja Isaaka Montera bodo v četrtek pf> stavili pred sodišče, ker je v svojem romanu »Bilo , je aprilskega dne« zahteval švo bodo izražanja in opisal svoje spopade z režimski* cen zuro. Tožilec zahteva, ctt- ka znujejo Montera z letom dm zapora in giobo 15.000 pezet. Zakasnela samokritika Liu Šao Čija Podvrgel se ji je že v začetku oktobra, objavili pa so jo šele zdaj PEKING, 27. dec. (Tan-jug). O samokritiki, ki sta se ji baje podvrgla predsednik LR Kitajske Liu Šao Ci in generalni sekretar CK KP Kitajske Ten Hsiao Ping na zborovanju študentov pravne fakultete v Pekingu, je slišati med tukajšnjimi opazovalci različne razlage. Značilno se jim zdi, da je bila ta samokritika objavljena na lepakih v času, ko se najbolj zaostrujejo-napadi na ta dva visoka kitajska voditelja. Pozornost zbuja tudi, da sta se podvrgla samokritiki baje že v začetku oktobra, medtem ko so prvo verzijo njune sa mokritike objavili v ineurad ni obliki šele čez tri maesece konec decembra. Večina opazovalcev povzema iz tega, da se ni nič bistvenega spreme nilo v položaju Liu šao Ci.ia in Teng Hsteo Pinga, oziroma, da njuna domnevna samokritika nič manj ne ogroža njunih pozicij. Hkrati s • samokritiko je danes mogoče brati tudi velika gesla, ki se glasijo takole: »Liu Šao Cija udarjati pc glavi«. Na nekem lepaku so njegovi grehi razvrščeni v 25 točkah, na drugem pa so našteti na 50 straneh. V takšnem položaju in ozračju je po mnenju tukajšnjih opazovalcev objava samokritike lahko tudi element novih obtožb, nikakor pa ne olajšanja. Sodijo namreč, da spremlja stopnjujoče se na pade na Liu šao Cija in Teng Hsiao Pinga enako stopnjujoča se ostrina pogojev, ki jima jih postavljajo, da bi sprejeli njuno domnevno samokritiko. Zato njuna tri mesece stara samokritika verjetno danes ni sprejemljiva. Sprejem za tuje študente MARIBOR, 27. dec. — Nocoj je rtufdnarodni klub prijateljstva skupaj z združenj em.; visokošolskih zavodov v Mariboru prere-dil v domu družbenih organizacij novoletni sprejem za tuje študente, ki študi-! rajo v Mariboru. Predstojnik združenja visokošolskih zavodov dr. Vladimir Bračič je obsodil vietnamsko vojno. Tujim študentom je zaželel, da bi prehod v novo leto daleč od domovine, pri nas čimbolj prijetno preživeli Zadnje vesti Zadnja seja mestnega sveta Maribor MARIBOR, 27. dec. — Danes popoldne se je sestal Mestni svet Maribora na svoji zadnji seji, na kateri je sprejel rebalans finančnega načrta sklada za financiranje šol druge stopnje, izrekel soglasje k rebalansu finančnega načrta komunalnega sklada Maribor ter prispevka za urejanje in uporabo mestnega zemljišča. Potrdil je tudi odpravo Urada za cene ter sklenil zagotoviti Smučarskemu klubu Maribor najetje kredita 7 milijonov Sdin za izvedbo prireditve FIS. Podobno zagotovitev bo dobil tudi nogometni klub Maribor za najetje kredita 9 milijonov Sdin, 7 milijonov pa so namenili za raziskave vodnih virov na Dravskem polju. Mestni svet pa je odbil kritje dotacije občinskemu sodišču in javnemu tožilstvu v višini 3 milijonov 900.000 Sdin, ki bi jih morala plačati občinska skupščina Lenart. Na seji so tudi soglasno potrdili nekatera imenovanja. Za novega načelnika uprave za notranje zadeve v Mariboru je imenovan dosedanji politični sekretar ZKS v Ptuju Branko Bračko. Predsednica Mestnega sveta Vera Kolarič se je zahvalila odbornikom za sodelovanje in zaželela vsem uspešno novo leto. F. š. Nove lokacije v Mariboru MARIBOR, 27. dec. Nocoj se je urbanistična komisija Mestnega sveta Maribor načelno strinjala s predlogom hotela »Turist« za lokacijo novega hotelskega trakta za 90 ležišč poleg sedanjega hotela, s pogojem, da izdelajo arhitektonsko in estetsko ustrezno rešitev. Pri železniški progi v Melju so dosedanji prostor sejmišča določili kot začasno lokacijo za cirkuške in podobne prireditve. Zaradi predvidenega rušenja veterinarske bolnišnice ob šentiljski cesti v Mariboru (zaradi predvidene gradnje avtomobilske ceste E-93) so določili novo perspektivno lokacijo za veterinarsko bolnišnico ob cesti, ki vodi s ceste I. reda v Kungoto. Na prostoru bivšega hotela Meran ob Partizanski cesti pa so odobrili lokacijo za montažni paviljon za prodajo raznih izdelkov. Predlog podjetja Tališ za lokacijo za ureditev dodatnih objektov ob Gregorčičevi ulici so odkloni li, ker preveč posega v ureditev sedanjega, deloma spomeniško zaščitnega območja. Dali so tudi soglasje za lokacijo supermarketa in njegovo povezavo z Modno hišo na Partizanski cesti. h V. izdaje »Luna-13« začela kopati na Mesecu MOSKVA, 26. decembra. — (TASS). Najnovejši »prebivalec« Meseca »Luna 13« ne samo fotografira in pošilja fotografije na Zemljo, temveč je danes začel tudi kopajti-To senzacionalno vest, za ka. tero menijo, da je samo prva v vrsti presenečenj, je sporočil nocoj napovedovalec moskovske televizije. Ob tej priložnosti ni pokazal posnetka, kako je prvi »bager« na Mesecu začel delovati, toda obljubil je posnetke in izzide proučevanja Mesečevih tal v najkrajšem času. Kosigin za gospodarsko sodelovanje s Turčijo ISTANBUL. 26. dec. (TASS) — Sovjetski premier Kosigin se je na kosilu, ki so ga na njegovo čast priredili poslovni ljudje Istanbula, zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja med Turčijo in ZSSR. Premier Kosigin je dejal, da so pogoji za razvoj koristnega gospodarskega sodelovanja me') Turčijo in Sovjetsko zvezo. Dejal je, da bo razvoj gospodarskega sodelovanja v ir’~:-:oU Ture* je in Sovjetskega naroda. Premier Ko- n je za tem dejal, da je v svojih pogovorih s predr~'1--ikom republi ke Turčije in premerom iskal poti za taka sodeiova n ja, ki bi imela značaj po moči razvoju turškega gospo darstva. Poudaril je, da jr razvoj gospodarskega sodelo vanja lahko ploden, ko se razvija politično sodelovanje med državama in krepi medsebojno zaupanje. Kambodža pretrgala vse stike z Južno Korejo PHNOM PENH, 26. lec (AP). — Radio Kambodža je sporočil nocoj, da je Kam bodža pretrgala vse stike z Južno Korejo. Do sedaj s<» bili na konzularni ravni. Kamboška vlada je izročiJa južnokorejskemu konzulatu noto o prekinitvi odnosov Odlikovanje za »Ženo« ZAGREB, 27. dec. (Tanjug) — Predsednik glavnega odbora SZDL Hrvatske Stepan Ivic je nocoj izročil red bratstva in enotnosti z zlatim vencem uredništvu časopisa »Zena«. Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval uredništvo časopisa za posebne zasluge pri širjenju bratstva med našimi narodi in razvijanju moralne enotnosti naših narodov. PR) NOVOLETNIH NAKUPIH NE POZABITE NA PRVO ŠTEVILKO NOVE SLOVENSKE REVIJE m ■%- avto Vašo pozornost bodo pritegnili naslednji s e s ta v k i: ŠOLA DOBRE VOŽNJE NAPRAVI Sl SAM -ZIMSKA ZAŠČITA CENE VOZIL IN GUM • AKCIJA—ALI GOLJUFAJO NA BENCINSKIH ČRPALKAH • NESREČA - PROTOKOL SMRTI • Tehnika - težave s sklopko . NOVA VOZILA • KAM GRE. KAR DAMO ZA BENCIN • SLOVENSKE HITRE CESTE -AMPAK KDAJ • IN TEST - RENAULT 16. LETNIK 67 Prva številka izide 38. decembra letos, cena za i™od ie "> - Ndin! Zahtevajte jo pri prodajalcih časopisov! Telegrami KOSIGIN ODPOTOVAL — ISTANBUL. Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je končal uradni obisk v Turčiji in odpotoval domov. Na istanbulskem letališču se je od njega poslovil predsednik turške vlade Sulejman Demi-rel s člani kabineta. 419. OPOZORILO — PEKING. »Hsinhua« je sporočila, da je Kitajska poslala ZDA 419. »resno opozorilo« zaradi kršitve njenega zračnega prostora s strani ameriških letal. Agencija navaja, da sta se dve ameriški letali v nedeljo pojavili nad otokom Taivan v vzhodnem delu Tonkinškega zaliva. MACAO — KVANG ČOU. S protestnega mitinga v Cu-haji — blizu Macaa (miniaturne portugalske kolonije na južni kitajski obali) so poslali telegram portugalskemu premieru Salazarju, v katerem opozarjajo, da bodo portugalske oblasti v Macau uničili, »če bi si drznile ignorirati upravičene zahteve kitajskega ljudstva«. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV — RIM. Okrog 35.000 italijanskih pristaniških delavcev je začelo včeraj 48-umo stavko. Zahtevajo povečanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. ŽITO — MOSKVA. Letos so prvič v zgodovini sovjetske države ustvarili najobilnejšo letino, ki je rezultat povečanja hektarskega donosa, ne pa razširjenja obdelovalnih površin. Pospravili so 18 milijonov ton žita več, kot je bilo predvideno v planu, skupaj 171 milijonov ton. Pa še to: BOGATI IN HKRATI REVNI — Takole so se v repu-bliški gospodarski zbornici o strokovnem šolstvu pogovarjali gospodarstveniki: — Medtem ko imajo v vsej Avstriji dve srednji tekstilni šoli, v Švici eno, in v ZR Nemčiji štiri, imamo pri nas 32 takšnih šol. — Seveda, saj imamo v državi tudi nič manj kot osem metalurških fakultet! — Potrebna pa nam je ena sama. — Da, ampak tiste pa nimamo! Vreme 27. decembra 1966 ob 13. uri OEZ MEJE VREMENSKIH PODROČIJ V... : Temperatura Prognoza Ob 07 13 VREMENSKA SLIKA: Ljubljana —5 “i Področje visokega zračnega * pritiska nad Balkanom slabi Brnik —12 1 Frontalne motnje so dosegle zahodno Evropo in se pon»- Slovenj Gradec —11 kajo proti vzhodu. Pred njim: doteka ob jugozahodnih vetro- Celje —6 —3 vih razmeroma topel zrak. —6 Zato se bo v naslednjih dneh Koper 3 9 znatno otoplilo. Kredarica 5 Reka 1 NAPOVED ZA SREDO: Pulj 2 8 SLOVENIJA: Split Dubrovnik 2 8 Ponoči se bo pooblačilo, čez dan bo pretežno oblačno in Zagreb —4 —3 vmes v zahodni Sloveniji rah- Beograd —4 le padavine Nainižie nočne Sarajevo —11 —7 temperature oodo med —2 in —6. v Krajih s snegom —9. v 6 Primorju 4. najvišje dnevne Skopje —7 2 do 4, v Primorju do 9 stopinj Celovec —16 —7 C. Gradec —11 _ Dunaj —4 1 .JUGOSLAVIJA: Milano —4 —1 Precej iasno in nekoliko Genova 7 tojrieje bo. V severozahodnih krajih ce bo pooblačilo in so Ziirich —2 0 možne v Istri že manjše padavine. Benetke — — Snežne razmere: Ljubljana, 20 cm snega, sren, megla, -6 stop, ni stop.. ni «nega; Rakitna, delno oblačrw. ica obratuje, dOoiop mogoč; Nov., mesto. Polževo, jasno, —4 stop.. 8 cm snega, '8 15 car- ~ zmrznjen sneg; Logatec. Jasno r»i «rrJSL' ^ sne£?’ ,v’ecnica ne obratuje: Postojna, jasno. —8 stop., Črni vrh nnriJex:Hil?Ve'K?bi?en0, ~3 St°P': UVek- ■)aSn0- ~2 «tOp., obratu ie- AA»CLJ5rc0L ?bla6n°. —3 stop.. 10 cm — sren, vlečnica no —8 štnnUrS£f Sob°ta megla, —8 stop., ni snega; Maribor; jas-’ a ln dma na Koroškem, jasno, —9 stop.. 15 cm snela’ Ur^J° 8oro- jasno, —10 stop., 10 cm r«£' osremca. Slovenj Gradec, jasno, -10 stop., snežne lise. Celje. stST ' r n^'0 m ^ga; Partizanski conv »KOPA«, megla, —4 vec ia«win in* 113 rn 001 dostop-r možen, žičnica Krva- jbratuieta- 5?r ^ 2mlzn3er-eSa sneg- žičnica in vlečnica ^ gS »SL« Vogel. stop., delno ohlačno-. 60 cm sne-;ičnS^\?in£L°bratu**a: S01“11). -6 stop., delno oblačno: .redi? «*elno oblačno, 20 cm snega - **!£*£:—„ , L stop • *° cm snega. sren. vrh Vitranca, 60 cm -ie*nvJečmca obratujeta; žičnica na Španov vrh, oblač-?°omja 5 ^ r Postaja: 30 cm - •est?YnJESSS- 5lega - ?°eg-3e zmrznjen, žičnica obratuje. l0p 60 cm ' nSSS* 1r vzpenffČ8: zgornja postaja, jasno. —7 -9 «rtr*n w napr®Je obratujejo; Kredarica, jasno, •5 « *prt£ del™ obl^°- -6'stop., CriaVfeva koč-* S oSSf® <*™***' P°t prehodna; Vršič _ *odlaee- Planir- *2^2? „ulf"0' Tv ftop 10 01,1 snega na 60 cm ta 4?m ~ g,?**» »«P- » cm nem. nio: Kmrj- isno -atton ‘2 ""’*■» rab'- «ref: Bled, cesta n™™. , kljuk- lasno. —:) stop . 43 cm suhega snwn — cesta prevozna, Jezersko jasno, -11 stop.. 4 cm snega - V nekaj vrstah LJUBLJANA V »Školjki« sveže ribe — V ribarnici imajo tudi danes sveže ribe: ciple po 600 din kg, ovčice po 600 din, girice po 380 din in špare po 300 din kg. Razen teh imajo še žive postrvi po 1700 din kg, pričakujejo pa pošiljko živih krapov po 800 din kg. Razen svežih imajo na razpolago tudi nekaj vrst zmrznjenih morskih rib. V obeh ribarnicah je bilo včeraj okoli 2000 kg rib. Sestdesettisoča obiskovalka — V Supermarketu na Ajdovščini je v nedeljo obdaril dedek Mraz šestdesettisočo obiskovalko otroškega kotička, v katerem varujejo otroke, medtem ko starši nakupujejo v trgovini. Sreča se je nasmehnila petletni Aniti Bregar iz Ljubljane. Dedek Mraz ji je izročil dva velika zavoja z obleko, jopico, igračami in kajpak, s sladkarijami. Skozi ta »vrtec«, kakršnega nima nobena druga trgovina v državi, je šlo v dveh letih njegovega obstoja 60.000 otrok. Ce se odkruši lošč — Pri Nami že nekaj časa prodajajo pasto »Smalto S-20«, ki jo uporabljamo za prepleskanje okrušenih emajliranih predmetov, na primer za štedilnike, hladilnike, kopalne kadi in pralne stroje. Pasta je bele barve in velja 624 Sdin. Dovolj smrečic — Na Adamič-Lundrovem nabrežju na glavnem živilskem trgu lahko izbirate med prav majhnimi novoletnimi smrečicami po 500 dinarjev, malo večjimi po 800 do 1000 dinarjev in prav velikimi, za katere pa zahtevajo prodajalci poldrug tisočak, a tudi dva tisoč din. Za staro ni zanimanja — V komisijskih trgovinah letos pred prazniki ni tolikšnega prometa kot je bil sicer ob tem času. Pravijo, da se kupci ne zanimajo več za rabljeno obleko, zlasti pa ne za obutev, ki je zaenkrat ne jemljejo v prodajo. Pravijo, da bodo čevlje spet zaceli prevzemati od strank v marcu. MURSKA SOBOTA »Mura« se usmerja na ameriški trg — Vse kaže. da se bo murskosoboška tovarna oblačil in perila »Mura« že prihodnje leto močneje usmerila na ameriški trg. V ZDA bodo izvažali predvsem oblačila, to je težko konfekcijo. CRNA NA KOROŠKEM Delo v lastni režiji se izplača — Krajevna skupnost v Cmi na Koroškem opravlja dela v lastni režiji, in sicer zlasti pri vzdrževanju krajevnih cest, kopališča, snage na trgu in ulicah, pri pobiranju vodarine in zemljarine itd. Tako so na primer letos pri urejanju športnega igrišča porabili 1,8 milijona S dinarjev. Dohodek bo odpadel — Krajevna skupnost Črna na Koroškem od 1. januarja ne bo več vzdrževala vodovoda in kanalizacije. Sklenili so, da bo ta osnovna sredstva prevzel zavod za komunalno dejavnost v Mežici. Zaradi tega ho v prihodnjem letu odpadel tudi dohodek od vodarine in kanalščine. DRAVOGRAD Priporočilo kinematografov — Dravograjska občinska skupščina je priporočila upravnemu odboru kina v Dravogradu, naj vnovič preuči možnost za pripojitev k prevalskemu kino podjetju. To podjetje je že bilo pripravljeno prevzeti kino in investicije. Obljubilo je, da bo poskrbelo tudi za boljše filme. VELENJE Aprila proizvodnja v novi tovarni pralnih strojev — V tovarni gospodinjska opreme »Gorenje« zdaj potekajo montažna dela v novem oddelku za proizvodnjo pralnih strojev Te dni bodo dali na trg že veliko pralnih strojev, prihodnje leto pa kakih 40.000. Izdelovali bodo tri tipe strojev, v trgovinah pa bodo stali manj kot 300.000 S dinarjev. PODSREDA Mladina nima prostora — Na letni konferenci aktiva ZM so največ govorili o prostorih, ki bi jih potrebovali za sestajanje in kultumo-prosvetno dejavnost. Predlagali so. da bi skupaj z drugimi organizacijami, zlasti pa z gasilskim ■ društvom, v ta namen s prostovoljnim delom uredili prostor v gasilskem domu. ŠMARJE PRI JELŠAH Sole za starše — V Rogaški Slatini, Šmarju in Rogatcu so začele z delom šole za starše, ki jih je pripravila šmarska delavska univerza, šole obiskuje več kot 120 ljudi. O vzgoji mladine predavajo strokovnjaki iz Maribora; med njimi so tudi zdravniki in psihologi. KRANJSKA GORA Prenovljena kmečka hiša — Hotel Prisank je v soboto sprejel prve goste v prenovljeni kmečki hiši, v kateri so v zgornjem nadstropju preuredili sobe z 32 ležišči. Nove prostore so s hotelom povezali s posebnim hodnikom. V pritličju starega poslopja bodo uredili kmečko gostilno s tremi prostori in kuhinjo. Pravijo, da bodo prvim gostom lahko postregli že kmalu po Novem letu. KRANJ 42-umi delovni teden — Z novim letom bodo uvedli 42-umi delovni teden v kovinsko obrtnem podjetju, puškami in tovarni »Toso«. V kovinsko obrtnem podjetju imajo že drugi mesec dve prosti soboti na mesec, prihodnje leto pa bodo imeli tri proste sobote. Za enak način skrajšanja so se odločili tudi v puškami, kjer od oktobra delajo po 45 ur na teden, in v »Tošu«, ki ima že od leta 1964 46-umi delovni teden. Najvišji osebni dohodki — Novembra je bil najvišji povprečni osebni dohodek. V gospodarskih organizacijah je znašal 81.500 S dinarjev, kar je za četrtino več kot povprečje lani. V negospodarskih delovnih organizacijah je novembrsko povprečje 93.300 dinarjev. KOPER Sestanek — Te dni se bodo v Divači sestali predstavniki elektro gospodarskih podjetij iz Jugoslavije in Italije. Do- j govorili se bodo o izmenjavi električne energije med obe- j ma državama. Podoben sestanek predstavnikov Soških j elektrarn in italijanske družbe za električno energijo je že bil v Trstu. Na njem so se dogovorili o trasi bodočega daljnovoda, ki naj bi spojil električne mreže obeh držav. IZOLA Deset let taborniške organizacije — Izolski taborniški odred Jadranskih stražarjev, ki je bil dolgo med najboljšimi enotami na Primorskem, je te dni slavil 10-letnico obstoja. Na skupščini, ki je bila minulo nedeljo, je dobil odred v priznanje za dosedanjo dejavnost častni naziv »partizanski odred«. LITIJA Konferenca krajevnih organizacij SZDL — Na seji občinskega odbora SZDL v Litiji so zadovoljivo ocenili priprave na konference krajevnih organizacij SZDL. Prve konferen- ; ce so bile v Kresnicah. Litiji, Polšniku in na Primskovem. i Na konferencah so med drugim govorili o dosedanjem delu | občinske skupščine in o nalogah, ki so v občini za prihodnje obdobje. Sterilna gostovanja — Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Litiji je pripravil za ;etošnjo sezono pester program gostovanj. Tako bo tu gostovalo šentjakobsko gledališče s Sneguljčico. Mestno in Mladinsko gledališče iz Ljubljane, folklorne skupine in koroški akademski oktet. PTUJ Sodobna mešalnica močnih krmi! — Na farmi bekonov v Turnišču pri Ptuju so te dni začeli zadnja dela pri dograditvi gospodarskih objektov. Razen hlevov za plemenske svinje in pitališč so začeli graditi tudi sodobno mešalnico močnih krmil o sušilnico za koruzo in skladišči. TRBOVLJE Presegajo letni plan — Kolektiv Mehanike v Trbovljah je prejšnji mesec presegel mesečni plan proizvodnje za več kot polovico. Močno presega planske obveznosti tudi pri prodaji. V tujino so do konca novembra izvozili za več kot 15.000 dolarjev izdelkov. TOLMIN Predavanja o civilni zaščiti — Delavska univerza v Tolminu je poskrbela za vrsto predavanj o civilni zaščiti v Tolminu, Bovcu in Kobaridu. Predavanj se udeležujejo člani delovnih kolektivov, ki se seznanjajo na predavanjih med drugim tudi z organizacijo obrambe pred elementarnimi nesrečami. MARIBOR Hotel — V noči od ponedeljka na torek je v hotelu Slavij a prenočilo 90 gostov. Med njimi je bilo 25 tujcev, predvsem iz Avstrije in Italije. f JUROVSKI DOL Nova st?n . vanja — V novozgrajenem stanovanjskem bloku so d Ui Stanovanja prosvetni delavci. Zakaj tako? Bo treba vrtce zapreti ? Ni Še dolgo, kar so predstavniki organizacije SZDL v Škofji vasi, zaselku 6 kilometrov od Celja, tarnali, da je pri njih v nevarnosti obstoj otroškega vrtca. Le-tega so si 'nekdaj s precej truda pridobili, sedaj pa so nastale resne težave, ker je v vrtcu premalo otrok. Vzdrževanje je predrago in ne vedo, kaj bi ukrenili, če vrtec zapro, pač zlepa ne bo toliko denarja, da bi spet začeli znova. Podobne težave so bile zadnje čase tudi v otroškem vrtcu v Štorah, čeprav je vrtec lepo opremljen, vzgoja poteka po skrbno pripravljenem programu. Prehrana je obilna. Vrtec ima dva oddelka, ki nista dovolj zasedena. V vrtcu je torej premalo otrok, da bi ta lahko v celoti opravičil izdatke, hkrati pa je v Štorah samih in v neposredni bližini vsak dan na desetine malih otrok doma brez varstva, ko starši delajo. Oskrbnina in vzgojnina znaša v vrtcu resda 6.500 Sdin na mesec za enega otroka. To je tudi minimum, kar naj bi starši prispevali, saj so stroški v povprečju na posameznega otroka veliko večji- Da se vrtec v tem kraju s toliko zaposlenimi starši ohrani, je prav gotovo stvar prebivalcev te krajevne skupnosti samih. Navsezadnje pri tem ne gre zgolj za ohranitev te vzgojno varstvene ustanove kot take, marveč za neprecenljive koristi, ki jih imajo otroci, če preživijo pol dneva ob igri in delu v vrtcu. F. K. Celjani Celjanom Ze dvakrat odložena prireditev z motom »Celjani Celjanom« bo naposled le zaživela 7. januarja na odru velike dvorane Narodnega doma. Z zamislijo, da bi Celjanom hkrati predstavili več umetniških ustvarjalcev, ki so izšli iz celjske sredine, so se v delavski univerzi že dlje ukvarjali. Na dveh prireditvah 7. januarja ob 17. in 20. uri bodo sodelovali Nada Sevšek, članica ljubljanske Opere, Mojmir Sepe, Hilda Holzl, članica ljubljanske Opere, Srečko Zalokar, violinist v RTV Ljubljana, Breda Rajh-Divjak,^ prof. glasbe v Ljubljani, 'Breda šmidt, primabalerina ljubljanske Opere, Milan Gorišek, član mariborske Opere, Sonja Draksler, članica dunajske Opere. Aleksander Kovač, član mariborske opere, in Lojze Rozman, član ljubljanske Drame. K. «f -•> jv-"' t v j- •- ' '' ■* ■* i S > * ! m .. Metà •r -«lil t-' - * Sv V- ’ ‘ .* ju ' >.y O - r. ' s-.. . M • - KRKA PRI BRŠLJINU Foto: P. Romanic Vso Krko naj bi zaščitili Pri tem naj bi sodelovale občine Grosuplje, Novo mesto, Krško in Brežice Razen Kolpe in še nekaterih manjših voda je tudi Krka še dokaj čista, razen tega pa je privlačna zlasti za turista. Velik del narodnega gospodarstva ob njenem toku je odvisen od ohranitve njene naravne lepote in vseh značilnosti, ki jih ima ta kraška reka. Njena pot po površju je sorazmerno kratka. V bližini vasi Krka privre v dveh izvirih iz kraških tal, pri Brežicah pa jo prestreže Sava in sprejme njeno mimo čisto vodo v svoje kalne valove. Torej gre njen tok skozi štiri občine: Grosuplje, Novo mesto, Krško in Brežice. Marsikaj je Krka od svoje naravne lepote že izgubila, zato pa je tembolj treba storiti vse, da ne izgubi še več. Gre ne le za čistočo vode, ki je že tudi večkrat problematična, marveč tudi za vso njeno okolico. To je tudi osnov-namen pobude Dolenjske Vida Tomšič v Novem mestu NOVO MESTO, 27. dec. — Članica predsedstva CK ZKS Vida Tomšič je danes obiska-, la tovarni »Novoteks« .in. »Krko«. Popoldne je imela v prostorih zavoda za izobraževanje odraslih posvetovanje s političnim aktivom o mednarodnem komunističnem gibanju. P. R. turistične zveze za izdelavo enotnega elaborata za varstveni režim na Krki. Občina Brežice je že sprejela predlog o zaščiti Krke. Vendar se ta odlok nanaša na zadnji del Krke, začeti pa bi bilo treba od izvira navzdol do izliva v Savo. Na nujnost ohraniti Krko v njeni naravni lepoti, že vrsto let opozar- jajo ribiči. Njihov glas je bil doslej kot glas vpijočega v puščavi. Zdaj so se začeli oglašati tudi kolektivi gostinsko turističnih dejavnosti ob Krki, da ne omenjamo turističnih društev, ki nenehno opozarjajo na bogastvo Krke, ki ga lahko dobro izkoristimo ali takoj zapravimo za zmeraj, če ne bo posluha za zaščito, tega bogastva. Na Dolenjski turistični zvezi sodijo, da ob vsem tem ne bo večjih težav, da bi tudi glede zaščite Krke dosegli uspešno medobčinsko sodelovanje. P. R. Sprva so se strinjali O klasifikaciji zemlje v Podlogu pri Krškem Dobro uro je občinska skupščina Krško razpravljala o zahtevku odbornika iz Podloga, ki je v imenu volivcev zahteval povrnitev dela plačanih davkov na osnovi lanske odmere. Ozadje te. zahteve je revizija katastra oziroma nova klasifikacija zemlje, ki so jo po programu napravili pred leti. V Podlogu in, okolici je bila zemlja glede na 'ugodno lego klasificirana .više kot prej. Ker se je tem vasem bližala arondacija oziroma podruž-bljanje zemlje, so se lastniki Zdravniško pomoč iščimo pravočasno Dva primera pri Novem mestu, ki resno opbzarjata Po ovinkasti cesti iz Dobmiške doline proti Trebnjemu je ondan kar se da hitro vozil avto. V njem je bila razen voznika mlada žena, ki so jo peljali v porodnišnico. Pri Trebnjem je avtu počila guma. Brž so spravili nosečnico v zdravstveni dom Trebnje, kjer je takoj rodila. Bilo je dopoldne, v zdravstvenem domu je bil ravno zdravnik-ginekolog in porod se je srečno končal. Iz Trebnjega je nato odpeljal v novomeško bolnišnico rešilni avto že dve bitji: mater in pravkar rojenega otroka, ki je prišel na svet pač hitreje, kot je mati predvidevala. Tokrat se je na srečo vse dobro izteklo. Vedno pa, žal, ni tako. Gornji primer je zelo podoben onemu, ki se je dogodil lani 14. decembra ponoči pri Bršljinu, ki pa se ni tako srečno končal. O njem je pisalo tudi Delo. Kot bi se dogodki ponavljali v skoraj neverjetno podobnih okoliščinah. Tisto noč lani je isti šofer z istim avtom in iz istega kraja vozil nosečnico v novomeško bolnišnico. Zena v avtomobilu je čutila, da gre za minute. Zato je priganjala voznika, naj gre kar po bližnjici. V bližini priključka na avtocesto pri žel. postaji Novo mesto je počila guma. (Kakšno naključje!) Rezerve ni imel. V avtomobilu sta bili nosečnica in njena spremljevalka. Ustavljal je avtomobile in prosil za pomoč. Po naključju sta se prva ustavila ob njem dva novinarja Dela. Ko sta videla, za kaj gre, je njun šofer zapeljal k stoječemu vozilu. Zena v avtomobilu pa ni bila voljna presesti v drugo vozilo, češ: »Saj je že...« Novinarja sta se torej nemudoma odpeljala na bližnji ginekološki oddelek novomeške bolnišnice in opozorila, da je v avtomobilu na cesti pri Bršljinu porodnica, ki potrebuje nujno pomoč. Klicala sta rešilni avto Zdravstvenega doma v Novem mestu. Ta je bil že na vož--nji. Rezervni avto z zdravnikom je prišel pred bolnišnico 23 minut po pozivu. Takrat je pripeljal tudi voznik iz Dobrniča, ki je med tem popravil okvaro. žal je bila pomoč prepozna. Otrok se je rodil mrtev. Kdo je kriv? Brez dvoma splet raznih okoliščin, ki so botrovale dogodku, v prvi vrsti pa prepozno iskanje zdravniške pomo- mesta? Njihovo delovno področje so oddelki v bolnišnici. In prav v tem trenutku imajo na porodu dve ženi, obe z medenično vstavo, na skrbi pa še razen tega na oddelku 35 ginekoloških pacientk, 46 ostročnic in 43 novorojenčkov: Ali je morda krivo osebje rešilnega avtomobila? Prav v* tistem času je j rešilni avto stal nekje na j cesti med Šentjernejem in či. Porodnica že med no- j Novim mestom. Tudi sečnostjo ni šla k zdrav- j njem je prav takrat priha-niku na pregled, če bi šla, i jal na svet nov občan. Po- magati ni mogel niti zdravnik ZD, ki je prišel z rezervnim rešilnim avtomobilom v* 23 minutah pred bolnico. Pravi labi-ko ženo je deloma moč j rint okoliščin, proti kate-tudi razumeti, zakaj je toli- j rim še tako dobra volja ko odlašala. Morala je stori- ! posameznika ah skupine bi ji zdravnik povedal, da naj se pripravi na težji porod. K zdravniku pa ni šla niti tedaj, ko je začutila prve popadke. Kmeč- ti še toliko zadnjih opravil pred odhodom, zato je odlašala in odlašala. Vse to so okoliščine, seve pa ne tudi opravičilo za tako zapoznelo iskanje pomoči. Vendar — tako je. Ali je moč kriviti za otrokovo smrt med rojstvom dva ali tri potnike, ki so se znašli v bližini in bili pripravljeni pomagati, kolikor pač laik v takem primeru lahko pomaga? Je moč kriviti dežurno ekipo na ginekološko porodniškem oddelku novomeške bolnišnice, ki so jo to noč sestavljali zdravnik, in-štrumentarka, babica, bolničarka, otroška negovalka in strežnica, ker niso takoj hiteli v pomoč na cesto, dva kilometra zunaj ljudi, ne more ničesar. Iskanje resničnega krivca za nezaželen razplet dogodkov, v kolikor pride do takega iskanja, je samo odraz nevolje vsakogar, ki želi pomagati sočloveku, pa je pri tega nemočen. Čedalje marij je tudi na podeželju žena, ki ne prihajajo v ambulante na preglede, ki se ne posvetujejo s svojim zdravnikom ah babico ined nosečnostjo. Tudi sicer je potrebno v vsakem primeru pravočasno iskati zdravniško pomoč. Naša zdravstvena služba je že tako razširjena in uposobljena, da lahko v vsakem primeru pomaga, če se pravočasno zatečemo po pomoč. PETER ROMANIC kar strinjali, da bo njihova zemlja dobila višjo klasifikacijo, ker bi tako dobili višjo odškodnino. Proti novi klasifikaciji zemlje je od vseh samo eden ugovarjal, drugi so se, tako kaže, strinjali. Vmes sta prišli dve okoliščini: arondacija se je za zdaj ustavila, lastniki zemlje pa so dobili odmero prispevkov na osnovi nove ocene kvalitete zemlje. Takrat so kmetje poskočili. Zlasti, ko je nova revizija katastra ugotovila, da je bila zemlja previsoko ocenjena. Letošnjo odmero bodo tako imeli spet po nižji oceni zemlje. Isto zahtevajo tudi za lani. Ponoven izračun za nazaj pa bi zahteval veliko dela, ker je treba napraviti nov izračun za vsako parcelo. To je združeno tudi z dokajšnjimi stroški, zato se občina tega ponovnega dela otepa, še zlasti, ker je takratna revizija stala občino nad pol milijona S din. R LESKOVEC PRI KRŠKEM Saje povzročajo škodo Prebivalci Leskovca in okolice se pritožujejo, da so saje, ki jih od tovarne celuloze in papirja tja zanaša veter, huda nadloga. Predlagajo tovarni, naj kaj ukrene, da bi biio čim manj saj. P. KRŠKO Še zmeraj težave zaradi vode V višjem pasu Krškega na levem bregu Save so večkrat brez vode, ker je pritisk v ceveh prešibak. Vodovod je še v izgradnji in zato morajo za potrebe prebivalcev na levem bregu vodo prečrpavati. To stane okoli 5 milijonov S din na leto. še vedno se zgodi, da zmanjka vode v ceveh. Težava bo odpravljena, ko bo dograjen zbiralnik na desnem bregu, od katerega bo speljana posebna cev po novem mostu v zbiralnik na levem bregu, od tam pa bo tekla voda po ceveh do potrošnikov. Takrat bo tudo odpadlo prečrpavanje vode na levem bregu. p. V skupščino občine ie najsposobnejše Družbeno politični zbor občine Celje o delu skupščine CELJE, 27. dec. — Tu se je danes sestal družbeno politični zbor občine ter obravnaval delo in strukturo občinske skupščine. Spričo dosedanjih. izkušenj bo kazalo določene stvari v delu občinske skupščine v bodoče spremeniti. Zbor delovnih skupnosti bi lahko na primer več kot doslej pr ispa val k delu skupščine. Odborniki obeh zborov naj bi razvili več aktivnosti izven sej skupščine in njenih organov, zlasti do volivcev, s katerimi jih vežejo prerahle vezi. Do srečanja med volivci in odborniki prihaja le na zborih ob tolmačenju proračuna, različnih bolj problematičnih odlokov, uvedbe raznih prispevkov in podobno. Na današnjem zboru so med drugam opozorili naj bodo prihodnji predsedniki svetov skupščine po potrebi tudi posvetovalni organ predsedstva občinske skupščine. Prav tako naj bi bili predsedniki svetov tudi odborniki, da bi bili kar najbolj povezani problematiko, ki jo med letom obravnava skupščina. Pri kandidiranju ljudi za bodoče odbornike naj bi upoštevali tudi te potrebe. Na sploh pa so menili, da bi za nove odbornike v skupščine predlagali res najsposobnejše občane. F. K. CELJE Remarque na prvem mestu Celjske knjigarne so te dni nedvomno med najbolj obiskanimi prodajalnami v mestu. Med kratkim obhodom sem med drugim ugotovil, katere knjige v decembru najbolj kupujejo. V knjigami »Obzorja«: Remarque — Trije tovariši. Slavolok zmage, Mor Jokaj — Zlati človek, Milan Fiirst — Zgodba moje žene, Gulbranssen — In večno pojo gozdovi, Cronin Zdravnikove dogodivščine ter od mladinske literature knjige iz zbirke Biseri MK. Knjigarna Mladinske knjige: Na prvem mestu med leposlovnimi knjigami so Remarquo-va dela, nato sledijo Rebeca, Ana Karenina in druge. Za otroke kupujejo največ pravljice in knjige iz zbirke Biseri. Knjigama Državne založbe: dela Remarqua, Maurois — Trije' Dumasi,, Ana Karenina, Rebeca ter od mladinskih Walt Disney — V svetu narave in zbirka Biseri. K. Snidenje upokojencev Kolektiv cestnega podjetja Celje je pripravil v ponedeljek v prostorih hotela »Evropa« snidenje upokojencev, nekdanjih članov kolektiva. Snidenja se je udeležilo več kot 100 upokojencev, ki so zapustili cestno podjetje v zadnjih petih letih. Tudi tokrat je bilo snidenje nekdanjih delovnih tovarišev prijetno doživetje. — vec Parkirišče za tovornjake Krajevna skupnost Gaberje-Hudinja bo s pomočjo avto-transportnih podjetij, ki imajo v Celju svoje poslovalnice, uredila parkirni prostor ob Kidričevi ulica. Ob samopostrežni restavraciji so vozniki tovornjakov že pred leti : vzeli prostor, toda težko otovorjena vozila so teren dobesedno upostošila. Kidričeva ulica je zaradi prenašanja blata nenehno onesnažena. K. PODBOČJE Zbor volivcev želijo Odbornik občinske skupščine iz Podbočja je sporočil željo občanov, da bi pri njih čimprej sklicali zbor volivcev. želijo se pogovoriti o trgovini pri njih in krajevnem samoprispevku. R. KOSTANJEVICA NA KRKI Tehtnico dali KS Kostanjeviška krajevna skupnost ima veliko nalog, denarja pa malo. Na prošnjo ji je občinska skupščina dodelila v upravljanje javno- tehtnico in garažo, od katerih bo imela krajevna skupnost vsaj nekaj dohodka. (r) Brez sramu, oklevanja, bolečine in trohice ljubezni do s-vojih sedmih otrok sta brezbrižno podpisala zapisnik. S tem sta se odpovedala roditeljskim pravicam do njih. Sedem otrok . On petdesetleten, ona petnajst let mlajša. Oba stara znanca gostiln, pivnic, vandravča, brez stalnega bivališča, nezmožna za vzgojo otrok. Tako, kot so prihajali na'svet, sko- raj vsako leto, so otroci morali v rejništvo. Nikoli se nista menila zanje, jih obiskovala, ni jima bilo mar, kje so. kako žive, ali so zdravi. Prvi dan po rojstvu so otroci izgubili starše. Zadnjega otroka je mati pustila v bolnišnici. Pozabila je nanj, kot da nikoli ni bil njen. Le oče ni bil tako »pozabljiv«. Pohitel je, da je o pravem času dvignil dvajset tisoč za »svojega« otroka. Potem sta z ženo pretopila denar v vino in žganje. Stodvajset tisoč starih dinarjev je občina vsak mesec plačevala rejniškim družinam za te otroke. Nekaj deset tisoč vsakokrat, da so jim kupili obleke. Taki smo Skrbstvenemu organu občine ni preostalo drugega, kot da je predlagal materi in očetu, naj se odpovesta roditeljskim pravicam. Preden so ju našli, je minilo dokaj časa. Pogovor je bil kratek in žalosten za tovariša, ki je prišel k njima. »V petih minutah je bilo vse končano in podpisano,« je povedal. Ko poslušam pretresljivo in žalostno zgodbo, le s težavo verjamem in dojemam tolkšno brezbrižnost star- • sev. p. BURKELJC Smrt pod tovornjakom Ponedeljek je bil usoden za motoriste in pešce LJUBLJANA, 27. dec. — V 39 prometnih nesrečah, ki so se zgodile včeraj na cestah v naši republiki, je bilo 13 ljudi hudo ranjenih, 12 pa je dobilo lažje poškodbe. En človek se je včeraj smrtno ponesrečil, škodo so ocenili na približno 98 tisoč Ndinarjev. šofer tovomjaka-vlačilca Ciril Rener je včeraj ob 6.35 zjutraj peljal s parkirnega prostora v Postojni na bencinsko črpalko, ki je na drugi strani ceste. Tovornjak je bil že skoraj pri črpalki, tedaj pa je iz naselja Kozarje precej hitro pripeljal motorist Albert Fabjan in ker ni mogel pravočasno zavreti, se je zaletel v avtomobil. Motorist je tako nesrečno padel pod vozilo, da je zadnje kolo 'zapeljalo čezenj in ga močno poškodovalo. Ponesrečenec je bil takoj mrtev.. Zelo hudo nesrečo je včeraj ob 11.55 doživel motorist Franc Colja. Na Vojkovi cesti v Novi Gorici je šofer Ivan Tratnik obračal tovornjak. Ko je bilo vozilo pravokotno na cesti, je pripeljal iz Solkana motorist in zaradi hitrosti trčil vanj ter padel. Hudo ranjenega ponesrečenca so odpeljali v šem-petrsko bolnišnico. Tudi kolesarja Bogomira Strleta je včeraj nekaj po 14. uri pred železniškim prehodom na 'Ptujski cesti v Mariboru podrl tovornjak. Nesreča se je zgodila, ko' je neprevidni kolesar istočasno s tovornjakom, ki ga je vozil Anton Gajsler, hotel zapeljati čez prehod, na katerem so pravkar dvignili zapornice. Pri tem je padel pred avtomobil, tako da mu je kolo zapeljalo čez dlan leve roke in mu polomilo vse prste. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. Na križišču Poljanske ceste in Zrinjskega ulice v Ljublja-•i je včeraj popoldne avtobus mestnega prometa, ki ga je vozil Miroslav Stipar podrl 49-letno Lilijano Kumar. Avtobus je peljal po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu, v omenjenem križišču pa je šla čez cesto Kumarjeva, ki se ni prepričala, če je pot prosta. Žensko so hudo ranjeno odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, rano na glavi in zlomljeni dve rebri. Le dobre pol ure za njo pa so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 52-letno Kovil-ko Jakšič, ki jo je na šmar-tinski cesti v Ljubljani podrl z osebnim avtomobilom opel-rekord Janko Vokač. Avtomobilist je vozil iz Hrastja proti mestu, pri hiši št 32 pa je šla čez cesto Jak-šičeva in se znašla tik pred avtomobilom. Zaradi prekratke razdalje šofer nesreče ni mogel preprečiti in jo je zadel ter zbil. Pri padcu je ženska dobila zelo hude poškodbe. Ugotovili so, da ima notranje krvavitve ter več ran na rokah in nogah. Na glavni cesti v Sinji gorici pa je včeraj nekaj pred 16. uro huda nesreča doletela 51-letnega- Antona Jeraja Peljal se je z mopedom iz j Vrhnike na Drenov grič m j v omenjenem naselju pri hi ši št. 19 nenadoma zavil v j levo. Tedaj pa je za njim i pripeljal z motornim kolesom 26-letni Janez Kunc in se zaletel vanj. Pri padcu je mopedist dobil pretres možganov, počeno pa ima tud: lobanjsko dno in zvit gleženj Zdravijo ga v ljubljanski bolnišnici. Kunc je bil laže ranjen in ni potreboval zdravniške pomoči. Pogovor o novi občini Statut občine bodo Mariborčani obravnavali prihodnje leto MARIBOR, 27. dec. — Dopoldne so se sestali odborniki treh mariborskih občinskih skupščin na IV. seji,‘ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Maribor' - Tez--no Srečko Ježovnik. Na pred-Sog predsednika občinskega sodišča so povečali število sodnikov občinskega sodišča od dosedanjih 26 na 29, sprejeli so odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom ter imenovali Dušana Požarja za novega občinskega javnega tožilca. Zelo razgibana je bila zadnjo točka dnevnega reda, na kateri so predsednica Mestnega sveta Maribor Vera Kolaričeva ter poročevalci strokovnih komisij seznanili odbornike o predvideni organizaciji skupščine nove mariborske občine in njenih organov. Sprejeli so več predlogov in nasvetov, kako naj bi bodoča skupščina delovala čimbolj učinkovito in predvsem koristno občanu. Odborniki so se zlasti zavzemali za to. da se z novo občino ne bi samo zmanjšalo število uslužbencev, temveč, da bi se moralo predvsem izboljšati njihovo delo. Nova mariborska občina bo največja v SRS, saj bo štela blizu 165.000 prebivalcev. Prva seja začasne občinske skupščine bo 9. januarja prihodnjega leta. Novi statut občine pripravljajo in ga bodo občani lahko javno obravnavali od februarja do maja prihodnjega leta, ko bodo statut dokončndo sprejeli. F. S. Vinjen in brez vozniškega dovoljenja je včeraj opoldne 23-letni Janez Gal peljal kombi skozi naselje Beltinci. Nenadoma ga je zaradi nevešče in prehitre vožnje na poledeneli cesti zaneslo in je trčil v obcestni kamen. • Od tu je kombi zavozil približno 13 metrov naprej ter se ustavil na vrtu pri hiši Ivana Kavaša v Beltincih. Pri nesreči so bili sopotniki Ferdo Godina, Vera Utroša in Slavko Curič ranjeni in so jih morali odpeljati v murskosoboško bolnišnico. Na avtomobilu je za približno 6 tisoč N dinarjev škode. Kolesar pod tovornjakom LENDAVA. 27. dec. — Davi se je v Petišovcih zgodila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil kolesar Vendel Seke (51) iz Petišovec. Seke se je vinjen peljal proti domu in pri srečavanju zapeljal -pod zadnje kolo tovornega avtomobila, ki ga je vozil Vinko Raščan (46) iz Trnja. Kolesar je bil hudo ranjen in so ga pripeljali v soboško bolnišnico. B. B. Z gostije v jarek MURSKA SOBOTA, 27. dec. — Danes ob 10.30 se je v vasi Moravci pri Soboti ponesrečil voznik osebnega avtomobila Stanislav Majhenič (32) iz Kandže pri Mariboru. Majhenič, ki se jo vračal iz gostije proti domu je zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti zavozil v levi obcestni jarek, kjer se je vozilo dvakrat prevrnilo. Pri nesreči je bila hudo ranjena sopotnica Katica Meleš. B. B. NOVOLETNI SEJEM NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Program prireditev za otro ke in otroke v spremstvi, staršev na Gospodarskem razstavišču Sreda, 28. dec. 1966 predstave dedka Mraza ob 15. uri: sindikat Na rodne banke — zaključeno ob 16.30 uri: sindikat Gradis — zaključeno ob 18. uri: sindikat Zve ze sindikatov — zaklju ceno Umazana v salami Sodišče je kaznovalo tovarno mesnih izdelkov v Ljubljani LJUBLJANA, 27. dec. — Zaradi pet centimetrov dolge in dva centimetra debele umazane gaze v salami, ki jo je kupil nek kupec v poslovalnici »Mercatorja« v Kavčičevi ulici v Ljubljani, je ljubljansko okrožno gospodarsko sodišče obsodilo to podjetje na 400.000 S dinar-;ev globe. Jožeta Dokla, delavca tovarne mesnih izdelkov v Ljubljani pa na deset tisoč S dinarjev globe. Na obravnavi pred okrožnim gospodarskim sodiščem je Jože Dokl povedal: »Ne vem. kdaj mi je gaza padla s prsta v zmes za salamo, ko sem jo nosil iz hladilnika k mešalnemu stroju. Ce bi opazil, da mi je gaza padla v zmes, bi gotovo povedal, da se mi je to zgodilo...« Predstavnik tovarne mesnih izdelkov pa je pojasnjeval sodnikom, da imajo delavci pri stroju, kjer izdelujejo klobase oziroma salame, vsi gumijaste rokavice na rokah. Dokl pa je le prenašal posode do stroja, kjer izdelujej'o klobase. Ker se je vrezal v prst, mu ga je tehnik obvezal. Tako so tudi po prijavi potrošnika ugotovili. kako je prišel omenjeni kos gaze v salamo. F. S. Poškodoval mu je 7 traktorskih gum MEŽICA, 27. dec. — Neznanec je obiskal garažo Jožeta školnika v Lomu št. 18 pri Mežici. Z žico mu je predrl 7 traktorskih gum in mu povzročil za 580 000 Sdinarjev škode. M. Dva vloma MARIBOR, 27. dec. — Neznanec je vlomil v upravne prostore trgovskega podjetja Kurivo v Sokolski ulici 29 v Mariboru. Poškodoval je mize in predale ter odnesel 1000 Sdin. V vasi Plajnsko pri Majšperku pa je neznani vlomilec vlomil v klet Leopolda Veka in mu odnesel 13 litrov žganja, 2 litra likerja in 15 kg jabolk. M. Srečne številke V 52,. kolu Lota so bile izžrebane; 1, 13, -17, 18, 25 in dodatna 30. V nekaj vrstah LJUBLJANA V »Školjki« sveže ribe — V ribarnici imajo tudi danes sveže ribe: ciple po 600 din kg, ovčice po 600 din, girice po 380 din in špare po 300 din kg. Razen teh imajo še žive postrvi po 1700 din kg, pričakujejo pa pošiljko živih krapov po 800 din kg. Razen svežih imajo na razpolago tudi nekaj vrst zmrznjenih morskih rib. V obeh ribarnicah je bilo včeraj okoli 2000 kg rib. Sest deset tisoča obiskovalka — V Supermarketu na Ajdovščini je v nedeljo obdaril dedek Mraz šestdesettisočo obiskovalko otroškega kotička, v katerem varujejo otroke, medtem ko starši nakupujejo v trgovini. Sreča se je nasmehnila petletni Aniti Bregar iz Ljubljane. Dedek Mraz ji je izročil dva velika zavoja z obleko, jopico, igračami in kajpak, s sladkarijami. Skozi ta »vrtec«, kakršnega ni- j ma nobena druga trgovina v državi, je šlo v dveh letih njegovega obstoja 60.000 otrok. Ce se odkruši lošč — Pri Nami že nekaj časa prodajajo pasto »Smalto S-20«, ki jo uporabljamo za prepleskanje okrušenih emajliranih predmetov, na primer za štedilnike, hladilnike, kopalne kadi in pralne stroje. Pasta je bele barve in velja 624 Sdin. Dovolj smrečic — Na Adamič-Lundrovem nabrežju na glavnem živilskem trgu lahko izbirate med prav majhnimi novoletnimi smrečicami po 500 dinarjev, malo večjimi po 800 do 1000 dinarjev in prav velikimi, za katere pa zahtevajo prodajalci poldrug tisočak, a tudi dva tisoč din. Za staro ni zanimanja — V komisijskih trgovinah letos pred prazniki ni tolikšnega prometa kot je bil sicer ob tem času Pravijo, da se kupci ne zanimajo več za raD-Ijeno obleko, zlasti pa ne za obutev, ki je zaenkrat ne jemljejo v prodajo. Pravijo, da bodo čevlje spet zaceli Drevzemati od strank v marcu. murska sobota »Mura« se usmerja na ameriški trg — Vse kaže, da se bo murskosoboška tovarna oblačil in perila »Mura« že P1?1**** nje leto močneje usmerila na ameriški trg. V ZDA bodo izvažali predvsem oblačila, to je težko konfekcijo. CRNA NA KOROŠKEM Delo v lastni režiji se izplača — Krajevna skupnost v Cmi na Koroškem opravlja dela v lastni režiji, in sicer zlasti pri vzdrževanju krajevnih cest, kopališča, snage na trgu in ulicah, ori pobiranju vodarine in zemljarine itd. Tako so na primer letos pri urejanju športnega igrišča poraoili j 1,8 milijona S dinarjev. Dohodek bo odpadel — Krajema skupnost Cma na Koroškem od 1. januarja ne bo več vzdrževala vodovoda m kanalizacije. Sklenili so. da bo ta osnovna sredstva prevzel zavod za komunalno dejavnost v Mežici Zaradi tega bo v prihodnjem letu' odpadel tudi dohodek od vodarine m ka-nalščine. DRAVOGRAD Priporočilo kinematografov — Dravograjska občinska skupščina je priporočila upravnemu odboru kina v Dravogradu, j naj vnovič preuči možnost za pripojitev k prevalskemu ki- j no podjetju. To podjetje je že bilo pripravljeno prevzeti ; kino in investicije. Obljubilo je, da bo poskrbelo tudi za boljše filme. VELENJE Aprila proizvodnja v nori tovarni pralnih strojev — V tovarni gospodinjska opreme »Gorenje« zdaj potekajo montažna dela v novem oddelku za proizvodnjo pralnih strojev Te dni bodo dali na trg že veliko pralnih strojev, prihodnje leto na kakih 40.000. Izdelovali bodo tri tipe strojev, v trgovinah pa bodo stali manj kot 300.000 S dinarjev. PODSREDA Mladina nima prostora — Na letni konferenci aktiva ZM so največ govorili o prostorih, ki bi jih potrebovali za sestajanje in kuitumo-prosvetno dejainost. Predlagali so, da bi skupaj z drugimi organizacijami, zlasti pa z gasilskim društvom, v ta namen s prostovoljnim delom uredili prostor v gasilskem domu. ŠMARJE PRI JELŠAH šole za starše — V Rogaški Slatini. Šmarju in Rogatcu so začele z delom šole za starše, ki jih je pripravila šmarska delavska univerza, šole obiskuje več kot 120 ljudi. O vzgoji mladine predavajo strokovnjaki iz Maribora; med njimi so tudi zdravniki in psihologi. KRANJSKA GORA Prenovljena kmečka hiša — Hotel Prisank je v soboto sprejel prve goste v prenovljeni kmečki hiši, v kateri so v zgornjem nadstropju preuredili sobe z 32 ležišči. Nove prostore so s hotelom povezali s posebnim hodnikom. V pritličju starega poslopja bodo uredili kmečko gostilno s tremi prostori in kuhinjo. Pravijo, da bodo prvim gostom lahko postregli že kmalu po Novem letu. KRANJ 42-umi delovni teden — Z novim letom bodo uvedli 42-umi delovni teden v kovinsko obrtnem podjetju, puškami in tovarni »Toso«. V kovinsko obrtnem podjetju imajo že drugi mesec dve prosti soboti na mesec, prihodnje leto pa bodo imeli tri proste sobote. Za enak način skrajšanja so se odločili tudi v puškami, kjer od oktobra delajo po 45 ! ur na teden, in v »Tošu«, ki ima že od leta 1964 46-umi delovni teden. Najvišji osebni dohodki — Novembra je bil najvišji povprečni osebni dohodek. V gospodarskih organizacijah je : znaša! 81.500 S dinarjev, kar je za četrtino več kot povprečje lani. V negospodarskih delovnih organizacijah je novembrsko povprečje 93.300 dinarjev. KOPER Sestanek — Te dni se bodo v Divači sestali predstavniki elektro gospodarskih podjetij iz Jugoslavije in Italije. Dogovorili se bodo o izmenjavi električne energije med obema državama. Podoben sestanek predstavnikov Soških elektrarn in italijanske družbe za električno energijo je že bil v Trstu. Na njem so se dogovorili o trasi bodočega daljnovoda, ki naj bi spojil električne mreže obeh držav. IZOLA Deset let taborniške organizacij* — Izolski taborniški odred Jadranskih stražarjev, ki je bil dolgo med najboljšimi enotami na Primorskem, je te dni slavil 10-letnico obstoja. Na skupščini, ki je bila minulo nedeljo, je dobil odred v ; priznanje za dosedanjo dejavnost častni naziv »partizanski odred«. LITIJA Konferenca krajevnih organizacij SZDL — Na seji občin-skega odbora SZDL v Litiji so zadovoljivo ocenili priprave na konference krajevnih organizacij SZDL. Prve konference so bile v Kresnicah. Litiji, Polšmku in na Primskovem Na konferencah so med drugim govorili o dosedanjem delu občinske skupščine in o nalogah, ki so v občini za prihodnje obdobje. številna gostovanja — Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Litiji je pripravil za letošnjo sezono pester program gostovanj. Tako bo tu gostovalo šentjakobsko gledališče s Sneguljčico, Mestno in Mladinsko gledališče iz Ljubljane, folklorne skupine in koroški akademski oktet. PTUJ Sodobna mešalnica močnih krmil — Na farmi bekonov v Turnišču pri Ptuju so te dni začeli zadnja dela pri dograditvi gospodarskih objektov Razen hlevov za plemenske svinje in pitališč so začeli graditi tudi sodobno mešalnico močnih krmil o sušilnico za koruzo in skladišči. TRBOVLJE Presegajo letni plan — Kolektiv Mehanike v Trbovljah je prejšnji mesec presegel mesečni plan proizvodnje za več kot polovico. Močno presega planske obveznosti tudi pri prodaji. V tujino so do Konca novembra izvozili za več kot 15.000 dolarjev izdelkov. TOLMIN Predavanja o civilni zaščiti — Delavska univerza v Tolminu je poskrbela za vrsto predavanj o civilni zaščiti v Tolminu, Bovcu in Kobaridu. Predavanj se udeležujejo člani delovnih kolektivov, ki se seznanjajo na predavanjih med drugim tudi z organizacijo obrambe pred elementarnimi nesrečami. MARIBOR Hotel — V noči od ponedeljka na torek je v hotelu Slavija prenočilo 90 gostov. Med njimi je bilo 25 tujcev, predvsem iz Avstrije in Italije. JUROVSKI DOL Komisija ze uvedbo 42-umega delovnega tedna pri sežanski občinski skupščini je preučila program za prehod na skrajšani delovni čas, ki ga je predložilo mizarsko podjetje »Bor« iz Komna, čeprav je hvalevredno, da tudi v manjših podjetjih pripravljajo prehod na 42-umi tednik, vendar pa je to hkrati tudi dokaz, s kakšnimi težavami se otepajo pri tem opravilu. Program podjetja »Bor« za prehod na 42_umi teden te. melji predvsem na analizi po. slovanja podjetja za pretekla leta. Seveda pa je to premalo, da bi na podlagi tega že lahko sklepali, da je mogoč prehod na skrajšan delovni čas. Tret. ji člen zakona o uvedbi 42_ur. nega delovnega tedna namreč pravi, da mora program za. jeti tudi podroben načrt, da bo tudi po prehodu na skraj. šan delovni čas imelo podjet. je najmanj enak dohodek in da se ne bo znižal realni osebni dohodek zaposlenih. V krajšem času prav toliko narediti kot zdaj in z enaki, mi ter nižjimi stroški, to je preprosta povedano, naloga kolektiva ob prehodu na krajši delovni teden. To pa terja skrbno analizo, pa tudi številne, nekatere tudi dlje časa trajajoče ukrepe. Prav zato pa je prehod na 42_umi delovni teden vse prej kot lahka naloga. Gotovo je tudi to eden izmed vzrokov, da v de. lovnih kolektivih odlašajo s programi, saj jim marsikje primanjkuje moči, ki bi tak program lahko strokovno pripravili. G. G. Vida Tomšič v Novem mestu NOVO MESTO, 27. dec. — Članica predsedstva CK ZKS Vida Tomšič je danes obiskala tovarni »Novoteks« in »Krko«. Popoldne je imela v prostorih zavoda za izobraževanje odraslih posvetovanje s političnim aktivom o mednarodnem komunističnem gibanju. P, R. SKELET STAVBE NOVE BOLNIŠNICE V ŠEMPETRU PRI NOVI GORICI Foto: E. šelhaus Zdravniško pomoč iščimo pravočasno Dva primera pri Novem mestu, ki resno opozarjata Po ovinkasti cesti iz Dobmiške doline proti Trebnjemu je ondan kar se da hitro vozil avto. V njem je bila razen voznika mlada žena, ki so jo peljali v porodnišnico. Pri Trebnjem je avtu počila guma. Brž so spravili nosečnico v zdravstveni dom Trebnje, kjer je takoj rodila. Bilo je dopoldne, v zdravstvenem domu je bil ravno zdravmk-ginekolog in porod se je srečno končal. Iz Trebnjega je nato odpeljal v novomeško bolnišnico rešilni avto že dve bitji: mater in pravkar rojenega otroka, kr je prišel na svet pač hitreje, kot je man predvidevala Tokrat se je na srečo vse dobro izteklo. Vedno pa, žal, ni tako. Gornji primer je zelo podoben onemu, ki se je dogodil lani 14. decembra ponoči pri Bršljinu, ki pa se ni tako srečno končal. O njem je pisalo tudi Delo. Kot bi se dogodki ponavljali v skoraj neverjetno podobnih okoliščinah. Tisto noč lani je isti šofer z istim avtom in iz istega kraja vozil nosečnico v novomeško bolnišnico. Zena v avtomobilu je čutila, da gre za minute. Zato je priganjala voznika, naj gre kar po bližnjici. V bližini priključka na avtocesto pri žel. postaji Novo mesto je počila guma. (Kakšno naključje!) Rezerve ni imel. V avtomobilu sta bili nosečnica in njena spremljevalka. Ustavljal je avtomobile in prosil za pomoč. Po naključju sta se prva ustavila ob njem dva novinarja Dela. Ko sta videla, za kaj gre, je njun šofer zapeljal k stoječemu vozilu. Žena v avtomobilu pa ni bila voljna presesti v drugo vozilo, češ: »Saj je že...« Novinarja sta se torej nemudoma odpeljala na bližnji ginekološki oddelek novomeške bolnišnice in opozorila, da je v avtomobilu na cesti pri Bršljinu porodnica, ki potrebuje nujno pomoč. Klicala sta rešilni avto Zdravstvenega doma v Novem mestu. Ta je bil že na vožnji. Rezervni avto z zdravnikom je prišel pred bolnišnico 23 minut po pozivu. Takrat je pripeljal tudi voznik iz Dobrniča, ki je med tem popravil okvaro. žal je bila pomoč prepozna. Otrok se je rodil mrtev. Kdo je kriv? Brez dvoma splet raznih okoliščin, ki so botrovale dogodku, v prvi vrsti pa prepozno iskanje zdravniške pomo- či. Porodnica že med nosečnostjo ni šla k zdravniku na pregled. Ce bi šla, bi ji zdravnik povedal, da naj se pripravi na težji porod. K zdravniku pa ni šla niti tedaj, ko je začutila prve popadke. Krneč ko ženo je deloma moč tudi razumeti, zakaj je toliko odlašala. Morala je storiti še toliko zadnjih opravil pred odhcdom, zato je odlašala in odlašala. Vse to so okoliščine, seve • pa I ne tudi opravičilo za tako zapoznelo iskanje pomoči. Vendar — tako je. Ali je moč kriviti za otrokovo smrt med rojstvom dva ali tri potnike, ki so se znašli v bližini in bili pripravljeni pomagati, kolikor pač laik v takem primeru lahko pomaga? Je moč kriviti dežurno ekipo na ginekološko porodniškem oddelku novomeške bolnišnice, ki so jo to noč sestavljali zdravnik, in-štrumentarka, babica, bolničarka, otroška negovalka in strežnica, ker niso takoj hiteli v pomoč na ce sto, dva kilometra zunaj mesta? Njihovo delovno področje so oddelki v bolnišnici. Im prav v tem trenutku imajo na porodu dve ženi, obe z medenično vstavo, na skrbi pa še razen tega na oddelku 35 ginekoloških pacientk, 46 otročnic in. 43 novorojenčkov. Ali je morda krivo osebje rušilnega avtomobila? Prav v’ tistem času je rešilni avto stal nekje na cesti med Šentjernejem in Novim mestom. Tudi v njem je prav takrat prihajal na svet nov občan. Pomagati ni mogel niti ; zdravnik ZD, ki je prišel z i rezervnim rešilnim avto-j mobilom v 23 minutah pred bolnico. Pravi labirint okoliščin, proti katerim še tako dobra volja ; posameznika ah skupine j ljudi, ne more ničesar. Iskanje resničnega krivca \ za nezaželen razplet do-! godkov, v kolikor pride do takega iskanja, je samo odraz nevolje vsakogar, ki želi pomagati sočloveku, pa je pri tem nemočen. Čedalje manj je tudi na podeželju žena, ki ne prihajajo v ambulante na preglede, ki se ne posvetujejo s svojim zdravnikom ali babico med nosečnostjo. Tudi sicer je potrebno v vsakem primeru pra vočasno iskati zdravniško pomoč. Naša zdravstvena služba je že tako razširjena in uposobljena, da lahko v vsakem primeru pomaga, če se pravočasno zatečemo po pomoč. PETER ROMANIC Voda ne bo več nevarna Vodna skupnost ureja sotočje Idrijce in Bače V bližini železniške postaje na Mostu na Soči, v globoki skalnati soteski te dni pokajo mine in brnijo vrtalni stroji. Vodna skupnost za porečje Soče je začela sistematično urejati sotočje Idrijce in Bače. Dela bodo po predračunu veljala 237 milijonov Sdinarjev in bodo končana, seveda, če bo na voljo dovolj sredstev, že leta 1968. SKALNATO OVIRO RAZSTRELJUJEJO — Skupina delavcev v soteski na Mostu na Soči. Foto: J. Perat Slaba osnova za prehod na 42-urni teden V »Boru« so že pripravili program za prehod na skrajšan delovni čas Sedanjo strugo bodo mo. rali razširiti od sedanjih 10 na 40 m in bodo morali za to razstreliti in odstraniti okoli 30.000 kubičnih metrov kamenja. Tako bodo omogo. čili lažji odtok vode ob nali. vib, ki pomladi in jeseni po. vzročajo povodnji. Visoka vo. da izpodkopuje cestišče in že. lezniški nasip. Kot je znano, se je lani zaradi tega porušil velik del visokega zidu na železniškem nasipu, zaradi česar še danes vozijo vlaki le po enem tiru. Vodna skupnost bo pri raz. streljevanju skal v soteski uporabila material za utrdi, tev rečnih bregov. Za izde. lavo načrtov in letošnja dela v tem kraju bodo potrošili 30 milijonov starih dinarjev ali eno desetino sredstev, ki jih je imela vodna skupnost letos v svojem skladu za melioracijska in vzdrževalna dela. Pri urejanju levega brega reke Idrijce v Idriji zaključujejo sedaj večja dela, za katera bodo porabili 40 mili. jonov starih dinarjev. Nada. ljevali pa bodo regulacijo desnega brega. S tem bodo odpravili nevarnost povodnji, zaščitili cesto in rudniško to. pilnico. S posebnimi mrežami so zaščitili tudi del nabrežja umetnega jezera pri Mostu na Soči. Opravili pa so tudi po. membna vzdrževalna dela na Soči, Nadiži, Bači in Vipavi ter v glavnem končali regu. lacijo Vrtojbice. J. P. NOVA GORICA Marljivi gasilci Gasilci novogoriške občine imajo v zadnjem času boljšo materialno osnovo za svoje delo. Vsako društvo razpolaga s primernimi prostori, z mo. tornimi vozili in gasilsko opremo. Gasilski dom v Novi Gorici pa služi tudi za uspo. sabljanje gasilcev severne Primorske. V letošnjem letu so bili goriški gasilci še po. sebno dejavni. Priredili so vrsto tekmovanj, kjer so po. kazali, kako so pripravljeni za pomoč pri raznih nesre. čah; sodelovali so tudi na re. publiškem, zveznem in med. narodnem tekmovanju. Med vsemi. društvi najbolje uspe. va anhovsko, ki je doseglo v tekmovanjih več prvih mest in tudi na mednarodnem tek. movanju v Karlovcu osvojilo četrto mesto. Razen društva iz Anhovega so te dni odli. kovali z republiškimi odliko, vanji druge stopnje še dru. štva iz Dobrovega, Cepovana, Dornberka ter Šempetra. Za posebne uspehe pri prosto, voljnem gasilskem delu so odlikovali Stanka Gabrijel, čiča iz Kanala ter Stanka Klavda in Karla Bizjaka iz Šempetra. L. K. Veliko nerešenih zadev v vaseh V Kopru naj bi čimprej ustanovili klub odbornikov Te dni je bil v Kopru posvet članov občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o delu občinske skupščine v zadnjem letu, dali pa so tudi več predlogov za zboljšanje njenega dela v prihodnje. Občinska skupščina je ne. dvomno dosegla določen na. predek, zlasti če njeno delo primerjamo z delom skup. ščin pred petimi leti ali še prej. To velja za skupščino kot celoto. Manj zadovoljiva pa je bila zavzetost samih odbornikov, zlasti v zboru delovnih skupnosti, ki se v tem letu po desetkrat ali ce. lo večkrat niso udeležili sej. kot je pokazala posebna an. keta. Na posvetu so še zlasti poudarili potrebo, da bi zače. la občinska skupščina na os. nori dobro pripravljenega programa postopoma urejati številne komunalne in dru. ge zadeve, ki iz leta v leto bolj stopajo v ospredje po vaseh. Udeleženci posveta so poudarili, da so probleme na vasi v vseh povojnih letih preveč zanemarjali, čeprav je podeželje naravna funkcional. na vez z občinskim sredi, ščem, v katerem je zaposlena večina ljudi iz vasi. V neka. terih vaseh so zlasti pereče težave zaradi pitne vode, kar velja tudi za večja naselja kot so Šmarje, Marezige, Pri. dvor. Pobegi in druge vasi; prav tako so v obupnem stanju številne ceste, veliko težav pa je tudi v trgovini in šolstvu. Na posvetu so predlagali, naj bi občinska skupščina Uspeh Tomosa KOPER, 27. dec. — Delovni kolektiv koprskega Tomosa je dopoldne zabeležil pomemben uspeh. Ob 10. uri je zapustil tekoči trak loped s številko 45.000. le nekaj - inut pozneje pa motoma črpalka s številko 3050. Tako je kolektiv Tomosa dosegel letos največji uspeh, odkar obstaja tovarna. Celoten bruto produkt tovarne znaša letos nad 16 milijard S dinarjev. M. C. CELJE Parkirišče za tovornjake Krajevna skupnost Gaberje-Hudinja bo s pomočjo avto-transportnih podjetij, ki ima jo v Celju svoje poslovalnice, uredila parkirni prostor ob Kidričevi ulici. Ob samopostrežni restavraciji so vozniki tovornjakov že pred leti zavzeli prostor, toda težko otovorjena vozila so teren dobesedno upostošila. Kidričeva ulica je zaradi prenašanja blata nenehno onesnažena. K. začela izdajati bilten o glavni vsebini svojih razprav in pa, da bi v Kopm čimprej usta. novili klub odbornikov, o ka. terem razpravljajo že več let Občinska skupščina v Kopna naj bi za naprej sklicevala svoje seje popoldne, kot so to storile že nekatere druge skupščine. Tako so predla, gali udeleženci posveta in še, da bi za boljše delo .skupščin, skih svetov nekatere združili, njibovo kvalifikacijsko struk, turo pa zboljšali. A. B. Odloči naj članstvo Piranski občinski sindikalni svet o združevanju v obalnih občinah PIRAN, 27. dec. — V sindikalnih vodstvih obalnih občin tečejo že dlje časa razprave, ali ne bi kazalo za vse tri komune ustanoviti enotno sindikalno vodstvo. Predstavniki vseh treh občinskih sindikalnih svetov so izdelali predlog v dveh variantah. Po prvi naj bi namesto dosedanjih treh občinskih sindikalnih svetov ustanovili enoten medobčinski sindikalni svet, po drugem predlogu pa naj bi občinski sindikalni sveti ostali, ustanovili pa naj bi koordinacijski svet, ki bi povezoval dejavnost sindikatov v vseh treh občinah. Danes popoldne je občinski sindikalni svet v Piranu obravnaval oba predloga. Od bomiki so navajali razloge, ki govorijo za združitev vseh treh svetov pa tudi pomisleke proti njej. Poudarjali so,' da mora narekovati odločitev predvsem tem j a tako organizirati sindikate, da bo to vzpodbujalo vsebinsko boljše delo sindikalnih podružnic Soglasni sc bili. da bi zlasti strokovne odbor* za vse tri občine lahko takoj združili. Sedež strokovnih odborov naj bi bil v občini, kjer so posamezne panoge najbolj razrite; na primer družbenih služb v Kopru, storitvenih dejavnosti pa v Piranu. Sindikalni svet je na današnji seji zato sklenil predlog o organizaciji sindikata v obalnih občinah predložiti članstvu, ki naj se o tem odloči na f žnjih občnih zborih sindikalnih podružnic. G. S. Smrt pod tovornjakom Ponedeljek je bil usoden za motoriste in pešce LJUBLJANA, 27. dec. — V 39 prometnih nesrečah, ki so se zgodile včeraj na cestah v naši republiki, je bilo 13 ljudi hudo ranjenih, 12 pa je dobilo lažje poškodbe. En človek se je včeraj smrtno ponesrečil, škodo so ocenili na približno 98 tisoč Ndinarjev. šofer tovomjaka-vlačilca Ciril Rener je včeraj ob 6-35 zjutraj peljal s parkirnega prostora v Postojni na bencinsko črpalko, ki je na drugi strani ceste. Tovornjak je bil že skoraj pri črpalki, tedaj pa je iz naselja Kozar je precej hitro pripeljal motorist Albert Fabjan in ker ni mogel pravočasno zavreti, se je zaletel v avtomobil. Motorist je tako nesrečno padel pod vozilo, da je zadnje kolo zapeljalo čezenj in ga močno poškodovalo. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Zelo hudo nesrečo je včeraj ob 11.55 doživel motorist Franc Colja. Na Vojkovi cesti v Nori Gorici je šofer Ivan Tratnik obračal tovornjak. Ko je bilo vozilo pravokotno na cesti, je pripeljal iz Solkana motorist in zaradi hitrosti trčil vanj ter padel. Hudo ranjenega ponesrečenca so odpeljali v šem petrsko bolnišnico. Tudi kolesarja Bogomira Strleta je včeraj nekaj po 14. uri pred železniškim prehodom na Ptujski cesti v Mariboru podrl tovornjak. Nesreča se je zgodila, ko je neprevidni kolesar istočasno s tovornjakom, ki ga je vozil Anton Gajsler, hotel zapeljati čez prehod, na katerem so pravkar dvignili zapornice. Pri tem je padel pred avtomobil, tako da mu je kolo zapeljalo čez dlan leve roke in mu polomilo vse prste. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. Na križišču Poljanske ceste in Zrinjskega ulice v Ljubljani je včeraj popoldne avtobus mestnega prometa, ki ga je vozil Miroslav Stipar podrl 49-letno Lilijano Kumar. Avtobus je peljal po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu, v omenjenem križišču pa je šla čez cesto Kumarjeva, ki se ni prepričala, če je pot prosta, žensko so hudo ranjeno odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, rano na glavi in zlomljeni dve rebri. Le dobre pol ure za njo pa so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 52-letno Koril-ko Jakšič, ki jo je na šmar-tinski cesti v Ljubljani podrl z osebnim avtomobilom opel-rekord Janko Vokač. Avtomobilist je vozil iz Hrastja proti mestu, pri hiši št 32 pa je šla čez cesto Jakličeva in se znašla tik pred avtomobilom. Zaradi prekratke razdalje šofer nesreče ni mogel preprečiti in jo je zadel ter zbil. Pri padcu je ženska dobila zelo hude poškodbe. Ugotovili so, da ima notranje krvavitve ter več ran na rokah in nogah. Na glavni cesti v Sinji gorici pa je včeraj nekaj pred 16. uro huda nesreča doletela 51-letnega Antona Jeraja Peljal se je z mopedom iz Vrhnike na Drenov grič in v omenjenem naselju pri hi ši št. 19 nenadoma zavil v levo. Tedaj pa je za njim pripeljal z motornim kolesom 26-letni Janez Kunc in se zaletel vanj. Pri padcu je mopedist dobil pretres možganov, počeno pa ima tudi lobanjsko dno in zvit gleženj Zdravijo ga v ljubljanski bolnišnici. Kunc je bil laže ranjen in ni potreboval zdravniške pomoči. Vinjen m brez vozniškega dovoljenja je včeraj opoldne 23-letni Janez Gal peljal kombi skozi naselje Beltinci. Nenadoma ga je zaradi nevešče in prehitre vožnje na poledeneli cesti zaneslo in je trčil v obcestni kamen. Od tu je kombi zavozil približno 13 metrov naprej ter se ustavil na vrtu pri hiši Ivana Kavaša v Beltincih. Pri nesreči so bili sopotniki Ferdo Godina, Vera Utroša in Slavko Curie ranjeni in so jih morali odpeljati v murskosoboško bolnišnico. Na avtomobilu je za približno 6 tisoč N dinarjev škode. Kolesar pod tovornjakom LENDAVA, 27, dec. — Davi se je v Petišovcih zgodila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil kolesar Vendel Seke (51) iz Petišovec. Seke se je vinjen peljal proti domu in pri sreča vanju zapeljal pod zadnje kolo tovornega avtomobila, ki ga je vozil Vinko Raščan (46) iz Trnja. Kolesar je bil hudo ranjen in ‘ so ga pripeljali v soboško bolnišnico. B. B. Z gostije v jarek MURSKA SOBOTA. 27. dec. — Danes ob 10.30 se je v vasi Moravci pri Soboti ponesrečil voznik osebnega avtomobila Stanislav Majhenič (32 X iz Kaniže pri Mariboru. Majhenič. ki se je vračal iz gostije proti domu je zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti zavozil v levi obcestni jarek, kjer se je vozilo dvakrat prevrnilo. Pri nesreč: je bila hudo ranjena sopotnica Katica Meleš. B. B. NOVOLETNI SEJEM NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Program prireditev za otro ke in otroke v spremstvu staršev na Gospodarskem razstavišču Sreda, 28. dec. 1966 predstave dedka Mraza ob 15. uri: sindikat Na rodne banke — zaklju ceno ob 16.30 uri: sindikat Gradis — zaključeno ob 18. uri: sindikat Zveze sindikatov — zaklju ceno Brez sramu, oklevanja, bolečine in trohice ljubezni do svojih sedmih ot: rok sta brezbrižno ■podpisala zapisnik. S tem sta se odpovedala roditeljskim pravicam do njih. Sedem otrok On petdesetleten, ona petnajst let mlajša. Oba stara znanca gostiln, pivnic, vandravca, brez stalnega bivališča, nezmožna za vzgojo otrok. Tako, kot so prihajali na 'svet, sko- raj vsako leto, so otroci morali v rejništvo. Nikoli se nista menila zanje, jih obiskovala, ni jima bilo mar, kje so. kako žive, ali so zdravi. Prvi dan po rojstvu so otroci izgubili starše. Zadnjega otroka je mati pustila v bolnišnici. Pozabila je nanj, kot da nikoli ni bil njen. Le oče ni bil tako »pozabljiv«. Pohitel je, da je o pravem času dvignil dvajset tisoč za »svojega« otroka. Potem sta z ženo pretopila denar v vino in žganje. Stodvajset tisoč starih dinarjev je občina vsak mesec plačevala rejniškim družinam za te otroke. Nekaj deset tisoč vsakokrat, da so jim kupili obleke. Taki smo Skrbstvenemu organu občine ni preostalo drugega, kot da je predlagal materi in očetu, naj se odpovesta roditeljskim pravicam. Preden so ju našli, je minilo dokaj časa. Pogovor je bil kratek in žalosten za tovariša, ki je prišel k njima. »V petih minutah je bilo vse končano in podpisano,« je povedal. Ko poslušam pretresljivo in žalostno zgodbo, le s težavo verjamem in dojemam tolkšno brezbrižnost staršev. P. BURKELJC Pogovor o novi Statut občine bodo Mariborčani obravnavali prihodnje leto MARIBOR, 27. dec. — Dopoldne so se sestali odborniki treh mariborskih občinskih skupščin na IV. seji, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Maribor - Tezno Srečko Ježovnik. Na pred-5og predsednika občinskega sodišča so povečali število sodnikov občinskega sodišča od dosedanjih 26 na 29, sprejeli so odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom ter imenovali Dušana Požarja za novega občinskega javnega tožilca. Zelo razgibana je bila zadnjo točka dnevnega reda, na kateri so predsednica Mestnega sveta Maribor Vera Kolaričeva ter poročevalci strokovnih komisij seznanili odbornike o predvideni organizaciji skupščine nove mariborske občine in njenih organov. Sprejeli so več predlogov in nasvetov, kako naj bi bodoča skupščina delovala čimbolj učinkovito in predvsem koristno občanu. Odborniki so se zlasti zavzemali za to. da se z novo občino ne bi samo zmanjšalo število uslužbencev, temveč, da bi se moralo predvsem izboljšati njihovo delo. Nova mariborska občina bo na j večja v SRS, saj , bo štela blizu 165.000 prebivalcev. Prva seja začasne občinske skupščine bo 9. januarja prihodnjega leta. Novi statut občine pripravljajo in ga bodo občani lahko javno obrav-. navili od februarja do maja prihodnjega leta, ko bodo statut dokončndo sprejeli. F. S. Umazana v salami Sodišče je kaznovalo tovarno mesnih izdelkov v Ljubljani LJUBLJANA. 27. dec. — faradi pet centimetrov dolge in dva centimetra debele umazane gaze v salam:, ki jo je kupil nek kupec v poslovalnici »Mercatorja« v Kavčičev j ulici v Ljubljani, je ljubljansko okrožno gospodarsko sodišče obsodilo to podjetje na 400.000 S dinarjev globe. Jožeta Dokla, delavca tovarne mesnih izdelkov v Ljubljani pa na deset tisoč S dinarjev globe. Na obravnavi pred okrožnim gospodarskim sodiščem je Jože Dokl povedal: »Ne vem, kdaj mi je gaza padla s prsta v zmes za salamo, ko sem jo nosil iz hladilnika k mešalnemu stroju. Ce bi opazil, da mi je gaza pad-la v zmes, bi gotovo povedal, da se mi je to zgodilo .« Predstavnik tovarne mesnih izdelkov pa je pojasnjeval sodnikom, da imajo delavci pri stroju, kjer izdelujejo klobase oziroma salame, vsi gumijaste rokavice na rokah. Dokl pa je le prenašal posode do stroja, kjer izdelujejo klobase. Ker se je vrezal v prst, mu ga je tehnik obvezal. Tako so tudi po prijavi potrošnika ugotovili, kako je prišel omenjeni kos gaze v salamo. F S. Poškodoval mu je 7 traktorskih gum MEŽICA. 27. dec. — Neznanec je obiskal garažo Jožeta školnika v Lomu št. 18 pri Mežici. Z žico mu je predrl 7 traktorskih gum in mu povzročil za 580 000 Sdinarjev škode. M. Dva vloma MARIBOR, 27. dec. — Neznanec je vlomil v upravne prostore trgovskega podjetja Kurivo v Sokolski ulici 29 v Mariboru. Poškodoval je mize in predale ter odnesel 1000 Sdin. V vasi Plajnsko pri Majšperku pa je neznani vlomilec vlomil v klet Leopolda Veka in mu odnesel 13 litrov žganja, 2 litra likerja in 15 kg jabolk. M. Srečne številke V 52, kolu Lota so bile izžrebane: 1, 13, 17, 18, 25 in dodatna 30. r V nekaj vrstah LJUBLJANA V »Školjki« sveže ribe — V ribarnici imajo tudi danes sveže ribe: ciple po 600 din kg, ovčice po 600 din, girice po 380 din in špare po 300 din kg. Razen teh imajo še žive postrvi po 1700 din kg, pričakujejo pa pošiljko živih krapov po 800 din kg. Razen svežih imajo na razpolago tudi nekaj vrst zmrznjenih morskih rib. V obeh ribarnicah je bilo včeraj okoli 2000 kg rib. šestdesettisoča obiskovalka — V Supermarketu na Ajdovščini je v nedeljo obdaril dedek Mraz šestdesettisočo obiskovalko otroškega kotička, v katerem varujejo otroke, medtem ko starši nakupujejo v trgovini. Sreča se je nasmehnila petletni Aniti Bregar iz Ljubljane. Dedek Mraz ji je izročil dva velika zavoja z obleko, jopico, igračami in kajpak, s sladkarijami. Skozi ta »vrtec«, kakršnega nima nobena druga trgovina v državi, js šlo v dveh letih njegovega obstoja 60.000 otrok. Ce se odkruši lošč — Pri Nami že nekaj časa prodajajo pasto »Smalto S-20«, ki jo uporabljamo za prepleskanje okrušenih emajliranih predmetov, na primer za štedilnike, hladilnike, kopalne kadi in pralne stroje. Pasta je bele barve in velja 624 Sdin. Dovolj smrečic — Na Adamič-Lundrovem nabrežju na glavnem živilskem trgu lahko izbirate med prav majhnimi novoletnimi smrečicami po 500 dinarjev, malo večjimi po 800 do 1000 dinarjev in prav velikimi, za katere pa zahtevajo prodajalci poldrug tisočak, a tudi dva tisoč din. Za staro ni zanimanja — V komisijskih trgovinah letos pred prazniki ni tolikšnega prometa kot je bil sicer ob tem času. Pravijo, da se kupci ne zanimajo več za rabljeno obleko, zlasti pa ne za obutev, ki je zaenkrat ne jemljejo v prodajo. Pravijo, da bodo čevlje spet začeli prevzemati od strank v marcu. Osebne izkaznice — Z današnjim dnem se bo za Bežigra dom končalo redno zamenjavanje osebnih izkaznic. Na vrsti so le še občani Črnuč, katerih priimki se začenjajo od S do Z in ki bodo nove izkaznice dobili v prostorih krajevne skupnosti Črnuče. Za Bežigrajčane—zamudnike bodo osebne izkaznice menjali do 30. decembra v prostorih občinske uprave v Parmovi ulici 41. Hoteli — Ljubljanski hoteli tudi včeraj niso bili čisto pol- | ni. V večernih urah je ostalo še nekaj praznih postelj v j vseh hotelih. V Iliriji so še vedno hokejisti iz Kanade, j Reševalci — so šli včeraj 118-krat na pot in pripeljali tudi osem ponesrečencev. Več za preživnine — Občinska skupščina Moste-Polje je spremenila odlok o preživninskem varstvu kmetov na svojem področju. Poslej bo znašala minimalna preživnina za kmete 10.000 starih dinarjev mesečno, kar je za dva tisočaka več. Dedek Mraz tovarne Šumi — V prodajalni tovarne Šumi Na Gradišču je dobil včerajšnji petstoti kupec, ki je kupil vsaj za 500 Sdin slaščic, posebno darilo — zbirko izdelkov tovarne in lutko. Ta režim bo trajal v prodajalni še danes in jutri. Pri smreki na Trgu revolucije pa razdeli dedek Mraz tovarne šumi otrokom vsak večer od šestih do pol sedmih kakih 30 kg bonbonov. MURSKA SOBOTA »Mura« se usmerja na ameriški trg — Vse kaže. da se bo murskosoboška tovarna oblačil in perila »Mura« že prihodnje leto močneje usmerila na ameriški trg. V ZDA bodo izvažali predvsem oblačila, to je težko konfekcijo. VELENJE Aprila proizvodnja v novi tovarni pralnih strojev — V tovarni gospodinjska opreme »Gorenje« zdaj potekajo montažna dela v novem oddelku za proizvodnjo pralnih strojev Te dni bodo dali na trg že veliko pralnih strojev, prihodnje leto pa kakih 40.000. Izdelovali bodo tri tipe strojev, v trgovinah pa bodo stali manj kot- 300.000 S dinarjev. ŠMARJE PRI JELŠAH šole za starše — V Rogaški Slatini, Šmarju in Rogatcu so začele z delom šole za starše, ki jih je pripravila šmarska delavska univerza, šole obiskuje več kot 120 ljudi. O vzgoji mladine predavajo strokovnjaki iz Maribora; med njimi so tudi zdravniki in psihologi. KRANJSKA GORA Prenovljena kmečka hiša — Hotel Prisank je v soboto sprejel prve goste v prenovljeni kmečki hiši. v kateri so v zgornjem nadstropju preuredili sobe z 32 ležišči. Nove prostore so s hotelom povezali s posebnim hodnikom. V , pritličju starega poslopja bodo uredili kmečko gostilno s tremi prostori in kuhinjo. Pravijo, da bodo prvim gostom lahko postregli že kmalu po Novem letu. KRANJ 42-umi delovni teden — Z novim letom bodo uvedli 42-umi delovni teden v kovinsko obrtnem podjetju, puškami in j tovarni »Toso«. V kovinsko obrtnem podjetju imajo že dru- 1 gi mesec dve prosti soboti na mesec, prihodnje leto pa bodo imeli tri proste sobote. Za enak način skrajšanja so se 'Odločili tudi v puškami, kjer od oktobra delajo po 45 j ur na teden, in v »Tošu«, ki ima že od leta 1964 46'-umi delovni teden. Najvišji osebni dohodki — Novembra je bil najvišji pov- I prečni osebni dohodek. V gospodarskih organizacijah je { znašal 81.500 S dinarjev, kar je za četrtino več kot pov- j preč je lani. V negospodarskih delovnih organizacijah je novembrsko povprečje 93.300 dinarjev KOPER Sestanek — Te dni se bodo v Divači sestali predstavniki elektro gospodarskih podjetij iz Jugoslavije in Italije. Do- j govorili se bodo o izmenjavi električne energije med obema državama. Podoben sestanek predstavnikov Soških j elektrarn in italijanske družbe za električno energijo je že bil v Trstu. Na njem so se dogovorili o trasi bodočega daljnovoda, ki naj bi spojil električne mreže obeh držav. I IZOLA Deset let taborniške organizacije — Izolski taborniški odred Jadranskih stražarjev, ki je bil dolgo med najboljšimi enotami na Primorskem, je te dni slavil 10-letnico obstoja. Na skupščini, ki je bila minulo nedeljo, je dobil odred v priznanje za dosedanjo dejavnost častni naziv »partizanski odred«. LITIJA Konferenca krajevnih organizacij SZDL - Na seji občinskega odbora SZDL v Litiji so zadovoljivo ocenili priprave na konference krajevnih organizacij SZDL Prve konference so bile v Kresnicah, Litiji. Polšniku in na Primskovem Na konferencah so med drugim govorili o dosedanjem delu j občinske skupščine in o nalogah, ki so v občini za prihodnje obdobje. številna gostovanja — Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Litiji je pripravil za letošnjo sezone pester program gostovanj Tako bo tu gostovalo šentjakobsko gledališče s Sneguljčico. Mestno in Mladinsko gledališče iz Ljubljane, folklorne skupine in koroški akademski oktet. PTUJ Sodobna mešalnica močnih krmil — Na farmi bekonov v Turnišču pn Ptuju so te dni začeli zadnja dela pri dograditvi gospodarskih objektov Razen hlevov za plemenske svinje m pitališč so začeli graditi tudi sodobno mešalnico močnih krmil , sušilnico za koruzo in skladišči TRBOVLJE Presegajo letni plan — Kolektiv Mehanike v Trbovljah je prejšnji mesec presegel mesečni plan proizvodnje za več kot polovico. Močno presega planske obveznosti tudi pri prodaji. V tujino so do konca novembra izvozili za več kot 15.000 dolarjev izdelkov. TOLMIN Predavanja o civilni zaščiti — Delavska univerza v Tolminu je poskrbela za vrsto predavanj o civilni zaščiti v Tolminu, Bovcu in Kobaridu. Predavanj se udeležujejo člani delovnih kolektivov, ki se seznanjajo na predavanjih med drugim tudi z organizacijo obrambe pred elementarnimi nesrečami. MARIBOR Hotel — V noči od ponedeljka na torek je v hotelu Slavija prenočilo 90 gostov. Med njimi je bilo 25 tujcev, predvsem iz Avstrije in Italije. JUROVSKI DOL Slabe napovedi za prihodnje V jeseniški železarni so precej pod planom V jeseniški železarni bodo letos precej zaostali za planiranim letnim obsegom proizvodnje. Do tega je prišlo predvsem zarad zakasnelega začetka obratovanja nove. bluming valjarne na Beli in valjarne trakov. Razen tega so zaostali za planom še valjarna 2400, elektrodni oddelek, žebljama in martinama. Ekonomičnost poslovanja je letos padia. Temu je največ vzrok hitrejše naraščanje cen reprodukcijskega materiala in stroškov kot pa cen končnih izdelkov. Na rentabilnost so vplivale tudi notranje težave v podjetju, s katerimi so se začeli intenzivneje ukvarjati v drugi polovici leta. Kot ocenjujejo, bodo do konca leta dosegli okoli 12 milijard S dinarjev dohodka, kar je za 15 odstotkov manj kot so planirali. Ker pa osebnih dohodkov zaradi lega niso zmanjševali, saj je sedanje povprečje 86.000 dinarjev še vedno nizko, je ostalo za sklade precej manj denarja. Predvidevali so jih v višini 2,4 milijarde dinarjev, v resnici pa jih ho komaj za milijardo dinarjev. Prvotno predvidena delitev dohodka v razmerju 80 odstotkov za osebne dohodke in 20 za sklade se bo spremenila na 92:8. Skromna sredstva, ki jim bodo tako ostala, ne bodo zadoščala za vse potrebe pri razširjanju reprodukcije, povečanju obratovalnih sredstev, gradnji stanovanj in drugem. Letos bo nad planom le izvoz. Namesto za 3,3 milijona dolarjev bodo na tuje tržišče prodali za 3,5 milijona dolarjev svojih izdelkov. Vendar pa je glede na dohodek za železarno tak izvoz precejšnje breme. Pri izvozu bodo namreč imeli za pol milijarde dinarjev izgube, ker morajo prodajati pod lastno ceno. Razliko med domačim in tujim trgom pa znaša kar milijardo dinarjev. Ta vsota naj bi bila prihodnje nekako zgornja meja v razliki cen, ki jo še lahko prenesejo. Kot predvidevajo za priho- TRBOVLJE 3ravljični vrt Jedka Mraza V Trbovljah so na prostoru med pošto in veleblagovnico postavili te dni pravljični vrt, ki je vsako leto posebno ve. selje rudarskih otrok. Med smrekami so postavili razno, vrstne pravljične živali, v na. ravni velikosti. V Trbovljah tudi letos ne ho sprevoda dedka Mraza. Pač pa bo de. dek Mraz s svojim sprem, stvom obiskal šole v okolici in nekaj šol v mestu. Ob tej priložnosti bodo otroke tudi obdarili. Stroške proslave dedka Mraza na teh šolah in pa darila bodo prispevala razna podjetja v Trbovljah, ki imajo patronat nad temi šolami. R. F. dnje leto, bo položaj v železarni še težji. Podražitev goriva jim bo povzročila za kakih 300 milijonov dinarjev več stroškov, revalorizacija pa bo povečala vrednost osnovnih sredstev za več kot milijardo dinarjev. Na vrsto bodo prišle prve anuitete in obresti od posojila za novo valjamo na Beli. Za obdobje bodo morali odšteti več kot dve milijardi dinarjev. Po vsem tem računajo, da bodo ob 10-odstotnem povečanju osebnih dohodkov skladi še za polovico manjši kot letos. To pa bi bilo za jeseniško železarno že precej kritično. L. S. NOVA GORICA Marljivi gasilci Gasilci novogoriške občine imajo v zadnjem času boljšo materialno osnovo za svoje delo. Vsako društvo razpolaga s primernimi prostori, z mo. tornimi vozili in gasilsko opremo. Gasilski dom v Novi Gorici pa služi tudi za uspo. sabljanje gasilcev' severne Primorske. V letošnjem letu so bili goriški gasilci še po. sebno dejavni. Priredili so vrsto tekmovanj, kjer so po. kazali, kako so pripravljeni za pomoč pri raznih nesre. čah; sodelovali so tudi na re. publiškem, zveznem in med. narodnem tekmovanju. Med vsemi društvi najbolje uspe. va anhovsko, ki je doseglo v tekmovanjih več prvih mest in tudi na mednarodnem tek. movanju v Karlovcu osvojilo četrto mesto. Razen društva iz Anhovega so te dni odli. kovali z republiškimi odliko, vanji druge stopnje še dru. štva iz Dobrovega, Cepovana, Dornberka ter Šempetra. Za posebne uspehe pri prosto, voljnem gasilskem delu so odlikovali Stanka Gabrijel, čiča iz Kanala ter Stanka Klavda in Karla Bizjaka iz Šempetra. L. K. Uspeh Tomosa KOPER. 27. dec. — Delovni kolektiv koprskega Tomosa je dopoldne zabeležil pomemben uspeh. Ob 10. uri je zapustil tekoči trak loped s številko 45.000. le nekaj nut pozneje pa motoma črpalka s številko 8050. Tako je kolektiv Tomo7 sa dosegel letos največji uspeh, odkar obstaja tovarna. Celoten brati produkt tovarne znaša letos nad 16 milijard S dinarjev. M. C. Dober začetek zimske sezone V Kranjski gori smučajo že od sredine novembra - kmalu nova žičnica Letošnja zima se je v Kranjski gori začela zelo obetajoče. Sneg je namreč padel veliko prej kot ponavadi in potem tudi obležal. Tako imajo smučarji že skoraj poldrugi mesec zelo dobro smuko. Dober zaslužek in ugodne napoyedi za prihodnje dajejo Kranjskogorcem precej upanja za uspešno zimsko turistično sezono. V pripravah nanjo so jeseni posvetili največ pozornosti prometu. Letošnja zima bo namreč prva. odkar so ukir Ti železnico od, Jesenic do Rateč. Tako se bodo vsi turisti pripeljali v Kranjsko goro po cesti, ki pa tolikšnemu prometu ni več kos. Kolone vozil se bodo zato posebno ob nedeljah počasneje pomikale proti Jesenicam. Ker redni avtobusi ne bodo zadoščali* za' prevoz vseh smučarjev. rsb ■ se, ž avtobusnimi podjetji dogovorili za posebne izletniške avtobuse. Jeseniška poslovna enota »Ljub-ljana-transporla« je tudi obljubila, da l)o na železniški Zdravniško pomoč iščimo pravočasno Dva primera pri Novem mestu, ki resno opozarjata Po ovinkasti cesti iz Dobmiške doline proti Trebnjemu je ondan kar se da hitro vozil avto. V njem je bila razen voznika mlada žena, ki so jo peljali v porodnišnico. Pri Trebnjem je avtu počila guma. Brž so spravili nosečnico v zdravstveni dom Trebnje, kjer je takoj rodila. Bilo je dopoldne, v zdravstvenem domu je bil ravno zdravnik-ginekolog in porod se je srečno končal. Iz Trebnjega je nato odpeljal v novomeško bolnišnico rešilni avto že dve bitji: mater in pravkar rojenega otroka, ki je prišel na svet pač hitreje, kot je mati predvidevala Tokrat se je na srečo vse dobro izteklo. Vedno pa. žal, ni tako. Gornji primer je zelo podoben onemu, ki se je dogodil lani 14. decembra ponoči pri Bršljinu, ki pa se nj tako srečno končal. O njem je pisalo tudi Delo. Kot bi se dogodki ponavljali v skoraj neverjet no podobnih okoliščinah Tisto noč lani je isti šofer z istim avtom in iz istega kraja vozil nosečnico v novomeško bolnišnico, žena v avtomobilu je čutila, da gre za minute. Zato je priganjala voznika, naj gre kar po bližnjici. V bližini priključka na avtocesto pri žel. postaji Novo mesto je počila guma. (Kakšno naključje!) Rezerve ni imel. V avtomobilu sta bili nosečnica in njena spremljevalka. Ustavljal je avtomobile in prosil za pomoč. Po naključju sta se prva ustavila ob njem dva novinarja Dela. Ko sta videla, za kaj gre, je njun šofer zapeljal k stoječemu vozilu, žena v avtomobilu pa ni bila voljna presesti v drugo vozilo, češ: »Saj je že...« Novinarja sta se torej nemudoma odpeljala na bližnji ginekološki oddelek novomeške bolnišnice in opozorila, da je v avtomobilu na cesti pri Bršljinu porodnica, ki potrebuje nujno pomoč. Klicala sta rešilni avto Zdravstvenega doma v Novem mestu. Ta je bil že na vožnji. Rezervni avto z zdravnikom je prišel pred bolnišnico 23 minut po pozivu. Takrat je pripeljal tudi voznik iz Dobrniča, ki je med tem popravil okvaro. žal je bila pomoč prepozna. Otrok se je rodil mrtev. Kdo je kriv? Brez dvoma splet raznih okoliščin, ki so botrovale dogodim, v prvi vrsti pa prepozno iskanje zdravniške pomo- či. Porodnica že med nosečnostjo ni šla k zdravniku na pregled. Ce bi šla. | bi ji zdravnik povedal, da j naj se pripravi na težji porod. K zdravniku pa ni 1 šla niti tedaj, ko je začu tila prve popadke. Krneč j ko ženo je deloma moč tudi razumeti, zakaj je toliko odlašala. Morala je stori ! ti še toliko zadnjih opravi! pred odhodom, zato je odlašala in odlašala. Vse to so okoliščine, seve pa ne tudi opravičilo za tako zapoznelo iskanje pomoči Vendar — tako je. Alj je moč kriviti za otrokovo smrt med rojstvom dva ali tri potnike, ki so se znašli v bližini in bili pripravljeni pomagati, kolikor pač laik v takem primeru lahko pomaga? Je moč kriviti dežurno ekipo na ginekološko porodniškem oddelku novomeške bolnišnice, ki so jo to noč sestavljali zdravnik, in-štrumentarka, babica, bolničarka, otroška negovalka in strežnica, ker niso takoj hiteli v pomoč na cesto, dva kilometra zunaj mesta? Njihovo delovno področje so oddelki v bolnišnici. In prav v tem trenutku imajo na porodu dve ženi, obe z medenično vstavo, na skrbi pa še razen tega na oddelku 35 ginekoloških pacientk,' 46 otročnic in ,43 novorojenčkov. Ali jež morda krivo osebje rešilnega avtomobila? Prav ?''tistem času je rešilni avto stal nekje na cesti med Šentjernejem in Novim mestom. Tudi v njem je prav takrat prihajal na svet nov občan. Pomagati ni mogel niti zdravnik ZD, ki je prišel z rezervnim rešilnim avtomobilom v 23 minutah pred bolnico.' Pravi labirint okoliščin, proti katerim še tako dobra volja posameznika ali skupine ljudi, ne more ničesar. Iskanje resničnega krivca za nezaželen razplet dogodkov, v kolikor pride do takega iskanja, je samo odraz nevolje vsakogar, ki želi pomagati sočloveku, pa je pri tem nemočen. Čedalje manj je tudi na podeželju žena, ki ne prihajajo v ambulante na preglede, ki^se, ne posvetujejo s svojim* zdravnikom ali babico med nosečnostjo. Tudi sicer je potrebno v vsakem primeru pravočasno iskati zdravniško pomoč. Naša zdravstvena služba je že tako razširjena in uposobljena, da lahko v vsakem primeru po maga. če se pravočasno zatečemo po pomoč. PETER ROMANIC postaji na Jesenicah uvedla dežurno službo in dala takoj na razpolago avtobus večji skupini izletnikov. Kljub tem obljubam pa je v Kranjski gori bojijo, da bo v avtobusih še vedno precejšnja gneča, ki bo marsikoga odvrnila od ponovnega izleta na njihova smučišča. S krajevno skupnostjo so se domenili, da bodo splužili kar največ parkirnih prostorov, tako za osebne avtomobile kot tudi za avtobuse. Z občine pa so obljubili, da bodo uredili obvozno pot čez nekdanjo želežniško postajo. To bi bila v gostem prometu še najboljša rešitev- za tesno cesto skozi Kranjsko goro. Vendar pa je tu ostalo le pri načrtih. Za letošnjo zimsko sezono razpolaga kranjskogorsko območje, ki zajema tudi Podkoren in Martuljek, z nekaj več kot 500 ležišči v hotelih, nekaj nad 350 v počitniških domovih in več kot 600 posteljami v zasebnih sobah. Prejšnji teden je hotel »Prisank« odprl prenovljeno staro kmečko hišo, v kateri so uredili 32 ležišč. Letos je ljubljanski »SAP« prevzel »Porentov dom«, ki bo odslej služil kot hotel odprtega značaja. Prav tako so dosedanje zdravilišče »Franceta Rozmana« odprli za vse goste. Na razpolago imajo 150 ležišč. Za malenkost se je povečala tudi zmogljivost zasebnih turističnih sob. S turističnim kreditom, ki znaša več kot 50 milijonov S dinarjev pa so zasebniki bolje uredili svoje sobe za goste. Hoteli, počitniški domovi in zasebne sobe so bili doslej v glavnem prazni. Zasedeno je bilo le za praznike konec novembra. Te dni pa se Kranjska gora že polni. Prejšnji teden so prišli predvsem tujci, ki so tu preživeli božične praznike. Sedaj pa so na vrsti novoletni prazniki, ko bo spet vse polno. Naslednja konica so šolske počitnice, ko bo prav tako težko najti prosta ležišča. Vendar pa je ob vsem tem Kranjska gora še vedno močno navezana na nedeljski izletniški turizem. Kljub naglemu razvoju drugih zimskošportnih središč na Gorenjskem, je izletnikov iz leta v leto več, kar kaže na nagel razmah zimsko-športne rekreacije in turizma pri nas. Sedmim žičnicam na Vi-trancu bo kmalu po novem letu pridružila še ena, imenovana »Kekec«, že samo ime pove, da bo namenjena predvsem otrokom in začetnikom. S tem se bo zmogljivost vseh žičnic povečala na 3600 prevozov na uro. Letošnje cene na žičnicah se ne razlikujejo dosti od lanskih. Gibljejo se od 30 dinarjev na najkrajših vlečnicah do 150 dinarjev na prvem delu sedežnice. V sklopu žičnic obratujeta izposojevalnica in po-pravljalnica smuči. V Kranjski gori so poskrbeli tudi za zabavo stalnih gostov. Zato so posamezni hotelski obrati pripravili redno plesno glasbo, v »Prisanku« bo odprt bar, ob večerih pa bo nastopal jeseniški ansambel narodnih plesov, če bodo snežne razmere ugodne, bodo goste prevažali s sanmi na konjsko vprego ali pa bodo s snežnim traktorjem, s katerim teptajo sneg na smučiščih, vozili smučarje do Planice in nazaj. V okviru domačega športnega društva bo delovala smučarska šola, ki ima v svojem programu tudi celodnevne izlete.. L. STRUŽNIK NOV STANOVANJSKI BLOK — V Žireh gradi domače podjetje »Remont-gradnje« devetstanovanjski trinadstropni blok. V pet stanovanj se bodo vselili učitelji osemletke iz Zirov. Računajo, da bo blok kmalu vseljiv. Foto: E. šelhaus Brez sramu, oklevanja, bolečine in trohice ljubezni do svojih sedmih otrok sta brezbrižno podpisala zapisnik. S tem sta se odpovedala roditeljskim pravicam do njih. Sedem otrok On petdesetleten, ona petnajst let mlajša. Oba stara znanca gostiln, pivnic, vandravca, brez stalnega bivali-šča, nezmožna za vzgojo otrok. Tako, kot so prihajali na svet, sko- raj vsako leto, so otroci morali v rejništvo. Nikoli se nista menila zanje, jih obiskovala, ni jima bilo mar, kje so, kako žive, ali so zdravi. Prvi dan po rojstvu so otroci izgubili starše. Zadnjega otroka je mati pustila v bolnišnici. Pozabila je nanj, kot da nikoli tli bil njen. Le oče ni bil tako »pozabljiv«. Pohitel je, da je o pravem času dvignil dvajset tisoč za »svojega« otroka. Potem sta z ženo pretopila denar v vino in žganje. Stodvajset tisoč starih dinarjev je občina vsak mesec plačevala rejniškim družinam za te otroke. Nekaj deset tisoč, vsakokrat, da so jim kupili obleke. Taki smo Skrbstvenemu organu občine ni preostalo drugega, kot da je predlagal materi in očetu, naj se odpovesta roditeljskim pravicam. Preden so ju našli, je minilo dokaj časa. Pogovor je bil kratek in žalosten za tovariša, ki je prišel k njima. »V petih minutah je bilo vse končano in podpisano,« je povedal. Ko poslušam pretresljivo in žalostno zgodbo, le s težavo verjamem in dojemam tolkšno brezbrižnost staršev. P. BURKEUC Smrt pod tovornjakom Ponedeljek je bil usoden za motoriste in pešce LJUBLJANA, 27. dec. — V 39 prometnih nesrečah, ki so se zgodile včeraj na cestah v naši republiki, j§ bilo 13 ljudi hudo ranjenih, 12 pa je dobilo lažje poškodbe. En človek se je včeraj smrtno ponesrečil. Škodo so ocenili na približno 98 tisoč Ndinarjev. šofer tovomjaka-vlačilca Ciril Rener je včeraj ob 6.35 zjutraj peljal s parkirnega prostora v Postojni na ben cinsko črpalko, ki je na drugi strani ceste. Tovornjak je bil že skoraj pri črpalki, tedaj pa je iz naselja Kozar je precej hitro pripeljal motorist Albert Fabjan in ker ni mogel pravočasno zavreti, se je zaletel v avtomobil. Motorist je tako nesrečno pa del pod vozilo, da je zadnje icolo zapeljalo čezenj in ga močno poškodovalo. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Zelo hudo nesrečo je včeraj ob 11.55 doživel motorist Franc Colja. Na Vojkovi cesti v Novi Gorici je šofer Ivan Tratnik obračal tovornjak. Ko je bilo vozilo pravokotno na cesti, je pripeljal iz Solkana, motorist in zaradi hitrosti trčil vanj ter padel. Hudo ranjenega pone-srečenca so odpeljali v šem petrsko bolnišnico. Tudi kolesarja Bogomira Strleta je včeraj nekaj po 14. uri pred železniškim pre hodom na Ptujski cesti v Mariboru podrl tovornjak. Nesreča se je zgodila, ko je neprevidni kolesar istočasno s tovornjakom, ki ga je vozil Anton Gajsler, hotel zapeljati č:z prehod, na katerem so pravkar dvignili zapornice. Pri tem je padel pred avtomobil, tako da mu je kolo zapeljalo čez dlan leve roke in mu polomilo vse prste. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnišnici. Na križišču Poljanske ceste in Zrinjskega ulice v Ljubljani je včeraj popoldne avtobus mestnega prometa, ki ga je vozil Miroslav Stipar podrl 49-letno Lilijano- Kumar. Avtobus je peljal po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu, v omenjenem križišču pa je šla čez cesto Kumarjeva, ki se ni prepričala, če je pot prosta, žensko so hudo ranjeno odpelja li v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, rano na glavi in zlomljeni dve rebri. Le dobre pol ure za njo pa so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 52-letno Kovii. ko Jakšič, ki jo je na šmar-tinski cesti v Ljubljani podrl z osebnim avtomobilom opel-rekord Janko Vokač. Av tomobilist je vozil iz Hrast ja proti mestu, pn hiši št 32 pa je šla čez cesto Jak šičeva in se znašla tik pred avtomobilom. Zaradi prekratke razdalje šofer nesreče ni mogel preprečiti in jo je za-I del ter zbil. Pri padcu je ženska dobila zelo hude poškodbe Ugotovili so. da ima notranje krvavitve ter več ran na rokah in nogah. Na glavni cesti v Sinji gorici pa je včeraj nekaj pred 16 uro huda nesreča dolete la 51-letnega Ancona Jera a Peljal se je z mopedom :z Vrhnike na Drenov grič ;n v omenjenem naselju pri hi ši št. 19 nenadoma zavil v levo. Tedaj pa je za njim pripeljal z motornim kolesom 26-letni Janez Kunc in se zaletel vanj. Pri padcu je mopedist dobil pretres možganov, počeno pa ima tudi lobanjsko dno in zvit gleženj Zdravijo ga v ljubljanski bolnišnici. Kunc je bil laže ranjen in ni potreboval zdravniške pomoči. Odloči naj članstvo Piranski občinski sindikalni svet o združevanju v obalnih občinah PIRAN, 27. dec. — V sindi-kalnih vodstvih obalnih občin tečejo že dlje časa razprave, ali ne bi kazalo ža vse tri komune ustanoviti enotno sindikalno vodstvo. Predstavniki vseh treh občinskih sindikalnih svetov so izdelali predlog v dveh variantah. Po prvi naj bi namesto dosedanjih treh občinskih sindikalnih svetov ustanovili enoten medobčin ski sind'1'- ’ni svet. po drugem predlogu pa naj bi občinski sindikalni sveti ostali, ustanovili pa naj bi koordinacijski svet. ki bi povezoval dejavnost sindikatov v vseh treh občinah. Danes popoldne je občinski sindikalni svet v Piranu ob ravnaval oba predloga Od bomiki so navajali razloge ki govorijo za združitev vseh treh svetov pa tudi pomisleke proti njej. Poudarjali so, da mora narekovati odločitev predvsem težnja tako organizirati sindikate, da bo to vzpodbujalo vsebinsko boljše delo sindikalnih podružnic Soglasni sc bili. da bi zlasti strokovne odbore za vse tri občine lahko tak") združili. Seč *7 strokovnih odborov naj bi bil v občini, kjer so posamezne panoge najbolj razvite; na primer družbenih služb v Kopra, storitvenih dejavnosti oa v Piranu. Sindikalni svet e na današnji seji zato sklenil predlog o organizacij: «riđi kata v obalnih občinah predložiti članstvu, ki naj in da zato meni. da tako važnega instrumenta, kakor so stopnje obresti na poslovni sklad, ni mogoče sprejeti zgolj na podlagi ocen in predvidevanj, ampak da je treba najprej opraviti revalorizacijo in šele potem odločati o tem«. Rikard Štajner je dejal, da ZIS misli, da je treba že zdaj vzpostaviti čimbolj realne pogoje gospodarjenja in da je to tudi storil s predlogom svojega zakona. »Ce bi sprejeli tisto, kar predlaga Bole, bi morali knjižiti osnovna sredstva na dva načina in to bi zahtevalo povečanje administracije.« Predlog zakona o obrestnih stopnjah na sklade v gospodarstvu je zvezni zbor spre-! jel s 4 glasovi proti, 9 pc I slancev pa se je glasovanja vzdržalo. O Boletovem pred logu zakona potemtakem sploh ni bilo treba glasovati. V gospodarskem zboru sta 0 predlogu zakona ZIS m o predlogu zakona, ki ga je predložil Anton Bole, prva govorila Djordje Strižak in Milenko Bojanič. Dejala sta, da sta bila odbora gospodar skega zbora za plan in družbeno ekonomske odnose in odbor za kmetijstvo seznanjena z bistvom obeh pred logov in da sta z večino glasov odbila predloge, ki jih je pozneje Bole oblikoval v poseben zakonski predlog, »ker bi sprejetje takšnega zakonskega predloga pomenilo "uvajanje dveh kategorij osnovnih sredstev, ene. na katero se plačujejo obresti na poslovni sklad, in druge, na' katero se obresti ne pla čujejo«. Miodrag Zekavica pa je nasprotno menil, da lahko spre jetje zakonskega predloga ZIS povzroči, da delovne or ganizacije ne bodo preraču nale svojih osnovnih sred štev na dejansko vrednost Marijan Dermastia je de jal. da ne more glasovati za predlog ZIS, iz katerega ni jasno razvidno, da celotna masa sredstev, ki naj bi se z obrestmi na poslovni sklad vplačala po revalorizaciji, nominalno zares ne bo večja, kot je bila doslej. Hakija Pozderac je izjavil, da predlog ZIS temelji pravna tem, da se celotna masa sredstev iz obresti na poslovni sklad zadrži na isti ravni kot doslej in da se tako torej popolnoma nevtralizira učinek revalorizacije. »Hotel bi, da član ZIS povsem jasno pove. ali predstavljajo nove stopnje za obresti na poslovni sklad povečevanje obveznosti delovnih organizacij ali ne,« je zahteval Andrej Verbič. »Obveznosti gospodarstva ostanejo v celoti iste kot doslej,« je bil kategoričen Hakija Pozderac. »Ce pa bodo zaradi novih obrestnih stopenj dobljena večja sredstva, bo ta presežek obračunan in 1 januarja 1968 vrnjen gospodarstvu.« Tudi v gospodarskem zboru je bil potem predlog zakona ZIS sprejet. Proti je glasovalo petnajst poslancev, eden pa se je glasovanja vzdržal. Gospodarski zbor je z enim glasom proti sprejel amandma svojega odbora za plan in družbeno-ekonomske odnose, ki se je nanašal na predlog zakona o spremembah zakona o tarifi zveznega prometnega davka. Odbor je v amandmaju zahteval, da se iz predloga zakona črta tisti del, ki predvideva uvedbo plačevanja prometnega davka na olje za kurjenje, ki ga v glavnem uporabljajo v železarnah, v termoelektrar nah in v drugih industrijskih obratih namesto premoga, delno pa tudi v gospodinjstvih Gospodarski zbor je bil proti plačevanju prometnega davka na to olje, ki bi avto- matično pomenilo tudi povečanje cene. Hakija Pozderac je pred glasovanjem sporočil, da ZIS takšnega amandmaja ne more sprejeti. Rekel je, da se je ZIS odločil za uvedbo prometnega davka na olje zaradi tega, da bi vzpostavil normalnejše odnose v cenah med naftnimi derivati in premogom. Pozderac je dejal, da imamo veliko ekspanzijo v potrošnji naftnih derivatov kot energetskega goriva in da je to potrošnjo vendarle potrebno vsaj do neke mere regulirati v skladu z ekonomskimi pogoji dežele. Z uvedbo prometnega davka na olje za kurjenje bi termoelektrarne na premog postale konkurenčne termoelektrarnam na olje za kurjenje. ZIS se po izjavi Pozderca zaveda, da bo nova cena tega olja vplivala na povečanje stroškov pri nekaterih proizvajalcih, ki so se preusmerili na uporabo teh tekočih goriv. »Hkrati pa tudi računamo, da bomo z uvedbo prometnega davka na to olje dobili 4,5 milijarde starih dinarjev za zvezni proračun« (op. pisca — pozneje je Hakija Pozderac v zveznem zboru izjavil, da gre za 5.6 milijarde starih din). Kakor je dejal Pozderac, ta prometni davek ne bi bil začasni instrument, ampak bi veljal v vsem obdobju srednjeročnega plana. Ker je za razliko od gospodarskega zvezni zbor v celoti sprejel predloženi zakon o spremembi zakona o tarifi zveznega prometnega davka, torej tudi del, ki predvideva uvedbo plačevanja prometnega davka na olje za kurjenje, sta morala zbora uskladiti stališča. Zvezni zbor je pri prvem glasovanju odbil amandma, ki ga je sprejel gospodarski zbor. Zatem se je znova sešel gospodarski zbor. ki je navzlic temu glasoval za svoj amandma. Po poslovniku je moral tako zvezni zbor ponovno glasovati. Zvezni zbor je bil znova proti amandmaju gospodarskega zbora (11 poslancev zveznega zbora je glasovalo za amandma, 6 pa se jih je vzdržalo) Ker torej tudi to glasovanje ni prived lo do soglasja, so v vsakem zboru izvolili po 3 člane posebne komisije, ki naj bi skušala uskladiti stališča. Komisija je po polurnem posvetu predložila kompromisen predlog, po katerem naj bi sprejeli predlog zakona o spremembi zakona o tarifi zveznega prometnega davka s tem. da bi iz njega za zdaj črtali tisti del. ki govori o uvedbi prometnega davka na olje za kurjenje. O tem. ali naj se uvede ta prometni/ davek ali ne. bosta zbora dokončno odločila v januarju S takšnim Dredlogom komi-’ sije sta soglašala oba zbora. A. JAVORNIK J. KOPRIVC • • U Tant še ni komentiral Goldbergovega predloga na nož z nasprotniki, o katerih trdijo, da so prišli iz Severnega Vietnama. Kakor poročata agenciji AP in Reuter, se je napadalcem posrečilo prodreti prav do topov in nekatere uničiti z ročnimi granatami in razstrelivom. Osvobodilne enote so izvedle ta bliskoviti vdor v vrste ameriške elitne divizije med polnočjo in zoro blizu mesta Bong Sona, dobrih 480 kilometrov severovzhodno od Saigona. V Saigonu so objavili, da so osvobodilne sile sinoči z minometi napadle oporišče ameriške prve pehotne divizije 26 kilometrov sevemo od Saigona in zadale Američanom »lažje izgube«. AFP poroča, da so ameriški bombniki v obnovljeni letalski ofenzivi proti DR Vietnamu danes 43-krat prileteli nad to deželo. Zaradi slabih vremenskih razmer pa so omejili bombardiranje na področje Dien Bien Fuja in na južne dele te dežele, zlasti v bližini demilitarizirane cone. Poveljnik ameriških sil v Vietnamu general William Westmoreland je izjavil, da bodo morale ZDA in države, katerih enote se vojskujejo na strani saigonskega režima, poslati v Južni Vietnam nove okrepitve, ker bo — kakor je dejal — vojna še dolgo trajala. Kitajska agencija Hsinhua je objavila včeraj izjavo, v kateri je rečeno, da LR Kitajska »odločno demantira«, da bi bila »ameriškim agresorjem v Vietnamu dobavila več tisoč ton jekla«. V demantiju obtožujejo zahodne časopisne agencije in sovjetski tisk, da so nedavno razširile govorice o dozdevni prodaji kitajskega jekla ameriškim silam v Južnem Vietnamu. »Spiegel«: Brandt pojde v Moskvo Možnost, da se bonska politika po de Gaullo-vem zgledu »preokrene« BONN, 27. dec. (Tanjug) Revija »Spiegel« piše, da so možnosti, da se bonska politika »preokrene« proti Vzho du, po zgledu de Gaulla, ker položaj novega kanclerja v odnosih z Američani »ni videti nič bolj rožnat« od Er-hardovega. Američani priča kujejo, da bo Bonn izpolnil Erhardove finančne obveznosti in pogojno vežejo vzdrže vanje svojih čet v Zvez”: rc publiki z devizno trgovino. »Spiegel« ne izključuje možnosti, da bo novi zunanji minister Brandt obiskal Sovjetsko zvezo in pripravi1 tla za Kiesingerjev obisk ,Po mnenju revije se utegne Brandt v Moskvi pogovarjati o naslednjih vprašanjih: skr čenje števila čet in oboroži tve na obeh straneh »železne zavese«; Bonn se odpove solastništvu nad atomskim orožjem; sodelovanje Zanod-ne Nemčije na konferenci o varnosti, ki bi se je udeležila tudi NDR; ponudba Bonna da se »obojestransko odreče jo nasilni spremembi« meja v Evropi, vštevši mednom-ško demarkacijsko črto. »Inženir« na Mesecu MOSKVA, 27. dec. (Tanjug). — Tu so objavili podrobnosti o delovanju naprav na »Luni 13«, ki je predvčerajšnjim mehko pristala na Mesecu. Vesoljska postaja ima »ekspresni lab- rij« in daljši žerjav z napravo za prebijanje Mesečevih tal. »Luna 13« ugotavlja trdnost in strukturo materiala, iz katerega je sestavljena Mesečeva skorja, in pošilja podatke o tem po radiu na Zemljo. »Luna 13« je torej prvi »inženir« na našem satelitu, ki bo ugotovil, kakšne so možnosti za zgraditev prvega koemodroma na planetu. Barrientosova »fronta« razpadla RIO DE JANEIRO, 27. dec (Tanjug). Bolivijska revolucionarna fronta, ki podpira vlado generala Barrientosa. je včej-aj razpadla, ker je iz njenih vrst izstopilo močno nacionalno krščansko gibanje. šef države Barrientos je dejal, da se je s tem začela kriza v vladni koaliciji Španski pisatelj pred sodiščem MADRID, 27. dec. (Reutfer) Španskega pisatelja Isaaka Montera bodo v četrtek po stavili pred sodišče, ker je v svojem romanu »Bilo je. aprilskega dne« zahteval svo bodo izražanja in opisal svoje spopade z režimsko cen zuro. Tožilec zahteva, d» ka znujejo Montera z letom dni zapora in globo 15.000 pezet. Zakasnela samokritika Liu Sao Čija Podvrgel se ji je že v začetku oktobra, objavili pa so jo šele zdaj PEKING, 27. dec. (Tan-jug). O samokritiki, ki sta se ji baje podvrgla predsednik LR Kitajske Liu šao Ci in generalni sekretar CK KP Kitajske Ten Hsiao Ping na zborovanju študentov pravne fakultete v Pekingu, je slišati med tukajšnjimi opazovalci različne razlage. Značilno se jim ždi, da je bila ta samokritika objavljena na lepakih v času, ko se najbolj zaostrujejo napadi na ta dva visoka' kitajska voditelja. Pozornost zbuja tudi, da sta še podvrgla samokritiki baje že v začetku oktobra, medtem ko so prvo verzijo njune samokritike objavili v neurad ni obliki šele čez tri mesece konec decembra. Večina opazovalcev povzema iz tega, da se ni nič bistvenega spreme nilo v položaju Liu Sao Cija in Teng Hsiao Pinga, oziroma, da njuiia domnevna samokritika nič manj ne ogroža njunih pozicij. Hkrati s samokritiko je danes mogoče brati tudi velika gesla, ki se glasijo takole: »Liu Sao Cija udarjati po glavi«. Na nekem lepaku so njegovi grehi razvrščeni v 25 točkah, na drugem pa so našteti na 50 straneh. V takšnem položaju in ozračju je po mnenju tukajšnjih opazovalcev objava samokritike lahko" tudi element novih obtožb, nikakor pa ne olajšanja. Sodijo namreč, da spremlja stopnjujoče se na pade na Liu Sao Cija in Teng Hsiao Pinga enako stopnjujoča se ostrina pogojev, ki jima jih postavljajo, da bi sprejeli njuno domne vno samokritiko. Zato njuna tri mesece stara samokritika verjetno danes ni sprejem- biva. ,, Odlikovanje za »Ženo« ZAGREB,'27. dec. (Tanjug) — Predsednik glavnega odbora SZDL "fervatske Stepan Ivic je nofcoj izročil red bratstva in enotnosti z zlatim vencem uredništvu časopisa »Zena«. Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval uredništvo časopisa za posebne zasluge pri širjenju bratstva med našimi narodi in razvijanju moralne enotnosti naših narodov. Oglašujte v T^PJ.U Zadnje vesti Odlični posnetki z Meseca Teorije o prahu na Mesečevi površini so dokončno pokopane MOSKVA, 27. dec. (Tanjug) — Kakor so. nocoj pokazali na moskovski televiziji je »Luna 13« poslala na Zemljo panoramo Mesečeve površine, ki po oceni strokovnjakov predstavlja »izredno jasen in do milimetrskih detajlov precizen pogled na Mesečevo površino«. Kvaliteta tega posnetka je najboljša, kar je doslej s področja vesoljske fotografije bilo poslano na Zemljo. Za ta posnetek Mesečeve površine je bil izbran ugoden trenutek, ko je bila višina Sonca približno 19 stopinj. Ce bi bila višina Sonca nizka, pravijo strokovnjaki, bd se mnoge podrobnosti izgubile v senci, na večji višini pa bi sence ne tako prepričljivo poudarjale zgrbančenost tal. »Luna 13« je bila v neki dolinici »Oceana viharjev«. Njen položaj je tak, da se je lahko televizijska kamera povsem približala Mesečevim tlem. Zaradi tega so najbližji deli panorame posneti z enega metra daljave in se na posnetku vidijo vse podrobnosti tako rekoč veličine peska na tleh . Nove fotografije z Mesečeve površine, ki so jih nocoj pokazali na televiziji, kažejo številne na dosedanjih posnetkih nezapažene podrobnosti. Gre predvsem za razno kamenje, ki je po mišljenju prof. Lebedinskega vulkanskega izvora. Meni. da je samo manjši del tega kamenja in predvsem drobnejšega padel na Mesečevo površino v obliki meteorskega dežja. »Nemogoče je.« pravi, »da bi to kamenje bilo del meteoritov, ki so padli na Mesec, ker bi hitrost, s katerim bi prileteli, povzročila, da bi se globlje zarili v Mesečevo skorjo. Cisti detajli-kamenja kažejo, da dokončno odpadejo vse teorije o prahu na Mesečevi površini.« Na posnetkih so_videti tudi deli postaje in med njimi tudi mehp-.ična priprava za merjenje kompaktnosti in trdnosti tal. To je priprava nenavadne oblike. LONDON. 27. dec. (AP). Britanski observatorij, ki ima največji radioteleskop nasvetu, je sprejel danes več fotografij. ki jih je z Meseca poslala »Luna-13«. Fotografije prikazujejo panoramo Mesečeve površine v polkrogu 180 stopinj. Direktor observatorija Lowell je izjavil, da so fotografije odlične. Trčenje na cesti Zagreb-Beograd: trije mrtvi ZAGREB, 27. dec. (Tanjug) — Na cesti Zagreb—Beograd, na križišču pri vasi Rugvice in ceste za Dugo selo je prišlo danes okoli 17. ure do trčenja potniškega avtomobila zagrebške registracije 414-78 in kamiona koprske registracije 70-30 te kamion iz Zagreba 97-35. V tej prometni nesreči so izgubile življenje tri osebe: Grdak-Puter Stjepan, uslužbenec trgovskega podjetja Budućnost iz Rugvice, Dušan M. Simič, uslužbenec iz Zagreba in Ante Mur-gič, elektrotehnik iz Zagreba. Pri trčenju s potniškim avtomobilom je bil »fičo« razpolovljen na dva dela. škoda na kamionih znaša približno 5000 N dinarjev. Po sporočilu sekretariata za notranje zadeve Zagreba, ki so' vodili preiskavo, je do nesreče prišlo na naslednji način: Do sedaj neugotovljeni voznik »fiča« zagrebške registracije ni spoštoval prednosti pri vhodu na avtocesto. Ni se ustavil, niti zmanjšal hitrost, četudi ga je na to opozarjalo prometno znamenje »stop«. V trenutku, ko je »fičo« pripeljal na avtocesto, je iz smeri Zagreb privozil kamion koprske registracije. Udarec je bil tako močan, da je »fičkota« razpolovil in ga vrgel na levo stran cestišča. V tem trenutku je pripeljal iz smeri Zagreba, dvotonski kamion, ki se je skušal izogniti kamionu iz Kopra in je zavozil na levo stran cestišča in se zaletel na makedamskem delu teTena v drugo/ polovico razpolovljenega »fiča«. Demonstracije v Prištini proti ameriški agresiji v Vietnamu PRIŠTINA, 27. dec. (Ta-n jug). Srednješolci in delavska mladina Prištine je nocoj demonstrira'’- proti ,ameriški agresiji v Vietnamu. Demonstrirali so po mestu in nosili transparente z raznimi gesli. Telekomunikacijske zveze Havana-Moskva MOSKVA, 27. dec. (TASS). Na Kubi bodo zgradili postajo, ki bo vzdrževala telekomunikacijske zveze med Havano in Moskvo s pomočjo umetnega satelita. Sovjetsko-kubanski sporazum d izgradnji te postaje je bil sklenjen na poglagi sporazuma o sodelovanju socialističnih držav v raziskovanju in izkoriščanju vesolja, ki je bil dosežen na sestanku predstavnikov teh držav novembra 1965. v Moskvi. / PRI NOVOLETNIH NAKUPIH NE POZABITE NA PRVO ŠTEVILKO NOVE SLOVENSKE REVIJE avto ■... • Vašo pozornost bodo pritegnili naslednji sestavki-. ŠOLA DOBRE VOŽNJE NAPRAVI SI SAM -ZIMSKA ZAŠČITA CENE VOZIL IN GUM • AKCIJA - ALI GOLJUFAJO NA ' BENCINSKIH ČRPALKAH ■"* NESREČA - PROTOKOL SMRTI 7 TEHNIKA - TEŽAVE S SKLOPKO <•.> NOVA VOZILA KAM GBE. KAR DAMO ZA BENCIN i SLOVENSKE HITRE CESTE - , / AMPAK KDAJ , ' . IN TEST - RENAULT 16, LETNIK 67 Prva številka izide 30. decembra letos: cena za izvod je 2.- Ndin! Zahtevajte jo pri prodajalcih časopisov! Telegrami KOSIGIN ODPOTOVAL — ISTANBUL. Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je končal uradni obisk v Turčiji in odpotoval domov. Na istanbulskem letališču se je od njega poslovil predsednik turške vlade Sulejman Demi-rel s člani kabineta. 419. OPOZORILO — PEKING. »Hsinhua« je sporočila, da je Kitajska poslala ZDA 419. »resno opozorilo« zaradi kršitve njenega zračnega prostora s strani ameriških letal. Agencija navaja, da sta se dve ameriški letali v nedeljo pojavili nad otokom Tajvan v vzhodnem delu Tonkinškega zaliva. MACAO — KVANG COU. S protestnega nhtmga v Cu-haji — blizu Macaa (miniaturne portugalske kolonije na južni kitajski obali) so poslali telegram portugalskemu premieru Salazarju, v katerem opozarjajo, da bodo portugalske oblasti v Macau uničili, »če bi si drznile ignorirati upravičene zahteve kitajskega ljudstva«. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV - RIM. Okrog 35.000 italijanskih pristaniških delavcev je začelo včeraj 48-umo stavko. Zahtevajo povečanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. ŽITO — MOSKVA. Letos so prvič v zgodovini sovjetske države ustvarili najobilnejšo letino, ki je rezultat povečanja hektarskega donosa, ne pa razširjenja obdelovalnih površin. Pospravili so 18 milijonov ton žita več, kot je bilo predvideno v planu, skupaj 171 milijonov ton. Pa še to: BOGATI IN HKRATI REVNI — Takole so se v republiški gospodarski zbornici o strokovnem šolstvu pogovarjali gospodarstveniki: — Medtem ko imajo v vsej Avstriji dve srednji tekstilni šoli, v Švici eno, in v ZR Nemčiji štiri, imamo pri nas 32 takšnih šol. — Seveda, saj imamo v državi tudi nič manj kot osem metalurških fakultet! — Potrebna pa nam je ena sama. — Da, ampak tiste pa nimamo! Vreme 27. decembra 1966 ob 13. uri Temperatura Ljubljana ob 07 —5 13 Planica —13 1 Brnik —12 1 Maribor -8 -3 Slovenj Gradec —11 —2 Celje —6 —3 Novo mesto —6 —2 Koper 3 9 Kredarica —5 —5 Reka 1 — Pulj 2 8 Split 0 7 Dubrovnik 2 8 Zagreb —4 —3 Beograd —4 3 Sarajevo —11 —7 Titograd —1 6 Skopje —7 —2 Celovec —16 —7 Gradec —11 _ Dunaj —4 1 Milano —4 —1 Genova 7 München —11 • —4 Zürich —2 0 Benetke • — — Prognoza VREMENSKA SLIKA: Področje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi. Frontalne motnje so dosegle zahodno Evropo in se pomikajo proti vzhodu. Pred njimi doteka ob jugozahodnih vetrovih razmeroma topel zrak. Zato se bo v naslednjih dneh znatno otoplilo NAPOVED ZA SREDO: SLOVENIJA: Ponoči se bo pooblačilo, čez dan bo pretežno oblačno in vmes v zahodni Sloveniji rahle padavine. Najnižje nočne temperature bodo med —2 in ^-6, v krajih s snegom —9. v Primorju 4. najvišje dnevne do 4. v Primorju do 9 stopinj C. JUGOSLAVIJA-. Precej jasno in nekoliko topleje bo. V severozahodnih krajih se bo pooblačilo in so možne v Istri že manjše padavine. Snežne razmere: Ljubljana, megla. —5 stop., ni snega; Rakitna, delno oblačno. 20 cm snega, sren, vlečnica obratuje, dostop- mogoč; Novo mesto, megla, —6 stop, ni snega; Polževo, jasno, —4 stop., 8 cm snega, Zaplana, jasno, —8 stop., 15 cm — zmrznjen sneg; Logatec, jasno. —5 stop., ni snega, vlečnica ne obratuje; Postojna, jasno. —8 Stop.. m snežne odeje; Lokve, oblačno, —3 stop.; Livek, jasno, —2 stop.. Cmi vrh nad Idrijo, oblačno, —3 stop., 10 cm — sren. vlečnica obratuje; Murska Sobota, megla, —8 stop., ni snega; Maribor, jasno, —8 stop., in snega; črna na Koroškem, jasno, —9 stop., 15 cm snega, osremca; Koča pod Uršljo goro. jasno, —10 stop., 10 cm snega, osremca; Slovenj Gradec, jasno, —10 stop., snežne Use, Celje, megla, 6 stop., ni snega; - Partizanski dom »KOPA«, megla, —4 stop., 5 cm pršiča na 80 cm podlage, dostop možen; žičnica Krva-vec, jasno —10 stop., 50 cm zmrznjenega snega, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Vogel, —5 stop., delno oblačno, 60 cm snega, žičnic» in vlečnica obratujeta; Bohinj, —6 stop., delno oblačno; žičnica Vitranc: spodnja postaja, delno oblačno. 20 cm snega — srednja postaja/ —12 stop , 68 cm snega. sren. vrh Vitranca, 60 cm snega, žičnica Tn vlečnica obratujeta; žičnica na Španov vrh. oblačno —5 stop., spodnja postaja: 5 cm — srednja postaja: 30 cm — zgornja po st?Ja: 40 cm snega — sneg je zmrznjen, žičnica obratuje, cesta prevozna; Pohorska vzpenjača: zgornja postaja, jasno, —7 a 60 C2L~ osrenica vse naprave obratujejo; Kredarica, jasno, ■»c .v/r “P sne*^: Dom na Komni, delno oblačno, —6 stop., -p, torone žičnica obratuje, pot prehodna; Vršič -Erjavčeva^koča. delno oblačno. —6 stop.. 10 cm snega n* fitt cn podlage; Planica delno oblačno. —13 stop . 22 cm snega. sren. 'Crsnj-f** *°rao oblačno. —12 stop., 20-cm — zmrznjen sneg: B’ed. jasno, —8 stop.; Pokljuka, jasno. —11 stop . 43 cm suhe-? snega -oesta prevozna; Jezersko jasno, —11 stpp., 4 cm snega.