Spedtefone ln abbonamento postale — Leto XXIII., št. 206 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. il-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon it. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-(Jckovntin zavodu št. 17.719, za ostale kraje Italije Sen izio Conti. Corr. Post. No 11-3118 EKLIIČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Ur. ione Pubblicita laliana S. A. MILANO Ljubljana, sreda 15. septembra 1943 Cena cent. 80 Isk»Ja Tiak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno Lir 18.—-, aa ioMemstro vključno s »PonedeljAim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica ir. 5. — Telefon žtev. 31-22, 31-23. 31-24._ _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per Ia pab- blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. me iS Jen! sovjetski v Novorosijsku Kfajs?si vdori sovražnika na južni Spssnti v Rusiji zajezeni — fjfpešni |tr0tiu3padi nemške vojske pri Salernu — Sovražna ksižas-ka zažgana, 3 prevozne ladje poškodovane lz Hitlerjevega glavnega stana, 14. septembra. Nemške vrhovno poveljništvo jav. lja: V Novorosijsku so se izjalovili sovražnikovi napadi v hudih borbah po hišah. \a fronti orl Krasnoarmejstaa do Vjazme je sovražnik napadel na dosedanjih težiščih z močnimi pehotnimi in oklopnimi oddelki ter jo h- v bistvenem zavrnjen. Krajevni vdori so bili zajezeni. Na področju pri Salernu so severno od mestki š<* v teku ogorčene borbe z obupno se bran- rngleškimi divizijami. Potem, ko je :; > ddanskih urah včerajšnjega dneva v h bojih krvavo zavrnjen so-* ražni napad proti višinskim postojankam južno od E helija, so začele naše čete na široki fronti napadati. Sovražne postojan-ke so bile zavzete v naskoku, sovražnik pa vii.en raza j na svoje prostore, kjer se je izkrcal. Južnozapadno od Ebolija hude borbe še trajajo. Krvave izgube Angležev in Američanov so zelo težke. Letalstvo je ponovno napadalo z dobrim uspehom zbirališča ladij v Salernskem zalivu. Ena križar-ka je bila zažgana, tri prevozne ladje pa z bombnimi zi.detk? poškodovane. V Kalabriji in Apuliji so se zelo šibke nemške za ščitnice z uspešnimi manevri skoro neopazno ločile od sovražnika. Sovražni oddelki, ovirani zarr.ui porušenj in miniranja, le okleva je slede. Letala za daljne polete so na Atlantiku hudo poškodovala z bombami veliko sovražno prevozno ladjo. Posame zna ar deška letaln so na vzne-mirjevalnih poletih v pretekli noči odvrgla samo nek. j 'bomb v zapadni Nemčiji, ne da bi povzročila knko škod«. Pregled potsšaja Berlin. 13. sept. V Novorosijsku so bile izkrcane sovražne čete nadalje sfsnjene na najožji prostor. V vzhodnem delu luke so še ogorčen' boji. Pri letalskih napadih sc bile povzročene hude izgube tudi sovražnemu dovozu po morju jn na obalni cesti k Novorosijsku. Na področju Ma riupoi j-Krasncarmejsk-Tz.ium so brli odbiti množinski napadi Scvjetov. Naše čete 5o povsod obran:le svoje postojanke. ■J3> v- t: s * « t-> Na področju Harkova so v teku hudi boji. Boljševiki izvajajo velike napade s številnimi tanki ter se vodijo borbe z menjajoče se srečo. Zapadno od Harkova med rekama Vorsklo in Psijolo so bili hudi sovražni napadi zavrnjeni in so nemške čete o&tale gospodar položaja. Južnozapadno od Konotcpa so se izjalovili krajevni napadi Sovjetov, ki so imeli krvave izgube. Na Desni in jugozapadno od Kirova so se ponovno razvnele hude borbe. Na ostalem delu vzhodne fronte je bilo samo na področju Velikih Luk živahno izvidniško delovanje. Ogorčeni b©|I pri Salernu Berlin, 14. sept. Na prostoru Salerra v južnozapadni Italiji zavzemajo ogorčene borbe v severnem odseku vedno večjo ostrino. Sovražnik je bil vržen nazaj. Južno-vzhodno od Salerna poskuša sovražnik razširiti svoje mostišče in so tu v teku hude borbe. Letalstvo je potopilo na morju pri Salernu dve veliki transportni ladji in en torpedni čoln, poškodovalo pa dve lahki kri-žarki in dve transportni ladji. V salerrski luki je bila tret;'a sovražna križarka hudo zadeta od dveh bemb. Razo-ožitev Badcglieve vojske je v bistvu končana. Vedno večji cddel"o italijanske vojske in faš'stičnc milice tako v sami Italiji kakor v južni Franciji in na Balkanu se izjavljajo za nadaljevanje borbe na strani Nemčije. Novi francoski prosfcmrcSjci na vzhadnl iventi Pariz, 14. sept. Nov kontingent frarco-stkih prostovoljcev za borbo proti boli&3-vizmu je včeraj odšol n.i vzhodno fronto. Rumunija. v bor&» preti boljševiški nevarnosti Madrid, 14. sept. španski tisk podčrtava prispevek Rumunije z«, obrambo evropske celine. List »Alcazar« p'še, da je b'l\ Rumunija vedno na braniku proti n-jp^om z vzhoda Danes se bori ves rumur,?ki narod s silo prepričanja proti bc^jšev ški nevarnosti. ortllslie Efrsbriishe des Feindes ins Siidabsehsitt a.bge-riegelt — Erfcigrelclis Deutsche Gegesaisgrlffe bel Salevis 3 :sher Kreuszer In Brand geschusse«, 3 Trars-porfcsr beschadigt ES13 Ffihrerhaupttjuartier, 14. Sept. Das Ober-komando der Wehrmaeht gibt bekannt: In Nov/orossljsk scfc?Iterti*n feindliche Angršffe in schvvpren Ha-userkampfcn. An der Front v 11 Krasnoarmejskoje bis Vjasma gr ff der Feind an den hisherigen Schwerpunkten mit starken Infanterie- und Fanzerkraften an und wurde in vvesentli-chen abgevv>.:-sen. Oertliche Ein!>ri':cli visi fine n im Ga trge. Nachdeni in den Vormit-tagsstunden des gostrigen Tages feindliche Angršffe gege>n die Hohenfljellungen siid-lich Eboii in bari en Kampfen blutig abgc-vriesen vvurden, traten tinsere Truppen spater auf breiter Front ram Angriff an. Feindliche Stellungen wurden in Sturm ge-nomnicn und der Feind auf seine Lan- Nova blgarika vtafia Sofija. 14. sept. Novi bolgarski ministrski predsednik Dobri Božilov je b:I doslej finančni minister; Svojo kariero je pričel kot finančni strokcvnuik prj bolgarski narodni banki. V letih 1935 do 1938 je bil guverner te banke, nato pa ie bil pozvan v vlado. Nad 30krat je bil v odgovornih misijah v 'nozemstvu in je večkrat vodil tud: gospodarska pogajanja Bolgarije 7. Nemčijo. Zunanji minister Zaharijcv je bil doslej poslanik v Ankar. Novi vojni minister general Rušev je bil načelnik oddelka v vojnem ministrstvu. SkSar? kralja Borisa aia vzgojo siromašnih otrsk Sofija, 14. sept. O priliki dan-šnjega godu mladega bolgarskega kralja Simeona II. so bile po vsej Bolgariji velike svečanosti. Ministrski svet je sklenil ustanoviti sklada kralja Borisa za vzgojo revnih otrok. Trdovraten nemški cr%©r v Italiji Berlin. 14. sept. Sovražna poročila o vojaških dogodkih v Italiji sn še nadalje pod vtisom izrecno trdovratnega nemškega odpora. Angleška službena agencija javlja: Nemci, ki imajo vedno dober vpogled na teren, so vsako možnost najbolje izkoristili. Na vsakem mestu imajo razmeščene ostrostrelce, celo na ozemlju, ki so ga že zasedle zavezniške čete. Posebno hude so borbe na prostoru pri Salernu. Tam so angleške in ameriške čete v najbolj ogorčeni bitki sedanje vojne. Ok!o«333ica ,R®ma4 potopljena Berlin, 13. ept. V vojnem pereč lu z dne 15. t. m. je omenjen tudi napad nemških letal' skih oddelkov na skupino italijanskega vojnega hrodovja Bojna ladja, ki je bila pri tem potopljena, je 35.000tonska oklopnica -»Roma«, ki je bila splovljena v morje leta 1940. Mussolini osvobojen Posrečen udar nemških padalcev in pripadnikov oboroženih oddelkov SS — V Novorosijsku uničeni nadaljnji deli izkrcanega sovražnika — Uspešni nemški napadi pri Sla-r mu — Težke sovražnikove ladijske izgube Iz Fuhrerjevega glavnega stana, 13. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje porečilo: V Novorosijsku so oddelki vojske in mornarice v osredotočenem napadu uničili nadaljnje oddelke izkrcanih sovražnih čet. Sovjeti so imeli velike izgube. Zajetih je bilo več sto ujetnikov. % Na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte se imdaljuje.io ogorčeni boji. V protinapadih so bili ra številnih krajih prehodni uspehi Sovjetov izpodbid. Na področju Salerna se v severnem odseku nadaljujejo lastni napadi in je bil so. vražnik po ogorčeni obrambi vržen nazaj na mesto in obalni pas. Južnovzhodno od Salerna je poskušal sovražnik razširiti svoje mostišče in prodreti višinske postojanke vzhcdno od cbalne nižine. Boji so še v teku. Pri tem je tankovska divizija do 11. septembra ujela 28 oficirjev in 1400 mož sovražnih čet, uničila pa 58 po večini težkih tankov ter zaplenila številno težko in lahko orožje. Nemška bojna in borbena letala so v luki Salerna potopila dve veliki trgovski ladji in eno terpedovko, poškodovala pa več vojrih in trgovskih ladij, deloma hudo, in dosegla bojne zadetke sredi izkrcavanja. Brzj čelni so potopili 10 ti-sočtonsko prevozno ladjo za če:e. Na morskem področju Korzike in Elhe so hitra nemška bojna letala potopila sovražni rušilec. Spremljevalne cnete nemškega konvoja so potopile tri italijanske brze čolne, ki so poskušali napasti nemški konvoj. Razorožitev italijanske Badoglieve vojske je v bistvu končana, število razorože-nih vojakov presega že pol milijona mož. V Italiji, v južni Franciji in na Balkanu je v zadnjih dneh vedro več oddelkto- italijanske vojske, zlasti pa odreda fašistične milice, izrazilo svojo pripravljenost, da nadaljujejo borbo na strani Nemčije. Ti oddelki se deloma že uporabljajo za varnostno službo. Pri tem so skupno z nemškimi četami zavrnili v severno vzhodni Italiji napade uporniških tolp. Vsa vzhodna obala Jadranskega morja z vojno luko Puljem je sedaj v nemški posesti. Tudi na cdsrku Mentone—Genova so nemške čete na obali Ligurskega morja. Poiem ko je bil že pred dnevi kljub močnemu odporu Bndoglievih čet zavzet predor pod Monte Cenisom v zanosnem napadu, so nemške čete dne 11. septembra zasedle tudi prelaz in gestinee Malega Sv. Bernarda. Kakor jc bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemški padalci ter pripadniki varnostne službe in SS oddelkov izvršili udar za osvoboditev Mussolini ja, ki so ga imeli uje. tega Badoglievi pristaši. Udar je uspel. Ducc je na svobodi. Od Badoglieve vlade sklenjena izročitev A n g 1 o-A m e r i č a n o m je s tem preprečena. Mn&ssliisi kzizmt Gelsiiifsre? Hacistreish sle? Fall^klKKjager vm& Manaer dei? Waffeir-SS — Sn weitcre Terle des ge- gan&ežes Fclušles vem:ehf'2t — €>28awe2*e Felitdes gcfcSSsveiluste dungsplatze zuriickgevvorfen. Sudwestl:ch Eboii sind noch hnrte Kampfe im Gange. Die blutigen Verluste der Briten \ nd Nord-amerikaner sind sehr schwer. Die Luft-waffe griff wiederhoit Schiffsansamnilun-gen in der Bucht von Salerno mat gutem Erfolge an. Ein Rreuzer wurde in Brand geschossen und drei Transporjsch ffc mit Bombentreffern bcschadigt.. In Kalabrien und Appu ien g lint e* unseren iiberaus schvvachen Sicherungsabtei-lungen sich unbehindert vom Felnde fast unbemerkt abzulosen. Der Feind folgt, be-hindert durch unsere Sprengungen, nur zo-gernd. Fernkampfflugzeuge besehadigten auf dem Atlantik einen gressen feindlichen Transporter tluroh Bombentreffer schvver. Einzelne englisehe Storflugzeuge warfen in der vergangenen Nacht nur \venige Bomben in VVestdeutschland ohne Erfolg. To je bila najnovejša bojna ladja talijanske vojne mornarice. Njena brz na je znašala 30 milj na uro :n je bila ena najmodernejših oklopnic na svetu. Stockholm, 14. sept. Uničenje velike italijanske bejne ladje »Roma«, ki ima 35.000 ton, po nemških bojn;h letalih, označujejo v Londonu za senz3cijo v vsej zgodov:ni pomorskega bojevanja. Razorožitev ital-janskih čet v Grčiji Berlin, 14. sept. V teku razorožitve italijanskih čet v severni Grčiji je pristal poveljnik neke italijanske armade na častno kapitulacijo. Obvezal se je. da bo s svojimi četami še nadalje skrbel za vzdrževanje reda. Velik del italijanskih čet v Grčiji se je odločd za na daljevanje borbe ob strani Nemčije. Tudi I'e-loponez je bil očiščen brez mcidentov. Mnogi italijanski oddelki, zlasti pa fašistična milica, so izrazili svojo odločno voljo za nadaljevanje borbe in svojo zvestobo nemškemu zavezniku. Ves polk fašistične milice se je izjavil odločno za nacionalno fašist;čno vlado V Črni jjori prodirajo nemški oddelki k albanski obali. Pridružujejo se jim bataljoni črn:h srajc. V nekem albanskem pristan šču je oddelek nemških čet pravočasno zasegel sedem ladij in preprečil, da bi jih posadke potopile Italijanske čete v vzhodni Aziji razorožene Tokio. 14. sept. Japonska vojska in morna rica sta takoj po kapitulaciji Badoglijevega režima razorožili vse italijanske čete v vzhodni Aziji. Italija ne bo prejemala od Anglije premoga Stockholm, 14. sept. Angleški minister za gorivo je dal razumeti, da Ital ja ne bo dobivala premoga od Anglije, pač pa bedo celo angleške čete same uporabljale italijanske zaloge premoga. Aus dem Fuhrcrhauptjjuartier: 13. Sept. Das Oberkcmmantio der VVchrmacht gibt bekannt: In Noworossijsk vvurden durch ken-zentrisehen Angriff ven Vcrbanden des Heeres und der Kriegsmarine vveitere Tei-le des gelandeten Feindes vernichtct. Die Sowjets erlittcn hohe blutige Verluste. Mchrere Hundcrt Gcfangene vvurden ein-gebracht. Im siidlichen und mitlleren Abschnitt der Ostfrcnt dauern die erbitterten Kampfe an. Durch Gegcnangriffe vvurden an zahlreichen Slellen vcriibcrgehen.de Erfolge der Sovvjets zuniehtc gemarht. Im Raume von Salerno sehreiten eigene Angriff e erfclgreich fort. Der Feind wur-de nach heftiger Ab\vehr auf die Stadt un«l den Kustenstreifcn zuriicksrev orfen. Siidostlich Salerno versuehte der Feind seinen Landungskopf zu er\vcitern und d?e Kčhenstellungcn iisllich der Kuslen-nicderung zu durchbreehen. Die Kampfe sind nefh im Gange. Hiebei hat e'n^» Pan-zerdivisicn bis znm 11. September 26 Of-fizierc und 14C0 Mann a's Gefangene cin-gebracht, vernichtete 58, meist schvvere Par.zer und erbeutete 7Rhlre:'he sch\vere und leichte Waffen. Deutsche Kampf-und Schlachtflugzeuge versenklen im Ha -len ven Sa'erno zvvei srrosse Ila"de'csfh!f-fe nrd ein Torprdoboot. besehadigten mehrere Kriegs- und Handelsschiffc, z"m Teil schvver, und crzielfen Bombentreffer inm'tten der Auslandunpen. SchneHboote versenkten einen Truppenlransporter ven 10.000 Brt. Im Seegebiet ven Kcrsika und Elba ver-nicbtcten schnclle deutsche Kampffhiff-revge einen feindlichen 7erstorer. Beglcit-einhei*en eines deutscben Geleits versenkten drei itaJienis^he SrhneUbirote, die das Geleit anzugreifcn versuchlen. D5c EnUvaffnung des ilalienisclien Ba-dogiicheeres ist im vvesentlichen abge-schlcssen. Die Za hI der Entivaffneten hat h.-lfce Millicn iiberschritten. Sowohl in Italicn, wic auch in Siidfrankreich und auf dem Balkan haben in den Ietzten Ta-r.cn immer zahlreichere Truppenteile des italicnischcn Heeres, besonders Verbande der fasehistisehen Miliz. ihre Bereitschaft erklart, an der Scite Dcutschlands fort-zukampfen. Dicse Verbande sind zum Tci! sehon zu Sicherunssaufgaben wieder cingcsctzt vvorden. Hiehei wehrten sie im Zusammcnvvirken mit deutschcn Truppen in Nerriostitalicn An^riffe von Bandcn ab. Die gcsammte Ostkiiste des Adriatischen Mecrcs mit dem Kriegshafen Pola befin-det sich nunmehr in deutschcr Hand. Auch im Abschnitt Mentone—Genua ste-hen deulsehe Truppen iiberall an der Ku-sle des Ligurischen Meeres. Nachdcm bereits vor einigen Tagen der Mont Cenis-Tunncl trotz heftigen Wider-s(ant*es der ilalienischen Badoglio-lrup-pen in schv.ungvollem Angriff genommen vvurde, hcselzfen die deutschcn Truppen s>m 11. September Pass und Hospital am KJeircn St. Bernhard. \V i e schon durch Sondermel-dung bek annt gegeben . ftihr-ten deutsche Eallschirmab-teilungen und Minner des S i -cherheitsdienstes u. der Waf-fen-SS eine U n t e r n e h m u n g z u r Befreiung des von den Bado-glioanbangern in Gefangen-?ch» M gehaltenen Duce durch. Der Handstreich ist gelungen. De 0'^e befindet sich in Frei-heit. Die von der Badogliore-c i e r un g besehlossene AusJie-ferung an die Anglo-Amerika-ner ist dam i t vereltelt. Kako jc fell osvobdj^a Unče Berlin. 13. sept. O ckorščinah. pod katerimi je bil osvobojen Duce, cbjavlja DNB porečilo, iz katerega posnemamo: Podjetje, k' je kenčalo s tako senzacio-ralnim uspehom, so v najtežjih okoliščinah pripravili in izvršili pripadniki varnostne službe SS in padalskih oddelkov. Brdoglie-va vlada si je prizadevala, da bi ostalo bivališče Duceja v najstrožji ta'nosti V stremljenju, da zabriše vsako sled z« Ducejem. je bilo njegevo bivališče od 25 julija večkrat spremenjeno, v zadnjem času pa so ga menjali vsaka dva dni. Skrivali so ga na vo'nih Isdiah in na rasnih otokih ter pritegnili za stražo večje vojaške oddelke. Neposredno stražo je tvoril oddelek karabinjerjev. ki so imeli nalog, da mrrajo Duceja v primeru poskusa za osvoboditev takoi umoriti. Potrebna so bila skrbna poizvedovanja da se je ugotovilo Ducejevo bivališče in šele zadnje dni je bila najdena zaneslj^a sled Ugotovilo se je. da so Duceja spravili v dcccla redostepen gorski masiv in ga držali tam u'etega v najbolj sramotnih ckorščinah. Podjetje za njegevo osvoboditev je vodil neki Hauptsturmfuhrer, po rodu iz Vzhodne marke. Fiihrer je podelil udeležencem tega uspešnega udara viseka odlikovanja. Dasi je imela straža od Badcglia strogo povelje, naj Duceja v piimeru poskusa osvoboditve takoj umori, Duce ni bil ranjen. Duce je takoj po svoji osveboditvi telefonično govoril s Fuhrerjem. Nato se je podal k svoji rodbini, ki jo je posebni oddelek pripadnikov stražne službe SS prav tako rešil iz internacije. Odmev v inozemstvu Berlin, 14. sept. Osvoboditev Mussolinija je globoko odjeknila v vseh prijateljskih državah. Rumunski tsk naglaša, da je postala po senzacionalni osvoboditvi Mussolini ja vsaka rešitev italijanskega problema, kakor so si jo zamšlili Angleži in Amcr čani. povsem iluzerna Nemčija jt pokazala, da zna še vedno uporabljati nagle in močne udarce, kakršni sr. ob začetku sedi-nje vojne začuti li ves svet. Bolgarski tisk poudarja, da izprememba v Italiji ne bo ostala brez učinka v drug;h delih Kvrcpe. Španski tisk piše. tla so nemški ljudje najbolj plemenitega značaja nri1 ■ podobno kakor v grških pravljicah z neha in rešili ujetega prijatelja Helsinki, 12. sept. Finski lič.t »Usisumi« piše o dogodkih v Italiji: k.ap tulacija Badcglieve vlade ni preprečila, da Italija ne bi postala krvavo bojišče in ji ho prinesla samo huda razdejanja. Odločni ukrepi Nemčije so dokaz nezlomljive udarne sile in odporne moči Nemčije v južni in južnovzhodni Evropi. Biusdj. 12 sept. Flamski nacionalni vod delj Elios je izjavil glede na dogodke v Italiji: Kar •■c je zgodilo v Italiji, je brez primere. Moč Nemčije pa jc kljub temu nezlomljena. V Nemčiji bivajoči Iftflijani so zvesti Duceju Berlin, 14. sept. Iz vseh delov Nemčije neprestano prihajajo vesti, da se Italijani, ki bivajo v Nemčiji, izjavljajo za Duceja in za fašistično nacionalno vlado. *New York Herald Tribune« piše. da so se izkazali računi Anglije in Amerike glede Italije za docela pogrešne. Angleški general Montgomerv je priznal, da ni uspela niti osvoboditev angleških in ameriških ujetnikov .ki so razmeščeni po večini v Severni Italiji. Berlin, 14. sept. V nedeljo je bila v Berlinu obnovljena organizacija borbenih faši. jev, ki bo nadaljevala delo in borbo v duhu Ducejevih načel. Izšel je novi roman DK: »Pokojni Matija PascalM Obnova borbenih fašijev v Rumunlji Bukarešta, 14. sept. V rumunski prestolnici je bila včeraj svečano obnovljena organizacija borbenih fašijev. V rumunski prestolnici bivajoči fašisti so ponovno svečano potrdili svojo zvestobo Duceju in se izjavili za nadaljevanje borbe skupno z nemškim narodom. Sfovaška trdno ob stkani Nemčije Bratislava. 14. sept Slovaški notranji minister Mach je glede na kapitulacijo Italije izjavil: »Slovaška bo nadaljevala borbo na strani velikega nemškega naroda do končne zmage. CLm tesnejše ze bo Slovaška navezala na evropsko skupnost, tem močnejša bo.« Angleži razočarani Berlin, 14. sept. Jeza Angležev zaradi osvoboditve Mussolinija prihaja do izraza v vsem angleškem tisku. Vsi očitki so naperjeni proti Badogliju. »Da lv Mail« piše. da bi bilo nesmiselno smatrati povratek Mussolinija za dogodek brez pomena. »Dailv Sketeh« vprašuje, kako je bilo sploh mogoče, da so Mussolinija osvobodili. Stockholm, 14. sept. O osvoboditvi Duceja je objavila angleški pcročevalska služba: še včeraj se je trdilo, da je Badoglio spravil Duceja v kraju, k' je za Nemce nedosegljiv. ter da je zanesljivo zastražen. Obstojal je de.govor med Londonom. Washing-tonom in Badcgliem. po katerem bi se moral Duce izročiti Anglcsasom. Ogorčenje Angležev zaradi osvoboditve Duceja je naperjeno predvsem proti Badcgliu, ki je odpovedal celo kot ječ?.r. Angleška agencija izjavlja, da bo ta dogodek imel za Badoglia resne pcsleaice. StockhoJm. 14. sept. »Exchange Tele-graph« javlja, da je vest o osvoboditvi Mussolinija izzvala v Londcnu veliko vznemirjenje. Lizbona. 13. sept. Iz G braltarja poročajo, da se je spontano navdušenje zaradi kapitulacije Italije umaknilo vidnemu razočaranju. V anglosaških krogih priznavajo, da čakajo an^lo-arne-riške čete v Italiji še težke naloge. Angleška poročila o boj h v Italiji poudarjajo borbeno sito nemških čet. Angleški in ameriški poveljniki svare pred podeenje\anjcm po-ložaja. V Italiji se morajo angleške in ameriške čete za vsako miljo krvavo borti. Vest, da jc R'm v nemških rokah, je učinkovala porazno in iztreznjujoče. Kronika » General Zorn padel. Dne 2. avgusta je padel na vzhodni fronti pehotni general n. poveljnik oklepnega zbora. Pokojni se je s svojimi četami udeležil uspešnih obrambnih bojev pri Rževu v jeseni 1942 in hudih borb pri Orlu februarja in marca letos. Dne 24. julijo, je bil tudi ranjen. Hitler je podelil generalu Zornu ?a njegovo junaštvo hrastov list k viteškemu križcu železnega križa. * O hrvatskem vojnem ministru generalu Navratilu smo prejeli iz Metlike naslednje vrstice: V Nezovisni državi Hrvatski je postal pied dnevi vojni minister general Navrat 1. Njcgev stari oče Ivan Navratil se je rodil v Metliki in je bil slcvecski pisatelj in tolmač za slovanske jezike pn upravnem sodiiču na Dunaju. Umrl je tam leta 1892. in je o njegovi smrti svojčas pisal ,,Dom ;n svet«. Njegov prednik je bil Ceh in polkovnik pri hrvatskih graničarjih. V Metliki živi zdaj samo še en Navratil * Obvezna prijava letalskih delov. Državni maršal Gorhg je objavil oklic na ves narod, ki pravi, da so obrambni uspehi pri zadnjih letalskih r.apadih zrušili veliko število sovražnih bombnikov, ki leže večji del raztreseni po deželi in so ljudstvu dostopni. Kdor najde dele letal ali razne aparate, mera to "takoj prijaviti bližnjemu policijskemu ali zaščitnemu uradu. Lastna poraba se strogo kaznuje. Da se preprečijo nesreče, naj se nihče ne dotakne najdenih predmetov. Taki ostanki niso nikaki spominski predmeti. * P°moč prizadetim godbenikom. Sovražni letalski napadi so med drugim uničili mncgo glasbil, s čemer so poklicni godbeniki hudo prizadeti. Čeprav je bilo vse storjeno, da izdelovalnice instrumentov kolikor le mogoče ublažujejo izpadek. je vendar treba prispevati tudi zasebne instrumente. Objavljeni je bila v nemških 1'stih prešnja naj ljudje darujejo ali prodajo instrumente. ki jih lahko pogrešijo, da bodo lahko poklicni glasbeniki služili svoji umetnosti. Prijave sprejemajo vse poslovalnice državne glasbene zbornice. * Zbiranje starinskih napisov. Mnogo dragocenega narodnega blaga vsebujejo starinski napisi. V Nemčiji so jih začeli sistematično zb'rati. Zamisel 23 služi tudi pri ras pozornost in upoštevanje. Učitelji v mestu m na deželi zbirajo s pomočjo šolske mladine vse zanimivo "napisno gradivo, kar ga je v kraju in okolici, na hišah, grobovih, (nnarah in skrinjah, na krožnikih in raznih posodah. Vse napise je treba natančno posneti in po možnosti tudi fotografirati. * Vedno več kadilcev v Nemčiji izbira cigarete, da je zdaj stanje naslednje: 705"« kadilcev troši cigarete, 20^r cigare, 10% pa odpade na tobak za pipo, za žvečenje in njuhanje. Tako izkazuje držiavna atob-tistika. V alpskih pokrajinah pa je razmerje naslednje: 88rv za cigarete, 6» „ za tobak za pipo in 6% za cigare. V glatvnem ostaja le še podeželsko ljudstvo pri pipi. Kljub racionalizaciji in omejitvi raznih vrst tobačnih izdelkov lahko vsi kadilci izbirajo med cenenimi, srednjimi in dražjimi vrstami. * Hčerki japonskega ministrskega predsednika delata v tovarnah. Iz nemških listov povzemamo, da delata Misue in Makle Tojo. hčerki japonskega ministrskega predsednika že dva meseca v oboroževalni industriji. Prva je stara 26 let, sestrica pa 20 let. Za njuni pravi imeni je zvedel šele DO dadjšem času nek reporter in tako je priAa zadeva na dan. * Poenostavljena poštna dostava v Nemčiji. Nemški državni uradni list je te dni objavil naredbo, ki po zgledu justične uprave močno poenostavlja vso poštno doatavo. Različna potrdila prejemnikov pisenufce počte odslej odpadejo. Uveden je enoten ppstopek za ves uradni m upravni aparat. ifeef SSavteo Jaseš f V ponedeljek dopoldne je številne prijatelje in znance, ki jih je imel v vseh krogih našega mesta, presenetila vest, da je ugledni trgovec g. Slavko J a n e š. lastnik znane delikatesne rrgovine na nekdanji Aleksandrovi, sedanji Cesti 3. maja. preminul. G. Slavko Janeš je bil pc rodu iz Sledin v Hrvatskem Zagorju, kjer se je rodil 6. de-ccmbra 1891. V času po prvi svetovni vojni se je naselil v Ljubljani, kjer je otvonl svoje podjetje najprej v Gledališki ulici. Po svojih redkih strokovnih sposobnostih in ob vneti podpor; gospe soproge Anice iz ugledne Štrukljeve rodbine je svojo trgovino v kratkem času dvignil na zavidanja vredno višino. V onem času se je v našem mestu občutila živa potreba po moderno urejenih delikatesnih obratovalnicah, kakršne bi mogle ustrezati tudi zahtevam razvajenega meščanskega sladcku&ca. Po spretnih kupčijskih zvezah je našel stika z najboljšimi dobavitelji delikatesnega blaga od blizu in daleč in njegova trgovina je tudi najbolj izbirčnemu gurmanskemu okusu nudila zmerom od najboljših jedi do najfinejših vin z najbolj izbranimi dezertnimi poslasticami. Kot prijeten družabnik je navezal širok krog prijateljev in znancev, a kot zlata duša je imel zmerom odprto dlan za vse p^dnore potrebne, posebej pa še za invalide, kn h organizacije član je bil. Dobrodelna društva so ž njim izgubila velikodušnega podpornika. Slavko Janeš je že delj časa po malem bolehal, toda vkljub skrbni negi njegove gospe soproge ni bilo zanj več pomoči. Zadnji čas se je par mesecev zdravil v sanatoriju, nato je odšel, še na kratek okrepčilni oddih na deželo. V ponedeljek zjutraj pa je na svojem domu mirno za zmerom zatisnil oči. — Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Slavku Janešu bo ohranjen svetal spomin, njegovi hudo prizadeti vdovi gospe Anici pa izrekamo iskreno sožalje. * u— Lepo vreme imamo še nadalje, da, čez dan celo pritiska vročina, kakršno smo imeli lani komaj v avgustu. Preteklo nedeljo zjutraj je bilo 16.6° C, čez dan pa 26°. Nedelja je bila soparna, vendar prijetna za kopanje. Pczno popoldne je nekoliko deževalo. V ponedeljek smo imeli spet jasno vreme z jutr-njo temperaturo 15.8° C. čez dan pa se je živo srebro dvignilo cele: na 28.8 0 C. Dan je bil res tako topel, da smo lahko hodili brez suknjičev. Mladina p- jc spet hitela k vodam. Tudi noč na torek je bila topla in mesečna, zjutraj pa je bila megla in živo srebro je zabeležilo 15.6 0 Megla se je. kakor po navadi, kmalu razpršila in smo spet dobili sončen dan Stanje barometra je ustaljeno na 764 mm. — Petnajsti septembci je bil svoje čase našemu kmetu prazničen dan. O tem še danes priča stari rek, ki pravi: »Če se na Marije sedem žalosti na polju dela. potem zemlja sedem let ne obrodi.« Seveda se naši kmetje le še redko kje ravnajo po tem pravilu, saj so veseli, če jim je vreme naklonjeno, da lahko pospravijo, kar je dala pri roda. a— Zgodnja jesenska nadloga, Gospodinja nam piše: V hladnih jesenskih dneh, ko se pr čenjajo ptice seliti v druge kraje, se začnejo seliti tudi miši in podgane v toplo zavetje zidovja. Ta zalega se je letos približala zidovju še v najbolj vrŽčih poletnih dneh, v začetku avgusta: Prišle so po kanalih na d\orišča, v drvarnice, kleti in Škrebljajo že na vratih stanovanj in celo v sobah. Najzanesljivejša preganjalka teh živali je kajpada mačja družina. Toda število mljavk je znatno padlo, kakor sploh trpe domače živali zaradi vojne. .Morda je tudi to vzrok, da so se miši in podgane preveč zaredile. Znano je, da imajo tudi v Parizu mnogo miši in podgan. Zaradi tega je ondotna policija zdresirala več mačkov za pogon na podgane, katere na željo in po potrebi izposoja. Pri nas iz omenjenega razloga to ne bo mogoče. Zima se bliža. Pričakovati je še obilnejšega dotoka nečednih škodljivcev. Ne bo dovolj pasti in še manj vabljive slanine. Morda b; kdo vedel kak dober nasvet. u— Z grozdjem se posladkamo, kadar nam ga ponuja trg. Upajmo, da ga bo vedno več in da bodo cene kolikor mogoče znosne. Predvsem ga moramo privoščiti mladini. Da obdržimo grozdje čim dalje časa sveže, moramo zareze na pecljih popolnoma zdravih in zrelih grozdov zapečatiti s pečatnim voskom, stearinom ali s kakim trajnim lepilom. Obesimo jih v zračnih, svetlih in ne premrzlih prostorih. Pri tem pazimo, da se grozdi med seboj ne dotikajo. Grozde večkrat pregledamo in če opa- zimo kako nagnit© jagodo, jo tako;} odstranimo, aa ne bu. okužilo svoje okolice. u— Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se prično popravni in drugi Izpili v ponedeljek 13. septembra ob 8. uri. Učenci, ki iz kakršnega koli vzroka doslej še niso vložili zadevne prošnje, naj to store nemudoma. Podrobni razpored je objavljen na deski v veži šolskega poslopja. u— Davčna potrdila v svrho odmere šolnine. Da ne bo zadnje dni pred vpisom otrok v šole naval strank kakor prejšnja leta, bo davčna uprava za mesto v Ljubljani sprejemala prošnje za izstavitev potrdil samo do 25. t. m. Zaradi tega naj stranke ne odlašajo z vložitvami prošenj, da bodo mogle pravočasno dobiti davčna potrdila. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj v svrho hitrejšega poslovanja prinesejo s seboj davčne knjižice, da bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti številko računa v davčni glavni knjigi. Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu št. 5-H, soba 7. u— Na I. moški realni gimnaziji (Vegova ulica) bodo privatni, razredni in dopolnilni izpiti od 16. do 21. septembra, popravni izpiti 20. do 22. septembra. n._ji in višji tečajni izpiti (tudi popravni) se prično dne 23. septembra. Sprejemni izpiti bodo 29. in 30. septembra. Pričetek izpitov ob 8. uri. Natančen razpored je razglašen na oglasni deski v veži in pred ravnateljevo pisarno. — Vpisovanje učencev v I. razred bo 1. in 2. oktobra v ravnateljevi pisarni, vpisovanje lanskih učencev 2. oktobra po razredih, vpisovanje učencev z drugih zavodov 4. oktobra in zamudnikov 5. oktobra v ravnateljevi pisarni. — Ravnateljstvo. u— Na I. deški ljudski šoli na Ledini bo vpi-sovanje v ponedeljek 20. sept. in v torek 21. sept. od 8. do 12. ure v upraviteljevi pisarni v I. nadstropju. Za vpis v I. razred je rtotrebna družinska kniižica in potrdilo o cepljenju vr^ti kozam in davici, za II. do V. razred pa izpričevalo prejšnjega leta. Ako ne bo drugega obvestila. bo otvoritvena služba božja v soboto 9. oktobra ob 8. uri v cerkvi sv. Petra, v ponedeljek 11. oktobra pa redni pouk. TISKARNA J. BLASNIKA NASLEDNIKI javlja žalostno vest, da se je njen zvesti in dolgoletni uslužbenec France Ferkov smrtno ponesrečil. Pogreb bo v sredo 15. septembra ob % 4. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče v štepanjo vas. Nad vse zvestemu uslužbencu borno ohranili hvaležen spomin. Ljubljana, dne 14. septembra 1943. TISKARNA J. BLASNIKA NASL. D. D. GOSPODARSTVO Razpored davčnega zasedanja Davčni odbor v Ljubljani bo v času od 15. do 21. sept. t. 1. razpravljal o davčnih osnovah po naslednjem razporedu: 15. Septembra slaščičarne, graverji - puškarji, usnje, čevlji; 16. septembra manufaktura, konfekcija; 17. septembra steklo . porcelan, galanterija, železnina- agentura - komisije; 20. septembra moda, špedicija; 21. septembra sadje, zelenjava, deželni pridelki, perutnina, ribe, konji, živina, mlekarne, člane davčnega odbora, ki bodo navedene dni zastopali interese trgovcev pred davčnim odborom, javi interesentom pisarna Združenja trgovcev v Ljubljani. * Seznami davčnih osnov trgovin s sadjem, zelenjavo, deželnimi pridelki na debelo, trgovin z zeljem in repe, trgovin s perutnino, ribami, konji in živino, trgovin z deželnimi pridelki na drobno in semeni ter mlekarn bodo razgrnjeni do 20. t. m. Seznami davčnih osnov trgovin s športnimi. tehničnimi, elektrotehničnimi predmeti in trgovin s stroji in vozili bodo razgrnjeni do 21. t. m., seznami davčnih osnov gostiln bodo razgrnjeni od črke A do G do 26. t. m., od črke H do K do 27. t. m., od črke L do O do 28. t. m., od črke P do S do 29. t. m. ln od črke š do Z do 30. t. m. ter seznami davčnih osnov trgovin z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, trgovin z vinom, kisarn, izdelovalcev likerjev, esenc, alkoholnih pijač, sadnih sokov ln marmelade, sodavičarjev, trgovin z delika-tesami, kavarn, hotelov in kinematografov bode pa razgrnjeni do 1. oktobra t. 1. Seznami davčnih osnov cvetličarn in vrtnarij, starinarjev, trgovin z mineralnimi olji, barvami, keramiko in bencinom ter trafik bodo razgrnjeni do 22. septembra t. 1. Seznami davčnih osnov trgovin z lesom, trgovin s suho robo in kurivom ter raznih obrtnih podjetij bodo razgrnjeni do 23. septembra t. L, seznami davčnih osnov drogerij, sanato-rijev, trgovin s sanitetnimi in zobotehničmmi predmeti, parfumerij in kozmetikov, zavarovalnih agentov, trgovskih potnikov, carinskih posrednikov, borznih senzalov, informacijskih pisarn, akademskih kiparjev in slikarjev, književnikov, zasebnih učiteljev in glasbenikov - godcev bodo razgrnjeni do 24. t. m. Gornji seznami bodo razgrnjeni v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. — Izšel je »Pokojni Matija Pascal« Dobra knjiga je pravkar izdala svojo dvanajsto knjigo: roman Luigi ja Pirandella »Pokojni Matija Pascal«, Svetovno znani pisatelj in dramatik, ki je prejel leta 1934 za svoje delo Nobelovo nagrado, je spisal ta roman že na začetku svoje slovstvene peti, leta 19i)4. Od tedaj pa do leta 1939, ko je priobčil pirande-list Alanlio Lo Vecchio Musti svojo biblo grafijo prevodov iz Pirandella v tuje jezike, je dosegla ta pripovedna mojstrovina 17 prevodov, kar pomeni, da je najbolj presajano Pi-randellcvo pripovedno delo. Prvi prevod je bil nemški in je izšel leta 1905 v »Fremden-blattu«, drugi pa francoski (L 1908 v »Čcho de Pariš« in 1. 1910 v knjižni izdaji). Med prevodi v svetovne ježke sta tudi dve japonski izdaji »Pokojnega Matije Pascala«. Pirandel-lovo delo se jc najbolj razširilo v inozemstvu po letu 1934, ko mu je priznanje švedskih akademikov na stežaj odprlo vrata v svet. Značilno je, da so tudi tedaj najbolj izdajali in pena tiskom ali »Pokojnega Matijo Pascala«. Tako je izšla švedska izdaja tega romana, v New Yorku pa tretja ameriška izdaja. Med zadnjimi prevodi je omenit: češkega, ki je izšel nedavno v Pragi, potem ko je češki zbornik »Kaj naj beremo iz romanskih slovstev?« označil Pirandellovega »Pascala« za najznačilnejši Pi-randellov roman in za eno izmed reprezentativnih *lel sodobnega italijanskega slovstva. Slovenski prevod B. Borka je izšel v lični knjigi na 260 straneh v vezani in broširani izdaji kakor vse dosedanje izdaje »Dobre knjige«. Ta zbirka je dovršila prvo leto svojega obstoja. Izmed njenih dvanajstih knjig so prve tr; že popolnoma razprodane, izmed nadaljnjih dveh pa je na razpolago samo še vezana izdaja. Mali oglas Nastop gojenk Brišnikove šole V petek 10. t. m. so v mali filharmonični dvorani nastopile tri gojenke pevske šole prof. M. B r i š n i k a. Produkcija je privabila številno občinstvo, ki je z zanimanjem in odobra vanjem poslušalo posamezne točke pevskega sporeda. Prvi del je obsegal samospeve skladateljev Adamiča, Volariča. Deva, Tirindellija, Pavčiča in Chopina, v drugem delu prireditve pa so bile na programu arije iz oper »Migncn«, »Boheme«, »Seviljskj brivec« n »Carmen«. Tako so imele nastopajoče gojenke dovolj prilike, da so pokazale odlike svojega glasu n uspehe dosedanjega šolanja. Največji uspeh je dosegla gdč. Dragica S a d n i k o v a, ki razpolaga z voluminoznim, v vseh legah prjetno zvenečim mezzosopra-nom, kaže lepo pevsko tehniko in v arijah tudi dramatski način prednašanja. Ni dvoma, da je mlada pevka na trdni poti k še večjim uspehom. Občinstvo je nagradilo vsak njen nastop z navdušenim odobravanjem. Prijetno zveneč sopran ma Tinka Tomšičeva. Tudi njena pevska tehnika kaže, da je na dobri razvojni poti, vendar upamo, da bo kaj več pokazala na prihodnjem nastopu. Anica Brišnikova je najbrž še preblizu začetkom višjega pevskega šolanja in men, sicer simpatičn' pevski nastop za sedaj ni napravil vtisa, ki bi dal sklepati na kakšne večje uspehe, tembolj, ker ne kaže posebno voluminoznega in zlasti še ne :zraz'to dramatičnega glasu V splošnem je nudil ta nastop gojenk prof. M. Brišnika prikupen dokaz solidnega dela v njegovi pevski šoli. POSTRF.ŽNICA mlada, išče zaposlitve pri pranju ali ribanju. Ponud be pod »Pridna in vajena« na oel. odd. Jutra. 1V55-1 SAMOSTOJNO DF.KLE pošteno, z dolgoletnimi spričevali iščem. Naslov v oel. odd. Tutra. 15127-1 DEKLE BKF.Z MATERE stara 16 let. z malo m? turo in trt;, tečajem, želi pomagati v gospodinistvu, oz išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe pod »Mir nega značaja« na ogl. oddelek lutra. 1552*1 AKADEMIČARKA ki govori nemško in italijansko. sprejme otroke v varstvo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 66«. J 15552-1 Dsmifče za slepe! KV .2 = Nove brzojavne pristojbine na Hrvatskem. Hrvatska poštna uprava je predpisala nove brzojavne in telefonske pristojbine v prometu z inozemstvom. Po novi brzojavni tarifi znaša pristojbina za eno besedo v prometu z Nemčijo, Italijo in Madžarsko 3 kune in v prometu z Bcl-garijo, Rumunijo in Slovaško 4 kune. = Zagrebško Diskontno banko je prevzela država. Iz Zagreba poročajo, da je tamošnja Di-skontna banka d. d. po odredbi finančnega ministrstva prešla v last nezavisne Države Hrvatske. Zaradi tega je bil spremenjen naziv firme v Diskontna banka, lastnica Nezavisna Država Hrvatska. Ob enem je bila odrejena likvidacija zavoda. Likvidacijo bo izvedla Hranilnica Nezavisne Države Hrvatske. = Tretje vojno posojilo v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah se je te dni pričela velikopotezna propaganda za vpisovanje tretjega vojnega posojila. Propaganda je naslovljena predvsem na velike mase delavstva, ki jih skuša pridobiti za nalaganje prihrankov v vojno posojilo. Denarni zavodi, ki so doslej vpisali največ vojnih posojil, najbrž ne bodo mogli sodelovati pri vpisovanju novega posojila. V prvem vojnem letu so morali denarni zavodi vpisati 41 celotnega zneska in imajo sedaj že 40Vo sprejetih hranilnih vlnt* r.aloŽTri- v državnih papirjih Po dolgem, mukepolnem trpljenju ms je dne 13. t. m. za vedno zapustil « moj najdražji, nadvse ljubljeni edinec dijak VII. razreda IV'. reaine gimnazije v cvetu mladosti 18 let. Dragega pokojnika položimo k zadnjemu počitku v sredo, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana-Velenje, 13. IX. 1943. Neutolažljiva mati KATI DE COSTA in ostalo sorodstvo GOSP. POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme boljša družina treh odraslih oseb. Plača, hrana in vsa oskrba zelo dobra. Lahko tudi samo čez dan. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 15493-la POSTREŽNICO pridno in pošteno, spornem takoj za čez dan. Po dogovoru. Tržaška c. 45-p. 15536-la POSTREŽNICO pošteno .sprejmem. - Delo od 7. do 16. ure. Plača in hrana dobra. Naslov v ogl. oddelku lutra. 15515-la ANICA KONČAN se naproša, naj se takoj zglasi v trgovini na Galu-sovem nabrežju št. 27. 15516-la POSTREŽNICO lc trem osebam sprejmemo. Predstaviti se: Via Vitt. Em. (Bleiweissova c.} 46, V. naravnost. 15545-Ia SLUŽKINJO za vsa hišna dela sprejmem. Plača do 400 lir. Verstov-škova 27, Mirje, levo Tobačne tovarne. 15537-la GOSP. POMOČNICO veščo pranja in likanja, sprejmemo. Zglasiti sednev-no med 10. in 12. in od 17. do 19. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 15554-la POMOČNIKA in žensko, vajeno štenanja, ter vajenca sprejmem s takojšnjo plačo. Glavič, usnjeni izdelki. Tržaška cesta 9. 15534-3 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoi ali po dogovoru Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobra moč«. 15533-3 NEMŠČINO, italijanščino. francoščino, klavir poučuje gospodična odrasle in otroke po želji tudi v skupini. Wolfova ulica 4, II. 15495-4 PROFESORJA VIOLINE iščem. Ponudbe pod »Ze igram« na ogl. odd. Jutra. 15543-4 STOJEČO BLAGAJNO skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15474-6 HARMONIKO diatonično, za začetnike, malo rabljeno, predam — Naslov v ogl. odd. Jutra. 15477-6 ČRNA SUKNJA skoraj nova, se proda. — Hrenova ulica 17, levo. 15478-6 KAUČ za ceno 2000 lir prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15476-6 PREPROGA »Argoman« 250X350, se ugodno proda. Naslov pri ogl. odd. lutra. 15483-6 ŽEPNO URO z verižico, srebrno, dobre znamke, in jedilni pribor za 12 oseb brez žlic, kro-man. prodam. Einspilerjeva ul. 15. podpritl. 15484-6 MOŠKO OBLEKO nošeno, in blago za moško cbleko prodam. Krakovski nasip 26, pritličje. 15488-6 VEČ KOSOV POHIŠTVA železni štedilnik, kuhinjska kredenca, črn ženski plašč se ugodno proda. Streliška ulica 24. Sulc. 15381-6 BOA-LISICA naravne barve, skoraj nova. se proda. Verovškova ulica 21, pritličje. 154S9-6 PSA ČUVAJA 6 mesecev starega, volčje pasme, in več mladičev z rodovnikom, prodam. — Karunova 7. 15492-6 ZIMSKO BLAGO predvojno, modro, za ženski plašč, ali kostim, in rjavo volneno za moški plašč ali obleko, prodam. . Sv. Petra c. 14, dvorišče. I. 15 194-6 LESTENEC kovan, moderen, se proda. Naslov v o^l. odd. Jutra 15498-6 TR1C1KELJ skoraj nov. malo rabljen, se proda. Sv. Petra c. 7, Trgovina z zelenjavo. 15497-6 PRODA SE moška suknja (crombi), 2 para moških čevljev št. 41, 1 par gojzarjev št. 38 in 2 moška suknjiča. Naslov: Cerkvena ulica 11, dvorišče. 15500-6 TRICIKLJE različne velkosti, rabljene in nove, ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva ul. 6. 15506-6 RAZPRODAJA KOLES damskih m moških, najboljših znamk, ugodno naprodaj. Gasogeno - Merkur. Puharjeva ulica 6. 15504-6 PRODAM temnosiv površnik za srednjo postavo. G. Kvas, Židovska steza 4. II. 155*0-6 ŠIVALNI STROJ original »Singer«, pogrczljiv, z vsemi aparati, pro, dam. Poizve se pri hišnici Pred Škofijo 19. 15509-6 KLAVIRSKE HARMONIKE zelo lepe, še kot v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 15508-6 SPALNICO pisalno mizo, steno z ogledalom za predsobo, veliko kuhinjsko mizo, veliko mizo, veliko kredenco — vse ugodno prodam. Nebotičnik V. 15530-6 PLAŠČ-TRENČ predvojno blago, za srednjo moško postavo, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku lutra. 15524-6 PREPROGE stare perzijske »Shiraš« io Sarajevski vozlan 2X3 m naprodaj. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 15513-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni material, prodam. Sekirnik, Ambrožev trg 3. 15520-6 DVA PARA GOJZERIC dobrih, St. 34 in 35, prodam ; kupim pa enake št. 37. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 15521-6 ELEKTROMOTORJA 5.5 in 10.3 KS. 380 Volt. in motorno kolo 125 ccm, ugodno prodam. - I 1 e r ■ š i č, Ljubljana, Rimska cesta 13. 15539-6 RADIO v odličnem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Prost«. 15491-6 DINAMO za avtorazsvetljavo, nov, ugodno prodam. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 15547-6 ČEVLJE ST. 26 in nizke snežke, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 15548-6 SREBRNI ZAJEMALKI za juho, lepi, in cigaretna doza, ugodno naprodaj. — Prilika ! Ne zamudite 1 Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 15546-6 8 PRAŠIČEV mladih, prodam Stefano-nova ul. 22, Šiška. 15543-6 DAMSKA PLAŠČA siv in moder, staro blago, skoraj nerabljena, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15560-6 KRZNEN PLAŠČ prodam ugodno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15613-6 ELEKTRIČNI RESO dvokuhalnik prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1^491-6 VEČ MOTORNIH KOLES od 125 do 500 ccm se u-godno proda. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 15507-6 STANOVANJE ene do dveh sob ali dve opremljeni sobi išče štiričlanska družina. Ponudbe pod »Nagrada« na oglasni oddelek Jutra. 15499-21a mzsiJttm LISIČJE BOE, (itrsiamr m Krznu bul.še vršit /JuiJr« ohrai; eno. kupu.e tz.ier.rtvo Ku. M i-lti: trg. J-317-M 7 ORTROŠKE SNEŽKE ali škornje št. -2 fcupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15479-7 STRESNO OPEKO 50