http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
Č ETRI E K, 21.0 ktob er 2021/ ŠTEVILKA 1420. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,5 0 EUR
MKI IZOLA OF 15
6310 IZOLA
1420
ifieni
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333
3
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
STISKORNf) MQNDR9Č
-■X
' -V-V 040/432-9413
Medgeneracijska neenakopravnost
Starejši izolski občani (recimo jim upokojenci] imajo svoj teden, dve svoji društvi, Tretjo univerzo, pevske, balinarske in rekreacijske skupine, svoj hotel, svoj dom, dnevni center in varovana stanovanja, mentorje in kup svetovalcev in skrbnikov. Kaj pa imajo mladi izolski občani?.
(Mef) V resnici nimajo nič od tega. Nimajo Tedna mladih, ker očitno ni nikogar, ki bi ga organiziral. Imajo svoje društvo, Klub izolskih študentov in dijakov, katerega največja skrb je, kako bi se sploh postavili na noge. Univerzitetni kampus je že tretje leto zaprt, nimajo mladinskega hotela ali vsaj hostla, ki bi bil namenjen predvsem mladim, nimajo dnevnega niti nočnega centra, nimajo mentorjev in nikogar, ki bi vsaj načelno skrbel zanje. Svojih mladinskih društev oziroma klubov nimajo, prepuščeni so trgu gostinske in druge ponudbe, njihov glasnejši način zabave je v mestu skorajda prepovedan, parkirišča so postala njihove stične točke.
Z izjemo občinske svetnice, Mojce Ferle, ki je bila mlada v časih usihanja političnega in akcijskega telesa izolske mladine, nihče od občinskih svetnikov o mladih ne reče niti besede in občinski svet v zadnjem desetletju in več, mladim ni namenil niti ene točke dnevnega reda svojih sej. In tako bo tudi do volitev, ko se bodo mladi naenkrat spet znašli v predvolilnih programih vseh strank in list, tako, za vsak slučaj, če bo kdo od mladih morda zašel na volišče. Politika namreč ve, kdo predstavlja izolsko in slovensko volilno telo. Mladi to zagotovo niso, zato jim država ne da brezplačnih vozovnic za avtobuse in vlake, trgovci
Seveda nastane prava zmeda, ko skušamo ugotoviti, kdo so sploh tisti občani, ki niso več otroci in še niso srednjih let in so od vseh spregledani. V naših civilizacijskih razmerah se mladost umešča med petindvajseto in trideseto leto starosti, a to le v teoriji, saj se med mlade radi prištevajo tudi tisti iz zgodnjih srednjih let (od 26. do 35. leta), vse pogosteje pa tudi tisti od 36. do 50. leta, razen če se odločijo za politiko ali kakšne druge vrste izstopajoče življenje. V tem primeru zapustijo družbo s katero so se še nedolgo tega družili in začenjajo stvari dojemati z drugačnimi očmi, dobijo nove znance, tisti, ki bi radi ostali
Verjetno sem jim smešen tudi sam, saj sem kar presenečen, ko me povabijo na tarok turnir Društva upokojencev ali pa na Teden starejših občanov, da o zadregi, ki jo imam ob četrtkih na blagajni marketa sploh ne govorim. Pa v resnici ne bi bil rad mlajši kot sem. Čisto dobro se počutim sam v sebi, z vsemi leti, kar sem jih premogel in vendar sem na nek način žalosten, ko opazujem to generacijsko neenakopravnost v kateri so moji sedanji prigrabili vse, tisti moji od prej pa nimajo ničesar. Pa ne mislim, da bi jim bilo treba dati. Morali bi si vzeti. Ko bodo v medgeneracijskem centru nastopili izolski Fish on
nnn
pa svojih četrtkovih popustov.	mladi pa jim postanejo smešni.______marš bom vedel, da se je zgodilo,.
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI l tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
INTES4 SNSIMOIO BANK
Zarote so povsod okrog nas
Če nam nečesa v državi ne manjka, so to teorije zarote. Pa ne samo tiste, ki so vezane na virus in zdravje, Tudi takšne imamo, ki so vezane na politično in družbeno delovanje. Tako ugotavlja Zoran Odič.
Za posnetek razgovora Petana in Vizjaka je (ne) minister Hojs že vedel. Tako je sam povedal. Ni povedal zakaj tožilstvu ali KPK tega ni prijavil, ampak je povedal, da so mu povedali, da bo posnetek izkoriščen za rušenje vlade. Tako se je začela slovenska »saga o Forsyte-ju,« le da je svojo John Galsworthy napisal pametneje od te »sage o prisluškovanju in snemanju,« ki jo piše nekdo s slabim spominom, ko se ne spomni o čem je včeraj govoril, danes pa govori drugače in popolnoma drugače.
Tako je po objavi posnetka pogovora na POP TV-ju minister najprej povedal - da se tega pogovora ne spomni, Bojana Petana pa pozna samo mimogrede, potem je naslednji dan povedal, da se je nekajkrat pogovarjal z njim, nikoli pa o poslu, saj je očitno način, kako državo okoli prinest za več kot 30 milijonov evrov davka (po besedah ministra Vizjaka) samo »posel«. Potem pa, v nadaljevanju sage, je minister potrdil, da posnetek obstaja (kar je potrdil (ne)minister Hojs), ampak, da je »lepljenka,«, zmontiran posnetek, nato pa je sledilo veliki finale, ko sam minister pove v Odmevih na TV Slovenija, objavi pa MMC:
Od montaže do lepljenke
»Sam bi to zelo rad razčistil in predlagam, da soočite mene in gospoda Petana s predvajanjem kompletnega posnetka.« Pa še: »Mislim, da bi bilo prav, da naši ljudje, ki bodo o tem presojali, vidijo celotno sliko, da slišijo celoten pogovor...« Pa za konec sage spet o pogovoru katerega najprej ni bilo, nato pa je postal »lepljenka« in »montaža«: »Dajmo predvajati celoten posnetek.«
To dejansko pomeni, da posnetek obstaja in vsak tonski mojster na radiu ali televiziji bi takoj, po poslušanju, vedel ali je lepljenka in montaža, ali je resničen ali pa je samo še ena od teorij zarote, s katerimi se želi oblatiti, popljuvati najboljšo vlado v zgodovini Slovenije, od karantanskega „brezmodnega“ mačkona do noriškega kraljestva.
Neresnično, nepreverjeno
Po naših neresničnih in nepreverljivih virih smo izvedeli, da so se na srečanju, ki se ni nikoli zgodilo, z našo vlado solidalizirali in ji pomoč obljubili John O Brennan, Allen Dulles, Michel Morell, vsi nekdanji šefi CIA, ter John Edgar Hoover, James Corney in Charles Joseph Bonaparte, šefi FBI, ki ne morejo verjeti, da lahko tako lažno obtožujejo najboljše ljudi, ki obstajajo ne v Sloveniji, ampak v Evropi, ki jih tudi ne mara in obtožuje, ker so bolj vredni in ne poslušajo levega fašizma, namesto, da bi poslušali izvirni stalinizem. Ubogi je, trdijo naši neresnični in nepreverljivi viri, minister Vizjak (ki je očitno ubogi samo po duhu), glede na to, da je samo v zadnjem letu bogatejši za 160 tisoč evrov od Petrolovih delnic, ki jih je poceni kupil, nato pa kot minister dvignil njihovo vrednost. To se je zgodilo čisto po naključju. Pa ubogi ministri Počival-šek in Tonin in njihova skrb za dobavo zaščitnih mask, ki so potovale v še ne-najdenem tovornjaku ali so jih tete šivale in mame kupovale. Pa še ti ameriški nevozni vojaški oklepniki, čisti dokaz Toninovega pacifizma, saj jih je naročil še sto enako neuporabnih samo zato, da bi oslabil vojaško moč NATO pakta in ameriških militaristov. Da o ubogem Dikaučiču in zdravem Poklukarju ne govorimo, pa o (ne)mini-stru Hojsu in Žanu Mahniču, ki je šprical gimnazijo, kot državni sekretar pa šprica po Ljubljani. Vse so same teorije zarote, da bi se blatila, umazala, v smeti vrgla ta najboljša vlada, pa ji zdaj montirajo te lepljenke s ciljem, da se jih vrže z Brda in se jih razstavi v muzeju osamosvojitve. Kar pomeni, da sta osamosvojitev in osamosvajanje mrtvi. Ker v muzejih se zbirajo predmeti kulturne in materialne dediščine, da bi se analizirala preteklost, razumela sedanjost in napovedala prihodnost. Muzeji so za žive, živi pa niso muzejski eksponati. Oni pa bi to radi bili, in naj jim bo. In tako bo vse dokler ne bo razum spet prevladal v tej državi.
Z. Odič
Kako podpreti referendum o OPN
Na spletni strani Občine Izola so objavljeni napotki za pravilno over janje podpore referendumu, tam lahko natisnete tudi obrazec pod pore, ki ga overite na Upravni enoti in izročite pobudnikom.
Kako overimo podporo referendumu?
PAPIRNATA VLOGA
Obrazec podpore lahko natisnete sami ali ga dobite na Upravni enoti Izola. Obrazec izpolnite s tiskanimi črkami ter ga podpišite pred dr žavnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice glede na vaše stalno prebivališče (Upravna enota Izola). V obrazcu vpišete vaše ime in priimek, datum in kraj rojstva ter stalni naslov in ga podpišete. Upravna enota Izola bo vašo oddano podporo v zahtevi za razpis referenduma evidentirala v programu ter vaš obra zec podpore podpisala in ožigosala. Ožigosani obrazec podpore nato predate pobudnici referenduma.
ELEKTRONSKA VLOGA
Tudi elektronska vloga za oddajo podpore volivca v zahtevi za razpis referenduma je objavljena na portalu e-Uprava, na povezavi: http s://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5365 Vloga bo v elektronski obliki na voljo za oddajo od 15. 10. 2021 do vključno 19. 11.2021
Komunala zbira nevarne odpadke
Komunala Izola med 19. in 23. oktobrom 2021, organizira petdnevno jesensko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Letak z lokacijami in urnikom postanka premične zbiralnice so Izolani prejeli v preteklih dneh, skupaj s položnico za komunalne storitve.
Med nevarne odpadke sodijo: stara zdravila, kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila itd. Razne kemikalije, barve, lake, spre-je, topila in manjše električne aparate, bo možno še danes, jutri in v soboto oddati v namensko dostavno vozilo na različnih lokacijah. Katere so te lokacije pa v Mandraču žal ne boste izvedeli, saj Komunala Izola izolskemu tedniku, za razliko od glasila iz sosednje občine, ni pripravljena plačati takšnih ali kakršnih koli drugih objav. Očitno se ne zavedajo, da to počnejo z javnim denarjem izolskih občanov, (ur)
KOMEMORACIJE ZZB NOB ob Dnevu spomina
Četrtek, 21.10.2021 ob 17.00 pri spomeniku v JAGODJU Četrtek, 28.10.2021 ob 17.00 pri spomeniku na TRGU PADLIH
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://wvvvv.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Najsodobnejši center v regiji
V Splošni bolnišnici Izola so v torek odprli novi Center za hemodializo. la je večji in sodobnejši od dosedanjega, in poleg nedvomne nadgradnje za domače paciente, predstavlja tudi svojevrstno ..turistično" pridobitev, saj bodo zdaj lahko nudili dializo tudi gostom, ki pridejo v naše mesto na oddih.
Splošna bolnišnica Izola je vto-rek odprla novi Center za hemodializo. Gre za enega najsodobnejših, če ne celo najsodobnejši tovrstni center v tem delu sveta.
Kot so povedali na slavnostni otvoritvi, na kateri je prisotne nagovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Alenka Forte, gre za nujno nadgradnjo, na katero so čakali že več kot trideset let. Dosedanji center je lahko sprejel 17 uporabnikov, imel pa je le eno ločeno sobo za izolacijo, novi pa se lahko pohvali s 24 ..priključnih mest“ in tremi ločenimi sobami s po dvema posteljama vsaka.
Kot je ob otvoritvi povedal strokovni direktor, dr. Dušan Deisinger, so za potrebe centra za hemodializo zagotovili 700 kvadratnih metrov površine ter še dodatnih 70 kvadratnih metrov za pripravo dializne vode in dializnih koncentratov.
36 let v začasnih prostorih
Vodja dializnega centra, dr. Maja Mravlje, pa je najprej spomnila na začetke dialize v regiji. „Prva dializo so opravili leta 1975 v Ankaranu, deset let kasneje pa so center za dializo preselili v takrat na novo zgrajeno Splošno bolnišnico Izola, na tretje nadstropje. Mišljeno je bilo, da gre za začasno rešitev, saj pogoji niso bili idealni, a je tam ostala vse do letos. “
Povedala je, da je novi center po velikosti primerljiv z ostalimi bolnišnicami. ..Imamo okoli 60 kroničnih bolnikov in letno naredimo okoli 8.500 kroničnih dializ, dodatno pa še 400 do 500 akutnih dializ. To so dialize kritično bolnih na intenzivnih enotah. Posebnost naše regije pa je ta, da imamo velik priliv bolnikov iz cele Slovenije, ki se sicer dializi-rajo drugod, k nam pa pridejo na dopust. K nam prihajajo tudi gostje iz tujine, a smo morali vsaj polovico teh bolnikov zavrniti, ker nismo imeli dovolj prostora. “
Dr. Mravljetova pa je želela tudi poudariti, da so dializni bolniki drugačnih od ostalih bolnikov, saj veliko časa preživijo v zdravstvenih ustanovah. „Leta in leta, nekateri tudi desetletja, trikrat na teden po štiri ali pet ur. Zato mislim, da poleg strokovne oravnave, ki sojo dobili že do sedaj, jim lahko ponudimo tudi primerne prostore in z novim centrom jih lahko. “
Poltretji milijon lastnih sredstev
Kot so povedali na slavnostni otvoritvi, je Splošna bolnišnica Izola prispevala 2,5 milijona evrov lastnih sredstev za ureditev novih prostorov, ki se nahajajo na prvem nadstropju, v nekdanjih prostorih radiologije.
Ta se seli v kletne prostore, kjer naj bi po prvotnem načrtu uredili ravno center za hemodializo, a so ocenili, da so naravno osvetljeni prostori z lepim razgledom primernejši za bolnike, ki v njih preživijo toliko časa. To je poudaril tudi predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Milan Osterc, ki pravi, da so pogoji in prostori zdravljenja še kako pomembni, saj ti pacienti v njih preživijo desetino svojega življenja.
ur
Nič kaj dobro ne kaže
Nekaj tednov smo v Mandraču preskočili vest o covidnih številkah, morda tudi nekoliko vraževerno, češ, tisto, o čemer ne govorimo, ne obstaja. A covid-19 se očitno ne ozira na praznoverje.
Tako smo po prvi polovici oktobra, ko je število obolenj stagniralo, prišli v čas, ko smo zabeležili veliko porast novih primerov. A če je covid po vsej državi v velikem porastu, smo v Obalno-kraški regiji nesporni ..zmagovalci". Ne samo, da smo edina regija, ki je po nekdanjih podatkih v „črni fazi", ampak tako visokega 7 dnevnega povprečja, kot ga imamo ta trenutek, nismo imeli niti lani, ko so bile številke najvišje.
Številke
Sicer pa je bilo včeraj v državi opravljenih 7.367 PCR testov, od tega je bilo 2.145 pozitivnih (29,1%). 14 dnevna pojavnost je skočila na 665,5 na 100.000 prebivalcev. Hospitaliziranih je 427 ljudi, v intenzivni terapiji pa se zdravi 121 ljudi s covidom. Samo včeraj je umrlo 9 ljudi s covidom.V Izoli smo v torek našteli 43 novih primerov, za skupno 175 aktivnih obolenj in tedensko prirastjo skoraj 170%.
Z enim odmerkom je bilo v državi cepljenih 56% ljudi, z vsemi pa 52%. V naši regiji smo pod povprečjem, saj je popolno cepljenih 50% prebivalcev, v Izoli pa še odstotek manj.
torek, 19. oktober 2021 • Obalno-kraška 90,4
Investicij za polno vrečo
V upanju, da bo vsaj del, morda tudi večji del te vreče, prispevala država. Ob obisku vlade je namreč beseda tekla okoli znanih pa tudi manj znanih investicijah. Recimo o možnosti, da bomo parkirali pod Lonko.
V sklopu obiskov posameznih regij, je Vlada v torek obiskala tudi Obalno-kraško regijo. Ministri in državni sekretarji so se odpravili v različne ustanove, tudi izolske.
Torek je bil zaradi tega za lokalne politične funkcionarje kar naporen, v Izoli pa se je začelo še dan pred tem, v ponedeljek, ko je Občino obiskala državna sekretarka službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Monika Kirbiš Rojs. Kot je povedal direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov v občini Izola, Iztok Škerlič, so se dogovorili, da bodo uresničevali sklep vlade, da Slovenija ohrani vodilno vlogo v EUSAIR tudi v naslednji perspektivi, kot tudi to, da naj bi pisarna ostala v Izoli. »Državna sekretarka je bila navdušena nad možnimi ureditvami, ki jih omogoča območje nekdanje obalne ceste. Kaže se možnost, da bi za določene ureditve lahko pridobili evropska sredstva in se projekta lotili istočasno v Izoli in Kopru. “ Škerlič je poudaril, da je govora o manjših posegih, brez komunalnih urejanj in gradnje in čeprav so v sklopu strategije mestne občine v nekaterih primerih privilegirane, naj bi obalo med Koprom in Izolo urejali kot enotno območje. „Ne moremo si privoščiti, da ne bi bilo enotno urejeno. Zato se nam zdi prav, da ga tudi država obravnava kot eno območje in da imata zato občini enake pogoje sofinanciranja. “ Ti so lahko od 60 pa do 80 odstotni, še pravi Škerlič.
Tudi ob kasnejšem dogovarjanju z ministrom Zvonkom Černačem je pogovor tekel okoli ureditve obalne ceste.
Nasmiha se nov Dom upokojencev
V torek zjutraj, pravi župan Danilo Markočič, je Občino obiskal državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poleg možnosti, da naj bi Izoli morda podelili naziv Invalidom prijazna občina [oziroma Občina po meri invalidov, naziv, ki ga nima še nobena obalna občina op.a.), so se pogovarjali o nujnosti ureditve novega doma upokojencev. Kot pravi župan, Izola spada v prioritetno listo občin, kjer je nujna ureditev te problematike. „V domu imamo trenutno 180 stanovalcev, kapaciteta je sicer 202 postelji, ampak ne dosegamo novih evropskih standardov, ki predvidevajo po največ dve postelji na sobo. Zato smo v luči priprave OPN-ja iskali lokacije kje bi lahko umestili Dom upokojencev. “
V igri, pravi župan, sta dve lokaciji: ena je pri splošni bolnišnici Izola, druga pa na območju nekdanjega kamnoloma v Livadah, za katero pa se menda najbolj ogrevajo na ministrstvu. »Občina je zaradi tega že izrazila zanimanje za zemljišče", je povedal župan. Vodstvu Doma so že naročili pripravo izvedbenega načrta dejanski potreb, tudi kar se tiče zunanjih površin. »Verno pa, da na grobo rečeno, potrebujejo okoli 10.000 kvadratnih metrov bruto površin", je še povedal župan. Pravi, da je model participacije lokalne skupnosti v tovrstnih projektih takšen, da lokalna skupnost zagotovi zemljišče in komunalni prispevek, država pa poskrbi za gradnjo infrastrukture. »Smo jim pa povedali, da so stroški zemljišča v slovenski Istri drugačni od le-teh v drugih delih države in da gre zato za velik strošek za lokalno skupnost. Zato smo predlagali možnost, da
Izola - Trg Etbina Kristana 2, 051/301 052,031/356 887
i	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
bi zemljišče morda zamenjali za druga, ki so v lasti države ali Sklada, kar se je sogovornikom zdelo razumno. Vsekakor pa je pomembno, da so se stvari začele premikati. “
Če bi šlo vse po načrtih, bi se z gradnjo Doma začelo leta 2023, v treh letih pa naj bi bilo zaključeno. Ostalo bo vprašanje, kaj z dosedanjimi prostori, ki so sicer v lasti ministrstva, a se nahajajo na strateško pomembnem delu mesta.
Šola ima dušo, ata je stara
V sklopu obiska vlade je sekretar z Ministrstva za izobraževanje obiskal tri izolske šole, osnovni šoli Vojke Šmuc in Livade ter srednjo šolo Pietro Coppo. Ob obisku OŠ Vojke Šmuc je ravnatelj Anton Baloh večkrat poudaril, da šola potrebuje prenovo, saj je objekt že dotrajan. Že to poletje naj bi se začela dela za prenovo Južne stavbe, ki je tudi najstarejša. Z državnim sekretarjem Marjanom Dolinškom so se pogovarjali tudi o izzivih, ki jih predstavljajo učenci priseljenci, ki ne poznajo učnega jezika in jezika okolja, za kar pa je ravnatelj poudaril, da nikakor ne gre za problem. Ob tem je podžupanja Agnese Babič, ki je bila del občinske delegacije opozorila na to, da bi bilo treba enakovredno obravnavati oba jezika našega prostora, tako slovenščino kot italijanščino. Znano je namreč, da so na ministrstvu odredili sistemizacijo za učenje dodatnih ur slovenščine za učence, ki ne poznajo jezika, pozabili pa so na to, da se z enakimi težavami soočajo tudi šole z italijanskim učnim jezikom. Podsekretarka Urada za družbene dejavnosti, Martina Gamboz, pa je povedala, kako je pomembno imeti vnaprej, „na zalogo" pripravljena gradbena dovoljenja tudi za projekte, za katere v tistem trenutku ni finančnega kritja, saj le tako lahko pravočasno konkuriramo na različnih razpisih. V tem duhu so tudi že v pripravi načrti za prenovo ostalih izobraževalnih objektov v Občini.
Kulturni center podpirata tudi severna soseda
Med srečanjem s predsednikom vlade je župan predstavil projekt gradnje Kulturnega centra. Projekt naj bi bil že v Odboru za kulturo v državnem zboru, kjer naj bi
ga vključili v obliki amandmaja kot 36. projekt. Kot je povedal župan Danilo Markočič, se mu zdi pomembno, da sta projekt podprla tudi župana Kopra in Ankarana, in poudarila, da gre za projekt slovenske Istre. »Premier ve, da je naša želja pridobiti osem milijonov evrov sredstev s strani države. Gre pa tudi za projekt, ki predstavlja decentralizacijo kulture v Sloveniji in ima močan mednarodni naboj, saj so v EPK-ju sodelovali tako s Hrvaško, kot tudi s sosednjo Italijo. Predsedniku vlade je bilo všeč, da je bil projekt pripravljen od spodaj navzgor in da so sodelovali tako kulturniki, kot arhitekti in urbanisti. “
Župan je še povedal, da je premierja zanimalo, ali je gradnja Kulturnega centra vezana na sprejetje OPN-ja in če so vsebine dovolj močne, da bi se sam lahko financiral. »Gradnja je seveda vezana na OPN, kar se pa vsebin tiče, je Felice Žiža povedal, da bi tudi italijanska skupnost sodelovala pri prireditvah v centru".
Malo po malo do Šareda
Danilo Markočič pravi, da ni nobena skrivnost, da je Občina Izola finančno podhranjena za nadaljevanje investicij na Šaredu, zato je toliko bolj pomembno, da so s strani Ministrstva za okolje in prostor dobili informacijo, da se v začetku novembra pripravlja razpis, na katerem je za trideset milijonov evrov sredstev namenjenih izboljšavi komunalne infrastrukture. Jn posebej so poudarili, da Občine, ki ne subvencionirajo omrežnin, med katere spada tudi Izola in ostale obalne občine, imajo na razpisu prednost.
S pomočjo teh sredstev bi lahko nadaljevali z ureditvijo Ceste E, ki nam bo nato služila pri trženju ostalih parcel", je še povedal župan. Govora je sicer o milijonu evrov sredstev, za zaključek gradnje pa je potrebnih še kakšnih štiri milijone evrov.
Voda naj bo, ni pa važno od kod
Z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom so se župani obalno-kraške regije pogovarjali tudi o oskrbi s pitno vodo. Še letos naj bi pridobili državno gradbeno dovoljenje in investicija bi se lahko začela z naslednjim letom, zaključila pa leta 2027. S tem bi zagotovili pitno vodo za slovensko Istro, za kar je že rezerviranih 120 milijonov evrov, je pa še vedno marsikaj odvisno od volje ljudi, pravi župan. .Minister pravi, da želijo najprej pridobiti študije in potrebne načrte, šele nato se bodo soočili z ljudmi. Pravi tudi, da se prepogosto zgodi, da se mnenja sooča s strokovnimi mnenji. Mi smo pri tem ponovili stališče istrskih občin, da je za našo regijo pomembna zagotovitev vode in to čimprej. Od kje bo ta voda pa niti ni pomembno. “
Najprej tranzit, potem naprej
Kasneje so imeli na obisku na Občini ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, s katerim so se pogovarjali o različnih temah. Začelo se je s stališčem županov istrskih občin, da je prioritetna gradnja tranzitne ceste med Dragonjo in Šmarjami, šele nato pa naj pride na vrsto gradnja ceste med obalnimi občinami. A v tem primeru se ne strinjajo z načrtom
DARS-a o cesti Jagodje-Lucija, temveč o varianti s predorom pod Šaredom. „7a projekt zagotavlja cenejšo izvedbo, boljšo pretočnost, ohranitev zemljišč in tako dalje. Glede tega lahko povem, da minister še ni vrgel puške v koruzo, treba pa bo še veliko delati. "
Južna cesta na račun države
Ministrstvo bo tudi uredilo nadaljevanje Južne ceste od krožišča do Hoferja, kar je skoraj 1.8 milijona evrov težka investicija. »Minister nas je tudi vprašal, če smo zadovoljni, da so začeli asfaltirati obvoznico. Povedal sem, da je bilo dogovorjeno, da jo bodo še pred poletjem, je pa obljubil, da bodo dela zaključena kmalu, v decembru, s tem pa bo zaključeno tudi krožišče na Belvederju in bo tako pripravljeno pred sezono."
Bomo parkirali pod Lonko?
Ministru za infrastrukturo so na Občini pokazali tudi rešitve za
podzemno garažo na Lonki. Podzemna garaža bi bila „globoka“ dve etaži, prostora pa naj bi bilo za nekaj manj kot 400 parkirnih mest. »Kar se tiče finančne konstrukcije od ministrstva pričakujemo 3 milijone evrov, medtem ko je sama investicija težka 6,5 milijonov. Razlika bi se lahko finančno zaprla z možnostjo nakupa parkirnih boksov za lastnike dovolilnic v starem mestnem jedru", pravi župan. Kot je bilo razumeti, pa je to le prvi korak pri selitvi pločevine iz starega mestnega jedra, saj je v istem načrtu tudi tlakovanje Velikega trga, kar pa je vezano na prenovo palače v Verdijevi ulici, to je stare občinske stavbe. Realna je možnost, da bi od Ministrstva za kulturo pridobili vse tri milijone evrov, kolikor je težka investicija.
»Če zaključim, s tistim kar smo slišali in se dogovorili in seveda, če bomo to tudi izpeljali bo pomenilo, da bomo imeli v Izoli kar veliko dodatnega dela", je povedal župan Danilo Markočič.
AM
Potrebnih je 673 overjenih podpisov
Ministrstvo za notranje zadeve RS je podalo informacijo o številu volilnih upravičencev v občini Izola na dan 15. 10. 2021. To znaša 13.451, medtem ko pet odstotkov vseh volilnih upravičencev na območju občine Izola predstavlja 673 oseb. Toliko overjenih podpor referendumu potrebujejo predlagatelji, da bo župan razpisal referendum s katerim bi preverili ali občani Izole podpirajo že sprejeti Občinski prostorski načrt ali pa ga zavrnejo in postopke začnejo od začetka. Overjanje podpore referendumu se je začelo 15. oktobra in bo trajalo do 19. novembra. Eno od aktivnejših članic Civilne iniciative, Novko Jenko, smo povprašali, kako poteka overjanje podpore referendumu o OPN.
-	Kakšni so prvi odzivi?
-	Veseli nas, da so odzivi občanov za podporo referendumu o OPN celo nad našimi pričakovanji.
-	Ste pri tem vi ali podpisniki naleteli na kakšne težave?
-	Pri zbiranju podpisov imamo določene težave pri Upravni enoti in sicer zaradi POT pogojev, ker bi morala UE to zagotoviti, da poteka oddaja podpisov nemoteno, pa ni. Pravijo, da nimajo ustreznih navodil. O tem smo obvestili tudi ministrstvo za javno upravo.
-	Na kakšne načine boste vzpodbujali občane?
-	Občane bomo vzpodbujali z letaki, plakati, družbenimi omrežji in z osebnim pristopom po sistemu »od ust do ust«.
-	Vam je katera od izolskih organizacij, strank ali list priskočila na pomoč?
-	Veliko Izolanov, ne glede na strankarsko pripadnost, ponuja pomoč in nesebično sodelujejo.
-	Kam lahko občani oddajo overjene podpore?
-	Overjene podpise v papirni obliki zbira Novka (tel 041520065), elektronsko oddane podpise, se posreduje na mail: jenko.novka@siol.net
-	Kaj je glavni slogan vaše kampanje?
-	Glavni slogan kampanje je : »Ma kaj OPN je ugrabil kapital? Alora
grem podpisat za referendum«	ur
Zanimivosti
Puci so že narejena turistična atrakcija
Zdaj že tradicionalni pohod po poteh podeželskih vodnih virov, ki ga v Kortah pripravljajo že vrsto let, seje razvil v zanimivo turistično ponudbo, ki pa še vedno nima predznaka množičnosti, kar je pri takšnih dogodkih skorajda neizogibno, Izviri, vodnjaki, puči in vaški zbiralniki postajajo atrakcija.
šk&m
V okviru vaškega praznika, opasila, praznovanja godu zavetnika cerkve sv. Antona Puščavnika, je Kulturno in turistično društvo Šparžin pripravilo pohod Vodni viri izolskega podeželja in Kaštelir. Sonce je zvabilo v naravo kar nekaj pohodnikov, ki so se udeležili tega pohoda. Hladno jutro se je kmalu prevesilo v prijeten topel dan. Pot po vodnih virih, ki jo sicer KTD Šparžin prireja tradicionalno vsako leto, je bila letos bogatejša še za obisk Kaštelirja.
Pot nas je sprva vodila mimo lepo ohranjenega vaškega vodnjaka, kjer smo spoznali, čemu so nekoč ti služili, kako so jih gradili in kako danes skrbimo zanje. Nakar smo pot nadaljevali skozi vas mimo vaškega pokopališča, od koder je lep pogled na Šavrinsko gričevje, do prvega puča. Tu smo naredili krajši postanek in poslušali razlago o tem, kaj pravzaprav so puči in čemu so bili ti nekoč namenjeni. Po zanimivi razlagi smo krenili do največjega naravnega izvira, Frate, ki se nahaja na gozdni jasi pod gostilno. Našo pozornost je pritegnil prikaz predsednice društva Kozane Prešern, ki je ob koritih demonstrirala pranje perila na način, kot so to nekoč opravljale vaške ženske. Pot smo nadaljevali po gozdni stezi mimo hudourniških korit proti Cetoram. Med potjo smo prijetno klepetali in se medsebojno spoznavali. Po dobri uri hoje smo se priključili poti, ki vodi na Kaštelir, potem pa počasi navkreber do prvega obzidja, kjer nam je vodnica orisala zgodbo kaštelirja in njegovih prvih naseljencev. Na vrhu so nas pričakali člani KD Korte, ki ga vodi. Darinka Jug, in nam na pireditvenem prostoru prebrali knjigo Sveti meč pravice.
Lepo je bilo! Polno novih spoznanj in doživetij.	(RP)
PREJELI SMO
Mnenje proti Pobudi svetniške skupine Izolani
»Če mi tega ne potrebujemo, tudi drugim ni treba,« tako si predstavljajo v svetniški skupini Izolani gradnjo krožišča na Prešernovi cesti. Ali ste morda koga, ki živi na tem območju povprašali, če to krožišče potrebuje. Verjamem, da ga vi ne, jaz osebno in še mnogi, ki uporabljamo ta nevarni prehod čez prometno cesto, peš ali s kolesom, pa zelo, saj nam je to najkrajša pot do centra mesta, kulturnih ustanov in zdravstvenega doma. V smeri proti centru še nekako gre, saj je prehod dobro viden na obe strani, nasprotno pa je pogled zelo onemogočen, saj stopiš ne cesto izza debel dreves, pa še Leninova »ulica« se proti prehodu vzpenja, kar je za kolesarje posebna težava. Na obljubljeno krožišče čakamo že čez deset let, saj se z njim končno obeta povezava že zgrajenih treh kolesarskih poti, pa tudi razbremenitev dveh krožišč na Prešernovi cesti. Tudi novozgrajena južna vpadnica v mestni center bo končno dobila svoj namen in s tem manj potrošenega goriva in izpušnih plinov. Zaščiten drevored je že zdaj tam že prekinjen, saj manjka nekaj dreves, degradiran pa je tudi slepi del Leninove ulice. Množica kolesarjev s Parencane (vsak dan jih je več) se na tem prehodu ustavi in išče pot naprej. Upam, da župan Danilo Markočič s strokovnimi službami občine ne bo podlegel tem pritiskom.
Koni Steinbacher
Prihaja Teden starejših občanov
Že 41. Teden starejših občanov je dokaz, da se je ta tradicionalna prireditev trdno zasidrala med izolskimi upokojenci. Iz leta v leto je tudi bolj obsežno pripravljena, saj poleg obeh društev upokojencev sodelujejo še: Društvo invalidov Izola, Andragoško društvo Morje Izola, Dom upokojencev Izola, Medgeneracijski center Izola, 00 RK Izola, CKŠP Izola. Letošnji program je še posebej bogat.
Ponedeljek 25.18. 22021
10.00 Svečana otvoritev 41. Tedna starejših občanov v Izoli in priložnostne razstave bo pred Kulturnim domom Izola.
Pozdravni govor bosta imela župan občine Izola, Danilo Markočič in predsednik DU Izola, Alojz Pečan.
Glasbeni program bodo prispevale članice Ženskega pevskega zbora "Sinji galeb" Društva upokojencev Izola.
V	mali dvorani Kulturnega doma Izola, bo na ogled slikarska in fotografska razstava dala članov Andragoškega društva Morje.
V	istem prostoru bo razstava ročnih del Društva upokojencev Jagodje Dobrava in Društva invalidov Izola.
-	ob 10.30 uri v glavni jedilnici Doma upokojencev Izola potopisno predavanje "Moja Istra", predava Marina Hrs
-	ob 16.00 uri v Kavarni Hotela Delfin odprti turnir taroka
-	od 16.00 - 18.00 igre s kartami, družabne igre v Medgener. centru
Torek 26.10. 2021
-	ob 8.00 uri na balinišču Arrigoni, balinarski turnir za ženske
-	od 10.00 dalje turnir v kegljanju na kegljišču v Izoli
-	ob 10.30 uri v Domu upokojencev Izola - Interni športni utrinki -poseben gost Igor Božeglav, športni veteran v veslanju
Sreda 27.10.2021
-	ob 10.00 uri v Kavarni Hotela Delfin okrogla miza z aktualno temo Projekt starejši za starejše
-	ob 10.30 uri v Domu upokojencev Izola potopisno predavanje Radost življenja - predava Marina Hrs
-	ob 15.30 uri tekmovanje v reševanju križank in tarok in družabne igre v Medgeneracijskem centru Izola
Četrtek 28.18. 2021
-	ob 10.30 uri v Domu upokojencev Izola na dvorišču doma pevski nastop - Kompanija Izolana
-	od 15.30-17.30 ustvarjalne delavnice v Medgeneracijskem centru
-	od 17.00-19.00 šah, družabne igre
Petek 29.10. 2021
-	ob 10.30 v Domu upokojencev Izola zabava in ples v živo z gostom
Leonom Bučarjem
-	ob 17.00 v parku Pietro Coppo zaključek 41. Tedna starejših občanov. Pozdravni govor predsednika DU Izola in nastop ŽePZ Morje in MoPZ Izola
Obvestilo DU Jagodje - Dobrava
Društvo upokojencev Jagodje-Dobrava obvešča svoje člane, da bo pisarna od 25.oktobra do 25.novembra zaprta. Aktivnosti bodo potekale zunaj. Informacije o vpisu in ostalo dobite po telefonu ali elektronski pošti od Anite, ali Jožice.
Hvala za razumevanje. Spet se srečamo v decembru.
Zhravif in pnnnRNn
Za oljkami je prav posebno leto
Če bi šlo po zelo starem, bi bile oljke danes še na drevesih, oljkarji in torkljarji pa bi čakali hladne decembrske dni, ko so še pred dvema generacijama običajno stisnili prvo olje, Letos je večina oljk že pobrana in največji oljkarji so že pospravili pridelek, ki gaje veliko manj kot prejšnja leta.,
Da bo letošnja sezona oljk pri nas v Sloveniji in sosednjih severnih pokrajinah zelo slaba, so oljkarji in strokovnjaki vedeli že spomladi, poleti pa so tudi pripravili mednarodni posvet na to temo, kjer so ugotavljali, da je več krivcev za nastali izpad pridelka.
V zimskem času so bile temperature previsoke in drevje ni ustrezno počivalo. Med procesom priprave poganjkov v prvih dneh aprila so temperature izrazito padle. V fazi cvetenja pa so se dvignile tudi nad 30 stopinj Celzija. Poleg tega je padlo tudi veliko dežja, na koncu pa je udarila še oljčna muha. Delež škode se razlikuje med oljčniki. Manj izrazita je škoda v Padni, večje izpade opažajo pri posameznih toskanskih sortah, kot denimo leccino in pendolino, pri katerih so ostali povsem brez pridelka. Inštitut za oljkarstvo je opravil anketo v kateri je več kot 70% oljkarjev ocenilo, da bo njihov letošnji pridelek slab, več kot polovica vprašanih pa bo imelo letos vsaj 50-odstotni izpad pridelka.
Mileno Bučar Miklavčič, vodjo laboratorija Inštituta za oljkarstvo pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper smo povprašali kakšna je kvaliteta oljk in olja v tem neobičajnem oljkarskem letu.
- Primerno zreli in zdravi plodovi so osnova dobre kakovosti. Prve oljarne so pričele z delom zadnji teden v septembru in tisti, ki so pripeljali v oljarno zdrave plodove so iz oljarne odpeljali olja vrhunske kakovosti. Danes so cenjena olja z bogato sadežno aromo, ki po vonju in okusu spominjajo na zdrave in sveže plodove oljk, jabolk, svežih mandljev, artičok, paradižnikov in na sveže pokošeno travo.
Vendar smo v tem mesecu opazili v oljarni tudi znatno količino zelo poškodovanih plodov zaradi napada oljčne muhe. Iz pripeljanih vreč in zabojev so lezli črvi in letele muhe. Iz takih plodov ne moremo pridelati dobrega olja. Olje ne diši po zdravi oljki ampak po sladkobno gnili oljki.
-	Tisti, ki se še niso odločili za pobiranje in stiskanje pravijo, da so oljke, kolikor jih je, še nezrele in da to ni dobro za kvaliteto olja. Kaj pravite vi?
-	Že Rimljani so cenili olja predelana iz zelenih oljk. Olja pridelana iz plodov pobranih s tal so uporabljali za razsvetljavo, olja iz poškodovanih plodov pa so bila namenjena sužnjem.
Klimatske razmere so pripomogle k temu, da oljke prej dozorijo, vendar je zrelost plodov odvisna od sorti-menta in od mikrolokacije. Če so oljke naložene s trdimi in zdravimi plodovi potem je potrebno presoditi ali bomo uspeli vso količino oljk pobrati pravočasno. Če imajo oljkarji take količine oljk, da jih ne zmorejo obrati v tednu dni, potem je treba začeti obirati prej, da ne bi obirali prezrelih ali celo od muhe poškodovanih plodov, ki pa ne zagotavljajo svežine.
Sveža olja so dlje časa obstojna, so sicer nekoliko grenka in pikantna, vendar pa vsebujejo veliko spojin (antioksidantov), ki ščitijo olje in naše celice pred oksidacijo.
Če želimo ohraniti kakovost olja potem moramo od muhe poškodovane plodove čim prej predelati, če pa imamo zdrave, trde in nepoškodovane plodove, pa lahko počakamo z obiranjem.
-	So morda kakšne ugotovitve, kako so se v tej čudni sezoni obnašale različne vrste oljk ?
-	Zaenkrat so opazne velike razlike v mikrolokacijah nasadov in šele potem v sortimentu. Nekateri nasadi v zaledju so dobro naloženi z Istrsko belico (zeleni plodovi), v večini primerov je sorta Leccino ostala brez plodov (temne oljke), prav tako črnica. Opaziti je tudi razliko v kondiciji dreves. Slabo negovana drevesa so manj obrodila.
-	Vaši prostori v Kampusu Livade samevajo, vi pa se stiskate v neprimernih prostorih, kar lahko celo ogrozi vaše licenciranje. Je že kaj bolj jasno, kdaj se boste vrnili v Kampus, če se sploh boste? Zelo težko je opisati in razumeti, da je minilo že 4 leta od požara in stavba še vedno ni prenovljena.
Po zadnjih informacijah naj bi Univerza prenovila prostore do meseca s februarja 2022, vendar se ponovno s zatika pri pridobivanju finančnih ° sredstev.
Vse kaže na to, da prav nobenega ne zanima naše delo in pogoji v katerih delamo, vrsta egotipov je izkoristilo vložena sredstva za oljkarstvo le za lastne potrebe in temu trendu ni videti konca.	ur
80% Slovencev ne je rib
Takšen podatek je bilo slišati na torkovi tiskovni konferenci v Manziolije-vi palači, kjer sta minister za kmetijstvo in prehrano, Jože Podgoršek in vodja sektorja za ribištvo, Jernej Švab predstavila kampanjo za promocijo lokalnega ribištva s katero želi prepričati Slovence o pomenu rib v naši prehrani ter jih seznaniti s tradicijo lokalnega ribištva v Sloveniji. Minister Jože Podgoršek je opozoril na pomen sveže hrane, ki jo prinašajo lokalni ribiči pa tudi na ohranjanje ribiške tradicije in lokalnih ribiških običajev kot pomemben del nacionalne identitete in kulturne dediščine Eden od pomembnih kanalov obveščanja je tudi spletna stran nasasuper-hrana.si/ribe, kjer je tudi zemljevid s podatki o ponudnikih iz celotne Slovenije. Za kampanjo je namenjenih nekaj več kot pol milijona evrov, od tega 75 odstotkov sredstev predstavljajo sredstva iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, preostanek pa je iz državnega proračuna.
Sicer pa že vse od osamosvojitve države pri nas vztrajno pada število ribo-gojcev in škoijkarjev, glede škode, ki jo orade povzročajo školjkarjem, pa je minister danes povedal, da so pripravili spremembo zakona, bo omogočil nekatere interventne izlove orad tudi v obdobjih, ko izlov orad ni dovoljen. Po lanskem povečanem izlovu (150 ton), so številke letos spet nižje. Izvedeli smo še, da 30 odstotkov morskih rib konča na borzi v Trstu, ur
Izolanke so ujele pravi ritem
NOGOMET
3. SNL - zahod
Rezultati 10. kroga
Arol Škofja Loka - Adria 2 : O Farna Vipava - Šobec Lesce O : 1 Eksist Žiri - Svoboda Ljubljana O : 3 Tinex Šenčur - Elta Izola O : O Brinje Grosuplje - Sava Kranj 2 :1 IKK Tolmin - Postojna O : O Slovan - Brda 1 : 1
Tinex Šenčur - Elta Izola O : O
Šenčur (Športni park Šenčur), 16.10.2021. Sodniki: Vivod Dejan, Jonke Mitja, Močivnik Joži. Gledalcev: 10
Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pucer Abel (30' Pavič Antonio), Terčič Andrej, Matoševič Patrik, Pletikos Chris (46' Rodica Tomaž), Požrl Rok, Vukelič Marko (46' Žitko Jure), Čavalič Amir (46' Hot Dino), Opara Žiga, Štromajer Jaka (73' Šabič Ajdin)
Primorska članska liga
7. krog 16.10.21
Boreas Ajd.: Bistre Irbis 0 :1 (0 :1) Idrija : Renče 3 : 0 (1 : 0)
II. Bistrica: Portorož Piran 0: 5 (0:1) Korte : JADRAN HK 2 : 6 (1 : 1) Komen : Košana 3 : 2 (1 :1)
Korte - JADRAN Hrpelje-Kozina 2:6 (1:1)
Izola, Stadion Malija. Gledalcev: 60 Korte: Kleva David, Maletič Željko, Pirc Boštjan (46' Koščak Jan), Mihailovič Nik, Viler Rok, Rutnik Gregor (39' Jakovljevič Nemanja), Maver Jernej, Beganovič Alen, Maver Luka (71' Božič Nejc), Subašič Eldin (62' Čendak Kodermac Ron, 71' Sajinčič Miha), Lalič Goran
Strelci: 1 : 0 Mihailovič Nik (30') llm, 1 : 1 Seliškar Mark (34'), 1 : 2 Seliškar Mark (53'), 1 : 3 Bole Blaž (60'), 1 : 4 Likar Žan (74'), 2 : 4 Mihailovič Nik (81'), 2 : 5 Seliškar Mark (88'), 2 : 6 Seliškar Mark (89')
Lestvica:
1.	JADRAN Hrpelje-Kozina 16,
2.	Komen (-1) 13, 3. Portorož Piran 13, 4. Galeb Ankaran (-1) 13, 5. Košana (-1) 10, 6. Korte (-1) 9, 7. Idrija 9, 8. Boreas Ajdovščina 7, 9. Bistre Irbis (-1) 6, 10. Renče (-1) 1, 11. Ilirska Bistrica (-1) 0
ROKOMET
Tretja zmaga fantov na gostovanju
Moškanjci Gorišnica - Butan plin Izola 25:29 (10:18)
BP Izola: Jurič 7, Poberaj, Stopar, Gašperšič po 4, Brumen 3, Jeseničnik, Nikolič po 2, Bekrič, Galina, Dugaljič po 1, Konig, Pu-hanič (V), Štavar (V), Kocjančič (V), Dolenc. Trener: Luka Volk.
Pogled na prvenstveno lestvico 1. B lige je zelo prijeten: Izola je na drugem mestu z enakim številom točk kot vodilno še neporaženo Krško. Našim fantom gre čestitati za uspešno serijo zmag, ko jo je prekinil le poraz proti Škofljici. Po Krki in Sevnici je zdaj padla še ekipa s severovzhoda Slovenije. Po uvodni izenačeni igri so fantje Luke Volka v 9. minuti pri 4:4 začeli višati svoje vodstvo. Kapetan Jurič, Stopar in dvakrat Jeseničnik so vzpostavili izid 4:7, zatem pa z zadetkom Brumna iz sedmih metrov ter dveh obrambah Puhaniča med strelce povabili še Poberaja, ki je z dvema zadetkoma v 20. minuti postavil izid 6:10. Do odmora so si Izolani povišali zalogo na 8 golov (10:18), kar jim je obetalo lažje delo v nadaljevanju. Vendar se je z boljšim nastopom domačih njihova prednost prepolovila, a ni bila nižja od štirih zadetkov.
Primorci so namreč rutinirano nadzorovali dogajanje in brez težav ter seveda povsem zasluženo prišli do novega para točk.
Tekma 7. kroga s Krškim, ki bi morala biti jutri v Kraški, je prestavljena. Derbi vodilnih ekip se bo torej odigral enkrat kasneje.
Dve zmagi v treh dneh
Ptuj - Trgo ABC Izola 24:26 (11:13)
V prestavljeni tekmi 2. kroga so izolske rokometašice 13. oktobra v našem najstarejšem mestu premagale tamkajšnjo domačo ekipo. Prva četrtina tekme je bila dokaj izenačena. Zatem so varovanke Boruta Hrena začele poviševati prednost (5:8) in razliko treh zadetkov ohranile tudi do premora. V nadaljevanju so domačinke hitro izenačile na 15. točki, a je minuta odmora izolskega trenerja zalegla, da so Izolanke znova prišle do večinoma dveh golov naskoka. V 50. minuti so Ptujčanke pri 20:20 tekmo postavile na začetek. Po zelo izenačeni igri je Izola šele čez osem minut z golom Ane Berzelak prišla do dveh golov prednosti (22:24). Sledili so poskusi Ptuja za izenačenje, a je Sara Hodžič v izteku tekme tekmicam prekrižala načrte. Najboljše strelke: Hodžič 10, A. Berzelak 6, Štritof 4, Nadarevič 3, Čokelc, Matekovič, Vujmilovič po 1.
Trgo ABC Izola - Litija 19:18 (9:9)
Trgo ABC Izola: Hodžič 7, A. Berzelak 4, Matekovič, Vujmilovič, po 2, Čokelc, Meža, Bratina, Treven po 1, Bažec, Stojičič (V), Nadarevič, Lukič, Žerjal, Štritof, Cepič (V), Močibob. Trener: Borut Hren.
Izolske rokometašice so v nedeljski tekmi proti Litiji v zelo razburljivem srečanju poskrbele za prvo domačo zmago. Litiji je šlo do sedaj bolje kot Izolankam in tudi v prvem polčasu je kazalo, da si nameravajo gostje pri prednosti 4:7 in 5:8 ustvariti zadostno razliko za varno pot do zmage. Vendar so se naša dekleta vrnila v igro in čeprav jim je šlo v | obrambi bolje kot v napadu, so s na osmi točki vzpostavila ravno-| vesje na parketu in odšla na od-| mor pri izenačenju 9:9.
| V nadaljevanju smo videli nekoli-S ko boljši start Litije, a so naša dekleta pri 11:13 zasukala izid v svojo korist in z delnim izidom 4:0 prišla do prednosti 15:13. Minuta odmora na klopi Litije je zaustavila nalet Izolank in na parketu smo deset minut gledali zelo izenačen dvoboj. Zelo pomembna sta bila zadetka Ane Taeng On Čokelc ter Sare Hodžič, s katerima je Izola v 56. minuti povedla z 19:17. Precej zaslug ima tudi vratarka Sara Meža, ki je v zaustavila sto odstotno priložnost Litije in s tem ohranila ekipi minimalno prednost Gostje so sicer v zadnji minuti znižale na gol razlike, kljub njihovemu tesnemu pokrivanju v zadnjih dvajsetih sekundah pa so naša dekleta zadržala žogo in prišla do prvih domačih točk v sezoni.
V soboto odhajajo na gostovanje k ekipi ajdovskega Mlinotesta. Izola je trenutno šesta.
NAMIZNI TENIS
1.SNTL članice
NTK Cirkovce : NTK Arrigoni 5/4
V soboto so članice igrale tekmo drugega kroga v Cirkovcih. Dvoboj so naše igralke pričele boljše in vodile do rezultata 3/4. Oba zadnja dvoboja so nato zmagale domačinke in dosegle končno zmago 5/4. Naše igralke so bile v izenačenem dvoboju zelo blizu zmage. Manca Paljk je namreč
zelo tesno zgubila 2/3 proti Katji Krajnc, najboljši igralki Cirkovc in to zadnja dva seta 9/11. Tri zmage je brez težav dosegla Jana Ludvik eno pa Manca Paljk.
2.SNTL člani
NTK Ilirija : NTK Arrigoni 5/4
Člani so v soboto zjutraj igrali tekmo drugega kroga v Ljubljani. Tudi oni so pričeli dvoboj dobro in povedli 3/4 nato pa zadnja dva dvoboja izgubili. Tri tekme je tudi tokrat zmagal Erik Paulin eno pa Simon Frank.
NTK Melamin : NTK Arrigoni 2/5
Popoldne so člani igrali drugo tekmo v Kočevju. V tem dvoboju so popolnoma opravičili vlogo favorita in zasluženo zmagali z visokim izidom. Vse tri dvoboje je zmagal Erik Paulin dva pa je k zmagi prispeval Simon Frank.
Vita Kocjančič presenetila
V nedeljo je v Ljubljani potekal 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke v organizaciji NTK Vesna. Na turnirju ki šteje za državno rang lestvico je nastopilo 130 tekmovalk in tekmovalcev iz enaindvajsetih Slovenskih klubov.
Tokrat nas je ugodno presenetila Vita Kocjančič, ki je turnir odigrala krepko nad pričakovanji in dosegla uvrstitev med 8 najboljših. V osmini finala je namreč tesno 3/2 v tekmi polni preobratov premagala Živo Dogar iz Kerne Puconci. Pri mladincih se je najboljše uvrstil Uroš Žavbi in sicer med 16 najboljših. Za uvrstitev med 8 je 1/3 zgubil proti Ninu Šeguli, prav tako iz Kerne Puconci. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uspelo uvrstiti še Mihajlu Paukoviču.
JADRANJE
Vodišek 11. na SP na Sardiniji
Koprčan Toni Vodišek je na svetovnem prvenstvu v olimpijskem jadralnem razredu formula kite, ki se je po petih dnevih tekmovanj končalo v morju pred Torre-grando na Sardiniji, osvojil končno 11. mesto. Po sobotnem rednem delu tekmovanja je bil sicer tretji. Njegova sestra Marina Vodišek je bila skupno 34. (173 točk).
Vodišek, tretji na svetovni lestvici, je v soboto, predzadnji dan tekmovanja, z osmega napredoval na tretje mesto. S tem si je priboril lepo izhodišče pred današnjim polfinalom. V njem je jadral v skupini A, imel je najboljše izhodišče, a je po dveh šestih mestih zbral 13 točk in v skupini končal na petem mestu. “Današnji dan ni bil tak, kakršnega smo si zamislili. Premalo je pihalo, a so nas vseeno poslali na vodo. Namerili so hitrost vetra med petimi in šestimi vozli, včasih je bilo tudi le tri ali štiri vozle. Ponekod so bile na regatnem polju vetrovne luknje, ” je pogoje v zaključku SP opisal Vodišek.
“Prvo regato sem kar v redu startal, a sem opazil, da ne morem iti naprej tako kot ostali. Ob koncu sem videl nekaj belega plavčka in deset metrov la-ksa zadaj, kar me je zaustavljalo. V drugem plovu pa z manjšim kajtom v šibkem vetru ni šlo in sem ves čas padal nazaj po lestvici. Za naslednjič se moram bolje pripraviti na take razmere in nastopiti z drugim padalom. Veliko sem se naučil na tem SP, boljši sem, kot ko sem prišel sem na Sardinijo," je še ocenil Vodišek.
V	finalu je Francoz Theo de Ra-mecourt obdržal prednost, ki si jo je priboril v prejšnjih regatah in osvojil zlato, drugi je bil njegov rojak Axel Mazella, bron je osvojil Italijan Riccardo Pianosi.
V	ženski konkurenci si je naslov
prvakinje priborila Američanka
Daniela Moroz.
Theo de Ramecourt je bil na prejšnjem SP leta 2019 četrti, na letošnjem odprtem evropskem prvenstvu v Montpellierju pa je branil naslov in končal na 10. mestu. Naslov prvaka stare celine je osvojil Mazella. Vodišek je bil v evropski konkurenci sedmi, mesto nižje pa v odprti, v kateri je presenetljivo zmagal Maximilian Maeder iz Singapurja. Ta je bil tokrat peti.
TAROK
V okviru prireditev v tednu posvečenem starejšim občanom, bo v ponedeljek 25.20.21 odigran od-
prt turnir v taroku za posameznike. Pričetek igranja bo ob 15.00 uri v hotelu Delfin Izola. Odigrana bodo tri kola po 15 iger po pravilih Tarok zveze Slovenije.
Turnir organizirata društvi upokojencev Izola in Jagodje Dobrava. Tarokaši se bodo potegovali tudi za prehodni pokal društva upokojencev Izola. Prehodni pokal bo branil lanskoletni zmagovalec Miran Zajc.
Razglasitev rezultatov in podelitev pokala bo v piceriji hotela Delfin takoj po končanem turnirju. Sledilo bo družabno srečanje ob dobrih picah.
db
ŠPORTflR ŠOLfl R1RESTRRL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE OD 2*8 LET
NOVOST:
• VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET VADBA ZA OTROKE DO 3. LET SKUPAJ S STARŠI
INFO:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GIV1AILC0IVI
SPORTAJTE z HAMI
Sportajte z nami 2821
Četrtek 21.10.2021
BALINARSKI KLUB KORTE
17.00-	18.00 (otroci U-ll od 8 do II let) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE
Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja ter vpis novih članov.
ŠD ADRENALINA (040/501-379)
FITPLUS CENTER Izola - Center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1. Aktivno sodelovanje na brezplačni vadbi; potrebujeterbrisačo, vodo, udobno oblačilo:
18.15 FITNES plus 19.30 NIRVANA fitness 2
KLUB BORILNIH VEŠČIN KICKBOKING in TAE KWON-DO
17.30-18.30 in 20.00-21.00 PROSTORI DRUŠTVA Gregorčičeva ulica 21 (stara italijanska šola) Postopki segrevanja in raztegovanja telesa. Osnove in napredna tehnika udarcev z roko in nogo. Program je zanimiv za otroke in starejše občane. Možnost je tudi vpisa v klub.
VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 (v
Petek 22.10.2021
JUDO KLUB IZOLA
TELOVADNICA OŠ DANTE AL1GHIERI
16.30-18.00 Mala šola juda (vadba za otroke 7-12 let)
18.00-	19.30 Nadaljevalna šola juda (vadba za mladostnike 12-16 let)
VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
17.00-	19.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20 ODBOJKARSKI KLUB IZOLA
16.00-	19.00 Telovadnica OŠ LIVADE MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.00-	18.00 MESTNI STADION IZOLA
15.00-	16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
15.00-	16.00 in 17.30-20.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE
14.00-	15.00 TELOVADNICA OŠ VOJKE ŠMUC
Sobota 23.10. 2021
VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA
8.00-	10.00 VK ARGO IZOLA, Dantejeva 20
Drobtinica je bila velika
Tako kot vsakokrat doslej so se tudi letos odzvali vsi pozvani izolski obrtniki, trgovci, peki in drugi proizvajalci različnih prehrambenih artiklov. Tokrat je bila prireditev v petek, saj so pri izvedbi sodelovale tudi izolski šolarji.
Marini Izola)
Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki - udeleženci svetovnih in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov.
STRELSKI KLUB IZOLA
19.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1
Oranžna so žarela tudi v Veroni
Orange Wine Festival je na sejmu Vinitaly Special Edition v Veroni priredil nadvse odmevno vodeno degustacijo, na kateri se je s svojimi maceriranimi vini predstavilo 15 vinarjev iz šestih držav. Deset vin je bilo iz Slovenije, dva tudi iz Slovenske Istre.
Ogled treningov, preizkus streljanja z zračnim orožjem, ogled klubskih prostorov, druženje s člani kluba, vpis novih članov ODBOJKARSKI KLUB IZOLA
16.00-	20.30 Telovadnica OŠ LIVADE Vpisujemo fante in dekleta. Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov letnik 2005 in mlajši.
KEGLJAŠKI KLUB IZOLA
17.30-	19.30 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH
Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
16.00-	18.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov
17.30-	19.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC Predstavitev treninga in vpis novih članov KOŠARKAŠKI KLUB IZOLA
16.00-	17.30 in 19.00-20.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE
Predstavitev treninga in vpis novih članov
Vinitaly, eno največjih vinskih prireditev, so po odpovedi lani in letos spomladi vendarle spravili pod streho, a v veliko manjšem obsegu in zgolj za poslovno publiko iz kar 60 držav.
Zadnji dan sejma je ekipa Orange Wine Festivala iz Izole pripravila vodeno degustacijo 15 maceriranih belih (oranžnih) vin iz šestih držav. Ob desetih slovenskih pridelovalcih je bil po eden še iz Avstrije, Grčije, Gruzije, Hrvaške in Italije. Zanimanje za degustacijo je bilo izjemno, interesentov za udeležbo je bilo še enkrat več, kot je bilo razpoložljivih mest. Udeleženci so bili iz več evropskih držav, pa tudi iz ZDA in Kanade. Organizatorji so degustacijo razdelili na tri dele. V Zlatem venčku so predstavili zgolj slovenska vina: Burja - Vipavska dolina, Guerila -, Vipavska dolina, Marof - Prekmurje), Movia -Brda in Marjan Simčič - Brda. Oranžni venček so sestavljala vina Georg Nigl - Avstrija, Chatzi-varitis -Grčija, Sebastjan Štemberger - Kras, Malvazija Pivol 2019 (Žaro, Slovenska Istra) in Ipša - Hrvaška.
Sklepni, jantarni venček, pa so sestavljala vina: Emeran Reya - Brda), Chateau Bruale - Gruzija, Malvazija 2016 (Rojac, Slovenska Istra), Svetlik - Vipavska dolina in Dario Prinčič - Italija. Posamezne sekcije so uvedli kratki filmi o Orange Wine festivalu v Izoli, o slovenski gastronomiji, ki jo je predstavil tudi Aljoša Ota iz predstavništva STO v Milanu, in napoved dokumentarca o oranžnih vinih Call it Amber, ki ga pripravlja Studio Alp iz Maribora.
Organizatorji Orange Wine Festivala napovedujejo v aprilu 2022 kar dve prireditvi: 29. aprila tradicionalni festival v Izoli, nekoliko prej, 11. aprila, pa temeljito celodnevno predstavitev oranžnih vin na Vinitaly v Veroni. Do takrat bodo pripravili več manjših srečanj in degustacij.	SZJ
SPORTAJTE Z NAMI!
FATE ŠPORT CON NOI!
27. 9. - 24.10. 2021
Obilje svobode v Insuli
Danes, v četrtek 21, oktobra ob 18,00 bodo v galeriji Insula, odprli razstavo del dveh istrskih umetnikov, Toma Vrana in pokojnega Vojca Sodnikarja Ponisa z naslovom Polet,
Svoboda je najvišje čustveno stanje, ki vodi k zavedanju popolnosti bivanja, svoboda je stanje duha, ki vodi človeka k sreči. Ameriški pisatelj Richard Bach je leta 1970 napisal novelo z naslovom Jonatan Livingston Galeb. Richard Bach ljubi letenje, vse njegovo življenje je bilo povezano z letalstvom, letenjem in tudi njegov literarni galeb je ljubil predvsem letenje. Letenje je simbol svobode, lahkotnosti in odprte brezmejnosti prostora. Dva naša umetnika sta znotraj kompleksnega življenjskega ustvarjalnega opusa cikel svojih del poimenovala z naslovom omenjenega Bachovega romana.
Pred skoraj štirimi desetletji je Tomo Vran izvedel serijo šestih grafik v tehniki sitotiska in ga poimenoval Galeb Joh-natan Livingston. Jasno izstopajoča modra barva je indikativna zastopnica Vranovega slikarstva skozi celoten opus ustvarjanja. Zanimiva pa je tudi izvedbeno operativna plat realizacije teh del. Sitotisk se je kot nova tehnika pri izvajanju umetniškega produkta v sedemdesetih let povsem uveljavil, vendar je v krogu akademske srenje pri nas še vedno veljal za precej alternativen in neklasičen pristop v polju likovne dejavnosti. Tudi v tem smislu je bil umetnikov takratni poseg precej svobo-domiselen.
Verjetno je ime Galeb Jonathan Livingston vezano na osebni življenjski nazor kiparja Vojca Sodnikarja Ponisa ki je pod tem naslovom leta 2017 izvedel cikel artefaktov. Voj c Sodnikar Ponis je bil kipar, ki je obdeloval kamen, kar je zelo pomembno v kontekstu izpolnjevanja identitete našega prostora. Kamnita galebja peresa, ki so na različno visokih inoks paličicah nasajena na unikatno izdelane steklene podstavke delujejo skoraj magično lebdeče. V zelo estetizirano prefinjeni obliki je ambientalni sklop šestih figur zastavljen kot celota. Asociativno nas delo vodi v naše okolje, spominja na jate galebov, ki včasih zapolnijo naše nebo, spominja na veter, ki mu galebi z lahkoto kljubujejo, s steklenimi podstavki spominja na morje nad katerim letijo. Vsekakor pa ta izjemno natančno in dodelano izklesana »lebdeča« kamnita peresa dajejo občutek sproščenosti, letenja, svobode... Kakor, da so se ravnokar izvila iz kamnite mase, »zaplavajo« v prostor in poletijo.Tomo Vran in Voj c Sodnikar Ponis sta različna umetnika, različna po strokah v katerih se oziroma sta se izražala. Prvi je slikar, mojster barve, drugi kipar, izjemen v obdelavi kamna. Vendar oba je v predstavljenem delu združevalo načelo, ki v umetniškem aktu poudarja neskončno polje možnega, polje svobode. Umetnost pa je pot v svobodo, ki pa jo umetnik naslavlja gledalcu. In predstavljena zgodba, ki združuje tri umetnike: pisatelja, slikarja in kiparja je njihov polet na tej poti.
Dejan Mehmedovič
L
I................................................
ars longa, vita brevis
»Umetnost je trajna, življenje je kratko"
V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istrskih pesnic in pesnikov, urednica Dorina Beržan predstavlja avtorja, ki bi ga težko uvrstili med klasične pesnike, čeprav razmišlja na način poeta in se tako tudi izraža. S Šareda prihaja Alfio Šuran.
Pesem o dvomljivcu
Kaj je bolje, biti prvi na vasi ali zadnji v mestu?
Ni večjega dolga, od neizpolnjene želje, po lepem trenutku.
Ljubezni kot sočutja ni več, je samo ljubezen, zaradi občudovanja.
Zdaj pojdi in igraj se s seboj, kako si kaj, moj človek?
Da se meni ne bo treba utrujat, jaz sem narejen, da te ljubim.
Otrok moj, za menoj, smem ti poslati to?
Kam greva praznovat?
Jaz prinašam srečo vsakemu, ki si jo želi.
Hvala ti, za glasbo pesmi, ki jo prepevam.
Alfio Šuran
Alfio Šuran zagotovo ni klasični pesnik, niti ni modernist, kaj šele, da bi bil lirik. Še najbolj je epski pesnik a je vprašanje ali je sploh pesnik, saj njegovi zapisi na poezijo spominjajo zgolj po obliki zapisa, vse ostalo pa je prepuščeno toku njegovih misli, ki so daleč od iskanja rim in ritma besed. Tako kot je počel že leta 2013, ob izidu svoje zbirke z naslovom Zgodba o kateri ne moremo govoriti, se tudi danes presprašuje o stvarniku, o resnici, o ljubezni in o samoti. Takrat je, ob izidu zbirke zapisal, da je po prepričanju kristjan, po značaju žid, po obnašanju pa večji cigan od ciganov samih, da mu uspeva prejemati signale iz vesolja in ohranjati zdravje zaradi ekstaze trenutka. Pravi, da se je rešil vseh možganskih smeti, tako slabih kot dobrih, umazanih in čistih.
Profesorica didaktike večjezičnosti in medkulturnosti, Lucija Čok, je v spremni besedi k njegovi edini zbirki doslej zapisala: »Pesniški jezik je svojstven, tekoč, s posameznimi sledmi italijanske jezikovne podstati dvojezičnega govorca, obenem pa preseneča z izvirnimi priklici prispodob, s katerimi pisec vabi svojo žensko k sebi. Spopada se z večnim dvomom v svoj obstoj in vendar v sebi obstaja (Zanikanje in pritrditev).
Ti pomenljivi verzi..../
Čim bolj rastemo v vse smeri, tem večja bo rast, bogastvo, notranje obilje.
Naše celotno obzorje se mora spremeniti.
Premakniti se moramo, iz preteklosti v prihodnost, ne iz vzhoda na zahod, ne iz ene sedanjosti v drugo.
.../ nam povedo, da je pisec pesmi vendar globoko veren v obstoj
človeka, v življenje...
%.....................................................................
21.10. četrtek
■
Otvoritev razstave:
Vojc Sodnikar Ponis & Tomo Vran: POLET
19.00 Mestna	Izola
Ciklus ruskega filma: KUKAVICA
kino
Kino v živo s člani filmske ekipe: NEKOČ SO BILI LJUDJE

L 22.10. petek
14.00	Mestna
Ustvarjalna delavnica: KVAČKANJE
18.00	Manziolijeva palača
Predstavitev knjige Daniele Tomšič: II dllOITlO dl Isola dNstrla
23.10. sobota

Od 11.00 Park Pietro Coppo
PRAZNIK KOSTANJA IN MLADEGA VINA
16.00	Art kino Odeon
Projekcija filma za najmlajše: ADAMSOVI 2
20.00	Cerkev Marije Alietske
koncert: MANDOLINISTICA CAPODISTRIANA
24.10. nedelja
Od 11.00 -17.00 severni (carinski) pomol
IZOLSKA LEGENDA
i6-ooj|Q£BgESjj2233flHflflHHHHHIH!HHHHHHHH!i
Projekcija filma za najmlajše: ADAMSOVI 2 18.00 Palača Manzioli
Skupnost Italijanov Dante Alighieri:
LEGENDA O SV. MAVRU
18.10. ponedeljek
Ponedeljki za zamudnike: ISKALCI TARTUFOV
Izolska legenda bo v resnici fešta
Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje, ki pa ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, a ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Od takrat naprej je golobica v izolskem grbu..
Praznovanje izolske legende bo letos potekalo od 22. do 24.10. 2021.
V	petek, 22.10. 2021 bo v palači Manzioli ob 18.00 uri potekala predstavitev knjige »II duomo di Isola d’Istria«, avtorice Daniele Tomšič
V	soboto, 23. 10. 2021 bo v parku Pietro Coppo od 11.00 do 17.00 ure potekal “Praznik kostanjev in mladega vina". Za pester glasbeni program bodo poskrbeli člani Društva harmonikarjev Izola, Kompanija Izolana, MoPZ Delfin Izola in Trio lipa. V parku bodo od 11.00 do 13.00 potekale tudi ustvarjale delavnice za otroke.
V	soboto, 23.10. 2021 ob 20.00 uri bo v cerkvi Marije Alietske koncert mandolinistov skupine Mandolinistica Capodistriana.
V	nedeljo, 24. 10. 2021 bo na Severnem pomolu (bivši carinski) potekalo “Praznovanje izolske legende", od 11.00 do 17.00 ure.
11.00	- 17.00 - ISTRSKA TRŽNICA /11.00 - 16.00 - RAZSTAVA OTROŠKIH RISB NA TEMATIKO IZOLSKE LEGENDE / 11.00 - PRIHOD STARIH BARK/11.30 - ZGODBA O IZOLSKI GOLOBICI, pripoveduje avtorica Kristina Menih / 12.00 - 13.30 - SKUPINA VRUJA /
14.00	- 15.30 - TRIO LIPA / Skupina Al tempo di Tartini/ Med 11.00 in 13.00 ustvarjalne delavnice za otroke / ob 18.00 uri v palači Manzioli “Legenda o Svetem Mavru” (skupina SI Dante Alighieri).
Praznovanje izolske legende
Celebrazione della leggenda di Isola
22.10.2021
2T.10.2021
Palača Manzioli / Palazzo Manzioli ob/ore 18.00_________________________
Predstavitev knjige / Presentazione del libro
»JI duomo di Isola d'lstria«
avtorica Daniela Tomšič
0*g.: 51 ktaiuilc Bcsco';h di^l Ughllnb
Nedelja / Domenka,
Severni pomol / Molo nord od/alle 11.00 do/dalle 17.00
,23.10.2021
Park Pietro Coppo / Parco Pietro Coppo
od/alle 11.00 do/dalle 17.00_______________________
Praznik kostanja in mladega vina festa della castagna e del vino novelic
Program/Programma
Trio Lipa, Kompanija Izolana, MoPZ Delfin Izola,
KD Harmonikarjev Izola, ustvarjalne delavnice za otroke / laboratori creativi perbambini
Cerkev Marije Alietske / Chiesa di S. Maria D' Alieto ob/ore 20.00_______________________________________
Koncert / Concerto
Mandolinistica Capodistriana
Or;. CAN iznti. vtndrhvi-j. »nlruffnm UinpiOeoraSImtnijipoiKhtfaOMV
Izolska legenda / Leggenda di jsola
Istrska tržnica / Mercato Istriano
Prihod starih bark / Varrivo delle vecchie barche
Društvo starih bark Izola / Societa di Vecchie Barche Isola
Obisk skupine / Visita di gruppo Al tempo di Tartini
Ci/Sl Giuseppe Tartini Piran / Pirano
Zgodba o izolski golobici / La storia della colomba Isolana
pripovedovanje / narrativa Kristina Menih
Ustvarjalne delavnice za otroke / Laboratori creativi per
bambini
Glasbeni program / Programma musicale:
Skupina Vruja, KD Harmonikarjev Izola,Trio Lipa
Palača Manzioli / Palazzo Manzioli
ob/ore 18.00_________________________________________
Literarno zgodovinski večer/Serata storico-letteraria
Legenda o Svetem Mavru
SI/CI Dante Alighieri
e
uTrstiff •«
ti
JsJ^L
g
Občini ■ Camant di
VISOU
IZOLA-
www.center-izola.si Facebook/Ckšp Izola
S
Jskd
.'v* vi'i , r nn	O '' v„
mfi
K '
Galerija lnsula±±££lkJ
Otvoritev razstava
Voj c Sodnikar Ponis & Tomo Vran: POLET
Galerija Plač Izolanov
Razstava spoznanj
BRANE GRGUROVIČ
Ma ke lepo!
Galerija
Razstava: Slikarska skupina Morje
KORAK ZA KORAKOM
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
PRIPRAVA HRANE
Razstavljajo: TATJANA BRANKOVIČ, IRENA ČARMAN, KRISZTINA DOL-TAR, JOŽEF FABJAN, LILIJANA HRVATIN, OSKAR JOGAN, IRENA LIPOVEC, JACK LORGET, ADRIJANA MANDALENIČ, TANJA MASK in SAŠA SERGEJ MERKANDEL
Sončna dvorana
Razstava del primorskih likovnikov
VIDEZ TIPNEGA
Razstave v Mestni knjižnici
-	VITRINE USTVARJALNOSTI - Razstava MMM, SLAŠČICE
Zbiratelja starin JANEZ IN MARIJA JANEŽIČ iz Kopra sta na ogled postavila zbirko modelčkov za peko slaščic, stare kuharske knjige in zvezke.
-	STENA USTVARJALNOSTI - PINCE, KROŠTOLE, FRITOLE IN DRUGE DOBROTE IZ PEČICE - Fotografsko razstavo sta pripravili NIVES KALIGARIČ in VANDA BANDEU.
-	STENA USTVARJALNOSTI V UČNEM CENTRU - CENTRU ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE V KNJIŽNICI - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA članov Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: IRENA ČARMAN- Čaji in mazila, OSKAR JOGAN - Naša neokrnjena obala in BARBARA CASSERMANN - Lepote narave.
-	STENA USTVARJALNOSTI V ČITALNICI - Razstava PRIPRAVA HRANE Avtorji razstavljenih del so člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola, ki so razstavo za Dneve evropske kulturne dediščine zasnovali in postavili. Izbor fotografij so prispevali: TATJANA BRANKOVIČ, IRENA ČARMAN, KRISZTINA DOLTAR, JOŽEF FABJAN, LILIJANA HRVATIN, OSKAR JOGAN, IRENA LIPOVEC, JACK LORGET, ADRIJANA MANDALENIČ, TANJA MASK in SAŠA SERGEJ MERKANDEL.
Razstave si lahko ogledate v času odprtosti knjižnice po zimskem urniku in sicer: OD PON.-PETEK OD 9.00 DO 18.30 ter SOBOTA OD 8.00 DO 13.
Korak za korakom skupine Morje
V galeriji Insula so 8. oktobra odprli razstavo likovnih del članic Slikarske skupine Morje - Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola Razstava nosi ime: KORAK ZA KORAKOM. Avtorice so: MAJA ALESSIO, DORICA BARBARIČ BENČIČ, MAJDA KREVS IN DANICA VODOVNIK. Mentorica skupine je KSENIJA PFEIFER.
Zanimiva razstava, ki se poigrava z abstrakcijo, bo na ogled do 10 novembra.
izn"vhinvS«:
BRANti GRGUROVIČ
MALA $OLR
iuKElN
KSt te te


Branči pravi, daje lepo
V Plaču Izolanov je na ogled razstava upodobljenih spoznanj diplomiranega ekonomista, finančnika, ribiča, pesnika in vsestranskega ustvarjalca, Braneta Grguroviča.
To je že njegova tretja razstava v
tem prostoru in vsakič preseneti, čeprav so presenečenja v njegovem primeru vsakdanjost. Potem ko je razstavil fotografije obrazov, ki jih je v skalovju ob starei cesti Izola Koper izklesalo morje in po lepljenkah z razmišljanji o vseh dimenzijah tega sveta je tokrat pripravil nekakšno kombinirano razstavo enega in drugega. Svojim likovnim podobam je dodal z ročno izrezanimi črkami upodobljena spoznanja, ki ga obkrožajo zadnje čase. Čeprav se na trenutke zdi, kot da nam s temi svojimi deli sesa energijo iz telesa in duha, je razstava v osnovi optimistična. Le do konca se je treba prebiti ob prebiranju najrazličnejših misli, ki jih Branči tako rad povzema po njemu ljubih avtorjih.
USTVARJEN ČE NEBI BILO DRUGIH STVARI RAZEN NIČA GA NE BI NIKOLI SPOZNALI
NIČ OMOGOČA OBSTOJ_PRUCIM STVAREM .	— KAR POMENI DA :
Nevermind v Parku Pietro Coppo
Sveti Maver je dobil knjigo
Raziskave v zvezi z izolsko župnijsko cerkvijo svetega Mavra že stoletja predstavljajo izziv za številne zgodovinarje in ljubitelje našega mesta, Dolgoletna strokovna delavka in direktorica piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Daniela Tomšič, je ta spoznanja združila v knjigo, ki jo bodo predstavili jutri.
Leta 2015 je pokojni Silvano Sau dal pobudo za realizacijo publikacije, ki bi predstavljala izčrpno analizo razvoja izolske cerkve, usklajeno med besedilom in podobami na zgodovinski, kulturni in umetniški ravni. V tem duhu je tudi nastala publikacija "H duomo di Isola d'Istria" s podnaslovom La chiesa parrocchiale di San Mauro di Isola. Knjigo je založila Skupnost Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi v sklopu založbe II Man-dracchio, predstavila pa jo bosta, avtorica Daniela Tomšič in prof. Samo Štefanac.
Iz predgovora:
Idilični vidik mesta, ki se nahaja na apnenčastem otoku, le streljaj od skrbno obdelanega laporjevega amfiteatra, že stoletja navdušuje s svojo podobo. Mogočna katedrala je, skupaj s sosednjim zvonikom, obvladovala otok pred amfiteatrom kot harmonično središče na celotnem ozemlju občine Isola.
Od tod je nekoč segel pogled do cerkve, sv. Donata, sozavetnika otoške župnije, ki je bila posvečena že leta 1273 in je na vzhodnem pobočju, ki nosi ime Segadiči/Sega-dizzi, stala do 19. stoletja. Od sv. Mavra pogled seže tudi do cerkve sv. Jakoba pri Šaredu, ki je omenjena že leta 1323. V nadaljevanju proti Kortam je grič Albucan, kot je staro ime za razgibano pobočje južno od Kort, ki so ga Grki najprej poimenovali Vrano castro, zatem La-tinci Castelario, v ljudski govorici pa je to Kaštelir. Ta je predstavljal varno zatočišče za otočane v primeru nevarnosti. Pogled s sv. Mavra se v smeri proti Piranu konča na hribu Lavore, kjer stoji cerkev sv. Marije Loretske/Santa Maria di Loreto, ki je bila posvečena leta 1634.
IL DUOMO DI ISOLA DTSTRIA
Opasilo in pohod
Monografija o župnijski cerkvi svetega Mavra se osredotoča na analizo zgodovine župnije ter na umetniški in arhitekturni razvoj same cerkve. Stavba je redno vzdrževana, zato v zadnjih letih niso bili potrebni nobeni obnovitveni posegi, ki bi lahko razkrili njeno skrito zgodovino z obsežnimi raziskovalnimi in konservatorskimi projekti, med drugim težko izvedljivimi zaradi stalne uporabe cerkev za liturgične namene.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enota Piran, je zato geologu Branku Mušiču naročil neinvazivne geofizikalne preiskave cerkve, restavratorki Miri Ličen Krmpotič delne arhitekturne preiskave, pregled in popis sakralnega pohištva pa umetnostni zgodovinarki Lukreciji Pavičič Domjan. Zaradi arhitekturne vrednosti in umetniškega bogastva notranjosti cerkve sta bila cerkev sv. Mavra in sosednji zvonik z občinskim odlokom iz leta 1984 razglašena za arhitekturni in zgodovinsko-umetniški spomenik lokalnega pomena, ki se nahaja v mestu Isola kot mestni kulturni spomenik.
Knjiga je izšla v italijanskem jeziku, njena predstavitev pa sovpada s praznikom Izolskega čudeža, kot so ga nekoč poimenovali. (ur)
V	Kortah vsako tretjo nedeljo oktobra v spomin na posvetitev prenovljene cerkve praznujemo opasilo. Osrednji dogodek je svečano bogoslužje, ki ga navadno spremlja tudi kulturni program..
Župnijske krasilke pod vodstvom Orjane Kleva so tokrat še lepše kot sicer, okrasile cerkev, pevke ob orgelski spremljavi Darinke Jug mašo spremljale z izbranim pevskim programom, po obredu pod vodstvom mašnika Luke Tula pa je sledilo še prijetno druženje ob domačih dobrotah.
Zaradi epidemije je lani opasilo odpadlo, zato smo si tokrat še toliko bolj zaželeli praznovanja v dobri družbi, z nekaj kulturnega programa in v naravi, kar smo v soorganizaciji Turističnega društva Šparžin in našega. Kulturnega društva Korte, pripravili že dan pred praznično nedeljo.
V	prečudovitem vremenu je četico pohodnikov med krajevnimi vodnimi viri pospremila gospa Slavica Hrvatin in jih pripeljala tudi na po novem izredno lepo urejeno prizorišče za prireditve na Kaštelirju (Ka-šlerju). Tu smo smo jih članice dramske sekcije našega društva pričakale s skrajšano priredbo pripovedke Tine Rožac Sveti meč pravice. Zgodbo sta podali Tjaša Lukič in Nina Mernik.
Ob povratku v Čedlje je lačne in utrujene pohodnike čakalo izvrstno kosilo z domačo koruzno mineštro bobiči, sveže pečenim kruhom in slastnimi fritlami, ki so ga pripravili in postregli člani Turističnega društva Šparžin.	DJ
RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA
V* KAPITAN MARKO - Rl
' a	Q
7:00386(0)40262 301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com
Urnik
NEDELJA
TOREK, SREDA, ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
8-12
8-13
8-15
8-13
OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Kriminalije
Daleč nista odšli
Moški je naznanil, da je slabo zaprl prtljažnik svojega vozila, zato sta mu med vožnjo proti Belve-derju padli iz vozila dve torbi z osebnimi stvarmi.
Nekaj je momljal
Iz enega od izolskih hotelov so nas obvestili, da je nekdo vlomil v njihovo hotelsko sobo. V sobi ga je zalotil receptor, kateremu se je nekaj izgovoril, nato pa zapustil hotel. Policisti zbirajo obvestila o storilcu kaznivega dejanja in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Bo treba tožit
Na PP se je zglasil moški in je povedal, da ga je ogoljufal najemodajalec. Ugotovljeno je bilo, da gre za kršitev pogodbenih obveznosti. Napoten je bil na zasebno tožbo.
Malo je rogovilil
Opravili smo intervencijo na območju PP Koper, kjer je moški pod vplivom alkohola kršil javni red in mir in je bil pridržan do streznitve.
Premalo za tajkunstvo
Varnostnik je v trgovini zadržal žensko, ki je izvršila tatvino živilskih artiklov v skupnem znesku 16 evrov. Obravnavano je kaznivo dejanje tatvine in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Ni imel ključev
Obveščeni smo bili o parkiranem osebnem avtomobilu tuje registracije, na katerem je razbito steklo, vrata pa so priprta. Ugotovljeno je bilo, da gre za kaznivo dejanje vlom v vozilo. Ukraden je bil kovček z dokumenti, mobitelom, denarjem in osebnimi stvarmi. Škoda znaša 500 evrov.
Še pravi čas
Zvečer so policisti sprejeli klic moškega, ki je rekel, da razmišlja o samomoru. Uspeli so ga izslediti, zdravnik ga je napotil na zdravljenje v PB Idrija.
Rumena kovina?
Gostja hotela je naznanila, da ji je nekdo na bazenu ukradel kopalni plašč, v katerem je imela uro iz rumene kovine. Škodo ocenjuje na 1520 evrov.
Ni bil njegov dan
Policisti so ustavila osebni avto, ki ga je vozil moški brez vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Moški je na kraju tudi kršil javni red in mir, zato so bila za varno izvedbo postopka uporabljena prisilna sredstva in izdan plačilni nalog.
Torbica pa je
V Jagodju je domačinu nekdo ukradel torbico z dokumenti in denarjem. Torbica je bila kasneje najdena v bližini, manjka pa gotovina, GSM in osebna izkaznica.
Kolesarjenje je nevarno
Obravnavali so dve prometni nesreči, v katerih sta bili udeleženi kolesarki, obe sta se pri padcu lažje poškodovali. Ena od njiju je bila tudi pod vplivom alkohola. Ob 17.23 je 59-letna ženska peljala električno kolo proti Kopru. Pri avtokampu je zapeljala čez rob pločnika in padla ter se pri tem lažje poškodovala. Opravljen alkotest ji je pokazal 0,36 mg/l, sledi ji plačilni nalog.
Ob 18.15 je v Izoli padla 43-letna kolesarka iz Velenja, in sicer zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Pri padcu se je lažje poškodovala in bila odpeljana v Splošno bolnico Izola. Tudi njej sledi plačilni nalog.
MALI OGLASI
-	Ugodno prodam dobro ohranjen rabljen PIANINO znamke Schiller, na zadnje uglašen in servisiran pred 2 letoma. 040 670 472
-	Kupim knjigo Vedute di Isola D’I-stria, Ferruccia Deliseja in Franca Steinerja, ki so jo pred dnevi predstavili v Izoli. Pokličite na tel. 030 236 048 (Jadran)
- Prodam rabljeno štiridelno termo-, pan stekleno steno z vrati. Okvirji so iz aluminija. Dimenzije: 248 cm višine, 338 cm dolžine. Uporabno za zasteklitev verande ali balkona. Informacije na 041 656 110
- Prodam nerjaveč sod 2001. Dobro ohranjen, cena ugodna. 041 666 924
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENTROINIERGENERAZIONALE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
PONEDEUEK, 25.10. 2021
7.30	- 8.30 jutranja telovadba
8.00	- 8.30 raztezne vaje
9.00	-10.15 začetni tečaj nemškega jezika
10.30-	11.45 nadaljevalni tečaj nemškega jezika
12.00	-14.00 namizni tenis
14.00	-15.00 vaje za boljši spomin
15.00	-16.00 joga smeha
16.00-	17.00 pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik
16.00	-19.00 igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre
17.30	- 19.00 joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 26.10. 2021
7.30	- 8.30 jutranja telovadba
8.00	- 8.30 raztezne vaje
8.00	-11.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika
11.00	-13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00	-15.00 klepet v angleškem jeziku
15.00-	17.00 informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
15.30	-17.30 tarok, družabne igre
17.00	-18.30 meritve krvnega tlaka in pulza
17.30	-18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 27.10. 2021
7.30	- 8.30 jutranja telovadba
8.00	- 8.30 raztezne vaje
8.00	-11.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.00 namizni tenis
11.00	-11.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja
12.00	-12.45 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja
14.30	-15.30 posvet s socialni delavko iz Doma upokojencev Izola
15.30	-17.30 tarok, družabne igre
15.30	-18.00 skupaj rešujemo križanke
18.30-	19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK,28.10. 2021
7.30	- 8.30 jutranja telovadba
8.00	- 8.30 raztezne vaje
9.00	-10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike
11.00	-13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00	- 15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta
15.30-	17.30 ustvarjalne delavnice
17.00	-19.00 šah, družabne igre
17.30	-18.30 namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo
19.00	- 20.00 tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 22.10. 2021
7.30	- 8.30 jutranja telovadba
8.00	- 8.30 raztezne vaje
8.30	-10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza
9.00	-10.15 vodeno sproščanje telesa in duha
10.30-	12.00 urica za poezijo in prozo
14.00	-15.00 klepet v italijanskem jeziku
15.00-	17.00 slaščičarska delavnica (zbiramo prijave)
15.00	-17.00 namizni tenis
17.00-	19.00 šah, družabne igre
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
-	Prodam digitalni snemalnik Taščam DP-006. Praktični nov, primeren za domače snemanje in drugo avdio produkcijo. 120 eur. Tel.: 040 794 536.
ODDAMO - PRODAMO
-	V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897
STANOVANJA ODDAMO
-	V starem mestnem jedru (Gram-scijeva ulica 12) oddam enosobno
stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DALJŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792 201
- Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno stanovanje v Izoli. Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Zaželjena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041 406 830
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.

	
V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega
F OT O KO PI RA M O vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika.
BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži.
IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo.
OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali
oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi.
SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo
malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.
Foto:facebook