Odgovorna urednica NT Milena Brečko PolSaj sta si z;aslužila<, in to je bila za naju največja nagra- dai« je ganjena dodala Jožica in nam za konec še zaupala ča- robno formulo, kako ustvariti srečen zakon. »Za to niti ni treba biti tako potrpežljiv, kot je treba znati odpuščati. Vsega pač ne moreš potrpeti, ampak z malo dobre volje gre vse. Kaj mislite, da midva nisva kdaj vzkipela? Ko nisem več hodila v službo, sva se največkrat udarila zaradi otrok. Mož mi je očital, da jim dajem potuho. Saj veste, otroci so bolj navezani na mamo in tako je bilo tudi pri nas. Kar pa zadeva vse ostalo, sva se vedno znala o tem pogo- voriti.« ^ BOJANA JANČIČ Zapele nove orgle 16. julija se je v Špitaliču pred cerkvijo zbrala množi- ca, ki si je prišla ogledat no- ve orgle. Te so v krajevni skupnosti označili za naj- večjo letošnjo pridobitev. Orgle je blagoslovil maribor- ski škof dr. Franc Kramber- ger, ki je skupaj s konjiškim arhidiakonom Ivanom Paj- kom, špitalskim duhovnikom dr. Vinkom Potočnikom in drugimi daroval sveto mašo. V svojem nagovoru vernikom je škof omenil trojno poslans- tvo novih cerkvenih. orgel - spremljanje bogoslužja ter ra- zodevanje veselja, saj je pe- sem tam kjer je veselje in ne- nazadnje prispodoba edinosti in harmonije, ki jo ponazarjajo številne piščali v orglah.- Med mašo je iz kraljice glasbil melodije izvabljal pro- fesor Mišo Frelih, priznani organist ljubljanskega Can- karjevega doma, v prihodn^ pa bodo špitalske orgle do- mena domačega organista in zborovodje Alojza Podku- bovška iz Žič. Slovesnost so popestrili še pevci domačega pevskega zbora, nastopila pa je tudi godba na pihala iz Slo- venskih Konjic. Župljani so za orgle prispe- vali po svojih močeh. Devet in pol milijona tolarjev je daro- valo enaintrideset botrov, po- samezni župljani, dobrotniki, sponzorji in ljudje, ki izhajajo iz Špitaliča. Orgle so zgrajene iz 666 piščali in enajst pojočih registrov. B.H. Pod bogato poslikanim stropom so se na kom ob orglah zbrali špitalski pevci in melodijam dodali še zapeto pesem. Kmetice so se pomerile tudi v prepoznavanju vonja dišavnic. Zabavni premor med kmečkimi deli Društvo kmetic Celje, Što- re, Vojnik je v nedeljo, 23. julija, pripravilo v Socki VI, tradicionalne družabne igre kmetic. Igram je sledila pri- reditev, katere organizator je bilo Kulturno društvo Socka. Igre kmetic so namenjene predvsem druženju kmečkih žena in ker so vsako leto v drugem kraju, kmetice spoz- navajo ne le ostale žene, am- pak tudi druge kraje in običa- je tamkajšnjih prebivalcev. Igre pripravijo v povezavi s podobnimi društvi, ki tudi predstavljajo kmečke običaje, saj so društva kmetic finanč- no omejena. »Veliko kmetic v našem društvu je iz Socke, zato smo k sodelovanju po- vabile Kulturno društvo Soc- ka,« je povedala Bernarda Gračner, mentorica Društva kmetic Celje, Štore, Vojnik. Na igrah so poleg gostiteljev sodelovala še društva iz Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic, Zgornje Savinjske dol ne, Šentjurja in iz Laškeg; Družabne igre so bile sestav Ijene iz vsakdanjih opravil, katerimi se srečujejo kmečk ženske. Ob razglasitvi rezult; tov je bilo nekaj hude krvi strani poraženk, zmagova kam iz Zgornje Savinjske dol ne pa je čestital tudi župa občine Vojnik Beno Podergaji Kulturno društvo Socka, I deluje že četrto leto, je p igrah pripravilo prireditev, I je prav tako tradicionalni Predstavili so se otroci Oi novne šole Socka, glasben skupina Vrajeva peč, oktf Rajske strune iz Grobelneg; Soške oglarke, otroška fo klorna skupina Socka in I nekateri mladi glasbeniki. M ra Šeško, predsednica Kultu nega društva, je bila z ob skom prireditve zelo zad( voljna. Prireditev je popestr ansambel Vagabundi, pripi Ijali so se tudi balonarji, svoj srečo pa so obiskovalci lahk preizkusili na srečelovu. ŠPELA OSE Vaške igre v Škalaii V Škalah pri Velenju je tamkajšnje športno društvo Škale Hrastovec pripravilo i tradicionalne 18, vaške igre, na katerih se je pomerilo štirinajst ekip iz različnih slovenski krajev, V košnji in grabljenju so bili najbolj spretni tekmovalci iz Škal, v prenašanju žita predpasniku in v streljanju na mini ^ol je zmagala ekipa iz Belih vod, v vlečenju vrvi pa so bi najboljši tekmovalci iz Ponikve pri Žalcu. V okviru vaških iger so pripravili tudi konjske dirk' na katerih je zmagal domačin Peter Vodišek. ' M IZ OTROŠKEGA SVETA 27 STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Ne mi težit, počitnice so! že beseda počitnice pove, da je ta čas namenjen počit- ku. In kdaj počivamo? Odgo- vor je kratek: ko uživamo! Ko počnemo nekaj z vese- ljem, ko nas to radosti, spro- sti, ko najdemo sebe. In prav to je kaveljc! Takrat se tudi največ naučimo; a ne tega, kar so nam v učbenike napi- sali učeni strokovnjaki. Spomladi še nebogljeni mamin sinko bo prikorakal jeseni v šolo kot samozavest- ni mladenič, deklica, ki ji dela težave matematika, se je med počitnicami izkazala kot prava jezikavka v angleš- čini. Počitnice so imenitna priložnost za otroke, ki so bili v šoli manj uspešni, da se izkažejo na drugih področ- jih. Biti vsaj nekje uspešen si namreč vsakdo želi. Komaj ste si malo oddahnili od šolskih skrbi, že vas je dole- tela nova - kako otrokom osmi- sliti poletje? Ker, kakorkoli mnogokrat upravičeno kritizi- ramo šolo med šolskim letom, smo zadovoljni, ker vemo, kaj otroci v tem času delajo. Kako tudi v času poletja, ko ste še v službi, zadržati nadzor nad otroki? Pogoj za dober izid je - umetnost organizacije, ki vključuje usklajevanje želja in potreb otrok in staršev, spet v skladu z možnostmi. Dobro je, če je mogoče, da že predšolski otrok odide za deset dni na letovanje organi- zirano s skupino. Če otroka predhodno na to pripravimo, je takšno oddvajanje od druži- ne pomembno za razvoj otro- kove samostojnosti, oziroma za razvoj enega od temeljnih občutkov samozavesti. Tudi šolski otroci, da adolescentov niti ne omenjamo, bodo star- šem z veseljem privoščili ma- lo odmora - od sebe. Če imate možnost, jih pošljite za nekaj tednov v tujino - govorno po- dročje tujega jezika, ki se ga uči v šoli. Družili se bodo z mladimi iz sveta, spoznavali ljudi, vadili tolerantnost. Od- hod otroka k sorodnikom ali s sorodniki je verjetno cenejši, vendar so prednosti osamos- vajanja manjše. Tudi dneve doma moramo organizirati. Raziščite, kak- šne so možnosti tam, kjer živi- te: kdo, kaj in kako organizira in se z otrokom dogovorite, v kaj se želi vključiti. Pa tudi sicer mu poskušajte pomagati organizirati prosti čas, da ne bi neprestano buljil v televizi- jo in se brezciljno potepal po mestu. Preglejte seznam knjig, ki jih bo moral prebrati v šoli in pomagajte mu nabavi- ti knjige. S starejšimi otroki se pogovorite o razporedu spa- nja, izhodov in hišnih obvez- nosti, spodbudite jih, da naj- dejo kakšno zaposlitev in za- služijo žepnino... Zaradi mnogih obveznosti so odnosi in medsebojno dru- ženje otrok in staršev med letom osiromašeni, zato je let- ni dopust priložnost, da se vsaj poskušajo zakrpati luk- nje. Prizadevajte si, da kar največji del počitnic preživite v družinskem kompletu. LIDIJA SENIČAR V vrtcu Zarja že več kot desetletje izvajajo program Zarjin planinec, v katerem sledijo osnovnim ciljem pla- ' ninske dejavnosti. Junija se je 18 otrok v spremstvu dveh spremljevalk podalo na Jezersko. Izvajalec vrtca v naravi, ki je trajal pet dni, pa je bila ŠGS Davo Kar- ničar s strokovno usposoblje- nimi sodelavci za posamezno področje. Otroci so spoznava- li alpsko arhitekturo, planšar- sko tradicijo, tamkajšnje rast- linje, vodovje in živali. Prvi popoldanski dan so na- menili spoznavanju alpini- stične opreme. Za boljšo predstavo sta se dva izmed otrok opremila z njo in s po- močjo mentorice izvedla praktičen prikaz naveze. Naslednjega dne so se povz- peli do najvišjega slovenskega slapa Čedca, ki daje pozimi, ko je vkleščen v leden steber, podobo v plenice povite punč- ke in se zato imenuje Čečica ali Čedca. Na poti so spozna- vali raznolikost tal, gorsko cvetje in drevesne vrste. Pogo- varjali so se o živalih v gozdu, lovu, lovskih opazovalnicah in pomenu lovskih krmišč. Tretji dan se jim je pridružil gorski reševalec, ki je povedal ; vehko zanimivega o reševanju v gorah poleti in pozimi. Ob Planšarskem jezeru so se preizkusili v plezanju po umetni plezalni steni, zadnji dan pa tudi v plezanju po na- ravni steni. Program je bil prilagojen razumevanju predšolskega otroka in izveden tako, da se je ves dan nekaj dogajalo. Otroci so vsak dan v dnevnik narisali risbici o doživetju, ki se jim je tistega dne najbolj vtisnilo v spomin. MANJA RAJH Vrtec v naravi Tuševa otroška šola prostega časa Zavod za aktivno preživljanje prostega časa v poletnem času organizira Tuševo otroško šolo prostega časa, v katero se lahko vključijo otroci od 1. do 6. razreda osnovne šole. Izvajati so jo začeli že 3. julija, predvidenih pa imajo pet izmen. Dopoldne se otroci udeležujejo različnih športnih aktivnosti, kot so košarka, badminton, namizni tenis, odbojka in nogomet, nato sledi malica, po malici pa otroke z organiziranim prevozom odpeljejo na celjski bazen. V primeru dežja se kopajo v Zdravilišču Laško. Otroci so ves čas pod nadzorom mentorjev, po končanih aktivnostih se vrnejo domov v spremstvu staršev. V Tuševi otroški šoli prostega časa so otroci lahko prejšnjo soboto brezplačno igrali ulično košarko. To možnost bodo imeli tudi to soboto, pred trgovino Tuš na Ljubljanski, od 9. do 12. ure. S K Obisic v Keiccevi deželi Otroci iz vrtca Dramlje, naši starši ter člani DPM Dramlje smo se odpravili na obisk v Kekčevo deželo. Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo se otroci za dve uri poslovili od staršev ter se s kombiji in vodniki odpeljaU na obisk v pravljični svet juna- ka Kekca. Med potjo nam je vodič povedal, da se v zele- nem jezeru včasih umiva Be- danec. Ko smo se peljali mi- mo, smo pogledali, če je jeze- ro črno. Jezero ni bilo črno, ker se ta dan Bedanec ni umi- val. Skoraj na sredi gozda smo ga zavonjali. Nato smo prišli do skrivne poti, kjer smo si morali zatisniti oči. Na koncu poti smo lahko ponovno odpr- li oči. Bili smo v deželi Kekca. Nato smo se odpravili peš do njegove hiše. Kekca ni bilo doma, ampak je bil na planini pri Mojci in Rožletu. Zagleda- li smo ga, kako je ravnokar prihajal iz gozda in zapeli smo mu njegovo pesem. Nato smo skupaj odšli v gozd iskati Brinclja. Našli smo njegovo novo hišo, ki jo je moral zgra- diti Bedanec. Hiša je bila na visoki skali. Do nje pa je bila speljana viseča lestev, ki jo je zvečer potegnil Brincelj v hi- šo, da je bil varen pred Bedan- cem. Medtem je bila Pehta pridna gospodinja in nam je skuhala okusne žgance. Postregla nam jih je s ki- slim mlekom. Pehta je žele- la skuhati tudi čaj, vendar je ugotovila, da ji manjka ena roža. Poslala je Brinc- lja v gozd, da poišče rožo, pri tem pa ga je ujel Beda- nec. Šli smo mu na pomoč. Našli smo ga privezanega za drevo. Junak Anže ga je hitro odvezal in vsi skupaj smo odšli v Kekčevo hišo. Povedal nam je veliko skrivnosti, katero ne sme- mo nikomur izdati. MAJA DOBRAJC 28 NASVETI MOJA POKOJNINA Odgovori o upolcojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Pe- trom Šalejem, vodjo oddelka za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo odgovarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešerno- va 19, Celje, z oznako Pokoj- nina. V želji, da imam polno po- kojnino, sem si dokupila kmečka leta za čas, ko sem po osnovni šoli delala doma na kmetiji. Z dokupom imam 25 let delovne dobe in bom 12. septembra stara 49 let. Zanima me, ali se bo pri meni upoštevalo znižanje starosti zaradi dokupa pred 18 leti? Ženski, ki se je vključila v redno zavarovanje (npr. delov- no razmerje) pred dopolnitvi- jo 18. leta starosti, se starostna meja za pridobitev pravic do starostne pokojnine zniža le za ves čas trajanja obveznega za- varovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti (največ do 55 let). Znižanje starostne me- je za pridobitev pravice do sta- rostne pokojnine na tej podlagi bo uveljavljeno postopoma z začetkom leta 2002. V tem letu se bo za eno leto take zavaro- valne dobe starostna meja zni- žala za en mesec oz. eno dva- najstino. Prehodno obdobje bo trajalo do leta 2013, ko bo vstop v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti v celotni dolžini vpli- valo na znižanje starostne me- je. Tovrstno znižanje velja le za ženske. Starostna meja se ne more znižati za čas morebitnega do- kupa pokojninske dobe pred 18. letom starosti ali čas nak- nadnega štetja zavarovalne do- be pred 18. letom starosti, ker to ni čas obveznega zavarova- nja, čeprav se šteje v zavaroval- no dobo. Obvezno pokojninsko in in- validsko zavarovanje obsega čas, ko je bila neka oseba de- jansko vključena v takšno za- varovanje, ker je bilo le-to za- njo vzpostavljeno po samem zakonu z vzpostavitvijo dolo- čenega pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Veljavni zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavarova- nju (Ur. Ust RS, št. 106/99) nima posebne določbe, ki bi osebi zaradi naknadnega vštet- ja določenega obdobja v zava- rovalno dobo, bodisi na podla- gi plačila prispevka ali brez njega, priznala lastnost zavaro- vanca iz pokojninskega in in- validskega zavarovanja za na- zaj, pa čeprav gre pri tem za zavarovalno dobo, ki se šteje kot delovna doba. Pri izračunu pogojev za upo- kojitev se pri vas ne bo moglo upoštevati ugodnosti zaradi dokupa kmetijske dejavnosti pred 18. letom starosti, ker se starostna meja iz tega naslova lahko zniža le za čas trajanja dejanskega obveznega zavaro- vanja, ne pa za čas dokupa. Ob podatkih, ki ste jih na- vedli, bi se lahko predvidoma najhitreje upokojili pri svojem 61. letu starosti, če boste več čas do upokojitve zavarovani. Rojena sem 15. 3. 1951, za- poslena neprekinjeno od 15. 7. 1968 naprej. Imam tri otro- ke. Kdaj se lahko upokojim? Predvidoma imate prvo možnost upokojitve po napisa- nih podatkih v decembru leta 2004. Upoštevajoč tri otroke se zniža vaša starostna meja za 11 mesecev in 23 dni. V omenjenem letu (prehod- no obdobje) mora ženska, ki bi se želela upokojiti, dopolniti 54 let in osem mesecev starosti (starostna meja se lahko zniža zaradi otrok oziroma zaposli- tve pred 18. letom starosti) ter mora izkazovati 35 let in devet mesecev pokojninske dobe. Sami boste decembra leta 2004 stari 53 let in 8 mesecev ter boste ob neprekinjenem za- varovanju dopolnili že 36 let in 5 mesecev pokojninske dobe, kar vam daje možnost upokoji- tve v tem letu. LEPOTA IN ZDRAVJE Vitamini in icoža V vročih, suhih in sevanja ter ostalih agresivnih faktor- jev polnih poletnih dneh so- di kožni plašč med najbolj obremenjene dele človeške- ga organizma. V koži in podkožju se tvorijo škodljivi prosti radikali, ki jih še do- datno spodbujajo UV žarki. Zdravniki in kozmetologi zato upravičeno ugotavlja- jo, da se večina ljudi, ki sicer celih 11 mesecev lepo skrbi za svoj izgled in pazi na kožo, poleti spremeni v nje- nega sovražnika. Posledice se kažejo kot prezgodnje in prenaglo stara- nje, degeneracija kože, vnetne in celo maligne spremembe. Proti naštetim se lahko borite z zmernostjo, pa tudi z obihco tekočine, svežega sadja in ze- lenjave na jedilniku ter z vita- mini in minerali. Medicinski strokovnjaki in kozmetologi že dalj časa ve- do, da vitamin C in E zavirata staranje in degeneracijo kože s tem, da vežeta škodljive proste radikale v organizmu. Najnovejše ugotovitve iz ameriških dermatoloških la- boratorijev pa pričajo, da vi- tamin E blagodejno učinkuje tudi na nepravilno pigmenti- rane predele in pigmentne madeže (preprečuje pretira- no akumulacijo pigmenta), predvsem tiste, ki nastanejo kot posledica hormonskih sprememb (jemanje anti- baby pilul, nosečnost in me- nopavza), pa tudi prekomer- nega sončenja. Omenjena pigmentna znamenja so obi- čajno precej izrazita in dokaj trdovratna. Doslej so v pre- ventivne namene zaščitnim sredstvom za sončenje doda- jali vitamin E, strokovnjakih pa so se jih lotevali z lokalni- mi belilnimi kremami in z lasersko terapijo. Američani za spremembo priporočajo tretma z visokimi dozami vi- tamina E, ki ga je najti pred- vsem v neoluščenih žitaricah, pšeničnih kalčkih, oljih (hladno stisnjeno sojino, ore- hovo, koruzno, sončnično), orehih, sončničnem semenu, avokadu, intenzivno zeleno listnati zelenjavi, fižolu in grahu v zrnju, mleku in jaj- cih. Terapevtska doza, ki naj bi povzročila postopno ble- denje in izginjanje pigmenta- cij, naj bi po najnovejših iz- kušnjah znašala 250 - 400 miligramov dnevno (priporo- čena dnevna doza znaša 12 mg). K omenjeni vitaminski kombinaciji sodi še pred- stopnja vitamina A (velik pri- jatelj kože), betakaroten. Vsekakor se je pred tovrst-^ him tretmajem potrebno pos- vetovati z lečečim zdravni- kom (liposolubilni vitamini A, E in D se namreč ne topijo v vodi in ne izločajo skozi ledvi- ca, marveč lahko pride do škodljivega kopičenja priču- jočih vitaminskih substance v organizmu). OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta JAVNO DRAŽBO nepremičnin v lasti občine Žalec. I. PREDMET PRODAJE 1. Paro. št. 261/2, ki obsega stanovanjsko stavbo (enonadstropno) v tlorisni izmeri 91 m^ in gospodarski poslopji v tlorisni izmeri 103 m^ ter funkcionalno zemljišče in dvorišče v izmeri 633 m^ ter sadovnjak v izmeri 414 m^ za izklicno ceno 12.750.000,00 . SIT. 2. Stanovanjska hiša Petrovče 31, ki obsega parcelni številki 203 - enonadstropna stanovanjska hiša tlorisne izmere 111 m^ in parcelno številko 382/1 sadovnjak v izmeri 700 m^ za izklicno ceno 18.985.716,00 SIT. II. POGOJI JAVNE DRAŽBE Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred pričetkom dražbe predlo- žile potrdilo o državljanstvu R Slovenije in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali po notarju overjeni fotokopiji. Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred pričetkom dražbe izkazati z veljav- nim pooblastilom. Dražitelji so dolžni plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 50750- 630-10238 pri APP Žalec in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila. Dražite- Ijem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. Najmanjši zne- sek za dvig izklicne cene je 250.000,00 SIT. III. SKLENITEV POGODBE IN PLAČILO KUPNINE Kupec je dolžan skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v roku 15 dni od sklenitve pogodbe. Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, daje odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. Stroške overovitve pogodbe pri notarju je dolžan poravnati kupec. Stroške sestave kupoprodajne pogodbe, davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna prodajalec. Čas in kraj javne dražbe: javna dražba bo 25. avgusta 2000 ob 14. uri v prostorih občine Žalec, sejna soba (prizidek, I. nadstr.). Vse informacije, ogled nepremičnin in vpogled v cenilni zapisnik so na voljo na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec vsako sredo od 8. do 16. ure ali po tel. 063/715-313, kontaktna oseba Tanja Razboršek - Rehar. BIO KOLfDAR Sejte, presojajte, sodite, zatirajte, negujte rastline,- rohiiojte in prezrožujte tlo, pobirojte in predelujte pridelke v žasu, ki je nojugodnejši za posamezne tipe rasHin in ki je razviden iz koledorjo. Kaj je to sreča? Ali ste kdaj razmišljali o tem, kakšen je srečen člo- vek? Po različnih pojmova- njih je sreča v bistvu ravno- vesje med skrajnostmi. Je harmonija, umirjenost, spri- jaznjenost z usodo. To sled- nje je tisto, kar veliko ljudi moti, ko razmišljajo in go- vorijo o sreči. Sprijaznjenost z usodo je sprejemanje spod- budnih, prijaznih situacij kot tudi težjih preizkušenj v življenju. Srečen, zares sre- čen je tisti, ki je izkusil obo- je, dobro in zlo, ker potem lahko to zelo dobro loči in je lahko ob dobrem srečen. Objokovanje usode in spra- ševanje, zakaj so nujni proble- mi kot so prepiri v družini, brezposelnost, bolezen, odvi- snosd, ne pripelje nikamor, razen v še večji obup. Modrost je pravzaprav to, da znaš ločiti med tistim, kar je vredno spreminjati in med tisdm, s čimer se je potrebno sprijaz- niti. Vsega v življenju ne mo- remo spremeniti in nimamo direktne kontrole, npr. brez- poselnost. Sprijaznjenje ne pomeni uživanje ob lastnih težavah, temveč razmišljanje in iskanje rešitev o tem, kako si v težki situaciji vsaj malo pomagati, olajšati, da zdr- žiš.... Sprijaznjenje tako ne vodi v hujše psihične težave, temveč ohranja nekoliko boljše raz- položenje, kar nam omogoča, da premoremo vsaj toliko energije, da se počasi lotimo reševanja težav. Le zakaj bi moral nekdo najprej čisto obupati in biti na tleh, ko je pa vendar tako še težje začeti dvigovati se in re- ševati težave? Zakaj se ne bi človek ob poštenem odnosu do sebe spomnil svojih spo- sobnosti, ki mu lahko poma- gajo pri reševanju težav? Če poskušamo na težave po- gledati kot na osebni izziv, potem začutimo energijo, da pričnemo z aktivnostjo. Če pa ob težavah obupujemo, si na- kopljemo dvojno zlo: prob- lem in slabo psihofizično kon- dicijo. Sreča torej ni življenje brez težav, ker to ni možno. Iskanje ravnovesja v sebi, z | drugimi, pa pripelje do har-' monije, da se nam zazdi, da bi j to lahko bila sreča. MARJANA BOŽIČ - ROBIDA, univ. dipl.psih., Psihološka svetovalnica Celje NASVETI 29 Posadimo drevo Ce nimate vrta, lahko tudi v lonec ali korito na balkon ali teraso Kadar nas sonce in poletje z njim obiščeta tako mogoč- no kakor letos, si zaželimo prijetnega hladu ter sence in najprijetnejša je tista pod krošnjo, v zavetju drevesa. Drevesa, ki nas obdajajo in pod katerimi posedamo, so po- sadili naši predniki in rasla so z njimi in tudi z nami delijo svojo usodo; pa so zato še bolj vredna občudovanja. Pomislite, kako drevesa v vseh letnih časih zaži- \njo v svoji lepoti, razkazujejo , se v barvitosti in potem, kako prijetna je hoja po mehki in dišeči listni preprogi, kako za- nimiva je skorja naših dreves, smolena, razbrazdana. Med mogočnim drevjem, pod kroš- njami prepletenih vej, med tra- vo, mahom in Ustjem, tukaj je vse mogoče! Zato prisluhnimo njihovem šepetu, neskončno skrivnostnemu, opojno mam- ljivemu vabilu! In posadimo drevo, za senco, za hlad in pri- jetno vzdušje v korito in ozele- nimo z njim balkon in teraso. Drevesa srečujemo na vsa- kem koraku, naše življenje je neločljivo povezano z njimi, so del pokrajine, del urejenega okolja, urbane krajine, krajin- sko arhitekturne dediščine, del vrtne umetnosti; srečamo jih v gozdovih, v parkih in vrtovih, da pa bi jih zasadili v posode in korita, na balkone in terase, pa skoraj ne pomislimo. Lesnate rastline so tiste, ka- terih poganjki med rastjo, med vegetacijo, olesenijo in zato v hladnem obdobju leta ne po- mrznejo. Srečujemo jih kot drevesa, grme in polgrme. V floristiki in cvetličarstvu upo- rabimo v izdelkih njihove za- nimive poganjke, poganjke z •isti, cvetovi ter plodovi, skor- jo ali celo rastlino. Lahko tudi kot lončnico, sadimo jih v na- sadke, ^ korita za na terase in balkone, pa tudi na grobove. Tudi vonj teh rastlin je po- niemben. Zato so posušeni deli dišečih cvetov, plodov in listov skorje sestavni deli dišečih cvetličnih mešanic, ki jih poz- namo pod imenom pot-pouri. Lesnate rastline pa lahko upo- '^^bljamo tudi kot bonsaje. Zato zberite pogum in posa- dite drevo - lahko tudi grm ali plezalko - saj vas bo v zameno ^ nego in skrb razveseljevalo vrsto let. Kako sadimo in kako razporedimo rastline, smo vam v naših člankih že povedali. Če boste to štorih danes, potem morate izbrati vlončeno sadiko z razvito ko- reninsko grudo, ki tudi sredi poletja prenese presajanje. Iz- birate lahko med mnogimi vr- stami, okrasnimi v videzu, skorji, poganjkih, cvetju, li- stih, plodovih; izberete lahko listavec ali iglavec. Rastline niti ni potrebno saditi v zelo veliko posodo, nam bo pa zato nekoliko počasneje rasla. In kadar vam bodo njene veje in poganjki rasli v nepravo smer, jih lahko brez skrbi prikrajša- te ali pa rasthno oblikujete v zaželeno obliko. Ne skrbite, kam boste z njo preko zime, saj lahko ostane v posodi na balkonu ali terasi, le z nekoli- ko smrečja ji boste zavarovali korenine. In da ne bo sameva- la, ji dosadimo še kakšno okrasno rastlino, lahko tudi enoletno. Pa dovolj vode jim privoščite! žMOJCA REJC SODIN Foto: G. MAUER Vrtnarska šola Celje DOMIN VRT Jajčevci ali melancane Letošnje poletje - vroče in deževno, je ugodno za goji- telje jejčevcev. To je namreč zelenjava, ki uspeva v su- hem celinskem ali obmor- skem podnebju. Vrtičkarji, ki želijo imeti na vrtu naj- različnejšo zelenjavo in ki tudi nekoliko eksperimenti- rajo, so s sajenjem pričeli že v marcu. Semena jajčevcev ali melan- can namreč posadimo v korita tako kot paradižnik, papriko ali feferone. Ko rastline zra- stejo nekaj centimetrov, jih pikiramo v lončke. Na prosto jih presadimo konec maja, skupaj s paradižniki. Izbere- mo lego, ki je sončna ves dan. Melancane bodo uspevale v prvovrstni humusni zemlji. Zahtevajo pa ogromno vode, zato ne bo odveč, če jih bomo zalivali zjutraj in zvečer. Rast- lina zraste do približno enega metra. Ko so nastavljeni plo- dovi, jo ogrebemo tako kot paradižnik. S koščki melan- can lahko popestrimo ražnji- če ali pa iz njih naredimo tudi kakšno zahtevnejšo samostoj- no jed. Marinirane melancane Potrebujemo: 2 večji me- lancani, sol, 1 del vinskega kisa, 2 sveži rdeči papriki, 2 večja stroka česna in olivno olje. Priprava: melancani opere- mo in prerežemo na pol. Sku- hamo jih v vreli slani vodi. Nato jih narežemo na debelejše rezi- ne in jih damo v skledo. Preme- šamo kis, sol, sesekljani česen in z mešanico prelijemo nare- zane melancane. Marinirajo naj se en dan. Nato jih naoljimo in postrežemo hladne. Melancane na mornarski način Potrebujemo: 4 melancane, 3 paradižnike, strok česna, 3 žličke sesekljanega peteršilja, sol, poper, olje in žlico drob- tin. Priprava: melancane ope- remo, obrišemo in narežemo po dolžini - vendar ne do kon- ca, z ene strani naj se rezine še držijo skupaj. Posolimo jih in pustimo tako, da se bodo od- cedili. Nato jih operemo in osušimo. Ocvremo jih na olju, tako da rezine raztegnemo v pahljačo. Nato jih odcedimo, damo v naoljen pekač, popra- mo, dodamo na polovico na- rezane paradižnike, ki smo jih napolnili z mešanico seseklja- nega peteršilja in drobtin. Ta- ko pripravljene paradižnike na koncu še popopramo. Vse skupaj prelijemo z olivnim oljem in pečemo pri 180 sto- pinjah približno pol ure. Melancanin namaz Potrebujemo: 2 do 3 jajčev- ce, 3 stroke česna, 5 žlic oliv- nega olja, sol, poper. Priprava: melancane speče- mo v naoljenem pekaču. Peče- ne prerežemo, izdolbemo me- so in ga pretlačimo z vilicami. K pretlačeni masi dodamo strt česen in postopoma prilivamo olje ter stepamo. Na koncu po okusu solimo in popramo. Melancane po indijsko Potrebujemo: 4 manjše me- lancane, 1/2 kg mletega mesa, 1 skodelico jogurta, maslo, 2 žlički curryja, 2 paradižnika, 10 dag arašidov, sol, poper, olje. Priprava: očiščenim me- lancanam odrežemo gornji del. Izdolbemo jih, dobljeno maso pregnetemo in jo z mle- tim mesom prepražimo na maslu. Nato dodamo sol, po- per, curry in jogurt. S tem napolnimo melancane in jih položimo v naoljen pekač. V pečici jih pečemo kakšno uro. Preden jih postrežemo, jih po- sipamo z grobo sesekljanimi arašidi. Dušene melancane Potrebujemo: 2 večji me- lancani, 5 strokov česna, olje, 5 velikih paradižnikov, sol, poper, 10 oliv in žlico vlože- nih kaper. Priprava: melancane ope- remo in narežemo na kocke in podušimo na olju. Nato jih damo na cedilo, da se odcedi- jo. Na olje damo sesekljan česen in stisnjene olupljene paradižnike. Dušimo tako dolgo, da dobimo omako, ki jo solimo in popramo. V ohla- jene koščke melancan damo olive in kapre ter jih prelije- nrfo s paradižnikovo omako. SUZANA SUHOLEŽNIK ZDRAVNIK SVETUJE Zaščita pred soncem Del sončne svetlobe, ki sega v življenjski prostor ljudi in živali in s tem močno vpliva nanj, so vsekakor UV žarki. Delimo jih na tri skupine - UVA, UVB in UVC žarke. UVA žarki imajo manjši energijo in daljšo valovno dolžino (315- 400 nm), UVB žarki imajo več- jo energijo in manjšo valovno dolžino (280-315 nm), UVC žarki pa imajo največjo ener- gijo in najkrajšo valovno dol- žino (pod 280 nm). Le manjši del UV žarkov, ki so prisotni v sončnem spektru, prodre skozi ozonsko plast do površja Zemlje. Človeku ne- varni in glavni povzročitelji zdravstvenih težav človeške kože so UVA in UVB žarki. UVA žarki vplivajo na hitro porjavelosti kože. Sprožijo nastanek kožnega barvila me- lanina, ne da bi hudo opekli kožo. Daljša valovna dolžina in nižja energija pa omogoča- ta globlje prodiranje in tako neugoden vpliv na kolagen in elastin. Koža izgubi prožnost, prezgodaj se postara in zguba. UVB žarki povzročajo traj- nejšo porjavelost kože. Priza- denejo povrhnjico in povzro- čajo opekline. Pri stalnem, dolgotrajnem izpostavljanju (učinek žarkov se namreč ku- mulira), poškodujejo povrh- njico, vezivno tkivo in žilje ter spremenijo dedno zasnovo, kar ima pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka. Ne pretiravajte s sončenjem! Kljub temu da si življenja brez UV žarkov ne znamo predstavljati, pa za ljudi krat- kovalovni delež UV sevanja pomeni velik problem. Daljša življenjska doba, povečanje UV sevanja kot posledica ne- nehnega tanjšanja ozonske plasti, te negativne vplive še povečajo. Najhujša oblika kožnega obolenja, ki nastane pred- vsem kot posledica pretirane- ga izpostavljanja sončnim žar- kom, je kožni rak. Kronične poškodbe kože se pojavijo še- le čez nekaj let. Če predolgo poležavamo na soncu in kože ne zaščitimo, nas bo le-ta sama v kratkem času opozorila na naše mače- hovsko ravnanje do nje. Poja- vile se bodo namreč neprijet- ne, boleče opekline. Pred te- mi in drugimi, veliko hujšimi posledicami, ki se pojavijo kasneje, pa se lahko zaščitimo na več načinov. Eden najučin- kovitejših načinov zaščite ko- že je seveda izogibanje sonč- nim žarkom, vendar se bomo temu bolj težko odrekli. Dru- gače pa se pred negativnimi vplivi sonca lahko delno zaš- čitimo s sončnimi kremami, pokrivali in sončnimi očali. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje s pripisom Zdravnik svetuje in strokovnjaki iz Zdravs- tvenega doma Celje vam bo- do odgovorili. Sončiti se moramo začeti postopoma in čas sončenja postopoma podaljševati. Ven- dar moramo biti pazljivi, saj so sončni žarki najbolj inten- zivni med 10. uro dopoldne in 15. uro popoldne. Uporabljati moramo zaščitne kreme in jih nanašati vsaki dve ur, tudi med igro in športnimi aktiv- nostmi na soncu in ne samo pri sončenju. Preberite, kaj piše na kremah! Pozorni moramo biti pri iz- biri zaščitne kreme. Sončni zaščitni faktor, ki je na emba- laži označen kot SZF, nam pove, koliko časa smo lahko na soncu, ne da bi nas opeklo. Najbolj pogoste vrednosti SZF so 8, 15, 20 in 30. Kreme, ki danes obstajajo na tržišču, varujejo največkrat le pred UVB žarki, zato moramo biti zelo pozorni, da bomo izbrali zaščitno kremo, na kateri pi- še, da ščiti tudi pred UVA žarki. Kremo moramo nanesti vsaj pol ure pred odhodom na sonce, da bo prodrla dovolj globoko v kožo. Pomembno je, da kremo na- nesemo enakomerno po tele- su, sicer je zaščita brez pome- na. Pozorni moramo biti tudi pri oblačnem vremenu, saj do 80 odstotkov škodljivih sonč- nih žarkov lahko prodre tudi skozi meglice in oblake. Po večkratnem kopanju moramo kremo ponovno nanesti na ko- žo. Tudi pri intenzivnem pote- nju moramo biti pazljivi, saj potenje izpira kremo s površi- ne kože. Sevanje UV žarkov prizadene tudi oči. Zato mo- ramo poskrbeti, da tudi oči primerno zaščitimo z dobrimi sončnimi očali. Pomembno je vedeti, da uživanje nekaterih zdravil po izpostavitvi soncu lahko izzo- ve močne alergijske reakcije. Tudi nepazljiva uporaba par- fumov povzroči zaradi neka- terih njihovih sestavin rjave lise na koži. Sončenju se seveda ni po- trebno povsem odpovedati, saj je nenazadnje tudi korist- no. Tvori se vitamin D, ki skupaj s kalcijem tvori kost. Toplota poživlja krvni obtok, preko izločanja nekaterih hor- monov vpliva na našo dušev- nost in povzroča nekakšno po- letno dobro voljo. ALENKA KARAS- ERKLAVEC, dr. med., spec. dermatovenerologije 30 TELEVIZIJA - FILM • čeprav so televizijske razvedrilne oddaje čez poletje na zasluženem počitku, njihovi voditelji vseeno ne mirujejo. Tako je najpopularnejši moški obrez malih ekranov Mario Galunič minulo soboto vodil Festival melodij morja in sonca v Portoro- žu. Svoji sovoditeljici pa je med napovedovanjem natrosil toliko komplimentov, kot jih zmore v bolj intimnih okolišči- nah izreči le malokateri pravi moški. Mariova stalna kolegica in sovoditeljica Desa Muck bi lahko bila upravičeno užaljena. Morda si je zato tolažbo poiskala v družbi slovenskega zunanje- ga ministra Lojzeta Peterleta, s katerim sta na ljubljanski tržnici složno prodajala sadje in zelenjavo. • V informativnem progra- mu nacionalne TV čas kislih kumaric letos še ni nastopil. In tudi ne bo, dokler bosta imeli delo najbolj izpostav- ljeni novinarki, ki vestno spremljata vroče dogajanje na slovenski politični sceni. Metka Lainšček in Nataša Rijavec si, kot vse kaže, do- pusta ne bosta mogli privoš- čiti vsaj še nekaj tednov. • Odgovorni urednik infor- mativnega programa Uroš Lipušček, znan po tem, da je še kot dopisnik iz New Yorka izjavil, da ima sloven- ska nacionalka strankarski aids, ker ima vsaka politič- na stranka na TVS vsaj enega svojega novinarja, si je ne- mara prav zaradi tega dejs- tva letos lahko privoščil le en teden dopusta. Da ne bi miši, medtem ko mačke ni doma, preveč plesale po svoje. •Je pa po napornih komen- tarjih z Evropskega nogo- metnega prvenstva na zaslu- žen dopust lahko odšel naj- boljši honorarni nogometni komentator med šefi televi- zijskega marketinga Ivo Mi- lovanovič. Svojega šefa, ge- neralnega direktorja RTV Ja- neza Čadeža, je namreč us- pel prepričati, da tisto, kar je počel na prvenstvu, ni bil dopust, ker je za svoje počet- je dobil honorar. Mnogi so prepričani, da znameniti Ce- ljan svoje marketinške ob- veznosti, za katere dobiva na RTV plačo, opravlja bolj po dopustniško, saj menda pri- hodki od reklam na televiziji še nikoli niso bili tako skromni, kot so zadnje čase. • Pozornim gledalcem infor- mativnega programa TVS za- gotovo ni ušlo, da se zadnje dni v osrednjem TV Dnevni- ku tehnične napake kar vrsti- jo. Ko je voditeljica Lidija Hren zadnjič brala novico, da je vlada vrnila dvorec Bet- nava cerkvi, je na grafiki ob voditeljici, namesto Betnava cerkvena pisalo Betnava crk- njena. Nekaj dni za tem pa so »crknili« vsi napisi, s kateri- mi opremljajo napovedi in podpisujejo avtorje ter na- stopajoče. Voditelj Janko Šopar se je za grafično in vsebinsko okrnjen Dnevnik gledalcem na koncu sicer opravičil, a imena televizij- skega škrata, ki zadnje dni straši po režiji TV Dnevnika, ni izdal. Lidija Hren Gremo v kino! v filmu Klavir sta že pred Svetim dimom sodelovala režiserka Jane Campion in igralec Harvey Keitel. Nagrajenci so: Robert Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobelno, Urška Kapun, Efenkova 48, 3000 Celje in Sonja Grebovšek, Galicija 53, Žalec. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanjeiv filmu Najina zgodba nastopa Bruce Willis, ki smo ga nazadnje gledali v filmu z nenavadnim koncem in rahlo grozljivo vsebino. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 31. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. Najina zgodba Po 15 letih zakona in z dvema otrokoma sta Ben in Katie naveličana eden drugega ter tik pred ločitvijo. Pač eden od »tistih« zakonov. Nič velikega ni narobe, zato pa je malega cel kup. Vse lastnosti, ki so ju nekoč povezovale in privlačile, ju nenadoma odbijajo. No. saj ju skoraj vse last- nosti odbijajo. Ko pošlje- ta otroka na samostojne počitnice, poskušata ugotoviti, kaj je povzroči- lo čustveno praznino in ah je še možno v njunem razmerju kaj popraviti... pri tem pa jima s svojimi dolgoletnimi izkušnja- mi pomaga starejši par. Stan (režiser Rob Reiner sam) in Rachel. Michelle Pfeifer (Čarovnice iz Eastwicka ali pa Ruska hi- ša) je dokaj logičen izbor za glavno vlogo poročene in razo- čarane matere - sentimental- ni filmski trenutki ji nikoli niso bili tuji. Bruce Willis je malce bolj nenavaden igralec za tole zvrst (govorimo o ro- mantični komediji), čeprav je tudi on pravzaprav vedno ka- zal, da se ne želi opredeliti samo na ego manijaške do it yourself tipe filma, kot so bili Umri pokončno ali Armaged- don - zadnji dokaz v tej smeri je mirni, skorajda intelek- tualni (!) film o samoti in nezmožnosti komunikacije. Šesti čut. Rob Reiner se je kot režiser vrnil k žanru, s kate- rim se je vselej najbolje poi- graval - od Princese neveste do Ko je Harry srečal Sally. če- prav v njegovem opusu ne gre pozabiti dve izmed boljših ekranizacij romanov Stephe- na Kinga, Ostani z mano in Misery. Njegovi zadnji trije fil- mi (od North do Ghost ofMis- sissipi) so pač bili malo zgre- šene investicije. Se zgodi. Najina zgodba je torej ro- mantična komedija. Ki bo vsaj poskušala biti realistična in ne pozitivistična. In bo za- jemala v svojo kuhalnico mno- ge grenko sladke plati skup- nega življenja. In se bo posku- šala iz njih grenko sladko nor- čevati. Realizem - tudi sam scenarij je začel nastajati iz povsem vsakodnevnega pogo- vora med režiserjem in scena- ristom ter producentom Ala- nom Zweiblom. »Veliko fil- mov je o razvezi in duševnih bolečinah, ki jo spremljajo,] malo pa o tem, kako težko je ohraniti zakon. Človek se za- ljubi in odljubi. Času roman- tike sledi čas dvoma.« Taka pravi producent. ki pripomi- nja, da je mnoge prizore iz filma odigral v lastnem zako' nu; oziroma, včasih ni vedel kako bodo izpadli v filmu, dokler niso bili odigrani v za- konu. Sicer pa ima tudi Rob . Reiner podobne izkušnje. On in Nora Ephron sta bila v času snemanja Harryja sanj- ski zakonski par, režiser in scenaristka. potem pa se ji tudi njima zgodil razpad. (In mnogi opažajo v vseh njunih nadaljnjih ločenih filmih ko- mentarje na njuno skupno preteklost. Ona je posnela re- cimo Big, v katerem se otroku izpolni želja in postane čez noč odrasel na zunaj, a ne more odrasti v srcu, kar je bih namenjeno direktno njemu, on pa posname recimo Mi- sery, v katerem ima oboževal- ka zaprtega oboževanega pi- satelja in mora on pisati po njenem nareku; če ni zado- voljna, gredo noge stran!) To- rej - bomo videli, kako in koli- ko se je preko vseh birokrat- skih ovir ohranilo intimnega, v Najini zgodbi. Ali pa bomo kar sami poiskali, če je še tukaj kakšen skrit komen- tar... na karkoli. PETER ZUPANC Bruce Willis igra tokrat ne igra heroja akcije, pač pa se nam predi stavi v ljubezenski drami Najin^ zgodba. KINO Celjski kinematografi si pri-^ držujejo pravico do spremem- be programa. j Union: od 27. 7. do 2. 8. ott •17. in 20. uri zgodovinski voj- ni spektakel Patriot. Mali Union: od 27. 7. do 2 8. ob 18.30 in 20.30 ljubezen- ska drama Najina zgodba. Poletni kino (na dvorišču Spodnjega gradu): 27. 7. ob 22. uri pustolovski film Oba- la, od 28. do 30. 7. ob 22. uri zgodovinski vojni spektakel Patriot in od 31. 7. do 2. 8. ob 22. uri zgodovinski spektakel Gladiator. (V primeru slabega vremena bodo predstave v ki^ nu Union). TV VODIC 31 32 TV VODIC TV VODIC 33 34 TV VODIC GLASBA Skladba, vredna dva milijona Zmagovalec 23. medna- rodnega festivala Melodije morja in sonca je Slavko Ivančič, bivši pevec Farao- nov, ki se je predstavil s skladbo Črta. Takšen bo tudi naslov njegovega samostoj- nega albuma. Z zmago, ki so mu jo določile žirije radij- skih postaj, med drugim tudi Radia Celje, bo lahko posnel videospot v vrednosti milijon tolarjev, dobil pa je tudi sne- manje projekta v studiu Hen- drix v enaki vrednosti. Plaketo in 200.000 tolarjev je dobil za najboljše besedilo festivala za skladbo Črta Dra- go Mislej - Mef, ki je skladbo v takšni obliki, kot sta si jo zamislila skladatelj Danilo Kocjančič in aranžer Marino Legovič, slišal prvič prav v soboto. Sicer pa je bila napi- sana že pred dvema letoma najprej Aniki,. potem Tinkari, Poloni, končala pa je pri Slav- ku. »Potegnem črto je fraza, na katero se je vse obesilo,« pravi Mef. »Pesem pripove- duje vsakdanjo poletno zgod- bo o portretistu s portoroške- ga Montmartra, ki čaka na pogled dekleta, ki vsak dan hodi mimo njegove shke. Po- tem je počitnic konec, poletja tudi in slikar proda sliko zad- njemu turistu z vsemi spomi- ni in željami vred.« Drugo nagrado občinstva si je že drugič zapored pri- pela Nuša Derenda s sklad- bo Ne kliči me. Tretji je bil Vili Resnik s skladbo Daj. Nagrado za debitante Pop večera Melodij morja in son- ca je dobila Merissa in Free- way za skladbo Fenomena- len dan. Za najboljšo inter- pretacijo so nagrado dobili Number one za skladbo Bu- gie - laži. Za najboljšo pri- redbo za skladbo Prihrani besede, ki jo so prepevali Faraoni, pa je bil s počitnica- mi na obali nagrajen aranžer Martin Štibernik. Na Novi sceni Melodij mor- ja in sonca je zmagala Polona in Nova pot s skladbo Obrni se, katere avtor je Mef. Prija- telji so ji naredili napis »Polo- na - zvezda večera«. »Z Novo potjo je bil to zadnji skupni nastop, v prihodnje bo na- mreč nastopala sama,« je po- vedal avtor skladbe in aranž- maja Danilo Kocjančič. Ker je Polona za nagrado dobila snemanje glasbenega projek- ta v studiu Jork, lahko do konca leta pričakujemo njen prvi album. Nova scena v diskoteki Tivo- li je v nasprotju s Pop večerom, ki je bil v portoroškem avdito- riju, privabila le peščico ljudi, še ti pa so bili razočarani, saj je bil ta del festivala očitno le za za- polnitev programa Televizije Slovenija. Si gre obetati kaj več v prihodnje? Organizatorju fe- stivala - Agenciji Plahutnik je namreč potekel mandat, kdo se bo prijavil na natečaj, pa zaenkrat še ni znano. Na najstniškem MMS je zmagala skladba V sanjah te obudim skupine 4-ever in Pi- nocchio, na otroškem pa skladba Dragi prijatelji, s ka- tero se je predstavila Jasna Kneipp. SIMONA BRGLEZ Zmagovalec večera Slavko Ivančič. Zadnja predtekmovanja 275 harmonikarjev je že nastopilo na sedmih predtekmo- vanjih za sodelovanje na jubilejni, 20. Zlati harmoniki, ki bo 1. in 2. septembra na Ljubečni. Največ harmonikarjev je nastopilo na prvem predtekmova- i\ju v Besnici na Gorenjskem (85), v Nazarju 22, na Babni Gori 32, Studencu pri Sevnici 58, Krki pri Žužemberku 22, Matkah 17 in Ratežu 39. V nedeljo, 30. julija, bodo zadnja tri predtekmova- nja v Branoslavcih (predtekmovanje so zaradi slabega vremena dvakrat preložili), Vuhredu in Dolenji Trebuši. Dve polfinali bosta 6. in 12. avgusta v Postojni in Zrečah, finale pa 1. septembra za harmonikarje veterane in 2. septembra za ostale v štirih starostnih kategorijah. Harmonikarji se bodo potegovali za zlata, srebrna in bronasta odličja, absolutnega zmagovalca, dobitnika plaketa Avgusta Stanka in nagrado občinstva, ki jo podeljuje NT-RC. Organizator pripravlja več spremljajočih prire- ditev, izdal pa bo tudi obsežno publikacijo s prikazom nastanka in razvoja glasbene prireditve, ki se je iz krajevne razvila v eno največjih v Evropi. TV Faraoni z novim pevcem Robertom na ladjici Jež. S Faraoni na ladjici Pri Faraonih je že 8 let v navadi, da je dan po festivalu MMS rezerviran za druženje s prijatelji in križarjenje z ladjo Jež po slovenskem Primorju. Ob morskih dobrotah, kopanju in tenisu smo lahko prisluhnili tudi skladbi Prihrani besede z letošnjega MMS in novemu pevcu Robertu, ki je tudi odličen tenisač. »Ko smo razmišljali, kdo bi bil naš novi pevec, smo rekU, da naj bo to nekdo, ki ima podobno razmišljanje kot mi, da je iz istega prostora, prevladalo pa je tudi to, da je Roberto že bil pevec skupine Faraoni,« pravi Nelfi. Fantje bodo skupaj v kratkem posneli še kakšno pesem, prijavili se bodo še na kakšen festival, ^ele v naslednjem letu pa bodo izdali nov album. SIMONA BRGLEZ EKSPRES EKSPRES • Založbi Apple in Capitol naj bi jeseni objavili še eno izmed mnogih zbirk uspešnic legendarnega liverpoolskega kvarteta The Beatles. Na plošči naj bi bilo 25 njihovih največjih hitov, med njimi pa zagotovo ne bo v devetdese- tih (brez leta 1980 umorjene- ga Johna Lennona) ponovno posnetih »Free as a Bird« in »Real Love«. • Po končani svetovni turneji se bo irska ročk zasedba Cranberries septembra zapr- la v svoj studio v Dublinu in posnela nov album, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. • Britanska house heroja Artful Dodger sta zavrnila ponudbe skupin Simply Red, S Club 7 in Giri Thing, da bi napravila remixe njihovih us- pešnic. Pete in Mark se bosta namesto predelavam tujih skladb posvetila avtorski glasbi, ki bo kmalu zapolnila njun album, na njem pa bo seveda tudi njuna največja us- pešnica »Movin' Too Fast«. • Na skupno turnejo »Rhy- me & Reason« po ZDA bosta 2. avgusta krenili dve veliki ameriški zasedbi - Beastie Boys in Rage Against The Machine. • Oktobra naj bi po še ne čisto potrjenih vesteh izšel nov album irskih megazvezd- nikov U2. Naslov albuma še ni znan, prav tako ne, kaj bo na njem, znano je le, da sta producenta tega projekta Da- niel Lanois in Brian Eno in pa, da U2 zelo radi zamujajo. • Britanski big-beat heroj Norman Cook alias Fatboy Slim je za svoj novi album posnel skladbo, v kateri je uporabil glas leta 1971 umrle- ga Jima Morrisona, pevca le- gendarnih The Doors. Album - prvi po letu 1998 objavljene- mu best-sellerju »You've Co- me a Long Way, Baby«, bo izšel konec leta, na njem pa bo moč slišati tudi Macy Gray in Bootsyja Collinsa. • V ponedeljek je na single formatu izšla pesem »Taste in Men«, s katero znani britan- ski rockerji Placebo najavlja- jo svoj novi album. • > R&B zvezdnica Janet Jack- son je skupaj s popularnim temnopoltim komikom Ed- diejem Murphyem zaigrala v drugem delu filmske uspešni- ce »Nutty Professor II: The Klumps«. Janet - sestra odslu- ženega kralja popa Michaela Jacksona - je do sedaj že odi- grala nekaj vidnejših filmskih vlog, nazadnje leta 1993 v us- pešnici »Poetic Justice«. Soundtrack »norega profesor- ja« je že na trgu, na njem pa poleg skladbe »Doesn't Really Matter« gospodične Jackson najdemo še cel kup kreacij zvezdnikov z ameriške hip- hop in R&B scene. • V ponedeljek je izšel novi single »Jumpin' Jumpin'« na- juspešnejše ameriške dekliš- ke R&B zasedbe zadnjih let Destiny's Child. Pesem, tako kot tri prejšnje uspešnice - »Bills, Bills, Bills«, »Say My Name« in »Bug A Boo« - naj- demo na albumu »The Wri- ting's On The Wall«. • Tina Turner je prejšnjo nedeljo na stadionu Wembley v Londonu v okviru poslovil- ne svetovne turneje odigrala zadnji koncert v Veliki Brita- niji. STANE ŠPEGEL VRTIUAK POLK IN VALČKOV ZAAVTOMOBILISTE 36 Septembra obnovljeni galaxy v volksvvdgnovi tovarni na Portugalskem že nekaj let izdelujejo dva enopro- storska avtomobila različ- nih znamk, in sicer VW sha- rana in forda galaxyja. Za prvega velja, da je eden na- juspešnejših tovrstnih vozil na evropskem trgu, za dru- gega drži, da je v sharanovi precejšnji senci. Pred časom so že prenovili sharana, se- daj pa je prišel na vrsto še galaxy. Za slednjega velja, da tudi pri nas doslej ni bil pretirano tržno uspešen, med drugim tudi zaradi te- ga, ker je prišel na trg nekaj kasneje kot denimo sharan. Prenovljeni galaxy je nav- zven, vsaj ko je v mislih pred- nji del, podoben fordu focusu oziroma oblikovalski smeri, ki so jo pri Fordu imenovali new edge design. Nova je tudi prednja maska, spremenili so zadek, ki pa se morda ne bo zdel izjemno drugačen. Seve- da so nekoliko dodelali tudi notranjost, opazno pa je, da si galaxy in sharan delita kar precej sestavnih delov. Ome- niti kaže, da bo Fordov eno- prostorski avtomobil kot prvi na stari celini dobil multime- dijski sistem, ki bo gotovo po volji tudi potnikom na zad- njih sedežih, saj bo v naslo- njala prednjih sedežev vgra- jen displej, kjer bo mogoče videti marsikaj. Motorna ponudba je do- volj pestra, zanimivo pa je, da večina agregatov prihaja iz Volksvvagnove hiše. Najz- mogljivejši je bencinski šes- tvaljnik z gibno prostornino 2,8-litra in s 204 konjskimi močmi pri 6000 vrtljajih v minuti ter 268 Nm navora. Po tovarniških podatkih zmore galaxy s tem motor- jem največjo hitrost 217 km/ h. Fordov je le 2,3-litrski šti- rivaljni motor , ki ponuja 145 konjskih moči pri 5500 vrt- ljajih v minuti (196 km/h). V ponudbi sta še dva motorja , in sicer dva turbodizla z ena- ko gibno prostornino 1,9-li- tra, vendar z različno močjo (enkrat 90, drugič 115 konj- skimi močmi). Kot pravijo pri Summti Motorsu, urad- nem predstavniku Forda, pri nas, bo prodaja novega ali obnovljenega galaxyja ste- kla septembra ali najkasneje oktobra, cene pa ta hip še niso znane. Ford galaxy v novi preobleki. Dobra prodaja X5 Na Slovenskem je njegova prodaja komaj stekla, drugje pa so nad tem avtomobilom skoraj vsi izjemno navdušeni. BMW X5, novo vozilo nemške avtomobilske hiše, nastaja v ameriški tovarni v Spartanburgu v zvezni državi Južna Karolina, ki ne more zadovoljiti vseh želja oziroma ustreči naročilom, zaradi česar se dobavni rok podaljšuje. Zato bo BMW v razširitev proizvodnje v Spartanburgu vložil dodatnih 300 milijonov dolarjev, s tem pa bo delo dobilo še 500 ljudi. Kot pravijo pri BMW, so doslej prodali kakšnih 7000 X5, najbolje pa gre avto v promet v ZDA. Osnovna izvedenka tega vozila, avto je mešanica terenskega avtomobila in karavana oziroma ga uvrščajo med tako imenovane SUV, je recimo na slovenskem trgu na voljo za nekako 15 milijonov tolarjev, kar seveda zadostuje za domnevo, da se nad njim v teh krajih prav pretirano ne bomo navduševali. Novo združenje konec avgusta? v Sloveniji je vse do konca maja obstajalo združenje av- tomobilskih zastopnikov in uvoznikov (GIZ), ki je uskla- jevalo interese vseh tistih, ki se ukvarjajo z uvozom in tudi prodajo avtomobilov. Nato so se člani odločili, da združenje razpustijo. Novo združenje ali klub naj bi bil ustanovljen konec avgusta, pobudo pri njegovem usta- navljanju pa imajo trije naj- večji slovenski trgovci z av- tomobili, Autocommerce, Porsche Slovenija in Revoz. Znotraj prejšnjega združe- nja so obstajali različni intere- si, kar ni nič nenavadnega. Bolj nenavadno je bilo to, da njegov član ni bil novomeški Revoz, edini slovenski izde- lovalec avtomobilov. Razlog za njegovo odsotnost je bil predvsem v statutu, ki novo- meški tovarni ni ustrezal, saj je bil zanjo preveč obvezujoč. Po drugi strani se združe- nju ni posrečilo uvrstiti slo- venskega avtomobilskega sa- lona na koledar mednarodnih avtomobilskih prireditev, ve- liko zamer pa je bilo tudi za- radi premajhne aktivnosti združenja ob sprejemanju davka na motorna vozila (DMV), ki je bil sprejet takoj po sprejemu DDV. Novi klub bo imel veliko dela, saj se morajo uvozniki dokončno odločiti glede pri- hodnjega slovenskega avto- mobilskega salona in še mar- sičesa drugega. Hyundai: dobri letošnji rezultati Hyundai, največja južnokorejska avtomobilska tovarna, je očitno v precej boljšem položaju kot veliki domači konkurent Daevvoo. Tako vsaj kažejo letošnji podatki. V letošnjega pol leta je namreč izdelal 732 tisoč avtomobilov, kar je bilo celo za 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Še posebej pomembno je, da gre tovarni zelo dobro tudi v ZDA, trgu, kjer se je začel njen vzpon. Tako računajo, da bodo letos Američanom prodali kakšnih 220 tisoč avtomobilov, kar je malenkost manj kot rekordnega leta 1987. Gledano v celoti, je delež Hyundaijevih avtomobilov na ameriškem trgu zanemarljiv, vendar je letos že prekosil veliko bolj znana japonska imena, denimo Mazdo in Mistubishija. Ob tem se pripravlja na začetek prodaje nekaterih avtomobilov, enoprostorskega santa fe in velike hmuzine XG30. Po napovedih vodstva podjetja naj bi letos naredili 1,6 milijona vozil. Ob tem je slišati, da pri Hyunadiju razmišljajo, da bi v ZDA postavili tovarno avtomobilov, saj bi bili še bolj konkurenč- ni. Južnokorejska tovarna je že imela svoj obrat v Kanadi (od leta 1990 do 1994), vendar je neslavno končal, ker je bila kvaliteta slaba, avtomobih pa neprimerni za kanadski trg. Na sliki: Hyundajev coupe. Zniževanje stroškov Zniževanje stroškov je se- veda želja vsake avtomobil- ske (in druge) tovarne. Ta- ko pri Daimler Chryslerju, četrti največji korporaciji na svetu, računajo, da naj bi v prihodnjih letih zgolj z zni- ževanjem stroškov v admi- nistraciji privarčevali nič manj kot 2,3 milijarde dolar- jev. Med drugim menijo, da bodo število zaposleni zmanjšali za 1000, kar je precejšnja številka. Razen tega pa v rokavu nimajo no- benega drugega aduta, kar pomeni, da jih čaka zahtev- no delo. ZA AVTOMOBILISTE 37 prenovljeni espace in novi motor Leta 1986, ko so v Renaul- {u predstavili svoj veliki enoprostorski avtomobil es- pace, je ta šel razmeroma slabo v promet. Njegova trž- na slava pa se je v zadnjih letih silovito razplamtela, kajti v štirinajstih letih so prodali vsega skupaj 738 ti- soč avtomobilov. Te dni do- biva espace novi motor, ki bo §e povečal tržno privlačnost avtomobila, poleg leg tega so opravili nekaj zunanjih ter drugih sprememb. Tako sta nova prednja žaro- meta, sedaj pokrita z gladim steklom, pri čemer si je mogo- ; če za doplačilo omisliti še kse- ! nonske luči. Glede notrajnosti je treba povedati, da si je mo- goče omisliti štiri vrste opreme {authentique, expression, pri- vilege in initiale), med drugim pa kaže omeniti tudi, da je avto za doplačilo dobil samodejno klimatsko napravo z ločenim uravnavanjem temperature za desno in levo stran vozila. . Bistvena novost je seveda I motor. To je 2,2-litrski turbo- dizel z oznako dCi, opremljen z neposrednim vbrizgom gori- va po skupnem vodu, s štirimi ventili na valj in spremenljivo geometrijo vodilnih lopatic pri turbinskem polnilniku. Na koncu tako ponuja agregat 130 konjskih moči in 290 Nm navora, pri čemer zmore espa- ce s tem agregatom največ 183 km/h in 12,4 sekunde do 100 km/h, medtem ko naj bi bila povprečna poraba 7,1 goriva. K tem novostim je treba pri- šteti še samodejni menjalnik za 2,0-litrski bencinski motor s 140 konjskimi močmi, pa izboljšan zavorni sistem ipd. Kot kaže, bo espace z tem novim turbodizelskim motor- jem v Sloveniji naprodaj jese- ni ali septembra. Uspešni Harley Davidson Legendarna ameriška tovar- na motociklov HarleyDavid- son je v zadnjih letih tržno izjemno uspešna, saj se njeni motocikli prodajajo kot vroče žemljice. Tako je tudi letos, saj je tovarna v drugem četrt- letju povečala dobiček za 32 odstotkov, bilo ga je za 90,6 milijona dolarjev, lani v tem času pa le 68 milijonov dolar- jev. Prihodki tovarne so se v tem času povečali za 24 od- stotkov na 755 milijonov do- larjev, pri čemer računajo, da se jim bo letos posrečilo izde- lati 202 tisoč motociklov, v letu 2001 pa kar 223 dsoč. Prenovljeni reanult espace bo znova osvajal kupce. Kako onemogočiti tatove avtomobilov? Bolj ^li manj se ve, da veliko avtomobi- lov, ki jih ukradejo v Nemčiji, konča v vzhodnoevropskih državah, predvsem na Poljskem, Češkem in v Rusiji. Ve se tudi, da veliko ukradenih vozil na drugo stran prepeljejo preko tako imenovane zelene meje. Prav zaradi tega se je nemška policija odločila, da bo na vzhodni meji oziroma v bližini krajev Schmilka in Seibnitz na nemško-češki meji postavila posebno ograjo oziroma ovire, ki naj bi tatovom onemogočile ali vsaj otežile prevoz ukrade- nih vozil. Te ovire so različne, med drugim tudi posebne jame, v katero lahko zapelje avtomobil. Seveda ta del meje, dolg nekako 63 kilometrov, opazujejo oziroma varujejo tudi z elektronskimi napravami, vendar je očitno, da nobena zaščita ni odveč. Renault prvak na hrvaškem trgu čeprav hrvaški avtomobil- ski trg na slovenskega nima nobenega neposrednega vpliva, je po svoje vendarle zanimivo videti, kaj se doga- ja pri naših južnih sosedih. Njihovi trgovci so bili izjem- no zadovoljni s prodajo no- vih vozil v juniju. Prodali so skupaj 5996 novih avtomo- bilov, kar je bil najuspešnej- ši mesec v vsej avtomobilski zgodovini hrvaške države. Kot pravijo, naj bi letos pro- dali nekako 55 tisoč novih av- tomobilov, to pa bi bilo skoraj toliko kot lani, ko je bilo leto dovolj uspešno. V šestih letoš- njih mesecih se je med avto- mobilskimi tovarnami na pr- vem mestu utrdil francoski Re- nault. Ta je skupaj prodal 3519 novih avtomobilov, kar je reci- mo veliko manj kot pri nas, pa vendarle se vse doslej Franco- zom ni pogosto posrečilo osvo- jiti prvo mesto. Izjemno dobro gre v promet clio, ki je prav tako prvak, saj so doslej proda- li 1861 avtomobilov. Na dru- gem mestu je letos nemški Volkswagen s prodajo 3231 av- tomobilov, na tretjem pa Opel, ki se mu je posrečilo prodati 3030 vozil. Med južnokorej- skimi avtomobilskimi hišami je v ospredju Kia (2212 vozil), medtem ko je med japonskimi daleč spredaj Mazda (1089), kar je na Hrvaškem že skoraj tradicija. Zanimiv je, v primer- javi s Slovenijo, položaj Audi- ja. Ta je na Hrvaškem letos za svoje avtomobile našel 286 kupcev, kar je bistveno manj kot pri nas. Med dvajsetimi najuspešnejšimi tovarnami na hrvaškem trgu je Mercedes Benz (208 vozil), ni pa sicer velikega konkurenta, miinc- henskega BMW, kar je znova precejšnja razlika v primerjavi s Slovenijo. VW mesto postaja znamenitost Prvega junija je korpora- cija Volksvvagen v VVolfs- burgu odprla svoje mesto, izjemno velik (s površino 25 hektarjev) kompleks, ki naj pokaže vse tisto, kar ta korporacija zmore. V do- brem mesecu je VW mesto postalo izjemno obiskana turistična točka, kajti v teh dneh so tam našteli 100 tisoč obiskovalcev. V tem mestu je prestavljena celotna organizacija koncer- na, zastopane so vse znamke, hkrati pa je to tudi prostor, kjer je mogoče kupiti oziro- ma naročiti vozilo korporaci- je Volksvvagen. Posebna zna- menitost sta dva stolpa, viso- ka 48 metrov, v katerih je približno 800 avtomobilov. V mestu ima delo nekako 1200 ljudi, gostje pa lahko prespi- jo v luksuznem Ritz Carlton hotelu. 38 ZA RAZVEDRILO v MODNEM VRTINCU 39 Moda kot morje in odsev nebesne modrine Vroče? Bi nekaj hladnega? Moda vam ponuja najbolj hladno barvo - modro. Pomodrite v celoti; od trepalnic do nohtov na nogah, poigrajte se le s kosom modrega oblačila ali pa si z modrimi akcenti prenovite stanovanje Zgoraj podpisano je ob tejle modni temi prijelo, da bi namesto običajnega tek- sta, zapisala le stavek: »Bodi- te modri in uživajte v modri spevoigri letošnjega polet- ja!« Da pa ne bi kdo pomislil, da se za tem skriva nemodro prikrita lenobnost, recimo nekaj modrih o modri barvi, ki jo je moda uvrstila med vodilno barvno paleto letoš- njega poletja. Zasluži si to, saj je gotovo ena izmed najbolj priljublje- nih barv med ženskim sve- tom, pa tudi moški se prav radi odevajo vanjo. Kar poka- žite mi žensko - svetlolasko, rdečelasko, rjavolasko ali čr- nolasko, ki ji vsaj eden izmed modrih odtenkov ne bi odlič- no pristojal! Kaj podobnega ni mogoče trditi za nobeno drugo barvo v vsej obstoječi paleti odtenkov. No, tisto globoko temno ah mornarsko modro barvo so letošnji trendi vendarle malce obšli, zato pa so pripravili pravo eksplozijo intenzivne svetle modrine - od pariško, nebesno, safirno modre, mo- dro-tirkizne, barve plitvih morskih lagun do najsvetlej- še, skoraj bele. Izpeljanka iz ljudskega pre- govora pravi: pogledarn, v kakšno barvo si oblečen, in povem ti, kako se počutiš, kaj misliš... Vstop V nakopičeno praznino Simbolika pravi - obleči se v modro, pomeni stopiti na drugo stran ogledala, stopiti v nakopičeno praznino. Kljub odločitvi, da bodo letošnji po- letni sprehodi pod modrim nebom in v bližini modrih morskih valov v znamenju »varovalne« modrine vaših oblačil, pa bo morda čisto za- bavno vedeti, kaj pravzaprav sporoča simbolika modre barve. Modra je najgloblja med vsemi barvami - pogled se pogrezne vanjo, ne da bi nale- tel na oviro in v njej se izgubi v neskončnost, kakor da bi se nenehno izmikala. Modra je najbolj nesnovna med barva- mi. Narava jo na splošno predstavlja le v prozornosti, se pravi v nakopičeni praznini zraka, praznini vode, prazni- ni kristala in diamanta. Praz- nina je natančna, čista in hlad- na. Zato velja modra za najh- ladnejšo med vsemi barva- mi in je v svoji absolutni vrednosti najčistejša, zunaj totalne praznine nevtralno belega. Modro - vzdušje, ki resnično spreminja v imaginarno Kadar modro barvo nane- semo na predmet, mu olajša- mo, odpiramo obliko. Modra površina v hipu ni več zgolj površina, modri zid preneha biti zid, modra tla se dvignejo v daljavo. Gibanje, zvoki in oblike izginejo v modrem, razblinijo se in izginejo, kot izgine ptica na daljnem nebu. Stopid v modro, pomeni stopiti na drugo stran ogleda- la, v svet sanj, saj se zavestna misel v modrem počasi spre- minja v nezavedno. Slikar Kandinsky, »obse- den« od modrine, pravi: »Gi- banje modrega je hkrati od- daljevanje od človeka in giba- nje, ki je usmerjeno samo v svoje središče, vendar pa vle- če človeka v neskončnost in zbuja v njem željo po čistosti in željo po nadnaravnem.« Dovolj simbolike? No, pa se spustimo zopet na realna, modna tla. Kaj torej priporo- čajo trendi v letošnjih modrih niansah? Krila, obleke, majč- ke, hlače, kopalke, torbice, cekarje za na plažo (iz dveh plasti prozorne plastike, med katerima se pretaka modro obarvana voda) čevlje, sonč- na očala, spodnje perilo... In, seveda - ličenje. Intenzivno moder make up na očesnih vekah je bil velik hh v osem- desetih letih, kasneje je veljal za pojem demodiranega oku- sa. Letos pa si mladenke lah- ko znova privoščijo modro barvo in sicer v izdatnih koli- činah - kot intenzivno modro senčilo za oči, kot safirno mo- der lak na nohtih, celo ustnice vam smejo- »pomodreti«. Za nore disco noči ob morju, se- veda, ko se modrim odten- kom ličila lahko pridružijo tu- di srebrne bleščice. Kakor, da se sliši glas morja ... tudi v domači spalnici. Modro okolje pomirja in umirja, zato ni presenetljivo, da so tudi naši bivalni prosto- ri pogosto v modrem. Poletne počitnice so, če se- veda ne spadate med tiste srečneže, ki jih v celoti preži- vijo kje daleč od doma, tudi čas za drobne ali velike pre- nove naših bivalnih prosto- rov. Moda interjerjev za leto 2000 postavlja v prvo tren- dovsko vrsto - uganih ste! Svedo modro in drkizno, vse do zelenih barvnih odtenkov. Zakaj ne bi v stanovanju kakšno steno prebarvali mo- dro, moden je tudi v modro pobarvan parket... Preveč, saj bi morah tej osnovi prilagoditi tudi pohištvo, zavese, to pa je že prevelik stroške? Kaj pa, če bi se odločili le za nakup nove modre svetilke, ki bi se s pr- tom na mizi dopolnjevala v skladno celoto? Ali pa nov stol, zofo v modrem in odgo- varjajoče zavese oziroma pregrinjalo? Bodite torej modri in uži- vajte v modrem! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: SPRINT, ARIMAN, BESEDA, OKI, LL, TO, MAO, ČEPLAK, JAR, YVES, BL, TOVOR, TORTA, RASO, ODELO, ENA, VRINEK, MR, ADAM, HONEGGER, BERNEKER, DANIELA, OZADJE, OKA, ATRJ, LEŽAK, BL, ON, W, MOŠČANI, OKEAN, IMIN, TOSH, UNIJA, ITA, ZADAR. Misel: Zdrav duh v zdravem telesu. izid žrebanja 1. nagrado 10.000 tolarjev prejme: Edvard Lamot, Hudinja 92, Vitanje. 2. nagrado 5.000 tolarjev prejme: Jan Polak, Ul. V. Preko- morske brigade 8, Celje. 3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Marjetka Anders, Leveč 82, Petrovče, Gabrijela Henčič, Podlog 20/a, Šempeter in Zinka Turnšek, Na Pristavi 25, Laško. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli s poštno nakaznico, vendar šele potem, ko bo vsak izžrebani v našo finančno-računovodsko službo po telefonu na številko 4225-172 sporočil svojo davčno številko. Dokler davčne številke ne bomo prejeli, nagrade ne moremo nakazati! Nagradno vprašanje julija: KDAJ SO BILA IZDELANA PRVA SONČNA OČALA? A) leta 1885 B) leta 1969 Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: . 40 KRONIKA S CEUSKEGA Ančka ne pančka Utrinki z elitnega Aninega plesa z letnico 2000 - Anam in vsem ostalim je pela svetovno znana Ana PusarJerič - Vstopnice so razprodali pol meseca pred prireditvijo - Kava Ančka ne pančka in ples do petih zjutraj »Anin ples nas vedno zno- va spomni, da je sezona na vrhuncu. Tako je bilo tudi letos. Če so za ostale naše plesne venčke značilne eno- stavne toalete in dovolj pro- stora na plesišču, je Anin ples nekaj povsem drugega.« Tako je poročal neki graški časopis daljnega leta 1880, tako je bilo tudi leta 2000, pretekli konec tedna. Elitni Anin ples v Rogaški Slatini se diči z dvestoletno tradicijo. Najzahtevnejši udeleženci najelitnejšega slovenskega plesa so preživeli v Rogaški Slatini celotni Svečani Anin vi- kend, ki se je začel s petko- vim večernim koncertom v Anini kapeli, od koder jih je odpeljal turistični vlakec do restavracije Bellevue. Tam sta jih pričakala napitek dobro- došlice ter glasba. Sobotni do- poldan je bil namenjen obi- skom kozmetičnega salona v hotelu Donat, kjer je bivala večina gostov. Popoldan pred velikim finalom so preživeli v znamenju kopanja v Termah ali teniškega loparja. Uvod v Anin ples je bil po 19. uri zvečer, ko je bila na stopnišču Zdraviliškega do- ma položena rdeča preproga, obdana z velikimi steklenimi svečniki. Tam je začel s prvo dobrodošlico na lajni Rastko Tepina iz Kranja. Uro pozneje je bilo pred Kristalno dvorano vseh 140 udeležencev Anine- ga plesa, srečnežev z vstopni- cami, ki so bile razprodane že pred pol meseca (za ceno 19 tisoč tolarjev, vključno z vso ponudbo v dvorani). Goste so pričakali s penečo »ljubkost- jo« (hebrejski pomen imena Ana) iz Kristančičeve hiše v Goriških Brdih. Za imena vse jedače in pijače je poskrbel etnolog dr. Janez Bogataj. V Kristalni dvorani je že bil na svojem mestu slatinski zdraviliški orkester Musica camerata, pod vodstvom koncertne mojstrice Petre Arlati iz mariborske opere. Povezovalka celotne priredi- tve Tanja Jurjec iz Rogaške Slatine (profesorica šmarske šole, med drugim moderator- ka radia Štajerski val) je naja- vila vsak par posebej. Člani plesnega protokola so nato pospremili vsakega udele- ženca k mizi. Po fanfarah ob 21. uri, naznanitvi uradnega začetka letošnjega plesa, je bila na vrsti prva hladna pred- jed, z imenom »Tudi v Breta- niji je lahko ledeno« (zavetni- ca omenjene francoske po- krajine je namreč sv. Ana). Za takšne in drugačne jedi so imeli v kuhinji Zdraviliške- ga doma enomesečne pripra- ve. Kozarec za omenjeno jed, solato iz lubenic, melon in borovnic je bilo treba zaradi nujne ledene obloge postaviti v zamrzovalnik približno te- den dni pred plesom. Zanimi- vo je, da je celotni menu se- stavil Iztok Legat iz Portoro- ža, eden vodilnih slovenskih kuharskih mojstrov. Vonji in lesk v Kristalni dvorani je diša- lo, se svetilo in lesketalo. Na Aninem plesu z letnico 2000 sta imela prvi nastop z glasbo iz musicalov obetavna mari- borska sopranistka Sabina Cvilak in celjski tenorist Mat- jaž Stopinšek (ob spremljavi pianista Djordja Manojloviča iz zagrebške operne hiše). Kmalu so prinesli na mize drugo hladno predjed »Iz Aninega gosjaka in račjaka«, ki so jo uživali ob Straussovi glasbi (db vsaki jedi so igrali primerno glasbo). Sledil je ba- letni nastop obetavnih gojen- cev ljubljanske srednje balet- ne šole, nato pa so gosd jedli jed »Anukla lovi na Jadranu« (Anukla je dalmatinsko sred- njeveško ime za Ano). Pod tem imenom je bil skrit slast- ni brancinov file, ki lahko ča- ka na krožniku praviloma le trideset sekund. Od hrane in glasbe razvaje- ne je čakala po 22. uri nova glasbena poslastica. Po rdeči preprogi elitnega Aninega plesa je prišla v spremstvu pianista Manojloviča svetov- no znana sopranistka Ana Pusar-Jerič, s koreninami v Planinci pod Kalobjem (hono- rarju se je odpovedala v člo- vekoljubni namen priredi- tve). Občinstvo jo je navduše- no pozdravilo že pred prepe- vanjem arij iz Mozartove in Verdijeve zakladnice. Po ari- jah se je gostom prilegla jed »Joahim je sit« (Joahim je bil mož sv. Ane), limonin sorbet, ki so ga uživali ob zvokih Tosellija in Schuberta. Na Bachovo leto je spomnil nov nastop mladih ljubljanskih baletnikov, po jelenovem file- ju ob filmskih melodijah pa je bila na vrsti svečana najava plesnega dela prireditve. Orkestru Musice camerate se je pridružil mariborski plesni orkester Toti big band, ki je privabil na plesišče vseh osem An iz elitnega občins- tva. Med njimi sta bili po starodavni navadi dve 18-let- nici, za katere je pomenil Anin ples uradni vstop v dru- žabno življenje odraslih. Operni divi šentjurskih kore- nin se je med nastopajočimi pridružila še njena rojakinja iz Hruševca, pevka Dragica Kladnik-Dada. Tik pred pol- nočjo pa je prišel na oder Dimitrij Ivanov (šef sloven- skega državnega protokola v pokoju), ki je presenetil predstavnika ljubljanskega kliničnega centra, asistenta Marjan Koršiča, dr. med,, člana ljubljanskega Rotary cluba Emona. Koršiču je izro- čil čisti izkupiček elitnega Aninega plesa (v znesku 520 tisoč tolarjev), namenjen za nakup nevroendoskopskega aparata za otroški oddelek, kjer bo koristil vsem sloven- skim otrokom. Opolnoči se je z balkona Kristalne dvorane oglasila napitnica Pusarjeve, Cvilako- ve in Stopinška, zaradi kate- re se je pilo iz imenitnih spo- minskih šampanjskih kozar- cev. Potem je bil na vrsti og- njemet pred hotelom Soča, ki so ga občudovali s terase. Po vrnitvi na plesišče je bilo na vrsti novo presenečenje eki- pe kuhinje in strežbe Zdravi- liškega doma. Torta Ančka pomarančka (delo slaščičar- skega mojstra Eda Pelka iz hotela Sava). Prvi kos torte sta slovesno odrezala Vesna in Aleš Kristančič iz vinar- ske hiše Movia v Goriških Brdih, ki sta ob tej priložno- sti slavila peto obletnico po- roke. Po sladkanju so vsi skupaj odšli na teraso z osem me- trov dolgim Aninim rajskim vrtom, kjer so se na ledenih ploščah ponujali sadje ter slaščice. Zlato za devet An Uro po polnoči se je plesiš- če izpraznilo še zaradi obda- rovanja vseh devetih An, med njimi pevke Ane Pusar Jerič, Ane Zupančič iz Celja, Ane Ferk iz Loč pri Poljčanah in Anne VVinkler z Dunaja (v Rogaški Slatini je praznovala s soprogom Heribertom De- luegom, sinom glavnega di- stributerja Donata Mg v Av- striji). Obdarili so jih z zlatimi prstani. Po pitju dunajske ka- ve z imenom Ančka ne panč- ka se je plesalo po plesnih ukazih mariborskega orke- stra in slatinskega ansambla Kristali vse do pete ure zju ■ traj. Med elito so bili iz naših krajev Ana in Jože ZupanČi({ (ravnatelj celjske I. gimnazi je), Jana Govc-Eržen, dr. med. in mag. Ivan Eržen dr. med. (direktor celjskega Za voda za zdravstveno vars- tvo), Irena Govc-Četina, dr, med. in Marko Četina, dr., med. iz savinjskega Šempe tra, Simona in Jure Krava- nja (podjetnik iz Celja), Mar- ta in Andrej Strašek (podjet nik iz Rogaške Slatine) s si- nom Alešem, Marinka in Franc Knafelc (gospodars- tvenik) iz Celja, Marta in Ju- re Ludvig (podjetnik iz Ce- lja), Šmarčani Marta Pelko (ravnateljica L osnovne šole Rogaška Slatina) in Jože Jecl (plesni učitelj) ter Mihaela Pihler (zborovodkinja) in Aleksander Svetelšek, Ana in Franc Ferk iz Loč pri Polj- čanah... Organizacijo elitnega Aninega plesa je vodil do- mačin Franci Križan, ki je skupaj z Erno Marinc-Go- bec, vodjo slatinskega TIC, pobudnik obnovitve plesa. Pred nekaj leti se jima je pridružila Lea Ostrožnik, prav tako iz TIC. Iz bele Ljubljane so prišli Mojca in Mitja Meršol (ured- nik Dela), Vanda in mag. Ja- nez Širše, Nina in dr. Peter Dovšak (predstojnik očesne klinike), Dunja Obersnel- Kveder in doc. dr. Rado Kve- der ter hči Maja, Sonja in Jure Beseničar, Nataša Ku- kec in Aldo Babič (direktor Casina Portorož), Nada in dr. Krešimir Puharič (iz prav- niških krogov), dr. Marko lle- šič... S Ptuja sta bila Zvonka in Milan Kneževič (direktor kmečke banke), iz Gradca Ol- ga VVetschauer in Albert Je- loschek (s koreninami v Ro- gatcu), iz Zagreba v sprems- tvu Vlaste Kučiš (direktorice marketinga zdravilišča Ro- gaška) dr. Mario Plenkovič (iz zagrebške univerze)... Uživali so med bogatimi cvetličnimi aranžmaji, izdelki zaposlenih v Arboretumu Volčji potok. Njihove vrtnice so bile, na primer, v bambu- sovih palicah, v katerih je bila voda. Pri vsem skupaj so ime- li uspešni Slatinčani v začetku tega tedna že prvih šest rezer- vacij za elitni Anin ples z letni- co 2001... BRANE JERANKO Prvi kos torte Ančka pomarančka sta slovesno odrezala Vesna in Aleš Kristančič (vinar iz Goriških Brd), ki sta praznovala peto obletnico poroke. Z rdeče preproge elitnega Aninega plesa 2000. Slatinčan Franci Križan, pobudnik obnovljene- ga Aninega plesa, pozdravlja Arw in Franca Ferk iz Loč pri Poljčaimh. V ozadju par Mojca in Mitja Meršol.