Primorski dnevnik NEDELJA, 27. MARCA 2016 št. 73 (21.613) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spediz'one in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , TRST - Na 5. strani Z ladjo Costa turisti v mestu Ob veliki noči začetek nove sezone GORICA - Na 21. strani Zahtevajo ukrepe proti tovornjakom Prebivalci severne mestne četrti so naveličani ŠPORT - Na 31. strani Uspel seminar ZSŠDI na Ptuju Tudi napotki boksarja Zavca TERORIZEM - V Belgiji prijeli še enega napadalca na letališče Zaventem človek za zapahi 1.-3. APRIL 2016 GORICA RAZSTAVISCE URNIK: 10.00/20.00 r, VSTOP PROST 12. RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM vrt, park, urbano zelenje, ekologija, življenje na prostem OBČINA GORICA TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA NOVA GORICA BRUSELJ - Belgijski preiskovalci so prepričani, da so ujeli tretjega napadalca na letališče Zaventem v Bruslju, ko so islamski skrajneži s samomorilskim atentatom sejali smrt med nedolžnimi ljudmi,. Na fotografiji, ki je obšla svet, je to moški v svetli obleki in s temnim klobukom, ki se za razliko od svojih dveh pajdašev ni razstrelil. Ime mu je Faycal Cheffou, aretirali pa so ga med racijo v četrtek, ko so prijeli še druge štiri domnevne teroroste. Cheffou je Al-žirec s francoskim potnim listom, ki se je predstavljal kot neodvisni novinar iz Bruslja. Belgijsko tožilstvo ga je obtožilo sodelovanja v teroristični skupini, terorističnega umora ter poskusa umora. Kljub temu, da naj bi morilsko celico povsem onesposobili, pa se stanje v Belgiji še ni umirilo. Za danes napovedano protiteroristično manifestacijo v Bruslju so namreč odpovedali. Na 2. strani DEŽELA Različne ocene razsodbe DUS o slovenščini TRST - Deželni odbornik Paolo Panontin pozitivno ocenjuje razsodbi Deželnega upravnega sodišča o pravicah Slovencev v novih medobčinskih zvezah. Odbornikovo mnenje deli deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Razsodbi ne za-dovoljujeta podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca (SSk), ki sicer še upa v izboljšave deželne reforme lokalnih uprav. Na 3. strani GORICA - Dežela išče uporabnika Bosta glasbeni šoli šli v Trgovski dom? o ¡0 trgovine Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo Vesele velikonočne PEKARNA SLAŠČIČARNA PECCATI GOLA (ČOKOLADNA JAJCA DOMAČE PROIZVODNJE praznm Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 TRST - Ulica Roma, 28 Tel. 040 369752 Velikonočna številka Intervju z župnikom Karlom Bolčino I Ivan Žerjal Na 11. strani Odštevanje do pojedine I Toni Gomišček Na 12. strani Reportaža iz Pariza I Igor Devetak Na 14. strani Ledinska imena v Prapotnu I Vlado Klemše Na 15. strani Bretonci ne volijo desnice I Samo Miot Na 18. strani Ovčja farma na Vremščici I Dušan Udovič Na 19. strani Obvestilo bralcem Zaradi varčevalnih ukrepov Primorski dnevnik v torek, 29. marca ne bo izšel. Spet bomo z vami v sredo, 30. marca. Najpomembnejše novice boste lahko v ponedeljek prebrali na naši spletni strani www.primorski.eu Tržaški Hlapci v Kranju Na 10. strani V tujino si želi 70% mladih Slovencev Na 23. strani v V • V I • I* • Tržiški muslimani proti terorizmu Na 23. strani Novi izzivi Mitje Emilija Na 31. strani GOSTILNA IL NUOVO petti rosso Brankovič Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Devin Nabrežina Tel. 342 1275579 340 9956331 9771124666007 2 Nedelja, 27. marca 2016 AKTUALNO Primorski BEGUNCI V NEMČIJI Poljanka Dolhar__ poljanka.dolhar@primorski.eu O savnah in pomoči »Opažam, da se savnanje redno pojavlja v naših pogovorih o beguncih,« pravi prijateljica Maddalena, Tržačanka, ki že dobrih dvajset let živi v Nemčiji. »Tudi kdor je beguncem naklonjen in jim redno pomaga, je trdno prepričan, da od pridobljenih pravic ne gre odstopati. In tako si na primer marsikdo postavlja vprašanje, kako begunci sprejemajo dejstvo, da v Nemčiji moški in ženske skupaj obiskujemo savne. In kot moja soseda v isti sapi pristavijo, da se bodo tudi vpri-hodnje savnali skupaj.« Vprašanje savnanja prav gotovo ni najhujši problem, s katerim se trenutno sooča nemška družba, je pa pokazatelj tega, kako se v Nemčiji konkretno soočajo z vsakodnevnimi izzivi integracije. Morda tudi zato, ker so že pred desetletji doživeli »naval tujcev«, predvsem iz Turčije. Begunci so v Bremerha-vnu, nemškem mestu ob Severnem morju, tako rekoč tema dneva. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj je mesto s približno 110.000prebivalci sprejelo že več tisoč beguncev, v bližnjem polmilijonskem Bremnu pa so jih našteli 10.000. Za primerjavo: februarja letos je bilo v Trstu, ki šteje okrog200.000prebivalcev, 878prosilcev za azil... Z njimi se torej Nemci soočajo vsak dan in mnogi ne obrnejo pogleda stran. »Moj kolega je pomagal obnoviti stavbo, v kateri je nastanjena skupina azi-lantov, kolegica se enkrat na teden ukvarja z bolj administrativnimi zadevami, na primer razdeljevanjem hrane, soseda - upokojena učiteljica - vodi tečaje nemščine, prijatelja -poročena homoseksualca - vsak četrtek povabita k sebi svoje sosede, prosilce za azil.« Maddalena se je odzvala pozivu bolničarke, kije iskala pomoč za tridesetletnega Afganistanca. Vsako soboto dopoldne se sestaja z Mehtijem in mu pomaga pri reševanju nalog iz nemškega jezika. Pred nekaj tedni ji je Mehti v okorni nemščini povedal svojo zgodbo: staršev ne vidi devet let, potem ko je pobegnil v Iran, da bi se izognil telebanom, ki so ga hoteli pridobiti v svoje vrste. V Iranu je bil ilegalec, zato se je premaknil v Turčijo, Grčijo, Italijo, Francijo, Nemčijo. Nameraval je k sorodnici na Švedsko, a so ga na nemški meji ustavili policisti. »Najbolj me je pretresel stavek, ki ga je moral v teh devetih letih ponoviti v vsaki državi: ali lahko ostanem tu?« BRUSELJ - Aretirali tretjega napadalca na letališču Klopčič se razpleta, a še vedno se bojijo Odpovedali za danes napovedani shod proti terorizmu BRUSELJ - Belgijski preiskovalci so prepričani, da so ujeli tretjega napadalca na letališče Zaventem v Bruslju. Na fotografiji, ki je obšla svet, je to moški v svetli obleki in s temnim klobukom, ki se za razliko od svojih dveh pajdašev ni razstrelil. Ime mu je Faycal Cheffou, aretirali pa so ga med racijo v četrtek, ko so prijeli še druge štiri domnevne teroroste. Prepoznal ga je taksist, ki je napadalce v torek peljal na letališče. Cheffou je deloval kot svobodni novinar v Bruslja. Poleti leta 2014 je v videu, objavljenem na youtubu, pred zaporom Steenokkerzeel blizu letališča, obsojal domnevno maltretiranje zapornikov iz Magreba. Zanj so baje celo vedeli, da ima radikalne poglede. Do zdaj je zanikal odgovornost, a ga je belgijsko tožilstvo obtožilo sodelovanja v teroristični skupini, terorističnega umora ter poskusa terorističnega umora. Tožilstvo je sicer sodelovanja v dejavnostih teroristične skupne obtožilo še dve drugi osebi, vendar ni vzpostavilo neposredne povezave med njima in napadi na bruseljskem letališču in podzemno železnico, v katerih je bilo ubitih 31 ljudi, 300 pa ranjenih. Da so belgijske oblasti v bistvu vse atentatorje poznale ali bi jih vsaj lahko poznale, potrjuje tudi to, da je moški, ki so ga ustavili in ranili v petek pred tramvajsko postajo, dobro poznani Alžirec s francoskim potnim listom Abderahmane Ameroud, ki je bil v preteklosti obsojen na sedem let zapora zaradi sodelovanja pri umoru afganistanskega vodje boja proti Sovjetom in Ta-libom Ahmada Shaha Massouda leta 2001. Polemike so v Belgiji tako in tako ze- Tretji atentator Faycal Cheffou lo ostre. Zlasti zato, ker je med eksplozijo na letališču in atentatom v podzemni železnici minilo kar 73 minut, ne da bi nikomur prišlo na misel, da ustavi promet v metroju. Da je napetost v Bruslju še vedno visoka, čeprav naj bi teroristično celico, ki je sejala smrt lani v Parizu in v torek v Bruslju v bistvu onesposobili, kaže tudi to, da so organizatorji po pozivu belgijskih oblasti odpovedali za danes napovedani »shod proti strahu« v spomin na žrtve napadov . »Razumemo ta poziv. Varnost naših državljanov je absolutna prioriteta. Pri- BAGDAD - Atentat na nogometni tekmi Polovica žrtev starih med 10 in 16 let BAGDAD - Med žrtvami samomorilskega atentata v vasi južno od iraške prestolnice Bagdad, do katerega je prišlo v petek zvečer, je bilo skoraj polovica fantov, starih med 10 in 16 let. Samomorilski napadalec se je namreč razstrelil sredi množice med nagrajevanjem po nogometni tekmi, pri čemer je ubil 32 ljudi. Napad se je zgodil v vasi Al-Asriya blizu kraja Iskandarija, ki se nahaja okoli 40 kilometrov južno od Bagdada, zahteval pa je tudi 84 ranjenih. Podlo dejanje je obsodil tudi novi predsednik Mednarodne nogometne zveze, Švicar Gianni Infantino. »Zelo žalosten dan je, ko gredo ljudje na tekmo in postanejo žrtve takšnega nasilja,« je dejal Infantino. Manifestacije v Bruslju danes ne bo ansa družujemo se predlogu oblasti za preložitev in pozivamo ljudi, naj v nedeljo ne prihajajo,« so organizatorji zapisali v izjavi. Belgijske oblasti so tudi sporočile, da letališča Zaventem pred torkom ne bodo odprli. Pojasnili so, da v njem po atentatih še vedno potekajo obnovitvena dela, hkrati pa uvajajo nove varnostne ukrepe, saj so se dosedanji tragično pokazali za nezadostne. Le nekaj ur pa trajala napetost zaradi novice, da naj bi bil teroristi vpleteni tudi v umor varnostnika v jedrski elektrarni v Charleoriu. Razširila se je tudi vest, da so mu ukradli prepustnico za vstop v jedrsko elektrarno. Mrtvega so ga našli v kopalnici njegovi trije otroci, ko so se vrnili domov iz šole. Umorjen je bil s štirimi streli, ubit je bil tudi njegov pes. A so oblasti zatrdile, da je šlo za kriminal in da novica o prepustnici ni resnična. Glavni osumljenec za teroristične napade v Parizu novembra lani Salah Abde-slam pa se je po torkovih napadih zavil v molk. Abdeslam, ki so ga prijeli minuli teden, je sprva sodeloval, zdaj pa uveljavlja »pravico do molka«, tako da o torkovih napadih za zdaj ni povedal nič. 26-letni Abdeslam je na prvem zaslišanju dejal, da se je v Parizu nameraval razstreliti pri stadionu Stade de France, a si je premislil. Takrat je v usklajenih bombnih in strelskih napadih na restavracije, bare, stadion Stade de France in koncertno dvorano Bataclan umrlo 130 ljudi. Abde-slam je za idejnega vodjo pariških napadov imenoval Abdelhamida Abaaouda. Ta je bil le nekaj dni po napadih v Parizu ubit v pro-titeroristični operaciji v pariškem predmestju Saint-Denis. Abdeslam trdi, da je bil odgovoren za logistično načrtovanje pariških napadov. »Med pripravami na napade sem najel avtomobile in hotelske sobe,« je med drugim povedal. PREBEŽNIKI - Iz zloglasnega zbirnega centra v Idomeniju prevažajo ljudi v druge centre Izpraznjevanje sramote Med prvimi so na avtobuse vstopili starši z otroki, ki ne morejo več prenašati težkih razmer - V Grčiji vse manj novih prihodov ATENE - Grčija je začela z evakuacijo prebežnikov iz glavnega tabora v Idomeniju na meji z Makedonijo, medtem ko se je val prihodov beguncev in migrantov na otoke v Egej-skem morju znatno zmanjšal. V petek je osem avtobusov iz Idomenija v bližnje begunske tabore prepeljalo okoli 400 beguncev. Več kot deset avtobusov pa je tiste prebežnike, ki so pristali na to, da zapustijo obmejno območje, čakalo včeraj. Grško-makedonska meja je sicer zaprta od začetka tega meseca. Med tistimi, ki so jih prepričali, da so med prvimi vstopili na avtobuse, so bili večinoma starši z otroki, ki ne morejo več prenašati težkih razmer. Skupno so v taboru na meji včeraj našteli 11.603 ljudi. Jutri naj bi se operacija evakuacije Ido-menija okrepila, je povedal Giorgos Kricis iz agencije za koordinacijo migracijske politike. »Več kot 2000 mest lahko takoj najdemo za begunce, ki so v taboru v Idomeniju, in od ponedeljka naprej se lahko ta številka podvoji,« je dejal ter zatrdil, da bodo v naslednjih treh tednih v novih zatočiščih pripravili 30.000 mest. Grčija sicer beleži upad števila prihodov prebežnikov. V četrtek so sporočili, da prvič po sklenitvi spornega dogovora med EU in Turčijo v 24 urah na njihove otoke ni prišel noben begunec. Gre za dogovor, v okviru katerega bodo vse prebežnike, ki bodo prispeli na grške otoke, poslali nazaj v Turčijo. Kljub dogovoru, ki je stopil v veljavo v nedeljo, je v ponedeljek v Grčijo prispelo 1662 ljudi, nato pa vse manj. V torek 600 in v sredo 260, v četrtek pa prihodov niso zabeležili. V petek je prišlo 161 ljudi, danes pa manj kot 100, kažejo uradni podatki grške vlade. Število vseh prebežnikov v Grčiji trenutno znaša 50.236. V Idomeniju v vrsti za hrano ansa Po pismu v zapor PEKING - Na Kitajskem so pridržali 20 oseb po objavi pisma s pozivom k odstopu predsednika države Xi Jinpinga. Pismo je bilo objavljeno ta mesec na novičarski spletni strani Wujie, ki je sicer pod nadzorom kitajskih oblasti. Med prijetimi je bil tudi kolumnist Jia Jia, ki so ga medtem že izpustili, večina ostalih pa naj bi bila še vedno v pridržanju. »Dragi tovariš Xi Jinping, mi smo zvesti člani komunistične partije,« se začne pismo in takoj preide k bistvu: "To pismo pišemo, da bi vas pozvali k odstopu z vseh položajev v partiji in državnem vodstvu." Pisci predsednika obtožujejo, da kopiči vso oblast v svojih rokah, očitajo mu velike ekonomske in diplomatske napake ter dodatno omejevanje svobode govora. Medtem ko v večini držav takšnemu pismu ne bi posvečali posebne pozornosti, so na Kitaj -skem tovrstni pozivi nekaj nezaslišanega in oblasti so se že odločno odzvale nanj. V Braziliji se razmere slabšajo RIO DE JANEIRO - Stopnja brezposelnosti v Braziliji je februarja dosegla 8,2 odstotka, kar je najvišja raven po februarju 2009. To je še en izziv za državo, ki se spopada s hudo gospodarsko in politično krizo, prežeto z očitki o korupciji v vladnih vrstah. Brazilsko gospodarstvo se je lani skrčilo za 3,8 odstotka, kar je bila največji padec v 25 letih. Letos se bo bruto domači proizvod po oceni vlade znižal za 3,05 odstotka, medtem ko trgi pričakujejo 3,6-odstotni padec. Protesti zaradi aretacije novinarke v Haagu HAAG - Bivšo tiskovno predstavnico glavne tožilke Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, francosko novinarko Florence Hartmann, so na vhodu v haaško sodišče prijeli varnostniki ZN. Sodišče jo je leta 2009 obsodilo na sedem dni zapora zaradi nespošto-vanja sodišča.Hartmannova, sicer francoska novinarka, je na sodišče prišla, da bi prisostvovala izreku kazni bivšemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžicu, ki je bil obsojen za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu med vojno v BiH (1992-1995). Aretacija francoske novinarke je izzvala val protestov po vsej Evropi. Oglasila so se številna novinarska združenja in tudi založbe. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 24. marca 2016 3 DEŽELA - Odmevi na razsodbi DUS o slovenski manjšini Panontin in Ukmar zadovoljna, Gabrovec še upa v izboljšave Zastopnik DS kritičen do nekaterih zastopnikov SSk, ki bo stališče sodnikov še poglobilo Deželni odbornik Paolo Panontin je zadovoljen z razsodbi Deželnega upravnega sodišča arhiv ŠOLSTVO - Sklep deželnega odbora Novo šolsko leto v FJK od 12.9 do 14.6. 2017 TRST - Novo šolsko leto se bo v Furlaniji-Julijski krajini začelo 12. septembra, končalo pa 14.junija 2017 (30. junija v otroških vrtcih). Tako je odločila deželna vlada na predlog odbornice za šolstvo in izobraževanje Loredane Panariti. Božične in novoletne počitnice bodo od 23. decembra do 8. januarja, za veliko noč pa ne bo pouka od 14. do 18. aprila. Šole bodo zaprte za pustno obdobje (tri dni) ter tudi 24. aprila, dan pred državnim praznikom osvoboditve. Pouka ne bo niti 2. in 3. junija (državni praznik in dan kasneje) ter v petek, 9. in v soboto, 10.decembra, ko bodo torej šole zaprte tri dni zaporedoma (8.12. je namreč cerkveni praznik). Posamezne šole bodo lahko prilagodile koledar svojim didaktičnim programom, šolski pouk pa se bo moral odvijati vsaj 200 dni, je odločila Dežela. Podpisi za drugi tir Divača-Koper LJUBLJANA - Predstavniki zaposlenih v Luki Koper so včeraj v Ljubljani zbirali podpise za ohranitev pristanišča v slovenskih rokah in izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper. Samo dopoldne so zbrali okoli 1000 podpisov, že v preteklih dneh pa na Primorskem okoli 21.000. Podpis je prispeval tudi župan Ljubljane Zoran Jankovic. Zbiranje podpisov predstavniki zaposlenih širijo tudi v druge kraje, ker menijo, da mora vsak prebivalec Slovenije vedeti, za kaj gre, pa je povedal Mladen Jovičič iz sindikata žerjavistov, sicer tudi predstavnik zaposlenih luke v nadzornem svetu.Kot je dejal, država namreč zavaja svoje prebivalce, saj tira ne gradi in je stanje v pristanišču nespremenjeno že vsaj šest mesecev, čeprav so že na voljo dovoljenja za povečanje zmogljivosti. Nekatera zemljišča so po prostorskem načrtu že dodeljena luki, a zdaj čakajo na dovoljenje, da nanje lahko stopijo, je dodal. Zato menijo, da gre za namerno spravljanje Luke Koper na kolena, saj jo je treba odtujiti, nato pa se bo drugi tir zelo hitro gradil, je ocenil Jovičič. Luka Koper in drugi tir bi po njegovih besedah prinesla veliko dobrega celi Sloveniji, saj gredo praktično ves dobiček in koncesije ravno v državni proračun. (sta) Radovedna Tina z vrvico TRST - »Radovedna Tina«, junakinja nove otroške tv oddaje v produkciji slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai. bo v mar-čevski epizodi s svojim čarobnim daljnogledom najprej pokukala med otroke in odkrila, kako se s kančkom spretnosti in zrnom ustvarjalnosti lahko igramo z vrvico in počenjamo prave prstne vragolije. Pri snemanju so pod mentorstvom učiteljice Alessandre Mignacca sodelovali učenci COŠ »Fran Venturini« iz Boljunca pri Trstu. Zvedava »Radovedna Tina« stanuje na živobarvni strehi v samem tržaškem središču, a kmalu se bo odselila tudi v druge kraje, kjer živimo Slovenci v Italiji. Polurno otroško nadaljevanko, na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu, dopoljuje tudi risanka in pester izbor otroških zgodb iz domače in tuje zakladnice. Ne zamudite srečanja z radovedno Tino nocoj, ob 20.uri, s ponovitvijo v četrtek, 31. marca , ob istem času. TRST - »Razsodba Deželnega upravnega sodišča je jasna: medobčinske zveze ne zmanjšujejo ravni zaščite slovenske manjšine, temveč jo lahko celo okrepijo«. Deželni odbornik za lokalne uprave Paolo Pa-nontin takole komentira razsodbi, s katerima so upravni sodniki zavrnili pritožbi Doline, Števerjana in skupine slovenskih občanov iz vrst stranke Slovenska skupnost. Panon-tin navaja, da reforma lokalnih uprav (člen št. 58) ščiti pravice jezikovnih manjšin. Medobčinske zveze po Panon-tinovi oceni ne ogrožajo in niti ne predstavljajo problema za Slovence v FJK. »Razsodbi sta tudi dokaz skrbi in pozornosti deželne uprave do jezikovne in kulturne raznolikosti deželne stvarnosti, ki jo je treba primerno zaščititi in ovrednotiti,« poudarja deželni odbornik. SSk: Še lahko omejimo nevarnost krčenja pravic »Spoštovanje do sodne oblasti mi veleva, da razsodbo kot tako jemljem na znanje. Razčlenjeni dokument bomo v organih stranke v prihodnjih dneh poglobili tako s pravnega, kot s političnega vidika. Kot izvoljeni deželni svetnik sem si v minulem letu vseskozi prizadeval, da so bile v deželno reformo javnih uprav vključene vse možne varovalke v korist posebnih interesov in potreb slovenskega naselitvenega prostora. Marsikateri moj predlog žal ni naletel na plodna tla,« razsodbi DUS komentira Igor Gabrovec (SSk). »Nekaj pa je uspelo in to je, kar razumem, za deželne upravne sodnike zadostno. Sem pa prepričan, da lahko zakonsko besedilo še vedno bistveno izboljšamo in s tem tudi predhodno omejimo nevarnost, da pride do kakršenkoli oblike omejitve enakopravnosti slovenskega jezika in dostojanstva tudi najmanjših Občin tako v političnem kot v upravnem delu nastajajočih medobčinskih zvez. Deželnemu omizju o medobčinskih zvezah, ki se bo sestalo v torek, bom ponovno predočil sveženj konkretnih popravkov, ki povzemajo že znana in tudi nova odprta vprašanja,« je objavo razsodb DUS komentiral deželni politični tajnik SSk Igor Gabrovec. DS: Upravno sodišče nam je dalo prav »Resna politika ne rešuje problemov na sodišču in pravzaprav razsodb ne komentira, a jih spoštuje in izvaja, zato bom ob priliki le navedel nekaj zgovornih dogodkov,« pravi Stefano Ukmar (DS). Predsednik sodnega zbora Umberto Zuballi je leta 2000 z razsodbo št. 369 oš-vrknil deželno upravo in dejansko omogočil priznanje pravne osebnosti štirim vaškim srenjam, zato prav gotovo po Ukmarjevi oceni ni nenaklonjen Slovencem v Italiji. »Predstavniki manjšine smo se pred sprejetjem reforme krajevnih uprav sestali na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani, kjer je minister predlagal sestavo skupine pravnikov. Ti so nato preučili zakonski osnutek in že takrat prišli do zaključka, da medobčinske unije ne ogrožajo ustavnih in zakonskih pravic Slovencev v Italiji. Maurizio Vi-dali in nekateri predstavniki SSk so kljub temu vztrajali, da je reforma smrtonosna za Slovence in s tem širili neosnovano psihozo, obenem pa so celo primerjali predsednico Dežele s fašisti. Njihovo grobo politično podlago pa so potrdili, ko so ostro kritizirali predsednika Republike Slovenije le, ker je Serracchinijevi podelil visoko državno priznanje.« »Z Igorjem Gabrovcem sva si neusklajeno, a vendar uspešno prizadevala za izboljšavo zakona. A ne morem mimo osebnega vtisa, da ko je slovenski kolega ostro kritiziral reformo, sam ni docela verjel svojim besedam, kajti iz zakonskega besedila jasno izhaja, da občine ostajajo temeljne upravne enote in medobčinske unije so le njihovo operativno sredstvo. Sodniki so to v dveh razsodbah le potrdili,« je prepričan Ukmar. (st) SLOVENŠČINA sandor.tence@primorski.eu Dipiazza in Romoli Nisem pravnik, zato komentar in oceno razsodb Deželnega upravnega sodišča o pravicah Slovencev v medobčinskih zvezah prepuščam strokovnjakom. Če mi je dovoljena kratka ocena, bi izpostavil pozitivno in negativno plat teh razsodb. Pozitivno se mi zdi, da je sodišče črno na belo zapisalo, da imajo občani Števerjana in Doline glede rabe slovenščine enake pravice ne le v medobčinski zvezi, temveč tudi v vseh občinah, ki zvezi pripadajo. Če bo npr. dolinski občan primoran v Trst, ker v okoliški občini ne bo več te ali one službe, bo tam lahko uporabljal slovenščino. Šibkost razsodbe je v tem, da je sodišče »izmerilo« uživanje manjšinskih pravic le pri ustanavljanju medobčinskih zvez in ne pri njihovi dejavnosti, vključno s statuti. V ustanovnih postopkih torej sodniki niso zaznali kršitev. A to je teorija, kaj nam bo pokazala praksa, pa bomo še videli. Če na Tržaškem in Tržiškem so bili prvi koraki na poti ustanavljanja medobčinskih zvez za Slovence kolikor toliko pozitivni, je goriška izkušnja za nas še kar bridka. Šolski primer kako politika izkorišča pomanjkljivosti in »luknje« v reformi lokalnih uprav je goriški župan Ettore Romoli. Prepričani smo, da bi bilo v Trstu, če že ne enako vsaj podobno, ko bi mestno upravo vodila desnica. Zakon ima lahko še tako dobre varovalke, ki pa so relativne ali celo odveč, če jih za to poklicana politika ne spoštuje in upošteva. Vsak primer je itak potem zgodba zase. Tržaški župan Roberto Dipiazza je zavlačeval z izdajanjem dvojezičnih osebnih izkaznic, vse dokler ga niso državni organi v to prisilili. Njegova desno usmerjena uprava nato ni ovirala dvojezičnih dokumentov, Dipiazza se je v svojem znanem stilu celo hvalil, da je on tisti, ki je v Trstu uvedel dvojezične dokumente. pušja ves - Pogreb žrtve prometne nesreče v Kataloniji Slovo od študentke Žalnega sprevoda se je udeležilo okoli dva tisoč ljudi - Spomini prijateljev in vrstnikov PUŠJA VES - Približno dva tisoč ljudi se je včeraj v Pušji vesi poslovilo o 25-letne študentke Elise Valent, ki je umrla v avtobusni nesreči v Kataloniji. V njej je izgubilo življenje trinajst študentk, ki so v Španiji živele in študirale v sklopu mednarodnega izobraževalnega projekta Erasmus. Od nesrečne Elise so se na trgu v Pušji vesi poslovili prijatelji in vrstniki, pogreba se je, poleg številnih županov, udeležila tudi predsednica Furla-nije-Julijske krajine Debora Serracc-hiani. Poslovilni govor je imela tudi Eli-sina sestra Sara. V Pušjo ves so prišli tudi mnogi študenti in profesorji iz Pa-dove, kjer je mlada žrtev obiskovala univerzo. Domači župan Fabio Di Bernardo je izpostavil ne samo bolečino ob smti ob smrti mlade študentke, temveč tudi veliko solidarnost, ki se je ustvarila ob tej tragediji. Eliso Valent je na zadnji poti pospremilo dva tisoč ljudi messaggero veneto |IZDELfAVAlKIMj.GE^ DARILNI ARTIKLI Iq'ME1 JEKLENKE ELEKTRO MATERIAL BARVE...in še marsikaj!! Urnik: 8.30 - 12.30 / 16.00 - 19.00 ob sredah zaprto Prosek, 195 (TS) Tel. G4G 225396 Mob. 334 3996567 Dolina 463 Tel. 040 8327121 _ _MESNJCA DAFUFO SVCtE HÉESO LH SPEC3ÄLITETE LA Z AR I v* . rf* A* i tt i i ■iti £f i PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 T1" pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBEN JAK NADAsne I SMPl 1 *" k ., -. —. -m Restavracija ruden Še m pola j 49 Tel. 040.200151 Zaprto ob ponedeljkih in torkih OD PROJEKTA DO REALIZACIJE izvajamo racionalno tehnično ter ekonomsko upraviiene rešitve prt rea I ¡¡ariji ma nfših ipo rtno-md ustrijski h objektov - izolacijski matn.-Nhli :n pn novih zakonikih prprfpmh in namembnosti objekta - prirejanje ostrešij 7a fotGveltaiine sisteme j_[_i_ <&»ENZO AVTOMEHANIČNA DELAVNICA VSEM STRANKAM SE IZ SRCA ZAHVALJUJEMO ZA ZVESTOBO IN JIM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Opčine - Bazoviška ul. / Via di Basovizza 60 e-mail: enzoford2004@yahoo.it - tel. 040 214 618 i peč na drva TIPIČNE DOMAČE JEDI PIZZEZA KOSILOIN VEČERJO OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040 211629 ob torkih zaprto I [ LJL nil Kmetija vidali Bazovica 308 - Trst Tel. 040 226713 *t Proizvodnja sira in mlečnih izdelkov (Jebefe imltkomcm pUi/^icke_ Ste pripravljeni na svežo sezono? -ogrevanje in klimatizacija -sončni sistemi in toplotne črpalke -klasične peči in sodobna tehnologija -vzdrževanje term i Geom. GIANCARLO FORAUS ttf ■.:■ r ■! : M Bwplien taki . 1800913420 Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) info@termoideaIe.it www.termoideaIe.it _il Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 27. marca 2016 2 1 APrimorski ~ dnevnik trst - Obisk turistov med velikonočnimi prazniki Costa Mediterranea: znanilka začetka sezone Včeraj se je na potniško ladjo vkrcalo 1600 potnikov; veliko turistov tudi po mestnih ulicah Prihod ladje Costa Mediterranea (Costa Crociere) s 1600 potniki in več sto članov posadke naznanja začetek sezone potniških ladij, v kateri se bo ob potniški terminal privezalo kar lepo število potujočih hotelov. Družba Trieste Terminal Passeggeri letos pričakuje rekordno število obiskovalcev in rekordno število ladij, saj je predvidenih 59 prihodov. Po številu potnikov bo letošnja sezona boljša od lanske, ko so sprejeli 130 tisoč obiskovalcev, letos pa jih pričakujejo 160 tisoč, so napovedali predstavniki dotične družbe in dodali, da bo sezona 2016, kot kaže, ena najuspešnejših doslej. Včeraj je bilo že v dopoldanskih urah zelo živahno na nabrežju, kjer je »marši-ralo« lepo število turistov. Večina turistov s kovčki je bila namenjena k plavajočemu hotelu, okoli katerega so veljali strožji varnostni ukrepi kot običajno, saj je bilo tik pred vhodom na potniški terminal videti tako policiste kot vojake. Nedaleč stran od nabrežja, na Velikem trgu in v tamkajšnjih kavarnah, se je trlo gostov, med katerimi so, sodeč po jeziku, prevladovali nemško govoreči turisti. Trume turistov je bilo opaziti tudi v različnih mestnih ulicah, predvsem okoli Trga sv. Antona, kjer je v teh dneh mogoče obiskati Velikonočni sejem, na katerem je možen nakup različnih izdelkov domače obrti in spomladanskega cvetja. Okrog ure kosila so bile polno zasedene tudi gostilne in pi-cerije, dolga kolona ljudi pa se je vila pred tradicionalnim Buffetom da Pepi. Zdi se, da bodo letošnji velikonočni prazniki s turističnega vidika zelo uspešni, saj bodo tržaške nastanitvene zmožnosti bolje zasedene kot lani. Po podatkih zveze hotelirjev Federalberghi so tržaški hoteli med velikonočnimi prazniki 90-odstotno zasedeni, kar je odlična popotnica za letošnjo sezono, še posebej, če pomislimo, da so velikonočni prazniki po navadi dober pokazatelj nadaljnjih smer- Zgoraj Costa Mediterranea; levo polna ulica ljudi; desno vabljive stojnice cvetja; spodaj »živalsko« klopatanje in indijansko frulanje na Borznem trgu fotodamj@n nic. Potrudila se je tudi občinska uprava, ki se je odločila, da bodo v prazničnih dneh muzeji odprti, novo razstavo o družbi Lloyd pa so namenoma odprli pred prazniki, saj so si želeli, da bi si jo v čim večjem številu ogledali tudi turisti. Ti bodo do hidrodinamične centrale lahko prišli tudi z brezplačnim avtobusom, ki bo danes in jutri vozil na trasi Trg Tomma-seo - staro pristanišče. (sč) Spomnili so se trpljenja beguncev V cerkvici so bili duhovni trenutki z Antonom Bedenčičem, sledil je krajši koncert Skavtskega pevskega zbora Taborniki so se zbrali na Colu pri kapelici; ob križevem potu so razmišljali o trpljenju prebežnikov fotodamj@n trst - Vodja gibanja Trieste Popolare Rovis zavrača obnašanje Dipiazze, ki se vrača v preteklost »Trst naj gleda naprej, ne nazaj« Za ime morebitnega novega županskega kandidata v desni sredini bo potrebno počakati vsaj do torka. Vodstvo gibanja Trieste Popolare, ki se je sestalo včeraj, bo še nekaj dni počakalo na morebiten premislek Roberta Dipiazze (ki naj bi za to sprevrgel svojo koalicijo), drugače bo pomislilo na novo kandidaturo. Za to se bodo odločili v sozvočju z občansko listo Un' Altra Trieste, s katero so sklenili zavezništvo, k sodelovanju pa so povabljeni vsi, ki so »v dobri veri« pripravljeni prispevati k rasti Trsta. To je povedal včeraj vodja Trieste Po-polare Paolo Rovis in razložil, da je vodstvo gibanja na dopoldanskem sestanku dalo njemu in Lucrezii Chermaz »poln mandat«, da v zelo kratkem času sprejmeta odločitev glede udeležbe na občinskih volitvah. Drugače povedano, v začetku tedna naj bi v sodelovanju z listo Un' Altra Trieste in najbrž drugimi zavezniki odločili ime novega županskega kandidata. Eni pravijo, da bi to lahko bila Ales-sia Rosolen, ki pa baje noče kandidirati, čeprav jo skušajo na vsak način prepričati. Ta bi glede na politično preteklost sicer s te- bo razkrival imen in spomnil, da je bilo njegovo gibanje tisto, ki je v začetku spodbudilo Dipiazzovo kandidaturo in ga nato podpiralo do zadnjega. Dipiazza je namreč že od leta 2014 soglašal z načrtom prenove krajevnih desnosredinskih političnih krogov, je razložil Rovis, zadnji tre- nutek pa si je premislil, postal spet odvisen od državne stranke in zbral okrog sebe vse, kar diši oz. smrdi po starem. Trieste Popolare ni pripravljeno opustiti svojih načel in ciljev ter jih nadomestiti z meglenimi sporazumi, pravi Rovis, še manj pa namerava premakniti Trst 15 let nazaj. (ag) Paolo Rovis žavo lovila »zmerne« glasove, pravijo drugi. Na Roberta Antonioneja, ki je bil že poražen pred petimi leti v obračunu s Co-solinijem, je težko računati, zato so še tretji mnenja, da je treba pomislili na podjetniški svet. Tega predstavlja na primer bivši pokrajinski svetnik in tajnik Un' Altra Trieste Francesco Cervesi, ki mu je Di-piazza pred časom ravno tako obrnil hrbet. V ozadju je tudi gradbeniški svet z na čelu Donatom Riccesijem, ki mu že prekipeva zaradi Camberjevega imobilizma še zlasti danes, ko se odpirajo nove možnosti v starem pristanišču. Sicer je Rovis včeraj poudaril, da ne No Ferriera SI Trieste Na pobudo krožka Miani so v Ul. delle Torri včeraj popoldne odprli informativno točko občanske liste No Ferriera Si Trieste, v okviru katere se za župansko mesto poteguje Maurizio Fogar. To je bilo prvo iz niza srečanj z občani, ki bodo potekali v tej ulici vsako soboto od 16. ure do 19.30. Predstavniki liste nudijo informacije in se pogovarjajo z občani o onesnaževanju, ki ga povzroča ške-denjska železarna, ter o potrebnih ukrepih. V petek zvečer je Slovenska zamejska skavtska organizacija na Re-pentabru priredila tradicionalni križev pot, na katerem so skavti, skavtinje in drugi razmišljali o usmiljenju, sprejemanju in solidarnosti. Križevega pota se je udeležilo približno 70 oseb, ki so z baklado krenile po gozdni poti do Ta-bra. Besedila na 14-tih postajah so bila osredinjena na trpljenje razbitih družin, beguncev itd. Organizatorji križevega pota, tržaški Wčn Pwčn, kraški VKB Klan in vodstvo, so tako veliki petek izkoristili za poglobljeno duhovno refleksijo o mukotrpni poti, ki jo morajo prebežniki prehoditi. Na različnih postajah so brali pričevanja pre-bežnikov, ki so jih ti izrekli, ko so prišli do pomoči, skavti pa so pričevanja našli v različnih poročilih in spletnih portalih. Besedila, osredotočena na begunsko pot, so bila pretresljiva, saj so verniki lahko skoraj občutili človeško bolečino na tvegani poti čez Balkan in Sredozemlje. V cerkvici na vrhu so sledili duhovni trenutki z Antonom Bedenčičem in krajši koncert Skavtskega pevskega zbora, ki deluje od lanskega leta. Duhovno druženje se je končalo s čajem in piškoti ter z najavo prihodnjih dejavnosti. Slovenska zamejska skavtska organizacija se bo 17. aprila udeležila jurjevanja v Mavhinjah, 25. aprila pa bo obiskala Rižarno. Obeta se nova desnosredinska občanska lista oz. koalicija z novim županskim kandidatom ali kandidatko - Odločitev v začetku prihodnjega tedna 6 Nedelja, 27. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Primorski ki Ji TRST - Posvet Slori in Odseka za zgodovino NŠK Londonski pakt razdrobil slovenski narod na dvoje Londonski pakt predstavlja zelo pomemben dogodek za večjezično in ve-čnarodno območje Julijske krajine. Z njim je Italija leta 1915 napovedala vojno centralnim silam v zameno za znatno ozemeljsko nadomestilo. Z mednarodnim znanstvenim posvetom Londonski pakt leta 1915 in Julijska krajina. Primerjava histografij, ki je potekal v petek v dvorani Tessitori, je Slovenski raziskovalni inštitut Slori v sodelovanju z Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice želel osvetliti tedanje dogajanje in primerjati pretekle in sedanje izsledke zgodovinopisij. Posvet spada v širši raziskovalni projekt pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki v ospredje postavlja to poglavje prve svetovne vojne. Znanstveni odbor sestavljajo Gorazd Bajc, Borut Klabjan, Štefan Čok in Marta Verginella, ki je posvet tudi povezovala. Za organizacijsko plat pa sta poskrbela Devan Jagodic in Martina Pettirosso. Ravnatelj Slori-ja Devan Jagodic je v pozdravnem nagovoru poudaril, kako je podpis Londonskega sporazuma bistveno vplival na italijansko-jugoslo-vanske odnose, obenem pa se je po njem slovenski narod razdrobil na dva dela. Kljub temu, da torej vsebinsko odstopa od običajnega delovanja inštituta, so od vsega začetka želeli podpreti pobudo, ker izrisuje obogatitev na podlagi preučevanja humanističnih ved. Podčrtal je tudi pomen raziskovalnega dela Gorazda Bajca in Štefana Čoka, ki sta že poznanim virom dodala novo razsežnost, saj sta v sklopu projekta analizirala primarne vire italijansko-angleških arhivov. Bajc se je poglobil v londonske arhive, Čok pa v tiste v Rimu. Njuno delo na terenu obelodanja marsikateri še nepoznani vidik obravnavanega obdobja. Zgodovinar Gorazd Bajc je s tem v zvezi izrazil zadovoljstvo, ker je prišlo do nekakega preobrata v splošnem okviru podhranjenosti raziskovalnega ambienta: »Uspelo nam je zbrati nekatere priznane izvedence ter mlajše zgodovinarje, ki delujejo v različnih akademskih okoljih. Primerjava izsledkov različnih raziskav je eden izmed ciljev našega projekta o vzrokih pristopa Italije v prvo svetovno vojno.« Posvet je potekal dvojezično, in sicer v italijanščini in slovenščini z zagotovljenim simultanim prevajanjem, kar je dodatno ovrednotilo medkulturno dimenzijo celotnega projekta. Številni predavatelji so ponovno sestavili mnoge drobce razsežne tematike. Marta Verginella in Jože Pirjevec fotodamj@n Jože Pirjevec je opisal splošno vzdušje in zgodovinsko-družbeno ozadje, ki je botrovalo kasnejšemu dogajanju. Razloge zaradi katerih je sploh prišlo do Londonskega pakta, je obnovil tudi Francesco Caccamo z Univerze G. D' An- nunzio Chieti Pescara, da bi obrazložil razvoj italijanskih zahtev po vzhodnem Jadranu. Odnose med Italijo in Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter kasnejši vstop v vojno je uokviril Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Lju- ČAMPORE - Nesladek zadovoljen Sodstvo »zamrznilo« postavitev antene Državni svet je preteklega 11. marca sprejel zahtevo Občine Milje po zamrznitvi postavljanja nove antene pri Čamporah, za katero se zavzema Antena pri Čamporah fotodamj@n družba Finmedia, potem ko je pred časom Deželno upravno sodišče Furla-nije Julijske krajine dalo prav podjetju in zavrnilo občinsko odredbo, s katero so bili zaustavili postavljanje antene. Državni svet se je odločil sprejeti zahtevo Občine Milje zaradi previdnosti, saj meni, da družba Finmedia lahko na novo anteno pritrdi samo tiste oddajnike, ki so že delovali na stari anteni, ne pa novih, deželna agencija za okolje Arpa pa naj ponovno izmeri elektromagnetne emisije na tistem območju. Vse to v pričakovanju obravnave spora med Občino in družbo Finmedia, ki bo na državnem svetu prihodnjega 23. junija. Ob tej odločitvi je zadovoljstvo izrazil miljski župan Nerio Nesladek, ki poudarja, kako se je njegova uprava zelo resno zavzela za odpravo nezakonitih oddajnikov in pri tem bila uspešna. Edini trn v peti je ostal oddajnik družbe Finmedia pri Čamporah, pri čemer Nesladek v luči te odločitve Državnega sveta gleda z upanjem na bližnjo končno razsodbo. KRIŽ - Kaj bo po dokončnem izvajanju reforme deželnega zdravstva? Spet rešilec v Križu Zanj je poskrbelo tržaško zdravstveno podjetje - Ussai (G5Z): deželna reforma ga ne predvideva Po ukinitivi nočnega rešilnega avtomobila v Tržiču, ki so ga na osnovi reforme deželnega zdravstva premaknili v Gradišče, je v Tržiču in še zlasti na Krasu nastala huda praznina. Vrzel so zapolnili na pobudo krajevne službe 118 oz. komisarja tržaškega zdravstvenega podjetja, ki je odredil ponovno uvedlo rešilca v Križu. Na vprašanje je opozoril že v začetku decembra lani deželni tajnik panožnega sindikata Ugl-Sanita Matteo Modica. Trst ne mogel več računati na rešilca iz Tržiča, s katerim so navadno krili Sesljan in Devin, je takrat razložil in poudaril, da bodo morali v primeru potrebe v Sesljanu uporabiti rešilni avtomobil iz Trsta, s tem pa bo odkrit večji del tržaške pokrajine. Zadevo je zdaj Rešilec je imel že svojo postojanko pred rekreacijskim središčem v Križu fotodamj@n rešila pobuda zdravstvenega podjetja, a to je žal le začasna rešitev, je opozoril deželni svetnik Gibanja 5 zvezd Andrea Ussai. De- bljani. Katere posledice pa je podpis Londonskega pakta imel za ostale države? Vojislav Pavlovic (Balkanološki inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda) in Rosario Milano (Univerza Aldo Moro Bari) so podali vpogled nad jugoslovanskim programom srbske vlade in albanskim vprašanjem. Organizatorji in soustvarjalci posveta oz. projekta so hoteli na ta način obeležiti razsežnost Londonskega pakta, ki je po njihovem mnenju bil v množici proslavljanj 100-letnice 1. svetovne vojne puščen nekoliko v ozadju. Dogovor v britanski prestolnici pa je bil za vojake italijanske vojske in njihove svojce začetek neskončne kalvarije. Izsledke raziskav so pred včerajšnjim tržaškim posvetom že predstavili v Beogradu, na sporedu pa so še posveti v Mariboru, Kopru in Bariju. Referate bodo na koncu objavili v monografski številki revije Acta Histriae, snujejo pa tudi niz oddaj na Radiu Trst A. Vesna Pahor TRST - V sredo Na kavi z Rafkom Dolharjem Gost sredine kave s knjigo v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan bo tržaški zdravnik in planinec Rafko Dolhar, ki bo v pogovoru z Dušanom Jelinčičem predstavil svojo zadnjo knjigo Bu-čanje hudournikov. Delo s podnaslovom Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika pripoveduje o odpravi na Himalajo, ki jo je leta 1992 organiziral zdravnik Borut Spacal v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto v Tržiču. Cilj odprave je bil raziskovanje prilagoditve človeškega organizma visokogorju. Šestnajstčlanska oprava je ob strokovnem, medicinskem cilju imela tudi alpinističnega, in sicer plezanje na himalajski šestti-sočak Island Peak. Rafko Dolhar, ki se je te odprave udeležil, si je svoje vtise s potovanja in bivanja na himalajskem visokogorju beležil v dnevnik, ki je leta 2014 izšel v knjižni obliki pri založbi Mladika. V pogovoru s časnikarjem in alpinistom Dušanom Jelinčičem bo v sredo še enkrat pričaral lepote himalajskega sveta na srečanju ob kavi, ki se bo začelo ob 10. uri. želna reforma namreč ne predvideva rešil-ca v Križu, je dejal, in vprašanje je, kaj se bo zgodilo po dokončnem izvajanju reforme. ZGONIK - Karabinjerji z Devinščine Deset zapovedi proti goljufom Michelangelo De Leo (drugi z leve) je posredoval potrebne informacije za »boj« proti goljufom in prevarantom fotodamj@n Zgoniška občinska uprava je v sodelovanju s karabinjerji s postaje na De-vinščini priredila informativno srečanje za občane o tem, kako »prelisičiti« goljufe in prevarante, ki potrkajo na naša vrata. Komandant karabinjerske postaje Michelangelo De Leo je zbranim predstavil poseben dekalog, se pravi seznam osnovnih pravil, pravzaprav dobrih nasvetov proti prevari. Naj jih torej zapišemo, tako da seznanimo z njimi tudi tiste, ki se v sredo niso udeležili zanimivega srečanja. Prvič: ne odpirajte vrat neznancem, predvsem pa jim ne dovolite, da vstopijo v hišo. Ko bi neznanec trdil, da je občinski uslužbenec oziroma uslužbenec služb Acegas, Inps, pošte ali Inail na primer, naj vam pred vstopom pokaže osebni dokument in pa službeno izkaznico. Če vas tudi to ne bo prepričalo in boste v dvomu, potem raje pokličite karabinjerje na telefonsko številko 112 in dogodek prijavite. Drugič: karabinjerji svetujejo, da preden odprete vrata neznancu, pokličete na pomoč soseda ali znanca. Če jih že morate odpreti, naj bo v tem primeru kdo doma z vami (prijatelj ali sorodnik). Tretjič: neznancem nikoli ne izročajte denarja, tudi če se vam slednji predstavljajo kot uslužbenci javnih ali zasebnih ustanov. Čeprav ne bi bilo treba tega posebej poudarjati, jim še vedno kdo nasede ... Četrtič: bodite pazljivi pri nakupu blaga, ki ga prodajajo posamezniki od vrat do vrat, zlasti če so cene neobičajno ugodne. Pa tudi ne sodelujte pri nedovoljenih loterijah in ne kupujte »čudodelnih« izdelkov - slednji ne obstajajo. Petič: na banko ali na pošto se po denar raje ne odpravljajte sami. Zlasti ko morate dvigniti visoke vsote ali pokojnino, naj vas raje kdo spremlja. Če se vam zazdi, da vas nekdo opazuje, počakajte na banki oz. pošti in to povejte uslužbencu. Če se vam zazdi, da vam nekdo sledi, stopite v najbližjo trgovino in pokličite karabinjerje. Šestič: Vedite, da ne bo noben bančni ali poštni uradnik prihitel za vami, ker naj bi vam izročil zgrešeno vsoto denarja ... Z denarjem v žepu se zato raje ne zadržujte na ulici z neznanci, zlasti pa ne dovolite jim, da vas z besedami zmedejo in prelisičijo. Sedmič: ne verjemite takim, ki vam obljubljajo lahke zaslužke, pa tudi ne takim, ki bi vam radi preverili stanje na hranilni knjižici ali v denarnici, pa čeprav so navidezno ugledne in vljudne osebe. Osmič: ko bi vas okradli, nikar ne pospravite nastalega nereda, da ne bi morebiti odstranili elementov, ki bi bili pomembni za preiskavo. Devetič: če vas nagovorijo osebe in vas prepričujejo, da so prijatelji kakega vašega sorodnika v težavah, jim nikar ne izročajte denarja. Pa tudi sorodnika v težavah raje ne pokličite pred njimi, saj se rado pripeti, da bi bil na vezi goljuf, ki bi se pretvarjal za vašega sorodnika. Desetič: Ne hranite doma velikih vsot denarja, pri sebi imejte samo toliko, kolikor potrebujete za vsakodnevne nakupe. (sas) / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 7. marca 2016 11 NASI V DRUGIH OKOLJIH » Pogum in dobra volja « VERENA CARIS, LONDON (ZDRUŽENO KRALJESTVO) Tako kot je Avstralija za nekatere mlade obljubljena dežela, je tudi London priljubljeno mesto, v katero se že vrsto let selijo fantje in dekleta vseh starosti. V njem živi kar nekaj zamejcev, med katerimi je tudi enaintridesetletna Verena Caris. Mlada Tržačanka je diplomirala na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede, v London pa jo je pritegnila ljubezen ... »Odpotovala sem s fantom, spoznala sva se na univerzi in oba sva si vedno želela iti v tujino. Ko mu je njegovo podjetje ponudilo, da prevzame mesto direktorja prodaje na angleškem trgu, sva se takoj odločila za selitev. Seveda, zapustiti dobro delovno mesto ni nikoli lahko, vendar pa sem imela srečo, da sem lahko s svojim delom preko interneta nadaljevala tudi v Londonu, dokler nisem tam našla primerne zaposlitve.« Verena je namreč pred tem živela v Parizu, kjer je sodelovala s tamkajšnjo italijansko ambasado, nato pa je dve leti bila zaposlena pri tržaški agenciji DGR Consulting, kjer se je ukvarjala z načrtovanjem in izvedbo evropskih projektov. V London se je odpravila s fantom in se tudi tam kmalu znašla. Angleščino je že itak obvladala, saj je v najstniških letih redno obiskovala British School v Trstu. »Splošno znano je, da je London ena od glavnih evropskih prestolnic in, da nudi mladim mnogo priložnosti za delo in napredovanje nasploh. Poleg tega, ko sem se jaz odločila za odhod v tujino, je bilo Združeno kraljestvo že prebrodilo najtežji del zadnje gospodarske krize. Nenazadnje pa sva s fantom imela srečo, da se je prav tam ponudila delovna priložnost.« S čim pa se Verena ukvarja v angleški prestolnici? »V Londonu delam na italijanski gospodarski zbornici za Združeno kraljestvo. Zaposlena sem kot namestna generalna sekretarka, poleg tega pa vodim tudi komercialni oddelek. Skratka, pomagam italijanskim Lagodni utrinek iz življenja Verene Caris v Londonu podjetjem pri uveljavljanju na angleškem trgu in iskanju novih gospodarskih partnerjev. Še posebno pa me veseli, kadar pridem v stik s podjetji iz naše dežele!« V Londonu je torej Verena dobila dopro zaposlitev, taki in podobnim pa stremi tudi na tisoče drugih mladih. »Dejstvo je, da imajo mladi dandanes v Londonu veliko več možnosti da najdejo delo, ki jim je všeč in jim omogoča, da delajo to, za kar so se usposobili. Današnja stopnja nezaposlenosti v Združenem kraljestvu je namreč 5,1-odstotna, najnižja od leta 2006. Poleg tega angleške delodajalce ne zanima, koliko si star ali pa katera je tvoja narodnost, v mladih iščejo navdušenje in iznajdljivost, saj dobro vedo, da ravno te značilnosti bolj koristijo podjetjem. Selitev v London pa je tudi enostavna zaradi splošnega znanja angleškega jezika, bližine Italiji in osebnih poznanj, saj skoraj vsi imamo prijatelja, ki živi v Londonu.« Res je, vsak ima vsaj enega znanca, ki živi v Londonu, kakšni pa sploh so pravi Londončani? »Pred kratkim sem prebrala zanimivo anketo prav o tem: povprečen Londončan spi premalo, je vedno brez denarja (tudi zato, ker potroši polovico plače za najemnino), sovraži podzemno železnico, gnečo in turiste, ampak kljub temu mesta ne bi nikoli zapustil. Mislim da to predvsem zaradi tega, ker jim mesto dovoli, da lahko svobodno živijo svoj način življenja.« V Londonu se prav gotovo prepleta cel kup najrazličnejših tipologij ljudi, angleška prestolnica pa tem osebam nudi marsikatero zanimivost in zabavo. »London ti nudi vse, kar si želiš, razen sončnega poletja in neskončne narave. Drugače nudi kuharske tečaje ob treh zjutraj, ples s slušalkami v tihih disko klubih, restavracije v temi s slepimi natakarji, kavarne z mačkami, tečaje za balzamiranje živali, plavanje v reki Temzi, slikanje aktov v pubu, verske obrede v hindujskem templju ter mnogo drugih „posebnosti".« Kaže, da je življenje v Londonu res razgibano, Verena pa občasno tudi rada zapusti mestni kaos in se odpravi proti severu. »Ravno pred kratkim sem bila v Manchestru: mesto je precej različno od Londona, veliko več je dežja (neverjetno, dokler tega ne do-živiš!), ljudje pa so bolj preprosti, kar pa ni vedno negativno. Seveda sem obiskala tudi Cambridge in Oxford, obe mesti sta oddaljeni le uro od Londona in dejansko spominjata na filme Har-ryja Potterja. Bila sem pa tudi v na- rodnem parku Lake District na meji s Škotsko, ki je znan po prelepih jezerih in dobri hrani.« Teroristični napadi v Parizu in Bruslju so seveda pretresli tudi angleško javnost, London je sicer že bil tarča islamskih skrajnežev leta 2005, napetost pa je v angleški prestolnici v teh dneh zelo visoka. »Po zadnjih atentatih je atmosfera v Londonu precej napeta: ljudje v podzemni železnici, na glavnih ulicah in v vrstah v muzeje se spogledujejo in so še posebno pozorni na neobičanje situacije, kot so lahko zapuščena torba ali nepričakovan zvok. London je sicer že bil tarča atentata, dandanes pa je nevarnost za nove napade še kako konkretna in ravno zaradi tega je stopnja varnosti zelo visoka. V Londonu je namreč ogromno nadzornih kamer, v vsakem avtobusu jih je po pet, in tudi prebivalstvo aktivno sodeluje pri ohranjanju javnega reda.« Tako kot v Franciji in Belgiji živi tudi v Angliji veliko priseljencev, Verena pa meni, da so v Londonu bolj integrirani, kot drugod. »Če primerjam z Italijo in Francijo, je raven integracije v Londonu zelo visoka. Združeno kraljestvo je zaradi svoje kolonialne preteklosti razvilo zelo zgodaj integracijsko politiko in, po mojem mnenju, to opravlja zelo uspešno. Na žalost atentati negativno vplivajo na integracijo, čeprav nimajo teroristi nobene zveze z veliko večino angleških muslimanov." Konec koncev je Verena zadovoljna s svojo selitvijo v London, angleško velemesto pa svetuje tudi drugim mladim, le malo poguma treba imeti. »Pogum in dobra volja sta v tem mestu obvezni, poleg tega pa se nikakor ne sme obupati ob prvi oviri. London je sicer zahtevno mesto in redkokdaj si uspešen že ob prvem poizkusu, v angleškem svetu pa je poraz le etapa na poklicni in osebni poti ter možnost za pridobivanje novih izkušenj!« Rajko Dolhar OPČINE - Komisija za enake možnosti V sredo srečanje o priseljevanju žensk Komisija za enake možnosti Pokrajine Trst prireja v sredo, 30. marca, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah informativno srečanje z naslovom Priti in ostati. Ob tej priložnosti bodo spregovorile nekatere priseljenke, ki bodo pripovedovale o svoji odločitvi, odhodu in o dolgi poti v oddaljene kraje ter o težavah in o pozitivnih trenutkih, ki so jih doživele, ko so se vključevale v naš prostor. O rezultatih raziskav na temo priseljevanja žensk in o znanju, ki se je porodilo iz same izkušnje na terenu, bodo spregovorile strokovnjakinje, ki bodo ponudile poglobljeno sliko življenja prise-ljenk v tržaški pokrajini.Pričevanje žensk in znanje strokovnjakinj predstavlja nedvomno konstruktivni trenutek, saj ponuja izhodišče za poglobljeno razmišljanje o temi, ki je zadobila ob prihodu vedno večjih množic vojnih beguncev in ob atentakih na evropsko demokracijo še krutejše razsežnosti. Komisja za enake možnosti Pokrajine Trst je od vsega začetka svojega petletnega delovanja realizirala, podpirala in spodbujala projekte, ki so govorili o težkem položaju žensk v vojni in o ženskah v državah v razvoju, tako kot projekte ki so bili namenjeni vključevanju priseljenk. V izenačenju spolne pripadnosti je tudi vedno poudarjala pomen spoštovanja raznolikosti. Dogodek je vključen v okvir prireditev Pomladi žensk, ki ga koordinira Pokrajina Trst mednarodnem dnevu žena. Po uvodni besedi predsednice Mirte Čok bo spregovorila o trgovini z ljudmi podpredsednica pokrajinske komisije Letonde Gbedo. Razpravo bodo popestrili prispevki in pričevanja koordinatork projekta Io so fare Mednarodne hiše žensk iz Trsta Sare Gru-bissa in Melite Richter, podjetnice Irin Parvin Khan, podpredsednice Sveta emigrantov Občine Trst Lidije Radova-novic in kulturne ter jezikovne posredovalke Binetou Fall, Elisabetta Scala pa bo prebrala svojo pripoved. Dirke starodobnih vozil: priznanje za Enrica Leno V palači Gopčevic so včeraj v dvorani Bobi Bazlen slovesno podelili posebno uradno priznanje članu kluba Venti all'Ora Enricu Leni. Pobudo prireja konzorcij Centro in via-Sku-paj na Opčinah v sodelovanju s klubom, ki je nagradil svojega člana zaradi »sijajnih zmag« na lanskem evropskem in na državnem prvenstvu v dirkah navkreber za starodobna vozila. Slovesne podelitve nagrade se je udeležilo veliko število ljudi, ki jih je Lena navdušil na dirkah s svojim avtomobilom Lancia Fulvia HF 1600 iz leta 1971. Pupkin Kabarett na velikonočni ponedeljek TRST - Sindikati na sestanku s prefektinjo Neučno osebje je preobremenjeno Zaposleni v šolstvu, ki skrbijo za vse, kar ni povezano s poučevanjem, je nezadovoljno in zaskrbljeno. Sindikati tega kadra so se obrnili na prefektinjo Annapaolo Porzio, predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani in na direktorja Deželnega šolskega urada Pietra Biasiola ter jih pozvali, naj se z njimi sestanejo na skupnem sestanku in se seznanijo s perečo problematiko. Z odgovornimi predstavniki želijo načeti konkreten, strokoven dialog o težavah, ki pestijo pomočniško, administrativno in tehnično osebje v šolah. Pozivu se je odzvala le prefektinja Annapaola Porzio, ki je sklicala sestanek, na katerem so predstavniki sindikatov predstavili vse težave, s katerimi se neu-čni kader sooča že dolgo časa. Šole v naši deželi naj bi od leta 2009 sistematično zmanjševale število neučnega osebja; v tem času naj bi se seznam zmanjšal za 37 odstotkov, odgovornosti zaposlenih pa so se bistveno povečale. Sindikati Cgil, Cisl, Uil in Snals so izpostavili tudi problem prekarnih delavcev in nadomeščanja upokojenih pomočnikov. Kritični so bili tudi do zakona za uravnoteženje javnih financ za leto 2016, ki prepoveduje nadomeščanje tehničnega in administrativnega osebja, če je to začasno odsotno, močno pa omejuje nadomeščanje pomočnikov; to je predvideno šele po sedemdnevni odsotnosti. Sindikati so opozorili tudi, da so od začetka tega šolskega leta prejeli mnogo pritožb v zvezi s povečanjem odgovornosti in posledično tudi nadur, opozorili so tudi, da v takih razmerah ne uspejo zagotavljati varnosti in nadzora nad učenci, čiščenje pa avtomatično stopi v drugi plan. Prefektinjo so prosili, naj intervenira pri pristojnih organih in zahteva, da se seznam neučnega osebja uredi do prihodnjega šolskega leta. Pomembne novosti v družbi Esatto Družba Esatto pripravlja pomembne novosti, ki naj bi v luči pobudnikov po eni strani olajšale delo za urade, po drugi pa zmanjšale število birokratskih postopkov. Med novostmi so nova grafična obdelava računa, večjezični obrazci za komuniciranje s podjetjem in spletna stran, na kateri bodo lahko občani izvedeli za lastne podatke glede plačevanja davka na nepremičnine IMU ali na odpadke TARI. Več podatkov o novosti bodo predstavili na srečanju, ki bo v torek, 29. marca, ob 17.30 na sedežu družbe Esatto. Pupkin Kabarett se tudi letos ne bo odrekel tradiciji: zvestim ljubiteljem kabareta bo ponudil predstavo na velikonočni ponedeljek. Po velikonočnem kosilu in ponedeljkovem izletu bo »ponudil« dve razmišljanji, štiri krohote in slap navihanih not Niente Band v popolni sestavi. Gost večera v gledališču Miela bo »prijatelj« Pino Roveredo. Začetek ob 20.01. Posvet o nasilju nad ženskami in vlogi bolnišnic V veliki dvorani Rita Levi Montalci-ni bolnišnice na Katinari bo v sredo, 30. marca, od 14. ure do 18.30 posvet o nasilju nad ženskami in o vlogi bolnišnic. Srečanje bo uvedel izredni komisar bolnišniško-univerzitetnega podjetja Nicola Delli Quadri. V kavarni San Marco razstava ilustratorja Andree Mussa V kavarni San Marco so včeraj ob prisotnosti umetnika odprli razstavo I luoghi della lettura, posvečeno delom genovskega ilustratorja Andree Mussa. Razstava bo odprta do 4. aprila. Prireditev je v okviru festivala Triestebookfest, ki se vrača v Trst v dneh od 1. do 3. aprila z naslovom Lettura, scrittura e dintorni. Andrea Musso je izdelal ilustracije, s katerimi so opremili festival Trie-stebookfest 2016. Razstava Non solo Trieste slikarke Annamarie Vidonis V občinski dvorani Arturo Fittke na Trgu Piccola št. 3 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarke Annamarie Vidonis Non solo Trieste. Umetnica je priredila že več razstav, o njej pa sta se med drugim že laskavo izrekla umetnostna kritika Claudio Martelli in Marianna Ac-cerboni. Pobudo prireja tržaška občinska uprava. Razstava bo odprta do 17. aprila vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. 8 Nedelja, 27. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Primorski ki Ji OPČINE - V nedeljo, 3. aprila Spomin na 71 talcev Komemoracija pred spomenikom Prihodnjo nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri, se bomo spet, kot vsako leto v prvih aprilskih dneh, zbrali pred spomenikom 71 talcem na Opčinah, da bi se spomnili enega od neštetih krvavih tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino naših krajev med nacifašistično okupacijo. Zgodilo se je prav 3. aprila, ko so nacistični krvniki pripeljali iz koronejskih zaporov na open-sko strelišče nedolžne talce slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti in jih iz maščevanja za partizanski atentat v openski kinodvorani, v katerem je umrlo 7 nemških vojakov, ustrelili na robu vasi, zraven kraja, kjer so 15. decembra 1941 fašisti po odločitvi posebnega sodišča usmrtili Pinka To-mažiča in tovariše. Trupla umorjenih so naslednjega dne odpeljali v tržaško Rižarno in z njimi preizkusili krematorijsko peč. Od takrat je minilo že 72 let, a spomin na tragične dogodke je še vedno živ, spominjanje na krute čase pa je tudi priložnost za razmislek o današnjosti in neštetih problemih, ki jo pretresajo. Pogled v grozotne in hkrati junaške čase, ko se je velik del našega naroda, skupaj z demokrati in an-tifašisti drugih narodov, uprl nacifašističnemu terorju, mora služiti predvsem kot svarilo pred nevarnim oživljanjem raznih nacionalizmov ter neofašističnih in neonacističnih zablod, ki smo jim priča v raznih deželah Evrope in sveta. Hkrati pa mora v nas krepiti vrednote, kot so mir, demokracija, svoboda, enakost, družbena pravičnost in zlasti solidarnost, ki je v teh časih migracijskih tavanj in nameščanja bodeče žice na mejah nadvse potrebna. Nedeljsko spominsko svečanost prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA in na njej bodo kot ta zadnja leta po polaganju vencev spregovorili kulturni ustvarjalci. V slovenskem jeziku se bo padlih talcev spomnil pesnik Ace Mermolja, v italijanskem jeziku bo spregovoril pesnik Roberto Dedenaro, v hrvaškem pa pisateljica Melita Richter. Kot običajno bo sodeloval moški pevski zbor openskega društva Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. marca 2016 RUPERT, VELIKA NOČ Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 23.20 in zatone ob 9.32. Jutri, PONEDELJEK, 28. marca 2016 JANEZ, VELIKONOČNI PONEDELJEK VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,7 stopinje C, zračni tlak 1017,0 mb raste, vlaga 62-odstotna, brezvetrje, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C. OKLICI: Pierpaolo Dannecker in Ma-rialuigia Civita, Marco Fusilli in Sofia Dal Piva, Lorenzo Sannino in Paola Gon, Davide Varesino in Francesca Scotti, Lorenzo Vecchiet in Anastasija Kobytska, Jacques Daniele Vicari in Stefanie Mijatovic Crisostomo, Patrick Gri in Marinella Villa, Antonio Basile in Mariateresa Neglia, Giovanni Guerra in Alma Gruden, Anton Mellit in Laleh Shabrang, Andrea Nardini in Micol Marin, Marko Jovic in Sabrina Maria-ni, Paolo Norbedo in Sabrina Mariani, Massimo Toffarello in Monica Consales, Davide Rustici in Rossella Ghi-gliotti, Nicola Zulian in Monica Bauli-no, Enzo Marsetich in Anna Orlova, Daniele Montalbano in Mery Fiori, Claudio Lorusso in Rossana Taucer, Andrea Marchesi in Francesca Torelli, David Gentile in Annalisa Carletti, Sergio Coscia in Sergia Chiarenza, Matej Munih in Alessandra Biati Nike, Luigi Di Pietro in Magdolina Lanci, Antonio Migliore in Federica D'Angelo. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 28. marca, do nedelje, 3. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, V četrtek, 24. marca, je na pravni fakulteti v Trstu uspešno diplomirala Laura Sarasini S ponosom ji čestitajo mama, tata in vsi najdražji Čestitke Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Ginnastica 6 - 040 772418, Trg Ve-nezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7 - 040 226165 , Bazovica - 040 226165 (lekarna) in 040 9221294 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 27. marca: Ul. Bernini 4 - 040 309114; v ponedeljek, 28. marca: Trg San Giacomo 1 - 040 639749; v torek, 29. marca: Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD M& Kino 21.45 »The divergent series: Alle-giant«; 15.10,17.20,19.30,21.40 »Un paese quasi perfetto«. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:15.00, 18.00, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 20.20, 22.15 »II mió grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«; Dvorana 3: 15.00, 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20, 20.10 »Un paese quasi perfetto«; 22.00 »Batman v Superman«; Dvorana 4: 15.00, 17.15 »Heidi«; 19.45, 22.00 »Truth - II prezzo della verita«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Un momento di follia«. Draga KATJA! Minilo je že 50 let, odkar prijokala si na svet. A nič se ne sekiraj, let nikar ne skrivaj. Zato naj ti bo tvoj rojstni dan le križišče, kjer na vseh poteh te sreča išče! Tvoja družina. Danes praznuje v Šempolaju KATJA MILIČ okroglih 50! Naj Abraham ji podari veliko zdravja in nič skrbi, ji želijo od SKD Vigredprav vsi. TADEJA, z vztrajnostjo, dobro voljo in trdim delom si ponovno dosegla zavidljiv uspeh. Čestitamo vsi domači. V sredo, 23. marca, je na tržaški univerzi postal doktor MATEJ PERNARČIČ. Iskreno mu čestitajo Dean, Paola, Erica, Martin, Danila in Gianni. Naša draga TETA ima jutri okrogla leta. A to nas nič ne skrbi...saj vemo, da bo mladostna, nasmejana in lepa ostala vse dni! Julija, Samuel, Ruben, Gabriel in Anna. Jutri bo naša kolegica TANJA SEDMAK k šopku let dodala si svoj 50. cvet. Zdaj bo velik, res in lep. Veliko zdravja, sreče, ljubezen in smeh naj te spremljata na vseh poteh. To ti želijo kolegice in penzionistke COŠ Mara Samsa in I.T. Zamejski. S Izleti AMBASCIATORI - 15.45, 18.15, 21.00 »Batman v Superman«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La corte«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Arabian nights«; 18.15 »Peggy Guggenheim«; 20.00 »La canzone perduta«. FELLINI - 18.20, 20.15, 22.10 »Land of mine - Sotto la sabbia«; 16.30 »Zoo-tropolis«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Un paese quasi perfetto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »(^Profesionalec«; 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu«; 14.00, 17.00, 20.00, 22.20 »Batman proti Supermanu 3D«; 15.30 »Deadpool«; 13.30, 21.15, 22.40 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 14.20, 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »London je padel«; 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 17.45, 20.10, 22.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 14.30, 15.50 »Zootropolis«; 13.40 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 11.00, 17.00, 22.00 »Batman v Superman«; 19.30 »Bat-man v Superman 3D«; 11.00, 15.15, 17.00, 18.45 »Heidi«; 11.00, 15.15, 17.00, 18.30, 20.15 »Kung Fu Panda 3«; 18.00, 20.30, 22.15 »Ave, Cesare!«; 16.00, 20.00, 22.00 »Brooklyn«; 16.15, 20.00, 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«; 11.00, 15.15 »Zootropolis«; 18.20, 22.10 »Un momento di follia«. SUPER - 16.00 »Suffragette«; 18.00, 19.50 »Perfetti sconosciuti«; 21.30 »Jegg Robot«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.25, 19.00, 21.30, 22.00 »Batman v Super-man«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.45 »Kung Fu Panda 3«; 15.00 »Zootropolis«; 20.30 »Batman v Superman 3D«; 21.45 »Ave, Cesare!«; 15.00, 17.15, 19.30 »Heidi«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 17.15, [HI Osmice S Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. DRUŽBA išče vzdrževalca za majhna hišna opravila. Tel. 348-6121772. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Vi-šarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga - ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Li-sac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka). KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123. SI Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila.Vabljeni!Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. IŠČEM NEGOVALKO NA DOMU z izkušnjami za varstvo starejše osebe, čez dan, v Briščikih. Tel. 348-0522396. POŠTENA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami iščem delo kot gospodinjska pomočnica. Delam vse. Tel. 00386-31-220557. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 0 Mali oglasi PRODAM šivalni stroj za šivanje krzna in kože. Tel. 340-9329903. PRODAM 600-litrski atomizer Irko, cena 700,00 evrov in mlin Krasmetal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688. PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038. PRODAM tv omarico črne barve. Tel. 340-9329903. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. V NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 349-3320198. V REPNU prodajamo zazidljivo zemljišče. Lepa lega z možnostjo izgradnje dvostanovanjske hiše. Tel. št.: 348-1334085. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Loterija 26. marca 2016 DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. Bari 61 88 70 85 83 Cagliari 44 63 21 27 25 Firence 56 69 70 63 84 Genova 50 61 25 49 19 Milan 56 57 70 64 60 Neapelj 69 52 32 89 56 Palermo 36 71 34 72 45 Rim 43 18 28 57 1 Turin 46 32 38 68 22 Benetke 52 63 64 22 61 Nazionale 9 64 66 51 58 Super Enalotto Št. 37 28 43 67 68 72 79 jolly 18 Nagradni sklad 65.823.721,38 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 24.322,52 € 484 dobitnikov s 4 točkami 404,69 € 18.419 dobitnikov s 3 točkami 32,26 € 300.130 dobitnikov z 2 točkama 6,17 € Superstar 60 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 40.469,00 € 71 dobitnikov s 3 točkami 3.226,00 € 1.421 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 9.020 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.811 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 9. marca 2016 11 SKDTABOR vabi člane in prijatelje na 48. REDNI OBČNIZBOR Prvi sklic v torek, 29. marca 2016, ob 20.30 in DRUGI SKLIC V SREDO, 30. MARCA 2016, OB 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: - Uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora - Poročila - Pozdravi - Razprava - Odobritev obračuna in proračuna - Razno a Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). Ü3 Obvestila OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. SKD VESNA prireja danes, 27. marca, pred cerkvijo v Križu tradicionalno velikonočno tučenje jajc. Začetek ob 11.30. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je tre- ba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini, bo zaprta za krajši dopust v torek, 29., in sredo, 30. marca. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v torek, 29. marca, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na spletni strani www.sgonico.ts.it. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 29. marca, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na redni občni zbor: prvi sklic v torek, 29. marca in drugi v sredo, 30. marca, ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15). KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI med moškim in žensko Pokrajine Trst organizira v sredo, 30. marca, ob 17. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, informativno srečanje in razpravo o priseljevanju žensk »Priti in ostati«. SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu. STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 31. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1.maj v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel.št. 3663625523. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - pomladanski ekvinokcij«, ki bo v soboto, 2. aprila, od 15.00 do POGREBNO PODJETJE fl „ v ^ f^Mte» - .v trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 19.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3347520208. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija: v soboto, 2. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija vabljeni na razpravo »Vloga Italije v bližnjevzhodnih in sredozemskih vojnah«. Posegla bosta zdravnik Marino Andolina in sen. Sto-jan Spetič. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo v nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pesnik Roberto Dedenaro in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Žerjala. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360324. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v sredo, 6. aprila, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki lahko člani poravnajo članarino. MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Pravica ne trpeti: aplikativna oskrba« v sredo, 6. aprila, ob 17.00 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna Kraška Banka, Ul. Ricratorio 2 - Opčine. Predavala bo Rita Marson - didaktična koordinatorka študij -skega centra za aplikativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Na razpolago je parkirni prostor ZKB. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101). OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Saležu (Salež 66). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Prireditve ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI- NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) od danes, 27. marca, do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barko-vlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. DRUŠTVO LJUDSKE KULTURE ZVEZDA vabi na kulturni večer »Ljubezni in boja« posvečen vsem ženskam -drobci nevidne ženske zgodovine potom ljudske in socialne pesmi s skupino Orsa minore v sredo, 30. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24). ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 30. marca, na kavo s knjigo Rafka Dolharja »Bučanje hudournikov. Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika«. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjal Dušan Jelinčič. V Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7 v Trstu, ob 10. uri. OBČINA ZGONIK vabi v četrtek, 31. marca, ob 12.00 na županstvo, na odprtje razstave Gianne Viezzoli »Mul-tiversi - mandale in simboli«. Predstavitev Loretta Berdini. Razstava bo odprta do 29. aprila, med uradnimi urami. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi v knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 31. marca, ob 16.30 na likovno delavnico za ustvarjalne starše in otroke pod mentorstvom Jasne Merku ob zaključku njene razstave Kraljestvo morja. DSMO KILJAN FERLUGA vabi na koncert »Mi se ne šalimo«, ki bo v petek, 1. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo godbeno društvo Viktor Parma, zbor Anakrousis, posebna gosta Aleksander Ipavec - harmonika in Martina Feri - glas. SPDT vabi v petek, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2, na predavanje »Zgodovina alpinizma z zobčki in brez«. Gost večera bo vnet planinec in priznan filatelist prof. Peter Suhadolc. Vabljeni. RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor -Prosvetni dom - Opčine. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v soboto, 2. aprila, ob 19.00 v Babno hišo na »Literarni večer« z 80-letnikom pesnikom Aleksijem Pregarcem. Pogovor s slavljencem bo vodila prof. Milena Padovan, srečanje bo popestrila citrarka Maruša Pišljar. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Bar-kovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja -MePZ DU Postojna (dir. Mirjana Mo-žina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Mirno je odšla naša draga Maria Colli vd. Padovan (Nerina) Žalostno vest naznanjajo hčerki Milena in Vilma ter sestra Zorka z družinami Od nje se bomo poslovili v četrtek, 31. marca, od 12. do 14.30 v Ulici Costa-lunga. Ob 15. uri bo sledil pokop na pokopališču v Trebčah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogrebno podjetje Alabarda Ljubljeni noni Nerini hvaležen pozdrav Jakob z Marzio in Tilnom, Jerica, Jernej s Petro in Matija z Ajscho in Majem. Pogrešali te bomo, draga Nerina! Neva in Francesca z družino Zadnji pozdrav dragi Nerini Elda in Aldina z družinami Ob izgubi drage mame Marie (Nerine) izrekajo občuteno sožalje svoji predsednici Mileni Padovan in ostalim družinskim članom vsi na Glasbeni matici ZAHVALA Giulio Gulich (Duša) Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 27. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Primorski ki Ji 46. teden slovenske drame - Za nagrade se potegujejo tudi tržaški Hlapci K vragu PC, pojdite v gledališče! Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča poslanica ruskega režiserja Anatolija Vasiljeva KRANJ - S premiero predstave Butnskala v režiji Vita Tauferja se bo nocoj v Prešernovem gledališču v Kranju začel 46. teden slovenske drame. Odrska priredba istoimenske legendarne radijske oddaje avtorjev Emila FIlipčiča in Marka Derganca je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Slovenskega mladinskega gledališča. V tekmovalni program je selektor Gregor Butala uvrstil osem uprizoritev, med katerimi so tudi Hlapci, s katerimi je Slovensko stalno gledališče zaključilo lansko sezono. Znamenito dramo Ivana Cankarja je režiral Sebastijan Horvat, v njej ob članih igralskega jedra Ssg nastopajo nekateri gostje, v naslovni vlogi Jermana tako igra Radko Polič. Na 46. tednu slovenske drame, ki bo v resnici trajal dva tedna, bodo tekmovale tudi predstave Zastave - Mož - Slepota Vitomila Zupana v režiji Mareta Bulca (SNG Drama Ljubljana), Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovica v režiji Ivice Buljana (SNG Drama Ljubljana), medtem ko skoraj rečem še Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta (SNG Drama Ljubljana in Zavod Imaginarni), Katarina po naročilu Katarine Stegnar in Jureta Novaka v Novakovi režiji (Gledališče Glej in Zavod Poza), avtorski projekt Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija (Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj), Evropa Vinka Moderndorferja v režiji Renate Vidic (SNG Drama Ljubljana) ter Samorastniki Simone Hamer po motivih Prežihovega Voranca v režiji Eve Nine Lampič (Mestno gledališče ljubljansko). V spremljevalnem programu si bo mogoče ogledati tri predstave: Shakespearov Beneški trgovec v priredbi Andreja Rozmana Roze in režiji Jana Zakonjška (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tolkalo Saške Rakef v režiji Alena Jelena (Radio Slovenija in Gledališče Glej) ter Ebola avtorjev in režiserjev Luke Cimpriča in Andreja Zupanca (Gledališče Glej); Cimprič je sicer član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča. V sklopu mednarodnega programa bodo uprizorili tudi pet predstav, ki pričajo, da se slovenska dramatika širi zunaj slovenskih meja. Iz Bolgarije prihaja uprizoritev Jančarjeve drame Zalezujoč Go-dota, iz Munchna Tri sestre Vinka Moderndorferja, iz Rusije Shocking Shopping Matjaža Zupančiča, iz Izraela 5fantkov.si Simone Semenič, iz Was-hingtona pa Antigona zdaj Evalda Flisarja. Na nocojšnjem odprtju 46. tedna slovenske drame bodo podelili tudi priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo prejela igralka Stannia Boninsegna, dolgoletna članica Mestne- Hlapce je režiral Sebastijan Horvat, v naslovni vlogi Jermana igra Radko Polič fotodamj@n ga gledališča ljubljanskega, ki je v preteklosti veliko nastopala tudi na odru Slovenskega stalnega gledališča; na primer v Cankarjevi Lepi Vidi, ki jo je leta 1989 v Trstu režirala Meta Hočevar, v Hof-mannsthalovem Sleherniku v režiji Maria Uršiča in v Wildovi igri Važno je imenovati se Ernest v režiji Marka Sosiča. Boninsegna slovi kot oblikovalka dramskih karakterjev z nezgrešljivo neposredno odrsko prezenco, s svojim prvovrstnim Priznanje ZDUS za življenjsko delo bo nocoj prejela Stannia Boninsegna, dolgoletna članica Mestnega gledališča ljubljanskega. igralskim temperamentom: njeno obvladovanje najrazličnejših izraznih sredstev temelji še zlasti na občutku za lep in izbran odrski govor, piše v obrazložitvi nagrade. ZDUS bo podelilo tudi nagradi za igralske dosežke v minulem letu, ki ju bosta prejela Damjana Černe in Matej Puc. Prva nagrado prejme za vlogi Jackie in Ingeborg v uprizoritvi besedila Drame princes Elfriede Jelinek v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je pokazala kompleksno in zrelo igralsko stvaritev. Matej Puc, ki se je v pretekli sezoni izkazal kot igralska osebnost, ki se pospešeno razvija, pa za vlogo Peera Gynta v uprizoritvi istoimenske igre Henrika Ib-sena v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in SSG Trst. Vsestranski gledališki ustvarjalec Nebojša Pop Tasic pa prejme priznanje Bršljanov venec za cikel dramskih besedil Agatha, Gospa Bovary in Kaj pa če... Nocojšnje odprtje sovpada s svetovnim dnevom gledališča, ki ga od leta 1962 obeležujemo 27. marca. Tokratni avtor mednarodne poslanice je ruski režiser Anatolij Vasiljev. »Gledališče nam lahko pove vse. To, kako žive bogovi na nebu, to, kako trpijo ujeti v podzemlju, to, kako strast povzdiguje in ljubezen pogublja, to, kako dober človek ni potreben, to, kako prevara zmaguje, to, kako ljudje žive v stanovanjih, otroci pa v taboriščih za begunce, in to, kako se vračajo na pogorišča, in to, kako se ločujejo od svojih dragih, gledališče lahko pripoveduje o vsem,« je zapisal in pozval: »K vragu tehnične igračke in računalniki - pojdite v gledališče, usedite se v parter ali na balkon, prisluhnite besedi, poglejte žive podobe: pred vami je gledališče, ne podcenjujte ga in ne zanemarite ga v svojem hitečem življenju.« (pd, sta) ekonomija - Varufakisov Globalni minotaver Preprosto in jasno o izjemno zapletenih stvareh LJUBLJANA - Pri Cankarjevi založbi je izšel prevod knjige Globalni minotaver Janisa Varufakisa, v kateri prek prispodobe o kretskem Minotavru razlaga zgodovino svetovnega gospodarstva in navede razloge za zadnjo gospodarsko in finančno krizo. Naslovni minotaver so v knjigi Združene države Amerike, ki so najprej hranile preostanek sveta, nato pa s svojimi primanjkljaji goltale njegove proizvode in kapital. »Delo lahko povsem korektno imenujemo za vrh ne samo Varufakisovega raziskovalnega dela, ampak tudi družbenega angažmaja,« je na včerajšnji predstavitvi slovenske izdaje povedal urednik Rok Kogej. Po njegovem mnenju gre za teoretsko osnovo njegove politične pozicije, analizo, ki predstavi, na kakšen način Varufakis gleda na današnji svet. Knjiga je po besedah Polone Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je strokovno pregledala prevod Sete Knop in Marjane Karer, napisana v izjemno preprostem jeziku, saj ima avtor dar za razlago izjemno zapletenih stvari na preprost način. Delo ob tem na zanimiv način oriše, kaj se je po mnenju avtorja dogajalo od krize v 30. letih minulega stoletja oziroma druge svetovne vojne in vse do zadnje krize. »Zanimiv je predvsem njegov pogled, zgodovinski kontekst, kar po mojem mnenju precej ekonomistom dejansko odpira še širši pogled na to obravnavano problematiko,« je poudarila. Varufakis je profesor ekonomije na univerzi v Atenah in ekonomski svetovalec pri podjetju Valve, sicer pa javni intelektualec. Rodil se je leta 1961 v Atenah, po končani gimnaziji se je preselil v Anglijo, kjer je študiral matematiko in ekonomijo na univerzah v Esse-xu in Birminghamu. Poučeval je na različnih univerzah, sodeluje v razpravah o svetovni, evropski in grški krizi. Po ministrovanju v prvi polovici lanskega leta je letos vzpostavil vse-evropsko gibanje za prenovo evropskih po- h ".'ji V vrsti za hrano na grško-makedonski meji Majda Artač Sturman: Pravljica o beguncu Tiste oči so se vozile s teboj. Nosil si jih s seboj po svetu, dragocen spomin, daleč od domovine. Trpke, tesno priprte, polne ugasle bolečine. Tiste oči so hodile s teboj po svetu, plule z barko, se vozile, zdaj z vlakom, zdaj z avtobusom, zdaj s kolesom. Trajalo je dolgih sedem let. Sanjajoči, speči otrok ti je zdaj utrgal nasmeh, da je bolečina padla iz oči v naročje brez besed. Sedem dolgih dolgih let, tvoj nasmeh, pravljica za sodobni svet. ansa otroška revija Velikonočno uglašen Pastirček »Postni čas je za kristjane po vsem svetu čas resne priprave na Veliko noč -praznik življenja. Narava, ki se ta mesec čudovito prebuja, nas uči, da je za sajenje in sejanje potrebno izbirati samo dobra semena, ki bodo prinesla bogate sadove.« Tako je v uvodniku marčne številke otroške revije Pastirček zapisal urednik Marijan Markežič. Opisal je, kako moramo v življenju odrezati marsikatero nepotrebno vejo, kot so na primer lenoba, malomarnost, predolgo klepetanje ali gledanje televizije. Če se vsaj delno odpovemo omenjenim stvarem, bomo imeli več časa za naloge, molitev in dobra dela. Večina strani tokratne številke je posvečena postnemu času in veliki noči ter drugim splošnim krščanskim naukom. Postni čas pomeni pravi izziv, saj se odrečemo tistemu, kar nam je najbolj všeč. Za otroke so to največkrat sladkarije. Člani uredništva so obenem prepričani, da mora biti nedelja posvečena družini in torej skupnemu kosilu. Zaradi tega si ob koncu obeda lahko privoščimo kaj sladkega tudi v postnem času. V rubriki Pastirček slaščičar imamo tako na voljo recept slavne slaščice tiramisu. Otroci lahko pobarvajo risbi, na kateri so upodobljeni polž s koledarjem za odštevanje štiridesetih postnih dni in vrsta podob, vezanih na svetopisemske do- godke velikega tedna, vse do Kristusovega vstajenja oziroma velike noči, ki jo praznujemo 27. marca. Učiteljica Elena si je risbe zamislila kot pomoč pri pogovoru o pomenu tega obdobja, še posebej pa za zahvalo Jezusu, »ki gre z nami skozi težave in križe proti nebesom.« Zadnje dni Jezusovega zemeljskega življenja lahko malčki boljše spoznajo tudi s pomočjo besednih iger in povezovanja sličic s pravilnimi opisi. Na kateri dan se je Jezus z učenci odpravil na Oljsko goro, kjer ga je Juda izdal s poljubom? Kdaj je apostolom umil noge in jim dal novo zapoved, naj se ljubijo? Z navodili Tatjane Ban lahko mali bralci iz tulcev toaletnega papirja, obarvanih jajc in krep papirja izdelajo velikonočne trobentice, s katerimi lahko še dodatno pomladno okrasijo praznično mizo. Praznični čas predstavlja za marsikoga dodaten vzgib za prve pomladanske izlete. Rubrika Trije na potepu vabi, naj se odpravimo na kolesarsko pot od Solkana do vasi Plave. Takoj na začetku izleta nas čaka znameniti železniški most nad Sočo iz leta 1906, ki ima največji kamniti lok na svetu, dolg je kar 85 metrov in vanj je vgrajenih 4.553 kamnitih blokov iz nabrežin-skega kamnoloma. Pot je asfaltirana in zavarovana na obeh straneh, ob njej so številne razgledne točke, klopce in mize za oddih in malico. Zadnje strani Pastirčka, kot je že skoraj tradicionalno, krasijo radožive risbe in spisi osnovnošolcev. Posebno prisrčna in resda posrečena je zgodba o žolni in polhu, ki so jo sestavili učenci 3. razreda osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine: Sara Gotter, Myriam Kralj, Samo Kovačič, Mirko Gabrovec, Genny Radina, Lenart Antonič in Veronica Pecchiari. Polh in žolna žila sta eden nad drugim živela v votli bukvi. Nekega dne je polh priredil veliko praznovanje na prvi pomladanski dan. Povabil je celo trumo gozdnih živali, cel dan so se lovili, igrali, peli in plesali. Sova Šoba se je tako napila močnega bezgovega soka, da je kar ponorela, telebnila je naravnost v spalnico uboge žolne, kjer je revi-ca skušala počivati. Je to začetek velikih težav ali le prvo poglavje novih prijateljstev? Vesna Pahor Primorshi VELIKONOČNE TEME Nedelja, 27. marca 2016 1 1 Standreški župnik in dekan Kar-lo Bolčina se ne dolgočasi. Ko sem ga pretekli ponedeljek zjutraj obiskal v župnijskem uradu, da bi z njim imel velikonočni intervju, so stalno prihajali najrazličnejši ljudje, telefon je brnel, g. Karlo pa se zaradi tega ni preveč vznemirjal, saj, kot je povedal tudi v pogovoru, se duhovnik odpočije, kadar lahko dela. Takrat nisem še vedel, da mu bo goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli dal novo nalogo - kmalu bo namreč imenovan za novega škofovega vikarja za goriške slovenske vernike. Pogovor pa razumljivo ni potekal o tej novi zadolžitvi, ampak o pomenu velike noči, vernosti in dvomih, vlogi papeža Frančiška, družini, zbliževanju z rusko pravoslavno Cerkvijo in izzivih, ki nam jih postavlja prihod beguncev in mi-grantov. Kako se pripravljate na velikonočne praznike? Pri nas se pripravljamo običajno, to pomeni, da letos ni nobenega posebnega dogodka. Včeraj (na cvetno nedeljo, op.p.) smo povsod blagoslavljali oljčne vejice ali pa tudi palme in butare. Slednje so v soboto izdelovali naši otroci na postni delavnici. Ta teden imamo običajno praznovanje: v ponedeljek imamo srečanje za bolnike in ob tej priložnosti navadno vsako leto nudimo tudi bolniško maziljenje. Veliki četrtek, petek in soboto je običajno. Morda zanimivost, ki ne vem, koliko je še drugod ohranjena v tej obliki: mi imamo blagoslov velikonočnih jedil ves popoldan na veliko soboto in sicer po vaseh je v cerkvi ob določeni uri, v Štandrežu pa imamo po zaselkih in po pravici povem, da se zbere zelo veliko ljudi. Zjutraj imamo pa blagoslov ognja, to še vedno ohranjamo v Rupi in Štandrežu, in potem otroci ogenj raznaša-jo po hišah. To je morda še stara navada, ki jo ohranjamo, čeprav se tudi nekoliko spreminja in izgublja, ker mlajše generacije, posebno tujci, ki prihajajo stanovat k nam, je ne poznajo in je zato ne sprejmejo, ker pač ne razumejo, da je to čisto preprosta navada in se jim zdi, da je obveznost. Velikokrat mi otroci povedo, da jih pri določeni hiši niso sprejeli, ampak mi kljub temu še držimo. Potem pridemo do velike noči, ko bomo pri nas že povsod v soboto (včeraj, op.p.) obhajali velikonočno vigilijo in imeli velikonočno vstajenjsko procesijo bodisi v Štan-drežu bodisi v Gabrjah. »Zdi se mi, da je velika noč za mnoge tudi neke vrste spodbuda in znamenje upanja, da tudi če so časi čudni, vendarle niso zadnji časi.« Iz tega se razbere, da je v tem obdobju vsakdan duhovnika precej stresen ... Fizično je verjetno res stresno in naporno, ni osemurni delovnik, po mojem mnenju pa duhovnika zelo obogati. Duhovnik se umirja oz. odpočije, kadar lahko dela, ker njegovo poslanstvo je delati, služiti, razdajati se. Zdi se mi, da če se v velikem tednu lahko razdajamo več kot druge dneve, to pravzaprav odpočije in napolnjuje našega duha. Kaj je za kristjana velika noč? Na to vprašanje težko karkoli odgovorim, ker se mi zdi, da se tu prepletajo zelo različna čustva. Po eni strani imamo verjetno majhno skupino kristjanov, ki čuti to kot verski, skoraj teološki praznik, kot praznik Kristusa, ki je trpel in vstal in tudi nam dal možnost, da po trpljenju in smrti lahko vstanemo. Večina kristjanov pa po mojem mnenju to čuti kot lep praznik, ki zopet združuje družino, podobno kakor za božične praznike, ki nas razveseli s posameznimi obredi, dogodki in simboli in ker je v pomladnem času to neke vrste pomladni praznik. Tudi pri nas opažam, da se že velikokrat mešajo poganski in krščanski simboli. Še ena tretja stvar je: živimo v čudnih, težkih časih. Zanimivo, te dni, ko spovedujem veliko več kot ponavadi, jaz ne vem, če je kdo prišel v spo-vednico in ni tožil nad sedanjimi časi, ljudje so prestrašeni. Zdi se mi, da je velika noč za mnoge tudi neke vrste spodbuda in znamenje upanja, da tudi če so časi čudni, vendarle niso zadnji časi. INTERVJU - Karel Bolčina, župnik in dekan v Štandrežu ter bodoči škofov vikar za goriške Slovence »Duhovnik se umirja oz. odpočije, kadar lahko dela« Pogovarjal se je Ivan Žerjal Govorili ste o manjšini kristjanov, ki veruje v to, da je Kristus trpel, umrl in vstal od mrtvih. Vam je kdaj kot duhovniku prišel dvom, ali ne utegne biti sporočilo, ki ga oznanjate, v bistvu mit? O ja, velikokrat, zlasti med mašo. Med mašo jaz sicer trdno verujem, da sta pod podobo kruha in vina navzoča med nami Kristusovo telo in Kristusova kri, vendar velikokrat me tudi, ne bom rekel premaga skušnjava, ampak se mi vrine misel, ali je to res. In takrat se vedno spominjam Lanciana ali Orvieta, krajev, kjer so se zaradi dvomov duhovnikov dogajali slavni evharistični čudeži. In potem si rečem, da ne more biti drugače, ker je po mojem mnenju ta stvar tako skrivnostna, da je resnična ravno zaradi skrivnosti same. Ker če bi jo hoteli razvozlati razumsko, je ne moremo. Po drugi strani mi zelo pomaga tudi to dejstvo: ali je mogoče, da sem prav jaz, potem ko že dva tisoč let Cerkev v to veruje, odkril Ameriko in da ni res, da je to mit. Zakaj niso že prej odkrili? Verjetno je to samo preizkušnja, v katero padamo vsi zaradi sodobnega sveta, ki je postal zelo pragmatičen. Danes, kar je duhovno, razen če se ne obenem dotakne tudi naših čustev, je težko doumljivo in zato tudi težko sprejemljivo, zelo težko preskočimo mejo med vidnim in nevidnim. Danes, ko sta znanost in tehnologija vse bolj razviti, čutimo vse manj materialne potrebe po Bogu. V tem času vodi Cerkev papež Frančišek. So Vam blizu njegovi prijemi, kako približati vero in Cerkev sodobnemu človeku? Ne bi se rad šopiril, ampak: ko je papež Frančišek stopil na sedež sv. Petra in prevzel krmilo Cerkve, prvi trenutek sem bil malček ne v dvomu, ampak v pričakovanju, kaj bo. Nisem ga poznal, nisem poznal njegovega stila. Ko pa je začel delovati, učiti in ko je začel živeti čisto drugačno papeško obliko življenja, je bilo meni v veliko veselje, ker je potrdil to, kar sem jaz že delal. To obliko sem jaz skušal vedno uporabljati že prej v svoji duhovniški službi in jo uporabljam tudi danes, čeprav sem se včasih vprašal ali delam prav. Zdaj pa vidim, da papež Frančišek je pravzaprav uvedel obliko, ki smo jo pri nas že uporabljali, se pravi obliko občestva. Zelo si prizadevam, da naši verniki posedujejo tudi znanje o verskih resnicah, vendar osebno kot duhovnik dajem prednostno vlogo občevanju, občestvu, da smo družina, da se počutimo med seboj kot bratje in sestre, da se počutimo tudi v naših prostorih doma. V družini bodo otroci sprejeli zgled staršev, če bodo domači starši. Če pa bodo starši pokazali znake strogosti, to bo otroke oddaljilo in ne bodo sprejeli njihovega nauka. Podobno je v Cerkvi: če bomo duhovniki strogo učili kot veliki učitelji »te uboge reveže, ki nič ne vedo«, potem bomo imeli oddaljevanje od Cerkve. Če pa bomo skušali biti najprej družina, v kateri ima vsak svojo vlogo in poslanstvo, potem se mi zdi, da bo Cerkev lahko rasla. Ste spremljali t.i. Family Day v Rimu in tihe manifestacije stoječih stražarjev? Kaj menite o tem in kaj pričakujete od napovedane apostolske spodbude glede sinode o družini? Manifestacije sem spremljal po medijih, vendar je moje mnenje tako: vsak ima svojo pravico in dolžnost, da pokaže svoje mnenje in svoje življenje, svoj odnos do družine, družbe in sveta. Vendar: danes živimo v Evropi v miselnosti, ki nas pelje proti naravnemu redu. Lahko se bomo tudi borili in si prizadevali, ampak je že v samem evropskem sistemu taka miselnost, Karel Bolčina: »Duhovnikovo poslanstvo je delati, služiti, razdajati se« bumbaca ki jo bomo težko izpodbili. Tako da se tukaj popolnoma strinjam s papežem Frančiškom, ko so ga vprašali za mnenje, kaj naj italijanski parlament glasuje v zvezi z novimi oblikami poroke. Papež je rekel: Parlament je suveren, naj sam izbere, kaj je potrebno, imajo svojo vest, po vesti naj naredijo. V teh dneh je naša krščanska vest na tehtnici in sicer ne kako bomo volili, ampak kako bomo živeli: volitve ne bodo spremenile oblike življenja, to bo naredil samo naš zgled. Glede prihodnjega dokumenta o družini je gotovo veliko pričakovanje. Najbolj zanimivo pa je to: prebral sem točke iz poročila sinodalnih očetov in mater ob sklepu sinode. V sinodi niso rekli pravzaprav nič drugega kakor samo to, kar že zdaj piše v zakoniku cerkvenega prava, kjer govori o daljni in bližnji pripravi na zakon, o obredju zakona in o spremljanju zakoncev po poroki. Torej v središču pozornosti ni kdo in kako naj se poroči ali kako se zoperstaviti modernim tokovom glede družine, ampak kako pomagati družini danes, da se oblikuje v krščanski luči, v tisti luči, ki jo Cerkev oznanja tako, kakor jo je sprejela in ki je ne more spreminjati, ker je pač v naravnem redu. Prepričan sem, da bo papež to poudaril in skoraj si upam trditi, da ne bo dal ne kakih anatem niti ne ukazov, ampak bo spodbudil kristjane, naj živimo to, kar smo in tudi družine bo povabil, naj živijo to, kar so. »Kot duhovnik dajem prednostno vlogo občevanju, občestvu, da smo družina, da se počutimo med seboj kot bratje in sestre.« Na Facebooku ste ob srečanju med papežem Frančiškom in ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom na Kubi zapisali »Veliki dan«. Nekateri, tudi v slovenskem prostoru, pa niso ravno navdušeni, zlasti zaradi bojazni, da bodo ceno tega zbliževanja plačali ukrajinski katoličani. Delite to skrb? Vprašanje bi zahtevalo veliko časa in tudi precej kompleksen odgovor, zato bo samo v glavnih obrisih. Najprej: pomisli- mo to: skoraj tisoč let se dva brata ne vidita in sedaj se končno vidita, srečata, ob-jameta, pogovorita in podata svetu skupno izjavo, ki je tudi kritična do določenih stvari. To je zelo pozitivno. Drugič: pomislimo, kje se je to zgodilo. Da je bila Kuba, ni bil samo slučaj, Kuba je še vedno v svetu znamenje verskega nasprotovanja, čeprav je danes veliko bolje, kot je bilo nekoč in sta izbrala ta kraj, da se srečata. Tretjič: kdor se tega ne veseli ali kdor v to dvomi, verjetno ni razumel, kaj je Cerkev. Cerkev je skupnost vseh kristjanov in če imamo mi razne obrede, če imamo razne krajevne Cerkve, jih ne smemo imeti kot ločitve, ampak kot različne oblike istega bistva. Ukrajina je politični problem zase, ki ga po mojem mnenju Cerkev ne sme reševati kot politični, ampak kot verski problem. Res je, da je bila na splošno pravoslavna Cerkev bolj povezana z državnimi organi in politiko, ampak take so bile razmere. Meni se zdi, da so se časi spremenili, ne smemo pozabiti preteklosti, vendar ne smemo živeti za zgodovino. Pa še to: najbolj vidni predstavnik pravoslavnih Cerkva je carigrajski patriarh, čigar odnosi s papežem so dobri. Ampak Moskva kot sedež ruske Cerkve ima največ pravoslavnih kristjanov. Če Moskva reče »njet«, to velja tudi za druge Cerkve. Poleg tega je Evropa danes duhovno in kulturno zelo šibka. Zdaj je ena od možnih rešitev, da ohranimo svojo identiteto, ta, da se vsaj evropski kristjani povežemo v eno družino, v eno skupnost. Omenili ste prihod ljudi drugih veroizpovedi. Aktualno vprašanje št. 1 je migrantska problematika. Tudi v vašem župnišču ste jih gostili. Kakšna izkušnja je bila to? 11. novembra lani sem bil ves dan zelo zaseden, pa me je klical ravnatelj Karitas in mi rekel: »Poslušaj, nujno potrebujem prostor za trideset fantov, so šele prišli, jih nimamo kam dati, imamo že vse prostore polne.« Rekel sem: »Nimam prostora za trideset fantov, kam jih dam spat?« On pa: »Tudi po tleh, kjerkoli.« Potem sem se odločil in rekel: »Dobro, naj pridejo v župnijski dom, v spodnjo dvorano, ampak bodo res dobili samo tla.« Potem je Karitas poskrbela, da so prinesli nekaj plaht in ležišč, da so lahko tam ležali. Tisti večer, ko so prišli, sem domov prišel okoli 22.30-23. ure in sem šel pogledat v župnijski dom ter videl, da je bilo vse tako, kot sem jaz pustil in nisem videl nobenega znamenja, da bi kdorkoli bil. Naslednje jutro, ura je bila 5-5.30, sem v žup-nišču slišal teči vodo v v napol javnih straniščih v parku. Vstal sem in se odpravil ter šel pogledat: oni so bili v vrsti in v popolni tišini čakali, da se umijejo in opravijo. Da sem se čudil, ali je mogoče, da trideset fantov čaka v popolni tišini, naši bi znoreli! Ko so šli, sem šel pogledat, kaj so pustili za seboj. Dvorano so pustili tako, kakor so jo dobili, ni bilo nič umazano, nič narobe. Naslednjo noč in še potem naslednje jutro se je ponovilo isto. Vsi so jih videli, nihče jih ni slišal, ker so bili tihi, spoštljivi in čisti. Zato lahko popolnoma ovr-žem vsako kritiko, češ da so umazani ali divji. Skupina, ki je bila pri nas, absolutno ni bila taka. Glede beguncev pa to: svet se je vedno vrtel, narodi so se vedno selili. Tudi naši predniki so se selili. Morda bo kdo rekel, da so naši prišli v katoliško kulturo. Da, prišli so v katoliško kulturo. Danes pa prihajajo muslimani z muslimansko kulturo k nam, vendar ne z namenom, da bi spremenili našo kulturo, ampak da bi preživeli fizično, se pravi, da bi se rešili vojne in smrti, ter gmotno, se pravi, da bi dobili službo. To je njihov prvi cilj. Ne opravičujem pa nobenega krivičnega dejanja. Problem ni prihod beguncev k nam, problem smo mi, ki smo zavrgli svoje korenine. Naše drevo se zelo maje, ker nima korenin, ker smo jih izpodkopali in sedaj, ko prihajajo, se bojimo, da bo naše drevo padlo, ampak padlo bo, ker ni korenin in ne, ker se oni obešajo nanj. »Problem ni prihod beguncev k nam, problem smo mi, ki smo zavrgli svoje korenine.« Morda še to: sprejemati popotnike in potrebne je bistveni del vloge in naloge Cerkve. Stanje je danes precej pereče, ker gre tu za množice ljudi in Cerkev ni sposobna odgovoriti na vse potrebe, ker nimamo struktur in zlasti nimamo osebja. Naloga Cerkve je danes biti prva pomoč v bolnišnici: prve pomoči ne odrekaš nikoli nobenemu. Ko Cerkev na podlagi prve pomoči te osebe kolikor toliko spravi na noge, so poklicane naslednje državne ali nevladne inštitucije, da ugotovijo, v kateri oddelek »bolnišnice« bomo dali tega človeka. Kaj pa naloga ljudi, vernikov kot takih? Tukaj ni nobene razlike med papežem in zadnjim krščencem. Vsi kristjani enako rastemo iz iste skupnosti, ki temelji na veri, bogoslužju in dobrodelnosti. Vsak vernik je poklican, da pri tem sodeluje, vsak na svoj način in vsak po svojih sposobnostih. Morda bo recimo starejši vernik, ki ima svojo pokojnino, rekel: »Gospod, jaz ne morem ročno pomagati, vam dam evro, dva, pet, deset evrov, kupite kruh tem ljudem.« Mlajši človek, morda študent, pa: »Gospod, sem pravkar končal izpit, imam en dan, dva dni časa, lahko pomagam, lahko pridem na pomoč?« Oblik in načinov je še pa še, vsi smo odgovorni, nihče se ne more od tega odtrgati, ampak vsak na svoj način, vsak s svojimi sposobnostmi in talenti in vsak tudi s časom, ki ga ima, ampak nihče ne more reči »mene pa to ne zanima,« ker to spada v našo vero. 12 Nedelja, 27. marca 2016 VELIKONOČNE TEME Primorski tiridesetdnevni post, ki naj bi trajal od pepelnice do velike noči, si vsakdo predstavlja nekoliko po svoje. V trgovinah s hrano in pijačo že dolgo ne računajo na kakšno našo veliko vzdržnost, saj nas celo leto zasipajo z vsemi mogočimi dobrotami in verjetno si nihče ne upa reči, da gre za zaroto, če nas v nabiralniku prav v tem času čaka obvestilo o promocijski ceni klobas ali pršuta. Res pa je, da se številni v tem času odločajo za kakšno spremembo v jedilniku, s katero želijo sebi in drugim dokazati, da še niso zasvojeni z, na primer, alkoholom, čokolado, mesom. In da si pogosteje privoščijo kako ribo, zeliščno frtaljo in obilen solatni krožnik. Še dobro tako, saj bi sicer velikonočna gostija predstavljala preveliko breme za želodčke, v katerih bi se po skoraj sedmih tednih pravega posta že začela nabirati pajče-vina! Glede na to, da pišem ta sicer velikonočni prispevek prav na dan, ko je bil nekoč zapovedan strog post, pa začnimo s tem, kaj so nekoč počeli na veliki petek. Letno čiščenje ognjišča V dneh pred veliko nočjo naj bi se z molitvijo in postom prečistila tako duša kot telo, seveda pa je morala ta največji katoliški praznik primerno očiščena pričakati tudi sama hiša. Sonce je bilo že dovolj močno, da je sproti sušilo vse, kar je bilo deležno spomladanskega pranja, okna in vrata so bila lahko odprta na stežaj in prepih je pomagal odnašati prah, ki so ga dvigale metle in omela. Prav posebne pozornosti pa je bilo na veliki petek deležno ognjišče, ki je bilo dolga leta srce vsake domačije. »Odkar ni več odprtih ognjišč, sploh ne veš, da je veliki petek,« se mi je nekoč pridušal priletni očanec iz Nadiških dolin. V Beneški Sloveniji je bilo ognjišče ali fogolar, kot mu pravijo Furlani, stoletja simbol domačnosti. Ogenj je gorel od jutra do večera, čez dan je služil za pripravo hrane v kotliču nad zublji ali v pekaču pod žerjavico in pepelom, zvečer se je družina zbrala ob zadnjih zdihljajih tlečih polen in si dolgo v noč pripovedovala zgodbe o krivo-petah, medvedih, volkovih in lisicah, divjih lovcih in smelih žganjekuhih, ki so ugnali slehernega žandarja. Edini dan v letu, ko ogenj ni gorel, je bil prav veliki petek. »Vaški otroci smo čakali na veliki petek skoraj bolj kot na božič,« mi je pripovedoval. »Ker ženske niso kuhale, je bil dan namenjen čiščenju ognjišča. Otrokom so dale od saj ves črn kotunjek, to je verigo, na katero je obešen kotlič, da bi ga očistili. Zataknili smo ga za kako primerno rogovilo in se z njim podili po vasi, po prašnih cestah, po potoku. Ure in ure smo ro-žljali naokrog, da se je veriga po vsem drgnjenju ob tla svetila, kot bi bila nova in še kromirana, za povrh. Dečki iz številnejših družin smo se ponudili tistim brez otrok in vaških vdovam, ki so rade volje sprejele našo pomoč in nas nagradile s kakim kuhanim jajcem. Čemur so obvezno dodale zapoved, da ga lahko pojemo šele za veliko noč. Oj, kako dobro je bilo potem tisto jajce,« je vzkliknil in oko se mu je orosilo od lepega spomina. Bakala, tempura in sardele Post, tudi najstrožji, je vedno poznal kako špranjo, ki je dovoljevala izjeme. Saj veste: muslimani lahko med ramazanom sedejo k obloženi mizi ponoči, kristjani pa so se dogovorili, da se na postni dan sme jesti ribe in zelenjavo. V naših krajih je bil v postnem času in še zlasti na veliki petek priljubljen bakala ali bakalar, bogat namaz na osnovi polenovke in ekstra deviškega oljčnega olja, začinjen s česnom, soljo in poprom, lahko pa tudi podaljšan s kuhanim krompirjem. Tudi ribji brodet je kiji bil cenjen, le hladnega bi morali na veliki petek jesti, saj ognja tisti dan ni bilo v hiši! Med jedi, ki so vedno boljše vsaj dan potem, kot jih pripravlimo, sodijo marinirane sardele ali kake druge ribe v savorju, ki so tudi pogosto popestrile »postni« dan. V teh prvih pomladnih dneh, ko divji česen že veselo odganja, si jih lahko pripravimo nekoliko drugače, s čemaževimi cvetovi, ki jed poživijo in jo zapeljejo v nove, dokaj drugačne okuse kot smo jih vajeni. Portugalskim morjeplovcem in japonski iznajdljivosti pa se moramo zahvaliti za tempuro, ki je prav tako prijetna popestritev postnih dni, lahko pa tudi že velikonočne gostije. Številni so izraz tempura sprejeli s prepričanjem, da gre za kako japonsko besedo, kot na primer sushi ali sashimi, dejansko pa izhaja iz latinščine in je zgolj okrajšava za »in tempore ad quadragesimae« (v postnem času). Jezuiti, ki so spremljali mornarje med njihovim odkrivanjem novih morskih poti, otokov in celin, so poleg skrbi za širjenje vere skrbeli tudi za ohranjanje cerkvenih zapovedi med samimi mornarji. V času posta so bili tako pogosto na jedilniku koščki rib ali rakovic in školjk, potunkanih v tekoče testo iz vode in riževe moke in na hitro ocvrtih. Podobno so pripravljali tudi razno zelenjavo, od listov kakega žajblja do koščkov paprike, jajčevcev, celih špargljev, bučkinih cvetov in še vsega mogočega ter tako ob trku civilizacij razvili izviren in slasten način priprave drobnih grižljajev, po katerem danes posegajo poklicni in amaterski kuharji po celem svetu. Svinjska velikopetkova krača Legendarni čedajski gostilničar Toni Pascolini, ki so mu zaradi vodenja gostilne Alla frasca vsi pravili kar Toni Frasca, ni bil med tistimi, ki bi se na veliki petek postili in hodili v cerkev. Ker pa si večina stalnih gostov na ta večer ni upala posedati v priljubljenem lokalu, se je odpravil za samoten sprehod po opustelem mestu. Nekega velikega petka je k njemu pristopil mlajši par in ga ogovoril. »Gospod, usmilite se, že dolgo nisva jedla. Dajte nama kako liro,« sta stegnila roki. »A lačna da sta, potem pa le za mano,« jima je odvrnil in ju povabil v svojo gostilno. »Pri nas kuhamo najboljše krače daleč naokrog, in če sta lačna, se mi bosta pridružila. Pa čeprav je veliki petek,« je pristavil Toni, ki za cerkvene zapovedi ni maral preveč. Brhkega krčmarja že dolgo ni več, toda skupina njegovih prijateljev se še vedno dobiva na najbolj posten dan v letu in si v njegov spomin privošči svinjsko kračo. Zadnje čase se zbirajo v gostilni Alla posta, ki jo v Hlodiču vodi ena druga legenda, simpatična Maria Gilda Primosig. Nič drugače ni bilo letos, ko se je ob dobro zapečeni krači zbralo ducat Tonijevih prijateljev in somišljenikov. Prazen žakelj ne stoji pokonci Maria Gilda ne skrbi samo za ohranjanje receptov, iz katerih veje duh Nadiških dolin: dokaj rada si vzame čas, da gostom pripoveduje zgodbe iz be-neškoslovenskega vsakdana. V letih, ko so si moški delitev domačih opravil predstavljali tako, da so se na dan velikega pospravljanja po hiši raje umaknili v klet in se posvetili stekleničenju vina, pridelanega iz klintona, bakoja ali kake samorodnice, toda obvezno rdečega oziroma črnega grozdja. Zaradi strogega posta niso nič jedli, zgolj po-kuševali, in ker naj bi z dolgimi požir-ki priklicali dobro letino, so eden drugega spodbujali, da zlepa ni odtrgal ust od kozarca. Večer jih je dobil že krepko okajene in taki so se odpravili v cerkev. Med večernim obredom so verniki v vrsti hodili do križa, položenega na stopnice, ki so vodile k oltarju, in po- ljubili križanega in mrtvega Jezusa. Vi-gi, junak te pripovedi, je komaj priko-lovratil do stopnic, tam padel na kolena in se nato, trdo držeč križa, počasi dvigal. Vsakemu premiku je sledil poljub na kako izmed Kristusovih ran, dokler ni prišel do napisa INRI in se končno postavil na noge. Po vojaško se je zasukal na petah, se kot potnik na tramvaju z desno roko v oporo prijel za ovratnik suknjiča in strumno odkorakal po sredi cerkvene ladje naravnost skozi vrata v temno noč... Ogenj nove zaveze Ogenj, ki je po mrzlem velikem petku začel ponovno goreti na ognjišču, v štedilniku ali krušni peči, je moral priti z jutranjega blagoslova. Mogoče je ta običaj še kje ohranjen, zagotovo pa so še žive pripovedi o tem, kako so fantje s tlečo lesno gobo ra-znašali ogenj po hišah in si z nude-njem te »usluge« prislužili kako liro ali dinar. V Štmavru vedo povedati, da so žrebali kdo bo nesel ogenj do najbolj oddaljenih hiš, kjer so jih še posebej bogato nagradili. Na tovrstni loteriji je zmagal tisti, ki je smel nesti ogenj skrbniku italijanskega vojaškega muzeja na Sabotinu, ki je veljal za najbolj radodarnega. Drugi zadetek je bila železniška postaja, ki je sicer nosila ime Štmaver, bila pa je kar nekaj kilometrov iz kraja stran, saj je bila bolj kot potnikom namenjena križanju vlakov na nekdaj prometni železniški progi ob Soči. Ko je bil ogenj ponovno v hiši, so gospodinje celo soboto mesile, kuhale in pekle, nesle hrano v žegen, in jo šele v nedeljo ponudile družini ali gostom. V tem prazničnem izboru ni smela manjkati pinca, skoraj obvezne pa so bile razne potice ali gubance z bogatim nadevom, med katerimi izstopa presnic, ki naj bi, primerno oblikovan, spominjal na Kristusovo krono. Kaj pa narediti z ostanki jedi, sku-hanimi ali spečenimi na starem ognju? Mogoče je prav misel, da je škoda karkoli vreči stran, botrovala receptu za sladko-slane velikonočne fulje, pripravljene iz starega kruha, jajc, rozin, limonine lupine, odišavljene s cimetom ter kuhane v pršutovi vodi na novem in blagoslovljenem ognju. Ogenj pa vse prečisti, mar ne? Kozlički, šunke in jajca Med velikonočnimi jedmi se pogosto omenjata jagenjček in kozliček, zlasti v naših krajih pa je mnogo bolj cenjena v testu pečena šunka, ki jo zadnje čase izpodriva pečen pršut. K svinjini se prileže hrenova omaka, skoraj obvezni del velikonočne pojedine pa so tudi kuhana jajca. Jajca so sploh vpletena v številne velikonočne običaje. Ponekod so šli fantje vsak s svojim surovim jajčkom na kakšno vzpetino za vasjo in jih spuščali po bregu: zmagal je tisti, čigar jajce je naredilo najdaljšo pot, preden se je razbilo. V številnih krajih je še živo »ši-canje« jajc: kuhano jajce je potrebno nastaviti tako, da se ne more premakniti, nato pa vanj metati kovance. Kdor uspe s kovancem preluknjati lupino, dobi jajce in vrnjen kovanec, ostale kovance pobere tisti, ki je jajce nastavil. Tudi obmetavanje s kuhanimi jajci poznajo ponekod po svetu, seveda v prepričanju, da tudi to prinaša srečo. Prav posebno srečo, ali vsaj trenutek radosti, pa nam dajo čokoladna jajca. Njihova zgodovina ne sega daleč v preteklost, baje celo ne dlje kot v devetnajsto stoletje, ko so se sprva pojavila na tržišču polnjena čokoladna jajčka, leta 1875 pa je angleška tovarna čokolade Cadbury kot prva na svetu pripravila votlo čokoladno jajce s presenečenjem! Ista tovarna ostaja še vedno vodilna na področju odkrivanja novih okusov velikonočnega čokoladnega jajca, ki ima sedaj sicer status celoletnega izdelka, med večjimi uspešnicami pa so s kremo polnjena jajčka, ki povsem spominjajo na obliko in zgradbo običajnih, le da so prvovrstna sladica. (Hotel ★*★ ^Restavracija (pizzerija (Sonia^ www.hotelsonia .com Domjo 47 - 34018 Dolina - Trst Tel. 040.820229 - info@hotelsonia.com ij-L -LA' VeAefe uefclmflmi- panike/ p i n ; 1 f Prehranska dopolnila, olja in kozmetični izdelki znamke planet zdravja planet of health so vam na razpolago v trgovini uuui (Vida Legiša) v Sesljanu, 54/D (ob trgovini koles Motorbike, blizu hotela Ai sette nani) Tel. 040 299314 - Mob. 333 8591977 • info@planetviva.it www.viva-planetofhealth.com ■ ■ 1 I 1 CenierUo4-el M Ji^Lo Pki Lfi J_L * * * Bazovica Trs Center Hotel Ul. Igo Gruden, 43 34149 Bazovica [TS] Tet +39 040 9221334 www. centerhotet. i t _j J 1'_ rHATTOfcirt frQiTI 1 N A r I Z Z E & ■ A Al Tiglio Pri Lipi Ul. Srečko Kosovel, 3 34149 Bazovica ¡TS) TeL +39 040 9220163 www.trattoria.centerhotel.it BAR - SLADOLED/ PEKARNA - SLAŠČIČARNA Torte po naročju Bdiovlca - Ul. IDO GructOrt, GA -ToE. 040-2361 47 ^VeseU U@{tA04t0Čto& praznike! S/4T? Sladoledar u 4 14 Nedelja, 27. marca 2016 VELIKONOČNE TEME Primorski kiji PARIZ - Izziv migrantske krize Ni zidu ali meje, ki bo na dolgi rok preživela Besedilo: Igor Devetak Živo se še spominjamo osvobaja-jočega občutka, ko so na slovensko-ita-lijanski meji dvignili zapornice in jih niso nikoli več spustili čez cesto skozi mejni prehod, koder smo se neštetokrat vozili pod nadzorom uniformiranih mož. Vem za soseda, ki je z zapornico lučaj od doma tako dolgo živel, da jo je, odsluženo, odnesel k sebi in obesil na steno dnevne sobe. Tako je obračunal z mejo. Prepričani smo bili, da smo se je enkrat za vselej znebili. Odstranili smo jo tudi iz govora: o Transalpini - Trgu Evrope pravimo, da je to trg obeh Goric, koder je nekoč tekla meja. Še vedno je tam, le da ne ločuje več. Nanjo so položena cvetlična korita, zato da bi trg ne postal krožišče, z robov pa se v obe smeri vije zidek z ograjo, na katerega s(m)o preprosto pozabili. Tako smo tudi mi obračunali z mejo: nismo se z njo več ukvarjali. Dokler se nista decembra lani na italijanske mejne prehode vrnili policija in vojska. Poslala ju je državna oblast na prošnjo krajevne, zato da bi bila meja spet vidna in da bi držala na razdalji nezaželene migrante. Ko se sedaj peljemo mimo vojakov v bojni pripravljenosti, z oklepnikom in težkimi puškami, je utesnjujoči občutek zagotovljen. Tesnoba, nič več kot to. Toda drugje je meja zelo resna stvar in zaradi zaostritve migrantske krize tudi krvava. Podatki, ki jih je zbral portal United - European Network against nationalism, racism, fascism and in support of migrants and refugees, navajajo, da je od leta 1998 v Sredozemskem morju umrlo preko 10 tisoč oseb, ki so skušale doseči Evropo. 15 tisoč je skupno število mrtvih na evropskih mejah, od tega 3 tisoč v prvih osmih mesecih lanskega leta. Isti portal navaja, da je do konca lanskega poletja Sredozemsko morje prečkalo 350 tisoč beguncev, med letoma 1998 in 2011 je pri prečkanju meja umrlo 14.037 oseb, od tega 9964 zaradi utopitve in 298 zaradi samomora. Zaradi tragične smrti med potjo Italije ni doseglo 1441 prebežnikov iz Tunizije, 2929 jih je bilo iz saharskih in podsaharskih držav, 583 iz Albanije in 307 z Malte. 635 jih je nazadnje umrlo po prihodu v Italijo. Danes se ukvarjamo z migranti in begunci, ki pritiskajo na evropske meje. Množične migracije pa so pred samo nekaj desetletji potekale tudi na evropskih tleh. Padec berlinskega zidu in propad sovjetskega bloka sta namreč sprožila preseljevanje več milijonov Evropejcev: v združeno Nemčijo se je iz tujine vrnilo dva milijona ljudi nemškega rodu, s turško-sovjetske meje se je v Grčijo vrnilo 350.000 Grkov, iz Bolgarije je odšlo 500.000 Bolgarov turškega izvora. V istem obdobju so se migrantski tokovi začeli preusmerjati k nam: po sovjetski zasedbi je Afganistan zapustilo šest milijonov ljudi, štiri milijone Sircev je iz domovine odšlo po revoluciji iz leta 2011, skoraj polovico le-teh se je nastanilo v Turčiji, ljudje so začeli množično odhajati iz Iraka, Afriškega roga, Sudana, Libije, Tunizije ... Toda gole številke se ne dotikajo duše. Vsak umrli prebežnik je imel obraz obupanega človeka, vsakdo je imel svojo zgodbo, vsakdo je imel svoje rane, ki so v njem porodile nezadržno željo, da »Hope for a New Life« (World Press Photo 2016), nagrajena fotografija Warrena Richardsona (levo), agencija Frontex za nadzor zunanjih meja EU (zgoraj) bo drugje na novo zaživel in začel zapisovati svojo novo zgodbo. Ničesar ne more več izgubiti, ker je vse že izgubil, zato ga tudi nevarna pot ne odvrača. Kako pa se evropske države odzivajo na pritisk deset tisočih z obupanimi obrazi? Z najstarejšim »sredstvom« ločevanja in odvračanja nezaželenih: z mejami. Bil je čas, ko smo vsi po vrsti praznovali padanje meja. Minili nista še dve desetletji, pa ponovno dvigujejo meje, vlečejo žičnate ograje, pošiljajo vojsko na mejne prehode. Vsak teroristični napad zadnjih mesecev - tako tudi v Parizu in Bruslju - je prinesel poostritev režima na mejah. Kakor da bi napadalci prihajali od drugod in ne že živeli na ozemlju napadene države ... O tem, da so meje znova aktualne in da sicer nikoli niso zapustile obličja Zemlje, govori začasna razstava - odprta bo do 29. maja - v pariškem Musée de l'histoire de l'immigration - Muzeju zgodovine imigracije, ki so ga leta 2007 - zaradi polemik brez posebnih ceremonij -odprli na vzhodnem robu mesta, v pa- Grški varuh meje na posnetku Juliana Roederja (desno), Sredozemsko morje - Mare mortuum (Combo, 2015, levo) lači de la Porte Dorée, zgrajeni v slogu art decoja. Razstava sredi muzeja, ki že sam zasluži ogled, je sedanjemu časa pisana na kožo. Zato ne presenečajo vrste obiskovalcev pred blagajno in dolgi postanki zlasti pred eksponati in razlagami, ki zadevajo migrantsko krizo zadnjih let in reakcijo Trdnjave Evrope. Zato da bi zaobjeli tudi najbolj sveže dogajanje, so po stenah razstavišča zlepili naslovne strani uglednih evropskih - zlasti seveda francoskih - dnevnikov, med njimi tudi Libération, ki je oktobra lani na balkansko progo in pritisk na Slovenijo opozoril s fotografijo kolone beguncev pri Dobovi čez dve strani. Na razstavo smo se odpravili tudi z nehotenim - samovšečnim - prepričanjem, da se je le našel kotiček tudi za »našo« mejo, češ da je svet ne more ne poznati, saj so jo ob širitvi schengna na vzhod poveličevali domala vsi evropski mediji. Na razstavi, ki se začenja z ugotovitvijo, da je na različnih koncih sveta preko petdeset zidov - meja, ki v dolžino skupaj merijo preko dvajset tisoč kilometrov, za »našo« mejo seveda ni bilo prostora. »Globalizacija ni odpravila meja. Nasprotno: pomnožila jih je,« ugotavlja antropolog Michel Aiger, ki je prispeval k vsebinski zasnovi razstave. Sedanjost je na njej »glasnejša« od preteklosti. Prikaz se začenja z mejo med Indijo in Bangladešem, ki je s svojimi 4000 kilometri med najdaljšimi v Aziji. Z letom 2007 je Indija poostrila režim na meji, ki jo »varuje« 70.000 policistov. Nevladna organizacija Human Rights Watch ocenjuje, da naj bi bilo v obdobju 20002010 tam umorjenih 900 oseb, zato se je je prijel vzdevek »meja strahu«. Med »giganti«, ki ločujejo države, so avtorji razstave nato izpostavili mejo med ZDA in Mehiko, ki so jo začeli graditi leta 2006 po volji tedanjega predsednika G.W. Bus-ha in ni preprečila, da se po državi potika enajst milijonov nezakonitih priseljencev. Leta 2002 je Izrael začeli graditi »varnostni zid«, zato da bi se zavaroval pred Palestinci in terorizmom. Osem metrov visoki betonski zidovi »varujejo« Izraelce, ki so zid postavili tudi na mejo z Egiptom, zato da bi jih zaščitil pred prihodom islamskih skrajnežev. Severna Koreja pa si je za svojo varnost postavila dva zidova: najprej se je ogradila od Južne Koreje z več kot 240 kilometrov dolgim in štiri kilometre širokim pasom minskih polj, nato pa še od Kitajske. Do devetnajstega stoletja je bilo lažje vstopiti v katero koli državo, kot pa lastno državo zapustiti, saj so domače oblasti skušale zadržati prebivalce, ker so potrebovale delovno silo, vojsko, davčni priliv ... Današnji čas je takšno zgodovinsko dejstvo obrnil na glavo. Splošna deklaracija človekovih pravic je leta 1948 priznala vsakomur pravico, da zapusti svojo državo, ni pa predvidela pravice do vstopa v drugo državo. Generalna skupščina Združenih narodov je 42 let kasneje sprejela mednarodno konvencijo o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin, vendar jo je podpisala le slaba četrtina držav, kar daje proste roke tudi graditeljem zidov na mejah. To pa kljub temu da sloni enaindvajseto stoletje na globalizaciji gospodarstva, na pospešenih izmenjavah med državami in na nezadržnem preseljevanju ljudstev, zaradi česar so meje najbolj ne-zgodovinski in neustrezen način reševanja migrantske krize. Edina tolažba je spoznanje, da - kakor že v preteklosti - ni zidu ali meje, ki bo na dolgi rok preživela. Primorshi VELIKONOČNE TEME Nedelja, 27. marca 2016 1 5 Svetišče na Stari gori - ital. Castelmonte - furl. Madone di mont Združenje Eugenio Blanchin in Zadruga Most sta pred kratkim izdala obsežno knjigo o krajevnih in osebnih imenih na območju prafare Prapotno. Avtorja sta Maurizio Puntin in Lauro Iacolettig, spremno besedo je napisal Giorgio Banc-hig, z barvnimi posnetki pa je knjigo opremil Oddo Lesizza. Kraj Prapotno (danes je to samostojna občina v videmski pokrajini, ki po površini presega 30 kvadratnih kilometrov) se v listinah omenja že sredi 12. stoletja (in villa quae Prapot vocatur, leta 1161), ob koncu 13. stoletja (1296) je kraj naveden kot Plebs de Prapot (fara Pra-potno). Verjetno pa je kraj po nastanku starejši. Na to opozarja ime glavnega naselja, oziroma središča prafare, Prapot-no. Raziskovalci s področja imenoslovja ugotavljajo, da so krajevna imena, nastala iz imenih rastlinskih vrst, po času nastanka oziroma oblikovanja zelo stara. Taka imena naj bi se oblikovala že kmalu po prvem naselitvenem valu slovanskega življa v 7. stoletju. V cerkvenem oziru je prafara Pra-potno sodila v sklop opatije v bližnjem Rožacu (ustanovili so jo goriški grofje v 11. stoletju), v civilnih zadevah pa je območje sodilo v pristojnost Čedada oziroma samostana Santa Maria in Valle. V številnih arhivskih listinah najdemo tudi podatke, da so v kraju uživali precejšnjo avtonomijo kar zadeva sodstvo in vodenje splošnih upravnih zadev, podobno kakor skupnosti v sosednjih dolinah. Prafara sv. Janeza Krstnika je pokrivala zelo veliko območje. Župnik, v listinah imenovan Archipresbiter de Pra-pot, je moral, ob pomoči kaplanov, skrbeti za 17 podružnic v številnih manjših krajih in zaselkih v dolini reke Idrije, na območju današnje občine Dolenje in v nekaterih krajih v zahodnih Brdih. Pristojnosti na tako obširnem območju so trajale vse do sredine 18. stoletja, do ukinitve patriarhata in ustanovitve nadškofij v Vidmu in Gorici. Prafara v Prapotnem se je raztezala na območju, ki je bilo več stoletij večjezično: v vzhodnem in jugovzhodnem delu s pretežno slovenskim, v zahodnem delu pa mešanim furlansko-slovenskim življem. Tako narodnostno sestavo so upoštevale tudi cerkvene oblasti in to potrjujejo tudi različni arhivski viri. Tako je župnik Giuseppe de Zucco leta 1543, ob prevzemu fare v Prapotnem, med obredom v videmski stolnici, obljubil, da bo poskrbel za namestitev slovenskega kaplana ker »le maloštevilni prebivalci govorijo in razumejo italski jezik (italijanski, verjetno pa je bilo pod tem izrazom mišljeno krajevno furlansko narečje)«. Tako piše v predstavitvi knjige Giorgio Banchig, sklicujoč se na ugotovitve Gu-glielma Biasuttija. Jezikovna in narodnostna meja v prostoru, ki ga je pokrivala župnija Pra-pot, se je začela hitreje spreminjati po 18. stoletju. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja tudi pod vplivom nacionalističnih gibanj, teženj in trenj. Najprej je bila slovenščina izrinjena iz krajev v južnem predelu fare, na desni strani Idrije: v Nova- Kovácevica (dial. Kováceuca) - ital. Covacevizza - furl. Covacevl^e TOPONOMASTIKA - Pobuda Zadruge Most in Združenja Blanchin O ledinskih in osebnih imenih v prafari Prapotno Knjiga je sad raziskovalnega dela Maurizia Puntina in Laura Iacolettiga Besedilo in fotografije: Vlado Klemše Prapotišče (desno) je v slovenščini bolj znano z imenom Muci -ital. Prepotischis -furl. Prepotlscjis; Novak oziroma Novakuc (spodaj) -ital. Novacuzzo -furl. Navacuz ku oziroma Novakucu, Kravorejdi, potem v Rutarjih, Jenkovem, Dolenjah in Mirniku ter bližnjih zaselkih. Da je Prapotno več stoletij stičišče dveh narodov in jezikov, dokazujejo krajevna in ledinska imena pa tudi listine, ki jih hranijo župnijski uradi in ki segajo v glavnem v čas od polovice 17. stoletja dalje. Dragoceni so podatki, ki sta jih avtorja odkrila v župnijskem arhivu (1643-1645) v Prapotnem. Te listine, kot navaja Giorgio Banchig v spremnem besedilu, doslej še nihče ni podrobneje preučil. Knjiga z naslovom LLantica pieve di Prepotto / Toponomastica e onomastica - Starodavna prafara v Prapotnem / To-ponomastika in onomastika je razdeljena na pet sklopov, ki odražajo zgodovinsko in tudi geografsko razdelitev prostora nekdanje prafare. Prvi sklop obravnava krajevna, ledinska, vodna in druga imena v krajih na desnem bregu Idrije, drugi imena v krajih na levem bregu reke, v glavnem območje današnje občine Dolenje, tretji pa krajevna imena vasi in zaselkov v zahodnih Brdih, ki so danes v Sloveniji (in del občine Brda), ki pa so bili v preteklosti povezani v cerkvenem oziru s Prapotnim, pa tudi z vidika las-tniško-pravnih odnosov (kolonat). Tako je bila plemiška družina Mels lastnica številnih posestev v zahodnih Brdih in skoraj vseh kmetijskih zemljišč ter gradu v Ibani (it. Albana) na desnem bregu Idrije, pa tudi v drugih krajih. Četrti in peti sklop predstavljata bogato dopolnilo prvih treh. Tu so ob- 'T? " . ■ ! -v. ' ■-:. ■ . r ., latf^tfi*1^IfáSfó J■ ■ V/1 'f.■ ■■ • -1 javljeni seznami osebnih imen, priimkov in hišnih imen, imena krajev v Sloveniji, na Primorskem in v drugih deželah v furlanskem krajevnem narečju, seznam krajevnih imen, navedenih v različnih listinah arhiva. Slovarsko urejen topono-mastični del navaja okrog 2.500 gesel. Sestavljen je bil ob upoštevanju zelo številnih arhivskih virov in informacij, pridobljenih ob terenski raziskavi. Tak pristop obravnave velja predvsem za kraje na desnem bregu Idrije. Ta del obsega okrog 1500 imen. Na območje današnje občine Dolenje se nanaša nekaj nad 500 imen. Nekaj nad 350 pa je imen, ki zaznamujejo prostor v Sloveniji, na območju občine Brda. To je prostor, ki je bil do sredine 18. stoletja povezan s pra-faro Prapotno. Medtem ko sta uvodna prispevka napisana v italijanščini in slovenščini, so razlage v slovarskem delu samo v italijanščini. Številna gesla, posebej tista, ki obravnavajo imena krajev ali objektov, kot je npr. svetišče na Stari gori, so opremljena z izčrpnimi zgodovinski podatki, na etimološko področje pa se avtorja ne spuščata razen v redkih primerih. Z vidika poznavanja prostora, ki je geografsko sicer blizu, v resnici pa odmaknjen, slabo znan ali celo pozabljen, velja posebej opozoriti na dejstvo, da se ob imenih vasi in zaselkov dosledno navajajo variante v slovenščini, furlanšči-ni oziroma v slov. narečju. Zapisana so tudi imena prebivalcev vasi in zaselkov. Ob tako obsežni in bogati vsebini knjige in kopici podatkov je težko najti posebnosti, zanimivosti ali vzporednice z drugimi kraji. Osnovno vodilo pri raziskovalnem delu na področju imenoslovja je namreč, da je treba vsako le-dinsko ali krajevno ime obravnavati kot primer zase, vezan na točno določen prostor. To sta avtorja udejanjila tudi tako, da so gesla po večini izpisana v krajevnem slovenskem ali furlanskem narečju. Pogostost nekaterih imen nam lahko pomaga razumeti socialno, gospodarsko in duhovno podobo skupnosti v preteklih stoletjih. Tako na mline in mlinarstvo, kar je bilo včasih izredno donosna in vabljiva dejavnost, opozarja nad dvajset imen, cerkva, krajev ali drugih objektov, ki nosijo imena svetnikov, je nad 30. Tudi imen, ki imajo svoj izvor v rastlinskem svetu, je veliko. Na prvem mestu so le-dinska imena izvedena iz dendronima dob - vrsta hrasta - (Dobi, Dobie, Dobia). V seznamu jih najdemo več kakor ducat. Precej krajši je seznam imen, izpeljanih iz imena kostanj, kljub temu, da je območje med Brdi in Benečijo poznano kot domovina kostanja. Briško naselje Imenje pri Šmart-nem ima dvojčka v ledinskem imenu Imegna v Selcu (furl. Cladrecis). Avtorja se ob navajanju gesel sklicujeta predvsem na francoski (napoleonski) kataster, številne arhivske vire in ustno izročilo. Pa je v zbirki naveden tudi mi-krotoponim, ki ni ravno pogost in tudi blagozvočen ne - Konjski drek. Glede pomena lahko samo ugibamo. Naj ob tem spomnim, da tovrstna imena niso redkost. Naj recimo opozorim na mi-krotoponim Usrana meja, na meji med Doberdobskim in Tržaškim krasom, ki zagotovo ni v čast skupnostma, ki sta se, kakor pravi ljudsko izročilo, za ta svet dolga desetletja pravdali. Iz zbirke ledinskih imen izvemo, da je Prapotno največji kraj, kjer je sedež fare in danes tudi sedež občine, vendar pa domačini poznajo tudi Prapotišče, zaselek ki je sicer v slovenščini bolj znan z imenom Muci. Furlanska oblika imena zaselka pa je Prepotiscjis. Zanimiva je izčrpna razlaga o nastanku, oblikovanju in pomenu imena romarskega svetišča na Stari gori, ki je v cerkvenem oziru v pristojnosti Prapot-na in ki je konec 12. stoletja omenjeno kot Santa Maria de Monte, kasneje pa tudi kot Santa Maria del bosco ali Mado-na dal bosc. Slovenska oblika Stara gora povsem odstopa od zgoraj navedenih, nastala pa naj bi podobno kakor ime Staro mesto za Čedad. Za bralce bo gotovo zanimiv podatek, da je v prvem delu knjige, to je v seznamu krajevnih imen za območje desnega brega Idrije, največ gesel zbranih pod črko P (okrog 250), najmanj pa pod črkami H, G in E. Nekaj krajših prispevkov o topo-nomastiki in onomastiki v Prapotu je lani in predlanskim objavil štirinajstdnevnik Dom. Kot nekakšen uvod ali napoved obsežnejše publikacije, ki je zdaj na razpolago. Knjigo z ugotovitvami in izsledki večletnega raziskovalnega dela bodo v kratkem predstavili prav v Prapot-nem v sodelovanju s tamkajšnjo občinsko upravo. X izdelovanje šopkov in vencev za vse priložnosti z možnostjo dostave na dom f ODPRTO 7 DNI NA 7 Ul. deiristria 8/b - Trst Tel. 040 763856 TT IZPOSOJAMO DVliMSPLOSČADI; KAHlONiKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Teh in Fai.fllO 8321268 Mflb. 335 6576507 Knmertka, ¡M3 Dolina-TRST PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it ■ Ošterija Ferluga od leta 1900 Dimitki Ferluga TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 I praznike!) no tli MtTROU UIŠINi etnonolaqgl ^caffe '^VATTA Knradna TVpt STOPI V SVET RAZVAJANJA Zaprto ob ponedeljkih Tel. 040 Z4&13S4 SVEŽE PECIVO * DOMAČI SLADOLED * HITRA KOSILA APERITIVI * KOKTAJU * TIPIČNI KRAŠKI PROIZVODI * VEČERJE _ > UL Kctfovel 2i - BAZOVICA v Td, 04^226-171 (§tf264tt ' £U£HMEL I REGISTRATOR! Dl CASSA ■ PRODAJA IN SERVIS Dl SUSHMEL G, PAROVEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 ■ TRST Tel. 040.370802 _ mmm BAR OKUSNI SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 OLAŠČIČARAM ^Soitil vičnorč^ VOŠČI VSEM VESELO VELIKO NOČ! Veščih Yft'to Vo Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi TORTE IN ČOKOLADNE SPECIALITETE SAMO NA OPČINAH: Proseška ul. 2 - Tel. 040 213055 sainthonoretrieste@yahoo.it T" TT vctjt' - Ft iL>n yv vosa vsem strankam veselo Veliko noc Ul Igo Gruden, 48 Bazovica - TS Tel 340 2147791 deliasmtz@gmail. com -lili" i dl Surs k:. L. ura priložnost 1LBUCANEVE OTTtCAOPTIKA Ul. dei Salici 1 34151 OPČINE tel. 040_213957 fax 040_213595 Tipične domače jedi GoffUbia "POD TABROM" VESELE VELIKONOČNE praznike: Opčine Dunajska cesta 30A tel. 040 2171334 SESLJAN, Tel. 040 299220 3UCANE p „Nives Güstin Matija Praprotnik A carpinus m^^-n ica Vsem strankam želimo vesele .velikonočne praznike! a ¿silería L j Lokev 154 Kozina - Krvavi potok 31 Tel. 00386 31 276 171 Tel. 00386 5 333 4404 ^U. M' Ui J.»UKv^VI . H ll^iilf BUKOVA IN HRASTOVA DRVA, BUKOVI PELETI SUHA DRVA IZ SUŠILNICE i m inn r\~r roí mil i Ii ^ U 11 U t LUI llllll Vanja Devetah VDELAVA, POPRAVIL A 4 IN VZDRŽEVANJE OGHEVALNIHj PLINSKEM IN VODOVODNIH NAPRAV La Combustibile s.r.i. i TRST - DONIJO 30 - TEL 040.020331 - www.lacombUStibile.com Vsem voščimo vesele velikonočne praznike! 6 Diesel goriva 1 t Kurilno olje za ogrevanje 6 Dostava na dom drvi in peletov t Peči in štedilniki , na drva in pelete A ru I UVMkNI UKHU w v Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 Tel. 040 631300 - 040 630261 Pesek, 2 Dolina (TS) T +39 040 9220286 ZAPRTO ob sredah - ponedeljek, torek in četrtek za kosilo 1 1 jI 1 ■ 11 PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN ★ FERN ET I C! 24 TEL. 040 Z17683Z m 18 Nedelja, 27. marca 2016 VELIKONOČNE TEME Primorski kiji INTERVJU - Samuel Julien govori tudi slovensko »Bretonci ne volijo za Le Penove, čeprav so oni od tu doma« Besedilo in fotografija: Samo Miot Tečaj slovenščine na Državnem inštitutu za vzhodne jezike in kulture INALCO v Parizu se je zaključil prej od predvidenega. Samuel Julien, direktor podjetja za avdiovizualne storitve v bre-tonščini iz Rennesa, je tako imel več časa za pogovor. V kavarno ob pariški postaji Montparnasse, od koder vozijo vlaki proti zahodu - v Bretanjo - je prišel še pred mano. »Na to kavarno me vežejo grdi spomini,« se bridko spominja Samuel. »Tu sem leta 2009 čakal na vlak, potem ko je Guingamp v finalu francoskega nogometnega pokala na Stade de France potolkel Rennes. Vsaj to, da je tudi Guin-gamp v Bretanji. Pred postajo so tako vseeno plapolale bretonske zastave,« se potolaži v tekoči slovenščini. Kako to, da se je Bretonec odločil za študij slovenščine? Moja babica je bila Slovenka. Ne vem točno zakaj je med prvo in drugo svetovno vojno prišla iskat službo v Bre-tanjo, saj je bila ta dežela ravno tako revna kot Prekmurje, od koder je prišla. Vsekakor je v okolici Rennesa dobila zaposlitev, nakar je v tem mestu odprla gostilno. Želel sem obnoviti stike s sorodniki, ki jih še imam v Prekmurju, zato sem se pred štirimi leti odločil za študij slovenščine. Slovenija pa me je od vedno pritegnila zaradi svoje majhnosti in zanimive zgodovine. Bretanja je sicer večja od Slovenije, a tudi njena zgodovina in zgodovina bretonščine sta zanimivi. Razvoj uporabe bretonščine je zanimiv. Do začetka prejšnjega stoletja so bretonščino govorili samo na zahodnem delu te dežele - v bretonščini mu pravimo Breizh-izel. Na vzhodnem delu -Breizh-uhel - pa so govorili gallo. Večina misli, da je to francosko narečje, jezikoslovci pa pravijo, da je gallo jezik. Danes te jezikovne meje ni več. Poleg tega, da vsi uporabljajo francoščino, breton-ščino govorijo tudi na vzhodu. Na primer v Rennesu, kjer živim, je bretonšči-na materni jezik za veliko ljudi, predvsem starejših. Katere so razlike med bretonščino in jezikom gallo? Razlik je ogromno. Prvi je keltski jezik, drugi romanski, tako da razumevanje med govorci v teh dveh jezikih ni mogoče. Ko sem na primer pokazal film v bretonščini v mestu Josselin, v katerem se govori gallo, so me gledalci samo debelo gledali, saj niso razumeli ničesar. Ali francoska država podpira razvoj teh jezikov? Ponavadi ne. Nekateri predsedniki so bili do vprašanja regionalnih jezikov nekoliko bolj odprti, a nikoli dovolj. Chirac, Hollande in drugi so zagotavljali, da bodo podprli razvoj manjšinskih jezikov, a to govorjenje je v glavnem ostalo v predalu s predvolilnimi obljubami. Francoski parlament še vedno ni ratificiral evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, čeprav je Francois Hollande pred izvolitvijo zagotavljal, da se bo za to zavzemal. Francija ima nasploh težave z drugimi jeziki. Že od leta 1530, ko je kralj Franc I razglasil francoščino za državni jezik kraljestva. S tem je hotel ukiniti dotedanjo prevlado latinščine, ki je bila uradni in znanstveni jezik, a s tem je v bistvu prepovedal vse ostale jezike. Za jezikovno enotnost so se zavzemali tudi med revolucijo. Francija tako pozna en sam narod - francoski -, in en sam jezik - francoski. Dejstvo pa je, da v Franciji obstajajo tudi korziščina, baskovski, alza-cijski, bretonski, katalonski, okscitanski in drugi jeziki. Poleg vseh tistih iz čezmorskih departmajev. Odnos Francije do teh jezikov je čuden. Kako to mislite, čuden? Naj ponazorim s primerom. Ko gre v Španijo, je francoski premier Vals zelo ponosen na svoje katalonske korenine. Takrat govori v katalonščini, v domovini pa na to pozabi in nikoli ne spregovori v tem jeziku. Francija ima na splošno težave z drugimi jeziki, saj vidi francoščino kot univerzalni jezik, drugi jeziki pa so manjvredni. Je bila uporaba manjšinskih jezikov prepovedana? Da, predvsem v javnih poslopjih. Na šolah in na univerzah se mladina ni smela pogovarjati v bretonščini. Veliko ljudi se spominja stavka s plakatov prepovedi, ki so bili razobešeni po hodnikih izobraževalnih ustanov: »Il est interdit de cracher par terre et de parler breton« (prepovedano je pljuvati na tla in govoriti bretonsko). Bretonščina je bila postavljena na isto raven kot pljuvanje. Bila je umazana. Ta prepoved na srečo ni veljala v vsakdanjem življenju. Tudi maše so lahko bile v bretonščini. Kdaj so te prepovedi ukinili? Po drugi svetovni vojni. Zakon Dix-xon iz leta 1951 prvič omenja regionalne jezike in omogoča njihovo uporabo po šolah. Predvideval pa je samo uro poučevanja manjšinskega jezika tedensko, kar je zelo malo. Zasluga, da imamo v Bretanji šole v bretonščini, gre predvsem aktivistom, ki so si z manifestacijami leta 1974 izborili ustanovitev šol Diwan. Kaj pa so šole Diwan? Diwan je bretonska beseda za seme. To so privatne šole za otroke od dveh do 18 let, na katerih je učni jezik bretonščina. Teh je po vsej Bretanji več kot petdeset, ena je tudi v Nantesu. Najbrž predvsem kot odgovor na šole Diwan, so v osemdesetih letih odprli javne dvojezične šole, na katerih polovica pouka poteka v francoščini, polovica v bretonšči-ni. V Bretanji imamo tudi tradicijo katoliških šol in veliko izmed teh je ravno tako v osemdesetih letih postalo dvojezičnih. Te tri različne vrste šol danes obiskuje 15.000 učencev. Spodbudno je, da se vedno več otrok uči bretonščine. Se za te šole odločajo tudi izključno francosko govoreči starši? Da. Po eni strani so to starši, ki so izgubili stik z jezikom, katerega so poznali še njihovi očetje ali matere in bi radi, da bi se ga njihovi otroci naučili. Podatki ne lažejo: medtem ko je pred drugo svetovno vojno bretonščino govorilo milijon ljudi, je sledeč statistikam sedaj manj kot 200.000 aktivnih govorcev. Včasih pa starši svoje otroke v te šole vpisujejo ne zaradi nekih domoljubnih vzgibov, temveč izključno zato, ker te bolj učinkovito učijo tuje jezike kot pa šole v francoščini. Zasluge za uvedbo bretonskih šol gredo torej predvsem aktivistom. Bretanja je sicer znana kot levo usmerjena dežela, a ne? To je malo bolj komplicirano. Za časa francoske revolucije so bili Breton-ci revolucionarni. Ko pa je postala revo- Samuel Julien, direktor podjetja za avdiovizualne storitve v bretonščini iz Rennesa, v kavarni ob pariški postaji Montparnasse sm lucija protikatoliško nastrojena, so se takrat revoluciji uprli. Predvsem depart-maja Morbihon in Finistère sta bila od vedno bolj konservativna. Res pa je tudi to, da je ravno v Finisteru bil izvoljen prvi komunistični župan in v enem mestu v tem departmaju so imeli prvo županjo v Franciji. V prvi polovici dvajsetega stoletja si je za bretonščino prizadevala predvsem Cerkev, sledeč geslu »Ar brezhoneg hag ar feiz zo evel breur ha c'hoar e Breizh« (Bretonščina in vera sta kot brat in sestra). S tem so želeli ohranili bretonščino, istočasno pa preprečiti širjenje republikanskih idej. Kaj pa danes? Danes so aktivisti za bretonščino bolj levičarsko usmerjeni. Toda v glavnem so vse stranke - razen Front National - za bretonščino. FN volijo tisti, ki so pozabili na svoje bretonske korenine. V glavnem pa Bretonec razume, da je v Franciji veliko načinov kako biti Francoz. Zato se zavzema za svojo bretonsko kulturo in ne voli FN. Ta stranka ima izmed vseh francoskih regij najslabše rezultate prav v Bretanji, čeprav prihajajo Le Pe-novi prav od tu. Ljudje prihajajo v stik z bretonščino samo v šoli in v družinskem okolju ali tudi drugod? Imamo veliko društev, kjer ljudje ustvarjajo, oživljajo bretonsko tradicijo, pojejo in plešejo bretonske plese ter se tu učijo bretonščine. Še preveč jih je. Zakaj pa preveč? Delamo si konkurenco. To je deloma pozitivno, ker se tako društva trudijo za doseganje boljših rezultatov. Predvsem pa to predstavlja problem, saj se skupni cilji različnih društev ne razlikujejo, in pomnoževanje ustanov predstavlja le večje stroške. To se dogaja tudi pri nas... A res? (smeh) Pri nas je isto, to se pozna že na ravni jezika. Obstaja sicer standardna bretonščina, nekatera narečja pa so bolj pomembna in razširjena od drugih. Tako ima dialekt leon svoj pravopis, vannetais pa svojega. Po različnih krajih sledijo svojemu pravopisu, in je zaradi tega medsebojno razumevanje težje. To bi lahko nekako primerjali podobnostim in razlikam med prekmurščino in primorščino. Moj starejši sin obiskuje collège (srednja šola op. ur.) Diwan v Vannesu, 100 kilometrov od Rennesa. Tam govorijo vannetais, zato včasih uporablja besede, ki jih sploh ne razumem. Kot zanimivost naj povem, da je Vannes baje prejel ime po plemenu venetov, ki so se naselili na tem področju. O tem je pisal že Julij Cezar. Kako pa je z mediji? So ti v standardni bretonščini? V glavnem so. Imamo tednik Ya, kar pomeni da, in mesečnik Breman. Pred dvema mesecema pa je žal končal izhajati mesečnik v narečju leon. Poleg tega je v bretonščini polovica programov državnega radia v zahodni Bretanji, obstajajo pa še štiri radijske postaje, ki oddajajo tudi v bretonščini. Zal pa vse pokrivajo le zahodno Bretanjo. Kaj pa televizija? Na kratko: Bretonec Patrick Le Lay je na začetku devetdesetih let postal direktor najpomembnejše francoske televizijske mreže TF1, ki je bila prej državna televizija. Le Lay je bil ponosen Bre-tonec in hotel je ustvariti bretonsko televizijo. Tako je prišlo do nastanka TV Breizh (TV Bretanja) s programi in filmi v bretonščini. Francoska država pa ni dala dovoljenja, da bi TV Breizh razširila svojo pokritost. Ljudje so to televizijo lahko gledali le preko satelita, a malokdo ga je na začetku tega tisočletja imel. Zato projekt ni uspel. Danes ima TV Breizh sedaj svoj sedež v Parizu in predvaja samo v francoščini. Paradoksalno: televizija z bretonskim imenom, ki predvaja iz Pariza v francoščini... Tipično za francoski centralizem. Vsekakor je nekaj dobrega od začetnega načrta TV Breizh ostalo. To je studio za sinhronizacijo filmov in za podnapise, katerega je prevzela organizacija Dizale. Sem direktor te organizacije, skupaj s petnajstimi sodelavci pa ustvarjamo av-diovizualne izdelke v bretonščini: sin-hroniziramo filme, sestavljamo podnapise, posneli smo nanizanke. V načrtu imamo pripravo več dokumentarcev. Filmske vsebine prodajamo lokalnim televizijam, na primer TV Rennes in TV Finistère. Poleg tega se trudimo, da bi bretonske filme predvajali v kinih. Vam to uspeva? Mislim, da še kar. Naš zadnji animirani film v bretonščini si je v kinu ogledalo 13.000 otrok. Internet pa nam danes omogoča, da gledalca dosežemo kar na naši spletni strani s sistemom VOD (video na zahtevo). Ljudje si lahko pres-namejo ali si direktno na spletni strani ogledajo filme v bretonščini. Ali za vaše delovanje dobivate državne prispevke? Malo, zelo malo. To velja tudi za šole in za kulturna društva. Finančno pomoč nam nudi predvsem bretanska regija. To predstavlja dokajšen problem, saj je Francija izredno centralistična država, in denar v glavnem odteka iz Pariza. Zato zelo težko pride do odprtja novih šol, čeprav ljudje čutijo potrebo, da bi do tega moralo priti. Bretonci ste vendar znani po tem, da učinkovito manifestirate, ko hočete nekaj doseči. Saj ste na ta način prišli do šol Diwan! Da, protestiramo, a nismo kot na Korziki. Tam so še bolj uporni in so si izborili celo vrsto zakonov. Naši aktivisti so bili bolj zagnani pred leti, danes malo manj. Včasih še vedno pride do protestov, a ti niso tako neizprosni kot nekoč. Zadnja manifestacija je bila v zvezi z uvedbo cestnin v Bretanji. Zaradi zgodovinskih razlogov jih namreč stoletja nismo plačevali, a ta privilegij skuša sedaj Francija odpraviti. Uvedba cestnin je torej za Bre-tonce bolj pomembna od ohranjanja jezika? Ne, toda osebnost Bretonca ni vedno povezana z jezikom. To morda velja v večji meri na zahodnem delu Bre-tanje, a ravno tako so na vzhodnem delu Bretanci ponosni na jezik gallo. Osebnost Bretonca ima več plasti, jezik pa je samo ena izmed teh. Veliko bretonskih aktivistov ne govori bretonščine. V Bretanji se nekateri čutijo Bretonce, ne glede na to, če govorijo bretonščino ali ne. Podobno je na Irskem. Kdo pa govori ir-ščino? Mislim, da je to materni jezik za približno 100.000 ljudi. Jezik je torej samo ena plast izražanja bretonske identitete. Katere so druge? Mislim, da je ključnega pomena kulturno ustvarjanje, katerokoli. Pomembno je nadaljevati in gojiti bretonsko kulturo, logično, ustvarjati tudi v bre-tonščini. Brez ustvarjanja je konec. Poleg tega smo Bretonci vezani na svoje pridelke in izdelke. Okoli 4000 proizvodov več kot 300 različnih podjetij povezuje znamka Produit en Bretagne ali Produet e Breizh (proizvedeno v Bretanji). Znamka daje izdelkom prepoznavnost vsepovsod po Franciji, istočasno pa je ta gospodarska povezanost izraz narodne pripadnosti. Simbolno izražanje identitete se opazi tudi z razobešanjem zastav: francoskih je v Bretanji bolj malo, bre-tanske pa plapolajo vsepovsod. Vi se čutite Bretonec, Francoz ali oboje? Nekateri bodo o meni rekli, da sem samo Bretonec, drugi Bretonci, da sem samo Francoz. Tretji pa, da sem oboje. Seveda se čutim Bretonca. Ne bom pa rekel, da nisem Francoz. Ampak res je tudi to: če bo nekdo poudaril, da sem vendar Francoz, mu bom takoj odvrnil, da sem tudi Bretonec. Slovenijo ste že obiskali. Bili ste tudi v naših krajih, a ne? Da, že večkrat. Trst sem sicer že poznal iz knjig Borisa Pahorja in Veita Hei-nichena. Bil sem v slovenski tržaški knjigarni in pri morju v Barkovljah so ob meni govorili slovensko. Na Trst me vežejo lepi spomini, rad bi se vrnil. Vabljeni! Najlepša hvala za pogovor! Trugarez deoc'h, ha gant plijadur e pedan ac'hanoc'h da zizolein hor vro! (Hvala vam, jaz pa vas z veseljem vabim na odkrivanje naše dežele!) / Primorshi VELIKONOČNE TEME Nedelja, 27. marca 2016 1 Q H i? J^-ilY*" i Sr- _ ^^-emščica je s svojim M X dolgim, zaobljenim gor- ■ t skim hrbtom nepogre- ■ / šljiv sestavni del vzhod- ■r nokraške pokrajine. Da je »krotka« je o njej nekoč zapisal pesnik Vinko Beličič, saj nima skalnatih ostrin in grebenov. Njen vršni del je verjetno najobširnejša travnata površina, kar jih premore sicer vse bolj poraščeni Kras. Takšna je v glavnem videti z južne strani, medtem ko je severna manj izrazita in na gosto poraščena z od burje skrotovičenimi bukvami. Njenih 1027 metrov je dovolj, da pozimi pokaže pravo pobeljeno zimsko lice, poleti pa čudovito zelenilo, ki privablja obiskovalce od vsepovsod. Vremščica obiskovalca rada preseneča, čeprav se to dandanes, z vse bolj zanesljivimi vremenskimi napovedmi, dogaja redkeje. Tako imaš pozimi še kar pogosto dnevno napoved o termični inverziji, ki celo pohod v snegu lahko spremeni v pravo idilo, spomladi in poleti pa te neredko zaloti tolikšen piš, da neusmiljeno ostro zabrije po ušesih in komaj prilezeš na vrh. Tu naj bi »imela mlade« burja, ki si svoj rojstni kraj v primorski mitologiji deli z Nanosom in Snežnikom. Naj se pohvalim, da Vremščico poznam bolj ali manj kot lastne žepe. Njen gost sem, odkar pomnim, po nekaj krat v letu in to ne glede na vreme ali letni čas. Ni smeri, s katere je ne bi tudi po večkrat »obdelal«, vključno po številnih brezpotjih, ki pa znajo biti zaradi gozdov tudi tvegana, bolje se je držati številnih markiranih poti. V pogorju Vrem-ščice lahko tavaš tudi dolge ure, ne da bi srečal žive duše. Pač pa lahko v blatu ali snegu naletiš na sledove tudi zelo konkretne divjadi kot sta volk ali medved. Pravo nasprotje z nekaterimi la-godnejšimi dostopi, ki so ob lepih vremenih polni skoraj kot barkovljanska obala. Zgodilo se je že, da sem zaradi obilice snega in orkanskega vetra moral obrniti nazaj, pa ni bilo prav lahko priti iz godlje. Povsem drugače te doleti kake sončne nedelje, ko po kolovozih in označenih poteh kar naprej pozdravljaš znance z obeh strani meje. Pa še en razlog je, da mi je Vrem-ščica tako pri srcu. Pod njo, na Gabrku in v Vremski dolini, od koder izhajam po materinih prednikih, sem kot najstnik več poletij prebil na paši. Bilo nas je več prijateljev-pastirjev, vsak s po nekaj kravami in voli. To je bil naš divji zahod, domača teksaška prerija, tako kot smo jo brali v povestih Karla Maya in gledali v filmih Johna Forda. Nikoli potem nisem več doživel tako popolnega občutka svobode in širine prostora, ki ga obvladuješ, ali vsaj misliš, da je tako. Edino, na kar si moral paziti, je bilo, da se živali ne izgubijo ali da ne gredo delat škodo v kakšno koruzo. Na Vremščico si se v takih okoliščinah povzpel mimogrede, kar prečno po pobočju, ki je bilo takrat še povsem travnato, maja-junija pravi cvetoči park, kjer ob izredno bogati flori ni manjkalo narcis in potonik. Iz trave so kot najvidnejše štrlele visoke rastline rumene- Vodja centra Andrej Škibin in sirar Jure Jančič VREMŠČICA - Vodja centra ICSR Andrej Škibin Ovčja farma učni poligon s proizvodnjo mlečnih izdelkov visoke kakovosti Besedilo in fotografije: Dušan Udovič ga encijana-košutnika, katerega korenine so slovele po skoraj magičnih učinkih na želodčne težave. Še zdaj ne vem, če so domačini tako hvalili to zel zaradi korenine same ali šnopsa, v katerem je bila razmočena. Kot za stavo smo hodili na »goro«, kot so Vremščico imenovali domačini, podili zajce in občudovali številne postovke, kako so lebdeč v zraku prežale na plen, dokler se niso nanj pognale s hitrostjo rakete. Nekoč smo na mestu, kjer danes stoji ovčja farma, naleteli na smrt prestrašenega pastirja, ki mu je medved vso noč tresel majhno prikolico, v kateri je spal. Šele ob jutranjem svitu se je umaknil, ne da bi naredil večje škode. Takrat na Vremščici niso imeli ovc, temveč konje. Bila jih je velika čreda, na goro pa jih je naselila jugoslovanska vojska. Od tistih časov, tega je kar pol stoletja, se na Vremščici (na srečo) vsaj na videz ni veliko spremenilo. Namesto konjev je tam že par desetletij ovčja farma s sirarno, katere pobudnik in lastnik je bil svojčas daleč naokrog poznani Karlo Za-nuttini. Od njega je farmo leta 2000 odkupila veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki ima od tedaj tam infra-strukturni center (ICSR), ki skrbi za raziskovanje, izobraževanje in ekološko proizvodnjo. Vodja centra je veterinar dr. med Andrej Škibin, sirar je Jure Jančič, oskrbovalca živali pa sta še Atif Hodzic in Hasan Silahic. Center ICSR ne glede na formalni naziv vsi poznajo kot ovčjo farmo na Vremščici, njegov ekološko pridelani sir pa je po kakovosti za veliko ljudi postal že pravi pojem, nišni proizvod, ki ga poznavalci in dobrojedci imajo za enkratnega (kar gotovo drži in to potrjuje tudi podpisani). Vodja centra Andrej Ški-bin nima dvomov, zakaj je tako: »Mi izkoriščamo naravne danosti Vremščice, naša reja je ekstenzivna in ne intenzivna. Naše ovce večinoma živijo od paše, pri čemer se obnašamo kot nomadi, sledimo vremenskim pogojem. Zdaj so ovce v prezimovališču, v hlevu pod Vrem-ščico, toda že na polovici aprila bodo šle na pašo na nižje predele blizu hleva. Okrog petnajstega maja, ko bo trava zrasla na približno deset centimetrov, pa bomo šli na goro. Bolj se ovce pasejo, manj jih je potrebno krmiti s senom ali otavo. V to nas sili tudi ekonomika, kajti če je trava sveža, rabiš manj krmil. Vedno moramo paziti na kakovost na- Skupno na Vremščici pridelajo 6 ton mlečnih izdelkov letno šega proizvoda«, pove Škibin, ki skrbi tudi za to, da se center udeležuje raznih javnih razpisov za državna in evropska sredstva. »Treba je razumeti, da subvencije pri taki dejavnosti niso »podpora lenuhom« ampak so za to, da lahko ohranimo visoko kakovost in da obenem potrošnik plača manj. Mi poleg tega vzdržujemo kulturno krajino, kar, denimo, Avstrija in Švica uspešno prakti-cirata že vrsto let. Poleg tega je center Vremščica učni poligon za študente veterinarske fakultete, vključeni pa smo tu- di v mednarodne projekte. Center Vremščica sodi v omrežje evropskih in-frastrukturnih centrov, tako da lahko iz več držav prihajajo k nam znanstveniki na prakso. Ravnokar je tu opravljal prakso gost iz Sardinije za primerjavo s proizvodnjo sardinskega ovčjega sira«. Škibin razlaga, da ima veterinarska fakulteta ves interes za obstoj centra, radi pa bi vzbudili tudi interes pri investitorjih. Center je namreč v zadnjih treh letih prinašal stalen dobiček, kar je v današnjih pogojih vsekakor pomemben rezultat. Andrej Škibin navaja tudi številke: »Lani je bilo skupaj za kakih 6 ton mlečnih izdelkov, od tega 5 ton sira, ostalo pa beli sveži sir in skuta. Vse prodamo brez vsakršnih težav, bodisi tako, da prihajajo po sir posamezni odjemalci ali gre v prodajo nekaterim gostinskim lokalom. Naši proizvodi so ekološki in imajo absolutno kakovost. Na Vremščici ni intenzivnega izkoriščanja teritorija. Paša je izvrstna, velika je pestrost flore, najmanj deset krat večja kot v dolini. To se na kakovosti sira mora poznati. Največji pečat pa siru da »istrijanka«, to je avtohtona ovčja pasma, ki je prilagojena temu okolju. Sorazmerno malo da, a tudi ustrezno malo zahteva. Poskusili smo tudi z bovško pasmo, a se ni obnesla. Istrijanka je pač tu že stoletja«. Tudi glede tega so zgovorne številke. Istrsko ovco so v bistvu rešili pred izumrtjem. V Sloveniji jih je še kakih 700, od katerih je kakih 500 na Vrem-ščici. Celo v Hrvaški Istri jih ni ravno v izobilju, kakih 1800 jih premore celotna regija, kot navaja Škibin. Center na Vremščici pa ima v poskusu še druge živali, od tega nekaj glav cikastega goveda, pa še par črnobelih svinj slovenske pasme krškopoljec, ki imata tudi dvakrat letno po nekaj mladičev. Imeli so tudi osem oslov, ki pa so jih lani v teku treh napadov, žal, pokočali volkovi. Gre za pravo ironijo, saj so bili kupljeni prav za varovanje pred volkovi. Osli pa so prišli iz Makedonije, iz tujega okolja in se niso poznali med seboj. Če bi bili domači in družinsko povezani, bi ob napadu volkov naredili krog in bi se učinkovito branili s kopiti, tako pa so nemočno podlegli, pove Škibin. So pa tudi ugotovili, da je bila zaščitna mreža prenizka, visoka bi morala biti vsaj 170 centimetrov. Država je za novo mrežo priskočila na pomoč, kajti volkov je vse več in farma si ne more dovoliti, da izgubi petdeset molznic, kajti to bi bil njen konec. Andrej Škibin je energičen in strokovno podkovan vodja centra na Vremščici, veliko pa polaga v svoj mali kolektiv. Fakulteta dobro sledi centru a predvsem od kolektiva je odvisen uspeh farme. »Brez sodelavcev ni nič«, trdi vodja, ki je pri centru nekakšna »deklica za vse«. »Jure, Atif in Hasan so bistveni pri tem delu. Dobrih sodelavcev pa ni lahko dobiti. Neposredno pridelana, kakovostna in doma prodana hrana je gotovo perspektiva, saj je po njej vse več povpraševanja, a mladi se težko lotijo takega dela. In vendar imaš danes veliko možnosti na razpolago, tudi kar zadeva sodobno tehnologijo. Ko smo začeli zimsko sezono sem poslal le nekaj SMS-ov in takoj je šla zaloga sira v prodajo«. Andrej Škibin kmetuje tudi doma v Preložah, kjer prebiva z družino. Sodobna reja je seveda lahko uspešna, tehnologija, stroji in izobrazba pa so pri tem bistveni. Predvsem pa je pomembna ljubezen do narave in vsega kar lahko dobrega nudi. Andrej bi rad svoje otroke vzgojil tako, da bi razumeli, da delo na kmetiji ni »umazano«, temveč lahko zagotovi solidno življenjsko perspektivo. GOSTILNA PRI ANDREJU npilu ol> torki ti ill ML'il.ili t) O a/: KDO ii, TrzaiLi ulit* 6*1 > TeL 0481.78320 _J_I O '/m//z PRODAJA IN POPRAVILA KOLES ELIA ČUK CEFARIN R. & SAKSIDA A. Gorica, trg Cavour 9, tel. 0481 535019, www.cukelia.com IÍIIIJ9 TTTffT OGLASE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA ■ ¿?;t/fWf J ''/~)>VM?ft' iE Gorica ullCa Seminario M tel. 0481.30632 _ ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj FJli s.n.c. Miloš iu Rajmund STANDREZ - GORICA, uL A, Gregorčič 24 Tel. 04JJ1/21514 > Vaka 0-iflI/21TO7 - haibantiLibjj.14l.it JESTVINE Maxi FAMILY POVSIC TRADICIJA IN KAKOVOST onim mi ULICA TlilKHTK Sili rui 7i> gorica TKL. ftirtl-5* t »Pil rt Tri iti. ua n k vrr-j v.n um. it GORI OA Töl. 04B1.536Ö0Z f^üks 0AS1.536A03 moll; caws. il^tin.Lt I I I HE THERmQTRADl ALBERT SOŽDL »BIAS Vodovodne in plinske inštalacije: Klima nuprnvC jrttúptütf)& irpaíké: Monista raöiatorskaqa in talnega ogrevanja; Nümétiitev kútiúv ntpKfí, drvit-bt&mjišž-pčtefr lr> kurilfió úJft; V&ttum$kS in plQíiatl sonínJ kofaktorfl; JWUnqpSMfK^,' Ser i/rs in tchmino svetovanje. i/nnM nTCDM VedihimtmMe r\ n U IN U I tr\n toptotnftt ¿n»* v sfívírt(fi TRRVNIK iL, 3H17Ü GORICA EiTiAiL: TH^RmoíniriüirQ.ir - im 3HQ/SE 7? OBI u 11' _l_ Agraria Zavadlav semena, sadike in siutrw tirtf t'je, ortuiji1 zit rrl in ztt zvh'nv ¡Mivrsim krniti za domačo žival Gorica, ul Trieste 18 TeL 0481,520393 rs na zavadla m, i t i ti f o^i ttg rs ri 3 vsd fa v. it I ' i M . T I II' i .) TT Ti T '^^^omjftito VRI I SVETEGA MIHAELA IJfc TeL 0461^82488 ^Dcuctfljf iS/o www.dBnBtak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE Zf^ajE Čotppa družina vošči vsem BUiflosCovljem Velikonočno pravnike NAŠ GORIŠKI KRAS VAS KLIČE NA OBISK 1 I J_ avtodelavnica avtoličarstvo vulkanizerstvo Vesele velikonočne praznike^ ||| Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com tSTIANI SERGIO DOBERDOB (GO) Tel. 0481.78305 proizvodnja fiii tr*r-\ ininštalacija MULLI kleparstva MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Gregorčič 10/2 * 34170 GORICA TeE. OAB i ¡2182fl * Fax C4S I/5246&7 ¡nlD@i»u«iliitroncnc,com * www,mutcilattontric.c(>in H" : J * o* Novosti in pomladne ugodnosti ^ URARMA ZLATARNA U UGpJ Gorica, ulica Carducci 49 Tri. 0481.535657 - www.iuligoj.com Nedelja, 27. marca 2016 2 1 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu APrimorski ~ dnevnik gorica - Dežela sprašuje po uporabniku četrtega nadstropja Trgovskega doma Glasbena matica privolila, Center Komel se ni izrekel Direkcija za finance in premoženje pri deželi FJK je pred dobrima dvema tednoma poslala uradno pismo paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine, v katerem sprašuje, ali se najde slovenska ustanova, ki bi bila pripravljena prevzeti četrto nadstropje Trgovskega doma v Gorici. Dežela je določila rok 60 dni od datuma prihoda pisma. Drugače bo uvedla postopek »za vrnitev prostorov agenciji za državno posest, ki je lastnica poslopja«. Pred enim letom smo na naših straneh zapisali, da četrto nadstropje predstavlja priložnost za slovensko glasbeno šolstvo, saj bi se lahko v njem uresničila povezava med Centrom Emil Komel in Glasbeno matico. Interes za prostore je doslej izrazila samo Glasbena matica. »Komisiji za Trgovski dom smo lani poslali pismo, v katerem smo zapisali, da smo zainteresirani za prostore, ki smo si jih tudi ogledali,« je povedala predsednica Glasbene Matice, Milena Padovan: »Razloga sta praktične in simbolne narave. Radi bi imeli lastne prostore, saj smo danes najemniki. Hkrati se mi zdi pomembno, da se slovenske organizacije vrnejo v Trgovski dom. Zato smo na zadnji seji upravnega odbora sprejeli sklep, da tudi uradno vprašamo četrto nadstropje.« Stališče Centra Komel pa je včeraj pojasnil njegov predsednik Saša Quinzi: »Uradno se še nismo izrekli o Trgovskem domu, saj doslej ni bilo specifične potrebe, niti ni bilo pogojev. Poleg tega moramo upoštevati tudi specifiko Trgovskega doma. Fa-bianijeva palača je za Gorico eden izmed redkih presežkov v arhitektonskem, urbanističnem in kulturnem vidiku. Ni samo prazna lupina, ki jo moramo napolniti za vsako ce- V Trgovskem domu je na razpolago četrto, podstrešno nadstropje tržič - V pristanišču bodo odpuščali Bo omizje na deželi preprečilo stavko? Tudi Dežela FJK je sklicala srečanje, na katerem bo tekla beseda o vprašanju tržiškega pristanišča Portorosega in predvsem o odslovitvah delavcev, ki jih je napovedala pristaniška družba. Sestanek bo 30. marca ob 11.30, ni pa rečeno, da bodo zaradi tega sindikati preklicali stavko, ki so jo sklicali za 7. april. Družba, ki upravlja pristanišče, je v prejšnjih dneh napovedala, da mora od- sloviti devet ljudi, nato pa je podjetje Co-racfer, ki sodeluje pri upravljanju tamkajšnjega železniškega tira, napovedalo še dodatne štiri odpuste. Odslovitve so povezane v tem, da je bilo upravljanje železniškega priključka preko javne dražbe zaupano zunanjemu logističnemu podjetju, pristanišče pa ima tudi vrsto drugih težav, začenši s potrebo po poglobitvi vhodnega kanala, na katerega čaka že deset let. Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI 15. letnica zaščitnega zakona 38/2001 Druga plat zgodbe Iztok Mirošič, nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta FJK Odvetnika Damijan Terpin in Andrej Berdon Michele Coren, občinski svetnik v občini Dreka Večer bo vodil časnikar Julijan Cavdek. V četrtek, 31. marca 2016, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica no. Simbolni naboj stavbe moramo obravnavati kot pravi izziv, če želimo oživiti in ne samo napolniti poslopje. Zato se vsebina ne bi smela zreducirati na goli seštevek organizacij, ki zaprosijo za vselitev. Kandidati morajo predstavljati dodano vrednost v organiziranosti slovenske manjšine na Goriškem. S tem načelnim stališčem smo se strinjali tudi pri posvetovalni komisiji za Trgovski dom, ki sta ju ustanovili krovni organizaciji.« Kdo sodi v četrto nadstropje? M.P.: »V primeru, da bi za te prostore izrazil interes tudi Center Komel, potem bo potrebno načrtovati popravila in adaptacijo skupaj. To pa se mi zdi dobra priložnost za konfrontacijo o delovanju. Ker bo do morebitne selitve preteklo več let, lahko v tem času uresničimo neko konkretno povezavo med šolama. Moje pričakovanje je, da bomo dobili pot sodelovanja in skupaj vstopili v Trgovski dom. Vsak zase bo tudi težko prišel do denarja za korenita dela, ki bodo potrebna.« S.Q.: »Po moji presoji vanj sodi samostojna goriška glasbena šola. To bi bil najlepši dar, ki ga lahko Glasbena matica in Center Komel poklonita Gorici, Goriški in naši narodni skupnosti v zamejstvu.« Milena Padovan Saša Quinzi Kaj se je do danes oprijemljivega zgodilo v smeri povezovanja dveh šol? M.P.: Lansko pomlad in pred poletjem smo imeli nekaj neformalnih pogovorov. Na dan je prišlo tudi nekaj konkretnih predlogov. Afera okrog izrednega prispevka za Center Komel oz. pogoj za koriščenje prispevka je nato skalila odnose. Še nekajkrat smo se srečali, a smo se ukvarjali izključno z razčiščevanjem. Sodelovanja - raje bom rekla skupnega delovanja - odtlej nismo več konkretno obravnavali.« Ne pritiska samo čas, temveč tudi deželno odborništvo za kulturo. Je tako? S.Q.: »Zdi se mi, da edini domet re- formnih naprezanj dežele je v ukinjanju manjših organizacij in posledični centralizaciji vodstvenih struktur v deželni prestolnici.« M.P.: »Povezovanje mora sloneti na želji oz. potrebi po skupnem delu. Ne more nastati zaradi prisile ali zunanjih pritiskov. Naš cilj mora biti, da dosežemo čim več na glasbenem področju. Ni dvoma, da bi skupaj zmogli več.« Kaj menite o hipotezi o deželni Glasbeni matici s podružnično šolo - Centrom Emil Komel v Gorici? M.P.: »Glasbena matica je že deželna ustanova. Hipoteza se mi zdi uresničljiva. Vendar smo glede tega pripravljeni na konstruktivno soočanje. Katera bo oblika skupnega delovanja, bo stvar dogovora.« S.Q: »Bolj sprejemljiva se mi zdi varianta, da bi se po vzoru Slovenije samostojni glasbeni šoli povezali v zvezo zamejskih glasbenih šol.« Če se bosta pod pismo s prošnjo o vselitvi v četrto nadstropje podpisali obe glasbeni šoli, naj bi bilo znano v petek, 1. aprila, ko se bodo z vozlom Trgovskega doma v Trstu spopadli obe krovni organizaciji, obe šoli in paritetni odbor. (ide) Tovornjak v Svetogorski ulici v Gorici gorica - Protest občanov »Kdaj bo kdo ukrepal proti tovornjakom?« Zbrali so preko 1200 podpisov, se sestali s krajevnimi upravitelji, napovedali protestne shode. In vendar, pravijo, niso še dočakali nobenega konkretnega ukrepa, ki bi severno goriško četrt rešil težkega prometa in nevšečnosti, ki jih povzroča. Predstavniki združenja občanov iz Svetogorske četrti in Placute so razočarani in jezni: »Čeprav je peticijo proti težkemu prometu podpisalo toliko ljudi, niso naši politiki naredili nič konkretnega. "Invazija" kamionov za prevoz izrednih tovorov se nadaljuje in stopnjuje,« pravijo predstavniki združenja. Po njihovih besedah je stanje v Svetogorski in Škabrijelovi ulici neznosno; po goriški severni mestni četrti, opozarjajo, vsak dan vozi na desetine težjih tovornjakov, ki so večinoma natovorjeni s hlodi in koluti jeklenih žic. Natovarjajo in raztovarjajo jih ob novogoriški železniški postaji, od koder tovornjaki odpeljejo proti Furlaniji. »Prevozniki imajo dovoljenje za vožnjo po goriških ulicah, ki jim ga je izdala pokrajina. Dovoljenje poteče junija: zahtevamo, naj ga pristojne oblasti ne podaljšajo. Druge občine se zavzemajo za uvedbo prepovedi vožnje tovornjakov skozi naselja, prisilijo jih, da se poslužujejo avtoceste,« pravijo predstavniki združenja in opozarjajo, da številni šoferji ne spoštujejo predvidenih časovnih omejitev - med šolskim letom ne bi smeli voziti med 7.45 in 8.30 ter med 12.30 in 14. uro -, občasen nadzor mestnih redarjev pa ne pomaga. »Nihče ne preverja niti teže tovorov; ugotoviti bi bi- »Čeprav je peticijo proti težkemu prometu podpisalo 1200 ljudi, naši politiki niso naredili še nič konkretnega« lo treba, kolikšna je maksimalna teža, ki jo prenese pevmski most,« menijo predstavniki združenja. Prepričani so, da bi bilo treba nujno razviti železniško vozlišče med Gorico, Novo Gorico in Vrtojbo (to je sicer eden izmed projektov EZTS-ja, za katerega še iščejo finančna sredstva): po njihovi oceni bi to rešilo problem težkega prometa v severni mestni četrti in dalo novega zagona goriškemu tovornemu postajališču. »Zakaj se namesto tega tolerira, da kamioni peljejo skozi bivša mejna prehoda na Svetogorski in Škabrijelovi ulici? Čemu služijo nove cestne infrastrukture?« se sprašujejo predstavniki združenja, ki jih moti, da so ponoči številni tovornjaki parkirani pri kazer-metah, v Ulici Terza Armata, na parkiriščih nekaterih marketov in v Ulici Fos-colo, kjer po njihovih besedah nastaja pravo tovorno postajališče. Ob hrupu in onesnaževanju povzročajo kamioni po besedah predstavnikov združenja občanov tudi škodo na cestah. »Upravitelji naj si ogledajo Sveto-gorsko ulico, Trg medaglie d'oro (na Go-riščku), ulice Foscolo, Scodnik in Brass ... Vse so v sramotnem stanju. Zakaj uprava dopušča, da učinke dejavnosti natovarjanja in raztovarjanja ob novogoriški železniški postaji plačujemo mi? Zanima nas, kako bi reagirali v Novi Gorici, če bi se dogajalo obratno,« pravijo predstavniki združenja in zahtevajo omejitev tovornega prometa na težo 3,5 tone skozi bivši mejna prehoda na Škabrijelovi in pri Solkanu, prepoved parkiranja za težje tovornjake pri kazermetah in v Ulici Fos-colo, omejitev hitrosti vožnje na 30 km/h v Svetogorski ulici in poostren nadzor na cestah. (ale) 2 2 Nedelja, 27. marca 2016 GORIŠKA gorica - Aldo Rupel pri Sončnici o kulturi zdravega telesa »Vaditi je aksiom!« štandrež - Ob veliki noči Oživili so tradicijo ropotanja Slovenski pregovor pravi, da je čas pričakovanja najlepši. Temu lahko pritrdijo tudi ob letošnjem pripravljanju in obhajanju velikonočnih praznikov v štandreški župniji Sv. Andreja apostola. Uvod v velikonočni teden je bila cvetna nedelja, na katero so se predvsem otroci pripravili z izdelavo butar. Tridnevje in podoživljanje Kristusovega pasijona se je začelo s četrtkovo večerno mašo, z obredom umivanja nog, po maši pa se je mladina zbrala na hebrejski večerji. S četrtkom so tudi utihnili zvonovi, letos pa je po daljšem obdobju na vasi znova zaživela tradicija ro-potanja. Mladi štandreški »žlangarji« so lahko ponovno zagnali ropotuljo, ki sta jo obnovila domače podjetje Paulin in mizarstvo Andreja Čevdka iz Rupe. Bogata z obredi je zlasti sobota. Dopoldne so otroci ponesli na domove blagoslovljen velikonočni ogenj, v popoldanskih urah pa so se po domovih zvrstili blagoslovi prazničnih jedi, predvsem kuhanega pršuta, hrena, barvanih Mladi štandreški »žlangarji« so v zvoniku vaške cerkve ponovno zagnali ropotuljo foto s.q. pirhov, sladkega kruha in gubanc. Posebno mesto pripada fuljam - velikonočni sladici -, ki jih gospodinje kuhajo v slani pršutovi vodi. Sinočnji večer se je za krajevno versko skupnost začel z obredi blagoslova ognja in vode, ki uvajajo v današnjo vstajenjsko mašo, z ale- lujo pa se bodo ponovno oglasili zvonovi. Žlanganje bo spremljajo tudi procesijo po vaških poteh. Krščanski obred in štiridesetdnevni post se bosta zaključila ob druženju v prostorih župnijskega doma v Štandrežu, kjer bodo ponujene v po-kušino fulje. goriška - Kam na velikonočni ponedeljek? Praznična dneva z odprtimi muzeji in neznanko vremena Niz letošnjih štirih predavanj Skupnosti družin Sončnica je sredi prejšnjega tedna sklenil prof. Aldo Rupel, cenjen profesor telesne vzgoje in vsestranski družbeni delavec. »Po rodu je s Tržaškega, ker pa že več kot štirideset let živi na Goriškem, ga imamo malo za svojega,« je dejala od-bornica Sončnice, Ani Saksida. Na večeru v Močnikovem domu v Svetoivanski ulici, kjer je predavatelju prisluhnilo petdset oseb, je prof. Rupel v prvem delu srečanja osvetlil zgodovinske strateške vzgojne usmeritve. Za sabo nima izkušnje univerzitetnih raziskav, je dejal, ima pa »57 let izkušenj z mladimi od Benetk preko Gorice do Ljubljane«. Še vedno poučuje na šolah, »na projekt«. V vzgoji obstajata v glavnem dva pristopa, je dejal: togost in ohlapnost. Če se omejimo na prejšnje stoletje in začetek sedanjega, lahko opazimo valovanje dveh pristopov, ki sta odvisna od družbenih silnic in narave: togost pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej zaradi desnih ideologij in zato, »ker smo bili lačni«. Potem smo počasi prešli v ohlapnost, in to tudi s pretvezo, da se morajo mladi izražati ipd. To, kar danes prikazujejo sredstva obveščanja, pa »je en sam blef - to je za prodajo«. Togost pomeni - poenostavljeno - kolektivizem, uravnilovka ipd., vendar v togih sistemih je bolj prisotna solidarnost. V ohlapnosti prevladuje individualizem: naprej gre, kdor je uspešen. Bolj prisotno je odpuščanje, ki pa zna biti po predavatelje-vem mnenju tudi neodgovorno. »Togost je slaba, če je sama sebi namen,« je opozoril. Slaba plat ohlapnosti pa je nedorečenost, zaradi česar prihaja do krivičnosti. Pri togosti je dobro učinkovitost, pri ohlapnosti pa je, sicer za redke izjeme, možen kakovosten preskok. »Ko je narod lačen, vzgoja ne mo- Predavatelj (levo) in občinstvo v Močnikovem domu (desno) fotol.k. re biti ohlapna.« Zdaj pa pretiravamo: v evropskem prostoru človeštvo ni bilo nikoli tako sito, kot je zadnjih sto let. Je mogoča sinteza? Po Ruplovem mnenju obstaja. »Do nje sem se dokopal zadnjih petnajst let, potem ko sem že zdavnaj končal poučevati.« Imenuje jo »funkcionalna urejenost«: stvari morajo biti urejene zaradi funkcionalnosti, ker je koristno, da je tako. Umetnost, da dosežemo to stanje - »z učeno besedo je to entropija« -, je v sinusoidalni krivulji: treba je prehajati iz hipertenzije v hipotenzijo. Entropija je urejen kaos, kot vesolje: ni nobenega reda, a kljub temu funkcionira. Otrokom danes manjka izkušnja, da bi šli vase, da bi poslušali same sebe, bili sami s sabo. Preveč imajo izzivov, živijo s prehitrim ritmom. Zato se tudi dolgočasijo in učitelji prepogosto »ne utegnejo pritegniti pozornosti, če niso kot pajaci pri tabli«. V drugem delu večera je prof. Rupel govoril o ohranjanju telesnih sposobnosti, ki so hkrati tudi umske. Če je res, da možgani ukazujejo periferiji, je tudi res, da periferija lahko vpliva na center. In ker je ena polovica možganov bolj racionalna, druga bolj umetniška, je možno zavestno vplivati tudi na manj razviti del. Stvari so enostavne, je dejal. Problem pa je, ker je preveč teorij, na vsakem predavanju se sliši drugačna ... Preveč je reklame in potrošništva, »preveč prilizovanja«. Potrebnega je nekaj znanja o kalorijah, sicer pa: »Vaditi je aksiom!« To velja že tisočletja in tako bo tudi ostalo. Možnosti je ogromno, treba je le imeti voljo in močno motivacijo. Torej: »Širimo kulturo zdravega telesa!« je zatrdil prof. Rupel, človek, ki ima pri svojih 75 letih zavidljivo formo, moč, gibčnost in vztrajnost. Vremenska napoved včeraj ni navdajala z velikim optimizmom: če se vre-menoslovci niso ušteli, letošnji velikonočni prazniki ne bodo minili v znamenju sončnega vremena. Danes naj bi bilo spremenljivo, tako da bo po vstajen-ski maši in družinskem kosilu preostalo tudi nekaj časa za sprehod, jutri pa naj bi na Goriškem deževalo. Kdor ljubi piknike in druge dejavnosti na prostem, v tem primeru verjetno ne bo prišel na svoj račun, lahko pa bo izkoristil priložnost, da obišče kakšen muzej. Pokrajinski muzeji v Gorici bodo danes zaprti, jutri pa bodo delovali po običajnem urniku. Med 9. in 19. uro bo odprt sedež v grajskem naselju, kjer so na ogled muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti, arheološka zbirka in razstava o svilogojstvu. Pinakoteka v palači Attems Petzenstein na Kornu bo odprta med 10. in 17. uro. V galeriji Spaz-zapan v palači Torriani v Gradišču vabijo jutri na ogled razstave Natura e design - Le collezioni Gervasoni dal 1882 al2015, in sicer med 10. in 19. uro. Vstop v muzej goriškega gradu bo prost Vstop v muzej goriškega gradu bo na velikonočni ponedeljek - tako kot lani - prost. Jutri bo živahno tudi na zelenicah grajskega naselja: občina, združenji Smile Events in Le Nuove vie ter grajski lokal Taverna al Museo obljubljajo animacijske dejavnosti za otroke in odrasle, ki bodo potekale od 10.30 gorica - Od petka Vrtnarski sejem vabi Prihodnji konec tedna bo na sejemskem razstavišču v Ulici Barca v Gorici sejem vrtnarskih mojstrov Pollice verde. Na njem bo sodelovalo sto razstavljavcev iz Furlanije - Julijske krajine in iz drugih italijanskih dežel, iz Slovenije in tudi iz Poljske. Ob bogatem izboru rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, gnojil, vaz, košar, semen, pripomočkov za gojenje cvetic in knjig bo tridnevna prireditev ponudila tudi številne spremne pobude - predavanja, delavnice in tečaje. Na sejmu si bo mogoče ogledati še stojnice z najrazličnejšo opremo za vrtnarjenje, knjigami in drugimi kmečkimi pripomočki. Sejmišče bo od 1. do 3. aprila moč obiskati vsak dan med 10. in 20. uro, vstop je prost. dalje ob vsakem vremenu. Kdor želi, lahko hrano prinese s seboj, ostali bodo lahko kaj za pod zob kupili v lokalu Taverna al Museo. Na dvorišču lokala bo vsem na voljo tudi vse potrebno za peko mesa na žaru. Od 15. ure dalje bodo za otroke organizirali lov na velikonočna jajca, odrasli se bodo lahko kratkočasili s kvartanjem ali v malem nogometu, v Raštelu bo na ogled obrtna tržnica. Kostnica na Oslavju bo danes zaprta, obiskati pa jo bo mogoče jutri, ko bodo ponovno odprli tudi Viatorijev botanični vrt med Pevmo in dolino Groj-ne. Odprt bo med 16. in 19. uro. Na turiste in obiskovalce danes in jutri čakajo v Gradežu in v rezervatu Otok Cona pri izlivu Soče v Štarancanu. Tradicionalen praznik bo jutri na Krminski gori. Prvič po 50 letih ga ne bodo priredili alpinci, ampak krminsko združenje Pro Loco v sodelovanju z občino in ustanovo Promoturismo FJK. Ob hrani in pijači bo poskrbljeno tudi za glasbo: igrala bo skupina Trio Tocai. (ale) števerjan - Ekološki dan S-. v -v • čiščenjem narave utrjujejo ekološki čut Prihodnjo soboto, v primeru dežja pa teden kasneje V soboto, 2. aprila, bo v Števerja-nu ekološki dan. Pobudo za čistilno akcijo, ki je postala že tradicija, sta pred nekaj leti dali lovski družini iz Števerjana in Jazbin, prepričano pa so k njej pristopili občinska uprava, vaška civilna zaščita, kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Gradnik. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo v Števerjanu, v Grajski ulici št. 3. »Izpeljali bomo kapi-larno ekološko akcijo, s katero bomo očistiti okolje in zaščitili naravni videz naše prelepe vasi,« pravijo organizatorji, po katerih bo ekološki dan v primeru slabega vremena preložen na na- slednjo soboto, 9. aprila. »Ekološki dan nedvomno prispeva k utrjevanju ekološkega čuta vseh občanov, predvsem mladih,« pravijo prireditelji. Vsak udeleženec mora s seboj prinesti vedro za pobiranje stekla in rokavice. Organizatorji priporočajo udobno obutev, primerna oblačila in preventivno zaščito pred klopi. Ekološki dan se bo zaključil okrog 12.30 z družabnim srečanjem v spodnjih prostorih Kulturnega doma na Bukovju št. 6, kjer ima sedež Lovska družina Števerjan. »Kdor želi, lahko lahko prinese pijačo, prehrano ali slaščice, da nam bo v prijetni družbi še lepše,« zaključujejo prireditelji. / Primorski GORIŠKA Nedelja, 27. marca 2016 23 GORIŠKA - Mladi v iskanju dela »Tiste, ki odhajajo v tujino, je treba znati pritegniti tudi nazaj« Družboslovna informatičarka Justina iz Ajdovščine pošlje tri do štiri prošnje za zaposlitev na teden. Ob zanositvi ji prejšnji delodajalec ni podaljšal pogodbe. Po zaključenem porodniškem dopustu novo zaposlitev išče pol leta. V tujini je ne išče. »Doma smo si uredili gnezdeče, želim si ostati tukaj,« pravi. Matej iz Maribora je magister varne prehrane. V petih mesecih po zaključenem študiju je poslal že »milijon« pro- »Ljudje ob meji se veliko znajdejo tudi z delom na črno. Manj kot v preteklosti, a še vedno. Delo na črno je korektor, ki vpliva na nižjo brezposelnost ob meji.« šenj za zaposlitev. Pred par dnevi se je v Novo Gorico pripeljal zato, da se je tu udeležil kariernega sejma, kjer je opravil razgovora z dvema ustreznima podjetjema, zato upa na najboljše. Matej zaposlitev išče tudi v tujini, v Avstriji. Če bi bila dobra plača in dobri pogoji, se po vsej verjetnosti v domovino ne bi več vrnil, je povedal. »Točnega podatka o tem, koliko mladih išče in najde delo v tujini, nimamo, to ni nikjer zabeleženo. Upam pa si trditi, da iz Goriške regije v tujino odhajajo manj kot iz drugih slovenskih krajev. Zakaj? Malo na to vplivajo mentaliteta, tradicija, življenje pri starših, ki je dokaj udobno. Marsikdo naredi prizidek k hiši staršev ... Seveda tisti, ki so dobri, pa če so še študirali v tujini, odhajajo v svet oziroma ostajajo v tujini,« pravi direktorica novogoriškega zavoda za zaposlovanje Vesna Petric Uran. Po njenih besedah delovna populacija z obmejnega območja Goriške zaposlitve v Italiji ne išče več v tolikšni meri kot pred leti, predvsem na račun krize v Italiji, ki je zdesetkala delovna mesta in zaposlitvene možnosti. »Ljudje ob meji se veliko znajdejo tudi z delom na črno. Manj kot v preteklosti, a še vedno. Ljudje nam tudi povedo, da so hodili čez mejo čistit, kuhat, a da jih ne potrebujejo več ... Še vedno pa je delo na črno korektor, ki vpliva na nižjo brezposelnost ob meji,« je prepričana direktorica. V sosednji Italiji se iz Slovenije zaposluje predvsem nizko izobražen kader ali izredno visoko izobražen in zelo dober kader. Kako bi kazalo ljudi zadržati doma? » Z novimi delovnimi mesti, s podporo države, v nekem smislu tudi s preferira-njem določenih poklicev. Pa s subvenci- jami za določene branže in boljšim podpornim okolje v državi ...,« našteva direktorica. Pri podjetju Mojedelo.com, ki je največji slovenski zaposlitveni portal, med mladimi Slovenci vsako leto opravijo raziskavo o tem, koliko bi si jih želelo na delo v tujino. »Leta 2005 jih je bilo 30 do 40 odstotkov, sedaj je ta odstotek 70 do 75,« pojasnjuje Zoran Savin, direktor podjetja Mojedelo.com, ki življenje v bližini meje razume kot nekaj, kar posameznika definira. »Če ne drugega, definira možnosti. V Mariboru, denimo, veliko ljudi hodi na delo v Avstrijo. Italijansko gospodarstvo sedaj sicer ni v najboljši formi, a leta nazaj je veliko ljudi odhajalo na delo v Italijo in verjetno jih s časom spet bo.« Bližina državne meje torej za posameznika pomeni zavedanje, da so nekaj kilometrov stran nove možnosti in priložnosti, ki jih bo z znanjem jezika lahko izkoristil. Savin je sicer optimističen tudi glede situacije v Sloveniji. Tolikšna brezposelnost po njegovem mnenju ne bo trajala večno. »Stvari se obračajo. Baby boom generacija bo šla v pokoj, številčno bo manj ljudi na trgu delovne sile. Delodajalci pa že sedaj iščejo tiste, ki so dobri: dobre kuharje, direktorje. Takih pa je malo. Če hočem torej imeti podjetje z dobrim kadrom, imam že danes težave. Za kakovostne kadre se morajo potruditi tudi podjetja,« opozarja. Je pa po njegovih izkušnjah med iskalci zaposlitve kar polovica takšnih, ki Med mladimi Slovenci vsako leto opravijo raziskavo o tem, koliko bi sijih želelo na delo v tujino: »Leta 2005jih je bilo 30 do 40 odstotkov, sedaj je ta odstotek 70 do 75.« življenjepisov nimajo napisanih tako, kot bi jih morali imeti. »Zelo pomembno je, kako se predstavimo. To je konec koncev trg, kjer se moramo predstaviti v najlepši luči,« poudarja. »Občina in država ne bi smeli imeti težav s tem, da iščejo ljudje zaposlitev "zunaj", saj gredo po znanje. Čim več ljudem dajmo to možnost. Toda naredimo tudi okolje, da bodo ti ljudje, če ne prej, pri štiridesetih prišli nazaj in bodo s seboj prinesli tudi znanje. Takšen sistem bi morali vzpostaviti. Ni torej narobe, da se to dogaja, narobe je to, da se ne potrudimo, da bi prišli nazaj,« še opozarja Zoran Savin. Katja Munih Mladi na zaposlitvenem sejmu v Novi Gorici foto k.m. ŠTANDREŽ - Uredila poskusno farmo Brata Lutman vzrejata polže Poskusna farma med Štandrežem in industrijsko cono foto v.k. Ne vesta, kako se bo stvar obnesla, saj bo na rezultat treba počakati dve leti. Denis in Gregor Lutman sta na robu Štandreža uredila poskusno farmo za vzrejo polžev. Že prav kmalu bosta na ustrezno pripravljeno in z vsem potrebnim opremljeno površino prenesla, »posejala«, enoletne živalce, ki bodo ob primerni prehrani in skrbni negi izlegle vsaka od 50 do 80 jajčec. Jeseni, vsekakor pred nastopom nizkih temperatur, bo treba polže spraviti na varno. Preden se bodo zarili v zemljo za pre-zimitev. V hladilni komori bodo počakali do pomladi, ko jih bosta brata Lut-man ponovno prenesla v okolje in jih redno krmila z blitvo in tudi sicer skrbela za vzdrževanje primerne mikroklime. Na Goriškem so se z vzrejo polžev doslej ukvarjali le redki posamezniki, precej razširjena pa je ta dejavnost v srednji Italiji, kjer prirejajo strokovne tečaje za rejce in kjer imajo tudi živahno tržišče. Brata Lutman sta tak tečaj opravila v Viterbu in pridobila osnovno znanje za postavitev oziroma ureditev poskusne farme. Marsikatero vprašanje pa bosta reševala sproti, na osnovi izkušenj. Rezultat bo znan jeseni prihodnjega leta, ko naj bi trgovcu v Laciju že oddala okrog 100 kilogramov polžev. (vk) GORICA - Za moškega je bila usodna srčna kap Umrl na hišnem dvorišču 52-letnega karabinjerja 13. regimenta so zaman oživljali tri četrt ure - Slabost ga je obšla v avtomobilu Oživljali so ga tri četrt ure, toda zanj ni bilo več pomoči. Raffaele Fiore, 52-letni karabinjer 13. regimenta s sedežem v Tržaški ulici, je umrl sinoči na dvorišču stanovanjske hiše pri Sveti Ani v Gorici, kjer je živel s svojo družino. Zanj je bila usodna slabost, najverjetneje srčna kap, ki ga je obšla v avtomobilu. Žalostni dogodek se je pripetil včeraj nekaj minut po 18. uri v bližini slovenskega otroškega vrtca v Ulici Max Fabiani, na dvorišču trinadstropnega stanovanjskega bloka s hišno številko 2. Fiore je sedel za volan svojega avtomobila znamke Toyota yaris, ga prižgal in se skozi dvorišče odpeljal proti cesti. Bil je skoraj pri dvoriščnih vratih, ko ga je nenadno obšla sla- bost. Bolečina mu ni pustila časa, da bi avtomobil ustavil, zgrudil se je na volan. Namesto da bi zapeljal skozi dvoriščna vrata, je silovito trčil v ograjo in jo delno podrl. Hrup je priklical pozornost sosedov, ki so nemudoma zavrteli številko reševalcev. Po peščici minut je bila služba 118 v Fabianijevi ulici, pripeljali so se tudi gasilci in patrulja karabinjerjev. Nezavestnega moškega so reševalci položili na tla in ga dalj časa oživljali. Dogajanje so z zaskrbljenostjo spremljali mimoidoči in sosedje, prisotna je bila tudi Fiorejeva žena Manuela, ki ji je zdravnik rešilne službe ob 19. uri sporočil, da njenemu možu žal ne morejo več pomagati. Ob ženi zapušča Raffaele Fiore tudi 15-letnega sina. (ale) Zaradi slabosti je podrl ograjo bumbaca TRŽIČ - V nedeljo Muslimani prirejajo shod proti terorizmu Tržiška muslimanska skupnost odločno obsoja teroristične napade. »Zanje ni nobenega izgovora,« pravijo predstavniki skupnosti državljanov Bangladeša, ki so v ladjedelniškem mestu med tujci najbolj številna skupina. Po krvavih dogodkih, ki so v prejšnjih dneh pretresli Bruselj in svet, so tržiški muslimani čutili dolžnost, da izrazijo svoje nasprotovanje nasilju ter sočustvovanje z žrtvami in njihovimi družinami. Zato bodo v nedeljo, 3. aprila, organizirali manifestacijo na Trgu Republike: sodelovali bodo tudi občinski in pokrajinski upravitelji, s katerimi so se predstavniki muslimanske skupnosti sestali v petek. Številni državljani Bangladeša, ki živijo v Laškem, so se manifestacije proti terorizmu v priredbi občine udeležili že po pariških atentatih. »Želimo biti jasni. Skupnost državljanov Bangladeša, ki živi v Tržiču, odločno obsoja zahrbtne atentate v Bruslju, v katerih je umrlo veliko ljudi. Smo na strani žrtev in njihovih sorodnikov, s katerimi sočustvujemo. Islamska vera je za nas mir in ljubezen. Tisti, ki uničujejo življenja nedolžnih ljudi, pa so samo morilci, ki se skrivajo za neresničnimi verskimi zapovedmi. To so nasprotniki človeštva in so tudi naši sovražniki,« pravijo predstavniki skupnosti iz Bangladeša. Na nedeljsko manifestacijo vabijo vse muslimane, ki živijo v Tržiču, teh je okrog 2500. »Številni izmed nas tu živijo že veliko let. Tu smo našli zaposlitev, dom in prihodnost. Mnogi naši otroci so se tu rodili. Vemo, da so-bivanje ni enostavno, kar pa velja za vse. Mi smo na Tržič navezani in se mestu zahvaljujemo, ker nas je sprejelo. Zato ne bomo dopustili, da bi nam skupina kriminalcev vse uničila,« poudarjajo organizatorji nedeljske manifestacije, ki se bo začela ob 11. uri. Denar za mladinske projekte V četrtek, 31. marca, se bo iztekel rok za prijavo na razpis Fundacije Goriške hranilnice za projekte, ki so namenjeni mladini. Na podlagi razpisa bo društvom in drugim ustanovam, ki načrtujejo pobude za promocijo športnih, rekreacijskih, družbeno-kulturnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti za mlade, lahko dodelila do 5000 evrov. Prošnje je treba do četrtka izpolniti in vložiti preko spletnega servisa ROL, ki je dosegljiv preko spletne strani Fundacije Goriške hranilnice www.fondazionecarigo.it, do 8. aprila pa je nato treba izpolniti in poslati po pošti še papirnato potrdilo o vložitvi prošnje. Glasbeniki v Štarancanu V avditoriju šole Alighieri v Štarancanu je med 14. in 18. marcem potekala glasbena revija Certamen Musicum. Med 300 mladimi glasbeniki so bili tudi gojenci centr,a Emil Komel iz Gorice. Koncert nagrajencev bo v sredo v trži-škem gledališču. S Pisusom do novega lokala V četrtek ob 18. uri bodo na trgu Sv. Antona v Gorici odprli nov lokal Atmosfere La Stüa. Njegova upravitelja sta bila med prejemniki sredstev iz sklada Pisus, ki jih je na podlagi razpisa razdelila ob- Univerza UTE odpira vrata Univerza za tretje starostno obdobje UTE iz Gorice odpira svoja vrata občanom. Ob članih bodo od 4. aprila do 13. maja lahko sledili predavanjem vsi Goričani. 24 Nedelja, 27. marca 2016 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Primorski ki Ji goriška - V sredo Dvojezičen vodnik po Poti miru Minilo je eno leto od odprtja zgodovinske Poti miru, ki poteka vzdolž soške fronte. Izkazalo se je, da je ta pot vedno bolj aktualna ne samo pri ohranjanju spomina na prvo svetovno vojno, ampak tudi kot turistična destinacija odličnosti v evropskem merilu, saj vključuje dolino reke Soče, Kras, Brda in Alpe. V okviru dviganja vrednosti zgodovinske in kulturne dediščine Poti miru bosta pokrajina Gorica in Fundacija Poti miru v Posočju predstavili vodnik in zgibanko, ki sta na voljo v različnih jezikih. Vodnik je napisan poljudno, opremljen je s sodobnim in arhivskim fotografskim gradivom, še posebej so zanimive primerjave med današnjo podobo krajev in stanjem v času soške fronte. Poleg goriške pokrajine in po-soške fundacije so partnerji v projektu še pokrajini Videm in Trst, Gorski skupnosti Gumin in Ter, Na-diža in Brda, Železna in Kanalska dolina, občine Gorica, Tržič, Brda, Kanal ob Soči, Komen, Miren-Ko-stanjevica, Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica ter še ciljno začasno združenje Jezik-Lingua. Predstavitev vodnika bo v sredo, 30. marca, ob 11. uri na Transalpini - Trgu Evrope med Gorico in Novo Gorico. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Solda, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v torek, 29. marca, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); v sredo, 30. marca, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (Avtorski projekt); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.40 - 20.40 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 15.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.20 - 20.00 - 22.00 »Land of Mine - Sotto la sabbia«. Dvorana 3: 15.20 »Land of Mine - Sotto la sabbia«; 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il condominio dei cuori infranti«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. gabrje - Skala Krepitev telesa z naturopatijo V Gabrjah bo prihodnji petek na vrsti drugo predavanje iz niza o dobrem počutju, ki ga organizira kulturno društvo Skala v sodelovanju s Krožkom Krut. Tokratna gostja bo naturopatinja Erika Brajnik, po rodu iz Štandreža, ki je dobro poznana goriški publiki in ki ji je vsakič vredno prisluhniti. Na sedežu gabrskega društva bo predavala na temo Na-turopatija in krepitev telesa. Ob tej priložnosti bo predstavila svojo novo knjigo z naslovom Naturopatski priročnik za samopomoč. Erika Brajnik na svojem spletnem portalu navaja, da se je kot samouk najprej začela zanimati za tradicionalno kitajsko medicino, fi-toterapijo, refleksno masažo stopal, floriterapijo in aromaterapijo. Znanje je nato ovrednotila z izobraževanjem v Ljubljani in na fakulteti v Tu-rinu, smer Naturopatija, podružnici švicarske naturopatske fakultete in zveze, ki izobražuje naturopate. Obenem je članica evropskega združenja Reformed aisbl in tudi vodja prvega naturopatskega centra v Sloveniji, ki ima sedež v Ajdovščini. O naturopatiji, ki temelji na človekovi lastni moči zdravljenja in katere cilj je krepitev fizioloških sposobnosti organizma, bo v Gabrjah predavala v petek, 1. aprila, ob 20. uri. Dvorana 2: 15.15 - 17.00 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«. Dvorana 3: 15.00 - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20 - 20.10 »Un paese quasi perfetto«; 22.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 4: 15.00 - 17.15 »Heidi«; 19.45 - 22.00 »Truth - Il prezzo della verita«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Un momento di follia«. V TOREK, 29. MARCA, V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.40 - 20.40 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Land of Mine - Sotto la sabbia«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il condominio dei cuori infranti«. V TOREK, 29. MARCA, V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 17.00 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«. Dvorana 3: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20 - 20.10 - 22.00 »Un paese quasi perfetto«. Dvorana 4: 17.15 »Heidi«; 19.45 -22.00 »Truth - Il prezzo della verita«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Un momento di follia«. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. PRAVLJIČNE URICE v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: v četrtek, 31. marca, za otroke med 4. in 7. letom starosti v slovenščini z naslovom »Za vse šaljivce in naga-jivce« (Andreja Grom). V ponedeljek, 4. aprila, za otroke do 3. leta starosti (Donatella Mania in dekleta civilne službe); http://bibliogo .ccm.it/libra-ry/Ronchi-dei-Legionari/ V PALAČI ATTEMS na Kornu bo v petek, 1. aprila, ob 18. uri predavanje »Le tre scritture. Come nasce un libro«, spregovorila bosta Claudio Magris in Annamaria Brondani Menghini. H Čestitke Na ekonomski fakulteti Univerze v Trstu je z lepim uspehom diplomiral DANIELE COLLENZINI. Čestitamo mu in želimo še veliko nadaljnjih dosežkov v življenju teta Silvana, Denise, Vittorio, Karin in Aljoša. Draga SESTRA VEVERICA, s tabo se veselimo in še mnogo učnih uspehov želimo. Iskrene čestitke! Tvoja Družina rdečega ruja. Draga ANISJA, za tvoj 10. rojstni dan ti pošiljamo koš poljubčkov in ti želimo vse najlepše in najboljše. Mama, tata, Zarja in nona Jerica. Koncerti SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine med 30. marcem in 17. aprilom: v sredo, 30. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Križa - Kojsko mladinske komorne skupine »Študentski koncert 1«. Program na www.upol.si. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. S Izleti Društvo goriških upokojencev vošči članom vesele velikonočne praznike. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabo-tinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino -Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. Ü3 Obvestila 23. POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA bo v soboto, 2. aprila, z odhodom od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu za glavni pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal, 8 ur hoje) in krajši pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje, 4 ure hoje) ter z Vrhovelj od 8. do 10. ure za severni pohod (Vrhovlje-Korada-Kanal, 4 ure hoje); informacije www.pd-kanal.nvoplanota.si. 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohodniki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustacije in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sul-li iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@po-hod.it, informacije www.pohod.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: danes, 27. marca, - na veliko noč - ob 6.30 bo v stolni cerkvi slovesno vstajenjsko slavje s procesijo in mašo ter sklepnim nadškofovim blagoslovom. Na veliko noč in veliki ponedeljek bodo maše v mestu kakor ob nedeljah, odpadla bo le večerna maša na Travniku. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do torka, 29. marca. Najnižja vrednost nakupa znaša 5000 evrov, za Tržaško pa 3000 evrov. Prednost pri pridobivanju sredstev imajo kmetje vpisani v INPS, ki niso dopolnili 40. leto nato vsi ostali. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami; informacije v goriškem uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-82570. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do vključno maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisnine po tel. 328-9181685 (Ana Saksida Zorzut). KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 2., in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami. Pogrebi V TOREK, 29. MARCA, NA PEČI: 14.00, Anna Malič vd. Binik (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču. V TOREK, 29. MARCA, V KOPRIV-NEM: 14.00, Renzo Grion (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi Sv. Marije in na pokopališču. V TOREK, 29. MARCA, V KRMINU: 10.00, Carmen Elisabetta Chiandit por. Marussi (iz kapele bolnišnice ob V skladu s 6. členom Statuta Slovenskega planinskega društva Gorica in sklepi seje izvršnega odbora dne 10.03. 2016 sklicujem 68. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA, ki bo v četrtek, 21. aprila 2016, ob 19.30vprvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Kulturnega doma Gorica, via/ul. Brass 20 - 34170 Gorizia/Gorica. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev organov občnega zbora 3. Poročilo predsednika 4. Poročila o dejavnosti odsekov 5. Poročilo blagajnika 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Razprava o poročilih 8. Odobritevfinančnega obračuna 2015 in proračuna 2016 9. Volitve novega odbora 10. Pozdravi gostov 11. Razno Gorizia/Gorica, 18. marec2016 Predsednik Slovenskega planinskega društva Gorica Mitja Morgut 9.55) v svetišču Rosa Mistica, sledila bo upepelitev. V TOREK, 29. MARCA, V GRADIŠČU: 11.30, Antonio Manzin (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v stolnici sv. Odrešenika in na pokopališču. V TOREK, 29. MARCA, V TURJAKU: 11.30, Celestina Menegaldo vd. Mon-tesano (iz čedajske bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. V TOREK, 29. MARCA, V ŠTARANCA-NU: 11.00, Laura Barea por. Vit (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Sv. Pavla, sledila bo upepelitev. V TOREK, 29. MARCA, V TRŽIČU: Ne-vio Benco, ležal bo od 10.00 do 11.00 v mrliški veži bolnišnice, sledila bo upepelitev. t draga V četrtek, 24. marca, je v 59. letu starosti odšla v večnost naša Lauretta Lavrenčič Žalostno vest sporočamo mož Vittorio, hčeri Kristina in Hilarija, mama Ortensia in brat Fabio Od pokojnice se bomo poslovili v sredo, 30. marca, z odhodom iz mrliške veže bolnice v Tržiču ob 12.40 in pogrebno mašo v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu ob 13.00. Namesto cvetja lahko darujete v dobrodelne namene. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujete. Doberdob, 27. marca 2016 Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Vittoriju Frandoliču iskreno sožalje ob izgubi drage žene Laurette. VELIKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radijskih in televizijskih sporedov MATEMATIČNA KRIVULJA ALI PRISPODOBA Primorski dnevnik vam vošči... SESTAVIL LAKO NAČIN OBLAČENJA NEKDANJI ČEŠKI ATLET ZATOPEK PRISTANIŠČE PRI LATINI V LACIJU BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAPLAČILO, PREDUJEM TEŽKE SANJE VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA MESTO VVENETU RELIGIJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ELEKTRIČNA MORSKA RIBA DOLGOREPA PAPIGA ALI PREDUJEM, NAPLAČILO SLOVENSKI PISATELJ IN DRAMATIK SMOLE GRŠKI POLOTOK ILUSTRATOR SREDIŠČE VRTENJA / TRŽAŠKI POLITIK (STELIO) ANGLEŠKO SVETLO PIVO GLAVNA VRATNA ŽILA DELZAHODNE SLOVENIJE PRIPRAVA ZA UMET. DIHANJE EDEN OD DUMASOVIH MUŠKETIRJEV NOVINARKE, POROČEVALKE LONEC (POGOV.) KEMIJSKI ZNAK ZATANTAL TRŽ. ODBORNIK KRAUS PRVI MITOLOŠKI LETALEC / VRSTA, ZAPOREDJE MESTO V INDIJI DOSLUŽEN VOJAK VELIKE POSODE ZA VINO VKNJIŽBA V KNJIGOVODSTVU UMETNOST SLIKARJA SAMOUKA SLAB PESNIK OTOČJE V JADRANSKEM MORJU AM. BOKSAR (MUHAMMAD) SL.PLAVALEC PETRIČ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA RYAN RIMSKI BOGOVI LJUBEZNI POGLAVJE V KNJIGI ALI SPISU STARA MAMA V MEŠČANSKEM OKOLJU FILISTEJSKI VELIKAN AMFITEATER V RIMU SADOVI OLJK IVAN RENKO MEHIŠKI SLIKAR AM. KOMIK LAUREL GRAFIČNA UPODOBITEV DEL HAMBURGA MESTO V NIGERIJI NEZNANKA V MATEMATIKI SLOBODAN NOVAK TRAVI PODOBNA RASTLINA RIMSKA BOGINJA JEZE CIRILSKA ČRKA ŠAHOVSKA FIGURA / PREBIVALEC MESTECA PRI KOPRU ŠPORTNA VADITELJICA NIZEK ŽENSKI GLAS SOPROGA LETOPISEC, ČASOSLOVEC SPOLOVILA, PLODILA STATUA AMATER, NESTROKOVNJAK PRIMOŽ TRUBAR ČAR NAŠ DRAMSKI IGRALEC LUKEŠ SLED OD VLEČENJA PO TLEH LATINSKI VEZNIK NASELJE PRI UMAGU PORAZ V BOSKU ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA GRAMATICA NASELJE V SOŠKI DOLINI KEM. ZNAK ZA ERBIJ PRIPADNIK KONSERVATIVNE STRANKE ITALIJANSKI PEVEC (MINO) PRISTANIŠČE V UKRAJINI OZEK KONEC POLOTOKA ČETRTI RIMSKI KRALJ IT. IGRALKA MALTAGLIATI PLANOTA NA VIPAVSKEM NAŠA NIKALNICA NEMŠKI SKLADATELJ (CASPAR) ERIKA HESS SLAVILNA PESEM DEL PREBAVILA NICHOLAS RAY LOUIS EISENMAN TAZIO NUVOLARI DELOVANJE, DEJAVNOST AMERIŠKI PEVEC KING COLE DEL TELESA, KI OPRAVLJA DOLOČENO FUNKCIJO ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI r\ „ - «XXXXA J .