m tlo V - Ste PRIMORSKI DNEVNIK £33 taSLASBLO OSVOBOOiLKE FRCNI E SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJF 186 (1276) Spedizion e in abbon. post. I. gr. J2RST sobota 6. avgusta 1949 Cena 15 lir - 2.50 din . sK0Pje « Tito Titi ia! iiieHBiii liudstvom Poostrena borba proti ostankom kapitalističnih elementov na vasi - O posojilu FLR Jugoslavije pri Mednarodni banki O trgovinski pogodbi medi Jugoslavijo in I tuli jo 5. (Tanjug) — Mar- •Sl-nle ,ned svojim bivanje v C Spreiel ik"Pino udarni-jPj ’ novatorjev in racionalizator-hih tn > predstavn>ke vodstva veli-Cla„; 5™ in Podjetij v 'Skopju. Poročnb Je s0 maršalu Tilu 1'ajanJ ® “S-Dehifl podjetij p n iz-HaL Petnega načrta. ufarn‘P°u(laril važnost t‘e dela in potrebo njego- jra*?fu!an2.aci;e, da se pospeši "‘osli1 ° .soc[abzma, da se preprek^0 ,stevilnc težkoče in da se stanja tfj Jj)1 Tito je poudaril dejstvo, ure 3?s^avtJi in drugih državah, ,ta)a CžtieJ?SOciali zem, ne ob-ne n;j rf2pose!bost in se delavcem Jo mezde, kakor r,e to do- zaostale tehnike. * 1) 1» • . ' •'‘Ult.tJI tu uu social;,državah. V Sina državah služi delo e- ^tenjsk’ vedn0 bolj dviga nja • aup lističnif teniu, slojej1i?0.ra!;en useli delovnih ,e bo ; Tito je tudi jami, da la°cet> - Zboljšala preskrba de-~'SIn; ^er bodo prišli na trg %a?°i2uodi tovarn, ki bodo ^ia p°P°lnoma dograjene, k Junca d.0 je nato poudaril, da čanj; j, “fluija vsem težke- kvesti *• 'C 34 postavljajo, uspela ^°SejieB 111(11 deloma prekoračiti fdletr,. načrte za prvo polovico i ^aih ”°5r£a- Vsi oni vodite-. Junn.r fci so mislili, da nienih atnja Zaradi odpovedi ajd«- dogovorov in zaradi e'je kako1 obveznosii do Jugosla-ltr°jev ■ r °dklonitev dobavljanja %pen ru0e9a blaga prišla v So ZTr« p°i° žaj, so se ^oibtPn,, 1Zaradi njihovega ne-"*• yu tu Vanja CO čj je Protikomunističnega tik -^šfcodo ,• Ju9°sIay«a “trPela (2: bdjoec-iz, 38 moraI« 7!“Pra-* niso ■ napore- £oda kljub '2 % rn °1!’' dosegli svojih ciljev preprediti, da bi ju-hujski narodi niCe,. ifo panjem nadaljevali z socializma tyuj 10 £i ljudje videli, da se mi nHhovim prerokovanjem in da smo lahko na-z nakupovanjem in s da se nismo odpovedali izvršitvi in drugih tehničnih naprav, ki jih petletnega načrta, so nam začeli bomo lahko s temi stroji napravi- očitati, da trgujemo s kapitalisti. O tem smo že mnogo govorili in vsi veste, da Sovjetska zveza dela isto in je to delala od prvega dneva. Tudi druge demokratične dišave, ki gradijo socializem, delajo isto. Vsakdo v Jugoslaviji ve. da je prav, da to delamo tudi mi in da je to koristno naši državi in da mi trgujemo z drugimi državami, ker potrebujemo stroje za izvedbo petletnega načrta. Očitajo nam tudi. da smo zaprosili posojilo pri Mednarodni banki. Taka posojila so nekatere države vzhodne Evrope že dobile bodisi od Mednarodne banke, kakor tudi od drugih kapitalističnih bank. bomo sklenili to poscjHo z Mednarodno banko in z drugimi bankami, če nam ga bodo dale po za nas sprejemljivih pogojih. Toda tudi brez teh posojil lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili, toda s posojili jih bomo lahko iz- it, in vse to z manjšimi napori in žrtvami za nače delavce. Maršal Tito je sprejel tudi predstavnike članov kmetijskih obdelovalnih zadrug. Tem predstavnikom je izjavil, da bodo tudi zadnji o-stanki kapitalizma na deželi v Jugoslaviji uspešno likvidirani, ker so vse gospodarske panoge socializirane. Industrija je v rokah ljudstva, t. j. v socialističnem sektorju, kakor tudi vsa trgovin.;t na debelo in drobno in tako tudi gozdovi in rudniki, je dejal maršal Tito. Vse to ni več v rokah domačih in tudi ne tujih kapitalistov. Postavili smo vse to v državne roke, v roke ljudstva, v socialistični sektor. Eno samo področje, eno najvažnejših našega gospodarstva, in sicer poljedelstvo, je ostalo večidel v privatnem sektorju. Poudarjajoč, da je metoda za socialistično preobrazbo poljedelstva borba proti kulakom in razvoj za- PROGRAM ZA VOJAŠKO POMOČ Pogoji, ki zasužnjujejo atlantske države Predlog programa končno pred ameriškim kongresom t,jS0Q delavcev tvrdke nu stopilo v polurno Sko v tl Protestlts°tci|, ‘š^onju po industrijskih , iij ka!indujida se j« ofenzivu hi«. itirt'JC pri<-’eia prav pri ve-% ib tum *iiskih kompleksih V’lracH,o n{ mključjc, da je ad-Čl & °dbor obrata napo- prodajo tudi v drugih državah in vedli laže zaradi nakupa strojev družništvi/. na deželi, je maršal Tito izjavil, da razredni sovražnik obstaja še na vasi; in zato bo borba proti sovražnikom kmetijskega zadružništva še srdita. Obtožujejo nas na klevetniški način, da smo kapitalistična država, da smo dopustili. da kulaki gospodarijo v naši državi. Gre le za bedne poizkuse, da se vnese zmeda med naše ljudstvo. Vi veste, da to ni točno, in vi na deželi si zadajate nalogo, da boste obračunali s tistimi, ki vam ovirajo graditev socializma. Rečem vam, tovariši, da se organi oblasti zavedajo, da ste vi budni in da preprečite delovanje vsakomur, ki bi vam skušal delati krivico in ovirati vaše delo. Maršal Tito je nato obrazložil, da je napačno misliti, da je naziv «kulaški element» generično ime za vse tiste, ki imajo deset ali petnajst hektarjev zemlje, pač pa ari je kriterij za določitev, kdo je delovni kmet in kdo je akulaški elementi), v stališču, ki ga dotični zavzema do graditve socializma, in je nato poudaril, da je treba sovražnikom socializma odvzeti možnost, da bi lahko škodovali. Proti elementom, ki predstavljajo ostanke kapitalizma — je poudaril maršal Tito — morajo voditi borbo ne samo organi državne policije pač pa tudi vsi delovni ljudje na deželi. Zatem je maršal Tito izrazil predstavnikom kmetijskih zadrug LR Makedonije zadoščenje, da je podpora za ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug naletela v Makedoniji na veliko razumevanje. Poudaril je, da bo država lahko nudila vedno večjo pomoč zadrugam, ker se sedaj izdelujejo številni kmetijski stroji, in da bo imela država že v naslednjih letih, in predvsem z uresničenjem petletnega načrta, možnost dobavljati kmetijskim obdelovalnim zadrugam vse potrebno orodje od n'ajpriprostej-šega orodja do najmodernejših kmetijskih strojev. Pomoč, ki jo lahko že nudimo zadrugam, se je izkazala zg uspešno. Ta pomoč se bo še povečala postopoma in v enem ali dveh letih bo dosegla višino splošne potrebe naših zadrug in naših zadružnikov ter se bo dajala v obliki kreditov in strojev. Z eno besedo, država skrbi za zadruge, tako kakor skrbi za graditev tovarn in delavnic, za elektrifikacijo in za številne druge sektorje gospodarstva naše države. Tovariši, smo še V težkem položaju, je pripomnil tov. Tito, toda letos je položaj boljši, kakor je bil pred dpema letoma, in prihodnje leto bo še boljši. Kar se tiče položaja naših zadružnikov, kakor sem vam rekel, bodo imeli oni velike koristi, ko bodo premostili prve težkoče, ko bo dovolj strojev, dovolj delovne sile. Ob koncu svojega govora je maršal Tito pozval predstavnike kmetijskih obdelovalnih zadrug, naj dajo socialistični državi zadostno količino raznih proizvodov za indu■ sirijo in prehrano. Prepričan sem, je poudaril, da bomo v dveh letih ob zaključku naše prve petletke cenili ogromne uspehe našega novega gospodarskega sistema na deželi. Vsakdo od vas mora biti propagandist za ustanavljanje novih zadrug in z vašim zgledom morajo zadruge biti v spodbudo onim, ki so še izven tega sektorja,' in jih pripraviti, da pristopijo v zadruge. To bo imelo korist v prvi vrsti za vas vseh in za vašo ljudsko republiko in hkrati za vso našo državno skupnost. Besede maršala Tita so navzoči z navdušenjem pozdravili. WASHINGTON, 5. - Državna vlada je končno predložila ameriškemu kongresu nov zakonski načrt o ponovni oborožitvi Evrope, v katerem ni več določbe, ki je dajala predsedniku Trumanu pooblastilo glede odločanja, kateri državi naj se pošilja orožje, temveč so te države v načrtu že imenovane. Opozicija torej glede vsega ostalega programa ni uspela doseči nikakršne spremembe ter znaša vsota še vedno 1.450 milijonov dolarjev. Načrt je sestavil zunanji minister Acheson po odobre-nju ministra obrambe Johnsona. Po načrtu bodo orožje dobivale yse državq podpisnice atlantskega pakta ter Grčija, Turčija, Iran, Koreja in Filipini. Načrt je bil predložen senatu in predstavniški zbornici. Od omenjene svoje bodo podpisnice atlantskega pakta prejele 1.160 milijdfiov dolarjev, Grči- ja in Turčija 211 milijonov (poleg 50 milijonov, ki so jih že odobrili), Iran Koreja ter Filipini pa 27,640.000 dolarjev. Pogoji za pošiljanje orožja praktično odvzemajo suverenost državam in so sledeči: J. Prenos materiala in opreme iz ene države v drugo se ne more izvršiti brez pristanka ZDA; 2. države,- ki prejemajo orožje morajo dovoliti ZDA izvajanje kontrole nad materialom in programom za vojaško oborožitev; 3. matrial bodo države lahko uporabile samo za «zaščito» zemljepisnih predelov vključenih v pakt; 4. vlada ZDA ima pravico vedeti, katera količina materiala bo uporabljena za vojaške sile v kolonijah. Ameriški senat ie sprejel sledeče ukrepe: Confindustria pričala z ofenzivo “oti delavskemu razredu Razpust obratnih odborov pri FIAT-u - Množični odpusti v tovarnah Morelli, Alfa Romeo, SAIMA, 1LVA itd. -^ Milanu delavstvo zasedlo industrijske komplekse ®. Včeraj zjutraj je delavskega razreda so se odločno uprli napovedani zapori in razgla- Pr tek tovarniških oIq6»(>!7U vrnitvi iz Ameri- C*»e 'Tk *r*ktor* ? ,c"n velikega *omptelc«u. >l«d sestdeset Valletta. in- ki sedaj tisoč de- in tehnikov t l,,c mijboljšc italijanske prešla , * tn‘"'tnv- t J*fc| 40 )" sedaj pričeti \rcl0r»ip ? 'biliii združeni •k® kanit |n"," silami itn/lian- V* * UO!1'\ * bri>z *<■«"« I! ‘O atlaM°l'Ui*kaik0 0b"jo v us)1.; na >w,£to- da bt e»L Uniči),S”° Prtprauo na novo tfi-, . Jedro odpora, ki v Or I** ski ples. 22.00: Filmska V 22.30: Večerne melodije. 23.1?',tjl(1 čila. 23.30: Kaj vam nudi 3« spored? 23.35: Polnočna g!®5 Najlepše In nujOoJj upoštevano obmorsko kopališče Gornj*0® Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, bife, koncerti, ples. — Novost iveekend hišice z dvevld ‘ tremi posteljami. Informacije pn upravi kopališča. — Pr°df., voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem tveekend hj* in informacije pri potovalnem uradu «A DRI A - EXFREg?.f TRST, ULICA F. SEVERO 0-b, TELEF. 29.243, — Ves m*., julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in z<^‘ ‘ Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice NEDELJSKI VOZNI RED: VOZNI RED lz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: OB DELAVNIKIH: 7.30* 9.15 Iz Trsta Iz Sv. IVikot«5' 8.15 10.15 8.15* 12.30* 9.15 11.45 10.00* 13.00* 10.15* 12.30* 11.00* 17.43* 10.45 17.30 12.05* 19.45* 11.30* 18.30* 14.00* 13.15 19.15 15.00* 13.45 20.00 14.30* 21.15 21.30* Ob lepem vremenu bo vsako nedeljo napravil eno odhodom iz Trsta ob 14.45. parnik vračal iz Sv. Nikol parnik «V1DA» (nosilnost 600 ose ^ izredno vožnjo v Sv. Nikol®) ^ Da bi sc izognili gneči se b° aiu ob 19.45 hobi! »II tju in iiuzoj in (Mup v kupallščB! OB NEDELJAH in PRAZNIKIH: odrasli 200 L otroci l3® OB DELAVNIKIH s parniki Z motorno jadrnico ((Levante« odroslj 2°0 L, otroci odrasli 170 L, otrnčl Gornji pozni red velja v celoti ob lepem vremenu, velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu, i IS« lJO -i (& Redne avtobusna proga TRST Sv, NIKOLAJ TRST ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE: OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.46; iz Sv. Nikoloja: 12.25, 12.30, 19.00, 22-4 OB DELAVNIKIH: lz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45; Iz Sv. Nikolnj«; ]2 25 13.00, 22.40. tun« tja in naxn| Ivatupnlnn v Impa!Uči: ni i/r«ču>'8"®* odriiHtl I.. 111(1, otroci I,. |2D šlnpaUBče '/c. fl/fsofczf Cenjene kopalce opozarjamo, da bo razen rednih voi«fl,! ob nedeljah vozil iz Trsta v Sv. Nikolaj tudi pomik „VIDA (nosilnost 600 oseb) z odhodom iz Trsta ob H.45 iz Nikolaja ob 19,45. • Opozarjamo na sledeče vožnje ob de' lavnikih s parnikom ob 8.15 iz Trsta; zadnji odhod iz s//j Nikolaja s parnikom ob 19.45 in z avtobusom ob ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. B A, T TIS Tl 301 o PRITL. • TEL. 70 Pohtfino fMtrvdiio lov, Beltrama ns !h za&ed&nju okrožnega sveta S&A6J v Izoli SIAU je postala zaradi svojega borbenega značaja preizkušnja za vsakega resničnega demokrata Na začrtani poti nas ne bosta ustavila ne bojkot ne vsa klevetniška gonja ^ovansko-itall jonska antifaii-u”Vo je od Svojega na-'r. oo danes izvršila zelo «i£e naloge. Nastala je v teku B kot rezultat borbe proti /a-in,Per>oli2mu in se ie« 2aia kot najmočnejše orožje ^vnega ljudstva o tej borb i, a vodstvom Komunistične par-Je p kot fronta demokratičnih c igrala odločujočo vlogo *JT *ttiogi nod fašizmom. Glavni ie načelo slovan-^Mijafiskega bratstva, kate-I***18 in dosledno ostvar, nieM utfiuie- Prat; rato, ker je febUi kTbgrnm od vsega začetka TtfMi 1 na iasi’ib načelih borbe fašizmu in imperializmu . 6‘0vdnsko4talijanskega brat- boršt Vrvnega sredstva v te) lin- £n ni bil priložnostna po-zlv Sfiekuiacija, se je SlAU rib enotna in trdna tudi v no-Pogojih, ki so nastali po jj_ ?Wu mirovne pogodbe z na-Stn v dve coni razdeljenega .. "3a* V coni A dosledno bra-jjj .^rtofcratične pridobitve NOB, t&vu °®,"0Za anglo-ameriški im-al,*em, v naši coni pa raz-lmJ.e Pridobitve kot nositelj Ke oblasti. Zaradi svojega net‘ene°a znaiaja je SIAU pred-je kalnih napadov reakcije in io p08fa!a Preizkušnja za ‘e3a resničnega demokrata fttb ***?* kot £tllcd borbi delov-„9a oddelila v vseh narodnost-planih ozemljih. »Ito t£oftes listamo kratko, a tu ^ Zgodovino SIAU, naletimo f^bčtte manifestacije, s ka- tSftfKj 1 JV kcal delovno ljudstvo poir- nj J7 in dajale priznanje nje-Vif-^dilhi liniji v borbi ga pra-fja ^Btev tržaškega Vprašava pa of),urrtbo pravic delovne. Ni !Ufs*Va’ za ohranitev miru. je >Ii,.b°ti dosledne borbe, ki t!0st ntvvala veliko požrtvoval-°tjDn ,ln tUdi krvave žrtve, so d\ oportunisti, strahopet- tom'°mPr°misarji Vseh Vrst. Nela J- le’ ^a SIAU predstavlja-tij|c„’n° resno oviro anglo-ame-čentu,, imperializmu pri Uresni-ie bil ,n^Bovih načrtov. Zato senati. * ahglo-ame riške ga im* Pri" UniČUi S!AV' roja '‘v •’* reeolucija lnformbi-riški •„ e nsluge si anglo-ame-ičfi. Kaf}er'ahsti niso mogli že-itu.4 1 Potnem resolucija za u Sotino delavsko gibanje, lasno Vidi pri vpra-i5J Prsta. Skriti sovražnik; de-lkh®a glbdnja, oportunisti j/T^Vrst so prišli na svoj račun. sjj*®4 na KP Jugoslavije, ki je v zadnji Vojni izvedla rele *C^° Pmv zaradi dejstva, ker h,$2*dno izvajala načela mar-ttjp ma-leniniZma, pomeni prizna-•tjJjjj Potuho oportunističnim 2i)0t|,Cern drugih partij, ki so v TeSo. ^Prejele sovjetski predlog da c'fe, ki jim je dal možnost, 5tC(o w‘eijo lastni oportunizem *t«0 tV0^ml narodi. Od tod dej-»Peti; 5L88 brišejo zasluge in u-Bo»[ vmunistične partije Jurci, a^ie, 0(j jod izenačenje nje-» tnnt v borbi vroti fašizmu Je innjav}‘’ ki niso izvršile s volti v Ovinske naloge in dolžno- • Vp- - nujbrže zaradi tega, ker )te “> t f)0r, n°va Titova Jugoslavija io|a ? svojih narodov prekrile za delitev Jugoslavi- Pri9ta..ln^eresne sfere, ker noče le a, na nesocialistične odno* ker s°rlalističnimi državami, nUroarjan* e7lakopravnost svojih tolln,Smešna trditev, da Ju- la nrfja ^ddra v imperializem, bil nilai,£ socializma, da se pet- na j bi bili «r9lL!,£a* ne izvaja, krav0e ' s katerimi bi prikrili ^ jcpr'a<£'7e resolucije. Jasno je, Kt0.la ?e more dopustiti, da bi fSoi-n “Ugoslavija zopet krotka 1 ne } a.l;d, tem manj, ker s ,£°u®n ■iyiln‘ samo interesov jugo-? hačet nar°dov, temveč b ra-dobi' jj a marksizma-lenin izma v s«"'« nove sociali* Sami smo bili priča, kakšen je bil potek dogodkov po objavi resolucije v Trstu. Zbrisati «sra-motfio preteklost« je bilo in je osnovno geslo kominfotrnistov v Trstu. Se več, te direktive je dala KPi Vida liju iz razumljivih razlogov, kajti znano je, da je KPI obsojala borbo tržaških delovnih množic in njeno dosledno revolucionarno linijo, ker je bi* Ig. v nasprotju z njenim kompromisarskim nemarksističnim stališčem do tržaškega vprašanja. Kot veste, smo mi že v prvem tednu točno označi* ii pot izdajalskega početja Vida. lija in njegove klike. Danes se Uresničujejo naša predvidevanja. Po enem letu lilividatorstva prikritega z revolucionarnimi besedami, s katerimi stalno vara demokratične množice v Trstu, pri tem ko odstopa od načel dosledne borbe proti imperializmu, za demokracijo, je Vidaliju uspelo malone uničiti vse pridobitve NOB, katere je tržaško ljudstvo prej dosledno branilo pred imperialističnimi napadi. Lagal je, da bo z uspešnim izidom upravnih volitev mogoče pridobiti to, kar se da v resnici pridobiti le s trdo borbo. Kadi bi vedeli, kakšno novo laž si bo izmislil danes, ko «demokratična občina» od katere so toliko upali tisti, ki verjamejo Vidaliju, ne dovoli u-porabe slovenskega jezika na svojih sejah. Likvidacija je imela svoj logični potek. PrVič je bilo treba izločiti vse resnično borbene e-lemente iz vseh organizacij. Za tem voditi vztrajno obrekovglno in lažnivo gonjo proti vodstvu Jugoslavije, ubiti V demokratičnih množicah Trsta zaupanje v Jugoslavijo s tem, da jo prikažejo ne kot socialistično državo, temveč kot nevarnejšo od same De. gasperijeVe Italije. Istočasno klevetati cono B in ljudsko oblast s ciljem, da se razdvoji tržaško ozemlje ter onemogoči uresničenje mirovne pogodbe. Ustvariti mnenje v demokratičnih množicah v Trstu, da je demokracija Degasperijeve Italije prav dobra demokracija in da se da s pomočjo množične italijanske partije brez borbe preko parlamentarnih pretepov in diskusij zavojevati oblast. Zaradi szgreše-ne politike» v preteklosti, ki je dajala «trockistično» vzgojo mladini in Enotnim sindikatom (De-stradi) je treba te množice spre-vžgojiti«, jih voditi na pot spo-razumaštva z vodstvom nacionalistične LdL in preprežati vsak vpliv in pomoč iz cone B. Da ne omenjamo SIAU, o kateri ni ne duha ne sluha. To so rezultati resolucije ln-formbiroja in linije, ki jo la vnaša v mednarodno demokratično gibanje. Seveda z lažmi bodo malo časa pitali delavske množice, pa četudi prihajajo te laži iz Moskve. Naša stvarnost bo prisilila obrekovalce k molku, nakar bodo spregovorile demokratične množice vsega sveta in njim bo treba polagati račun za kontrorčvoluclonama dejanja, med katerimi predstavlja tria. ški primer samo majhen del, v primeru z oviranjem graditve socializma v Jugoslaviji in drugod, s podlo kupčijo s Slovensko Koroško in z načrtno likvidacijo grške narodnoosvobodilne borbe. Najbolj podlo pri vsem tem je, da za vse to krivijo Jugoslavijo. Jugoslavija gradi in bo Zgradila socializem., to je nepobitrto dejstvo, kljub bojkotu iti obrekovanju. In morda prej kot bi ga Zgradila ob taki (tbratski pomoči«, kakršno so ponujali inorm-blrojevtt. Vendar je ostalo jedro resničnih borcev v Trstu, ki stoje kot slebro na braniku pravic dem. delovnih ljudi. Oni imdjo težko borbo. Toda treba bo vzdržali vso to gonjo, kakršne še ni bilo. Toda pravica mora zmagati in resnica priti na dan, In prav to zdravo jedro bo pod vodstvom KPBTO zmagalo in zopet zbralo okrog sebe vse resnično demokratične množice, Tedaj ne bo V Vrstah teh mesta za oportuniste in izdajalce. — Tem množicam moramo nuditi potrebno pomoč in sicer v tem da pri nas zgradimo srečno življenje za dei. ljudstvo. Mi ne bomo kominformistom dokazovali, da je pri nas ljudska oblast in da smo na pravilni poti, da gradimo našemu delovne-mu človeku boljšo bodočnost. O tem se lahko vsakdo prepriča na dejstvih. Zadnje zasedanje skupščine okrožnega ljudskega odboru je dovOšj jasno pokazalo s številkami, kakšni so uspehi ljudske oblasti na področju našega, gospodarstva, za koliko se je življenjski standard dvignil od lan. skega leta, kaj smo in kaj bomo storili na področju naše gradbene dejavnotiti, skratka, kakšni so cilj ljudske oblusti. Ta silni napredek je odsev uspešnega zaključka prve polovice petletke v Jugoslaviji, je rezultat nesebičnega in resnično in-temacionalističnega odnosa Jugoslavije do dežel, ki so nanjo navezane, in pa seveda naporov našega delovnega ljudstva, ki zna Vse te pogoje praoilno uporabiti v lastno korist. Katera oblast lahko izda tak Odlok, kakršnega sfno sprejeti mi na zadnjem zasedanju: s...na področju Istrskega okrožja je prepovedano vzpostavljati odpravljene kolonatske in polovinarske odnose... Poizkus vzpostavljanja se kaznuje po odloku... Ljudska Oblast niso fraze, m demagogija, je stvarnost. In ta st varnost govori glasneje in bo prekričala obrekovalc.e in lažnivce, Poglejte! V nekaj letih smo zgradili več novih šol, kot jih je Italija V 25 letih; obnovili smo bolnišnice in jih razširili; predelali smo gledališče; postavili radijsko postajo; gradimo 20 zadružnih domov; od fašizma uničeno Zadružništvo je danes na taki stopnji, da imamo 11 obdelovalnih zadrug; gradimo nove delavnice. skladišča in vrsto drugih objektov, ki se dvigajo kot spomeniki, ki najzgovorneje pričajo o delovanju ljudske oblasti. Kominformisti nočejo govoriti o teh uspehih. Rajši slepijo in lažejo tržaškim delavcem, da ustanavljamo javne hiše, in seveda, da bo laž verjetnejša, za metro-lire. Preprečujejo stike med tržaškim proletariatom in našimi zadružniki. Govorijo, da preganjamo delavce, da je pri nas teror itd., da to ni ljudska oblast. Naravno je, da morajo kominformisti tu pri nas zaradi tega načelnega stališča bojkotirati to oblast, sabotirati produkcijo; Spored tekem v odbojki za danes 6. avgusta Danes bodo tekme v odbojki v Pobegih med sledečimi društvi: Bančniki : Izola, Partizan : Zvezda Edilit : Prosvetarji Tekme se bodo pričele ob 1fi Vrsta iz Izole in Partizan bosta odšia v Pobege s skupnim vozilom Moštvo Edilita, Bančnikov in Fro svetarjev se bodo zbrali v soboto točno ob 15.30 na sedežu ZDTV Koptu. * # * Izidi zadnjih tekem v odbojki, k so bile odigrane V nedeljo 30. ju lija, pa so naslednji: Jadr&mftanč niki 2-1, EdilitiZvezda 2-1, Patti zttfl:Izd];t 3*0. Glede na to kaže lestvica takole: Jadran . - . Bančniki . * Partizan . . Izola . . . Edilit . . . ZVezda . • • Prosvetarji skratka isto. kar delalo ostanki strmoglavljenih Izkoriščevalcev. Toda motijo se, če mislijo, da jih bb delovno ljudstvo potrpežljivo prenašalo in pasivno opazovalo njihovo razdiralno in škodljivo delo. Razen teh kominformistou se proti ljudski oblasti bori seveda tudi odkrita reakcija, ki jo podpirajo reakcionarni centn izven našega okrožja. Ta je t’ glavnem osredotočena v obalnih mestih, ki so bila Središča zatiranja prebivalstva V zaledju. Navajena je živeti na račun tujega dela. sanja o lepih čaisih, ki se pa ne bodo več vrnili. Ta izvaja teror nad delom prebivalstva, ki se še ni otreslo ostankov preteklosti in ki se še pusti plašiti s peklom. Tak Primer imamo v Bujah, ko grozijo s peklom otrokom, ki zahtevajo pouk verouka V materinskem jeziku. Drugo strašilo je Italija, ki se bo baje vrnila in (Nadaljevanje na 4. strani) Za našo skupnost V nedeljo bodo v našem okrožju na raznih krajih velike prostovoljne delovne akcije. Glavni objekt dela bo cesta Smarje-No-va vas in melioracije v dolini Sičol. Po drugih krajih in vaseh bodo delali pri gradnji zadružnih domov, popravljanju cest in drugih objektov. Člani organizacije SIAU bodo z Udeležbo pri teh velikih delih dali tistega poudarka, ki ga 'v resnici imajo take delovne akcije. Tu ne gre samo za golo in formalno udeležbo pri delu in za opravljeno delo. Ne. Veliko večji in globlji je ta pomen. Ljudstvo vlaga skupno svojo delovno silo v objekte, ki bodo služili skupnosti in bo vsa skupnost imtela od njih koristi. Kako drugače je bilo nekdaj, ko so morali naši ljudje v tujino in tam trdo delati pri objektih, od katerih sami potem niso imeli nobene koristi. Le naj se spomnijo vsi tisti delavci, ki so morali v Ameriko, v Westfalijo in še drugam. Vso njihovo mladost, vse njihove moči so dal; za tujca. Kako je to tragiko lepo opisal naš največji pisatelj Cankar: «Pb tri kaplje krvi na dan skozi 15 let. Danes tega ni več potreba: Gradimo ceste, gradimo skladišča, gradimo zadružne domove, gra dimo nove vasi. Vse to bo naše, naš ljudski kapital, od katerega bomo uživali mi sami. pozor na V obeh conah Tržaškega ozemlja ae je pojavila oljčna mušica. Na sektorju Šmarje so te dni že škropili napadena drevesa. Prav tako sc v coni A v miljsko-dblin-skem okraju izvedli akcijo za škropljenje. V našem okrožju so imeli kmetijski strokovnjaki po vseh večjih krajih predavanja o zatiranju tega hudega škodljivca. Škropljenje bi morali izvesti vsi kmetje v krajih, kjer rastejo oljke. V našem okrožju imamo cele nasade oljk na sektorju Strunjan, Portorož, Savudrija, Mom-jan, Krkavče-, Dekani in še drugje. Kako je oljčna mušica nevaren škodljivec, nam priča že to, da je lani napravila samo v Italiji do 25 milijard škode. Na žalost vsi poskusi, ki so jih napravili za zatiranje tega škodljivca, niso še rodili zaželenega uspeha. Škropivo pripravimo takole: Pesna melasa 10 kg, natrijev ar-zenat 250 do 300 g. Najprej raztopimo arzeoikovo sol (da obvarujemo opaijenje listov) v 1° delih vroče vode, nato vlijemo med neprestanim mešanjem raztopino v Melaso. Nazadnje dodamo še 80 litrov vode. S to mešahino škropimo oljke v velikih kapljicah. Ne smemo uporabiti več kot 300 g za vsako drevo, in če je mogoče, škropimo omejen del vrhov. Drug način zatiranja tega škodljivca je naslednji; Preskrbimo si lončene ali podobne posodice, ki imajb primer 30 do 40 cm in kakih 12 cm globoke. Te po6ode, ki držijo za 5 litrov zastrupljene mešanice, obesimo ali privežemo na debele veje oljk. Ce imamo strnjen oljčni nasad, zadostuje ena posodica za vsakih 50 dreves. Koncert umetniške skupine „1. Goian-Kovačic" Titovem trgu v Kopru na V četrtek zvečer je večja skupina študentov zagrebške univerze, ki je izkoristila počitnice zato, da si ogleda mesta ob Jadranu, dala prebivalstvu. Kopra lep umetniški večer. Študenti zagrebške univerze so prišli v naše okrožje pred nekaj dnevi in že nastopili v Bujah, Umagu in Novem gradu. Pred začetkom koncerta je tov. Perhinek u italijanščini pozdraizil goste v im.enii ljudske oblasti in ljudstva Kopin. Poudaril je med drugim velik pomen takih nastopov, ki posredujejo širjenje kulture med ljudske množice. Tudi tako odgovarja ljudstvo Jugoslavije na vSe lati in klevete. eNaše ljudsjvo Vam bo hvaležno za umetniški užitek. Na povratku v Jugoslavijo sporočite tamkajšnjemu ljudstvu, da pri nas z živim razumevanjem in solidarnostjo spremljamo velike napore in žrtve narodov Jugoslavije v borbi za izgradnjo boljšega življenju. Povejte, da tudi pri nas delamo za boljšo prihodnost, da smo zelo lun-ležni za veliko pomoč, ki so nam jo dali v narodno-osvobodilni borbi in nam jo še nadalje nudijo pri izgradnji«, je zaključil tov. Perhinek. Nato je v hrvaščini spregovoril eden od gostov, ki je med drugim dejal: «Da boste videli, kako pomaga naša ljudska oblast, Vam po-vem, da od 14.000 študentov na zagrebški univerzi) prejema 9.000 od teh štipendije.)) Spored koncerta je obsegal rti dele: pevske in recitacijske točke ter razne plese v narodnih nošah. Zelo učinkovita je bila točka, ko so nastopili v slavonske narodne noše oblečeni svatje in izvedli razne ple-Se spremljane s peljem. Ljudstvo je vsako točko ‘.poreri a nagradilo z velikim pritrjevanjem. Prav tako navdušeno priznanje so želi v Novem gradu, Umagu in Bujah. Naj omenimo, da je ta umetniška skupina dosegla na zadnjem festivalu v Beogi-adu prvo nagrado. Skupina si je nadela ime elvan Goran Kovačiči) po mladem hrvat-skem pesniku, ki je bil borec v narodno-osvobodilni borbi in je v borbi zgubil tudi svoje mlado življenje. Pri sedanjih nastopih so recitirali dijaki X. spev njegove pesnitve irJarek)). Nogometna tekma med Izolo in Kvarnerom bo jutri na V hedeljo 7. avgusta boeta hogb-metni moštvi Izole in Kvarnera odigrali bnjsteljsko tekmo na Reki. Znaho je, da sta obe enajstorici razmeroma mečni v nogometni igri. Zaradi tega bo tekma zelo zanimiva ter bo borba za točke ostra. POJKlV Invalidska komisija v Kopru po« živa tov, Pieri Atto iz Trsta, ul. Castagneto štev. 242, in Markežič Ano, vdovo iz Treta (Miramar), da se javita v Kopru pri imenovani komisiji in dvigneta priznanje (rušenje) v zvezi s pokojnino po padlem v NOV. igral » » » » » točk » j> # » GORIŠKI D NE V NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA <2 * TEL. 74» imoratsa mm v mm umni s«s 111« Ljudje se boje prijavljati zločince, da bi tudi njih ne zadela črna roka - Kdo vse podpira zločince ? Kakor smo že v sredo poročali našem listu o divjem uboju Juse Andreja ki je oče številne družine iz Petjaka, slavni borec NOB ih povojni borec za doseg-o socialnih in narodnih pravic zatiranih Beneških Slovencev, stno po daljšem in podrobnem raziskovanju na mestu ugotovili te druge okoliščine, ki se tičejo tega strahotnega zločina. Kraj, kjer je Jnša v hedeljo mirno ribaril, je oddaljen le nekaj sto metrov od zaselkov Kras in Bijač, odnosno na severu in zapadu teh dveh krajev, ki ležita nekoliko ivišeno in se torej od tu prav dobro sliši in vidi s prostim očesom kraj, kjer je bij storjen zločin. Nadiža, ki teče po ozki strugi, prav na tem mestu razširi svojo dolino za dobrih 100 metrov in jo potem zopet zoži. Ker je zaradi suše le malo vode, se vidi bel prodnat breg; Voda je tu široka le tri metre, in sicer na levi strani doline. Ljudje teh dveh naselkov, ki so Se tisti večer hladili pred hišami, so dobro slišali streljanje in obupno klicanje JUše na pomoč. Mesto, kjer je Jusa lovil ribe, je nekoliko zasenčeno od topola, ki rase na levem bregU reke. Po prvih-strelih so videli Jušo, ki je Z naglimi kori ki prekoračil prod in tulil od bolečin, da je odmevalo po vsej dolimi In so njegove klice slBaii tudi tisti, ki so bili v hišah. Ljudje so prav dobro videli, kako je zločinec zasledoval svojo žrtev in so lahko razločili, da je ime! zasledovalec v rokan orožje. Juša še je hotel najbrže zateči v Bijače ali Ktus, toda morilec, ki se mti ni posrečilo ga ubiti Ha mestu, kjer je lovil ribe, ga je zasledoval do grmičevje na desnem bregu. Nato je bilo slišali še nekaj strelov in še obuphejših klicev na pomoč, potem pa je vse utihnilo. Poleg kliča ha pomoč so ljudje razložili tudi izgovorjena imena, ko je Juša rotil napadalca, naj ga pusti pri življenju. Videč ta grožtii prizor so se ljudje silno prestrašili. Takoj so bili vsi prepričani, da gre tu za zločin in zato se Vso tloč nihče ni tlpsl iz vasi. Pri našem poizvedovanju smo nagovorili nekaj teh očividcev. Pove- 1 ČVeh ’^f Sf> * praznino. !n (Je 'e Popeljal pred krčmo klet ]. tlt’b kakor iz navade. Mij t, Pnlkllil čez levo rltmo. *ffes “ kaj žejna?« je vprašat. “lii šnn Stefa. »Pojdimo *a on -Bom ie belca j naur-»V Wja<°rt ZQtn», je dejal voznik -V r 0 *n ošvrknil konja. t? *« mti mučila žeja, . tiidj a,7e £ePUo v grlu. Morda NalV a' ki i- ki je ie kos Poti % -"'ejelai* in ^Letuje moli-i al snu. arec vina. A ni h.i ^rt h„‘,mecl znane ljudi, ki (W,iteBa .. ,.dol0O izogibal. Če V ia bi bi se najrajši nr ^ v*°k spomin na ih 9tr^nfo3Vl°st prerf tedni: In ’ l:i ie kmalu prišlo 0renkete* od pijane nova, rodovitna k^bljnn 1° tako širokoustno lon? berip,ai le»a Stef° ni do o*’'!'* so Z' “ zrial O« Je žali-sJka. ,t Ba hoteli potegniti kot hrnu ki 1 zsr,rtja nehi1 So’ -2 njim- ‘Č i Ub«zmm ' )er ‘e pTize* g 6utn , iz lštre. Stefa pa " Oosposkem stanova- nju svoje hčere kot v ječi. Nuj Se je prikazal v. kuhinjo ati na hodnik, pousod je bil na poti. Ves dan od jutra do večera ni mogel pohajkovati po cestah. Vajenemu dela tn skrbi mu je najtežje delo brezdelje. Sramoval se je posedali po kotih z rokami v naročju ali s cigareto v us lih. Hkrati mu je bilo to v muko zaradi misli, ki so se mu vztrajno spovračale, naj jih je še tako besno odganjal. Zet, ki ga je sprva s sladko besedo sprejel, ga je začel polagoma gledati nekam mrzlo in zviška kot pritepenca. Tudi hči, ki sto s Tino od jutra do večera tičali uk up, je bila z njim hladnejša kot prej. Čutil je, da je bil s trenutkom, ko je stopil v ta svet, pozabljen in odveč. Zalilo ga je, da so pri mizi vsi tri-je — zet, žena in hči — govorili v jeziku, ki ga ni dobro razumel A razbral je, da podajo besede, ki jih je pred begom že stokrat slišal, le da so bile te mnogo bol) žolčljive in težke. Iz tujih ust bo ga huje zadevale kut doma; prebujal se mu je narodni ponos, čutil se je ponižanega in užaljenega. Drobno ja drhtelo v njem kakor oni dan, ko se je šel prijavit in mu je na prvo besedo priletela Zalivka v odgovor. Taka bo njegova rut do smrti? Tudi Arna dej ga je včasih pogledoval, kakor da mu z očmi očita slovensko porčklo. Iz dneva v dan sla se z Lenko vedla, kakor da Tina in on živita od njune miloščine. Pa je na ženine besede, «da ne bosla zastonj jedla«, stokrat odprl listnico in iz nje potegnil bankovec. Nekoč je ujel, da so omenili taborišče la Argentino. Taborišču? NI pozabil Bkodnika, soseda, kj ga je oni dan srečal v mestu. Mračen je bolščal v kozarec vina, škrtal z zobmi, na vsako vprašanje le tiho zaklel. To mu je več povedalo kot tisoč besed. Ali ju podijo od hiše? Pogledal je zeta in hčer, ki sta bila nepredirna, nato ženo, ki je strmela v krožnik. Njeno vedenje mu je potrjevalo sum. Saj razume. Uprla se mu je jed in vse da je vstal in odšel iz sobe... Tisti dan se je bilo prelomilo o njem. Poslej je nekatero noč do jutra Z odprtimi očmi strmel v strop. Iz želje in hrepenenpa, ki ju ni mogel odgnati, iz okoliščin, proti katerim je bil brez moči, se mu je rodit sklep, da se Vrne domov. Vsak dan huje ga je grizla prav tako grozljiva kot neiihodna misel na jutrišnji dan. Pred seboj je videl dolgo pot žalitev in ponižanj do svoje smrti. Plašila ga je le misel, da je ob odhodu postavil visok plot za seboj. Ni rttu bilo zaradi sramovanja in poroga, saj je v življenju prenesel že hujše stvari. Grizla ga je bojazen pred zaničevanjem in kaznijo zaradi nepremišljenih besed in bega. Iz te stiske, ki mu je v nočeh izvabita nekateri vzdih, ga je rešil razgovor z znancem iz vaši, Peter, nekdanji terčnec, ki si nista bila ne krop ne voda in drug drugega niti « pogledi nista kdaj spominjala na sestanke v njegovi hiši. Ko sta se ločila, so ostfi-le besede:«... hiša te čaka... a da ne bo prepozno...« — kot sončni žarki v zraku. Verjel jim je in rahlo nezaupanje potlačil globoko vase. Od burnih občutkov mu je drobno drhtelo telo, zasmejal bi se bil vsemu svetu o obraz, pred Lenko in Amadejem je objestno treščil po mizi. Molče so se čudili skrivnostnemu smehljaju na njegovih licih, .(Nadaljevanje sledi) dali so nam, da še marsikomu preti enaka nevarnost, kajti v Nadi-ški dolini že precej časa gospodarijo oborožene tolpe trikoloristov. Povedali so nam tildi, da se niso odzvali in šli na pomoč Juši, ker so se bali srečanja z zločincem in bi imelo zanje slabe posledice, če bi ga prepoznali. Namen trikoloristov v Nadiški dolini je iztrebiti od tu poslednjega slovenskega de-MGkrata, zlasti pa tiste, ki so še bdrili ih se tudi še danes bore za svobodo lastnega naroda. Iz istega razloga se zvečer nihče ni upal na spregled, ker so vedeli, da bi jih zadela enaka usoda, ako bi se srečali s pobesnelim zločincem ali zločinci. Komaj sto dobrih metrov od tam, kjer so našli Juševo truplo, sta se tisti čas mudila mladenič in mladenka v sadovnjaku in tudi njuna prva skrb je bila, kako bi se neopaženo izmotala iz te okolice. Balu sta se, da bi na povratku ne srečala hudodelca ali njegove pajdaše. «Ti teroristi«, sta dejala, «ki brez dvoma pripadajo dobro Poznani trikoloristični oboroženi tolpi, bi naju prav gotovo ubili, da bi tako ostal zločin v temi,« To je jasen dokaz, kako je ljudstvo ustrahovano, ker trikoloristič-ii razbojniki, ki so odgovorni za ta zločin, stalno groze vsem slovenskim demokratom s smrtjo, ker so smrtni sovražniki vsakega demokratičnega gibanja, zlasti pa slovenskega. Zelo verjetno je, da kateri izmed očividcev pozna zločinca, pa si za danes ne upa povedati njegovega imena, da ne bi postal žrtev maščevanja ostalih trikoloristov, ki sestavljajo tolpe, katerim daje potuho krščanska demokracija. Voditelji teh oboroženih tolp prinajajo namreč prav iz teh kiogov. Znano nam je, da una-li h ikojorint; posebno izkaznico, ki jrtn dovoljuje nošnjo orožja in j.rn služi to tudi kot Man ska izkaze ca. Podpisana je s p -ev-dohimom «tJgo», ki je odgovoren za to teroristične organizacijo. Ta ■;c'gor je dobro poznan hadiškim dolincem, saj je star fašist, ki je ze od nekdaj strahoval te ljudi m 'e tudi danes zmožen najskrajnejših dejanj. M ec ljudstvom gre glas, da so trtiioioiisti dobro plačani od kro gov, ki so v zvezi z vlado. Organom javne varnostt je njihovo početje dobro znano, v ono a.-pa nočejo nastopit; pioti njim, ker je lak ukaz demokrščanskega pa-ludina Scelbe, kateremu so podrejeni orožniki in policij,*,. Sicer pa je to že stara stvar. Ni še dolgo tega, ko s(> trikolc risti v Mašeri ustavili dva zastopnika demokratičnega gibanja in Ji' nia grozili z brzostrelkami. Nato so ju odvedli na financarsko po stajo v Cepletiščah. Pred kratkim pa je policijski kon dor v Šempetru opozoril člane tamkajšnjega odbora Demokratične fronte Slovencev, da naj nikar ne hodijo po vaseh, ker bi jih to lahko dra' go stalo. To je jasen dokaz, da or* gani javne varnosti vedo, da so in kdo so te oborožene tolpe, ki ustrahujejo ljudstvo. Po vsem tem pač ne moremo pričakovati, da bodo šli orožniki pri odkrivanju zločinu stvari do dna Ako hočemo doseči mir v tej ženili!, je potrebno najprej razorožiti te tolpe in jih primerno kaznovati za vsa njihova nečastna dejanja, ki prav gotovo ne dajejo Italiji dobrega imena. Samo, Če se bo to izvršilo, bomo mogli zopet mirno živeti. NI prvikrat, ko prosimo, da bi nas oblasti poslušale in s takimi ukrepi napravile konee obilici gon ja po vsej deželi, vendar do danes nam še niso ugodili. In sedaj je tu zopet nov zločin, ki ga je povzročilo Sovraštvo proti Slovencem, reakcio- podkrepljeno od lažnega narnega patriotizma. V torek je bil pogreb ubogega JUše, katerega se je udeležilo velika množica ljudi, ki so mu hoteli na ta način izkazati še zadnjo čaist. Ob tej priliki je imel šem-petrski župnik Bcrtc-ni kratek govor, in ker je vedel, da Je šlo v tem primeru za političen zločin, je pozival ljudstvo k mirnemu sožitju rekoč, da se doslej niso na tej mirni zemlji odigravali tako zločini. Ljudje pa, ki poznajo preteklost g. žrprika so se po končanem govoru spraševali, zakaj ni odkritosrčno obsodil početje trikoloristov, ki so krivi vsega gorja. Pravijo da tega ni storil, ker da je tUdi sam trdilo povezan z njithi in jim daje potuho za taka dejanja. Dovolj je zakrinkavanja! Ljudstvo vas dobro pozna, kaj ste bili in kaj Ste, pa naj bo to župnik iz Šempetra ali tajnik krajevne dc-mokrščariske organizacije Žoržih! s svojimi pomagači Gasperimjem in drugimi zurianjiini ptiči, ki lišče skupaj. Dovolj je netenja sovraštva med ljudmi, ki so Stoletja živeli v medsebojni slogi. Dobro naj tudi pomnijo vsi, da ne bomo kar tako klonili, ampak da bomo nadaljevali našo borbo za pravično stvar in se tudi v bodoče ne bomo strašili brzostrelk in samokresov, kakor se nismo ustrašili orožju in grozodejstev, ki sr nem jih prizadejali fašisti ih nacisti. V okviru spoštovanja zakona n Ustave italijahske republike Se bomo žeto do skrajnosti borili za vse pravice, ki nam kot Slovencem prttičejo. V. T. Številni delegati zastopajo več kot 12.000 delavcev - Tudi člani drugih sindikatov se pridružujejo enotnemu gibanju Številni delegatje, ki zastopajo vse kategorije delavstva na;e pokrajine, prihajajo danes y Gorico, da se udeležijo del na tretjem kongresu Delavske zbornice. Kljub dvojnemu sindikalnemu razcepu na škodo splošnih koristi delavskega razreda predstavlja ta kongres še vedno eno največjih in najvažnejših manifestacij. Predvsem se bo na tem kongresu razpravljalo ne samo o posebnih problemih v organizacijskem smislu, ampak bodo dela na njem zavzela širšq ihtefeše vsega razreda. Poleg tega bodo pričujoči delegati predstavljali preko 12.000 delavk in delavcev, ki so organizirani v Delavski žbdrrtlci in končno predstavljajo kljub razkolu vse znane sindikalne struje in močno skupino neodvisnih delavcev. Ob prvem in naglem pregledu bi se lahko zdelo, da današnji kongres Delavske zbornice osredotoča zanimanje predvsem tistih delavcev, ki jih je ona organizirala in poleg tega b; Se to zanimanje lahko morebitno razširilo na ostalo delavstvo. Jasno je, da kadar s; postavijo delavci program borbe proti monopolom, proti politiki diktature cen, da takrat pridejo na vrsto (in jih je treba braniti) tudi drugi interesi, kakor so n. pr. interesi male in srednje industrije, obrtnikov in vseh potrošnikov na splošno. Ko si postavijo delavci kot problem borbe politiko Intenzivne proizvod nje po načrtu realnih potreb de žele, politiko cenene proizvodnje, visokih plač in mezd, odpravo brezposelnosti itd. je. prav tako jasno, da sq tudi drugi interesi V sredo bo seja občinskega sveta Ustanovitev dvuh centim za zaposlitev brezposelnih V četrtek popoldne je občinski upravni odbor nadaljeval pod predsedstvom župana s svojim delom. Pri tqj priliki so zaključili proučevanje bilančnega predračuna za leto 1949 in so odločili, da ga bodo predložili občinskemu svetu na njegov; prihodnjj redni seji, ki Se bo vršila V sredo 10, t. m. ob 20,30 v dvorani državnih stanov na goriškem gradu. Nato je župan podal; podrobno poročilo o pripravah za ustanav* ljajoče centre za zimska dela. Na področju goriške občine nameravajo organizirati dve taki središči, in sicer eno v Ločrtiku drugo pa v mestu Satnelh, ter je zagotovil, da bodo pri tem zaposlili primerno število brezposelnih. Glede načrtov za javna dela obče kori* sti je župan izjavil, da so v delu in da jih bodo v najkrajšem času predložili kompetentnim uradom v odobritev. Ob koncu so odborniki obravnavali še nekatere manj Važne probleme običajne občinske uprave. Pomanjkanje električnega toka Razpoložljivost električne energije v Severni Italiji postaja tudi letos vedno bolj kritična. Po poročilih komisarja za električno e-nergijo je količina rode V rezervoarjih precej manjša kot je bila v istem času lansko leto in tudi dobo ga njihovo napolnjevanje smatrajo že kot zaključeno. Vzrok za tako stanje moramo Iskati v tem, da je bilo v pretekli zimi premalo snežnih padavin in tudi prethalo dežja v letni dobi. Zato prevladuje mnenje, da bodo omejitve v potrošnji električnega toka, ki so že v veljavi na podlagi zadnjega odloka, podaljšane za vso zimsko dobo. Kakšne bodo na- daljnje omejitve, predvidevati, se nt mogoče pritegnjeni v objem borbe delavskega razreda; ker taka borba pomeni: zvišati in zajamčiti v najšir-,eln pomenu besede možnost potrošnje na notranjem državnem trgu. Jasno je torej, da je to korist malih in srednjih industrijcev, obrtnikov, potrošnikov in trgovcev. Če torej proučimo za trenutek domnevo (k; pa bi lahko tudi le bila samo domneva), da bi večja industrijska podjetja X nflii pokrajini toliko znižala svojo proizvodnjo, da bi morala odpustiti tudi samo polovico sedaj zaposlenih delavcev, bi se ta žalosten pojav ne odražal samo pri delavcih in njihovih družinah, nego bi y znatni meri zadel tudi ostale kategorije? Nočemo več utrujati čitateljev nadaljnjim; opazkami, /icii se nam, da smo v doVoljni meri dokazali, da dandanes delavski razred s tem, da brani sVdjo pravico do dela, svojo pravico do za-jamčenja primernega obstoja, brani tUdi socialne interese V iirršem in splošnem smislu. Obenem brani interese vse države. Zato so sindikalni kongresi mnogo večje važnosti, kot se zdi na prvi pogled in ato ne samo delavstvo, ampak tudi drugi krogi gledajo in morajo gledati nanje s simpatijo POSLALI SO JIH PROČ OD MEJE Te dni se je vrnila z Jugoslavije potnim listom, ki jim ga Je izdal italijanski konzulat v Zagrebu, skupina sedmih italijanskih delavcev, ki so več časa bili tam na delu. Kvestura je včeraj vsem izdala izgonski list in jih odposlala domov. Ti so: 18-lctnl Clemente Peter, Bartiluzzi Colentlnn tz Basle-leane pri Vidmu, 49-letni Brigolet-ti Jožef iz Ban Giorgio Rinčhivel-da (Videm), 21-letnj Gerin Dino tz Vilesse, 22-letni Virgulin Jordan iz Fare. ‘jč-letni kumis Marij Iz Rav-negapolja, 28-letni Sillani Ivan Iz Variatia pri Vidmu ‘n 3fi-lelni Bia-suttj Rome j iz Nagaretlg di Cor-po pri Vidmu. Obvestilo udeležencem III. kongresa Tajništvo Delavske zbornice jat Ija, da 9e bodo zaCeia dela na tret jem kongresu pokrajinske Delavske zbornice danes 6. avgusta točno ob 9. uri V zasebni dvorani gostilne aPrl žvezdi« na trgu Sv. Antona. Delegati in povabljenci se lahko obrnejo na sedež Delavske zborni ce, od koder jih bodo poslali na trg Sv. Antona, kjer bo kongres. Danes nočne balincarske tekme Nfc pobudo Mednarodnega o;d'h carskega društva se bodo nočni ob 21 vršile pri gostilni Daviiti v ul AX septembra nočne balincumk tekme v dvojicah. Ten tekem sc lahko udeležijo vsj balmcarji na še pokrajine. Podobna tekma se bo vršila istočasno tudi na igrišču pri gostilni Kralj. POSTNE POLOŽNICE SAMO V LIRAH Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča da s. 1. avgustom poštni urudi ne sprejemajo več poštnih nakazil ali položnic, na katerih j.e vsota navedena tudi v stotinkah. Vsi, ki bodo predložili nakazTa a-U položnice z vsoto v stotinkah, bodo morali te obnoviti. Odslej se položnice in nakazila sprejemajo samo v zaokroženih vsotah. Ogenj v Štandrežu Predvčerajšnjim zjutraj so se vnele saje V dimniku stanovanja družine Leban V ul. Trevigiano 24 v Štandrežu. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so kmalu pogasili ogenj. Škoda Znaša okrog 8000 lir. NESREČA PRI IGRI Nesreča je včeraj doletela tudi 14-letnega dečka Lebana jurčka i* Podgore, ki je pri igrafiju he-rOdno, padel in Se ranil v desno reko in drugih delih telesa. Tudi njega so odpeljali v bolnico m se je pq ob Vezavi ran lahko vrnil domov. PRI PADCU SE JE RANIL Včeraj je moral rešilni avto Zelenega križa na pomoč Bratužu Dušanu, staremu 27 let tz ul. Par-car št. 8, ki je pri sprehodu nesrečno stopil in padel na pločnik. Pri padcu se je ranil nad desnim očesom. Odpeljali so ga v mestno bolnico, kjer so mu rano takoj obvezali, nakar je lahko odšel domov. ZAMENJAL JE KOLO Včeraj jj. tuvaj pokritega trga Lipin Anton obvestil policijo, da je nekdo na trgu pozabil črno moško kolo brez znamke, s sivim sedlom m svetilko. Policija domneva, da je lastnik tega kolesa Vzel pomotoma kolo Pascolettija GllVa iz ul. Don Bosco 43. KINO VERDI. 17; «Na kitajskih morjih«, J. HarloiV in C. Gable. VITTORIA. 17: «Odpadniki», E. Ste-svans. CENTRALE. 171 «Teksas», C. Fo-ord. MODERNO. 17: »Oviran prehod«, D. Lamour. EDEN. 17: «Džungla v plamenih«. Tri spomenice vlade FLR Jugoslavije konferenci namesfnihnv zunanjih minislrnv v Londonu NAZAJ V PLANINSKI RAJ. Taborjenje tržaških dijakov v Sloveniji Objavili smo že, da je 3. avgusta pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ LEO MATES izročil namestnikom zunanjih ministrov za avstrijsko mir. pogodbo tri spomenice, ki zadevajo jugoslovanske zahteve nasproti Avstriji. Prav tako je obvestil namestnike zunanjih ministrov, da je pripravljen dati vsa obvestila, ki bi jih zahtevali med obravnavanjem tega vprašanja. Pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ Ma. tes je predložil namestnikom ministrov sledeče spomenice: Spomenica o jugoslovanskem imetju, odnesenem v Avstrijo Vlada FLRJ ima čast znova opozoriti namestnike zuna. njih ministrov na neko vprašanje, ki izvira iz vojne in doslej v osnutku pogodbe o Avstriji še ni na zadovoljiv način rešeno za Jugoslavijo. Namestnikom ministrov je iz prejšnjih listin, ki jih je predložila vlada FLRJ, kakor tudi iz ustnega razlaganja njenih predstavnikov (spomenica dne 21. jan. 1947, ekspoze jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Stanoja Simiča z dne 17. aprila 1947, pismo jugoslovanskega pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. A-leša Beblerja z dne 7. marca 1949 in druge) znano, da je bilo med vojno in okupacijo iz Jugoslavije nasilno odneseno v Avstrijo materialnih dobrin (industrijskih naprav, strojev, železniških konstrukcij^ železniškega parka in materiala, kovin, rud, lesa in raznih surovin, živine, kmetijskih pridelkov itd.) v vrednosti nad 180 rnCilijonov ameriških dolarjev. iz leta 1938, kar pomeni za Jugoslavijo izgubo znatne količine dragocenih materialnih sredstev, za Avstrijo pa nezakonito prisvojitev in obogatitev njenega gospodarstva s temi dobrinami. Jugoslavija se je po koncu vojne na podlagi medzavezniške deklaracije od 5. januarja 1943 in začasnih predpisov posameznih okupacijskih sil v Avstriji zelo trudila, da bi z restitucijami vrnila v Jugoslavijo te dobrine. Toda izkušnje v teh štirih povojnih letih so pokazale, da je bilo kljub največjemu prizadevanju jugoslovanskih organov mogoče povrniti samo majhen del teh dobrin. Razlogi in učinek restitucij-ske akcije so podrobno pojasnjeni v pismu z dne 7. marca 1949. Glavni razlogi so v tem, da je avstrijsko gospodarstvo dobršen del tega imetja absorbiralo tako, da ga danes ni več mogoče razlikovali od drugega imetja, in da je Avstriji uspelo velik del. jugoslovanskih oropanih dobrin tako skriti, da jih ni mogoče najti. Danms je jasno, da so se izkazali standardni predpisi o resti-tuciji v Avstriji za neučinkovite zaradi zle volje avstrijskih oblasti. To je med drugim mogoče videti v stalnem manjšanju vrednosti in količine restituiranega blagu vsako leto, ki se je letos praktično omejilo na minimum. Torej je jasno, da se bo končni rezultat restitucij po veljavnem postopku zelo malo razlikovat od doslej izvršenih restitucij, ki jih ni bilo mogoče doseči zaradi izigravanja medzavezniških predpisov s strani Avstrije. Namestnikom ministrov je znano, da znaša vrednost jugoslovanskih dobrin, restituiranih po vojni iz Avstrije, okrog 16 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1938 ali komaj 8,88 odst. vrednosti tistih dobrin, ki so bile protizakonito odnesene iz Jugoslavije v Avstrijo. To pomeni na drugi strani, da je Avstriji uspelo obdržati protizakonito prisvojene jugoslovanske dobrine v vrednosti najmanj 164 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1938. Toda v načrtu pogodbe o Avstriji je v členu o restitucijan načelno izražen namen zaveznikov, da bo Avstrija obvezna povrniti vse imetje, ki ga je med vojno odvlekla iz okupiranih držav na svoje ozemlje. Ker je danes, kot je vlada FLRJ imela čast poudariti, praktična možnost restitucij omenjena na minimum in glede na dejstvo, da določa načrt pogodbe za sedaj v zvezi z u-resničitvijo načela povrnitve odvzetega imetja samo metodo čistih restitucij, je jasno, da bi na ta način Avstriji prepustili nai-večji del protizakonito prisvojenih jugoslovanskih dobrin. Vlada FLRJ ne more verjeti, da so vlade štirih sil, oziroma svet zunanjih ministrov in njihovi namestniki pripravljeni ob popolnem poznavanju dejanskega stanja na ta način sankcionirati protizakonito prisvojitev imetja s strani Avstrije med vojno in ne določiti v pogodbi učinkovitejših obveznosti za povrnitev protizakonito prisvojenega imetja. To bi za Jugoslavijo konkretno pomenilo, da je Avstriji priznana pravica obdržati zase 164 milijonov ameriških dolarjev, nasilno prisvoje-nih med vojno. Iz teh razlogov misli vlada FLRJ, da mora pogodba zaradi učinkovite uresničitve načela povrnitve odtujenega imetja obvezati Avstrijo, da bo dala za vse iz Jugoslavije odnesene dobrine, bodisi nenadomestne bodisi nadomestne, ki ji ne bi bile povrnjene z restitucijo v določenem roku, druge dobrine iste vrste in vrednosti, kot so bile odnesene dobrine, v kateri koli drugi obliki, ki bo določena z dvostranskimi sporazumi. Spomenica o vodnem režimu Vlada FLRJ ima čast znova o-pozoriti namestnik* zunanjih ministrov na neko važno vprašanje, ki ga mora pogodba o Avstriji urediti in ki neposredno zadeva koristi Jugoslavije. Vlada FLRJ je doslej že večkrat zahtevala, da je treba sprejeti v pogodbo o Avstriji določbe o režimu voda, ki tečejo iz Avstrije v Jugoslavijo (nota jugoslovanske delegacije z dne 19. aprila 1947, pismo po-močnika ministra za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja z dne 4. marca 1949). Kljub temu je o-stalo to vprašanje doslej nerešeno. Vlada FLRJ smatra za potrebno, da konferenco namestnikov podrobneje seznani z nekaterimi dejstvi v zvezi z vodnim režimom kakor tudi s svojim stališčem oziroma zahtevami v tem vprašanju v zvezi s pogodbo o Avstriji. Iz Avstrije tečeta v Jugoslavijo dve večji reki Drava in Mura. Kot je konferenci namestnikov že znano, je od teh rek zlasti Drava velikega pomena za jugoslovansko gospodarstvo zaradi svoje posebnosti, da ima vsako poletje velike količine vode, ki pritekajo jz alpskih ledenikov. Ta posebnost je zlasti dragocena za Jugoslovansko gospodarstvo, ker je zaradi nje Drava najvažnejši vir električne energije V poletnih mesecih, ko drugim jugoslovanskim rekam primanjkuje vode. Avstrija je prc-vzela s členom 309 in 310 saint-germalnske pogodbe določene oh-veznosti, da ne bo spreminjala vodnega režima. Te obveznosti so bile v razmerju do Jugoslavije prav tako določene v sporazumu z dne 3. septembra 1925. leta o izkoriščanju vodnih sil v obmejnem pasu in v sporazumu o vodni energiji ob izlivu reke Mure. Znano je, da je Avstrija prekršila te obveznosti z zgraditvijo hidrocentral Zvabek in Labot na Dravi ter protizakonitim upravljanjem teh central po vojni. Toda Avstrija je v povojnih letih še veliko bolj ogrozila gospodarske koristi Jugoslavije na reki Dravi, kjer je začela izvajati dela, s katerimi hoče odvzeti Dravi velike količine vode in napeljati te vode na področje reke Inn. Gre za pripravljalna dela za napeljavo vode z južnih pobočij gorske verige Visokih Tur skozi predor na severno stran tega gorovja. Te vode, ki jih namerava Avstrija po sedanjih načrtih vzeti Dravi, so prav tiste ledeniške vode, ki povzročajo, da je Drava tako dragocena za jugoslovansko gospodarstvo. Imajo več načrtov za odvajanje vode z Visokih Tur. Čeprav je Jugoslavija žahteva-la. doslej še ni bila uradno obveščena, katerega teh načrtov bo Avstrija uresničila, toda po obvestilih iz strokovne literature se vidi, da gre za količine vode, ki bi Dravi na jugoslovanskem ozemlju na njenem delu, ki ga je mogoče energetsko izkoriščati, zmanjšale energijo za okrog milijardo KWH letno, od tega nad 90% poleti. Jasno je, da vlada FLRJ ne more trpeti lake nevarnosti za jugoslovansko gospodarstvo in zahteva, da njene koristi zavarujejo v pogodbi o Avstriji. To je potrebno zlasti glede na dosedanjo prakso Avstrije, ki je postopala s svojimi obveznostmi glede vodnega režima v največjem obsegu nelojalno. Vlada FLRJ opozarja na trajno oviro v dobrih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, ki bi se pojavila v primeru, če ne bi uredili v pogodbi o Avstriji vprašanja vodnega režima. To je nujno potrebno, da se ne bi vprašanje vodnega režima {ned Jugoslavijo in Avstrijo poslabšalo v škodo Jugoslavije in zboljšalo v korist Avstrije. Zato vlada FLRJ zahteva, da Avstrija ne sme biti oproščena tistih svojih mednarodnih obveznosti proti Jugoslaviji, ki so obstajale že do vojne, temveč nasprotno, da le obveznosti ostanejo in se potrdijo. Razen tega je potrebno, da jih podrobneje precizirajo glede na to, da jih je Avstrija doslej kršila. Vlada FLRJ zahteva iz zgaraj razloženih razlogov, da se v pogodbi o Avstriji določijo tele odredbe glede vodnega režima: 1. Avstrija se obvezuje, da ne bo spremenila naravnega režima vod, ki tečejo iz Avstrije v FLRJ, z akumulacijo, graditvijo nasipov, pregrad, prekopov in s tem podobnim, posebno pa, da ne bo umetno odvajala vode iz bazena Drave brez prejšnjega pristanka vlade FLRJ. 2. Avstrija se obvezuje, da bo izkoriščala sedanje vodne naprave na vodah, ki tečejo v FLRJ, samo na ta način, da s tem ne bo prizadejana škoda izkorišče-vanju vod in vodne energije po FLRJ. 3. Avstrija se obvezuje, da se bo pri delih, s katerimi bi bi! na kakršen koli način spremenjen Baravni režim voda, prej posvetovala z vlado FLRJ in da ne bo začela teh del, dokler ne bo dosegla soglasja obeh vlad. 4. Ustanovljena bo stalna mešana jugoslovansko-avstrijska pa-ritetična komisija za reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odredb točk 1., 2. in 3. Vsaka stran bo delegirala v to komisijo po enega elana. Kolikor mešana komisija ne bi mogla izdati soglasnega sklepa v kakem vprašanju v roku dveh mesecev od postavitve tega vprašanja, bosta obe stranki sporazumno določili tretjega člana za ta primer, in sicer iz vrst državljanov tretje države. Ako se stranki v roku nadaljnjih mesec dni ne sporazumeta o izvolitvi tretjega člana, ga bo določilo mednarodno razsodišče. Taka razširjena komisija bo sklepala z večino glasov. Njeni sklepi so dokončni in obvezni za obe stranki. Spomenica o hidrocenlralah Zvabek in Labot Vladi FLRJ je čast posebej o-pozoritj konferenco namestnikov ministrov za zunanje zadeve na vprašanje hidroelektričnih central Zvabek in Labot na Dravi glede na nujnost, da se s pogodbo o Avstriji uredi to vprašanje. V teku minule vojne sta bili zgrajeni na reki Dravi pri Zva-beku in Labotu na slovenskem ozemlju Koroške dve hidroelek-trlčni centrali za potrebe nemške voine industrije, s katerima je bil v nasprotju z obveznostmi Avstrije o režimu voda iz senžer-menske pogodbe in avstrijsko jugoslovanskega sporazuma z dne 3. septembra 1925. leta resno spremenjen in moten naravni tok reke Drave. Graditev teh central pomeni eno dejanj nacistične samovolje in teptanja mednarodnega prava, ki je bilo napravljeno v času, ko je Jugoslavija na strani svojih zaveznikov dajala največje napore in žrtve za zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. Ti centrali sta bili zgrajeni z nemškim kapitalom po družbi «Alpen-Elektrovverke A. G.», ki jo je finansirala berlinska družba «VIUAG» (Vereinigte Industrie-Unternehmung A. G.) in sta glede na investicije tvorbi Hitlerjeve Nemčije. Hidrocentralj 2vabek in Labot imata odločujoč vpliv na delo in produkcijo niže ležečih jugoslovanskih central na Dravi. Bo koncu vojne, ko sta bili obe pod samovoljno upravo Avstrije, je jugoslovansko gospodarstvo pretrpelo veliko škodo zaradi njunega obratovanja. Ta škoda je bila prizadejana jugoslovanskemu gospodarstvu ne glede na mednarodnopravne obveznosti in ne glede na dejstvo, da so v Jugoslaviji že obstajale centrale, zgrajene z naslonom na obstoječi mednarodni režim. Potemtakem je pričakovati ne samo izglede na potencialno škodo za Jugoslavijo, temveč tudi namerno, protipravno prizadevanje dejanske škode objektov, ki so bil; pravno zgrajeni pred začetkom protipravnih graditev v Avstriji. Ta škoda prihaja od tod, ker ti dve centrali, posebno pa centrala Zvabek, zadržujeta vodo in jo odvzemata jugoslovanskim centralam v času njihove največje obremenjenosti, se pravi, čez dan. Na ta način je produkcija jugoslovanskih central v tolikšni meri zmanjšana, da so bila posamezna jugoslovanska podjetja zaradi pomanjkanja električne energije prisiljena večkrat prekiniti delo. Ker takih motenj po centralah Zvabek in Labot nikoli ni mogoče naprej določiti, je Jugoslavija prisiljena porabljati velika sredstva za to. da ima stalno pod paro kalorične centrale, da more v kritičnem trenutku, povzročenem zaradi protizakonitega poslovanja central Zvabek in Labot, vsaj nekoliko preprečevati ustavljanje dela v več jugoslovanskih podjetjih. Poleg tega prihaja zaradi nenaravnega in neenakomernega nihanja vodne gladine do resnih škod na obalah ter je treba napraviti obsežne zaščitne ukrepe za zavarovanje važnih komunikacij v dolini Drave. Ta škoda na obalah je znašala do konca 1948. leta 39 milijonov 700.000 dinarjev. V času od avgusta 1945 do kon- ca 1948 je znašala izguba v produkciji jugoslovanskih central Fala in Dravograd zaradi protipravnega dela central Zvabek in Labot 62,047.730 kw. Ta zguba je toliko težja, ker ima energija Drave za jugoslovansko gospodarstvo izreden gospodarski pomen. Drava, ki dobiva večino svoje vode z alpskih ledenikov, ki se tope poleti, je edina jugoslovanska reka, ki ima poleti visok vodostaj, druge jugoslovanske reke pa imajo v tem času zelo malo vode. Tako je Drava v letnem obdobju daleč najvažnejši vir električne energije v tem delu Jugoslavije in je zato razumljivo, zakaj zadeva izguba dravske energije jugoslovansko gospodarstvo. Stanje, ki je nastalo zaradi protipravne zgraditve hidrocen-tral Zvabek in Labot v času vojne, v kateri je Avstrija kot najtesnejši zaveznik Hitlerjeve Nemčije izkoriščala ti centrali, zgrajeni z nemškim kapitalom, Jugo- slavija pa, ki je dala vse svoje sile za zmago nad Hitlerjevo Nemčijo, vsak dan trpi težko škodo zaradi dela teh central, — pomeni zares nesmisel in žalitev; pravice, ki bi jo morala pogodba z Avstrijo preprečiti. Ce tega ne' bo preprečila, bo pomenilo, da bo uzakonjen namen Avstrije, da bi se okoristila z nacistično kršitvijo mednarodnega prava in da bi po zmagi zaveznikov obdržala koristi, izvirajoče iz surovega teptanja mednarodno-pravnih obveznosti, nasilno izvedenih v času vojne. Za zaščito svojih gospodarskih interesov na jugoslovanskem delu Drave in da bi popravili krivično stanje, ki je nastalo s protizakonito graditvijo hidrocentral Zvabek in Labot, zahteva vlada FLRJ, da se v pogodbi o Avstriji, kolikor s popravkom avstrijsko-jugoslovanske meje ti dve centrali ne bi bili priključeni Jugoslaviji, določi, da bo izročila Avstrija hidrocentraii Zvabek in Labot z napravami in pripadajočim zemljiščem, kot eksteritorial-no področje, v last FLRJ brez vsake odškodnine. S tem bi dejansko samo odpravili kršitev mednarodnih obveznosti, ki jih je Avstrija nadaljevala tudi po vojni, in zagotovili Jugoslaviji neovirano nadaljevanje izkoriščanja vodne energije, do katerega ima po mednarodnih pogodbah pravico, preprečili nadaljnje povzročanje škode jugo-s!ovanskemu gospodarstvu in dali delno odškodnino za velikansko škodo, ki jo je zaradi tega razloga že pretrpelo. Vlada FLRJ je s svoje strani pripravljena sporazumeti se z Avstrijo glede na skupno izkoriščanje električne energije teh hidrocentral. Tudi letos so hoteli noši dijaki, da hi bilo njihovo taborjenje v Jugoslaviji. Zbrali so si lep kraj v. Križu, prijetni vasici, med Kranjem in Tržičem, obdani z visokimi hribi, ki je izhodišče za plezanje in izlete naših študentov-ljubiteljev planinskih lepot. Na velikem in belem poslopju je vihrala naša rdeča zastava z helebardo. Bili smo veseli srečanja z našimi dijaki. Prikazal se je dežurni, ki nas je spoznal, takoj izginil in se kmalu vrnil s tovarišem komandirjem. Ta 'nas je lepo sprejel in nam vse razkazal. Nekateri so zaradi slabega DIJAKI RRI JUTRANJEM ZBORU. vremena počivali, drugi čitali, igrali na šah in drugi zopet namizni tenis. Nekateri pa so u-damiško pomagali spravljati in nalagati drva. Vprašali s.o nas za novice iz Trsta. Naši časopisi so nam takoj izginili. Vprašali smo jih, kako to, da so se odločili za planine, medtem ko imamo doma prelepo Jadransko morje, modro kakor jasno nebo po hudi nevihti, z obalo, čeprav malo in ubogo, toda lepo, ki nudi vse užitke.i Nekdo nam je takoj odgovoril, da imamo morje vse leto, planine pa niso tako lahek cilj za nas Tržačane, ki s hrepenenjem pri- 1 ■A čakujejo ta mesec počitnic, ds lahko s turami po hribih °^re* čajo dušo in telo. Lep brez dvoma. Toda, kako to>.Q so si izbrali ravno Sloveni Povabila jih je mladina Slov^j je in vsi navdušeni $o se 1 seljem povabili odzvali, da sami osebno spoznali in V _ položaj, ki je tam Prepričali % se, da jugoslovanski narodi JI mladino na čelu korakajo Prffl vodstvom svojih voditeljev J strani V.seh narodov sveta v bde I bi za lepšo bodočnost in Z® I graditev pravega socializma. M. ^ POLITIČNO POROČILO TOV. BELTRAMA NA II. ZASEDANJU 0KB0ŽME8A SVETA SIA0 V IZjgj V nekaj letih zgrajeni objekti, gospodarski, zdravstveni in kulturni, se dvigajo kakor spomeniki, ki najzgovorneje pričajo o delovanju ljudske oblasti v dobrobit skupnosti - Vsa vprašanja moramo odločno reševati z množicami jasno in odkrito (Nadaljevanje s 3. strani) maščevala vse krivice, ki so bile storjene veleposestnikom in fašistom. Tiste pa, ki se hočejo izmakniti službi veliki stvari iredentizma, kaznujejo že danes s tem, da jim odvzemajo podporo, s katero kupujejo duše od leta 1945 dalje. Tako dela strmoglavljeni in razlaščeni sovražnik v svojih zadnjih vzdihljajih. Noče in ne more se sprijazniti s stvarnostjo. Najvidnejši predstavniki tukajšnje italijanske reakcije, ki ima-jo vpliv na kak odstotek prebivalstva. morajo P° nalogu od zunaj vzdržati in braniti svoje pozicije. Toda izogibajo se dela in prevzemu nalog, kajti prestraho-petni so. da bi prišli na dan. Njihovo delovanje je V nasprotju z načeli, na katerih sloni ljudska oblast, in je zato po naših odlokih kaznivo. Za to imamo odlok o rasni mržnji, odlok o gospodarski sabotaži itd. Naše politične organizacije in vsak posameznik morajo budno paziti na delovanje teh sovražnikov ljudstva, ki skušajo storiti vse, da bi se -po-vrnilo staro, da bi ponovi zavladal prejšnji sistem izkoriščanja. Glavno sredstvo te borbe, katero vodi reakcija skupno s kom-informisti, je sabotiranje proiz- vodnje. Njihova točno preračunana akcija obstoji v skrbi, da se doseže čim manjši delovni učinek na naših gradilištih in v tovarnah, da se izostaja z dela, slepari ljudska oblast in pasivno stoji ob strani njenim naporom za izboljšanje življenja v tej coni, za katero je predvsem potrebno organizirano delo. Potem pa hočejo dokazati, da je ta oblast nesposobna za dvig produkcije in jo s tem spraviti ob ugled. Zato je naša dolžnost, da neusmiljeno razkrinkujemo reakcijo in kominformiste ter preganjamo izvrševalce teh kaznivih dejanj. Treba je še bolj razgaliti reakcijo v očeh tistih, ki ji še verjamejo, ker so zapeljani, saj nimajo z njo skupnih interesov, vendar pa iz raznih vzrokov — nacionalizem, stare gospodarske vezi itd. nimajo poguma, da bi odločno zavrnili teroristično in brezdelno bando. Danes je to tem teže, ker je reakcija pri nas demoralizirana in nimn nobene perspektive na uspeh. Kljub injekcijam, ki jih dobiva celo s strani najvišjih predstavnikov italijanske in svetovne reakcije, životari. Spričo odločne vol je naših delovnih ljudi, ki po svoji ljudski oblasti uresničujejo svojo demokracijo. res nimajo kaj pričakovati. mi Toda čim bolj izgublja reakcija pozicije, tem hujši je njen odpor. To je zakonitost. Pri nas vidimo. da se proces diferenciacije in izolacija reakcije vrši z vedno hitrejšim tempom. Reakcija stalno izgublja pozicije, zlasti tam. kjer je na delu SIAU in naši aktivisti, fcter je akitvizaci-ja dosegla določeno višino. Cim rednejši so kontakti, čim biižc so pošteni delovni ijv.die našim problemom, tem boli stvar razumejo, ker vidijo, da je naše delovanje pošteno in v nhnovem interesu ter v interesu skupnosti. Tempo izolacije in diferenciacije množic je odvisen zlasti v obalnih mestih, kjer je center lokalne reakcije, prav od aktivizacije množic, od mobilizacije zn dem na gradiliščih in s tem od njihove politizacije. Naši aktivisti, predvsem okrajni in mestni, morajo vedeti, da se reakcija boji množic, boji zlasti aktivnih množic. Reakcija lahko uspela samo v tihem, mlačnem ambientu, kjer ni vrvenja, ni življenja, kjer gre vse po starem, čim se množice začno gibati, brigati za svoje probleme, je konec zaslepljevanja z lažmi in grožnje s peklom. Zato je osnovna naloaa naših frontnih, organizacij in aktivistov po mestih, da z odločnejšim korakom pristopijo k mobilizaciji vseh v Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Goriška - rezervoar delovne sile za Trsi 07 Vendar pa se največja obtožba, ki j° italijanski nacionalizem dela proti avstrijski vladi, ne nanaša na šolsko področje, in to je, da avstrijska vlada skuša umetno vplivatj na slovansko urbanizacijo s tem, da v javnih službah daje prednost Slovanom pred Italijani, In tukaj je vredno navesti znano Manzonijevo misel, namreč, dg «če človek sodi samo po sklepanju in brez poznanja dejstev, utegne včasih delati krivico tud; nepridipravom«. V našem primeru se ta krivica god, avstrijski državi. Avstrijska država sc posebno v izbiranju svojega nižjega službenega osebja (k,; je končno tisto, katerega vpliv se najbolj pozrni na narodnostnih količnikih) nahaja y istem položaju, kakor mnogi drugi delodajalci, se pravi: ponudba slovanske delovne sile je neprimerno večja od italijanske, ki je neznatna, bolje, je skoraj niti ni, Mestnejnu, posebno tržaškemu proletarcu je težavno disciplinirano in slabo plačano delo po nizkih državnih službah zoprno in. kadar nima delavske kvalifikacije, dela raje kot prost dninar. C. kr. služba pa je vaba za kmeta, ki hoče postati meščan, ali pa je to pravkar postal. In od te konkurence je domači mestni element (regnicoli so seveda izključeni) tako rekoč odsoten. Istra, kjer so sc skoraj vsi italijanski kmetje že pomeščandli ali pa se usmerili k Pomorstvu, ne more nuditi za to konkurenco kakega pomembnega kontingenta. V Furlaniji, kjer prevladuje veleposest s še srednjeveškim kolonatom in je poljedelstvo še zaostalo ter se delavstvo noče udi- njati nizkim državnim in nedržavnim mezdam v domačem kraju, dobiva vedno večji razmah kolektivna emigracija družin v Ameriko. Sicer pa tudi furlanski kmet, kadar sc sam vseli v mesto, dela raje kot dninar. Drugačno pa jc stanje v slovanskih predelih Julijske krajine, predvsem na Goriškem, ki je največji rezervoar delovne sile za Trst. V teh predelih, kier je zemlja manj rodovitna, obdelovanje zemlje bolj ekonomično in kmečka posest nadvse razkosana, je zaradi tega po družinah delavnih rok na pretek. Zato težijo vsi kmečki sinovi razen prvorojencev za tem, da prepustijo obdelovanje zemlje očetu ali starejšemu bratu in da si preskrbijo službo v mestu. Tako s| razlagamo neizčrpno množico slovenskih gospodinjskih pomočnic, brez katerih italijanska nacionalistična buržoazija ne more živeti, kakor tudi množico Slovencev, ki sc gnetejo pred vrati vseh trgovskih podjetij in državnih ali na pol državnih ustanov (železnica, pošta, carina, pristanišče itd.). Skratka,- država pride rediko kdaj do tega, da bi morala izbirati med Italijani in Slovani. Ce pa se to včasih zgodi, potem pride v poštev drug činitelj, ki daje prednost Slovanom in, ki prav tako izvira iz gospodarske strukture obeh narodnosti, to je dvojezičnost. Slovenski proletarec v Julijski krajini se z veliko lalfkoto nauči italijanščine, jezika višjih slojev. Zato pozna vsaj za osuiovnc službene potrebe oba domača jezika. Italijanski proletarec pa slovenščine po navadi ne pozna. Razume se, da ima prednost tisti, ki pozna oba jezika. (Nadaljevanje sledi) bistvu demokratičnih elementov, ki so pošteni in imajo skupne interese za utrjevanje ljudske oblasti. Dosedanje delo v tem pogledu ni zadovoljivo. Oportunistično gledanje aktivistov, da j.; treba samo dati, ne pa tudi hkrati zahtevati od množic, je skrajno škodljivo Zakaj bi se bali povedati možicem, da danes še ne moremo zadovoljili vseh potreb, da pa jih bomo zadovoljili toliko prej. kolikor več bodo prispevale z delom, da se ustvarijo pogoji za dosego zaželenega cilja. Zakaj bi skrivali težave. Ce bomo vprašanje pravilno postavili pred množice, ga bedo razumele in reševale, kajti ni takih težav, da bi jih aktivne zavedne in organizirane ljudske množice ne bile sposobne rešiti. Včasih se zdi, da imajo naši aktivisti premalo vere v sile ljudskih množic. Boječe poslavljajo prednje vprašanja in opravičujejo vsako težavo, na katero naleti ljudska oblast, ter tolažijo delovne množice. Hkrati pa v strahu pričakujejo odgovor reakcije in nergačev. Tako postavljati se ne pravi voditi ljudske množice in je treba to oportunistične prizadevanje. odpraviti. Pošteni delovni ljudje prav dobro vedo, da gre na boljše ,da je letos bolje od lanskega leta, da je perspektiva dobra in da smejo pričakovati tako bodočnost, kakršne delovni človek še ni. imel. Zato pa odločno rešujmo vsa vprašanja z množicami. Nimamo nobenih skritih namenov, nobenih zadev, za katere bi naši delovni ljudje ne smeli vedeti. K temu ja važno poudariti, da je tako stališče naših aktivistov posebno pogosto do italijanskega življa. Smatrajo, da trga kar lahko razumejo ljudje s podeželja, ne more razumeti italijanski element po mestih. To je popolnoma zgrešeno. Praksa dokazuje, da so italijanske delovne množice prav tako sprejele in razumele naloge povsod, kjer so bile prednje pravilno postavljene; kaj pomeni, da je daneg: na c usti ((Bratstva in edinstvas Za-greb-Beograd Iti mladincev in mladink samo iz Umaga v brigadi «Branko Babiču, ki šteje 300 mladincev. Nobenih razlogov nimamo, da bi dvomili v to, da bi bilo lahko tudi v Kopru in drugod tako. Kot rečeno, je v dodatnem planu za drugo polletje tekočega leta predvidena gradnja vrste vb-lektov. med drugim 4 stanovanjskih blokov v Izoli in dva v Kopru. ribarnica v Kopru in Piranu tor popravilo vseh cest. To bo zahtevalo 400 do 500 novih delavcev in delavk. Priprave za boi° ki” gradnjo teh objektov se začele takoj. Poleg nalog, že v teku, pomenijo dodatni ,.( »4«’ -nn.il rl r\lo n er nal OOOŠ l.tJhf* . ■do) It- jekti nov dokaz ciljev lJu<' oblasti, hkrati pa velike o® \ za naše frontne organizacije, četi je treba takoj z mobihf jo delovne sile. Ne prosja°e s ne administrativnih ukrep0o papirji, temveč široka poIit!C^ akcija. Naši sindikati naj se -r/ bavijo toliko z reševanjem s*j^ -ros: in naj ne dajejo potuhe !omrznežem in intrigmtom■ ‘ ti tem je treba nastopiti Naši sindikati morajo rc?e'.IJti problem produkcije, reš(‘ vprašanje izvrševanja P " pousod, skratka: izvrševati rajo plan. To je njihova os,®S naloga. S pravilnim polih® ^ in kulturnim delom dvigniti u šega delavca na višjo st0"hi)t Zavestnega graditelja boljše J dočnostt. .i . . tisi1 crontne organizacije po ^ vaseh, ki jim bo koristila cesta Smarje-Nova vas, si 1,1 to postaviti za cilj, čimprej ;< čati to cesto. Delo naj se ztra tako, da bo vsaka vas ^ potrebno delovno silo, da b° gradilišču stalno najmanj ‘ p ljudi. Poleg te delovne s iie, šit0’ bo plačana, je potrebna -mobilizacija prostovoljne .rfe ne sile ob sobotah in nede ,i Isto velja za ostale objektc ^ Sičolah in dolini Mirne. glavna naloga SIAU in množičnih organizacij. V mora vanju ((Za obnovo in zadružnih domov» posvečati večjo pažnjo - (l zadružnih domov, Ici bodo s'.^ šče kulturnega in gospodars j življenja p Ni nobenega dvoma, da b° j/ ~ i fd ka mobilizacija strla še ostanke reakcije in. vzela ni up sovražnikom delo1 ljudstva v mestih in na širiti mrežo obdelovalnih Z'1 ustvarjali nova komunal«* ^ tetja, dvigniti produkcijo. / Hzirali vso delovno silo-to ' f odg01,.rdi gumenti, s katerimi mo obrekovalcem in ■ - .iet' Kolikor pridneje bomo ’'Wl^,|,ili Ji te naloge, trm prej bo J’ /,-( ostudna obrekovalna minformistnv in konec bo vrnrijam kriminalcev , tii | ?8L svet naša stvarnost. Nasi g\t ni ljudje lahko z zaupanie1l[„of! jo v ] SIAU'še naprej pogtuu'J~'ss‘‘ doji , n'0' v prihodnost. T.ato ^ r .globlji' iir med mestom in deželo, l!?'.(;1 iti vati bratstvo med slovans ’* ^\ j čen in nepremagljiv bo , pravice delovnega Ijtidstb Naj živi SIAU! el"1 Naj živi FLRJ 3 Titom 1*^1 Naj živi ljudska detr iokr UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH) štev. 6. 111. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 Telefonska številka 83-51. f)C,l ASI- od 8 30-12 tri od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravnl 60 osmrtnice 70 lir. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.l Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. NAROČNINA; Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: 55 165 330, 650 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'inozemskega lisi^aS^‘ Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZAL02NISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O Z.