OOSlo
2 " X!:
Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXIIL, št. 291
V Ljubljani, sreda 24. decembra I930
Cena Din L-
Iznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje 111 praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, HJiafljeva ulica štev. 5.
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26.       JESENICE. Ob kolodvoru 101.   — —
Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351.
ALIJANSKEGA FAŠIZMA
Barba med zmernejšo in radikalno strujo v Sašistični stranki — Po
razna razkritja „čišćenja"
Fim, 24. decembra. M. Generalni tajnik fašistične stranke Giuriatti je izdal odlok, da morajo biti preiskave, ki jih vodijo posebni strankarski inšpektorji v svrhu očiščenja fašističnih vrst, končane najkasneje do 1. januarja. Odlok nadalje po vda rja, da rezultat .oh preiskav ne bo objavljen, izvzemši v primerih, ki jih bo dopustilo vodstvo stranke. Izključitev iz fašistične stranke bo sporočena samo prizadetim.
Že v času, ko je odstopil bivši tajnik fašistične stranke Turatti. so v fašističnih krofih zatrjevali, da se pripravljajo velike izpremembe in da gre pOxiOvno za uvedbo radikalne smeri v stranki. Vedno večji odpor, ki se pojavlja v zadnjem času v vseh sloiih italijanskega prebivalstva proti fašističnemu režimu, ojačan z naraščajočo gospodarsko in finančno krizo, sili vodstvo stranke — kakor nagln^ajo v dob^o poučenih fašističnih krogih — da očisti fašizem nezanesljivih elementov. Znano
je, da so v fašistično stranko pod silo razmer vpisani tudi taki, ki sicer ne simpatizirajo s fašizmom, še več pa ta-takih, ki zasledujejo pri tem le svoje osebne koristi. Ob priliki instalacije Giu-riattija za tajnika fašistične stranke je Mussolini sam napovedal radikalno čiščenje v fašističnih vrstah. To čiščenje je sedaj v polnem teku.
Italijanski listi o tem seveda ne smejo ničesar poročati Kljub temu pa ni nobena tajnost,, da je prišlo zaradi tega v fašistični stranki do hudih nasprot-stev med zmernejšo in radikalno strujo. Dočim opozarjajo zmernejši elementi, da pomenita razčiščevalna akcija začetek razpada fašizma, zagovarjajo radikalnejši elementi uvedbo strogega kurza in brezobziren nastop proti vsem. ki kažejo kakorkoli, da ne odobravajo novega režima.
V dobi zadnjih treh tednov je bila aretirana in zaprta cela vrsta fašističnih učiteljev v raznih pokrajinah Itali-
Gospodarska unija severnih držav
Severne evropske države so podpisale pogodbo o ožjem gospodarskem sodelovanju in dogovor o razširjenju svoje akcije na ostale evropske države
Os/o, 24. decembra. O poqajanjih med zastopniki Belgije, Luxemburp;a, Danske. Norveške, Švedske in Nizo* zemske za ožje gospodarsko sode!o= vanje je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so podajanja potekala povsem po* voljno. Predvsem je šlo za izdelavo pogodbe o gospodarskem zhiižanju. ki so jo prizadete vlade v načelu že odo= brile. Končnoveljavno besedilo po£od* be je bilo podpisano včeraj v zuna; njem ministrstvu. Istočasno so pod= pisali delegati protokol o nadaljnih podajanjih, v katerem izražajo tudi pripravljenost, podpirati in olajšati mednarodno akcijo za omejitev trgo* vinskih ovir in za zboljšanje splošnih razmer pri izmenjavanju blaga. Nada*
Ije je bilo dogovorjeno, da sc nadaljuj je že pričeto sodelovanje in prouči možnost razširjenja veljavnosti te* meljnega načela omenjenih dogovor rov na ostale določbe, ki so v zvezi z medsebojno izmenjavo blaga.
London, 24 dcc. Bivši angleški po* slanik v Berlinu lord D' Abcrnon ob* javlja članek o gospodarskih razme* rah ter meni, da je sedanja gospodar* ska kriza najbolj nespametna v sve* tovni zgodovini. D' Abernon se zavze* ma za skupno akcijo najvažnejših držav z zlato valuto, ki bi prinesla ta* kojšnje zboljšanje. Primerni koraki velikih emisijskih bank bi v enem me* secu  izpremenili gospodarski položaj.
Nemčija se odreka predsedstvu sveta DN
Nemčija se misli odreči predsedstva na januarskem zasedanju sveta Društva narodov, da bi lahko svobodnejše   nastopila v zastopanju
lastnin zadev
Berlin. 21. decembra. V vladnih krogih razpravljajo o vprašanju, ali bi bilo oportuno, da prevzame zunanji minister dr. Curtius na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov pred-sedstvo, ki prehaja sedaj po vrsti na Nemčijo. Nemčija bo namreč v mnogih zadevali sedanje razprave sveta Društva narodov direktno prizadeta, predvsem, kar se tiče obravnave njenih pritožb proti Poljski. Tradiciionelna nalocra predsednika, da pomirjuje, pripravlja in priporoča kompromise, bi nemškemu zunanjemu ministru v nje-
govem postopanju kot prizadeti stranki znatno otežkorilo delo Zato je treba računati s tem. da se bo Nemčija to pot odrekla predsedstvu zasedanja sveta Društva narodov Ker bi pripadlo v naslednjem zasedanju predsedstvo Angliji, je mogoče, da bo nemško zunanje . ministrstvo predlagalo v Londonu, naj Anglija menja svoje mesto z Nemčijo To bi pomenilo, da bi dr Curtius predsedoval svetu Društva narodov v naslednjem zasedanju meseca maja. Taka zamenjava se je v praksi Društva narodov že izvršila.
Ee'gija v fiorbl proti sovjetskemu čiumpingu
Blago, ki se uvaža v Belgijo, mora
da ni iz
Beograd, 24. decembra. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil gospodarske in izvozniške organizacije o temle sklepu belgijske vlade:
Da zaščiti belgijska vlada svoje gospodarstvo pred sovjetskim dumpingom, je belgijski kralj podpisal 25 oktobra t L odlok, da mora blaso. ki je spodaj označeno in ki bi bilo uvoženo v Belgijo ali ki bi bilo transportiuano preko belgijskega ozemlja ....
a) imeti posebno dovoljenje o tem ali prihaja iz sovjetske Rusije in ali je tamkajšnjega porekla.
b) mora imeti posebna potrdila o poreklu, ako prihaja iz drugih, izven ruskih držav
Ti ukrepi veljajo predvsem za tole blago:
1 Oves, pšenica, rž. jeCnem, zgodnji ječmen (bodisi v zrnu. v klasih ali snomb),
2 za moko iz rži. ječmena, za zdrob. \z-VZPte so le posebne vrste moke. n. pr za kvas (ptenlcna moka ne spaia pod te predpise),
3 za vmo v sodih in steklenicah. 4. za lepenko, kosti, žilo in kožo; izvzeta
je lepenka iz ribjega mehurja in želatina,
v bodoče imeti dokaz o poreklu,
Rusije
5. za ogljikovo kislino.
Potrdila o por€>k!u blaga morajo biti izdana na posebmih obrazcih in potrjena od poslaništev ali konzulatov kraljevine Belgije v državah, iz katerih blago prihaja aH pa v onih državah, iz katerih se blago uvaža v Belgijo.
Katastrofa na Javi
Batavia, 24. dc. Delovanje ognjenika Merapija še vedno ni ponehalo ter traja dalje v nezmanjšani meri. Iz žrela prihaja velika množina pepela in lave* da se skoraj ne vidi solnce. Tok lave je zopet napredoval za 10 km ter ogroža mnogo vasi, ki se d>slej še niso mogle izprazniti. Število mrtvih se le zvišalo nad tisoč Vedno najdejo roova trupla. Konec katastrofe se še ne more napovedati, ker trajajajo erupcije ognjenika dalje.
Batavia, 24 - decembra. Po došlih vestoh je pri nadaljnem izbruhu vulkana Merapija izgubilo zopet večje števik) ljudi življenje. Vse vasi v ogroženi pokraiini so bile izpraznjene. Preskrba prebivalstva v ogra-ženrh vaseh z živili se vrši le z letali.
je, ki se bodo morali večinoma zagovarjati pred izrednim tribunalom. Izkazalo se je, kar je fašizem doslej stalno zanikal, da vlacla v fašističnih vrstah strašna gniloba. Pod patrotianco fašizma se je razbohotila korupcija, kakršne ni bilo nikdar p ej. Milijoni in milijoni ljudskega denarja so izginili v žepe takih fašističnih voditeljev. Da bi ta porazna razkritja omilili in prikrili, so sedaj zabranili vsako poročanje o teh : re-iskavah. na zunaj pa dajejo tem procesom značaj protifašističnih zarot. Temu namenu je služil tudi proces proti številnim intelektualcem, ki je bil te dni zaključen pred izrednim tribunalom z obsodb dveh odličnih italijanskih publicistov. Za prihodnje dni je napove-cela vrsta sličnih procesov, protifašistični tisk obširno vse te poiave v italijanskem vidi v tem začetek njegove-
Angleško posredovanje med Italijo in
danih še Inozemski komentira fašizmu in ga konca.
Zanimivosti zadnjega rimskega procesa
Rim. 24. decembra. Iz procesa proti italijanskim intelektualcem pred izrednim tribunalom se dozna vajo nastopne podrobnosti. Obtoženci so bili obdolženi, da so imeli protifašistične letake, ker so hoteli doseči padec sedanjega režima. Obtoženci so bili v kletkah pod strogim varstvom karabin jerjev. Večkrat je prišlo do dramatičnih prizorov, ker so moški obtoženci prevz.eli vso odgovornost nase ter skušali razbremeniti ženske obtoženke, med njimi vdovu pesnika De Bosisa, ki je po rodu Američanka,  ter   italijansko  učiteljico Benedetti.
Omefitev naseljevanja v Franciji
Pariz. 24. dec AA. Ministrstvo za delo razglaša, da bodo francoska oblastva v bodoče zaradi naraščajoče brezposelnosti morala s strogostjo proučiti prošnje inozemskih delavcev za naselitev v Franciji. Inozemci, ki bodo prišli v Francijo z navedbo napačne svrhe svojega pota in ki bodo skušali  najti  delo, bodo zavrnjeni.
Pariz. 24 dec. AA. Stalni odbor za delovne moči je oroučil razna poročila o delovnih tržiščih in o poslovanju borz dela za inozemce. Na podlagi teh poročil so ugotovili, da vprašanje brezposelnosti ni tako aktualno kakor v drugih državah Za inozemske delavce bodo izdelani posebni ukrepi.
Strupena megla v Belgiji
Bruselj, 24. decembra. Strupena megla, ki je v začetku decembra ležala nad dolino Moze. se je pri Tilleurju ter Flemallu zopet pojavila. Doslej je umrlo več oseb ter veliko obolelo. Vladna komisija še vedno ni zaključila preiskave. Nekateri člani so izrazili mnenje, da so zastrup-ljenja posledica strupenih plinov kemičnih tvornic, dočim je profesor Haldane izjavil, da je v teb. krajin izbruhnila bubonska kuga,.
F
r
aneijo
Izjave delegata angleške vlade po posetu v Rimu
skem problemu
Kellogg o evTop-
Pariz, 24. dec. s. Angleški strokovnjak za pomorsko razorožitev Craigie je prispel v ponedeljek iz Rima, da informira francosko zunanje ministrstvo o svojih posve= tovanjih ^ z italijanskim zunanjim minu strom. Nekateri list; spravljajo ta poset Craigia v Parizu v zvezo z željo angleške vlade, da bi se podaljšal med Francijo in Italijo določeni odmor za gradnjo ladij preko 31. decembra 1930.
Pariz, 24. dcc »Matin« poroča, da je angleški delegat Craigie poset 1 zunanjega ministra Bruinda ter imel z njim daljšo konferenco Odhajajoč iz zunanjega mini« strstva, je novinarjem izjavil, da je v Ris mu govoril z Grandijem o podaljšanju pro* vizor ja glede na pomorsko razorožitev Francije in Italije, ki poteče z letošnjim letom. Dostavil je, da je Grandi izrazil pripravljenost italijanske vlade priznati Franciji premoč v nekaterih kategor j ah. Današnji  listi  komentirajo  to posredova*
nje angleške vlade v Rimu in Parizu in na« glasijo,   da   rimska   vlada   svoje  popust I j i«
vosti doslej v praksi Se m pokazala. Obo« roževanje. ki ga izvaja Ital ja na kopnem in na morju, ne govori za to, da bi bila Italija danes popustljive jša. kakor je bila ob priliki londonske konference.
Ne\v Vork, 24. decembra. Bivši državni tajnik Kellogg, ki je prtspol semkaj, j.» izjavil, da odgovorni držr.vniki Evrope niso udeleženi pri govoricah o vojni, kar ?e posledica gospolarsk«? depresije. Evropski državniki tudi ne irovore o tem, da bi -e ta problem rešil z vojno. Sicer pa niluV ne more prerokovati, da ne bo nikoli pnš-*o do vojne. Glavni problem v Evropi -o trenutno davčna in oboroževalna bremena ter brezposelnost. Glavno sredstvo za ohranitev miru je izvedba razorožitve n\ kopnem. K^!lo<ra. meni. da so zavezniška države dolžne izvesti  to razorožitev.
Radikalizem ruskih komunistov
Osrednji odbor ruske komunistične stranke za radika'nejša sredstva in izpopolnitev oborožitve Sovjetske Rusije
Moskva, 24. dec. d. Brzojavna agentura Sovjetske unije poroča, da je centralni odbor komunistične stranke v plenarni seji po poročilih Kaliniim in Molotova skfenTL da se izvedejo nove volitve v sovjete, ter pri tem ugotovil, da obstoja politični pomen teh volitev v tem ker so najvažnejše sredstvo za radikalen preokret. Ta preokret se more zgoditi samo na podlagi, da se poveča važnost sovjetov kot nosilcev glavn.h smernic stranke. Nadalje ugotavlja centralni odbor, da so dogodki v zadnjih mpsec;h, pred vsem pa dejstvo napredka socialist:č-ne izgraditve  Sovjetske unije spričo isto-
časne nadaljnje poglobitve svetovne gospodarske krize ter poostritve razrednih na-sprotstev v kapitalističnih deželah, v polni meri potrdili pravilnost ^klep;>v 16. strai-V nega zbora in da se od strankinega zbora odobrena politika široko razpredenega socialističnega pohoda usneš 10 uresničuje ter izziva čim dalje ostrejšo obliko odpora kapitalističnih in protirevoluci-onarnUi elementov, ki računajo z intervencijo. Odgovor onim, ki pripravljajo intervencijo, mora biti še boli odločen pohod .0-cializma in vsestranska utrditev obrambne sposobnosti Rusije.
Huda smola
Lizbona. 24. decembra. Španski letalec Franco je v španski razredni loteriji po svojem begu iz domovine zadel skoraj dva milijona franeov. Dvomljivo je, ali mu bo španska vlada izplačate lo vsoto. Najbrže jo bo obdržala kot odškodnino.
Snežni vihar H v Italiji
Rim, 24. dec. s. V Milanu vlada že nekaj d., hu ' mraz. Temperatura je bila ponoči 5 stopinj pod čio. ?Teka oseba je zmrz* nila. V Bresciji m gorskih doimah močno sneži. ^ eg je dosegel precejšnjo višino. V D-'omitih je ,amp nilo več alpskih jezer. V Cortini d* Amrezzo je bilo 16 stop nj pod niC-lo, v drugih dolomitskih krajih oa 2 stoninj pod ničlo. Pomorski viharji, ki divja' " več dr J .dranskem m^rm, so sedaj zahtevali tudi človeške žrtve. Pri GM~** je vihar presenetil ribiško barko Trije ribiči so utonili. V zalivu pri Geno* vi se je ponesrečila barka tamošnje car n» ske straže Štirje stražniki so se rešili le z velikim nap rom. Tudi iz Sardinije jav» Ijajo o močnih vihorim Lad^iski promet :ma mnogo zamude Letalski promet je bil ustavljen Že deset dni pogrešajo neko mo« torno ladjo.
Atentati v Indiji na dnevnem redu
Včeraj je streljal neki dijak na punjabskega guvernerja, ki je bil samo
lažje ranjen
Lahore, 24. decembra. Na punjabskega guvernerja sira Geoffrevja Mont-morencija je bil včeraj izvršen atentat. Ko je zapuščal punjabsko univerzo, kjer je imel otvoritveni govor, je neki indijski dijak oddal nanj 6 strelov iz revolverja, od katerih pa so trije zgrešili. En strel je zadel nekega policijskega inšpektorja, dočim je drugj ranil Qeko ženo. Ko je atentator videl, da guverner ni ranjen, je oddal nanj še tri strele. Od teh ga je eden ranil na roki. Rana ni huda. Ko so ga v bolnici obvezali, se je vrnil domov. Atentator in njegovi trije sokrivci so bili aretirani.
V zadnjih 12 mesecih je bilo umorjenih več Evropcev na visokih mestih, dočim so drugi komaj ušli smrti. Dne 17. decembra 1929 je bil ustreljen Saun-ders. Komaj 6 dni pozneje je bil izvr-
šen atentat na vlak podkralja lorda Ir-vvina. V Punjabu je bil umorjen poročnik Havvkes. V Bengaliii je bil ustreljen generalni inspektor Francis Lovvman, dočim je bil malo pozneje umorjen v bližini Pešava rja policijski uradnik Murphv. Angleškim oblastem povzročajo vedno številnejši napadi na Ew ropce mnogo skrbi. Varnostni ukrepi so bili ponovno zelo poostreni, vendar pa uspeha ni čutiti.
Delhl- 2Z. dec. d. Vsi politični jetniki, ki pričakujejo svoje obsodbe med njimi bivši župan Kalkute Sen Gupta ter nje^ova žena, so pričeli itavkati z gladom. Na ta 'i.i-č'n hočejo protestirati proti postopanju z indijskimi ženami, ki so b;ie v sob tn )-radi straženja pred rrodajnlnamf aiko!Wa aretirane in vsaka obsojena na šest mesecev ječe.
Italijanski polet v Ameriko
Rim, 24. decembra, s. Italijanska letala, ki se nahajajo na etapnem poletu v Južno Ameriko, so včeraj ob 9. dopoldne startala v Kemitri za polet v Villo Ciceros.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 24. dec. AA. Po poročilih stati* stičnega urada je bilo v Nemčiji 15. de* cembra 3.997.000 brezposelnih. Njihovo štev.lo je naraslo od novembra za 2S7.COO.
Pi!sudski na Madeiri
Lizbona, 24. dec. A A. Poljski minister za vojsko maršal Pilsudski je prispel na Madeiro, kjer ostane nekaj te-dnov, da se odpočije.
Brezžična propaganda za alkohol
Ncw Vork. 24. decembra. Oblasti za pobijanje alkoholizma so v veliki zadregi zaradi propagande, ki jo vodi brezžična postaja proti prepovedi alkohola. Ta postaja se v vseh državah zelo dobro sliši ter dela v zadnjih dneh zelo živahno propagando proti prohibiciji. Vsak dan izdaja nova gesla in nasvete, kako naj prebivalstvo brez nevarnosti krši prohibicijske zakon«. Brezžična postaja je razpisala originalna tekmovanje, v katerem prosi, naj se ji pošljejo šaljive pripombe in izreki proti prohibiciji. Kot nagrade so razpisani zaboji z whiskyiem. ki se bodo dostavili nagrajenemu brez nevarnosti v hišo. Ameriške oblasti so brez moči. ker nimaio na privatno mehikansko brezžično družbo nobenega vpliva. —-----
Vremensko poročilo JZSS
po stanju 23. t. m.
Kofce: temp. —4 C novega snega pršiča 25 cm veter severovzhod, izgledi za praz* nike  prav dobri.
Mislinje: temp. —5 C, snega pršiča 20 cm izgledi za praznike vobče dobri.
Pohorje: —1 C, oblačno, pr^ča 50 cm, smuka dobra, izgredi za praznike dobri.
Kranjska gora; oblačno sneg pršič. smu» ka dobra, izgledi za praznike dobri.
Nova vas pri Rikeku: oblačno, buria ponehala, sneg pršič, izgledi za božič do» brt
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Liubljanska borza danes ni poslovala.
Prosto so notirali: Amsterdam 22.*. 3 Berlin 13.4475. Bruselj 78828, Budimpešta 9SS2?. Curih 1095.9. London 273.99. Dtfnij 794.53, Newyork 56.31, Pariz 221.&S, Praga 167.46, Trst 295.25.
INOZEMSKE BORZE
Curih. Beograd 9.1260, Pariz 20.23. Lon don 25.—, Newvork 514.S5. Bruselj 71.95, Milan 26.965, Madrid 54.9), AmstedaT 207.40, Berlin 122.72, Dunaj 72.50* Sofija 3.73. Praga 15 28. Varšava 57.75 Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.06-
Ing*, f gnati i Majdel I
Ljubljana, 24. decembra.
Našo univerzo je zadela velika izguba s smrtjo g. prof. inž. I. M a j d e I a« ki je včeraj popoldne po kratki in mučni bolezni preminul. Pokc-jni profesor je predaval kemično tehnologijo na kemičnem oddelku tehnične fakultete in tudi metalurgijo na rudarskem oddelku. Smrt je ugrab:ia prof. Majdela sredi napornega znanstvenega dela v najlepši dobi njegovega življenja, v času, ko je imel zasnovanih polno novih projektov tako, v znanstvenem, kot orga-nizatončnem pogledu. Bil je izredno nadarjen delavec Vsak dan se ga je od zjutraj do večera lahkK) našlo v njegovi skromni sobi pri laboratoriju za kemično tehnolog jo pn kemičnem institutu ali pa v laboratoriju za metaiografijo v institutu za rudarstvo, vedno zamišljenega v literarna in znanstvena raziskavanja in istočasno vedno dela-zmožnega. prijaznega in ljubeznivega. Še pred enim tednom je predaval. Danes ga ni več. Njegova smrt pomeni za tehnično fakulteto velikiav, težko, nenadomestljivo izgubo *
Inž. I. Majdel je bil rojen 1. 1S74. v mestu Carskoie Selo pri Petrogradu iz ugied-ne plemenitaške družine ki je dala Rus ji veliko važnih kulturnih delavcev. Svojo strokovna izobrazbo si je pridobil v M haj-lovski artiljtrijski visoki šoli v Fetrogradu in visoki tehnični artiljerijski šoli, katero je abaz-iivirai 1901. m si je pridobil naslov vojaškega inženierja (tehnologa). Ruske visoke vojaške šole so bile veano na višku ;n so v znanstvenem pogledu konkurirale z univerzami, s temi splošno priznanimi središči vsakega znanstvenega delovanja. Za časa stuJ.ja prof. Majdela so v teh šolan predavali taki učenjaki ki t Mendeiejev, ki ga upravičeno štejejo med največje kemike našega časa in metalurg Černov, ki ga moremo srtiatrati kot soustanovitelja moderne znanstvene metalurgije. Pokojni profesor je bil torej učenec teh odličnih učenjakov.
Pa dovršeni visoki šoli je začel prof. Majdel svoje pra».t čno delovanje in s.cer kot artiljerijski oficir. Kmalu potem je bil zaradi izredne talentiranosti in znanja poklican Kot predavtelj v višjo strokovno vojaško tehnično šAo v Petrcgradu. Kot profesor je pokojni mnogo deloval tudi na znanstvenem polju in je zapustil nad K 00 tiska-n h strani razprav, tičočih se v večjem delu artiljerijsko- tehniških problemov. Udeleževal se je tudi delovanja centralnega art lie-rijskega komiteja in drugih strokovnih in znanstvenih organizacij. L. 1914, ko se je začela svetovna vojna« je stopil g. Majdel takoj v aktivno armado in se je udeleževal vojne do njenega konca in sicer v začetku kot kapetan, potem pi je htro napredoval in je bi' ob koncu vojne general in scer inspekf <r arti'jerije zapadne fronte s pravicami komandanta armije Za svoje vojaške zasluge je bil večkrat odlikovan. Ime! je naslednja odlikovanja: red sv. Stanislava III.. II.. in I. razreda, red sv. Ane II!.. II. in 1. razreda, red sv. Vladimira IV. in III. raz-
reda, častno zlato sabljo (Georgijevskoie orožje) Vs: redi so kot odlijevanja za vojne zasluge, z meči in trakovi.
V novembru 1918 je bil v Bukarešti v komis j; pri komandantu francoskih čet generalu Bertholetu. Po revoluciji in ustanovitvi boljševiškega režima, je bil prof. Majdel primoran em grirati. Usoda ga je privedla v Jugoslavijo in Ljubljano. Tu je stopil I. 1922. na univerzo kot skromen as stent kemičnega instituta in s tem začel novo smer svojeg3 delovanja. Kljub pri* meroma visoki starosti je takoj pokazal tako energijo in izredne lastnosti, da je bil kmalu od stran' svojega šefa predlagan in tudi imenovan za docenta in potem za izrednega profesorja. Njegove zasluge na znanstvenem polju in za našo univerzo so bile take. da je b 1 tik pred imenovanjem za rednega profesorja. G. prof. Majdelu so bila poverjena predavanja iz kemične tehnologije in vodstvo in organizacija to* zadevnih laboratorijev. Kot strokovnjak je takoj tudi pristopil k znanstvenemu in literarnemu delovanju in je izdal celo vr= sto (okrog 25) znanstvenih člankov v jugo* slovenskih in tudi nemških strokovnih re* vijah, ki se tičejo kemične tehnolog je pa tudi osnovnih filozofskih problemov kemi* je sploh. Ta dela so bila splošno prizna* na posebno med nemškimi strokovnjaki in nekatere ideje, ki jih je pokojnik izrazil imajo sigurno bodočnost in bodo vplivale na splošni razvoj znanosti. Pisal je tud. o problemih, ki se tičejo premoga sploh in se je posebno pečal s problemi našega premoga Ko je bil L 19.26. osnovan insti^ tut za rudarstvo in postala stolica za me* talurpjo po odhodu g. prof. Hummla v Pi-ibram prazna, je bil g. prof. Majdel po klican tudi za predavanja iz metalurgije in mu je bla poverjena organizacija labo* ratorija za metalurg jo in metaiografijo. Z vso vnemo je začel pokojnik tudi to delo in *e ja takoj pokazal vrednega učen* ca svojih preje imenovanih velikih učiteljev — učenjakov. V kratkem času je pri zelo omejenih sredstvih :n malih prosto* rih izvrstno organ z«ral svoj laboratorij, ki je že tako urejen, da so se že pričela znan* stvena dela, kakor tudi raziskavanje prak> tičnih problemov, ki se tičejo našega ru* darstva. V načrtu je imel ves nadalnji razvoj tega laboratorija, ki bi sigurno po* stal eden najbolj interesantnih nst.tucij te vrste. V tem srmslu predstavlja prerana smrt posebno veliko izgubo za našo mlado rud     'to visoko šolo.
Kot človek je bil plemenitega značaja vedno skromen, izredno prijazen, izvrsten kolega in ga bo profesorski kolegij goto* vo zelo pogrešal ter ohranil v najboljšem spominu. BI je vsem. tud. naši mladi ge* neraclji  vzor intelektualnega delavca.
Pokojnikove zasluge za našo znanost *n našo mlado univerzo bodo ostale vedno zabeležene v zgodovini naše kulture. Njegovi družini naše iskreno sožalje, velikemu ruskemu znanstveniku pa slava!
Socialna politika
Od prevrata je izdata mestna občina  za socialne potrebe prebivalstva 29,824.904 Din
Ljubljana, 24. . decembra.
Poleg mladinskega, starostnega in delavskega skrbstva spadajo v delokrog socialne politike ljubljanskega mestnega na-čelstva tudi mestne ustanove ter nakazovanje ubožnih podpor v tuje občine pristojnim osebam, ki bivajo v Ljubljani ali pa potujejo skozi mesto. Na račun mestnih ustanov je leta 1920. izdala Ljubljana 2.875 Din, v letošnjem proračunu pa je teh. izdatkov predvidenih 39.385 Din.
Kot rečeno, mora ljubljansko mestno načelstvo nakazovati ubožne podpore tudi v Ljubljani bivajočim ali skozi naše mesto potujočim ubožnim ljudem, ki so pristojni v tuje občine naše države ali inozemstva. Le te podpore pa morajo povrniti Ljubljani domovne občine podpiran-cev, niso pa te tuje občine dolžne vračati brezposelne podpore, katere je brez aji-hovega pristanka izplačalo njihovim domačinom ljubljansko mestno načelstvo.
Cestckrat se pa primeri, da domovne občine svoje uboge domačine, ki so prejeli v Ljubljani izplačane trenutne ubožne podpore, enostavno zataje, to je, jim nočejo priznati domovinske pristojnosti v svoji občini tei zato Ljubljani tudi ne povrnejo izplačanih podpor, dotlej, da jih pristojne politične oblasti k temu prisilijo.
Zato povzroča izterjevanje povračila takih podpor mestnemu načelstvu nemalo dela ter pisarjenje m tudi stroškov, ki često dosežejo ali celo prekoračijo vsoto ter-janega zneska.
Leta 1920. je izdalo ljubljansko mestno načelstvo v tuje občine pristojnim ubožcem podpor za 7.250 Din; v tekočem letu je predvideno v mestnem proračunu teh podpor za 80.000 Din V vseh povojnih letih, od leta l£>28. do danes, so pa znašali tozadevni izdatki 617.000 Din.
Za razne drug*1 svoje socialne potrebe, kakor za socialno upravo itd., je izdalo ljubljansko mestno načelstvo od prevrata 2,626.557 Din.
In ako računamo, da je leta 1920. štela Ljubljana 50.433 prebivalcev ter da je to leto izdalo mestno načelstvo za vse mestne socialne potrebe 124.810.50 Din, vidimo, da je leta 1920. prišlo na vsakega ljubljanskega prebivalca po 2.47 Din mestnih socialnih dajatev.
Ker pa je za tekoče leto — ko šteje mesto 58.398 prebivalcev, predvidenih v mestnem proračunu za vse mestne socialne potrebe skupnih izdatkov 4.878.450 Din. pride na vsakega ljubljanskega občana po 83.54 Din mestnih socialnih dajatev ter so
se potemtakem te mestne dajatve od leta 1920. do danes zvišale za 81.07 Din na vsakega občana.
Iz navedenih podakov je razvidno, da je Ljubljana v zadnjih povojnih letih — kolikor so ji pač dopuščale njene finančne zmožnosti — v pogledu izvajanja mestne socialne politike v splošnem izvršila svojo nalogo in dolžnost ter da je ljubljansko mestno načelstvo v zadnjih povojnih letih vodilo razmeram in razvoju mesta odgovarjajočo socialne politiko ki ni v korist samo v nesreči, pomanjkanju in bedi živečim ljubljanskim občanom, temveč je, ker ostane denai. žrtvovan v mestne socialne svrhe, po večini v mestu, tudi v go-i spodarsko korist vsemu mestnemu prebivalstvu.
Glede na smisel in cilj socialne politike sploh se pa denar,  žrtvovan v te svrhe.
pisalni stroj kupimo, ker ima najlepšo pisavo.
Samo prodaj a:
IVAN LEGAT
Ljubljana Prešernova 44
Maribor, Vetrinjsfea 30
Tel . int .  2636 - 2434
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam želi
KAVARNA
LEO\ in FA^ia POGAČNIK
Točijo se pristna štajerska in dolenjska vina. Mrzla in topla jedila vsak čas od 4. ure zjutraj naprej. — Se priporočata s posebnim spoštovanjem
Leon in Fani Pogačnik
Ljubljani visoko obrestuje. In da se more povsem doseči tudi ta končni cilj, je odvisno le še od pravilne podrobne porabe vsakoletnih socialnih dajatev mesta, katero nalogo pa vrši socialni urad ljubljanskega mestnega načelstva.
Končno naj še navedemo posebno zanimivost, da je ljubljansko mestno načelstvo od prevrata, torej v 12 letih, izdalo za socialne potrebe prebivalstva ljubljanskega mesta celih 29,824.904 Din.
Izstradani in
zmrzujoci psi
Hvalevredno je delovanje Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk, ki vsako zimo postavi po most.n:h nasadih hišice, kjer imajo zmrzuječi ptički vedno pogrnjeno mizo in so obvarova.ni lakote. Imamo tu«li društvo za varstvo živali, ki se pa po vojnu" nikaikor ne more oživeti in razmahniti Pred vojno so bili člani tega društva vsi odličniki in najuglednejši prebivalci mesta, torej najvplivnejše osebe, da je imelo društvo tudi velike usnehe. Slabo znamenje za našo srčno kulturo je, da smo skoro pozabili na varstvo živali in moramo vsak dan gledati, kako vozniki po nepotrebnem pretepalo zirarane konje, divjaki nečloveško trpinčijo mačke in z vseh sitrani mesta prihajajo v redakcijo pritožbe zaradi tulenja izstradanih psov, da ljudje po dnevn ne morajo mirno delati, po noči pa ne spati.
Tako smo v nekaj dnevih dobili pritožbe kar treh usmiljenih ljuda iz Livarske ulice. Iz hiše, ki slovi po sladkobnih zvokih citer, se namreč noč in dan razlega tudi oburvno lajanje psa, ki je gotovo večkrat topen ka.kor sit. Uboga žival se namreč reši verige in hiti k dobrim sosedom, kjer dobi hrane, doma pa zato batine, žalostno je, da baoe psa preteka srednješolec in ga celo med pretepanjem vlači na verigii po srtcnnioah gori in dold. Revež mora spati na mrazu in ni čuda, če zmrzu-joča in slabo hranjena žival tuli vse noči, ia sosMje ne morejo s~>ati. Klor z živaljo ne mara nosttonat j kakor človek, naj jo da dragemu, ki ima srce. S:cer naj pa po-sre kije društvo za varstvo živaM pri po!i-i ly, da trninčeoije tega in tudi drugih psov prespane. Kdor hoče imeti psa za varuha, naj mu da tudi jesti in naj ga ne pretepa, da se smili vsej okolici, če je pa sit in ima topk> ležišče, vendar ne laja nenre&tano, da se sosedom trgajo živci, zato naj se pa policija zanima, da kaznuje tudi tiste, ki so knivi, da psi kale mir.
—a g.
Zagotovite si naklonjenost odjemalcev
v novem letu z novoletnimi voščili in ne pozabite jih pravočasno poslati upravi »Slovenskega Naroda«.
Smučarski dom
v Planici
V poročilu o občnem zboru SK Ilirija smo kratko omenili, da zgradi klub na tako zvani Slatni v Planici pri Ratečah smučarski dom, ki bo pozimi služil smučarjem, poleti bo pa tudi dobrodošel turistom in prijateljem   prirode vobče.
Na občnem zboru je odbor sprejel sklep, da zgradi na primernem kraju smučarski dom. Po vsestranskem razmotriva-nju se je odločil za zgraditev doma v dolini Planica, kjer je že kupil 400 m2 sveta. Ilirija je upoštevala klimatične. letoviške in tujsko-prometne okoliščine in se ji je zdela Planica najbolj pripravna.
Novi dom bo zgrajen na lepi izletni točki v nadmorski višini 9G0 metrov, ob kolodvoru, približno 10 minut od postaje Rateče. Poslopje bo enonadstropno z mansar-do v domačem planinskem slogu in bo imelo poleg pritiklin. centralne kurjave in skupne jedilnice tudi dve prhi. V domu bo devet sob za letoviščarje in 6 kabin za smučarje-tekmovalce.  skupaj 36 ležišč.
Da pa zbere potrebna denarna sredstva je Ilirija izdala 1000 komadov obveznic po 100 Din, ki bodo amortizirane v nominalni vrednosti z izžrebanjem pod državnim nadzorstvom in sicer vsako leto po 100 obveznic. Zanje garantira SK Ilirija z vsemi športnimi napravami (kopališče itd.), ki predstavljajo več milijonsko vrednost. Kdor kupi vsaj o obveznic bo imel prost vstop v dom, ugodnost rezerviranja sob ter znižane cene prenočišč.
V vabilu k nakupu obveznic pravi SK Ilirija, da si je kot najstarejši klub v dravski banovini stavil za glavno nalogo propagando vseh športov, ki |ih po njih naravi lahko goje širši sloji in sicer plavanje, drsanje in smučanje. Ko! prvo je Ilirija zgradila drsališče, za plavanje je predlanskim zgradila moderno kopališče, da pa izpolni svoj program, je sklenila zgraditi tudi smučarski dom.
Vabilo zaključuje: V svojem idealnem in nesebičnem stremljenju za napredek smučarstva in povzdigo naših krajev, prosi SK Ilirija vse člane in prijatelje kluba, vse športnike, rodoljube in podjetja, da se odzovejo tem vabilu, kakor tudi, da propagi-
rajo nakup obveznic mod svojimi znanci. Ker je amortizacija tega dolga za klub odvisna od doho lkov investiranega kapitala, ker zavisi od Čimprejšnje dograditve, bi dovoljujemo pripomniti, 4a dvakrat posodi, kdor hitro posodi.
Božični trg v Rimu
Rim ima še vedno v vsakem pogledu originalen božični sejem. To ni sicer več starodavni sejem, toda vrši se na edinstvenem starodavnem trgu, na Piazza Navona. Qui-riti niso samo ponosni na ta srednjeveški trg, ki veže staro središče Rima s starim papeškim okrajem na mestu starorimskega Domitianovega stadiona, temveč so bili in so še vedno zelo ljubosumni, kakor Benečani na trg sv. Marka. Kdor bi svetoval Rimljanom, naj vendar enkrat odstranijo s tega zgodovinskega trga božični vrišč in trušč, bi naletel slabo. Odgovorili bi mu, da se tega trga ne sme nihče dotakniti. Potomci Quiritov so dokazali vsem, kdor je hotel izpremeniti ladijsko obliko tega trga. da jim je Piazza Navona sveta. Uprli so se. ko je hotel papež Leon X. zapreti klasično ozek dohod k zaprtemu mestnemu polju in zgraditi pred svojim sedežem velika razkošna vrata. Niti umetniško navdahnjenemu Sixtu V. niso dovolili podreti vrsto nizkih hiš na severni strani. Občinska uprava je ž3 opetovano hotela zgraditi pod trgom moderen predor, pa potomci Quiritov niso dovolili.
Ta edinstveni trg, ki je služil do 15. stoletja po stari tradiciji ljudskim igram, turnirjem in borbam, je postal božični trg leta 1477. na povelje kardinala Rohana, ko takratni lastniki obubožani menihi iz Farfe pri Rimu niso hoteli odstraniti s trga trave in grmičevja. Kardinal je nastopil tako energično tudi zato, ker je Rim rastel in ker sta se dva stara božična trga pod Ka-pitolom blizu cerkve Ara Coeli in srednjeveški trg na trgu Campo di Fiori preveč oddaljevala od središča naraščajočega pa-peškega Rima. Čeprav takratni menihi teh trgov nikoli niso zapustili, so vendar dajali prednost novemu obširnemu trgu, ki je bil tudi mnogo bolje zaprt. Ljudstvo je preneslo na trg tudi kip Marforia, najden pod Septimijevim slavolokom. Za časa papeža Gregorija XIII., ko je krasil trg še krasen studenec, ki je zdaj zagrajen, se je začenjal božični sejem že v prvih dneh decembra.
Vse, kar se je moglo ponujati, prodajati ali kupovati v takratnih časih, so prinašali ljudje na trg ves mesec slavnostno med prepevanjem pobožnih pesmi. Trg je bil poln barak, v severnem delu za kristjane, v južnem pa za Žide. Sejem je trajal do polovice januarja, kajti za zaključek so dovoljevali papeži bučne sprevode, procesije in svečanosti, ki jih je organiziralo često razvajeno špansko plemstvo, n. pr. ob poroki nečaka Sixta V. s Katarino Sforza ali Octavia Farnesia z Margareto Avstrijsko. Ves trg je bil okrašen ob takih svečanih prilikah s preprogami, zastavami in zelenjem, zvečer, ko so bili svatje z ljudstvom vred že močno vinjeni, so pa trg bajno razsvetlili. Tu se je zbiralo vse družabno in trgovsko življenje Rima nele v božični, temveč tudi pozneje v predpustni dobi. Vse svečanosti, zborovanja, gostije in poroke so bile končane od 15. do 18. stoletja v božični dobi na tem trgu.
Od vsega tega je ostalo zdaj seveda le malo. Srednjeveški trg na Campo Flori je postal tekmec tega božičnega tržišča. Samo tik pred božičem oživa stojnice to veliko in osirotelo tržišče večnega mesta. Okrog stojnic so izobešene belo in zeleno barvane jaslice, v katerih so v skupinah razne postave in živali iz gline, pestro pobarvane. V košarah pred stojnicami so omela, pri katerih stoji prodajalec in se greje s pečenim kostanjem. Ker so stojnice z jaslicami zunaj in znotraj vse enake, bi človek mislil, da je Ford standariziral tu tudi božično domačo obrt. Božičnega drevesca pa ni videti nikjer. Ne manjka pa stojnic z raznimi igračami in prodajalcev turškega medu.
Samo na sveti večer, posebno pa za tri kralje, oživi Piazza Navona tako, kakor je bila v srednjem veku. Nešteti prodajalci ponujajo najrazličnejše pločevinaste piščalke, ki jih kupujejo odrasli in otroci, da hodijo potem vso noč po Rimu in okolici in dramijo s piskanjem iz sna zaspane ljudi. Potem pa rimski božični trg skoraj vse leto spi spanje velikega odstavljenega vladarja, kakor pravi rimsko ljudstvo, ki rado poseda okrog znamenitega vodnjaka in se spominja plemenite svakinje papeža Inocenta Olimpije, ki je na starorimski način na božičnem trgu rada nudila ljudstvu panem et circenses. In to je tisto, kar Rimljani zdaj najbolj pogrešajo.
Medeni tedni.
— Kaj se ti je zmešalo, prijatelj? Komaj dva meseca si oženjen, pa že pretepaš ženo. Najraje bi te dal zapreti. —
— Nikar ne stori tega, ker bi nama pokvaril medene tedne.
Čudna zahteva.
— Za mojo hčerko morate najti zelo kratkovidnega, po možnosti kar slepega ženina.
To je pa res čudna zahteva.
— Ne zdela bi se vam čudna, če bi poznali mojo hčerko.
Sreča. —Poznaš mojo ženo?.
— Ne, še nimam te sreče.
— Sreče? Torej vidim, da je res še ne poznaš.
KOLEDAR t Danes: Sreda, 21. decen bra 1930. katoličani: Adam in Eva, pravoslavni: 11. decembra. Danilo.
Jutri: Četrtek, 25 decembra 1930, katoličani: Božič, pravoslavni: 12. decembra, Spiridion.
Prired'tve na Ro/ič.
Drama: Ob 15. Serija A-uOjC01, ob 20. Gospa ministrica.
Opera: ob 15.« Car in tesar, ob 20. La Mascote
Kino Matica: Zem! a solnca.
Kino Ideal:  Pazi  Harold  (Haro'd Llovd)
Kino Ljubljanski dvor: Poljub (Greta Garbo).
Prireditve na Štefanovo.
Drama: ob 15. Peterčkove poslednje sanje, ob 20. Uti pij en ca.
Opera: ob 15. Groiica Marica, ob 20. Carmen.
Kino ytat*ca: Zemlja ro'nca.
Kino Ideal: Pazi Harold.
Kino Ljubljanski dvor: Poljub.
Dežurne lekarne.
Danes: Bohinec. R:mska cesta. Leustck, Resljeva cesta, dr.  Kmet. Dunajska cesta.
Na Božič: Piccoli, Dunajska cesta, Ba-karčič. Sv. Jal] ba trg.
Na Štefanovo: Bahovec. Kongresni trs, Ustar. Sv. Petra cesta, Hočevar. Sp. S:ška.
mi
ttt
Pat In Pafachon
Pat in Patachon sta ljubljenca najširše publike. To se je najbolje videlo pri sprejemu odličnih komikov v Berlinu.
Sedaj sta že tretjič v Berlinu, toda prvikrat, ko bosta v nemški predstolnici fil-mala svoje komične in vesele prizore.
Patachon je pripeljal s seboj celo svojo soprogo. Prav prijetna dama, ki se pa glede »linije« prav nič ne sklada s svojim možem. On, majhen in okrogel, ona pa nasprotno zelo vitka in elegantna. Da bi imela v Berlinu čim več sreče, je gospa »Patachon« — Madsen že na kolodvoru ob izstopu iz vlaka spustila na tla steklenico kolonske vode. In črepinje, pravijo, prinašajo srečo . . .
V družbi priljubljenih komikov smo sedeli v hotelu Savoy. Patachon (njegovo pravo ime je Madsen) bi bil prav rad vedel, kako daleč je znameniti berlinski Kurfurstendamm. Gospa Madsen pa se za taka vprašanja ni prav nič zanimala, temveč je kazala zanimanje za modo, toalete, družabno življenje in sport. V vsem tem je gospa Madsen zelo dobro podkovana.
Zanimivo je, da smo iz pogovora takoj uganili, da zna Patachon več ko samo tisoč nemških besed, čeprav se bo imenoval film, ki ga bo baš v Berlinu snemal, skromno
»Tisoč besed nemščine«.
Film je zelo komičen s silno veselo vsebino ter se odlikuje po zdravem humorju. To bo seveda govoreči film. v katerem bosta kreirala Pat in Patachon dva danska potepuha, ki sta prišla v Nemčijo na kongres potepuhov kot zastopnika danske po-tepuške zveze. Izročila bosta tudi prometnemu ministru prošnjo glede izboljšanja prometa in olajšanje kretanja mednarodnih »večnih popotnikov«, delomržnežev, pohajkačev in postopačev. Da pa bosta mogla ministru zadevo razložiti, se morata naučiti 1000 nemških besed. In kot brhka učiteljica nemščine nastopi Adele Sand-rock.
Patachona so vprašali. Če bosta v filmu govorila tudi danski.
»Ne,« je odgovoril longin Pat (njegovo pravo ime je Schenstrom). Potem pa je še pripomnil, da na Danskem nimajo radi zvočnega filma.
V začetku, ko je bila radovednost na višku, so ljudje drli v zvočni kino, a kasneje so se ohladili. Za Dansko in Norveško bova pripravila bržkone nemo verzijo tega filma.
Danski zvočni film tedaj nima bodočnosti!
Patachon — Madsen se ne boji bodočnosti.
Pat—Schenstrom pa je manj hladnokrven in zato njega to mnogo bolj skrbi. Pogovarjali smo se še o marsičem in ko je Pat povedal, da ima že 19 let staro hčerko, sam pa da je star že 48 let, smo se vsi čudili.
Kako je to mogoče.
Saj nima še nobenega sivega lasu, niti najmanjše gubice na obrazu. Človeku se zdi, da vse te vesele vloge in neumnosti mladostno vplivajo tudi na oba komika sama in da je v tem iskati vir njune večne mladosti, veselega razpoloženja in dobre volje.
Iz Li*5je
— Poziv! Pevsko društvo »Lipac je naprosilo učitelja g. Pertota. da prev/.aiue mesto pevovodje. Dolgoletni in zaslužni pe-vovodja in komponist g. Peter Jereb ;e odstopil zaradi bolezni. Pevsko društvo >L»-pat se mora po mnenju g. učitelja preurediti tako, da se prične vežbati tudi mlajše moči. Začelo se bo popolnoma od začetka, da se bodo tudi tisti izvežbali, ki se bodo nanovo vpisali v društvo. Vse to nam jasno kaže, da bo g. Pertot pevski zbor povečal in da bo s svojim trudom dosejel uspeh, a ta je mogoč le. če je dovolj pevcev. Zato pozivamo vse tiste — bodisi dame ali _To-pode — ki imajo veselje do petja, zla: ti pa mladino. da pristopijo k društvu kot člani-pevci. Vse podrobnosti se bodo razpravljale na občnem zboru, ki se bo vršil 6. januarja 19S1 ob 20 uri v gostilni a. La-jovfca Maksa. Vse stare Člane-pevce se bo povabilo po okrožnici. nove pa prosimo, da se prijavijo do 6. januarja 1931 pri društvenem tajniku g B. Brilliju. — Odbor pevskega društva >Lipac
opališčem še moderno drsališče
SK Ilirija je povečala in modernizirala svoja tenišča, k! se izpremene
pozimi v drsališče
Ljubljana, 24. decembra. »Slov. Narod« je že večkrat poročal, da SK Ilirija povečava svoje tenišče. ozi* roma drsališče pod Cekinovim gradom in da gradi tudi novo garderobo. Vsa ta dela so bila ta teden končana, dograjena je bila tudi nova in udobna prostrana garderoba, ki bo najbrž jutri na svečan način otvor« jena.
Tenišča SK Ilirije, ki služijo pozimi kot umetna drsališča, obstoje že skoraj deset let. Na iprej je imela Ilirija samo dva prostora, ki ju je pozneje povečala in razširila v tri. Toda ten šča so bila vedno polna pri; jateljev in ljubiteljev belega sporta, pozimi je bila pa na drsališču tudi navadno prav;
teden pa je bil > novo rn povečan:) tenišče urejeno in je danes po svoiem obsegu ne; dvomno največje tenišče v Jugoslaviji. OS rija bo imela poleti 7 tenišč, pozimi pa raz* meroma zelo veliko umetno drsališče, k: mer: okrog 4500 kvadratnih metrov in s:cer star: in novi prostor skupaj 3200 metrov, stari mali prostor pred garderobo pa 950 kvadratnih metrerv. Okrog tenišča so bile postavljene tudi visoke mreže na dveh straneh, na tretji nekoliko nižja mrežnara ograja, na četrti pa varuje prostor lepa kamnita ograja, ki jo je dala mestna ob; čina napraviti na Celovški cesti. Kakor Jrus ga leta, bo Ilirija tudi letos zasenčila drsa* lišće. Letos ostanemo sicer še pri starem,
tm
Nova garderoba na povečanem drsališču S. K. Ilirije
cata gneča. Občutno je bilo tudi pomanj* Vanje večje garderobe in zato se je Ilirija letos odločila povečati svoje naprave pod Cekinovim gradom.
Klubov upravni odbor je v septembru odobri] povečanje športnih naprav in v oktobru so že zapele lop ite na travniku pri starem tenišču. Zaposlen h je bilo okrog 30 de!avcv in v 14 dneh je bil že izkopan te* rcn za podaljšano tenišče. Izkopali so 1800 kubikov zemije. katero so navozili na druge travnike pod Cekinov ni gradom m jih izs ravnali. Totem so napravili ponikovalnice, uredili kanalizacijo in vodovod ter začeli dovažati ugasek (le.š), katerega so nivo/ li okrog 20 vagonov, izvažali in dovažili so s tovornimi avtomobili ki jih je dala na razpolago tovarna »Union«, po potrebi je pa morala Ilirija n.ijeti tudi zasebne tovor* nc avtomobile. Kljub slabemu vremenu je delo naglo napredovalo in sreda novembra je bil že ves novi prostor posut z lešem
S tem je bila že polovica dela končana, treba je bilo samo še teren znivelinti. BaŠ to je bilo najbolj naporno in zamudno Vsako tenišče mora h\l- ravno in zato je b:lo treba pri uravnav; nju in nive'ira.'ju zelo paziti. Inž. LJ'oudj : ic .-ti al, mH s teodoliom, kontroliral z nivelo vsako ped zemlje in končno z i as'", m avtomobilom, na katerega je pn v.dva valjarja, prva-, jal teren. N.i ugasev jC pnš\i 4 do 5 cm debela plast finega do lpeš.':ega peska, ka; terega so porabili jg pet va**©o*rv Ves teren so mora i ponovna zv.dja:i, pretekli
prihodnjo zimo pa bo napravljena ogrom« na plahta čez vse drsališče.
V zvezi s povečanjem drsališča je bila potrebna tudi nova garderoba. Stara garde* roba je bila že davno premajhna. Zato so jo porušili in teren izravnali in namesto nje je Ilirija zgradila lepo garderobo v ob; segu 18 krat 0 metrov. Garderoba je mo* derna zidana stavba z velikimi pravokot* nimi in okroglimi okni, ki dajejo dovolj svetlobe. Notranje stene so izolirana in obložene z insulitom, posebno maso, na* pravljeno iz lesenih vlaken. To je ameriški izum Ploščo pribijejo k plošči in ker je izdelek izredno lep, ni treba stene barvati. V garderobi bo vedno zakurjeno, na razpolago sta dve peči. V novi girdjrob: bo prostora za najmanj 200 oseb, suknje bo pa lahko odložilo 1000 ljudi, v kol kor je tudi preračunjena kapaciteta drs ilišča. Xa razpolago bo mrzla in topla voda. ure* jen bo bifet, poleg tega je pa v garderobi tudi rezerviran prostor za omarice. Poleg garderobe so prhe, ki bodo poleti zlasti dobrodošle igračem tenisa. V splošnem jc poskrbljeno za vse in je Ilirija zopet doka* zala, da jc res naš največji in najpodjet* nejši klub, ki zasluži vse priznanje javnosti.
Nove naprave so seveda klub znatno obremenile Investicije za povečanje tenišča in garderobe so znašale nad 100.000 Din. Zgradba teh napnv in pa smučarskega do* ma v Planici, o katerem poročamo na dru* gem mestu, sta ponoven dokaz inicijativ* nosti SK Ilirije.
stricu ionetu.
dolgoiihcih in smoli
Kako je zaman čakal zajca in kako ie domov  grede padel  v potok
Zdaj, ko je že padla prva bela moka na polja in travnike, ko je dolgouhc°m in zvitorepkam napočila doba, ko bodo morali omejiti funkcije svojih želodcev in se zadovoljiti z daljšim poslom, se je tudi stric Tone namenil v svoj priljubljeni revir, v ti\ši lovski raj, kjer ne manjka uhačev in ne zvitorepk, da si zamet enkrat privošči zajčjo pečenko, toda tako, ki bi jo sam s pihalnikom položil na tla, kajti zanj so namreč kupljeni uhači brez vrednosti in okusa. Želja je postajala od dne do dne močnejša, hrepenenje se je stopnjevalo in doseglo vrhunec, toda odločitev še ni padla, da bi ne prišel z nespametno pretvezo
zkriž z boljšo polovico, ki ima ob takih prilikah  tudi besedo.
Z to mu je bilo zelo ustreženo, ko so pe ga ob pravem času spomnili tovariši, s povabilom na lov, češ. da bo poskrbljeno za božično pečenko. Tema ni ugovarjala niti boljša polovica in da bi ne pokvarila lova. ga je pustila samega ...
Kar požgečkalo ga ie pri srcu, ko se je spomnil, da bo sam in da ga ne bo motila boljša polovica, ki preveč gleda na kozarec in družbo tako. da je njeni navzočnosti težko dostojno proslaviti in zaliti svidenje, lovsko tovarištvo, srečo in drugo, kar je sirota že stokrat prekleta in so »hudiče in drage take pošasti  pri njej že v to Ii.
ur s prvim vlakom-, je mrmral Ione, tako se "mu je mudilo in že so kosi domače obleke frcali na desno in levo, na zalito telo pa je v rekordnem času spravil droge cunje, ki jih je po njegovem mnenju preveč za moško telo... in odhitel je na kolodvor.
Do ga ni dohitel po novem :hudiča, tok' se mu mudi;, se ima zahvaliti samo naglici, s katero je izginil po stopnicah. Da ga je >budiČ<: spremljal in hitel za njim. je ugotovil šele pozneje, ko se je v vlaku zatopil v važne misli. Po izdatnem premišljevanju  je ugotovil    tudi, da je v
naglici pozabil na pihalnik, ki ga je zamenjal z navadno palico in jo sedaj krčevito stiskal, domislil se je tudi širokega umetniškega klobuka, ki mu je pokrival glavo, skratka vsa uprava je bila umetniško-tu-ristovska, nikakor pa ne lovska. Toda njega vse to ni motilo — bil je srečen, da je za nekaj dni zamenjal karijero umnega posestnika — s težavami lovca in ko je izstopil, je na vse slabo že kar pozabil.
Urnih nog jo je ubral čez most in vzdolž Save. Še predno pa je zavila cesta v klanec, je srečal znanca, ki mu je krepko stisnil roko in bi se bila pozdravljala vsaj pol ure, da se ni doma tako mudilo___vsakemu  v svojo smer.
— Tristo zelenih, Tone! — je zaklical tudi brat v pozdrav. — "Kaj si vendar prišel? No. no lepo*. Samo povedati ti moram, da se je v našem revirju razširil glas, da >raubšicu več ven znosijo kot lovci sami. Zadnjo nedeljo smo dobili samo za dva dobra kilograma zanjk — repa pa še videl nisem!«
— Kaj pa še, France — je protestiral Tone. — Potegniti se pa že ne dam. Takoj jutri poskusim srečo. svoje dni sem jih ravno pred božičem precej nastreljal, namreč zajcev.
— Ne verjamem, da bi ravno ti prinesel našim poljskim skakačem smrt, kajti kakor vem, se te tudi sreča ne drži kaj rada, zgrda pa pri tej živali ne opraviš nič. — Sicer pa kot rečeno, ne vem, kako in kaj bo —
— Pojdi, da se malo razvedriva.
Da je večer minil v prijetnem razpoloženju in pripovedovanju raznih prigod, je gotovo. Kar se je pa doeodilo naslednji dan, ne sme ostati pozabljeno, že zato ne, ker ni   poslušal  ženinih opominov.
Hladen, meglen dan — ravno nedelja je bila. iz nizkih oblakov pa je pršilo kot nekaj dni prej. Toda kaj se hoče — lovec tudi ob takem vremenu vidi v blatu in broz-
šRichard 'Gauber
v krasni Leharjevi filmski opereti
ZEMLJA
S OILNCA
Poleg tega najnovejši Paramountov „Zvočni tednik".
Predstave oba božična praznika ob 3* 5.» 7* in 9. uri zvečer!
Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. in oba praznika vsakokrat od 10. do pol 13. ure.
ELITNI KINO MATICA
Telefi. 2124
gi raj. Tako tudi Tone. V spremstvu nečaka, ki pozna vse steze in kota, šege in navade repate živali in je dokaj dober strelec, jo je mahnil Tone na lov. Usoda pa je hotela, da je bilo vse čakanje" zaman. l>aš v trenutku, ko je hotel oditi s stojišča dalje, se mu je med snegom prikazal dolgo-uhec. ki pa je gotovo znal za zaupano mu strelsko tehniko in jo je v dolgih skokih odkuril. še predno je stric pomeril in sprožil, še to se mu je zdelo dobro, da je bil zajec tako prebrisan, da je nabrisal niega samega in pogladil bi ga bil. Če bi bil počakal. Tako pa je bilo tisti dan konec lova.
Zaželjenega dolgouhca je pozneje dobil od lovskega tovariša, nečak pa mu je zaupal Še drugo puško in tri pinče. Z vsem tem je kolovratil proti domu sam. Ker reže njivo lepa bližnjica, jo je ubral kar pr» bližnjici in dospel do potoka, ki je bil v
dežju močno narastel. Pa sta oba menda mislila isto, ker je stric venomer ponavljal:  -Kaj boš ti mene? Nak  ne boš J ;
In tako je spak hotel, da se je stric pripravil na skok, hoteč se na vso moč pognati čez potok. Toda usoda je hotela, da je treščil v potok — ki mu je menda /a vedno ohladil vero v lastne skakalne zmožnosti.
— O hudiči peklenski — pa tako na_r-lo! — Od samega presenečenja se ni dvignil, dokler ni začuti] na koži mrzle vode. Na rakov način je hotel zlesti iz kopeli, toda povodni mož ga je potegnil nazaj do popka, tako da ga je lovsko navdušenje takoj minilo. Končno se je pa le skobacal iz vode in krenil po klancu proti domu. Vest mu je očitala, da ni poslušal žene. (iotovo jo bo drugič vzel s seboj. Če pa je bil podarjeni dolgouhec res brez okusa, ni povedal.
Trije veterani
slovenskega učiteljstva
Zanimivi spomini na čase, ko je veljal učitelj še za pravega župniko-
vega podložnika
Ljubljana, 24. decembra Se samo trije žive Zadnja trojka tega, v prejšnjem stoletju tolikokrat imenovane-vzjojevališča, ki je dalo toliko slavnih in zaslužnih mož vzgojiteljev in prosvetnih delavcev, za tedanjo dobo, Če tudi niso uživali tiste in tolike stanovske naobrazbe, kakor njih nasledniki na poznejših in sedanjih učiteljiščih. In med te zaslužne može spada tudi še živeča zadnja trojka. Prvi je Ivan Gantar, živeč v Ljubljani v 88. letu starosti. Po Barletovi smrti nest-vor slovenskega učiteljstva, če ne vsega, pa vsaj bivše Kranjske. Doma na Dobra-čevi pri Žireh, je postal učitelj leta 18G1. Znamenit je bil njegov prvi učiteljski na-ftop in še značilnejši sprejem na njegovem prvem učiteljskem mestu v AdlešiČah ob Kulpi v Beli krajini, kjer ga je pričakoval po stari navadi župnik.
\
Tu so že imen svojega organista in cerkovnika, kar so smatrali tedaj za najvažnejši mesti, potem je prišla še le šola, v osebi nekega čevljarja. Ta je sam zlagal in komponiral potrebne pesmi za vse praznike. In tako je na tedanji božič L 1861 tudi zapel: »Marija je jokala, sv. Jožef je k lev, ker ga ta betlehemski folk pod stre ho ni vzev^:. Seveda je Gantar takoj odpravil tako petje in razne koračnice, ko je Čez nekaj mesecev prevzel posle organista. Služboval je še v drugih krajih na Vipavskem, na Krasu in na Dolenjskem v krškem okraju in stopil začetkom tekočega leta v pokoj. Četudi že daleč čez 80, je vedno rad zahajal med' družbo in v tej z mladeniško živahnostjo pripovedoval doživljaje iz svojega učiteljskega življenja ter se splošno zanimal za obči napredek. Se pred leti je bil vsakdanji obiskovalec ljubljanskega gradu in tu je pokadil svojo j obli satno viržinko. Zadnje čase je močno oslabel in je navezan le na sobo.
Drugi je Franc Kavčič. Kdo ne pozna starega nadučitelja v Dev. Mar. v Polju? Mož v 85. letu, a telesno in duševno trden in čil. Če ni drugače, pa jo še peš primaha v Ljubljano. V družbi vedno vesel in zabaven, dovtipen, zasledujoč vsak pomembnejši pojav. Še pri zadnji šolski slavnosti, ori otvoritvi nove šo^, je imel na banketu navdušen govor. Tudi on je Zirovec, prav-
zaprav iz Žirovske občine iz Ledin; iz kraja, kjer je bil doma pesnik Žakelj — Le-dinski. Ta kraj spada zdaj pod Italijo.
Svojo učiteljsko karijero je pričel dve leti kasneje kot Gantar in sicer 1. 1803 tudi v Beli krajini, v vinorodnem Semiču. Od tu je prišel v Dragatuš in približno pred 45 leti v Dev. Mar. v Polju kot nad-učitelj, kjer je stopil po skoraj 50 letnem, trudapolnem službovanju v pokoj. Tu si je ustanovil svoj dom. še vedno se zanima za šolske in občinske zadeve ter skrbno zasleduje vsak napredek.
In tretji najmlajši te trojke je naduči-telj Benedek, živeč v Ljubljani. Kdo bi mislil, da je že v 83. letii, če ga vidi na ulici čvrste, lepo zravnane postave? Duševno je še vedno čvrst in čil.
Doma je Benedek na Sorskem polju v Mavčičah, v kraju pesnikov bratov Simona in Janeza Jenka. Oba je dobro poznal. Z Janezom je bil celo sošolec v Kranju. Njemu je bila prva učiteljska pot, po dovršenem učiteljišču na Kras v Orehek 1. I867.
Svojo 45 letno učiteljsko službovanje je i? polnil na Notranjskem, nadalje na Planin blizu 45 let.
Vsi trije hranijo velik kos šolske zgodovine stare in tudi že nove šole, nje razvoja in napredka. Vsi trije so pričeli svojo
učiteljsko karijero v konkordatski dobi, ko je bila Šola podrejena cerkvi, pravzaprav duhovščini v vsem, Tedaj, ko je veljal učitelj prej za zlo in breme kot za dobro in koristno in ko je videla večina pr-M-stojnikov v njem pravega podložnika. So bile tudi častne izienie med tedanjimi duhovniki, ki so visoko cenili šolo in v učitelju videli prosvetnega, sebi enakega delavca m ne svojega hlapca. Redki so bili, bili so pa le.
Takrat j? bilo učitelju prepovedano nositi brado in brke. Učitelji so bili naslovljeni z dekreti knezoškof. i-k. — a ordinar -ta, seveda v nemščini. V teh dekretih je je zahtevala brezpogojna pokorščina in ne-omadeževano versko življenje, s podpisom (Savaschnigg) zagrizenega nemškutarja, katerega so imeli ne-le tedanji učitelji, ampak tudi nekateri, posebno narodno čuteči duhovniki hudo v želodcu. V takih časih in razmerah je pričela ta trojka izvr-vsakih učnih pripomočkov, tu in tam pri naravnost ogromnem Števila otrok s silno Sevati svoj vzvišeni učiteljski poklic brei pičlimi dohodki, ki so obstojali večinoma v biri. Pa kakor mnogi drugi, ki so že v večnosti se je tudi ta trojka idrijskega učiteljišča iz konkordatske dobe oprijela z vso vnemo svojega poklici.
Njih delo ni bilo le v šoli, med -tirimi stenami. Gojili so poleg tega Še z največji a veseljem sadjarstvo in vrtnarstvo. Bili so neutrudljivi in požrtvovalni delavci pri raznih prosvetnih, dobrodelnih m uaciioual-nih društvih. Bili so najmarljivejši orači in sejalci med ljudstvom Po svojem prepričanju vedno napredni, n omahljivi značaji v še tako hudih in h-žkih časih. In t.-li načel se drže Se dandanes v svoji visoki starosti. Pole<i Šolskih listov so bili vodno zvesti naročniki   Slovenskega Naroda .
Vedno, do zadnjega, so zvesto vršili svoje politične dolžnosti v napredni \\\ smislu. Njih trud in delo se ne da preceniti, kajti mladi učiteljski rod nima dandanes niti pojma o nekdanjem delu stare?" t učiteljstva, posebno še v dobi. v kateri je še delovala ta zadnja trojka.
želimo možem-veteranom zadnji trojki — slov. učiteljstva, da bi do najskrajnejših mej človeškega življenja duševno in telesno ostali   zdravi   in čili.
Silvestrov večer
Ljubljanskega   Sokola:  v Narodnem domu    (vhod   z  Bleiweisove ceste) Bogati    spored     Ples.    Začetek oh 20.90,    konec  ob 3.  uri. Vstopnina Din 10—.
Razstava kanarčkov
Torej tudi letos bo ta ljubka razstava ki se tako lepo prilega božičnim praznikom, saj je kanarček skoraj simbol prijetne domačnosti. Kakor vsako leto o božiču, jo tudi jutri na sveti dan dopoldne odpre v telovadnici mestnega liceja na L>!ei-..veisovi cesti odsek za vzgojo kanarčkov »z Harza in člani tega odseka Društva zi vzgojo in varstvo ptic pevk okrog 100 pl -meni tih kanarčkov vrvivcev, ki so razvrščeni v kolekcijah t. j. skupinah po 4 pevce. Kdor ne more na razstavo, bo te mata umetnike gotovo rad poslušal v radiu. Ca bodo hoteli priti na povelje pred mikrofon, seveda, misli lajik, ki ne ve. da M vse kolekcije kanarčkov že šolane, da pojo na razstavi in pred mikrofonom, samo če njih rejec to hoče. Kakor bi jih navil, tako gotovo se oglase, ampak primeri se pa vendar, da so trmast; ali imajo tremo ter M ne dajo preprositi. Saj veste, da imajo t umetniki svoje kaprice, zato je pa bo! če greste na razstavo, kakor bi čakali na petje pri radiu.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani je staro že sedem let in je na žrjost edino v vsej državi. Svojo lepo nn-logo opravlja na ta način, da nabavlja valilnice, kjer sadjarjem neprecenljivo koristni ptički prav radi gnezde, pozimi pi društvo nastavi po mestnih nasadih krmil-nice in skrbi, da je tudi vedno dosti krme za lačne živalice v njih. V Nemčiji ima «'na-ko društvo 80.000 članov, zato je pa po deželi in mestnih nasadih tudi p >mo pti<\ pri nas ima pa zo'o potrebno društvo !*• malo članov in zato tudi malo dohodkov, ki 1 njimi nabavlja kimilnire in krmo /a ptičke. Da društvo zbere primerno vsot .. zato prireja razstave kanarčkov m kdor razstavo obišče, stori dobro delo. ker pf>-maga pticam, ki oživljajo mestne nasade m vrtove, prebiti zimo, da ne poginejo, fc'*r v mrazu ne morejo dobiti hrano.
Na razstavi bomo pa slišali res* prvo« vrstne krilate umetnike, ki bodo tekmovali med seboj za zlate in srebrne medalja. Ponosni smo lahko, da nnše društvo vsfl I tako izvrstne pevce, da jih pride sodit tam predsednik sodniškega zbora in predsednik Društva za varstvo in vzsojo ptic pevk 2. Aseber iz Mimchena. torej prvi strokovnjak v Nemčiji. Da pa dobri varuhi ptičkov po parkih privabijo na raz-tavo čimveč »bis-kovalcev, je letos vsaka vstopnica rudi srečka loterije, kjer je za dobitke Ki najboljših kanarčkov-pevcev in 1<» knjig * življenju, vzgoji in petju kanarčkov vrvivcev. Svojim malim za božič j»ač ne mo'-.-*** napraviti večjesa veselfa, kakor če ph na sveti dan ali na sv. Štefana peljete ni razstavo in pomislite na srečo otrok, Be nde-ne;o še kanarčka!
Naše božično darilo
trgovcem, obrtnikom in vsem poslovnim ljudem je
zlata vreden
svet, naj za novo leto inserirajo v »Slovenskem Narodu«, ker je najcenejši in imajo oglasi v njem
siguren uspeh!
Uprava »Slovenskega Naroda«.
>SLO VENSKI  N A R O D«, dne 24 decembra 1930
Manufahtura
•. Mini tana. Aleksandrova cesta 8.
Praznike vesele, srečne in lepe
vam želijo
uprava, uradniki, potniki.
Dnevne vesti
Vesele božične praznike vsem sotrudnikom, naročnikom, inseren-tom in čitateljem »Slovenskega Naroda«.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
— Za magistra farmacije je bil na zagrebškem vseučilišču dne 23. t. m. promoviran g. Josip Sušnik, sin g. lekarnarja Riharda Sušnika v Ljubljani, čestitamo!
— OUZD ni oproščen poštarine. po
obvestilu dravske direkcije pošte in telegrafa z dne 13. decembra 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in njegove ekspoziture i.iso oproščeni poštarine za poštne n. s ijke v krajevnem prometu. Vse delodajalce- delojemalce in druge interesente, ki stanujejo na sedežu urada ali ekspozitur vljudno vab:mo, da o1-dajo vse prijave, odjave in druge dopise osebno v pisarnah urada, cdnosnio ekspozituri. Ako pa hočtjo tc pošiljke dostaviti potom pošte, pa naj jih pravilno frankinjo, kakor druga zasebna p srna. Pisma, ki v krajevnem pr--metu nc bodo opremljena s predpisanimi znamkami, bo moral urad neodprta zavračati, da se izogne plačilu kazenskega porta.
— II. rseslovanska beseda Jednote slovanskih žen. Leto dni po nepričakovanem uspehu I. vseslovanske besede priredi Jednota slovanskih žen v Pragi 2. februarja 1931 drugo besedo pod protektoratom prezidenta Masarvka in častnim predsedstvom poslanikom slovanskih držav. Poleg poslanikov slovanskih držav — so v častnem predsedstvu zastopani vsi pomeb-nejši slovanski kulturni in socijalni delavci.
— Iz prosvetne službe. V višjo skupino so pomaknjeni profesor iiimnazije v Mariboru Milan Grošelj. suplent gimnazije v Celju Peter Kovačič in suplent III. realne gimnazije  v  Ljubljani  Rihard Aplenc.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 24 primerov tifuzn'h bolezni 108 škr-lannke. 61 ršpic, 213 davice. 13 sena. 14 vnetja nrlršesne slinavke. 2 odrevenel i r tilnika- 2 nalezljivega vnetja možganov ter po 1 griže, dušljivega kašlja in krčevite odrevenelosti.
— Klub jugoslovenskih zdravnikov * abstinentov. Ift. t. m. so ustanovili zdravn ki v Zagrebu klub iugosV-venskih zdravnikov-abstinentov. ki ima namen pronngirat; nove znanstvene ugotovitve o alkoholu, aktivno podpirati pobijanje a'koholiznia rned i naš;m ljudstvom in s tem sodelovati nri 1 povzd'c: narodnega zdravia. pomagiri. da se ublaži in odpravi socialna beda kot posledica alkoholizma, organizirat' znanstveno proučevanje alkoholnega vprašanja v naši državi in zbujati med |ugr>složenskimi zdravniki zanimanje za problem alkoiioio-gije Redni član klob* lahko nostane vsak jugos^ovenski zdravnfk(ca). ki se pismeno zaveže, da se bo vzdrževal vseh alkoholnih pijač, dokler bo član kluba in da b>-> povsod in vedno nrop^giraJ pobijanje pijančevanja med našim ljudstvom.
— Društvo sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboiu sklicuje za nedeljo dne 28 grudna 1930 ob 10. uri dopoldne v restavraciji g. Nekrepa v Mariboru, Vet-riniska ulica 4, svoj redni občni zbor z mnogovrstnim dnevnim redom. Za člane je udeležba obvezna pod globo Din 200.— Nečlani se tem potom vljudno vabijo. Trgovci zavedajte se, da je bodočnost le v organizaciji in le v skupnem nastoiu se bomo lahko proti mazaštvu-zoperstav ljenju in obrekovanju branili. Naše društvo naj bo za nadaljnji veliki razvoj sadne trgovine. Bodočnost prinese in predvideva velika razočaranja za sadne trgovce, zato pridite vsi na občni zbor brez izjeme in brez izgovora, in kdor še ni član naj še to stori in se takoj prijavi. Le v organizaciji je moč in vaša srečna bodočnost.
— Zdravilišče »Radio-Therma« v Laškem se je na splošno željo adaptiralo in preuredilo tudi za zimsko obratovanje n je odprto skozi celo leto. Uspešno tečenje revmatizma. išiasa. bolezni sklepov, ženskih bolezni itd Oskrbnina je znižana. Podrobna   pojasnila   daje   uprava zdravilišča.
— >mnsk! letaj v Novi vasi na Rl-akan. ki ga bo vodil g. R. Badjura se bo vršil od Božiča do Novega leta. Snežne razmere so ugodne. Za udeležence tečaja je preskrbljenih 40 čednih postelj v zakurjenih sobah Vsa prehrana s stanovanjem vred znaša 40 do 45 r>in za osebo na dan. Ob božičnih praznikih bo odhaial iz Ljubljane ob 8 zjutraj od ćešnovarja Pečnikarjev direktni avtobus skozi Velike Lašče in dospe v Novo vas ob 12 Ob 13.30 odhaja od Cešnovarja drugi avto. ki dospe v Novo vas ob 19.15. Ob delavnikih pa odhaja Pečnikarjev direktni avtobus ob 12.15 in dospe v Novo vas ob 15. Z Rakeka vozita tudi dva avtobusa ob 8. zjutraj (po dohodu vlaka, ki odhnja iz Ljubljane ob 7.30) in dospe na Bloško polico ob pol 12.: iz Bloške police je v Novo vas še štiri km peš. Drugi avtobus z Rakeka odhaja ob 20. in pride na Bloško polico ob 21.15. Vzemite seboi odejo! LTdeleženci naj se javijo v Novi vasi v gostilni pri Pakižku. kjer sprejema vodja tečaja g. Badjura prijave tudi še med tečajem.
— Smučarski tečaj pri horcVj Sv. Jane/ ob BoMntskem jezeru se prične dn^ >5 t. m. pod vodvtvom g Janeza K ved ra, nastavnika IZSS V donn'dansk'h urah sc bo učMo začetnike, nopoldne pa ^e bo prirejalo krajše izlete :n vaje s smučarji, ki so že dtlcir.a 'zvežhani Prnavirna za tečai &0C Li n je poicžiti pri oskrbnici hotela. —
Celodnevna prehrana in pr?ncčn;na v kinjen h scbr'h 75 LJifi za oso:..
— Zadnji dvojni zvezek letošnjih »Zborov« izide po praznikih Vsebina glasbenega dela: L. M. Skerjanc »Iskre«, ženski zbor s a pranskim solom. — V Mir k: »Mornarska«, moški zbor. — E. Adamič: »Beneška«, solospev za tenor s klavirjem Vsebina književnega dela: Janez Z a v r š a n, 40 let pevec. — J Skalar: Spomini na Janeza Završa-n a. Naši skladatelji Iz naših organizacij in društev. Koncerti. Novosti. Razno. Listnica uredništva in uprave. — Sliki J. Za-vršana in kvarteta Glasbene Matice. — S tem zvezkrm zaključujejo »Zbori« svoj 6. letnk. Naročnina za leto 1931 ostane isti kot je bila letes (50 Din). Pr poročamo, da naročniki takoj obnove n?ročn;no. 6. zvezku priloženi položnici. Pevski zbori, pevo-vodje- pevke in pevci! Podpiite »Zbore-« s čim številnejšimi nar^čHi.
Naflenša tzbtra BOŽIČNIH in NOVOLETNIH DARIL
kakor aluminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske garniture v raznih kvalitetah,  jedilna  orodja  itd. -— nudi tvrdka z žeieznino
STANKO FLf*** * ANC1Č
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Oglejte si izložbe!
O gospej iVi ariji Trnkoczvjevi, naši vzorni materi in ugledni narodni dami objavlja »Žena in Dom« v svoji 1. številki II. letnika, ki je pravkar izšla tako toplo in dobro napisano Ivo Peruzzijevo skico, da sem jo prečital dvakrat in zdajle, ko to pišem, še tretjič. Sicer ima 1. številka te lepe in čudovito poceni ženske revije sploh prav pestro vsebino. Gustav Strniša piše o »Božiču in šmarjeti«, Rija Pod-kra;škova razmišlja o »Sveti noči — blaženi n-eči«. Angela Podgornikova pa o »Božičnem večeru«, odlična je pa tudi božična sličica »Sveti večer« Vaclava Kos-maka. Saša Tavželjj - Koštjalova objavlja konec »Iz zapiiskov vaške učiteljice« in naša slavna pevka Pavla Lovšetova kramlja prav zanimivo o »Amerdških pevskih prvakih.« Prav hvalevredno je, da nas »žena in Dom« seznanja tudi s preprostimi ženami, kakor sedaj s Franjo Ocvirkovo, kakor nalašč za piraznake je pa prerokovanje iz potez na roka. CeMh 14 strani je posvečenih modi in ročnim delom, vse seveda bogato ilustriira.no. Tu li ostale rubrike so zopet zanrnive in koristne, oaj'boi'j aktualen je pa za žensko seveda jedilnik za božične praznike, za moške pa razipravica o
— rdečem nosu. Revijo prav toplo priiipo-ročamo. * •
— Smrtna kosa. Snoči je umrl v zavetišču sv. Jožefa vpokojeni mitniški nid-paznik g. Matija K 1 e p e c, star 81 let. P> koini je bil eden najstarejših naročnikov našega lista, mož plemenitega značaja, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali Pogreb bo j/ petek ob 16. iz zavetišča sv Jožefi.
— Na Bohinjski be<li je po dolgi b lezni umrla daleč naokoli znana gostilničarka »pri Fndovih« ga. Katarma Olifčič roj. Rozman. Pokojnico so pokopali kot pravo dobro gorenisko g>snodinjo in vrata njene hiše so bile vedno na š:roko odprta revežem. Pogreb bo na Bohinjski Beli na Sv. Štefana ob 8. zjutraj. — Pokoiniknma blag spomin!  Žalujočim  naše  iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho oblačno vreme, najbrž s padavmarni Tud' včeraj je b;lo no v«=ch krpi'h naše države oblačno. Najv:5in temperatura je znašala v Splitu 14. v Ljubljani 2, v Mariboru 1.3. v Zagrehu in Beogradu 1 v Sarajevu 0.8. Davi je kp^ 1 Mrn*rieter v Ljubljani 763.5  mm.  temperatura  *e zn-^al-a  —.1.
— Nesreče in nezgode. Včeraj dopoldne je moral v bolnico ITletn; d;ja.k Kan Lo-kovšek. profe^oriev sin iz Tavčarjeve ulice, ki j- pri telovadb- v Narodnem domu pade' z dr ga in si zlomil levo roko. — Včeraj popoldne se je n;> Kongresnem trga ponesrečil vpokojeni višji davčni upravitelj Franc Zemljar'č. Tik pred nunsko cerkviio je padel na obraz in si precej poškodoval nos. M» ral je v bolnico. — Tretja žrtev nesreče je bil zlatarski vajenec Alojzij Pir-nat iz Noži pri Kamniku, ki se je zastrupil z neko kermkalijo. Fant je namreč med delom jedel kruh in ga lomil z umazanimi rokami
— Pfeifer  in  Dogan   izročena sodišču.
Zagrebška policija je včeraj izročila železniška tatova in vlomilca Pfeiferja in Dogana, ki sta oplenila kovčeg trgovca Julija Sohwarza iz Zagreba, sodišču. Pri obeh je polioija zaralenila 3065 gramov zlatnine v skupni vrednosti 340.000 Din. Prodajna vrednost zlatnine je seveda skoraj še enkrat večja. V tatvino je bil zapleten še neki starejšo želzničar, ki pa je iz strahu pred posledicami iz-v^šil samomor. Tvr Irki »Precioza« manjka še za 100.000 Din zlatnine.
— Tragična smrt mladega delavca v Sarajevu. Na zgradbi palače podružnice Državne hi-potekame banke v Sarajevu se je pripetila v ponedeljek poooldne težka nesreča, katere žrtev je postal 191etni Sreto Stojanovič iz Smiljaniča v Srbiji. Pleska! jo na stavbi ograjo, nenadoma je pa izgubil ravnotežje in strmosrlavil 12 metrov srioboko. Razbil si je glavo in ne-/avestn.n obležal PreoeJjali so ga v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegeL
— Prodaja lesa In drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 7. januarja 1931 ponudbe glede prodaje lesa in drv Oglas >n pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne *Franz Josefove« greniice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega naporu. Mnoaroštevilna poročila zdravnikov-strokov-nj?.kov potrjujejo, da so tudi oni. ki bolu-iejo na ledvicah proti nu, revmatizmu. kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Jo^efove« vode. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah.
Kje? Na Kongresnem trgu poleg lekarne Bahovec
dobite okvirje za slike od enostavnih do najmodernejših. - Cene zmerne
knjigoveznica    —    galant delavnica.
—lj Bela In črna Ljubljana. Prejeli smo: Sneg je pokril vso naravo, da se odpočije in nabere novih plodnih moči. Staro in mlado je hitelo preteklo nedeljo v belo ljubljansko okolico, da se navžije sveže zimske lepote. Mladina je glasno rajala s sankami in smučkami na bregovih tivolskega gozda — vsepovsod prelepa slika božičnega razpoloženja: snežna belina, rodilo se je novo življenje, zdravje, nc-va volja za gibanje in delo. Domov grede se mi nudi v prvih večernih uran na koncu Kolodvorske ulice pri Mestnem kopališču slika črne Ljubljane. Smrdljivi alkohol in kuhinjski gostilniški zrak udarja skozi vrata, neznosno kričanje, vpitje in pijano petje se mešajo in razlegajo daleč na okrog — slika moralnega umiranja :n smrti. Zunaj na cesti gruče pijanih moških in žensk v glasnem prerekanju in prepiru. Bojazljivo se bliža bledična žena, solze ji zalivajo mlado izstradano obličje, dete v naročju plače. Prosi, jadikuje — mož iz pijane gruče jo v surovih klatvah zavrača, naj se pobere domov, odkoder je prišla. — Tu so problemi socialnih vprašanj, ki razjedajo človeško družbo, ki zadevajo ob korenine naših javnih uprav, vsega našega gospodarskega in v svojih dalekosežnih posledicah — našega državnega življenja. In kdo je tega kriv! Gotovo ne samo krhka na nizki stopnji izobrazbe in vzgoje stoječa osebnost. Raz-mišljujmo! čuvarji javnih in splošnih koristi!
—lj Perutninarski tečaj. Dne 20. t. m.
so se zbrali perutni>narji k zaključku tečaja. V mestni klavnici ie bilo navzočih nad 140 tečajnikov, kjer se ie razkazovalo k'anje perutnine in sicer po francoskem načinu, primerno za eksport. G. Hedžet »z Žške je praktična tolmačil to delo. G. dr. Kune je lepo opisal ameriški način klanja. Za tem sta ga. Cemetova in g. Seher demonstrirala praktično kapunjenje na starejših petelinih. Nato se je vršil ogl_*d glavniških naprav pod vodstvom g. dr. Kunca. Popoldne ob 14. je bilo nadaljevanje predavanj v dvorani Delavske zb r-nice. Prva je predavala g. Cernetova o valjenju, konserviranju jajc itd. Na to je predaval kmetijski referent g. Malasek z Novega mesta o krmljenju razne perutnine. Oboje predavanj je bilo zelo praktične naravo, s katerima so bili tečajniki zelo zadovoljni. Kj -t zaključno predavanje je pa imel g. Zu-panc iz Mariboia. V zbranih in poljudnih besedah je predavatelj podal najvažnejše iz vsega perutninarstva. Zaključujoč svoje izvajanje z vzklikom »kikiriki«« so tečajniki bili tedaj izredno animirani. Ta tečaj bo vzgoje valno vplival na razvoj perutninarstva zlasti na deželi. Ko se (e zahvalil tajnik Kmetijske družbe, g. Kaf.vl. banski upravi za podporo, ki je omogočila prireditev tečaja, in predsedn:k odseka g Seher vsem predavateljem za zares izbrana in poučna predavanja, so se tečajniki ob 5. popoldne razšli.
— lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi polirije v Ljubljani v rasu od 1. do dne 15. t. m.: 100 Din; 390 Din. 160 Din; dtnarnica. v njej 10 Din in dovoljenje za bivanje, glaseče se na Ime ■^paeapan Rudolf: listnica, v njej 60 Din in akademska legitimacija, glaseča se na ime Kraljevič Anton; denarnica z 240 Din: Ustnica z 3 do 4000 Din, v njej tudi razni računi, glaseči se na ime Pristavec Franc; denarnica, v njej okoli 1020 Din in odre-zek poštne položnice o plačanem davku; ročna torbica, v njej 180 Din in 3 legitimacije, glaseče se na ime Masak Mana; pas za   kilo;   cigaretna   ooza;    srebrna ženska
ura z verižico; zlat poročni prstan; ragia za vrtanje cevi; kuverta z računi na ime Tornago; hranilna knjižica . Vzajeame posojilnice, glaseča se na ime Sedlar Alojzija z vlogo 3.500 Din; črno spodnje krilo: rjava aktovka, v njej nekaj perila; listnic:; z dokumenti, glasečiini se na ime Pristavec Franc; prozoren šal z roža rožami; za vitek modrega blaga, zlata ženska zapestnica; srečka drž razr loterije 0244i>4 :z leta 1C30 — XXI. kolo; zlata zapestna verižica z zlato deteljico kot obeskom in zlat svinčnik z nionograu.om »J. K. Božič 1929«.
— lj Seznani najdenih predmetov. prijavljenih   upravi  policije  v  Ljubljani   f ča-
od 1. do dne 16. t. ni.: 20 Din; 100 Dir. W0 Din; 1000 Din; ženska srebrna ura z zapestnico; denarnica v njej 2S Din, 2 ključa in 7 gumbov; zračna sesaljka; damski dežnik; 4 m dolga veriga, drobna zlata za pestnica; pes >doberxnan ; zlata oi?ala: rja vc aktovka, v njej svilnata samoveznica m 1 par nogavic; črn puran in de lamica b to Din. V železniških vozovih so se naši; ti-le predmeti: 29 dežnikov, 9 palic, 2 čop ti, 2 zavitka raznih pletenin. 2 zavitka pt--.•i!a. merilo za deške, risalna tabla v mapi, ročna torbica, aktovka, pločevinasta cigaretna doza, zavitek stare obleke, bla^o za površnik, kratek kožuh, očala, zlat prst in, ročna torbica z Din 6J8.-"0, zavitek Lovskih potrebščin, ženski plašč. 2 damska klobuka, -.•ajca. čopič za britje, boa klobuk, aktovka, listnica z 10 Din. ročna torbica z 72 Din. par ženskih rokavic, zavitek umazanega perila, zaboj tapetniškega orodja m prazna vreča.
—lj Dramski odsek viškega Sokola vpri-zon v nedelj » 28. t. m. ob 5. popoldne mladinsko igro s petjem »Pehta<. Mladina in njeni starši vljudno vab'ieni. Cene znižane.
—lj Na Štefanovo popoldne ob 4. priredi viški Sokol svoji deci ob:č;\ino bož'č-nico. Vpnzori se mladinska igra: *Na betlehemskih poljanah«. Po 'gri p< gostitev dece. Starši sokolske dece vljudno vabljeni. Vstop prost
—tj Lutkovo gledališče Ljubljanskega Sokola ponovi v nedeiio 2S. t. m. v Narodnem domu (vhod iz Bleiweišov3 ^>tc) (b 4 popoldne dr. Fausta fantastično igro v petih dejanjih s predigro.
— lj Pevski zbor učitelistva UJU v Ljubljani priredi v nedeiio dne 4. januarja < b pol 11. v unionski dvorani matinejo, v ponedeljek dne 5. januarja cb 20. v unionski dvorani koncert. Na sporedu ao skladatelji: Emil Adamič. Anton Frerster. Zlatko Grgoševič, Matej Hubad, Marij Kogoj. Anton Lajovic, Slavko Osterc in Marko Taj-čevič. Dirigent Srečko Kumar. Sopran-so!o gdčna. Anica M e z e.
—Ij Še je čas, da izbere Božič nalivno pero z garancijo za vse ž;vlienje Med par sto komadi najde za vsako reko primerno pena. — A. PivELOG, Ljubljana, Marijin trg. 670n
—lj Društvo »Soča« v Ljubljani želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem naših predavanj vesele božične praznike. Obenem naznanja, da priredi običajni Silvestrov večer letos v vseh prostorih Kazine. Spored bo zelo zanimiv in zabave poln, kakor: godba, deklamacije Cici-bančka, petje, kupleti, kratko zabavno predavanje in komični nastopi Sočinega dramskega odseka. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor z lepo alegorijo. Nato sledi prosta zabava s plesom. Sočani in prijatelji, vabimo vas na Silvestrovo k Soči, kjer prebijete v lepi in veseli družbi zadnje ure starega in prve novega leta. Zato naj velja geslo: »Na Silvestrovo vsi in vse v Kazino!« — Veselični in dramski odsek »Soče«. 681/n
—lj Mladinska filmska matineja ZKO v kinu Matici. Najlepšo božičnico pripravijo starši svojim otrokom s tem. rla jih pripeljejo na božično matinejo veselili zvočnih šaloiger v kino Matica. Rogati !n šaljivi spored je skrbno izbran in primeren za deco. zanimiv in poučen pa tudi za oirasle. Svoje burke bo uganjal mladi klub Rantaplanovcev, ki bo nastopil v dveh dvodejanskih šaloigrah: »Rantaplanov cirkus« in Rantaplanovci gredo v šolo«. Posobno senzacijo in novo presenečenje za staro m mlado bo film »V pasjem baru«. Tu bodo nastopili sami dresirani, govoreči psički, oblečeni v posebno lično garderobo, vedli pa se bodo kot mi obični ljulje. Tudi priljubljena Miki - miška bo uganjala svoje veselosti in razposajeno skaka'a po ledu ter izvajala tam svoje zinisko-sportne senzacije. V pouk mladini bo služil zanimiv zvočni tednik prikazujoč najnovejše svetovne dogodke. Skratka krasen in   pester   zabaven   spored.   Predstave na
oba božična prajnika ob 10. in 11. uri dop.
V soboto ob pol 3. pop. in v nedeljo ob 10. ter 11. uri do;). Vs*; predstave v Elitnem kinu Matici. Vstopnice se dobe eno uro pred dotično predstavo pri blagajni kina   Matice.   Cene  prcs>;^T^in   zelo n:zke.
—Dr. Dragaš: »Pomot novorojenčka in dojemku«. knjiga o ne.d ni prehrani ter vzgoji  otiok s-j dobi  v vseh kujijarnali.
— lj Kostna zastavljalnica, bo imela redni dražbi za v maju 1980 zastavljene dia-gocenosti — zlatnino, srebrnino in dragulje — dne 7 januarja, za efekte — perilo, stroji itd. — pa 12. januarja 1981, vsaki« krat ob 15. un v uradnem prostoru na Poljanski eestl. Dragocenosti se morejo rt,-de repuneiranja rešiti odnosno podaljšati najkasneje do 3.  januarja H!3t.
—lj NOVO! NOVO! Kavarna Zveeda je predložila svojim gostom za letošnji Možic prav ličen katalog aajraznovrstnejsih lomačita in tujih glasbenih d^l. b katerimi «e je založnik-Ljubljancan prav po-rerr-r^ spomnil naše umetnosti. Opremil ie ta ka-talog z originalnimi slikami akad. slikana Mihe Maleša in nekaterih najmarkanUlOJ-ših iz stalne razstave Narodne galerijo. Vse priznanje založniku g. Guido Zupanu za to propagadno zamiseL
— Društva sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da še ta mesec nakažejo svore   prispevke. 884-B
— Sad trnovsko cerkvijo bo drcvi /a* sijala zvezda repatica. Stolpa bosta bajno razsvetljena.
—lj    Knjigarna    Tiskovne    zadruge v
Ljubljani. Seiecttmrgova uMca št. 3 ima v zalogi novosti iz francoske književnosti, povesti primerne za nTadčno od 12 do 14 let in slikanice za otroke. Sprejema naročila na Ilustration, Jailin des afodea ;n vse druge inozemske časopise in revije. Na prodaj ima tUdI Cankarjevo: Moje življenje v  italijanskem prevodu.
—la Elitni plesni tečaj bo imel tudi v petek 26. t. m. svoj plesni večer v Kazini. Vodstvo; Jenko. 684-n —Lj Popoldanski ples na »Štefanovo« v petek ob pol 16. do 19. priredi Jenkova šola v Kazinski dvorani. Vabljeni ljubitelji plesa. 683-n —Jj Vodstvo kuharskih tečajev v Prečni ulisi št. 2. pritličje otvori v božičnih praznikih v svojih prostorih shajališče za slu:V;,inje. Odprto bo na Sveti dan, 25. decembra 1930 in dniie vsako neleljo in prazn-ik od pol 4. r>o^o' !ne do nol 7. zvečer. Prndnte v obilnem številu. Vstop prost, Kurjeni prostori. 6S2-n —lj »Ljubljanski Zvon« priredi dne 31. decembra v sno-dnjih in gornjih prostorih hotela Bellevne svoj vsakoletni Silvestrov večer. Petje, godba, kupleti, srečolov itd. Prijatelji društva vabljeni.
—lj Izredno zanimiv koncert bo v nedeljo, dne 4. januarja 1931 v veliki kazin-I sV:i dvorani. Nastopil bo češkos'ovaški du-daš.ki tercei, ki bo izvajal celo vrsto češkoslovaških in juTesTovenskih naroinih ■nesmi prirejen'h za en ari a s s «voreml.jeva-niem viioli.ne in dud. M a ud rov dudaški trio potuje deembra In januarja meseca po celi Ju.eroslavijii in Italiji, kjer prireja svoje koncerte. Vstopnice bodo v pred.prodaji po praznikih  v  Matični knjierarni.
—lj Božičnica društva Skrb za mladi-I o v Ljubljani, se vrši v petek dne 26. decembra 1930 ob pol 3. url popoldne v Sokolskom domu na Taboru. Društvu se ?e posrečilo po velikem truiu zbrati nrim^r-ne pr'"s-»evke, da bo zamosrlo obdarovati 60—SO otrok, najrevnejših staršev z toplo obleko in deloma tudi z čevlji. Z de'om požrtvovalnosti se je osrečilo marsikatero siroto, da bo imela v mrzlih zimskih dneh vsaj top k) obleko. Društvo se tem notom še enkrat naitonlerje zahvalnije vs<^m darovalcem, ter jih prosi da bi tudi v bodoče r>o Igrali akcijo društva, ki ima namen pomagati  vedno le na.'revnoJšTm.
—lj Merkurjev ples. Najotrnenejsa prireditev letošnje plesne seziije bo zopot brezdvomno tradioijo.na'ni M lkurjev ples. Vrši se tokrat v soboto dne 10. januarja 1931 in sicer prvič v krasni plesni dvorani in vseh prostorih Trgovskega doma opremljenih za postrežbo s toplimi in mrzlimi jedili. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako da bodo posetniki vsekakor nar'orijetneje Iznenađeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že sedaj. 67-n
Če mož kuha.
Sosedu je ušla žena. Revež si mora sam kuhati. Pri tem robanti in kolne, da se kar bliska.
— Da mi je ušla žena. to še ni taka nesreča, da mi je pa ušlo mleko, to je nečuveno!
N. Tasin
Maščevalna žena
Vrata so se s silnim ropotom na ste-žaj odprla m v kabinet ravnatelja detektivskega zavoda Steinmetza je planila elegantno oblečena mlada žena. To je bil pravi vihar, orkan, eksplozija bombe, potres.
Ravnatelj je planil ves prestrašen pokoncu. toda kot človek, ki je vajen še kočljivejših položajev, se je takoj obvladal. »Lepa. bogme! — je pomislil. — A oči! Požar, Vezuv!
— Ah, lopov!'— je zakričala žena, omahnila v naslanjač tn sklenila tragično roke. — Ah, podlež! Izdajalec!
— Milostiva gospa, nimam časti...
— Da, lopov, vam pravim! Capin, nestvor. tolovaj!
— Toda, milostiva gospa ...
— Mislite, za božjo voljo! Samo dražite me!
— Toda, milostiva gospa ... Potrudite se vsaj povedati, zakaj me tako zmerjate.
— Vas? Ha-ha-ha! Kako ste smesm! Kaj pa imate vi s tem opraviti?
— Aha, zdaj pa že razumem. Izneveril se je vam mož in vi ...
— Mož?   Bogme, kako trdo glavo
imate! Sicer pa — tudi to je bilo. Mož mi je postal nezvest, toda osvetila sem se mu. kruto sem se mu osvetila.
— Zapustili ste ga?
— Še hujše: poiskala sem si ljubčka. In zdai je ta lopov ..
— Kdo? Mož ali ljubček?
— Bože moj, kako me dražite! Seveda ljubček ... Tako torej, pravim, ta lopov, ki sem mu bila zvesta celega pol leta. me zdaj vara z nekakšno kabaretno pevko!
— To je grozno, milostiva gospa! Izneveriti se tako dražestni ženi ...
— Molčite! Še tega ie treba, da bi mi priznali svojo ljubezen! Zdaj m čas za to. Moram zasačiti, presenetiti, zalotiti z dokazi to mrcino! Za+o sem prišla k vam. Oblecite se in h a i d i z menoj! Moj avtomobil čaka pred hišo.
— Toda. milostiva gospa, saj mi niso znane okolnosti te zadeve.
— Rože moj! Vi ste neznosen človek! Menda ste se zakleli, da me poženete v jezi do skrainosti. Oblecite se. vam pravim, in pojdiva! Spoloma vam vse povem. Vsaka minuta je draga! Ah. mrha, falot! No. le čakaj, jaz ti že zago-dem!
Cez dve minuti sva sedela v avtomobilu.
— V Gruen\vald! — je zaklicala šoferju.
Avtomobil je zdirjal po asfaltu.
— Ah. mrcina! Lopov!
— Pomirite se. milostiva gospa.
— Tu je pa dobra! Ta capin se mi izneveri, od mene na zahtevajo. naj bom mirna! Će pomislim, da sedi zdajle, ta hip s svdjo pevko v separirani sobi...
Zakrila si je oči z robcem.
— Milostiva gospa, lepo vas pros'im! Hotel ji je odstraniti ro!vO z obraba,
ker pa ni šlo, jo je objel previdno čez pas.
— Milostiva gospa, tako očarljive dame ne morem videti objokan?.
— Molčite! Za božio voljo molčite! Dražite me! Ah falot! Canin! Cigan! Le Čakaj, da pridem do tebe!
Kmalu se je avtomobil ustavil pred restavracijo za mestom, ki je bila :? tem času skorai prazna.
Ona je skočila iz avtomobila prva ir liki furija je planila k najbližjemu natakarju.
— Koliko separiranih sob imate?
— Tri.
— So zasedene?
— Ne.
Stev   201 »SLOVENSKI  NARO D<, dne 24. decembra 1930
Stran 5
K razstavi kanarčkov
Zanimiva zgodovina teh ljubkih krilatcev, k! so že od davnih časov
pri!jub'jeni spremljevalci človeka
Ljubljana, 24. dec.
V Ljubljani imamo društvo, ki ga le malokdo pozna. V mislih imam Društvo za varstvo ptic, ki se pod predsedstvom g. dr. Antona Šaplje sicer tiho, a prav lepo razvila. To društvo postavi vsako leto do mestnih nasadih one male hišice, kjer nitički vedno najdejo dosti hrane. Člani se Da pečajo tudi z rejo raznih ptic in društvo ima - poseben odsek za rejo kanarčkov. Vsak božič nam društvo priredi lepo razstavo teh plemenitih pevcev in tudi letos b^do na sv. dan in na sv. Štefana romale množ.ce mamic s svojimi milimi v licej gledat in poslušat kanarčke, slišali bomo pa najboljše krilate pevce tudi v radiu. A letos  nas  ljubitelji  kanarčkov presenetijo
ohraniti si ta monopol celih sto let in samo ponosne španske ladje so vozile kanarčke v Evropo, a leta 1622. poroča neka italijanska knjiga, da se je na i* ili.»a:,*>Ki cbali razbila španska ladja, ki je imela na krovu tudi veliko množino kanarčkov. Osvobojeni ptički so leteli na zapad proti Kanarskim otokom, a opešali so in prispeli le do otoka Elbe, kjer so se v milem podnebju naglo razmnožili. Tudi italijanski trgovci so bogateli, bili so pa tako lakom-ni, da so v kratkem polovili vse kanarčke in jih na Elbi popolnoma iztrebili. Vendar so bili pa Italijani pametnejši od Špancev in so jeli rediti dragocene ptičke tudi v kletkah. Reja je bila uspešna in se je kmalu razširila čez Gornja  Italijo tudi po Ti-
Kanarka z avbico
Še na poseben način. Vsaka vstopnica za razstavo je namreč obenem tudi srečka, dobitki bodo pa kanarčki. Ker skoraj ni hiše brez tega malega pevca, skoraj nikdo pa ne ve, kako dolgo nas že razveseljujejo, pa spregovorimo o njih zgodovini.
Znano je, da divji kanarčki, ki so bližnji sorodniki in po postavi in barvi zelo podobni našim grilčkom, žive na srečnih otckih Kanarskih, daleč v širokem Atlantskem morju. 2e v prastarih časih so prebivalci teh otokov ptičke jemali iz gnezd in jih krotili, potem pa prodajali mornarjem, ki so prijazne ptičke jemali seboj v domovino Kmalu se je razvila prava trgovina s kanarčki, ki so vedno lahko šli v denar, čeprav so bili dragi. Trgovina je pa pcstala tudi podlaga reje kanarčkov, ki je v Evropi že stoletja zelo razvita.
Ko so se leta 1478. tedaj mogočni Španci polastli Kanarskih otokov, so tam našli tudi že kanarčke v kletkah in kmalu so mali pevci postali tudi v Španiji ljubljenci dam. Kanarčk so prišli v modo in marsikatera velikaška gospa se je dala slikati s svojim kr~tk:m ljubljenčkom na prsUu Moda Je zahtevala, da plemkinja ni smela biti brez kanarčka, in naglo se je z njimi razvila cvetoča trgovina, ki je obogatela mn.v go trgovcev. Kanarčki so postali tako dragi, da so jih mogli imeti le premožni sloji, in trgovina z njimi je donašala take dobičke, da so si Španci hoteli ta novi vir dohodkov na vsak način ohraniti le za sebe. Uvažali so prav malo kanarčkov in so prodajali le samce, da bi preprečili rejo teh dolvcTcanosnih ptic. Res je Špancem uspelo
rolah in polagoma dalje proti severu, dokler se ni udomačila tudi po vsej Nemčiii in drugih kulturnih deželah.
Mesta Innsbruck, Augsburg in Niiren-berg so postala središča reje in trgovine s kanarčki in obrt je donašaia take dobičke, ker je bilo povpraševanje veliko, da se je proti koncu 18. stoletja ustanovila na Tirolskem družba, ki je na debelo kupovala po Nemčiji in Švici zrejene kanarčke
ivanarček: Dunajski holandec
Bastard kalina in kanarke
in jih izvažala v Anglijo in Rusijo ter celo v Carigrad in Egipt Tako je n. pr. samo Anglija vsako leto kupila lbOO kanarčkov Reja in trgovina se je v Nemčiji, predvsem pa v Harzu ohranila do današnjih dni, ko Jih seveda še mnogo več izvozijo v druge dežele in celo v druge dele sveta Reja teh ljubkih pevcev je dandanes pomembna obrtna in trgovska stroka, ki je tudi pri nas že tako razvita, da so rejci kanarčkov organizirani. Najmočnejša odi malca v Evropi zrejenih kanarčkov sta » ovjšem času postali Severna Amerika in Japonska.
Ker Kanarčke že tako dolgo goje doma, torej zarad; degeneracije in ker jih na vse načine križajo, je polagoma iz njihovega perja izginilo takzvano melatonično, to 'e ono barvilo, ki daje perju črno in črnikasto barvo, in tako smo dobili lisaste in popolnoma rumene ptiče. Kdaj so se pojavih prvi taki kanarčki, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, vendar je pa znan akvarel Nii-rnberžana Lazarja Rottinga, ki je umrl leta 1614., ki je razen kanarčka, kakoršni so divji, naslikal tudi že lisastega ptička, po-
Srečna in nesrečna
Angleški kanarčki črnoglavke
patnoma rumenih je bilo pa mnogo znanih šele 60 let pozneje. Tedaj sn se pojaviii poleg že tedaj navadnih rumenih tudi že zelo redki in dragi čisto beli kanarčki, vendar so pa tudi taki že v 25 letih prenehali biti redkost, ker so jih gotovo gojili v velikem številu in je njih cena padla od 50 goidnarjev na 3 gld. Pozneje je polagoma uspelo zrediti tudi kanarčke umazano - rumenkaste barve, tigraste, bele s črnimi peruti in podobne varijacije. Pred kratkim se je pa posrečilo zrediti modro-sive kanarčke, pri katerih ie ravno nasprotno kakor pri rumenih, kjer je izginilo črno barvilo, izginilo rumeno in ostalo le črnikaste barvilo. S krmljenjem posebrrh tvarin je mogoče doseči razne umetne barve, kakor n. pr. s poprom oranžno, ki pa seveda pri goljenju zopet izginejo in se tudi ne preneso na mladiče.
Izpremembe pa, ki jih je človek tekom časa dosegel na teh nekdanjih svobodmh stvarstvih prirode, se pa ne javljajo samo v barvi perja, temveč tudi v postavi sami in v petju. Tako so nastala razna plemena, ki se večkrat tako razlikujejo od divjih kanarčkov, da nikdo ne bi po potmeih mogel soditi, kakšni so bili prvotno njih predniki. Nemci so zlasti gledali na petje, vendar pa pri tem niso zanemarili lepe barve in postave. Na tisoče in tisoče ljubkih pevcev srede Nemci vsako leto in jih razpošiljajo po vsem svetu. Vzgojili so razne vrste, ki" se razlikujejo po petju, zadnji čas so se pa trudili izrabiti lastnost kanarčkov, ki radi posnemajo druge ptice in res se je Nemcem že posrečilo vzgojiti kanarčke, ki pojej a- kakor slavčki.
Tudi pri nas poznavalci cenilo takozvane rasne kanarčke iz Harza kot najpleme-niteiše. Te plemenite živalice so skoraj popolnoma izpodrinile druge, ki jim pravijo »podeželske«. Te razlikujemo zlasti po perju in poznamo kanarčke z gladkimi glavicami in čopaste, rumene v vseh odtenkih od temnih kakor rumenjak do než.13 biiorumcnih, umazano rumene in sivo-zelenkaste, ki so najbolj podobni divjim kanarčkom. Redili so pa tudi take ptice, ki so imele nepravilno pomešanih več barv in so jih delili v lisaste in tigraste. Enobarvne svetle kanarčke s črno glavico co menovali »črnoglavke«, take s temnimi perut: pa »lastavice«. Sicer imamo tudi pri plementih kanarčkih take barve, vendar pa poznavalci na barvo ne polagajo več a> sebne pažnje, ker jim gre predvsem le ^a čim popolnejše petje, zlasti pa za »vrvi/ce<.
Na Holandskem so posebno gledali na nenavadno bizarno obliko. Pt:ce z izredno dolgimi nogami in skoro navpičnim truo-lom. na dolgem, drobnem vratu, pa z mar-tinčkovi glavi podobno glavico, so posebno znač.lne. Kanarčki najrazličnejših oblik z dolgim kodrastim perjem ali pa s čop* ki so bili najbolj priljubljeni. Ti so se pojavili po naključju pri reji in so jih leta 1734. prinesli Iz Nemčije na Holandsko. Vse te čudne spake pa niso pele prav lepo, ker ;e bilo rejcem le za obliko. Nasprotno so
1 Angleži gledali na vzorno obliko, kar so tudi dosegli, cenili so pa tudi velikost :n '*»wi pisane kanarčke. Zredili so bele ptičjo s ^^n.rpj peruti m črnimi avbicami ter nenavadno pisare kanarčke, posebno nu mene barve, ki so jo še izpremenili s po-
ebno krmo. Tu** Francozi so vzcrolHi več belgijskim in helandskim kanarčkom p.j-^nih vrst. Ker takrh kanarčkov ne bomo videli na razstavi, zato objavljamo nekaj slik. vendar so nam pa ljubši naši preprosti ali tudi izšolani mali umetmki, ki jih »e ovekovo^-i celo naš največji poet Prešeren.
Zasačena.
— Kaj pa mislite, gospod? Jaz vas že naučim poljubljati mojo hčerko!
— Tega ni treba, milostiva, ker že znam.
številka 13
Ta številka je po splošnem prepričanju nesrečna in zato jo je treba
povsod odpraviti
Ljubljana, 24. decembra. Ljudje smo pač čudni  tiči, zato imamo tako čudne navade, bri^e. radosti, strahove
— seveda, ko so naše glave tudi precej čudne.
Glave, glave! O tem bi se dalo celo filozofirati, prav za prav bi se moralo, tire namreč za to, kakšen pomen imajo na^e butice, odnosno kakšneera pomena je t'sto, kar pride iz njih. Sicer pripisujemo marsičemu razne pomene, čudovite, strahotne ali pa celo kulturne. Pomen je gotovo glavna stvar. In nobena stvar ni brez pomena. To je seve povsem pravilno, da jih pripisujemo. Saj brez pomena vendar ne more biti nobena stvar, ampak. To je tisto: ampak. Če pripisujemo vsemu temu pravilne pomene. N. pr. nekje v kotu naše domovine pr*. meni nesrečo srečati babo, zopet v dragem kotu pa nasprotno. Naša domovina je majhna, vendar pa se ne moremo niti v podobnih stvareh zediniti.
Zdaj pa to — št. 13! V Ljubljani smo že na vseh koncih in krajih velemestni, zato tudi svetovljanski kar se tiče te nesrečne ali srečne številke. Nekje smo se nalezli
— kdove kje, odnosno od kod — predsodkov ali velemestnih nazorov, zato je pač pri nas 13 nesrečna številka tako kot v Parizu. Na drugih koncih naše mile domovine je pa temu dokaj drugače, št. 13 jim prav toliko pomeni kot katerakoli druga, magari 00; kdo bi si belil glavo s takimi prismodari jami! Ljubljančani pa ne moremo mimo tesa in je amen. Iz mnogih razlogov ne. Ni pa naša naloga razpravljati o tem tako obširno, da bi kdo tudi temu ne pripisoval kakih posebnih namenov. So talne, ki se ne dado kar tako razjasniti. In nas navsezadnje tudi ne smejo zanimati. Dovolj se je govorilo že o tramvaju in o drugih pregrehah, ki so v zvezi s to številko.
Morala Čez vse! Nočemo nobenih nami* gavanj, sploh ne pripisujemo tej Številki nobenega slabega pomena ali namena, raje nismo velemestni. Križ čez preteklost, četudi bi zaradi tega trpela naša tradicija in še druge pomembnejše stvari, rajši nrs-mo tudi kulturni.
Treba je izpregovoriti le o samem pomenu številke 13. Torej kakšen pomen ima in ali ga sploh ima? Ima kulturni pomen? Religijozni? Nemoralni? Estetični? Gospodarski?
Pa stopimo na realna tla! Gre nam za gospodarski pomen! Za pare! Z drugimi pomeni in nameni pa se naj ukvarjajo raje poetje novih stvarnosti ali nestvarnosti, mi živimo v otipljivih odnosih z življenjem. Na primer, Če pomislimo, pa se zavemo, da je že 12. mesec in 12. plača pri vragu (plač je že menda 12 tucatov pri vragu, ne samo 12) in manjka torej do 13. meseca ali 13. plače
— kaj? Prav za prav drugo menda ne kot denar. Govorilo se je o  reformi koledarja
— pa saj nas to ne briga, nam gre za gospodarski pomen, za 13. plačo! Za gospodarski pomen št. 13!
Stvar je taka: nekatera podjetja, tovarne ali recimo zastopstva zobotrebcev so doslej dajala tudi 13. plačo. Letos pa jih baje šeiplje nesrečen pomen št. 13. Pravijo, da je treba odpraviti povsod trinajstice. Če so n. pr. imeli doslej v pisarnah 13 uradnikov — zdaj jih.ne sme več biti, ker ba;e to pomeni strahovit polom. Nujne so redukcije. Tudi 13. plača je nesrečna. To bodo vendar uradniki izprevideli sami. Taka kratkovidnost! Ali ni to nesreča — pomislite, saj so 13. plačo že sredi leta vnaprej zabili' Gospodje pravijo, da če bi ne bilo 13. plače, bi uradniki tudi ne bili zadolženi! Zato je tudi socialnega pomena, da se ta nesrečna plača ukine! Res. kako. da tega uslužbenci ne izprevidijo! Proč s 13. plačo, proč z dolgovi! Zdaj vendar živimo v kulturnih  socialnih Časih!
Vidite, kdo bi potem ne trdil, da ie i3 nesrečna številka! Ni brez pomena m ni! Nobena vera vendar ne nastane kar tako iz zraka, četudi je prazna vera. 13 je religi-joznega pomena! Le vprašajte naše magnate!
Pravijo pa tudi, da ima zvon dve pla*?. O tem se lahko prepričamo povsod v življenju. Tudi, ko gre za kulturna vprašanja, bijemo po piskrih od vseh plati — saj se lahko rabi namesto zvona pisker. Zato Te tudi gotovo, da se ne bomo zedinili glede pomena trinajstice. Mnogo jih je, ki jo smat-
rajo za najsrečnejšo številko Seveda nočejo priznati, da so kratkovidni in da je tn-najstica kriva njihovih dolgov. Pravijo <•«>-lo, da je to njihova edina in zadnja <r^čji v letu — 13. plača, kec jo Čakajo s takšnimi in tolikšnimi  upi,  ki  se  ne dado popisati
— vse leto.
LTradnik Janez se je na račun 13. že [»ar. krat do sitega najedel ta mesec, Pold-^tovji žena si je naročila obloko. gospodična F:fi je    izmamila    od    truovca    visoke škornie
— segajo ji skoraj do trebuščka — kon-torist Jaka ie da! Čevlie v popravilo, Feliks je oskubil Dalmatinca za pol tuca»a litrov dalmatinca, Matija se je založil s kranjskimi klobasami itd., saj si lahko sami mislite, kakšne velike stvari so se dogodile in to le na račun št. 13. Lahko se rečf. da je veČina našega nesrečnega rodu os rečena, to je — skoraj Če ne povsem — vitalnega pomena. In fatalno bi bilo, da bi zdaj vsa ta sreča sfreala kot da ie v zvezi s kakšno dr' co številko. Gre vendar za ljudsko b*a-ginio, za kranjske klobase, za škornje tn sploh!
Vso leto so liudie trpeli zaradi tolikih razočaranj — zdaj vas pa vrag vzemi, če jim hočete voščiti novo leto: jS trinajsto ne bo nič!«
Kaj mislite res vsepovsod odpraviti trinajstice? V imenu morale, kaj ne? Le. zakaj niste morale krstili s št. 13, ker je v«*d-no tako nesrečna?
Za Božič se morate veselo zabavati- zato Va« vabi 3>ri*iub!ieni krali humorja
k svoji premieri veselega smeha
cizt af*ofd
Predstave oba božična praznika ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
v KINU IDEAL
Sobota, 27. decembra.
12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Dr. Reya: Vremeno-slovje; 19: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova; 19.30: Plošče; 20: Duet slovenskih narodnih pesmi (Meze in Golob): harmoniko igra g. Rakuša; 22: Poročila in časovna napoved; 22.15: Jazz-band dpiavskp. godbe »Zarja«; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Pristopaite k Vodnikovi družbi!
— To ni res! Pokažite mi jih!
Natakar ji je pokazal vse tri separirane sobe. Bile so res prazne. V zadaj! se je ustavila in povohala po zraku.
— Saj sem vedela — njen parfum. Obrnila se je k natakarju in vprašala osorno:
— Kdo je bil v tej sobi?
— Gospod z damo.
— On je bil v svetlo sivi obleki, a?
— Da.
— To je bil on! Sta že davno odšla?
— Pred dobre četrt ure.
— Ali sta se dolgo mudila tu?
— Poldrugo uro.
— Je bila soba zaklenjena?
— Da.
— Ah, lopov!
Omahnila je na stol in si zakrila oči z robcem.
— Milostiva gospa! — je stopil k nji Steinmetz. — Morda bi vam storilo dobro malo vina? To pomiri živce.
— Ah. delajte, kar hočete! Natakar je prinesel vino   in odšel.
Steinmetz ji je nahl kozarec vina.
— Izpijte, milostiva gospa. Tako ste razburjeni.
_ Kaj mi svetujete plesati? Ah, capin! Falot! Falot! Toda maščevala se bpm! Moja osveta bo kruta.
Nekaj časa je nepremično gledala Steinmetza, potem je pa vzkliknila, kakor človek, ki je storil junaški sklep:
— Zaklenite vrata! Tako. Zdaj pa pojdite sem! Maščevala se bom — in moja osveta bo strašna! No. kaj pa stojite ko klada? Bože moj, kako ste nerodni! Poljubite me vendar! Pred njim stoji mlada, lepa žena, on pa...
Cele tri mesece se je tako kruto maščevala svojemu nezvestemu ljub-čku, da je bil Steinmetz že ves izčrpan. Večkrat na dan je prihrumela v njegovo pisarno, godrnjala je, pregledovala in vtikala svoj nos v razne zadeve. Nazadnje je začel Steinmetz pod raznimi pretvezami po cele dneve izostajati. Ona je kar besnela in vsak dan je nahrulila uslužbence, kakor da so oni krivi
Največ jih je slišal najbližji ravnateljev pomočnik Schwein'mger, velikan z dolgimi brki.
— Kje je ravnatelj, vas vprašam? — je kričala.
— Odšel je po opravkih, milostiva gospa, — je odgovarjal plaho.
— O, saj vem. kakšni so ti njegovi opravki. Falot! Ničvrednež! Saj si nista zaman vedno pomežikovala s tisto debelo blagajni čarko iz Luna Parka!
Kričala je in besnela. Nekoč je besnela tako, da je raztrgala vse akte, kar jih je bilo na ravnateljevi mizi.
Zvečer istega dne je imel ravnatelj s svojim asistentom važen pomenek.
— Dobro, — je dejal asistent končno. — Da rešim vas, sem pripravljen na to žrtev.
— Hvala vam, — mu je stisnil ravnatelj roko — Ko se je naveličate, napravite tako, da se vam bo maščevala s kom drugim. Naslednika boste lahko našli.
Ko je prihrumela drugi dan v pisarno, ji je ravnateljev asistent >:-j>*o zaupno povedal, da se je njen nezvesti prijatelj baš odpeljal ? debelo b'agajni-čarko iz Luna Parka v VVansee.
— Ah. lopov! Ah, capin! Saj s m vedela!... Cujte, če ste vitez, če nimate v prsih kamna temveč srce, se odpeljeva za njim, da ga zasačiva!
— Toda, milostiva *>ospa, on je moj šef... saj me razumete.
— Neumnost, nezmisel!   Ne bo si drznil. Vzamem vas pod svojo zaščito Pojdiva. pravim!  Takoj, niti minute ne smeva   izgubiti.   Avtomobil čaka pred nišo.
Cez četrt ure sta bila v Vvansee in še čez deset minut sta sedela v separirani sobi poletne restavracije.
— Zamudila sva! — je kričala vsa «z sebe. — Ce bi bila prišla pet miant prej, bi ju bila zasačila. Ah, lopov! Ah, podlež!
— Milostiva gospa, za božjo voijd ... Preveč se razburjate! Popijva ma!o vina.
Pila je i tako tragičnim teranom na obrazu, kakor da je v kozarcu sirup. Potem je stopila k zrcalu in si popravila lase. Slednjič se je obrnila k .svojemu spremljevalcu in ga nekaj časa gledala s suhimi, plamtečimi očm
— Da, odločila sem se! — je vzkliknila. — Osvetim se! Kru:o se osvetim temu podležu!-*.. Zaklenite vrata! Tako. Zdaj pa pojdite sem! Bliže, vam pravim!
— Milostiva gospa!
— Ah, kakšna neroda ste! No, zakaj me pa ne poljubite? Kai sem že taka starka ali tako grda? Stoji liki lipo^ bog. Bože moj. ta človek mi gre že na živce! No ven' ir! Še, še! Da bo vedel! Tako se mu bom maščevala, tako se mu bom maščevala ...
Maščevanje se je zavleklo daleč čez polnoč.
— Prijatelj, vam je potrebno temeljito lečenje, — je dejal Steimetz čez tri
mesece svojemu asistentu. — Saj vas je sama kost in koža.
— V grob me spravi kmalu! — je dejal z zarrrrajočim glasom. — Liki pijavka se je prisesala! Moram se je otresti, sicer me bo konec!
— Imate že naslednika?
— Našel sem nekoga — morda me reši.
Cez nekai dni je imel ravnateljev asistent srr:><To zaupen pcmen^k s svojim prijateljem, carinskim inspekMijem.
— Ra< imeš? To ni ženska, temveč Vezuv. Etna. Krakatao* Še malo. pa bi bila potres! Naveličal sem se je, moč;. mi pohaja io. toda za en ali d v? meseca je to zanimivo. A'i hočeš biti oiodje maščevanja v njenih rokah?
— Zakaj pa ne"? Prija elju na :iubo sem pripravl'en s*", ti vse. — je odgovoril carinski :iispektor.
Čez tri dn. je *eoel z njo v separirani sobi modne restavracije v T»geu
— Ah, pod'-?/* — je kričala. — T> je oa že od i>rc! T »Li osvetim se m j kruto se mu osvetim! Pojdite sem' Bliže! No. zakaj stojite ko štor? Križ božji, pred seboj ima mlado. lepo ženo. on pa...
In z združenimi močmi sta se začela maščevati podležu.
Stran rt
^SLO VENSKI   NT A R O D<:, dne 24. decembra 1930
'-'lev ^01
Bled postaja svetovno
V razne moderne naprave bodo investirali na
nov dinarjev
letovišče
Bledu nad $0 milijo
Bled, 23. decembra. Največje in najmodernejše letovišče in kopališče Jugoslavije je nedvomno naš Bled, ki se zlasti zadnja leta vedno bolj razvija in privablja vsako leto več gostov. Prekrasno lega alpskega jezera, romantična okolica, divni izleti v bližnjo okolico, prvovrstne restavracije in hoteli, snažna zasebna stanovanja, solidne gostilne, dobre avtomobilske in vozne ceste, izvrstna postrežba, ljubeznivost domačega prebivalstva in vsakovrsten komfort, ki ga nudi Bled gostu, vse to je pripomoglo biseru naših naravnih lepot do svetovnega slovesa. Zato res ni čuda, da število tujcev vsako leto narašča. Iz statistike zadnjih let je razvidno, da prihaja na Bled vsako
bodoče ne bo smel nihče zidati, kakor se mu bo zljubilo. V zvezi z regulacijo bodo najbrž odstranjena tudi nekatera poslopja, ki so v napoto ali leže izven ok\-ira \ regulacije. Načrt arh. Vurnika bo predložen  banski upravi  v odobritev.
Kanalizacijska dela
Nujno potrebna je postala Bledu tudi splošna kanalizacija. Vsi odtoki in kanali so izpeljani zdaj v jezero. Blejska občina se je pa odločila za velikopotezen načrt, za centralno in vsesplošno kanalizacijo Bleda. Sprejet je bil načrt inž. Klopčarja iz Ljubljane, ki določa med drugim:
Napravo glavnega kanala, ki bo zbiral vse vode in odtoke ter tudi tekalne vode.
r,   .... - i^.MM
Adaptirani in povečani hotel Jekler
ieto več naših državljanov in tujcev. Tako je bilo prva leta po vojni na Bledu okrog 10.000 gostov, v desetih letih je pa naraslo to število že na 18.000 letno. Letos je bilo na Bledu 18.000 gostov, med njimi polovica inozemcev. Pozabiti pa ne smemo, da je bila sezona letos izredno slaba.
Da Bled vedno bolj pridobiva na slovesu ni samo zasluga uspešne tujskopro-metne propagande, temveč tudi blejske občine, največ pa gotovo zasebnih činite-ljev, hotelirjev in restavraterjev, ki streme samo za tem, da napravijo iz Bleda res moderno letovišče. V tem pogledu gre vse priznanje zlasti gg. Kendi in Molnar-ju, ki se ne strašita ne truda, ne ogromnih žrtev, da še povečata sloves Bleda. Baš letos so se blejski hotelirji zopet odločili za velepotezno akcijo, za zgradbo novih velikih hotelov, novih zabavišč in drugih naprav, ki naj zadovolje tudi najbolj razvajane goste. Naši listi so kratko že poročali o živahni gradbeni akciji na Bledu, mi pa hočemo navesti vse podrobnosti dalekosežnih načrtov ter sedanji in bodoči program blejske občine.
Letošnja dela in bodoči program b'?jske občine
Blejska občina je končala letos celo vrsto najpotrebnejših del in zgradila več napravT ki so ji nedvomno v čast. Ena njenih največjih akcij je bila gotovo zgraditev modernega hangarja za čolne v Zaki. Hangar je znatno obremenil občinske finance, saj je veljal okrog 300.000 Din. Toda ta žrtev je bila potrebna, kajti pomisliti moramo, da se bodo na Bledu gotovo vsako leto vršile veslaške tekme, ki se jih bodo udeleževali tudi inozemci. Postavila je tudi lepo in praktično tržnico, uredila, tako kakor druga leta, razne parke in nasade ter sploh po svojih močeh prispevala za povzdigo tujskega prometa. Posebne važnosti je bilo letos asfaltiranje ceste Lesce—Bled v dolžini 5 km, kar pa gre na račun banske uprave. Cesta je bila asfaltirana s trinolitom, ponekod so jo razširili, na ovinkih so jo nasnili. napravili so odtočne jarke in po-
Kanal bo vodil od grajskega kopališča, o$ jezeru, skozi vas Mimo in potem ob iztoku jezernice do Save. Izpeljani bodo stranski kanali ob vseh glavnih cestah. Kanalizacijska dela so bila deloma že oddana in začne občina še ta mesec s kanalizacijo Bleda, če bo vreme količkaj ugodno. Kanalizacija bo veljala okrog 2 in pol milijona Din. Občina sicer nima toliko denarja, upa pa, da bo dobila brezobrestno posojilo, oziroma tudi podpore s strani oblasti.
Asfaltiranje cest
Najprej bo urejena kanalizacija, nato pa pride na vrsto asfaltiranje nekaterih cest, oziroma gotovih delov cest. Ravno ta mesec je bilo končano betoniranje ceste od vile Krkoč do postaje, zelo potrebno pa bi bilo tudi asfaltiranje od vile Krkoč do hotela Union. Bivša banovinska cesta od kavarne Toplice mimo Park-hotela in Jeklerja do pensiona Vovk je prešla po zakonu o upravljanju cest v občinsko last. Blejska občina bo ta del ceste letos na vsak način asfaltirala Cesta je dolga 600 metrov, njena ureditev bo veljala okrog pol milijona Din. Ce bo mogoče, bo občina asfaltirala še nekaj drugih cest.
Vzpenjača na Pokljuko, stadion in drugo
Letošnji gradbeni program blejskih hotelirjev je v glavnem v zvezi z otvoritvijo zimske sezone na Bledu. Zaradi svoje alpske lege prihaja Bled tudi kot zimsko letovišče v poštev Po vseh državah se je zadnja leta zimski sport, zlasti smu-čarstvo. močno razvil. Mnoga alpska letovišča v Avstriji, Nemčiji, pa tudi na Češkoslovaškem in drugod so podaljšala sezono čez zimo in prilagodila letovišča zimskim zahtevam. Zgradili so razne naprave za zimski sport, skakalnice, drsa-liše, umetna sankališča, trasirali so poti za izlete in ture in sploh stremeli za tem, da privabijo čimveč gostov in da jim nudijo čim večji komfort. Nekatera letovišča, ki so imela v okolici izredno ugodne smuške terene v višjih legah, so zgradila
1
v S..—S.— g-£
jTT i i l
. _j     mm. mm mm u I
»JUDI        ■■ ■■ ■■■■■■        ■■ ■■ BB
u mm mm mm mm mm n ii ulii u u u aajM j    ii » ii ai ta «i ■■ is mm
n
\_j_-. li
Bodoči Park-hotel
žiralnike. Asfaltiranje te ceste je bilo velikega pomena, kajti promet na njej je poleti zelo živahen.
Potrebno je asfaltirati še več cest, tako okoli jezera in drugod, kar ima občina itak v načrtu. V zvezi s tem je občina sprejela načrt ljubljanskega arhitekta prof. Vurnika g'ede regulacije cest in Bleda. Regulacijski načrt določa med drugim razširjenje obstoječih cest na širino, potrebno živahnemu prometu. Dalje zgraditev okrožje ceste, ki bi vodila od šumske uprave, po Jaršah, za Stražo in naprej na blejski kolodvor, od kolodvora do hotela Mangart, od hotela pa po takozvanih Blateh za pokopališčem in zopet nazaj k šumski upravi. Od te okrožne ceste bi se odcepile posamezne ceste po pot*»-bi in kakor se bo pač ta kompleks zazi-daval. Predvidena je cesta tudi do vrha Straže. Vurnikov regulacijski načrt predvideva tudi   točen   način zazidavanja. V
tudi vzpenjače. Iz raznih statistik je razvidno, da so kraji, ki imajo za zimski j sport ugodno lego, pozimi tako dobro od-I rezali v gmotnem pogledu, da so imeli večji prebitek nego poleti in da je bila zimska sezona prav za prav glavni vir dohodkov.
Tudi naš Bled bi se lahko razvil v ! mednarodno zimsko letovišče. Vse napra-I ve na Bledu, zlasti pa gradnja in adapta-! cije treh modernih in največjih hotelov, j ki bodo imeli poleg vseh drugih udobno-! s ti tudi centralno kurjavo, dajejo Bledu J možnost, da se razvije v moderno zimsko j letovišče, kjer bodo lahko številni gostje ! združili zimski sport z večernimi prire-j ditvami družabnega značaja in raznimi j zabavami, torej koristno s prijetnim. Tudi i na Bledu, oziroma v okolici, je mnogo le-! pih smuških terenov. V poštev pridejo i zlasti krasni višinski predeli Pokljuke, na * katero nameravajo zgraditi vzpenjača.
Vprašanje zgradbe vzpenjače je za Bled velikega pomena, zlasti z nameravano uvedbo zimske sezone. Blejski hotelirji so samo zato riskirali tako ogromne investicije, ker računajo definitivno z gradbo vzpenjače. Vzpenjača na Pokljuki bi veljala okrog 12 milijonov Din. Za zgradbo bi prispevali hotelirji, v izdatni meri pa bi morale priskočiti na pomoč tudi občina, banska uprava in tujskoprometne organizacije. Za vzpenjačo sta že napravila dva inženjerja načrte. Inž. Herman z Dunaja si je ogledal teren in napravil načrt, po katerem bi bil izhod vzpenjače blizu stadiona v Zaki. Vzpenjača bi vodila približno 700 metrov visoko v nadmorsko višino 1200 metrov. Drugi načrt je napravil inž. Frank iz Me rana, ki zatrjuje, da je njegov projekt mnogo bolj praktičen. Njegova vozila so nekoliko manjša, zato bi pa po potrebi lahko vozili dve naenkrat. Občina bo oba načrta še temeljito proučila. Vsekakor ni več daleč čas, ko bo vzpenjača zgrajena
Pokljuka ima kot rečeno krasne smuške terene, poleg tega je pa z nje idealen razgled na Karavanke na eni in na Julijske Alpe na drugi strani.
Aktualno je postalo tudi vprašanje izpopolnitve in končne dograditve blejskega stadiona v Zaki, ki ga je začel graditi SK Bled pod vodstvom inž. Janše. Stadion je šele do polovice zgrajen, za dokončanje del je klubu zmanjkalo denarja. Tudi tu bodo morale oblasti priskočiti na pomoč, kajti gotovo je, da je Bledu stadion nujno potreben.
V zadnjem času se je na Bledu razširila vest, da se namerava zgraditi igrišče za golf. Iz Pariza je res prispel strokovnjak za taka igrišča, ki je lani vodil slična dela ob Vrbskem jezeru. Mož je izven Bleda našel idealen naravni teren, ki ga ne bo treba mnogo predelavati. To je na poti od Zabrežnice proti Bledu. Za zgraditev takega igrišča je baje pripravljen inozemski kapital.
Seveda ima blejska občina še celo kopico drugih načrtov, ki jih pa letos zaradi pomanjkanja kapitala še ne bo mogla izvesti.
ži segajoč vestibul. Iz hotelske veže bo vodil poseben hodnik, s katerega bo mogoč dostop v trgovine in lokale tudi direktno iz hotela. Lokali bodo torej dostopni s ceste in ,iz hotela. V pritličju bedo trgovine, brivniea, pošta, tujski urad in sploh vse, kar je potrebno in Kar rabi gost. V nadstropjih bodo sobe za tujce. V novem stranskem traktu bo 75 novih sob, bo ko ves hotel preurejen, bo pa imel 410 sob z gorko in mrzlo vodo, centralno kurjavo itd. Na razpolago bo 5 dvigal.
Stara Kazina je bila porušena ;n na njenem mestu, oziroma povečanemu prostoru so začeli graditi novo poslopje za restavracijo, kavarno in zabavišče. No*a stavba bo 70 metrov dolga in 29 metrov široka, en del je pritličen, drugi gre v dve nadstropji. V prvem delu, ki oo obsegal približno dve tretjini, bodo restavracijski prostori, na strehi pa park. V drugem delu je plesna dvorana v obsegu 23-krat 21 metrov, ki gre v dve etaži. Posebnost bo premikajoča se streha. To bo železna plošča, ki se bo dala premikati. Poleti bodo lahko gostje plesali in ^e zabavali v zaprtem prostoru brez streha ki jo v slučaju dežja takoj pomaknejo nad dvorano. Kazina, kakor tudi hotel, b ista naj razkošnejše opremljena.
Pred Kazino proti jezeru bo terasa z restavracijskim in kavarniškim vrtom, na kavarniškem vrtu bo plesišče na prostem. Kazina bo dograjena in urejena že do 1. maja. Na vrtu bo prostora za 3000 gostov.
V zvezi s tem gradbenim programom bo zgrajeno na prostoru dvonadstropno poslopje s 44 sobami za uslužbence, 16 avtomobilskih garaž, posebna dvorana za popravljanje avtomobilov, stanovanja za vrtnarje itd. To bo dograjeno do 1. julija.
Grajsko kopališče
Zaradi vedno večjega navala tujcev so postala že vsa kopališča na Bledu premajhna. Zato je začel g. Kenda že lani povećavati in modernizirati svoje kopališče. Zgrajenih je bilo več sto novih kabin, sedaj pa kopališče znova povečavajo in sicer gre že v tretje nadstropje. Kabine so namreč etažirane v obliki teras, spodnja kabina tvori obenem hodnik zgornje. Med prireditvami bodo kabine izvrstno služile kot tribuna. V kopališču so bile postavljene tudi kopalnice, povečano je bilo solnčališče itd. Kopališče bo imelo na razpolago 1000 kabin, v njem bo prostora približno za 4000 kopalcev.
u wmmm. ^^j^^^^^^m^^
Povečane in modernizirane Toplice
(Reprodukcija J. Pogačnik)
Dalekosežna zasebna inicijativa
Vidimo torej, da ima blejska občina precej obširen program, še bolj podjetni pa so bili letos zasebniki. Lani in letos se je na Bledu mnogo gradilo. Tako je bil lani zgrajen novi del Parkhotela, ki je bil priključen na stari hotel, letos je bil zgrajen hotel sOlimpic«, zgrajeni sta bili dve privatni vili, povečana vila s>Nada«, g. Florjančič je zgradil vilo na Rečici, sedaj so se pa odločili trije največji hotelirji in sicer Kenda. Molnar in lastnik hotela Jekler, za povečanje svojih hotelov, oziroma za zgradbo novih in tudi napravo novih zabavišč.
Parkhotel in Kazino
Načrt popolne preureditve in povečanja Parkhotela je bil izdelan že lani, ko je bil zgrajen po načrtih inž Hermana Husa desni stranski trakt in priključen na stari hotel. Moderna elegantna stavba je že takrat vzbujala splošno pozornost. G. Kenda je sklenil porušiti tudi stari hotel, na mestu katerega bo stala moderna stavba, kar je razvidno iz skice. Stari hotel bo pa porušen šele prihodnje leto, do-čim levi stranski trakt grade že sedaj in bo do 1. junija dograjen.
Nova stavba, ki bo šestnadstropna in katere temelji so že položeni, bo zgrajena približno v istem slogu kot desni trakt. Za temelje so izkopali okrog 18.000 kubi-kov zemlje, ki so jo navozili v jezero, kjer so na ta način pridobili približno 2400 kvadratnih metrov sveta. Hotel bo zgrajen po principih moderne konstrukcije, vsa stavba bo železobetonska, stene izpolnjene z votlo opeko, kakor pri palači »Dunav« v Ljubljani. V pritličju in podpritličju bodo ekonomat, vinske kleti, centralna kurjava in naprave za hlajenje prostorov. Podpritličje tvori vez med novim hotelom in Kazino. Pod cesto bo namreč zgrajen širok hodnik, iz katerega bo mogoč direktni prehod v Kazino. V tem hodniku bodo nameščene kuhinje za restavracijo in kavarno, ki bodo dobivale svetlobo skozi steklena okna s ceste in od jezerske strani. Tudi za ta trakt je napravil načrte arh. Herman Hus, gradi ga pa stavbna družba »Slavec« iz Kranja.
Posebnost novega hotela bo tudi 25 metrov dolg In 15 metrov visok v dve eta-
Hotel Toplice
Molnarjev hotel Toplice je star že okrog 100 let. Zato je njegov lastnik že davno uvidel potrebo moderniziranja in povečanja, toda načrt je realiziral šele letos. Lani je zgradil krasno depandanso »Belvedere«, pretekli mesec so pa zabeli s prizidavo in nadzidavo hotela Toplice. Iz skice je razvidno, da bo hotel močno povečan in preurejen. Za preureditev so zabili v zemljo močne železobetonske pilote, na te pa je bila montirana be^r.ska plošča, na kateri stoje stebri, ki tvorijo terase. Vsaka soba ima teraso, obrnjeno proti jezeru. Seveda bo nudil tudi novi hotel ves komfort, imel bo veliko {17 X15 metrov) sprejemno dvorano. Z dvigalom se bo mogoče pripeljati direktno v termalno kopališče, k hotelu bo pa dostop mogoč direktno tudi od Jezera. Toplice bodo imele z dependanco in vilo »Adrijo« 340 sob. Dela vodi inž. Evgen Rustia, ki nadzoruje tudi dela na drugih stavbah v Parkhotelu in pri Jeklerju.
Hotel Jekler
Tudi hotel Jekler bo znatno povečan, prizidan in nadzidan po načrtih inž. Ru-stie. S povečanjem bo pridobil 24 sob ter potrebne prostore za razne lokale. Vrt pod teraso bo znatno povečan. Adaptacije ima v rokah stavbno podjetje Plemelj. Tudi ta hotel bo do otvoritve glavne sezone dograjen. Kakor je videti na skici, bo zelo lep.
Milijonske investicije
Za vse te nove naprave, povečanja in adaptacije ter za Vrhunčevo vilo in prezidavo grajskega kopališča bo investiranih okrog 40 milijonov Din; vračunana pa niso dela mestne občine, ki bodo gotovo tudi presegela več milijonov, in roški za vzpenjačo. ki bodo znašali uajmarj 12 milijonov Din. Podjetnost Blejč^nov je torej res velika in zasluži vse priznanje.
Med sosedami.
— Moj mož zdaj ne kadi. ne kvarta in ne pije in vsak večer je že ob 7 doma.
— Zato mora imeti pač mnogo energije.
— On je nima, pač jo pa imam jaz.
Nove muzikalije
Breda si-ek:  V  zvrzdirah žari   u«dio. TI
božičnih za cerkveni mešanj zbor, cal čila Katoliška  tiskarna  v Gorici.
Breda  Sčekova  je Goričanka, sbsol la je na  tržaškem  konservatoriju  petje in klavir ter se ndejstvuje tudi kol kom po list-ka. Poznam nekatere njene klavirski »tva-rice, eno izmed  teh  sem priobčil  v lanski božični številki >Nove Muzike . sedaj :>a i<* napisala   11   božičnih  mešanih   zborov, ;.-med  katerih  je devet  lastnih, dva   pa sta harmonizaciji znanih  napevov.  Vse /'(•••• odlikuje   prijetna   metodika, lahka pesnosi glasov, prfprosts bomofonijs in zaokm/. aa glasbena oblika. Semtertja so male ortog fične napake (št 2, li. tekst, št. 10, 7. tek »O,
v 6. številki mi v slovensko uho ne _t t > ritmične skupine, najboljša se mi zdi -koro zadnja pesmica, pisana v strogem tro-glasju z lepo tekočimi glasovi, ki so naj poje tro- in ne le enoglasno, nesrečno te naglasa le besedilo .(iloria in i ccelslg Ded tako angelei pojejo ali pa: l>ogu bod fcasl na visokem in mir dobrini ljudem . I/, te
bi zanio^ilo slediti, da napev ni naš m roden in mu je slovansko besedilo na-; l trna podloženo ali pa  ni pravilno notirano.
V splošnem so zborčki ljubeznivi, le po, iskreno občuteni in bodo našim cerkvenim pevskim zborom za božično dobo s pridom služili.
Niko Stritof: Narodne po zapiskih Stanka Vraza, založil Niko Stritof, edicija Glasb m« Matice.
Pred nekaj leti so mi nekateri gg. glasbeni   tovariši   očitali   eshaesarsko glasbeno govorico, ko sem iskal in prirejal dolenjski belokranjski,    prekmurski   in vzhodno jerski pfelklor. Najbrž so bili takrat še pričani, da je edinozveličavna  naša nai na pesem doma    na Gorenjskem, v Alpah, torej pesem, kakršno pojo tudi koroški, tirolski,    severno  štajerski  ali  sploh   alf* ' i prebivalci. Po tej so našo pesem sodili tudi onkraj Sotle, sodili  Nemci   (Mftller)   in drugi, ter nam odrekali samobitnost itd.
Danes pa smo vsi svoje mnenje več ali manj revidirali in iščemo našo narodno p<*-sem tam, kjer ne kaže alpskega značaja, pesem, ki v svoji diatonsklh melodičnih linijah ne dopušča »drajšpouarstvac, t. f. petja v triglasju, eden naprej, eden Sez, eden pa pritiska revni bas z dvema, redko tremi toni, pesem, ki svoje metodične Dostope ne naslanja na zlomljeni tro, ali č- t-verozvok. temveč pesem, ki je popolnoma naša, kakor jo ima dolenjska, belokranska ali notranjska tja do ipavske doline ali vhodno štajerska tja do sredine Prekmni i. ali pesem, ki prehaja rajši na vzhod kot pa sever.
Niko Stritof se Je za poiskom pristnega narodnega glasbenega blaga zatekel k zapiskom Stanka Vraza. Tih I i jaz sem pred nekaj leti v >Pevcu<: priobčil več harmom-zacij Vrazovih zapiskov, to pa po Streklje-
vi slavi in nepismeni reprodukciji ter vsled tega s samolastnimi nekaterimi melodičnimi izpremembami, stritof pa je rekonstruiral štrekljeve notacije na podlagi originalnih Vrazovih zapiskov v licialni knjižnici, {»odložil napevom izrazito, originalno klavirska opremo, variiral je posamezni kitični vsebini primerno, pustil pa napev vseskozi neus-premenjen in tako ustvaril sedem izredno zanimivih in umetniško visokovred ni b narodnih pesmi, ki so slovenske in samonikle skozi in skozi z eno samo izjemo, pa še ta je le prirediteljeva kaprica. Mislim namreč na prireditev napeva '-Mene pa glava bolU, ki se giblje v harmoničnem molu in je prireditelja napotila, da jo je opremil z nekako madjarskim cimbal isti čnini nakitom. Jar. sem jo občutil arhaično in jo kot tako hai-moniziral po Kokosa rje vem zapisu v n ki zbirki. Na vsak način je popolnoma naša. >Kozaric< je v Štrekljevem prepisu, ki se mi se zdi zgrešen, (le brez zveznih lokov je) v štiridelnem taktu, najbrž ga ima tiiko zapisanega tudi Vraz. vendar pa je po štrl-tofovi rekonstrukciji originalneiši, res spo-minjajoč na monotono pripovedovanje mori-tat in je v vsej zbirki najzanimivejši. K zbirki želim pri ugodni priliki izpregovort-ti več, ker je ni mogoče 9 par stavki odpraviti. Prav zanimivo je pa dejstvo, da izmed vseh teh mnogih napevo% ki jih ima Vraz zapisanih, nisem mogel dandanes ▼ Cerovcu ali v Ljutomerski okolici najti skoro niti enega, zdi se, da so pozabljeni, sli pa. da jih nisem iskal v pravem kraju, fttrt-tofovo zbirko vsem resnim pevcem in dobrim   pianistom   nujno priporočam.
L. M. Škerjaoe: Sentimentalni narodni napevi. založila revija ^2ena in dom<. Do-čim je stritof uporabljal narodno glasbena blago vzhodne Štajerske, je škerjanc 'skal za svoje prireditve primernega res sentimentalnega gradiva med alpskih folklorom, deloma gorenjskim in koroškim, le pesem >Žalost« se mi ne zdi narodna. Vse pesmi pa so v Škerjančevih priredbah i. oni skoro banalni značaj stokrat preootib naših narodnih ter so postale vsled svojib apartnih. izredno lepo zvočnih, rekel bi celo feministično nežnih in finih klavirskih podlag prave slaščice. Vsa ta bocrata in razkošna klavirska lepota opravičuje v naivišii meri napis : sentimentalni * napevi. Vsako pesem uvaja klavirski uvod in zaklluček, napev kot spremlievanje ostajata cel spremenjena v vseh kiticah. Zelo zanimiva je premaknjena štiridelna klavirska ritmika v trodelno pri Meglici*-, dalje slikanie larsv-ve v *.Soča voda ie šumela r. ali v -iMoi po-beč burac Pianist mora biti pri vseh osmih biserčkih prvovrsten.
Z zadovoljstvom opazujemo preokret v našem glasbenem ustvarjanju. Obrnili *mo pogled vase. zapuščamo internacionalne vzore, iščemo sebe in našli se borno, kakor so se davno že našli druai.
Tako stritofova. kot Ške riančeva zbirka sta za vsakeia pevca pa tudi za vsak človeški glasboljubeči dom najlepše bo';č'io darilo.
Med spiritisri.
— Gospa, želite da preklicem duha vašega ranikesrn?
— To nojde težko. Moj mož nikoli ni imel duha.
.G.
O
\,.;:
ljub
Ljubljana, 24. decembra.
Božični večer. To je tisti večer, ko se vračajo domov pozabljeni romarji. Tisti, ki so že davno pozabili na dom, mater in ljubezen. Mnogo zgodb go* vori o teh romarjih, trudnih in bolnih, ki so božični večer začutili v sebi osamljenost, zažejalo jih je po ljubezs ni, miru in domači besedi. In čakajo ta večer mnoge matere svoje sinove; bes de zaradi njih z upi in strahom; v duhu jih spremljajo vso dolgo pot skozi noč, prisluškuje stoDinjam. Še poste* lje jim pripravijo; s tako nežnostjo in skrbjo jim izbirajo najtoplejše odeje, najmehkejše blazine, sebi pa postiljajo na tleh Da, tiste matere, ki je pisal Cankar o njih.
Božični večer je pač čas, ko se v človeškem srcu oglase najnežnejše strune, ko pozabljamo na vsa nasprots ja, postajamo drugačni. Zato, ker je ta večer praznik miru in ljubezni.
Človeško srce se odpre, spregovori, tedaj obmolkne sovraštvo, prezir, člo* vek postane človeški Radost pa odpis ra srca Radost te noči, ko se človek približa sebi, se vtaplja v mir in se sprošča teže skrbi; drug drugemu po* stanemo bližji. Mir, ki preveva to noč z ljubeznijo, je kot pesem enakosti in bratstva, balzam za razrvana človeška srca.
Morda se komu zdi, da ni popolno* ma tako. da se s tem pripisuje božični noči prevelik pomen. Da, morda res ni tako, a človek želi v tej noči, da bi bi* lo tako, povsem tako. Zato. ker je že božič in ker bi pač moral imeti božič ta pomen.
Saj človek nerad razmišlja in govo* rt o tem, posebno še nocoj. Vsi smo tako trudni, potrebni miru; praznovali bi le in molčali, pozabili na vse, hoteli bi postati povsem drugačni — dobri, hoteli bi biti vsem prijatelji, vse Ijm biti.
Nocoj vsepovsod praznujejo. Eni tako, drugi drugače Res, tudi nocoj ni tako kot bi hoteli; življenje je tako komplicirano, težko je govoriti o tem.
Pa bi se hotel človek veseliti z ve* selimi. . . In vsi bi naj bili veseli.
Praznujejo v bogati hiši, v svetli hiši. s svetlimi obrazi.
Prižgati so toliko luči, ki so kot svetel smeh — nocoj mora biti vsakdo vesel, povsod mora biti svetlo, vsa sr* ca morajo postati bogata kot božično drevo.
Pri premožnih v svetli hiši nocoj vse druži ena radost — praznovanje božičnega večera ob jaslicah in božiča nem drevesu. Družinski praznik. Otroci kar gore v nestrpnem pričakovanju; nocoj pride Jezušček. Tako je dejala mama in resni očka je prikimal. Am* pak seda i morajo najprej okrasiti dre* \ešček, da bodo razveselili z njim bo* žička; pod grdim dreveščkom božiček noče -»uščati darov. Toliko je tega bo* ga^tva, že vse popoldne so ga naves zovali na smrekco, pa še niso gotovi. Končno pa je vendar vse; prižgo s vere. Mamica pravi, da je še prezgodaj. Potem pa morajo v sosedno sobo, češ, da naj tam malo počakajo, ker bo nekdo prišel. Kmalu jih mama pokih če nazaj.
Presenečenje je seveda veliko. Kajti med tem je bil v sobi že božiček, pod božični drevescek je razložil svoje da* rove in za vsakega to. kar si je želel. . Otroci so kar iz sebe Dobra mama, ki je sicer vedno tako resna — se joka od ginjenosti . . — Preljubi otroci, le pridni bodite! pravi, drugega ne more reči. Očka pa prikima in si popravlja ščipalnik.
Veliko mizo so pogrnili in težko obložili Nocoj je velik praznik. Otro* kom se ponuja cela gora slaščic RodU telja sedeta za mizo z neko nenavad* no slovesnostjo. Velik praznik je no* coj, da.
V takih svetlih hišah praznujejo slovesno, razkošno — tako, da človek ne more niti vsega povedati. Prazno* vanja so združena s pestrimi domači* mi zabavami, ker tam jim je zabava tudi praznik — pa saj vsi vemo, da je tam tako. Morda bi se nam celo oni smejali, če bi opisovali njihova prazno* vanja. češ, zakaj da jim zavidamo, ali kot da vidimo v tem nekaj nepravih nega. Bodite vsi srečni nocoj! Mir vsem!
Saj so tudi drugod srečni. Ne?
Daleč zunaj mesta, kamor že več ne sega hrup in sij ulic. Ni več hiš, ce* ste so se porazgubile v noč. Tišina vse* okoli. Pa je tudi tu božična noč. Tem* no je res. Hiše so pa le tam na zapus ščenem polju. Lesene majhne hišice, pravijo jim barake Nad sto jih je. A skoraj vsa okenca so temna. Ljudje gos t ovo spe.
Motno brli luč za nezastrtim oknom. Tudi tu najbrž praznujejo sves to noč. Nocoj je praznik vseh — ali ne?
Samo ena svečica gori. V njen sij strmi pet obrazov. Kot kipi. Skoraj ne* gibni. Kot da sanjajo z odprtimi očmi. In molče. Četvero otrok. To se pravi, štirje pari žalostnih oči. Štirje bledi, suhi obrazi. Štiri telesca drhteča v mras zu. Uslenca s takim bolestnim izras zom. Da, kot bi prosila — tiko plaho prosila: Al ama, kruha, kruha! Mamin obraz je ves zguban, ostarel, siv kot kutnen. Pa mora biti kamen. Moral je postati trd.
Sveča dogoreva. O, koliko pove sa* mo to! Četudi vseh petero molči. Saj ne molijo, ne. Praznujejo že. Praznus jejo, ker je nocoj pač sveti večer, ker... Da, ker je nocoj tako svetla, svetla noč In nocoj je praznik otrok — srčeca so odprli na stežaj — naj pride radost vanje. Nocoj čakajo vsa otroška srca. Saj bi bilo tako lepo, če bi...
Zato gori nocoj pozno v noč tudi v baraki sveča. Kako tam praznujejo, je bolj enostavno povedati kot govos riti o praznovanju v tistih svetlih hi* šah ... Ali pa tudi ne . .. Ne!
In tudi temu bi se smejali ljudje. Najbrž bi rekli, da že zopet govorimo o barakah in da še pretiravamo. In *— »kar moremo mi zato?« . ..
Leno bi bilo, da če bi. . .
Tedaj se zgane eden štirih obras zov, kot da se je prestrašen zbudil iz sanj:
— Mama, ali res ne bo k nam bos žička? Sveča bo ugasnila! Sveča ugasne.
Ljudstvo pravljice si izmišljuje, v njih si srečo, radost prilastuje, ki v življenju ju zaman lovi. Jaz pa rad bi tak si stroj izmislil, da bi kar na skrivni gumb pritisnil, in pobila strela bi ljudi, ki spet radi prelivali kri v novi bi svetovni vojni.
_ Fr. R
Znamenite jaslice
pred 85 leti
Polomile so se lepe stare jaslice, ki so marsikatere slovele daleč naokrog, da je bila srečna hiša o praznikih polna občudujoči!] gost w :n ni bilo ne konca ne kraja hvale kmečkemu umetniku, ki je po več let izrezoval pastirčke v dolgih zimskih večerih in napeljaval stekleno vodo na mlinska kolesa, da so se jadrno vrtela, ko so bil? zamrznjeni vsi potoki. Kako so se svetila ogledalca v oknih Betlehema, kjer so bile same graščine in visok stolpi___Take jaslice, kjer se ie vse premikalo, so bile največja umetnost, ki si io ie kmet mogel misliti v stanh časih. Se danes slove bogate in res lepe jaslice v Kamni gorici, ki o nj h pravijo, da jih je napravil sam mladi Matevž Langus. Ze davno bi morale biti v muzeju, ki se še vedno ni spomnil, da bi zbral vse jaslice, kar jih je še mogoče najti, saj so vendar jaslice najlepši in najboljši poetični izdelek narodne ob:ikovne umetnosti. Pogubili so se pastirci in razstresle so se črede ovčk... Kam neki so prišle jaslice, ki jih je Kordeš leta 1846. o Treh kraljih opisal v »ttlvrisches Blatt« tako-le: »JurJa Miškovca razstava sv. jaslic V vseh večjih rimsko - katoliških mestih so ob tem času razpostavljene božične jaslice. Ce spregovorimo o razstavi te vrste tu javno besedo priporočila, se to zgodi, ker niso kakor navadno preračunjene samo za zijala nežnih otročjih let, temveč so zaradi svoje biblične resničnosti bolj ali celo prav za prav namenjene samo odraslim in poznavalcem umetnosti. Tukajšnji slikar Juri Miškovec je postavil jaslice, ki so odločno umetniške vrednosti. Izdelovanje, popolnoma po biblični geografiji in iz
zgodovinsko natanko po sv. pismu., povzeto po delih slavnih popotnikov, kakor Carriera, Chateaubrianda, abee Geramba, Prokcscha v. Osten, Salzbacherja, Visina i. dr. več. je veljalo marljivost večih let in priča o čudoviti natančnosti. Prospekt ie od severa proti jugu z mestom Betlehemom v ozadju. Okolica je krasno posneta in sicer z vsemi prostori spomina vrednih dogodkov. Figure je naredil iz voska znani plastični umetnik Paulier v Gradcu in so presenetljivo lepe. Od danes (6. januarja) je videti tudi sv. Tri kralje s spremstvom. Vse. zlasti opazovano zvečer pri razsvetljavi, zadovolji v visoki meri vsakega reli-gijoznega prijatelja umetnosti.
Razen tega osvoje pozornost gledalca tudi druge redkosti, ki so: iz cedrovine umetno izdelana, z biserno matico obložena podzemeljska jama rojstva našega Zveličana, prav tako kapela sv. grooa, potem kapela Kalvarije — natančna in verna slika onih znamenitih** stavb v minijaturi. Za lažio oiijentacijo je.na razpolago pola. kjer najde g>da!ec označene vse kraje.
Razstava je v hiši št. 45, drugo nadstropje, pri belem volku na Marijinem trgu — vstopnina za osebo to krajcarjev.«
Pa je o p!es:h. lepih plesalkah in veselicah znal pobožni gospod kolega Kordeš še lepše pisati. Hetno je bilo v starih časih v Ljubljani!
Čudni božični običaji
Med najbolj čudne navade na svetu spadajo molitve črnih spokornikov-menihov v Marseillesu. Vsako leto na sveti večer molijo v svoji kapelici za zveličan je duš zločincev, ki so morali v letu položiti glavo pod nož giljotine. Tihi obred v mali kapelici se vrši še zdaj tako točno, kakor v srednjem veku in spominja gledalca na pradavne Čase. Meniški red Črnih spokornikov je bil ustanovljen zato. da bi pomagal z molitvami v nebesa onim nesrečnikom, ki jim cerkev zaradi smrtnih grehov ni privoščila blagoslova in odveze. Glavna naloga menihov je bila že od nekdaj cerkveno pokopavanje justificiranih zločincev.
Justificirani niso smeli počivati v lastni krsti. Polagali so jih sicer v krsto in odnašali h grobovom, toda tam so njihova trupla zopet vzeli iz'krste. Menihi še zdaj hranijo to krsto, v kateri so že mnogi zločinci napravili zadnjo pot. Krsta je črna, kakor meniške kute. in na pokrovu ima velk bel križ. Na sveti večer postavijo krsto v kapelico Črnih spokornikov, okrog nje pa postavijo in prižgo šest ogromnih sveč. Menihi kleče okrog krste in molijo za zveličan je duš usmrćenih zločincev, en menih ima kratko pridigo v provencalskem narečju, potem po dvignejo krsto na ramena in jo od-neso v tihem sprevodu v celico v samostan, kjer zopet počiva do prihodnjega svetega večera.
Od leta 1887 še niso pokopali črni spo-korniki nobenega zločinca, kajti cerkev je izpremenila svoje naziranje glede grešnikov in usluge teh menihov so zdaj odveč. Prve čase po ustanovitvi je izkazoval red črnih spokornikov zadnjo uslugo samo usmrčenim zločincem plemiškega stanu, pozneje je pa razširil svoje delovanje na vse justificiran-ce.
Božič v Angliji
Prasketajoča polena v peči, maskirani •pevci, radostni lovski izleti in bogato obložene mize ožive sivo enoličnost angleškega življenja o božiču in spominjajo na čase, ko se je Anglija nazivala še Old Merrie Eng-land, stara, vesela Anglija. Dočim so v drugih deželah božični prazniki pravi rodbinski prazniki, Anglež o božiču rad potuje. Londonske ulice bodo te dni prazne in puste. Kdor le more, odpotuje v zimsko letovišče v Evropo, kdor ima pa se več denarja, porabi božične praznike za naibolj angleški sport, za lov na lisice na konjih. Tudi kraljeva rodbina preživi navadno božične praznike na lovu v Sandringhamu.
Navaden zemljan, ki ne more zapustiti te meglene dežele, kjer ni nikoli belega božiča, proslavi praznike doma. za bogato obloženo mizo. Mirno lahko rečemo, da misli Anglež v prvi vrsti na božični jedilni list, če govori o božičnih praznikih. Navadno je Anglež štirikrat na dan. med božičnimi prazniki pa samo enkrat, toda za mizo sedi nepretrgoma dobre tri dni. Začetek tvori obed, med katerim pride na mizo deset je-au. io je na sveti večer. Obed se konča ^ slaščicami in preide počasi v pozno večerjo. Toda šele drugi dan pokaže Anglež, kaj pravzaprav zmore. Na drugi božični dan, ki mu pravijo Angleži boxing dav, ker je ta dan boksarskih tekem. nadaljuje Anglež svoio atako na shrambo in želodec.
Božič je v Angliji pravi praznik radosti. Zato si natikajo udeleženci božičnega obeda v Angliji na glave komične papirnate čepice, mečejo po tleh žabice, trobijo, piskajo, ploskajo itd. Kdor ima le malo denarja, si privošči za božični obed pečenega
purana in plum-pudding, šesto ječ baje iz 32 sestavin. Kdor ima pa več denarja, zalije božični obed še s šampanjcem. Neporočene hčere angleških rodbin, ki dobe zdaj za božič sko**-ii izključno nove gramofonske plošče, kemaj čakajo, da jih lahko poskusijo in zapišejo s svojimi kavalirji najnovejše plese. V Angliji namreč povabijo na božično gostijo tudi rodbinske prijatelje, posebno tiste, ki sami ne morejo praznovati božiča. Samci so torej lahko brez skrbi, da prežive božični dan v veseli družbi. Pravi božični dan je v Angliji 25. december. Zadnji dan pred Božičem delo večinoma počiva, samo otroci obešajo na postelje očetove nogavice, kamor naj bi spravil »božični oče« (Fanther Christmas) njim namenjena darila. Večja darila se razdele v Angliji 25. decembra pri obedu. Ovitki večjih daril kažejo vedno barve ^božičnega očeta« (rdečo in zeleno). Tudi povabljeni gostje prinašajo k obedu svoja darila. Skoraj neverjetno se sliši, kako bogato je v Angliji božično obdarovanje. Celo siromašnejši Anglež dobi za božič 40 do 50 daril. Ta izraz vsesplošnega in dejanskega angleškega človekoljubja je najlepši znak angleškega božiča.
Izrek, da je dajati lepše, nego sprejemati, je v veljavi o božiču v Angliji posebno na kmetih. Tam dobi tudi najsiromaš-nejša ženica božična darila, bodisi da jo obdaruje pastor ali njegova dobrodelna društva, bodisi lastnik bližnjega velepose-stva. Za angleške veleposestnike so božični prazniki dnevi velikih dolžnosti. Angleži praznujejo, kot rečeno, božič zelo radi na kmetih in vsi gradovi veleposestnikov so med prazniki polni gostov. Božična darila v Angliji niso okrašena samo z božičnim drevescem, temveč tudi s cvetjem. Samo nekaj manjka Angležem o božiču — snežna odeja, brez katere si mi božične idile ne moremo misliti. Božično drevesce zažari v Angliji navadno šele po popoldanskem čaju pred božičnim obedom. Poprej ne prepevajo Angleži božičnih pesmi, kajti verska stran božiča je opravljena že 25. decembra dopoldne, ko se zbere rodbina v cerkvi, da posluša božični evangelij. Po božičnem obedu se primejo stari in mladi za roke in zaplešejo okrog božičnega drevesca.
V VVindsoru, priljubljenem bivališču angleškega kralja, imajo božični prazniki po-seben značaj zaradi daril angleškega kralja. Mnogi prebivalci, ki imajo kakršnekoli stike s kraljevim domačinstvom, dobe darila, vsi siromaki in stari ljudje v mestu pa najdejo na sveti večer pred svojimi vrati kraljevo darilo — vrečo premoga.
_V Angliji so tudi običajni in priljubljeni božični pozdravi, ne rabijo se pa za nje samo božične razglednice, temveč sploh vse razglednice, ki nudijo angleškemu okusu dovolj prilike, da pokaže svoje posebnosti. Angleški božični pozdrav lahko dobimo tudi na razglednici s sliko admirala Nelsona, umirajočega v bitki pri Trafalgaru v mlaki krvi.
Na Škotskem, kjer je še zdaj močna puritanska tradicija, so božični prazniki sa.no prazniki druge, vrste, čeprav je tudi tam navada, da si dajejo ljudje medsebojna darila. Največji praznik na Škotskem je novo leto. Pač so pa božični prazniki za katoliško Irsko pomemben cerkveni praznik. Na sveti večer gore v vsaki irski hiši blagoslovljene sveče in staro in mlado gre h polnočnici. K božičnemu razpoloženju večinoma siromašnih irskih kmetov pripomorejo mnogo darila sorodnikov, ki so se izselili za morje. Koliko je teh daril, si lahko mislimo, če upoštevamo, da dostavi pošta na Irskem vsako leto pred božičnimi prazniki nad 2 milijona nakaznic in denarnih pisem.
Mohamedanski božič
Šaban, mesec daril, ki se imenuje tudi mohamedanski božič, se začenja zdaj, v letu 1349 mohamedanskega koledarja, 22. decembra in bo trajal do začetka največjega mohamedanskega praznika ramadama, ki se prične 20. januarja. Krščanskemu božiču so ti mohamedanski prazniki podobni samo na zunaj in sicer v tem, da je tudi za mohamedane tudi doba daril. Pa tudi pri mohamedanih so ti prazniki tako priljubljeni, zlasti med otroci, ki jim lahko otroci drugih ver po pravici zavidajo, kajti njihovi božični prazniki trajajo celih 29 dni.
Pač je pa za moža ta mesec najtežji ▼ celem letu. ker je zanj zadeva časti obdarovati svojo ženo odnosno svoie žene in otroke. Mohamedanski svet podari vsako leto za božične praznike mnogo ton srebrnih zapestnic in velikih, s poldragulji okrašenih srebrnih uhanov, ki so sicer zelo težki, toda pri vsaki kretnji zelo prijetni za orijen-talsko uho. Na drugem mestu v seznamu daril so težke svilene tkanine, večinoma temnordeče ali zelene barve. Najbolj razširjeno darilo za otroke so pri mohamedanih zeleni svileni čeveljčki. Igračk mohamedanl otrokom ne dajejo za božič. Mohamedanske deklice sploh ne poznajo punčk, kajti njihova vera jim niti tako ne dovoljuje spoznavati življenja.
r>fr
"S V'
Pustite mladini p!es, saj pripada O nekdanjem tretjem svetu, mode
u.
Ali naj mladina p;eše aH ne? — Ne, nikakor ne! Samo »starina*. Tako bi lahko na kra-tko cdgov. rili razni dosedanji an-ketarji, kakor *Ljiibijanča;i*, »naročnik* in slični. Vsi ti odgovori so porazni za mladino, kateri hočejo vzeti še ono razvedrila, ki ga ima v zimskem času.
Čudno se mi zdi, da so na svetu šc ljudje, ki si upaj j javno zabranjevati mladini ples, kajti v današnji dobi, v dobi, ko gre za obstoj posameznika, je mnogo bolj potrebno, da se mladina vadi v družabnem vedenju in spoznavanju ljudi, kot v prejšnjem času. Ki« pa se naj drugje uči olike in uglajenosti, kot v plesni šoli? Ali morda v barih — beznicah — po gostilnah in sličnih lokalih? Povsod drugod ima mladina več prostosti, kot pri nas, in vendar se najdejo še ljudje, ki - ne čutijo z mladino in njenimi potrebami ter ji zabranjujemo še to malo zabavo, ki pa je obenem rudi pouk.
Napačno mišljenje je. da plesne šole kvarno vplivajo na učenje. Malo je dijakov, ki bi .radi tega »špricali« šolo in zanemarjali študij. Kdor to trdi. ne pozna današnjih dijakov. Vzrok tiči drugje, toda o tem ne bom govoril. Za dija>:e. ki pose-čaja plesno šolo ob sobotah, pa to sploh ne drži; nasprotno pa če ne bi bilo plesnih šol bi. kljub šolski prepovedi dijaki pose-čali razne gostilne in beznice; posledice tega so jasne. Nekdo je zapisal, da mladina do IS. leta «e bi smela plesati. Glede tega se ni treba n'č razburjati, ker pod IS. letom malo kdo pleše. Mladina nad 18 let pa bo plesala, če se vsi na glavo postavijo. Zato je popolnoma odveč to pretirano razburjanje nekaterih. Prepustite ples mladini, kateri edino pripada. Vsakemu pa, ki ima namen da napiše še kak odgovor, pa svetujem, da si ogleda kako plesno šolo od začetka pa do konca od znotraj, potem pa naj sede za mizo in kaj napiše.
Zagovornik mladine.
12. • •
Ples je pogubonosen slabemu spolu, to sem občutil na lastni koži. Plesalci naj pre-čitajo te vrstice. Ce piešeš, bodi pozoren, previden. Mreže so razpete, limanice nastavljene. Plesalke v rafinirano narejenih skoro do bokov prozornih toaletah so nastavile lovke, llletna mladenka, nepokvarjena? Uhu! Lokava, rafinirana v vseh kret-iij.li, da marni, da vzbudi v plesalcu ko-prnenje. Vroči, strastni pogledi te laži sra-mezlfivke. Pride milostiva - garde dama. V mreži si, ki še ni zadrgnjena... Vroč čaj, pikantna zakuska. Plešemo... Hčerki postane vroče, tudi meni vre kri po žilah. Najlepše najbolje bo na terasi... Garde dama zatisne oko, ne vidi, da nadaljujeva ples na terasi... Na vratih terase se pojavi garde dama. Caka, da se ohladiva... Sledi čuden ples solo z garde damo. Čuden ples — zadrgnit: so hoteli mrežo, narediti »žegenc Nisem bil prvi in nisem hotel biti zadnji, ki je plesal na terasi, tiček sem ušel ... • K. I.
13
Xa desni je vrsta, na levi je tudi \rsta tako, da lahko imenujemo eno vrsto svet desnica r k. drugo pa svet levičarjev. Med obema svetovoma se izprehaja tretji svet. Člani tretjega sveta se drže resno, v rokah imajo odprte knjige, iz katerih titajo s povzdignjenim glasom, kaj se sme :n kaj se ne sme. Desničarke in levičarji poslušajo, si tudi to ali ono zapomnijo, le tu pa tur.? zazveni iz vrst desiiičark prešerni hibi in hehe. dobra volja levičarjev pa s>c koj razlije v Široki hoho in hahaha. — Včasih se loti članov tretjega sveta nekakšna bojazen. Ta ali oni se zagleda s preroškimi očmi v bodoc-nost. — Nič prida ne bo iz te mladine, ki je povsem, povsem drugačna kakor smo bili mi. Desni čarke in levičarji s** ne zmenijo dosti /a tarnanje tretjega sveta, ta svet jih sploh ne zanima. Samo v napotje jim je. če bi tretjega sveta ne bilo, bi planili levičarji kar meni nič tebi nič 7. leve na desno. Pozdravljene, o zdravo, bog živi. servus« in še in še mnt-go pozdravov zmore naša beseda. Kako bi si stiskali roke in kako bi se ogledovali rn čebljali bi, o, jej! O božji naravi bi se pogovarjali, o senčnem gaju in mehkem ira-hu. o. jej! Ni da bi razmišljevali, ne pravili, kaj vse bi se lahko dogajalo, če bi ne bflo tretjega sveta med njimi. — Potreben
samo nji — Čudno mnenje o p!esu mi gospodični in gospe mladi mami
te potemtakem tretji svet, ki po pravem tudi ni tako leden, kakor se zdi onim iz 1*-ve in desne vrste. Nasprotno, celo razumeti skuša prešerni hibi in široki hoho, zato odloži včasih knjige in takrat se žagajoči kazalci kar sami od sebe pobesije. <>.; nekod, menda iz četrtega sveta, zadone čarobni zvoki godbe. Nožice desničark zacepetajo v nervoznem pričakovanju in no-ge levičarejv že udarjajo po taktu, člani s tretjega sveta se spogledalo, polom po-kimajo, tedaj se pokloni vrsta levičarjev in že stopicata po zvokih, ki prihajajo iz četrtega sveta, dva in dva in spet dva tn dva. Člani s tretjega sveta gledajo, se nm-zajo in ocenjujejo. Razlagajo drug drugemu, da ima mladina kri, veste živo in vro-ro kri. o. saj vemo— Tako je pač bilo rn še bo. a nekdo mora biti tu. ki pazi, da mlada kri ne zavre. O, ples, * nevarna reč, najlepša priložnost, da se greh zbudi. Vemo,  o  saj vemo!
Namrdnili ste se, vi mlada in rec'14110 zelo lepa gospodična. Ves čas že mislim na vas. Vidim vas. pred ogledalom slojite Tn vaša gospa mama jemlje obleke iz omare. Koza in lila, bejž in okr, črna in bela v vseh nijansah. Dosti oblek imate in kako Lepih! Le zakaj ste tako nestrpni? Nobena obleka vam ni dovolj dolga in vsaka, ah, vsaka je preohlapna. Vaša gospa mami je videti zadovoljnejša. Hm! O. razumem vašo nestrpnost' Gotovo si mislite, kako lepo bi bilo, če bi se vam godilo, kakor se godi samostojni gospodični. Samo na plesu, seveda Njena mama ima hrapave roke od umivanja in pranja, še na misel ji ne pride, da bi šla s hčerko na ples. Kako nebeško se lahko zabava takale samostojna gospodična! Plesalce si lahko izbira in pogovarja se lahko z njimi o — vsem. Vi p& se morate razgovarjati, oh. ni da bi se človek razbu rja i! Gospa mama vzame ročno delo s seboj in očala, ki vas zasledujejo. Razumem vašo nestrpnost, res. razumem.!
Se bolj ste se namrdnila vi mlada in recimo zelo lepa gospodična. Kaj ste rekli? Da sem nemoderna — in ... Tako. tako. Tretjega sveta da sploh ni na plesu. Tako, tako! Vaša mama. hihi, se sploh ne bavi z ročnimi deli, vaša mama pleše, plese, pleše. Razumem, razumem, vso noč pre-pleše. A, tako. tako, tako!
Ce se ne motim, se je sedajte zahihita-la vaša gospa mama. naša mlada in recimo
zelo  lepa   gospa   mama___ OdŠumeli sta:
Vi v črnini z rumeno rožo na rami in ob pasu. Prelepo!
Po posteiji pa so razmetane obleke in po otomani tudi, še v kotu počivata dve. Milosti pač niso našle: Bejž, lila. okr rn še v drugih barvah. Kdove, če niso te obleke žalostne. Kdove, če se ne vprašujejo dru*ra drugo: Le zakaj nismo smele me na p''v-? Če bi se malo potrudile bi si morda odgovorile, zakaj in čemu. Obleke namreč. Pa se nočejo potruditi. Ne bom jih silila. Danes še ne. Na pepelnično sredo morda. O tem ne bosta razmišljali, mlada in recimo zelo lepa gospa mama in prav taka gospodična hčerka. Hihi. prav zares, da ne
bova, o vi, vi nemoderna in ... smešna___
Magdalena.
TVORNICA
jM'chel Georges Michel:
zakonsko življenje umetnikov
Uboga Louise Silvainova ... Kmalu je morala za svojini možem na oni svet.
Gledališki svet se je često sporni* nial tega vzornega zakona, češ: Vidite, da so tudi med igralci srečni in zado* voljni zakoni, kakor med meščani! Tn pripovedovali so o neštetih dokazih medsebojne udanosti in občudovanja.
Silvain je dejal nekoč ves srečen: Ta vzorna ženica misli na vse. Le po? mislite: nekega večera, bilo je v I.imo* gesu, kjer smo bili na turneji, sem po= navijal vlogo še med oblačenjem. Ne* prestano razmišljujoč o svoji vlogi sem jo mahal v hotelu slavnostno raz* položen po stopnicah doli v jedilnico, ko me je nenadoma zdramil iz zamiš* Ijenosti Lousin krik:
— Evgen!
— Kai pa je, draga Louisa, kaj >c je zgodilo? Zakaj motiš moj samo;4o= vor?
— Toda Evgcn... saj si brez hlač!
— Kaj praviš?
— Brez hlač si!
Pogledal sem na svoje noge. Da. bil sem res površno oblečen. Poklical sem za priče najbližje <^oste in pokazal na svojo ^eno, rekoč:
— Kako vrla žena, a? Čeprav živi v
višji'   duhovnih sferah, misli na vse.
In vrnil sem se, da bi oblekel hlače. «
Pesimisti poreko: Srečen zakon, toda ne zato, ker je bil igralski, temveč zato, ker je bil še iz dobrih starih ča*
sov.
Oh! Poznali smo te zakone iz sta* rih časov! Niso bili vsi vzorni ...
Kaj pa tisti igralec^mučenik, ki je čakal svojo ženo tri dni in tri noči in razmišljal, kako ubije njo, sebe in nje* nega ljubčka, vse njene ljubčke, ko se je pa vrnila in se mu nasmehnila, je pokleknil pred njo in spravil iz sebe filozofski očitek: Dušica, tri dni te ni bilo doma. Zares, to ni lepo  . .
— Kako, cele tri dni, srček? Bože moj, kako čas hiti!
Potem ga je zapustila definitivno ali skoraj tako. Tu pa tam. če jo je baš prijelo, se je pa le spomnila, da ima moža.
1 121 težave
Po zgledu drugih mest je sklenila tudi ljubljanska mestna občina odpraviti beračenje na ta način, da se ustanove in zasebniki zavežejo plačevati vsak mesec določeni prispevek v fond, iz katerega bodo dobivali res podpore potrebni siromaki toliko, da se bodo lahko skromno preživljali. Javnost je to akcijo z veseljem pozdravila, saj ni nikomur prijetno odreči milodar beraču, ni pa tudi prijetno poslušati neprestano zvonenje in odpirati vrata, na katera so trkali često delomržneži, ki podpore sploh niso bili vredni. Idealno bi bilo, da bi beračenje sploh izginilo in da bi mestna občina skrbela za reveže z denarjem, ki ga bodo plačevali prebivalci mesta.
Ko se človek zaveže, da bo plačeval določeni mesečni prispevek za siromake in ko dobi tablico, na kateri je napisano, da je prosjačenje prepovedano in da naj se berači obrnejo za podporo na mestno občino, bi mislil, da je rešen nadlege vania. Toda temu žal ni tako. Akcija mestne občine z zbiranjem fonda za preskrbo siromakov je že lepo napredovala in vse bi kazalo, da berači ne bodo več hodili po hišah, v resnici pa še vedno hodijo in se prav nič ne zmenijo za tablice z napisom, da je prosjačenje prepovedano. Navadno so to dokaj čedno oblečeni in razmeroma mladi moški, ki trkajo na vrata in zvone, dokler jim ne odpreš. Ko takemu »prosjaku- odpreš in pokažeš na tablico, češ da ne sme prosjačiti, napravi nedolžen obraz in odgovori, da on prav za prav ne prosjači, temveč prosi samo podpore, k»r je brezposeln in ima družino ali pa je povrhu še bolan. Skratka, pretvez najdejo taki ljudje vedno dovolj, da nadlegujejo celo one, ki prispevek za siromake že plačujejo.
Tu bo treba nekaj ukreniti. Dobro bi bilo, da bi se zanimala za -podpore proseče« policija in da bi vsaj glavne junake primerno poučila, naj puste ljudi pri miru s svojimi za lase privlečenimi pretvezami. Na vsak način pa mora mestna občina poskrbeti, da razni namišljeni -siromaki« ne bodo nadlegovali vsaj onih, ki so se obvezali plačevati prispevek za siromake. Eden v imenu prizadetih.
K Izjavi železniške
o dogodkih in nezgodah v že!, prometu in  avtobusna  nesreča  na Vrhniki
Malo je bi'^o on>ih, ki so dolžili železnico, da je ona zakrivila veliko avtobusno nesrečo na vrhniški progi. Vsaka taka trditev je bila ali tendenoijozna ali pa tak trdilec nima pojma o šofiranju in o dolžnostih šoferja.
Jasno in izven vsakega dvoma je, da je zakrivil omenjeno nesrečo edino šofer. De mortuis nil nisi bene — vendar pa je potrebno, da se dožene prej ali slej pravi vzrok, ki v tem primeru ne tiči prav nikjer drugod, kot v šoferjevi neprevidnosti. Pomisliti je treba, da je pokojni vozil edrao na tej pros:i in to večkrat na dan, da je križal prav vsak dan isto železniško progo in vsak dan tudi ravno v tem kritičnem času! Njegova sveta dolžnost je bila. da je posebno v tem času in na tem kraja podvojeno pazil, česar pa na dan nesreče  očividno   ni storil.
Zagovor ge. W-iesbauerjeve in potrdilo g:. Ramšaka, da je vozil šofer ob času nesreče največ s 30 km brzine, pač ne zmanjšuje njegove krivde, ampak nasprotno, še povečuje dokaz takratne njegove nepazljivo st.i ker. če bi ob tej počasni vožnji pazil, bi avtobus nedvomno lahko šc pravočasno ustavil, ker je imel za to še po pasiranju zadnje hiše na desni najmanj 100 m prostora. Tudi je nemogoče, da bi radi snega ne mogel na tej dolžini m pri tej počasni vožnji ustaviti avtobusa, posebno, če je imel na kolesih verige, katere bi seveda ta dan moral imeti in je ponoven dokaz površnosti, če jih ni imel. Pa, če bi tudi ne moge! ustavili, kar je absolutno nemogoče, bi moral imeti toliko prisotnosti duha, da bi zavil s ceste na desno, kjer je ipoljska pot in nesreča bi bila preprečena, kot jo je pred 2 letoma preprečil g. Wies-bauer. Takrat bi se namreč pripetila ena-
ka nesreča nekemu novemu vozaču. K sreči je sedel poleg njega g. Wiesbauer, ki  je nezgodo preprečil.
Pripomniti je tu i i, da zadava z zakrivanjem vlaka pri tej zadnji desni hiši v smeri proti Lji; i * 1; ^ ni še daleč ni taka, kot je /pisalo časi ;pis»je! Posebno sedaj, ko ni listja na drevju. Vlak se vidi že skoro 1 km daleč pred prelazom, ko prihaja od Loga. Prav dobro se ga pa vidi s ceste, ko vozi mimo za lnje hiše na levi strani, potem v tem letnem času še enkrat skozi prazne kozolce ria desni, pred zadnjo desno hišo in kot rečeno, je tudi še za hišo dovolj prostora in pri le maio pozorni stri nesreča popolnoma izključena. Čudno je, da se pri tako » veliki opasnosti« še ni ponesrečil noben tuj vozač, katerih pasira posebno poleti, ko je razgled na desno z drevjem bolj zastrt, na stotine in se je ta nesreča pripetila avtobusu, ki je na tej progi doma.
Naiven je predlog, da bi upravljal železniško zatvornieo na tem »nevarnem« kraju sosedni kmet. Gorje onemu, ki bi se potem zanašal na to varnostno napravo!
Dolžnost posameznika je, da pa^i. opozorjen po varnostnih tablah na pretečo nevarnost,  posebno  pa  onega,  kateremu se
trjuje našo trd:tev, da je že skrajni čas, da se začno oblasti zanimati za to per te vprašanje. J. S.
zaupa toliko človeških življenj
M. H.
TeleSsnska naročnina
Čudno je, da direkcija pošte in telegrafa že sedaj pobira naročnino za teleton za prihodnje polletje, medtem ko zapade plačilo ta naročnina šele 1. januarja. Noben soliden upnik ne terja plačila pred zapadlostjo in človek bi lahko pričakoval vsaj od poštne direkcije, da tudi ona tega ne dela 14 dni pred zapadlostjo. Celo najbolj fiskalna država, kaker je n. pr. Italija« zahteva, da se plača naročnina za telefon samo za tri mesece naprej in je rok plačila od 1. do 15. januarja, odnosna 15 dni po zapadlosti vsakega kvartala, ne da bi bilo treba plačati globo Po tem roku pa znaša globa v Italiji samo 10 lir, dočim se tu zahteva že na 16. januarja 100 Din In se po 31. januarju telet n celo odstrani tako, da bi bilo treba pečati ves znesek za napeljavo šj enkrat, četudi bi ne bila potrebna prav nikaka napeljava. Če se Pa ne plača do 31. decembra naročnina, se telefon že 1. januarja kar izključi iz prometa.
Ce je tak pravilnik, mora direkcija poskrbeti, da se pravilnik popravi in vse uredi primerno modernim načelom. Končno naj se poskrbi, da bodo naročniki plačevali potom poštnih položnic, kakor se to že dela v Zagrebu in Beogradu. Naročnik.
vrhniškega avtobusa
Žrtve te nesreče so strašne! Šorer mrtev, potniki močno ranjeni in ožgani °d nastalega požara, avtobus razbit! Kako je nastal usodni karambol, bo dognala preiskava oblasti, smelo pa lahko trdimo, da bi bile posledice vse manj strašne, osooito kar se tiče požara, ako bi bd avtobus opremljen z gasilnimi napravami. Ravno v našem listu smo že opetovano opozarjali, merodajne oblasti, naj zahtevajo od vseh lastnikov avtobusov, sploh od onih, ki >e ob rtoma pečajo s prevozi ljudi in tovora, montiranje zelo pripravnih gasilnih naprav sistema »Guwy* pod motornim pokrovom, ker se te naprave pri nastalem motornem požaru same od sebe sprožijo ter pogasi gasilna tekečina požar v 2 do 3 sekundah. Gasilni poskusi v tem pogledu so se v vseh državah izborno obnesli.
Pri nas se je vršil tak poskus 30. aprila 1927 v navzočnosti zastopnikov oblasti ter Jugoslavenske gasilske zveze, ki je izdala tudi potrdilo o izborni funkciji »Gu-wy« - aparata. Že večkrat smo opozarjali na strašne posledice takih požarov in pozivali oblasti, naj nekaj ukrenejo. Zaman! Nesreča vrhniškega avtobusa je zopet n v memento merodajnim krogom, da se začno za zadevo zanimati, saj bi bil tudi pri zadnji nesreči — četudi so bile okolncsti izredne — požar gotovo p gašen in bi ne bilo toliko žrtev.
Te dni bi se bila kmalu pripetila nova nesreča, ko je začel neki avtobus v bližini Ljubljane goreti, da se niso potniki v zadnjem hipu rešili. P-c ročilo v listih je iz raz-umliivih razlogov izostalo; to pa znova po-
Na<bo!;3s, nčjtrejfe^e. zato 13 naiceneiše!
\y -v» ■*** -v» s /\    r- -"      - •        ^ r •»
\» —• ,  -.< . v •*»
OKolisHiii etraiin
»Zveza javnih nameščencev« v Ljubljani je poslala pred meseci banski upravi dravske banovine ter ljubljanski mesi nI upravi spomenico, v kateri predlaga čim prejšnjo proučitev vprašanja inkorporaci-je okoliških občin Ljubljani. Kot glavni razlcg za nujno rešitev tega za Ljubljano in prizadete okoBSke občine izredno važnega vprašanja navaja, ca mora precejšnje število javnih name'."eneev, ki v 1 svojo službo v Ljubljani, zaradi še vedno velikih stanovanjskih neprilik v mestu bivati s svojimi družinami izven njega, to je večinoma v občinah, ki meje neposredno na Ljubljano. In ker je bPa Ljubljana letos 1. aprila z zakonom uvrščena v I. draginj-ski razred, so le ti v Ljubljani slučbujoči ter v okoliških občinah bivajoči javni nameščenci gmotno precej oškodovani.
Kakor smo že Bvoječaano poudarjali, je izven vsakega dvoma, da zahtevajo dan za dnem, tako rekoč če vso povojno dobo, ne samo gospodarske, temveč tudi kulturne, socialne in druge važne činjenice javnega življenja vseh za inkorporacijo v poštev prihajajočih ol:olirk:h ob "in kot tudi ljubljanskega mesta, izvedbo navedene združitve. Zato bo morala bodoča velika Ljubljana prej a!i slej v celoti ali deloma objeti v svoj pomerij vse danes še samostojne občine, ki meje neposredno na mesto. Inkorporirati se bo namreč morala Ljubljani obč>ra Vič z Glincami in Roč-io dolino ter občina Zsromia p;fka. vialie deli okoliških občin Ježire in Most s Selom in Planirjem ter končno deli sedanjih samostojnih okoliških občin Dobrunj in Rudnika.
Vse navedene okoliške občine se že v^a povojna leta na račun Ljubljane razvijajo v vseh pogledih izredno naglo ter so zato že davno izgubil« svoje nekdanje izrazito kmečko lice in značaj, tako da široke plasti Ljubljančanov in tudi okoličanov danes sploh ne vedo. kje se prav za prav konča Ljubljana ter pričenja njena okolica.
Centralizacija prebivalstva navedenih okoliških občin, oziroma njih delov, v katerih že danes tvorijo pretežno večino družine v Ljubljani zapos^nih obrtnikov in delavcev, javnih in zasebnih nameščencev in upokojencev, torej ljudi, ki jim Ljubljana mimo drugih dajatev daje tudi zaslužek, oziroma jih živi, v eno občinsko telo, pod okriljem velike Ljubljane, ne bo le v korist Ljubljani sami, temveč tudi prebivalcem z mestom združenih okoliških občin. Zato bi bilo iz gospodarskih, kulturnih in socialnih vidikov, dalje v pogledu zdravstva in higijene splch, posebno pa v pogledu bodočega razvo-'a naše obrti, trgovine in industrije ustanovitev velike Ljubljane tople pozdraviti.
♦ ♦
♦
♦
in dep &ta& i
nn pravijo popoldanske in večerne obleke, kupljene pri znani tvrdki
♦
Na zalegi tudi obleke za neveste in j močne   dame,    dobavi   se   tudi   po J pošti. *
V takih primerih mu je brzo javila: Pridi nemi'doma, hotel »Mauricc«.
Kjerkoli je bil, siromak je prekinil svojo turnejo in se vrnil v Pariz z močno utripajočim srcem in plamćeči= mi očmi.
— Vrača se k meni! . . . Ona se vra* ča k meni!
Prišel ie v hotel v novih rokavicah in obraz mu je kar žarel.
— Madame? . . . Ah. madame.
— Toda madame je že včeraj od= jpotovala v Biaritz. gospod.
Ali pa če je bila še v hotelu, je prišla čez poldrugo uro vsa žareča in vesela v čakalnico.
— Kaj pa je, srček? Čemu si me dal klicati?
— Saj si mi brzojavila v Cannes. Vso noč sem stal na hodniku vagona in komaj sem čakal, da te zagledam. .
— Brzojavila sem ti, praviš? Ah. bože moj. da, saj res, na to sem na po-, zabila. Seveda, to je bilo zaradi tiste afere. Toda to je že davno poravnano. Zvečer odpotujem z »njim«. Hočeš skodelico čaja?
Še zda i se včasih srečata v restav* raciji. Vidim, kako se trese ves zelen, nos v samem krožniku. Ona, neprisi*
Ijcna kakor na odru. se pudra, sme jena glas in pošilja smehljaje na vse strani...
*
Toda najmanj izravnani zakoni so med meščani in igralkami.
Moj prijatelj, industrijec. mi je pravil: — Oženil sem se z igralko. Niti najmanj vihrava, ljubeča, solidna, dražest-11:1. Samo nekaj ni bilo v redu. Ko je bilo moje delo končano, se je njeno pričelo. Doma sem našel vedno ženo, ki ia šele začenjala svoj dan. Sedeš za mizo in smehljaš se kot človek, ki se že veseli počitka, pa se ti oglasi: — Le urno. srček! Brž prigrizniva kai malega. Nerada bi zopet zamudila, kakor včeraj. DovoKš, da ponovim med jedio^ svojo vlogo? Saj me spremiš do gledališča, a?
Jaz, ki sem videl predstavo že dvanajstkrat, dvakrat brezplačno, drugače pa proti vstopnini, grem. če imam čas. v drugo gledališče, odidem pa pred koncem, da bi žena ne čakala, ko bo njena predstava končana. Ali pa hodim klaverno od kavarne do kavarne. Cesto, posebno ob deževnih večerih, me mika stopiti v ženino garderobo. Toda večinoma pridem le do konca kulis, a
poset žene si prihranim za pozneje, ko bo potreba posebno velika. Napos'ed pa le vstopim. Madame je baš odšia na oder. Torej lahko pol ure dremljem na polomljenem stolu v atmosferi, polni razpršenega pudra in vonjav iz bližnjih umivalnic. Končno koraki. Slišim njen glasni smeh. Na hodniku stoji z igralcem v oklepu in če ga pogled;«m. se mi zdi. da me hoče vprašati, kaj bi rad.
— Ah, bonionr. srček, — pravi žena smeje in si zakrije gole grudi.
— Moj mož, predstavlja igraVa. ki se velikodušno smeje in si odpenja oklep.
Drugič ne pridem več. A nekega večera* ko se bom zelo dolgočasil, povabim ženico, ki jo poznam iz kavar \ Povabim jo v kino ali na večerjo. Samo za kratek čas. Potem poide ta reč svojo pot. Nekega večera se vrne moja žena, po kamero ne poidem v gledališče, m:\lo nozneje. ker je večerjala »s Holegi«. Bila je lačna, fn videl boš posledice...
— Kaj pa misliš. — sem ogovarjal, — saj bi imel z meščanko enake izglede na rožičke.
— To se ne vidi tako zelo, — je de« jal otožno.
Srev. 291
>S L O V K N S K I  NARO D<, dne 24. decembra 1930
Stran 9
Velika zgodovinska skrivnost
Kdo je bil Dunkelgraf? — Je bila njegova družica hči Marije
Antoinette?
Odnesel je svojo skrivnost v grob. Tako čitamo večkrat o tem ali onem človeku, navadno o slavnih možeh, kajti navadni zemljani večinoma nimajo v življenju nobenih skrivnosti. Zgodovina je poznala in pozna še zdaj skrivnosti, ki najbrž ne bodo nikoli pojasnjene. Kaj je z zagonetko slovite Železne maske? Kako je umrl v resnici sin Ludvika XVI? Kdo je bil prav za prav grof Naundorf? Kakšne smrti je umrl prestolonaslednik Rudolf? Tako bi lahko nadaljevali vrsto zgodovinskih skrivnosti, ki jim nihče ne more do dna.
Med zgodovinske skrivnosti spada tudi ona, katere junaka sta moški in ženska, ki sta prišla 1. 1803 v wtirten-berško mestece Ingelfingen. Identiteta moža, ki so ga dolgo nazivali »Dunkelgraf« je zdaj menda ugotovljena. Drugače je pa z njegovo spremljevalko. Poglejmo, kaj pravi o tem historiograf te skrivnosti Maeckel v svoji knjigi »Der Dunkelgraf und sein Geheimnis«. Tu je treba omeniti, da se je izraz Dunkelgraf udomačil po izidu romana »Der Dunkelgraf«, ki se peča z isto zadevo in ki ga je napisal saško-meinin-ški arhivar Ludvik Bechstein.
Leta 1803 sta se nastanila v Ingel-fingenu moški in ženska, očividno zakonca. On je bil že na prvi pogled aristokrat, ona baje presenetljivo lepa. Baje, kajti razen dveh izjem je ni videl nihče drugače, nego z gostim pajčola-nom čez obraz. Cez leto dni
sta oba izginila
in ker so ju smatrali ljudje za francoska emigranta, so spravljali njun nenadni odhod v zvezo z ugrabitvijo enghienskega vojvode (1804.) Sled za njima izgine v letih 1S05—1806. Toda 1. 1837, po smrti lepe dame, se je dal skrivnostni grof, ki sicer nikoli ni govoril o svojem življenju, pregovoriti k izjavi, da je odpotoval 1. 1805 na Dunaj, kjer je imel opraviti s carjem Aleksandrom, dama se je pa odpeljala z njim; to je moral vsem ljudem brez razlike prikrivati. V letih 1807—1837 sta živela najprej v Hildburghausenu, pozneje pa nekaj kilometrov od tod v gradu Eis-hausen. Grofa so tam večkrat videli v mestu, grofica pa ni nikoli zapustila gradu drugače, nego v zaprti kočiji Sn z gostim pajčolanom čez obraz.
V onih 30 letih so se našli samo trije ljudje, ki so trdili, da so videli obraz skrivnostne lepotice. Eden teh treh je bil meininški drž. svetnik von Bedra, ki je opisoval lepo damo kot črnolasko modrih oči in izredne lepote. Videl jo je baje v kočiji. Drugi je bil mlad vrtnar, ki jo je baje videl na grajskem vrtu, od koder so sicer pred njenim izpre-hodom vedno spodili vse ljudi. Tretji je bil neki kmet, ki jo je videl pri oknu, toda samo od daleč. To je bilo vse. Za mizo ji je stregel grof. jedila so morali podajati skozi okence od zunaj. Govorila je samo z grofom, večinoma francoski, znala je pa tudi nemško in ohr^ nila se je celo nemško pisana č°sH+Vn h grofovemu godu. Lepa dama je bila torej nekakšna jetnica. toda zdi se, da
ne proti svoji volji
Nikoli ni poskusila pobegniti in splob ni storila ničesar, da bi prišla iz svojega samotarstva. Verjetno tudi ni, da bi bila duševno bolna.
Grof je v teh 30 letih dvakrat obolel. Obakrat je poklical kuharico in ji priporočil »damo« za primer, da bi umrl. In obakrat je bila dama prisotna. Toda po 26 letih službe je bila kuharica
nenadoma odpuščena
ker je privedla proti najstrožji grofovi prepovedi v grad svojega sina. Noben tujec ni smel prestopiti grajskega praga. Ljudje, ki so imeli na gradu kaj opraviti, so se morali zadovoljiti s sprejemom pred vrati, kjer je sluga posre doval med njimi in »notranjostjo«. Grof je sklenil prijateljstvo z eisenhausen-skim pastorjem, čigar sin je naoisai pozneje kn;igo »Skrivnost gradu Eisen-
hausen; po otroških spominih in pripovedovanju svojih roditeljev«. To prijateljstvo je bilo zares bizarno. Grof je občeval s pastorjem dan za dnem, toda na zelo originalen način. Imel je posebnega slugo, ki je nosil njegova pisma pastorju in mu prinašal odgovore. S pastorjem samim pa grof
nikoli ni govoril
Leta 1837 je grofica brez zdravnika in brez duhovnika umrla. Toda tik pred pogrebom je grof pokazal vsem navzočim, da je v krsti žensko truplo. Pokopana je bila v parku in pri ekshumaciji !. 1891 so našli na dotičnem kraju res ženski okostnjak. Po »grofičini« smrti je nastopila policija in prisilila grofa, naj navede nacionale umrle. Grof je navedel: Sofija Botta. samska, rojena na VVestfalskem, stara 56 let. Toda to ime se ne pojavlja niti na VVestfalskem, niti kje drugje. Plemič sam se je nazival Vavel de Versav. toda pozneje je bilo ugotovljeno, da je bil holandski plemič Leonard Cornelius Van den Valck. Člani njegove rodbine so prispeli po njegovi smrti v liildenburghausen po ded-ščino. Vedeli pa niso ničesar o njegovem življenju, razen edine podrobnosti, da je bil leta 1798 dodeljen holandske-mu poslaništvu v Parizu. Med svojim bivanjem v Nemčiji je dobival od rodbine denar,
toda na tuje ime
in potom neke nemške banke. Grof in grofica sta bila gotovo pod zaščito hil-denburghausenskega vojvode, ker ju ni nikoli nihče nadlegoval, čeprav sta bila velika čudaka. Vojvodinja je bila sestra pruske kraljice Luise.
Tik pred smrtjo je grof sežgal mnogo pisen;. Vendar >e je pa našla njegova korespondenca, datirana iz francoskega mesta Le Mans v letih 1796—1799. Iz te korespondence sledi, da je bila skrivnostna grofica neka Ana Bartelemy. rojena Danielsova, soproga francoskega generala in »grofova« ljubica. Ta žena je zares živela, toda zelo verjetno je, da je zapustil »»grof« dotična pisma nalašč, da bi zabrisal sled za dozdevno grofico. Ana Barthelemy je namreč umrla že 1. 1827 in zapustila hčerko, poročeno v Nemčiji. Ta hčerka ni ničesar vedela o sekvestraciji, v kateri naj bi bila živela njena mati. kakor bi se dalo sklenati iz omenjenih pisem.
Kdo je bila torej zogonetna žena? Ko so urejevali njeno zapuščino, so opazili, da je bil del njenega perua zaznamovan z bourbonsko trodelno lilijo. Hildenburghausenski muzej ima en kos tega perila, drugi je pa last nekega angleškega zbiralca, ki ima tudi bombo-njero s trodelno lilijo. Dr. Human, drugi historiograf te zgodovinske zagonetke, je našel leta 1882 v neki hiši v Hil-denburghausu, kjer je skrivnostna dama najbrž nekaj časa stanovala, francoski katoliški molitvenik, tiskan 1. 1756 na Dunaju. Med dvema zlepljenima listoma je bila slika žene, čudovito podobne
kraljici Mariji Antoinetti
Te in podobne okolnosti vodijo historiografe hUdenburghuusenske zagonetke do zaključka, da skrivnostna dama ni bila nihče drugi, nego Madame Rovale, torei
hčerka Ludvika XVI. in Marije
Antoinette
Madame Royale, zaprta v Templu, je bila 1. 1795 izročena Avstriji v zameno za ujetega komisarja Konventa. Toda ta hipoteza predpostavlja, da je bila prava Madame Rovale med prevozom v Avstrijo zamenjana za drugo dekle, ki se je pozneje poročilo z vojvodo Angoulemskim. dočim je živela prava hčerka Ludvika XVI. do svoje smrti v eishausenski samoti, kamor jo je vleklo nepremagljivo hrepenenje odpovedati se vsemu posvetnemu. Ta
romantična hipoteza
zamenjave ni neizpodbitna,   z druge
strani pa moramo upoštevati dejstvo, da je kazala vojvodinja Angoulemska vse svoje življenje sumljivo malo volje občevati z ljudmi, ki bi jo bih mogli za časa kraljevine poznati. Tako je zlasti odklonila 1. 1796 sprejem grofa de Fer-sena, čeprav je morala vedeti, kako je oboževal njeno mater, za katero je tvegal svoje življenje. Madame de Boigne pravi v svojih spominih večkrat, da vojvodinja d' Angouleme o svoji materi ni rada govorila. Vojvodinja je zapustila zapiske in spomine o bivanju v Templu, ki se bistveno razlikujejo od spominov ljudi, živečih v Templu s kraljevsko rodbino.
Vse to so seveda samo domneve, znaki, ki so pa tem zanimivejši, ker gre za fakte. Vse, kar se navaja proti hipotezi, da je bila bivša eishausenska pu-ščavnica prava Madame Royal, je bolj psihološkega značaja. Dvomi se n. pr. o tem, da bi bila princesa pridržala perilo s kraljevskim grbom in da bi bila živela celih 30 let brez duhovnika, čeprav je bila katoličanka. Dvomi se tudi. da bi bila kot kraljeva hči v pismu svojega spremljevalca tikala. Naj je bila eisenhausenska puščavnica kdorkoli, njena usoda se zdi tako tragična in ra-gonetna, da ni čuda, da se ljudje zanimajo za njo.
človek v borbi s kaktusom
Kako hočejo iztrebiti v Avstraliji kaktus,  ki so  ga predniki skrbno
gojili
Boj, ki ga bije človek z naravo, da si zasigura eksitenco ali pa vsaj golo življenje, je prava vojna dveh žilavih sovražnikov, ki srdito napadata, manevrirata in operirata z enako zvijačo in mržnjo, kakor v vojni človeka s človekom. Oglejmo si samo boj. ki ga bije avstralski kolonist s kaktusom. Ta zgodovina ima komično-junaški značaj, kajti vojna med kolonistom in kaktusom v Avstraliji je nastal iz neumnosti, seveda človeka, ne pa kaktusa. Človek ima pred drugimi živimi bitji na zemlji to prednost, da lahko nosi glavo pokonci in da je lahko bedast.
Ni znano, kaj je napotilo guvernerja Phillipa, da je aklimatiziral braziljsko Opuntio, ki ni niti lepa, niti koristna, pač pa se med njenimi bodicami zelo radi skrivajo poljski škodljivci. To se je zgodilo 1. 1788. L. 1839. je pa zasadil neki kolonist novo vrsto kaktusa, Opuntis inermis. S tem kaktusom so ga vezali nekakšni sentimentalni spomini. Njegovim sosedom je kaktus ugajal in mislili so, da bi se dala napraviti iz njega dobra živa meja. In tako je začel dotični kolonist navdušeno deliti sosedom poganjke m seme.
Cez 30 let so pa kolonsiti spoznali, da kaktus nekoliko pretirava. Živa meja je bila sicer imenitna, toda kmalu se je kaktus tako razlezel, da je začel izpodrivati vse druge rastline. Leta 1903. je pokrivala Opuntia inermis pet milijonov ha rodovitne zemlje, leta 1920. pa že 30 milijonov in vsako leto je povečala svoje kraljestvo za 500.000 ha. Kolonisti so bili vsi iz sebe in nazadnje so se obrnili na državne oblasti s prošnjo, naj jim priskočijo na pomoč. Država sicer ni nič pametnejša od navadnih ljudi, pač pa ima večje možnosti. Tako ima možnost obrniti se na biologe hi vprašati jih, kaj menijo o tem. Biologi so se zamislili in izrazili so naslednjo hipnozo: Ce se ta kaktus v Avstraliji in Novi Zelandiji — žilava rastlina je namreč preplavala tudi morsko ožino — neprimerno bolj širi nego tam, kjer je doma, ni izključeno, da ima v svoji domovini sovražnike, ki jih pri nas ni.
Ni torej preostajalo drugega, nego poskusiti srečo s tako zvano biološko metodo, ki jo je o-dkril ameriški enot-molog S. V. Riley s svojimi sotrudniki. Treba je ugotoviti kateri sovražniki v živalskem carstvu drže braziljski kaktus v šahu. potem pa povabiti te sovražnike v Avstralijo. Zadeva pa ni tako enostavna, kakor bi človek mislil. Treba je v prvi vrsti spoznati najhujše sovražnike kaktusa, o katerih je treba vedeti, če bodo vzdržali drugačno podnebje in če se bodo sploh mogli uspešno boriti proti kaktusu. Vlada je odredila komisijo biologov in entomologov. Komisija je začela svoje delo s tem. da si je preskrbela po možnosti vse vrste žuželk, živečih na kaktusih, in jih prenesla v Avstralijo. V Avstraliji so pa čuvali te žuželke kot punčico očesa.
Med žuželkami so bile tudi take, ki niso mogle kljubovati raznim avstralskim žuželkam in so kmalu podlegle. Druge so se pa *ahko aklimatizirale. Največ pričakujejo od lišaja Cacto-plastis cactorum. katerega se je razletelo v štirih letih 300 milijonov tako, da bo čez tri leta razširjen po vsej Avstraliji. Že v prvem letu je iztrebil ta mrčes kaktus na površini 15 000 ha. Zdaj so že kraji na progi 150 km, kjer
ni nobenega kaktusa, čeprav jih je bilo še nedavno toliko, da ni mogla uspevati nobena druga rastlina. Prebivalstvo se zdaj veseli, da je končno dobilo pomočnika, s katerim bo izgnan nadležni gost. ki so ga bili nespametni predniki povabili v deželo. Seveda je pa vprašanje, če jim ne bo čez nekaj let delal morda še večjih preglavic mrčes, ki iim zdaj pomaga trebiti in zatirati ka tus.
Pismo in odgovor
Turški sultan Ahmed I. je dal napisati 1. 1605 zaporoškim kozakom naslednje ljubeznjivo pismo: »Jaz, sultan, Mohamedov sin, brat solnca in lune, vnuk in naslednik božji, vladar nad vsemi krajinami, makedonsko, jeruzalemsko. Velikim in Malim Egiptom, kralj kraljev, nepremagljivi vladar, neizprosni čuvar groba Jezusa Kristusa, vašega boga, up in nada mohemedanov in kristjanov, veliki zaščitnik, vam velevam, zaporoški kozaki, da se prostovoljno in brez vsakega upora udaste, da mi ne boste delali s svojim odporom preglavic«
Razjarjeni kozaki so pa odgovorili sultanu s pismom, ki dobro karakterizira takratno dobo. Pisali so mu: »Ti sultan, prokletega hudiča brat in tovariš, kakšnega hudiča vitez si ti, vrag vzemi tebe in tvojo vojsko, ti si Lucifer, Antikristov tajnik, jeruzalemski capin, aleksandrijski kozoder. Velikega in Malega Egipta svinjski pastir, armenski lopov, svojega boga ničla, pred našim bogom norec, pasja natura, svinjski rilec. Tvoje vojske se ne bojimo, na vodi in na suhem se bomo borili, ti prokleti sin, vrag vzemi tvojo mater, ne-krščena duša. Tako ti odgovarjajo kozaki. Dneva ne vedo, ker nimajo koledarja. Meesc na nebu, a leto v koledarju, dan je pri nas tak kakor pri vas. V uh nas piši.«
Išče se 1$0 milijonov ljudi
Prebivalstvo sveta se je pomnožilo od leta 1913 do 1918 za celih 10 odst. Zdaj je na svetu 1.962.300.000 ljudi. Svet se je baje skrčil, odkar imamo radio, brzoparnike, lokomotive in letala. Seveda je ta trditev relativna. Skrčil se m niti svet, niti razdalja, temveč samo čas, ki ga potrebujemo, da dosežemo daljne kraje. Gotovo je še mnogo evropskih dežel, kjer bi se lahko preživljalo še 100 ali več milijonov ljudi. Seveda ni mogoče, da bi se v to ali ono državo takoj priselilo milijon novih ljudi. Kolonizacija gre počasi.
Južnoameriška republika Brazilija bi lahko sprejela najmanj še 150 milijonov ljudi. Obseg te republike sploh ni točno znan. Človek bi dejal, da je to dežela brez mej. Na zapadni, severni in južni meji sploh še nihče ni bil. Brazilci pravijo, da meri Brazilija 8.337JI8 kvadratnih kilometrov. Leta 1888 so našteli v Braziliji 14 milijonov prebivalcev, zdaj jih je pa okrog 36 milijonov. Brazilci sami trdijo, da bo njihova zemlja nekoč preživljala 200 milijonov ljudi. To se sliši tembolj čudno, ker preživlja zdaj težko še tiste, kar jih ima. Večina prebivalstva se drži v mestih, poljedelcev je razmeroma malo. Iz-vzemši kavo in sladkorni trs se ljudje za poljske pridelke ne zmenijo mnogo
in Če nastane kriza trgovine s kavo in
slaJkorjem, zaide vsa Brazilija v finančne težkoče. Finančno krizo preživlja Brazilija baš sedaj.
Seveda Brazilija ne bo vedno tako redko naseljena, kakor je zdaj. Nedvomno pridejo kolonisti, ki bodo začeli obdelovati zemljo tam, kjer so zdaj še pragozdovi. Braziljska narava je belemu človeku sovražna Bori se proti njemu v prvi vrsti z raznimi boleznini, med katerimi je najhujša mrzlica. Toda človek se ne boji nobenih ovir, če mu gre za golo življenje. Tudi po drugih, zdaj cvetočih deželah so bila prej močvirja, v katerih so prežale na človeka nalezljive bolezni, pa je kolonizacija vendar uspešno nanredovala. Tako bo nekoč tudi z Brazilijo, kjer je. kot rečeno, prostora najmanj še za 150 milijonov ljudi.
Kino Ljubljanski Dvor
Telefon 2730.
Naša božična premiera!
v najnovejšem svojem zvočnem
velefilmu
Krasna, ganljiva tragedija žene, ki je preveč ljubila!
Kot partner
CONRAD NAGEL
Predstave oba božična praznika ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Življenje v starem Rimu
Velik užitek je Čitati Juvenalove satire, posebno v originalu, fcajti iz njih je razvidno, kako so živeli v Rimu ob koncu 1. stoletja po Kristusu. Življenje takratnih Rimljanov se ni mnogo razlikovalo od našega.
Notranje mesto so tvorile ozke ulice z visokimi hišami, obljudenimi tako gosto, da so stanoval ljudje tudi pod streho. Požarji so bili na dnevnem redu in če se je ta ali ona hiša porušila, se ni nihče posebno razburjal, razen onih. ki so v nji stanovali. Najemnine so bile visoke, čiprav hiše niso bile nič kaj prida.
Rim je bil poln orijentalcev. Moda in znak veljaštva je bilo govoriti grški. Vzhodni narodi so dali Rimu mnogo sužnjev, ki so jih pa Rimljani večinoma osvobodili. Mnogi osvobojeni sužnji so obogateli, na drugi strani so pa mnogi Rimljani obubožali. Orijentalski kulti so bili zelo priljubljeni Zakonska ženica je pobegnila z ljubčkom in pustila moža samega.
J. H. Rosny:
Zlatolaso dekle
— Pred meseci, — je pravil Lava ndres. sem posetil gredoč mimo vasi Aisrnes - Noires strica Jaoquesa La-voisa. ki ima tam lepo posestvo.
Bil je bas doma z dražesnim svetlolasim'dekletcem. Objela sva se bratski, kajti bila sva skupaj na bojišču in Jaques je pobožal dekletce, rekoč:
— Moja vnukinja... Moja draga vnukinja
V njegovem glasu je bilo nekaj bolestnega, kar me je ganilo
— Pa se vendar ne mučiš?
— Da, mučim se, — se je odgovoril otožno
Izročil je deklico vzgojiteljici, ki jo je odnesla.
"_      Zaradi   otroka...   Bojim se...
Da . . . zares se bojim.
Začuder, sem ga pogledal.
_ To je cel roman — ie nadaljeval.
_ T>e poslušaj.    Proti konen avgusta
1918 mi je notar v Aix -les-Bnins sporočil, da sem podedoval po strien rfvaointn premičnine in neprimičnine Nisem poznal strica, niti njegovega posestva. Rodbinski spori, poostreni a
stričevo požrešnostjo, so nas docela ločili od njega Tn tako nisem nikoli videl tega neprijetnega vzorca člove-veškega rodu Znano ti je. da sem bil ranjen pri Chemin • des - Danes in in imel sem bolezenskidopust. Tn tako sem tem bolj razmišljal o svoji bodočnosti, kajti zmaga Francije je bila že dobljena Dohodke sem imel pičle, kajti oče mi je bil umrl na zelo slabih nogah. Odpotoval sem torej, v Daupli-ne in tako sem posta1 lastnik tega lepega posestva in hiše, opremljene z vsemi udobstvi. Rad imam to prekrasno gnezdo.
Čeprav imam toliko, da bi lahko dobro živel, sem sklenil gospodariti tu na posestvu, ker priznavam socialistična načela Tn imel sem srečo, da sem našel dobrega in vestnega upravitelja.
Vsako jutro sem nadziral delo po polju in senožetih. To so bili divni trenutki V tem kraju je mnogo potokov, ptic in divjadi Drugega poklica si nisem želel Tzprebajal sem se poln čarobnih sanj ob reki. po dremajočem gozdu ali zelenih gričih Srečen sem bil tem bolj, ser sem videl, kako se težki oblaki krvnvp voine trgaio
Tako sem živel mirno, dokler se
nisem seznanil z zlatolasim dekletom. Bilo je jutro, ko sem jo prvič srečal; hodila je po gozdu.
Njeni lasje so bili od daleč podobni plamena. Njene oči so imele barvo jezera. Skratka, bila je dražestna, očarljiva.
Komaj se mi jepokazala. je izginila v goščo. Sanial semo nji ves dan in skoraj vso noč Sicer me pa ni posebno zanimalo, kdo je in kaj.
Sredi septembra sem jo srečal na bregu reke, v kateri se je gledala. La-stavke so švigale nad vodo liki strele, na koncu dolge veje se je gugala veverica.
Dekle je bilo še bolj zapeljivo. Stal sem nepremično, zadrževal sapo in občudoval njeno divno telo.
Suha veja se je zlomila pod mojo nogo in dekle se je obrnilo Zagledala me je in v treh skokih je bila v gošči.
— Vila! — sem zašepetal.
In znova sem jo zasanjal. Moja bo-bodornost in sedaniost sta bili tesno združeni z vitko silhueto in z zlatimi ko^ri.
Še nikomur   nisem   pravil   o nii Skrival sem svoj spomin pred ljudmi, da bi nihče ne odkril moje tajne.
Potem sem jo srečaval često in kmalu je nisem mog?l več pogrešati. Iskal sem jo željno in hudo mi je bilo, če nisem videl vsako jutro njenega očarljivega obraza.
Nekega dnesem našel svojo vilo z razpuščenimi lasmi težko sopečo. Bežala je na vso moč. Za njo je tekel fant zagorelega obraza. Bilo je jasno, kaj je hotel doseči.
Čim me je zagledal, se je za hip ustavil, potem je pa srdito zaklel, se obrnil in izginil.
Dekle je obstalo z razpuščenimi lasmi.
— Vas smem spremiti? — sem jo vprašal.
Ni odgovorila, molče se je napotila z menoj skozi gozd. Prispela sva do ribnika in dekle se je ustavilo pri njem Iz vsega menega bitja je vela zdrava, opojna mikavnost.
Dejal sem'«
— Ne morem vas pustiti tu same Vrniti se morava. — Tz mene je govorila bojazen in ljubosMmnost.
In zopet ni odgovorila. Kar se jo zasmejala, privila k meni in me ob jela s svoiimi nežnimi rekami
Kaj hočemo? Izgubil sem glavo.
Ko sem se zopet zavedel, sem jo hotel nekaj vprašati. In šele tedaj sem opazil, da je ni.
Bila jo sirota in živela je pri sitni teti. ki jo je redila in oblačila, drugače se pa ni brigala za njo.
In da ti povem vse — bila je duševno bolna Pri vsem tem me vest ni pekla, kajti zavedal «emse, da krivda ni bila na moji strani, vsaj v celoti ne. Ko sem izvedel resnico, se mi je zdelo najpametneje za nekaj časa odpotovati Vrnil sem se selo v decembru, rešen vseh vojaških dolžnosti. Upal sem. da ieostala moja pustolovščina bre zposledk. Toda motil sem se, zlatolaso dekle je bilo noseče.
Jacques je obmolknil in povesil glavo.
— To kar si videl, je njena hčerka,
— je nadaljeval s pri t a ion i m glasom.
— Njena hčerka je moja hčerka . . . moje drasro dete Gorje! Mati je blazna, neozdravljivo, pravi zdravnik. Morali so io odpeljati v umobolnico Jaz se na bojim, prijatelj, strašno 6e bojim, la  utegne biti mnla   . .
Ni izgovoril strašne misli. Orstal je zamišljen pred neskočnim mrakom majskega večera.
C. G. Norris.
14
Koman.
— Pozneje morda. Ne smete pozabiti, doktore, da je na svetu tudi Mihael. — je pripomnila Zelda pogumno.
Zdravnik je namršil obrvi.
— Torej, kaj bo s to zadevo — mislim z vašim stanovanjem? — je napel-al pogovor drugam. — Seveda ne moreš ostati v tej mišji luknji. Saj to ni soba zate. Sam sem že mislil, da se boš m^rala preseliti. Najti morava kaj boljšega zate.
Se istega večera ji je sporočil svoj sklep.
—Se eno noč tu, — je dejal in jo rahlo potrepljal po rami, — jutri se pa že lahko preseliš v svoj lastni dom.
Drugo zdravniško stanovanje, tik dr. Boylstonovega, se je bilo pred dobrim mesecem izpraznilo. Bovlstonu se
je zdelo, da bo najpametneje preseliti Zeldo tja. Stanovanje je bilo v primeri z BoyIstonovim zelo čedno in med obema so bila celo spojna vrata.
Zvečer jo je odvedel tja in ji pokazal njeno novo kraljestvo.
— Glej, to tu mora postati tvoja spalnica, tole pa salon; okna so sicer obrnjena samo proti goli steni, toda k laboratoriju, ki mora postati tvoja kuhinja, vodij"o posebna vrata, in če bi me hotela kdaj povabiti na obed ali večerjo, bi lahko večerjala zelo udobno kar tu. Večerjala pravim, kajti obed skoraj ne pride v poštev. Kaj misliš, bi šlo?
— Kaj bo vse to moje, moje lastno domovanje? — je vzkliknila Zelda vsa srečna.
— Seveda, kaj si pa mislila. Ugriznila se je v ustnice, da bi od
veselja na ves glas ne zakričala.
— In smem imeti tudi maoko ali psička za zabavo?
— Da, tudi mačko ali psička smeš imeti za zabavo, — je ponovil zdravnik in oči so se mu zaiskrile od zadovoljstva.
— Zelo dobri ste, — je dejala in ustnice so se ji tresle.
— Zelda, moje največje veselje je storiti kaj zate, —je dejal in jo objel. — Zelda, deklic moj, moj mali mak, — je šepetal. — Mi boš dala kdaj poljubček?
Pogledala ga je. Oči so mu kar žarele skozi ščipalnik in poteze na njegovem obrazu so povedale več, nego bi mo.gle še tako strastne besede. V tem trenutku je bil podoben lačnemu dečku in Zelda mu je brez pomisleka nastavila ustnice.
— Ah, Zelda, Zelda! — je vzkliknil, ko jo je izpustil, — saj ne veš, kako zelo te ljubim___Zelda, makov cvet!
Sledil je srečen dan, ko je dobila za svoje novo stanovanje težko tapecirano pohištvo in starinsko opremo, stole, dvojno posteljo, odejo, plinovo peč, krožnike, nože, kuhinjsko posodo, perilo, metlo, sliko rimskega bojnega voza in belo muciko, komaj večjo od dveh Zeldinih pesti, z rdečkastim noskom, rdečkastim jezičkom in rdečkastimi uheljčki, »Ginger« po imenu. Mucika je
prijazno gledala svojo gospodinjo, kako pospravlja sobo, prestavlja mize in stole, zabija in stepa.
— O ta ljubček. ljubČek, ljubček, — je mrmrala Zelda med delom in poljub-
ljala ljubko živalico.
Kaj bi počela
brez tebe? Ti si moja edina resnična prijateljica.
zle prvo noč je spal »Ginger« pri nji v postelji, zvil se je" v kolaček pod njeno blazinico in Zelda je pogosto bedela, dokler ni živalica trdno zaspala. Kadar je mehka dlačica božala njene ustnice, je šepetalo dekle »Mihael«, vroče solze so ji tekle iz oči in kapale na vzglavje.
Počasi, polagoma je delo napredovalo. Napočil je dan, ko je dr. Bovlstonu sporočila, da je vse v redu, in praznovala sta njeno vselitev. Zdravnik je bil navdušen in začel je hoditi dan za dnem k nji na obed. In nikoli ni prišel, ne da bi prinesel Zeldi kakšno posebno delikateso, pogosto ji je pa prinašal tudi darila — svilene nogavice, zapestnico ali lepo knjigo. Vsak teden je pustil na njeni mizi zlatnik za dvaiset
dolarjev. Zdaj ga je ob prihodu in odhodu že poljubljala — njegovi ponižni, občudujoči pogledi so ji bili omehč srce.
»Princesa v stolpu ., tako jo je klical Bovlston. Ime ji je ugajalo, ker e bilo romantično, toda zvenelo je otužno in brezupno. Bila je ujetnica v svojem stolpu, odvisna od muh priletne :a moža. Ce bi mu ne bila po volji, bi jo lahko vrgel tebi nič meni nič na cc-;>. Spodobilo se ji je biti prijazna in skrbeti, da bi se njen dobrotnik ne dolgočasil.
Nekega popoldne v marcu je Zelda prvič trezno »in jasno razmišljala o svoji bodočnosti. Doslej je mislila samo na Mihaela, njeno ranjeno srce je hrepenelo po njem. po njem, po n egovem glasu, njegovem objemu, njegovem poljubu. Ni si upala misliti na / pe 1 združitev, Mihael je bil za njo izgubljen. Bilo je, minilo je. ostalo je samo
njeno hrepenenje___Zdaj je bila na\••.*-
zana na Bovlstona, vezala jo je hvaležnost   .vsakdanje   navade   in n skupna doživljanja.
Počakati 13—14
Domenjeno prodal. Pebo Albo Bogro. 3150
PSICA
volčje pasme, z nagobčnikom in znamko, sliši na ime ^Gera«, se je včeraj zatekla. Prosi se, da se jo odda proti nagradi pri hišniku: Ljubljana, Beethovnova ulica 4. 3174
Usnjate suknjice
globoko pod ceno prodaja tudi na obroke. — Prijave na upravo rSlov. Naroda« pod šifro »Nizka cena«. 315S
Gospodično v zakon
želi 27-letni samski gospod dobro idočega posla. Dopisi s sliko, tajnost zajamčena, na upravo »Slov. Naroda« pod >ženitev«. 3165
Sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma. — Oddam tudi malo skladišče in garažo. Cegnarjeva ulica 4.
3157
Več hiš, posestev
za naseljenje naprodaj v Banji Luki in okolici. Informacije daje informacijski biro Marinko Udi 1 jak. Banja Luka, Trg cara Dušana 2. 3165
Mm
•A-
Globoko potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna in predobra mati, stara mati. sestra, teta in tašča gospa
Katarina Dlifčič * Rozman
po daljši in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil na sv. Štefana dan 26. t. m. ob 8. uri zjutraj na tamošnjem pokopališču.
Na Bohinjski Beli, dne 24. decembra 1930.
Globoko žalujoči ostali.
STALNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK
velika izbira okvirjev in sprejme vsa rezbarska in pozlatar-ska dela
A. KOS
Ljubljana,     Mestni    trg 25,
nasproti  magistrata. 3093
Instrumenti za godbo na pihala
malo rabljeni, za godbo od 10 do 24 mož, se zaradi bolezni ceno prodajo. Kompletna garnitura za deset godbenikov Din 3500. K. Vanjek, kapelnik in posestnik, Samobor pri Zagrebu. 3138
MODROCE
la afrik. močno blago. Din 260; spodnje  modroce,   mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri
RUDOLF SEVER
LJUBLJANA, Marijin trg št. 2
Zabtevajte vzorce! 29/7
BHHHHBBBHH
Lep lokal
za modno trgovino ali delikateso oddam v najem radi preselitve. 20 minut oddaljen od Bleda na križišču treh cesta. V  vsej  občini  še  ne obstoja nobena teh obrti. Lepo stano-j vanje takoj  na  razpolago po i zelo ugodni ceni. Ivan Dolenc. I pos., Sp. Gorje pri Bledu.
3166
KI a vi rji
Velika Izbira klavirjev. — Strokovnjaško popravilo fn čisto uglaševanje. Nizke cene, tudi na obroke Solidna postrežba — Tovarna klavirjev Vv ARBINEK. Ljubljana. Gregorčičeva 5, Rimska c 2. 3099
Gostilna pri Krofu
Sv. Petra 46. Popolnoma na novo renovirana. Toči izborno kaplico, kakor: Silvanec salonski, rizling, mozler, bur-gundec in dalmatinska crnina. Priporoča se za obilen obisk  gostilničarka. 3152
Krajevne zastopnike
za propagiranje (prodaje drž. obveznic na odplačilo na obroke
IŠČEMO
po vseh večjih krajih vse države. Ponudbe na Publicitas, Zagreb. Ilica 9. pod št 25166.
Klavirji!
Za Božič kupite na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bii-sendorfer, Steinway, Fdrster, Holzl.  Stingl original.    ki so
nesporno n ajboljši (lahka, precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sod. izvedenec in bivši učit. Glasbene Matice
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnica.
„Geco"
oatrone z nemškim *Rothweilskim« smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke  »K«, napolnje. z   nemškim   Hasloch brezdimnim smodnikom, imč vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. fl.
FKAKC SA.IOVIt
tapetništvo
Liablfana. Stari trg štev. 6
NAZNANILO
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem OTVORIL novo delavnico
LESOSTRUGARSKE STROKE
Holzapfljeva — Zaltikar eva I &
Za vsa v to stroko spadajoča naročila se vljudno priporoča
Viktor Lovrenčie
splošno lesostrugarstvo LJUBLJANA, Zalokarjeva ulica štev. 13
UNIVERZA KRALJA ALEKSANDRA PRVEGA javlja žalostno vest, da je umrl član njenega profesorskega kolegija, gospod
. IgnatiJ Majdel
Ljubljanska univerza mu bo ohranila časten spomin!
2fe
i 1 I
i
5 i
i
Ljubljana^ 24* decembra 1930
Btev. 291
»SLOVENSKI  NAHOD«, dne 24 decembra 1930
Stran 11
Franc Jager
tapetništvo LJUBLJANA, Sv. Petra n. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje    vseh    vrst. modroce, otomane,   žimo,   zložljive po-Najmodernejša oblika!  stelje, patentne divane i. t. d.
Prostor za posteljnino. Garantirana konstrukcija!
Pa^fitrfoi k* - Jono Dn!«*aW
fxucv - y <x. xxxxxxx3 _
strokovno podjetje za splošno radiotehnlko
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5 5
Lovske puške
floberte. broivnin™ pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISE7* nuškar.
Priložnostni nakup za Božič
Rokavice
Nogavice
zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
za vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Zaradi velike zaloge znižane cene!
IIHIIIII u ■! i——1-~-—TT"  ""I" —
HARMONIKE
-^delujem nove in sprejemam v r opravilo vse glasbene inst^j-i   nte — JANO, LJUBLJANA,
iohoričeva 9.
Premog, drva. koks
prodaja
ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana. L>unajska c. 46 — telef. 28*0 .Miklošičeva c. 6 — telef. 2595
Priporoča se modna trgovina
T. Eoer
Ljubljana
Sv. Petra eesta 2
sanic**
dvosedežne. jako lepe in trpežne   po   140.—   Din —
preprodajalci oopust — dobite pri M. Fajfar, kolarstvo. Ljubljana, Trnovska ulica 25. 3097
REVOLUCIJA
MED ŠIVALNIMI STROJ/
flev ent£. Attoj
POB I JE STARE MODELE. Ker ni dražji od njih pač pa popolnejši — ŠIVA  IN ENTLA
ZAHTEVAJTE PONUDBE/
Dudv. <J3aragc
LJVPLJANA ŠELENBURGOVA 6   TEL. 29-8o
Kovu!    SjH'iiu»i» <-'•»,    i>ovo)
(Prince d ® t en c (c cm
f#t v&em ostalim, Qi niso cfc ht*e£a zcfn&ttjct/
Po vzorcu inozemskih večjih mest bomo s 1. januarjem tudi p. n. ljubljanskemu meščanstvu omogočili poleg dobrega čajnega masla ter sira trapista in ementalca, tudi redno vsakodnevno nabavo
higijeni onim potom pridobi vanejra mleka
(pod stalno kontrolo g. sreskega veterinarja ter drž. Higijenskega zavoda v Ljubljani) Dobavljalo se bo na podlagi tozadevnih noročil
— ločeno po posameznih producentih — v plombiranih H in 1 literskih steklenicah
a. Din 3.— in 5.— naravnost konsumentom na dom, oziroma en gros z 20 % popusta.
Naročila sprejema:
mMte/carsGct zczcff cj^cv  wfcfecfc?c>cfe — S vetje
PRISTNOST ZAJAMČENA! PRISTNOST ZAJAMČENA!
EJ
E3 El bJ El El
a [j
EJ E) El El El El El El
El E} El [p
S 13 EJ
irif
či*koMlii*»i*ja specijalista IJIBLJA^A
Kes'jeva cesta 4 Sv. Petra c. 39
Telefon 99OH
Ustanovi,eno 1. 1903
tli □
C! E3
□ □ □
□
B
□
E E B B B B B B B B B B
^l^I3SH3QB^BBQQEHQQBQB3QBBL-II -II »II -II -JEIlg
Specinliteta :
steklene napisne table svetlobni reklamni napisi pločevinaste črke«
Osi dnevne svetlobe bleščeče steklene napisne table
US1ANUVLJENA 1834
TELEFON - INTERURBAN 2CU5 in 3329
J. C.MAYCR
UFAKTURA
EN GROS
EN DETAIL
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
MATIJA ANDLOVIC
Ljubljana. Komenskesa ul. 34»
imam v zalogi vsakovrstne
SPALNICE in draeo POHIŠTVO
po najnižjih cenah.
OOOOOOOPnPOl MOCX>OOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOO»30000000000CXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX>0
CE NIMAM DOBRE K AVL D06ITE DNEVNO SVEŽE P RAŽE NO LE
p/?/ rva  B MCTCII
LJUBLJANA. VODNIKOV TRG S.
♦		
♦ i	to**.    Priporoča se &€M1*fl*tr	•eri a ::
♦ ♦ ♦		teli
♦ *	£ i t* h 11 o tt a,  (Ped Iranec	štev. t
		
OKVIRJI!
Najmodernejše oblike  raznih  vrst, Izdelovanje lesenih LESTENCEV   (lustrov), vsakovrstna pozlačenja ter popraviia starih okvirjev Izvršuje tvrdka
A. GOTZL DED., Ljubljana, Dunajska cesta št. 11 (poleg kavarne »Evropa«)
želi
vesele božične praznike ter srečno novo leto
L i n b 1 j n n a
Mestni trg štev. 15
Dežniki
Na malo \a velika
Ustanovljeno 1839
c|
m t
al al
Bi
si
ai
«*
?! . I
s:
i
-i1
a| a! a
s
a
af
123!
a i a i
a a a
kokošje, purie. gosje in rač e. naravno, s
strojem čiščeno in čehano. dobavla v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah
0€ is ft u i e
V s & Učvrstit o CtlVf€MC1tl€)
pc najvišjih dnevnih cenah in
& r o et a f a
za razplod sposobne
Uve fazzane in za;ce
tvrdka
i
B
2
■
n
m
r
r; r ■
t
L t
e
t
rf1
E. VAJDA, Čakovec
(Međimurje)
Telefon 3, 59. 60, 4     Podružnica i.ZOrich, Švica
9
n
■&
C
e
■C B
j§
B E B B B
iS
Najmodernejši novi 30 IIP itd.
v v
Najmodernejši 30 R? avto, ki odgovarja vsem zahtevam glede tehnično dovršene konstrukcije, moči, ekonomije in cenenega nakupa.
Vse vrste dobavnih, tovornih in osebnih avtomobilov tipe 201 mod. 1031.
Zahtevajte ponudbe! Plačilne olajšave! Rezervni deli na zalogi.
Generalno zastopstvo in tovarniško skladišče Peugeot avtomobilov:
O« Ljsi^ijaiBsa. Tarčarjovsa nliea
□□□□□□□□□□□□□□□□zacGnGGGnnGGnDnnannnnnnna
□ Vesele božične praznike in srečno H novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
I. KNEZ, Ljubljana
□ □
U □
□ □ □ □
□ □ □
D
n
n_
Dvokolesa. motorji- šivalni strofi.
otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
..Tribuna" F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA ŠTEV 4
NAJMODERNEJŠE VZORCE
mL*
namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK U M^Eft LJUBLJANA
DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskan.je takoj.
POZOR!
POZOR!
SI* III
3
vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri
Julii ZUPAN«, Ljubljana* Sv« Pet-a c. 35
DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE!
Bolezni želodca
slabo prebavo
r* ep rezu Urno vrenje v želodcu urejuje TlOOL,. F1GOJL odpira slast, čisti in tvsvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom* FIOOL se dohiva v vsaki lekarni, po pošti pa razpošilja izdelovalec BU. SEMELIC, DUBROVNIK 2 6o. — 3 steklenice s poštnino 105» S steklenic 245, 1 steklenica 40 Bin.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
1 ®w
T
-
mi
e9l
JL S A % A
POLE«;   U L,A \ S KG A KOLODVORA
I HTAXOVLJEXO LETl 1HGO
mBBHBEBBSBHBBH
Grsiiiofoni vssli intonil zinit!
»HOMOCORD« »COLUMBIA«
»III S M ASTER'S VOICE« »CENTRAFON« »POLYDOR«
Velika zaloga in izbira gramofonskih plošč! — Najnovejši šlagerji, kupleti, harmonike itd. vedno na zalogi.
Gramofonske plošče po stari ceni od Din 36.— dalje.
Cene zelo nizke!       Vse na ugodne obroke!
NajlepSa prilika za božična in novoletna darila!
„€E$TRA"
trgovina gramofonov in plošč, šivalnih strojev, koles itd. LJUBLJANA, Masarvkova cesta  (pri kolodvoru)
1
Telefon 23—83.
Telefon 23—83.
Din 54©-- do Utin Jlodroci Din 23^-- do Din
Xajboljša in najsolitlnc jša izdelava - Cene solidne
Nudi samo
I
f^fiibljana, Golfova 155, dvorišče
■i
I. Stjepušin
IMEB. JorjevsRa $2
priporoča aajboUSe ia -'-iii'e, tice, škole, partiture i ostale potrebščine za sva glazbala. * Odlikovao aa pariškoj izložb' Cjeaici Iranko
. ^?;:itavj;.;>. .^-su-a Ban
♦ ♦
i
i ♦
VESELE BOŽIČNE PRAI )\ O
LETO ŽELI
MAVRICI j pobe :;a
ČEVLJARSKI MOJSTER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 7 r
Vesele božične praznike ~:i r -
novo leto
želi vsem svojim cenjenim gostom
Gostilna pri Figovcu
LJUBLJANA
1 . i
n □ □
□
r i
u
jnnnaDOiDoannoncnDocDDaDDDnnnccnGnccnncDD
HL JI II OTaUUULH J JLO H 11,8.11 k_XXXXlU l
9 Vesele bo:H2ne praznike £ra srečno
u novo leto
□
□ želi vsem svojim cenjenim gostom
I Gostilni
g   LJUBLJANA VII
□
Celovška cesta 61
1 I n
•..! t J ! 1
i
□
nnnnnnnnnnnnnncnnnnnncnnnncnnnncnnnnnnnGG
F H. ŠSVČI1C, LJUBLJANA
ŽIDOVSKA ULICA 8. — Telefon 33—78.
Orožje in municija za lov, šport in obrambo v vseh. svetovnih znamkah  po  najnižjih cenah.  — Za  ilustrovani  cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih znamkah.
□ El
□ 10 0
siLillitLiiLlEiEJODEJlLlBEiL 8X1
7 €6
Zavarovalna delniška dražba v Zagrebu
Podružnica v
LJubljani
3 E3 E3 113 □
□
TI
Šelcnb urgova nI. 3.
^e'enburgova al. 3.
Telefon 5t. ZAVARI JE
po najugodnejših pogojih proti škodam: vslea požara, vlomske tatvine, razbitja stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja autokaska. auto-jamstva ter sklepa živijenska zavarovanja vseh vrst    z    in brez
zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih. Police npše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev.
Vsa potrebna no'a«nita so na razpolaga pri vseh naših <; Javnih in krajevnih zastopst% ih.
13
□ Bi
E3 B
□ □ □
Radijska oddajna postaja LJUBLJANA
RADIO kot si ga želite
namreč VISOK v kvaliteti in NIZEK v ceni.
Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1939, obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
tektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo Din SO ter petkratno mesečne plačilo po Din 45.
"B elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100 ter osemkratno plačilo po Din 75.
*5 elektronskih aparatov »Reinartz«, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180.
elektronskih aparatov :>Reinartz<s z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah. anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom A-mplion AC 27 ter antenskim materijalom oa naplačilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280.
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat!
RADIO LJUBLJANA
LJUBLJANA. Miklošičeva 5. MARIBOR.  Aleksandrova 4
Od dobrega naibo ;še je le
GMTZNER - ADLER
šivalni stroj in !%<>Io
Elegantna izvedba — najbo! ši ma erijal!
pi«aini stroj
v 3 velikostih
Novost!
Šivalni stroj
kot damska •
pisalna miza \ .~-" •' *
Le pri
JSS. P&T2LING - LJUBLJANA
TELEFON INTERLRBAN 2913 Zmerne   cene  tudi  na obroke
oocxx3Qoacxxxx»ooacor»~/^ooa^
Vsem,
ki nameravajo potovati in katrri so že potovali v  Ameriko, želim
vesele bcr.lčne prazrifteJ
IVAN KRAKER
Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 35.
olojuxcjU OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC o ckx» jo oouocojooooooo
a ■ m m a*-a ■ c a m
oou 'cxxxw> >•••">><jr.
•»raiiaiiflic aa a b b zj ~Jt
i i
a
Na drobno!
Na debelo!
m a
a
a
j i
B C* 'S
Najcenejše in najboljše kupite vse prvovrstne
vrvarske lastne izdelke,
motvoz, žlsno, aSrik, kapok, nepr emociji ve konjske plahte itd.
samo pri
1
Prva kranjska vrvarr^a in trs^v^a
IVAN M.ADAMIC
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. Tel. št. 2441, xMARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. Tel. št. 2151, CELJE, Kralja Petra cesta št. 33.
IB1I8IU
I
:*r^rv7 7 - -
IBLf AZ£A. I*rcšeriiova nlica štev. SO (v lastnem poslopfn)
Obrestovanje vlos. nakup jn prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devl? in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe • deposita
itd. itd. itd. Brzojavke:  Kre*:t,  Ljubljana. Telefon št. 2040, 2457, 2S4S.   Interurban 2706. 280*
Urejuje Josip Z»upaaClc, — Za »Narodno usiiarao« Fraa JezerseJu — Za upravo in uiserauu dea usta; Oton CaristoL — V&i v UjuDijaiu,