141. številka.
Ljubljana, sredo 24. junija.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija po posti pr<>jeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 golti., za pot leta 8 gold. aa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold/30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za eotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejrinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Češki volilni oklic.
Zaupni možje češke pasivno-politične narodne stranke Palackv, llieger in dr. pri-občujejo kandidatno listo. Pri tej priliki govore na adreso češkega naroda besedo, katera, da si v neugodno spremenjenih okoliščinah su slovenskega in avstrijsko-s 1 o v an-skega stališča pasivne politike ne odobru-jemo, vendar vzbuja vse naše veliko spoštovanje do slovanskih mož, ki tako govorć:
„Uže dvanajst let se brani naš narod proti temu, da bi njegovo državno pravo brez njegovega privoljenja bilo bistveno pre-menjeno. Uže dvanajst let neumorno brani te drage, po tisočletni borbi njemu ohranjene ostanke svojega političnega bitja, kajti čuti, celo jasno vidi, da bi z predavanjem le-teh izgubil pravo samodoločbe, ta gotov ščit svoje narodnosti, in da od tedaj nobenega glasa ne bi več imel mej onimi narodi, ki so gospodarji svoje osode. Zato se neče na milost in nemilost izročiti svojim političnim nasprotnikom, katerih poslednji nameni bi mu pogubo prinesli.
r, I'dajte se!" kličejo nam oni!
„Dogovorite se z nami" pravimo mi.
Oni pravi: „Imamo ustavo, v njej imamo večino; pokorite se ustavni večini — to je liberalno."
A mi pravimo: „Mi smo radi pripravni z vami v skupne ustavne razmere stopiti, ali samo na podlogi svobodnega dogovora, ki ne bode naše avtonomije preko potrebe kratil; a to večino svojo, dajte jo pravičnosti v preskušnjo, in volilni red, ki ima še znamenja Bredovečnih privilegij na sebi, postavite ga na široka tla državljanske svobode, dovolite tudi nam stoprv enako pravico in enako zastopstvo. To bode pošteno in zraven šc liberalnejše."
Oni pravijo: „Pridite se z nami merit v svobodnem boji, po odločitvi boja bode mir."
Mi odgovarjamo: „Vi ste si sami odbrali bojišče in ga obsadili z vsemi poroštvi gotove zmage za sebe; mi nečemo tvrdnjave svojega prava zapustiti ter iti v boj neenak, v katerem je naše pobirje gotovo, predno nijso bojni pogoji povsod enaki in predno naše vrste ne bedo polne kakor gre po pravici."
Pod tem vojnim geslom se vojuje, z ene strani z neprestanim navalivaujem, z druge strani v pasivni (trpni) obrani. Kaj čuda, da se tu in tam živa slovanBUa narava ali mladostna kri plaši za gradbaini in da se precenjujoč svoje moči tolažijo, ka bodo z besedo resnice svoje protivnike potolkli, kateri se tej misli smejejo dobro vedoči, da to, o čemer jim gre, nij pravica nego moč.
Drugi zopet mečejo enkrat izbrano orožje z rok, kakor obrabljeno igračo, ali pa iz-
gubljajo prezgodaj zaupanje v zmago, nepo-mislivši, da vsak boj, tudi pasivni, svoje žrtve terja in da žalostne razmere tega časa isto tako tudi tam vladajo, kjer nij pasivnega upiranja, in samo od lastnega trpljenja prevzeti, tudi drugim pogum jemljo, ker ponavljajo: „Mi se pogubljamo, mi ne moremo zmagati, sestradali nas bodo, sprejmimo vendar rajši bojišče, katero nam pro-tivniki ponujajo, morda rešimo to in ono, morda prihlastnemo in dosežemo nekaj tu ali tam vsaj materijaluo". Taki glasovi imenujejo, prizadevajoči si svojo strašljivost skrivati, delavnost kar je obupnost, boj kar jo udanje, svobodomiselnost kar je podvr-ženje, in kakor nekdaj zajeti na Hostejnu nečejo slišati svarečega glasu, ki k njim kliče: „greh je samohteč upogniti tilnik v robstvo".
(Potem oklic omenja razpor v češki stranki, pravi, da naj sc narod še dalje drži deklaracije in da za edini pot, ki vede do ustanovljenja stalnega javnega prava, je češki narod spoznal pot poravnanja.)
„Po tem potu hoditi" — nadaljuje oklic „smo vedno pripravljeni. Porazu meti se hočemo, brez uvetov ndati se nikdar.
V dolgem pasivnem upiranji je naš narod pač mnogotero izgubo imel; resnica je tudi to, da dozdaj nij dosegel želenih vspe-hov; ali to lehko s ponosom reče, da nij nič utrpel na političnem spoštovanji kakor morda drugi, ki so z nemanjšim brczvspehom svojo politiko podredili trenotnim dobičkom. Zavoljo tacih trdna tla prava in načela popustiti, reklo bi se onim izdati se, ki so mogočnejši, brezobzirnejši in boljše postavljeni nego mi. Nikoli omahovanje nego vztrajanje vodi k cilju. Groziti denes a pokoriti se jutri, pravi se ponižati se. Bilo je pri Poljacih o naših prednikih v pregovoru: „drži besedo kakor Ceh"; naj o nas, njih sinih velja naš lastni pregovor: drži besedo kakor Staročeh. Verujte, rojaki, da je tudi narodom le za ceno vernega, požrtvovalnega, uepremekljivega hranjenja pravnih načel pridobiti česti in trajuib političnih vzpehov.
In kaj so nadi protivnik i dosegli? Ali ne morajo vedno menjavati institucije, katere so včeraj še kot nespremenljive in samore-šilne proglašali? In ko so tako vsi politični poskusi brezvspešno podjeti bili, ali ne morajo naša načela nazadnje do priznanja priti, ta načela enake pravice za vse, načela svobodne samodoločbe za vse dežele in vse narode, ta načela prave svobode?
Razpor, ki je v Avstriji, nij nikakor samo borenje za ustavnost; ta boj je drža-vopravni in narodni. V tacem boji more določevanje ene stranke značiti toliko kakor nasilje, in majoriziranje toliko kakor krivica. Tak razpor more le posredujoča oblast
nepristranske krone potolažiti. Ako bi imela naša država poleg narodov s prednostmi obdarjenih Še nezadovoljne narode , ne bi mogla mirno pričakovati viharjev, ki morejo kmalu priti o rez Evropo. Mi še /mirom upamo, da bode naš najmilostivejši monarh vrnil se k beBedam kr. reskripta, ki je pri nas v blaženem spominu, k potu poravnanja. Mi dočakamo, tako upamo k bogu, da se bode poravnanje posrečilo. Urez vsakega poroštva za naše pravo ne moremo odjenjati. Mi ne obupamo, mi vztrajemo".
Konfesijonalne postave.
(Daljo.)
II. Glede izvrševanja cerkveno oblasti in dušnega pastirstva.
§. 14. Kolikor gre za notranje cerkvene zadeve, vladajo škofi in nadškofi svoje vla-dikovine po cerkvenih postavah.
§. 15. Škofom se ne krati pravica posvečevati, katere osobe hočejo ; toda pravica do živeža (titulus monsiu) iz verskega zaklada se bo podeljevala le takim klerikom, ki so zmožni za cerkvene urade. (§. 2.)
§. IG. Skoti so zavezani, svoje ukaze, poduke in pastirske liste h krati, ko jih priobčil jejo, deželni oblastniji pošiljati.
§. 17. Spozna vlada, da nasprotuje javnim zadevam kaka cerkvena naredba javno božjo službo zadevajoča, prepovedati jo mora.
§. 18. Cerkvena uradna oblast se sme le proti udom cerkve, ne sme se pa nikdar rabiti v ta namen, da se zabrani komu izvrševanje državljanskih pravic ali pokorščina postavam.
§. 19. Pri izvrševanji cerkvene disciplinarne (kazenske) oblasti ne sme se rabiti kaka zunanja sila.
§. 20. Kadar se imajo nove vladikovine in župne občine (fare) ustanoviti, stare drugače omejiti, ali kadar se hočejo nove pre-bende ustanoviti, stare razdeliti ali združiti, potrebna je državna dovolitev.
§. 21. Kadar se kaka fara p rena red i, zgubi poprejšnji župnik vse pravice do vsega, kar so mu kot župni m farani morali dajati, kolikor temu ne nasprotuje kaka posebna pravica pridobljena po privatnem pravu, ali če so nijso drugače dogovorili pri prenaredbi. To ima veljati tudi povsod, koder so se fare uže prenaredile, in je taka pravica poprejšnjemu župniku ostala. Ta naj se prenese, toda brez škode osobne pravice ki gre sedanjemu župniku.
§. 22. Prenaredbe v dohodkih uže obsta-jajočih cerkvenih oblastnij, katere nameravajo razbremiti kak javni zaklad, pa ne poško-dovajo postavne kongrue in ne spremenijo kake ustanove (štiftenge), smejo izvrševati
državna (»skrbništva za bogočastje po tem, ko se je preslišalo dotično škofijstvo. Vendar naj se to praviloma izpelje le tedaj, kadar se spremeni osoba, ki uživa prebendo.
§. 23. Za tiste davke in draga dejanja, katera so se cerkvenim občinarjem naložila z dovolitvijo vlade, ima se dovoljevati politična izvršba (eksekucija).
To velja tudi o stalnih davščinah (o stoli), za okolice v cerkvi, ženitve in pogrebe, in za odpravke pisem, ki se farno uradno izdajajo. O.H(,be, kateri gredo pravice uboštva, oproščene so teh davščin.
§. 24. Sedanje Štolnine prenarejati gre vladi, ki pa ima poprej dotičnega škofa presi i sati.
§. 25. Praviloma se ne sme za nobeno župnijsko nradno delo terjati predplačilo za štolo. — Le če kodo zahteva kaj, da gre za to več plačati, od najnižje stole (na pr. več duhovnikov pri pogrebu), mora se predplačati višja davščina, če se to terja. Tudi se sme pri §. 23. omenjenih odpravkih pred delom zahtevati potrebni znesek za kolke.
§. 26. Pregreške zoper stolne takse imajo, če ne spada to dejanje pod kazensko sodnijo, politični uradi po zaslišanju škofijstva, kaznovati z globo do 800 gld. S kaznijo se mora ob enem izreči, koliko ima krivec odškodbe plačati, in takim razsodbam gre pravica eksekucije. Če se je to ponovilo, more državno (»skrbništvo za bogočastje terjati, da se takemu duhovniku vzame cerkvena oblast (§. 8.).
§. 27. Za izpeljavo cerkvenih ukazov in obločeb se bo državna pomoč razen §. 23. dajala še v sledečih primerljejih, in le na ta način :
a) Ako je kak cerkveni načelnik vsled svoje uradske oblasti ukazal, da se ima kaka osoba odstaviti ali odstraniti od cerkvenega urada ali od kake prebende, in je za izpeljavo tega potrebna kaka vnanja naprava, mora deželna oblastnija, če cerkveni načelnik tega prosi, preskrbeti vse, kar je v ta namen potrebno. Vendar sme takim prošnjam ustreči le takrat, kadar je cerkvena oblast razsodila vsled prejšnje redne preiskave, in če razsodba ne nasprotva ne državnim postavam ne v državi veljavnim predpisom.
b) Prav tako se more cerkvenim načelnikom za cerkveno uradno preiskavo proti duhovnikom dajati potrebna državna pomoč če v prošnji zato pomoč h krati dokažejo, da je njih postopanje opravičeno. Osobe, ki nijso katoliški duhovni, smejo se prepisati le po drž. oblastnijah.
§. 28. Če prelomi kak cerkveni načelnik katerokoli državno postavo, naj se v svojih pravicah razžaljeni obrne k političnim urad-nijam, katere imajo pomagati, če ne spada zadeva pod civilno ali kazensko pravo, če pa spada, sme ona vsaj začasno preskrbeti, kar je treba.
§. 20. Ako je proti katoliškemu duhovniku sodnija preiskavo začela zarad hudodelstva, pregreška ali prestopka, mora ona to naznaniti cerkvenemu višjemu, kateremu je ta duhoven podvržen v cerkveni displicini. Temu se po tem mora tudi poslati razsodba z nagibi.
Ako se ima katoliški duhoven ujeti, in zapreti, mora se to storiti s tistimi obziri, katere zahteva spoštovanje do njegovega stanu,
III. Glede katoliših oddelkov višjih solza dijake bogoslovlja.
§. 30. Katoliške oddelke višh šol za dijake bogoslovja bo posebna postava uredovala. Ta postava bo tudi odločevala, koliko in katero posebno odgojo terja država od kandidatov duhovenskega stana.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
]%otr»iij«» dežele
V JLjubljani 23. junija.
Ceikih deklarantov volilni oklic na narod prinašamo na prvem mesta denašnjega lista. Star oče bi kandidirajo večji del za deželni zbor voljene stare poslance (iz-vzemši dr. Sladkovskega), ali v mestni skupini Visoka Mita, Skuč in Hlinsko kandidirajo bivšega ministra Jirečka. — Znamenito je, da na isti dan ko „Pokrok", „Posel z Prabyu in „Politik" razglašajo1 kandidatno listo „starih", prinaša glasilo' takozvanih „mladih" Čehov, ki bi radi pa-! sivno politiko pustili, članek, v katerem iz-; javljajo „mladi", da tudi oni ne pojdejo sami v deželni zbor in da narodne edinosti ne bodo motili, nego kandidirajo samo, da misel činue ali aktivne politike živo ohranijo in h končni zmagi dovedo.
Baron Mt&lEer je 22. t. m. prisego kot vojni minister v cesarjeve roke položil in bode svojo službo nastopil.
Avsti ijski TVemci državnega zbora, osobito nemško-nacijonalne barve poslanci so se zbrali na parteitag v Kremž in delajo razne resolucije, a nove nobene. Eno resolucijo bi si pa smeli prepirajoči Slovani vendar v vzgled vzeti. Nemci na pr. so tu kot načelo strankarske organizacije sprejeli: priznanje vseh frakcij kot opravičenih faktorjev. — Ko bi bili tega političnega načela hoteli le majheno držati se na pr. naši slovenski klerikalci, marsikatera britka ura iu britka beseda, ki bo jo provicirali, ne bila bi jim za požreti.
V Galiciji je tudi vprašanje večjih občin na dnevnem redu političnih pogovorov. Zanimivo je, da je nemška nPresseu za to proti večjim občinam na Poljskem, ker bi narodnostne namene pospeševale.
Iz JVJFtfe se poroča, da je v ogerski poslanski zbornici minister-predsednik odgovoril na interpelacijo Tiszovo, da je bil Kubn na svojo lastno prošnjo od svojega mesta odstavljen. Sopodpis je le iz pozabljivosti izostal.   Odgovor ta se na znanje vzame.
Viimijc driuve.
Iz lU'fiftunht poroča telegram, da je umrl bivši srbski minister Garašanin. — Hu-munski agent pojde vsled posebne misije v Cetinji, kar potrjuje kombinacijo, da je Humu ni j a s Srbi v ožji zvezi za prihodnje nlača je.
Iz Španije se glasi najnovejše poročilo, da se Karlisti zbirajo v provinciji Man-cha. V Estello pak dirigirajo štiri velike kanone, katere so dobili iz inostranstva.
slngieitea ima tudi svoje federaliste. Irski poslanecLimerick bode stavil resolucijo glede ločitve Irske od Angleške, rekši, da je primerno in pravično irskemu narodu zopet dati pravico, posvetovati se o izključljivo irskih zadevah v irskem p a 1 a-m en ta , sicer pa naj taka zveza med Irsko in Angleško ostane, da se vse državne razmere v državnem parlamentu vrše.
Iz iti im* se poroča 22. junija: Včeraj večer kot ob 281etnici papeževi, je kacih sto ljudij, ki so papeža na oknu v Vatikanu zagledali, s svojimi žepnimi robci mahalo. Nekateri izmed njib, bivši papeževi žaDdarmi so vpili „živio papež-kralj!" a množica ljudstva jim je sikala in žvižgala ter jih nazadnje zaprla. Potem se je množica mirno razšla, ko so bersaglieri prostor spraznili. Papež, ko je videl malostno demonstracijo, se je tudi umaknil z okna.
Dopisi.
Iz E,(lškegrn trfra na slov. Štajerskem 22. jnn. (Izv. dop.] Spolniti imam denes žalostno dolžnost; poročati Vam imam iz našega trga o smrti zasluženega poštenjaka A. Flisa, učitelja, katerega smo včeraj pokopali svečano, kakor se le vsakih 20 let pri nas zgodi. Mož je bil kacih 39 let učitelj v našem trgu, bil poštena duša vseskozi in spremstvo mnogoštevilno nam je svedok, da je imel dosti prijateljev. Mož, ki je nad 40 let slovensko mladino učil in ima med svojimi nekdanjimi učenci lepo število tacib, ki po daljših višjih študijah lepa mesta za-vzemljejo v človeški družbi med Slovenci in drugod, ki je bil marsikaterema povod, da je prišel v latinske in daljše šole; ki je toliko sto mladim možgane vravnal, imel je vrednost veliko in hasek, ki ga kdo družbi dati more, ne more večji biti, kakor dolgoletno delo na polji omike. Narodnjak je bil ranjki Čist; prvo kretanje narodnosti odmevalo je i v njegovih prsih, on je eden tistih, ki so prvi buditelji bili v celjski in naši okolici, bil med osnovatelji prvih slovenskih „besedN, po katerih se je širila začetkoma narodna zavest po naših hribih in ostal je zvest svojemu naroda do groba, zapustil vrla dva sinova, tudi slov. narodnjaka in vrle hčere. f>0 let star ostavil nas je, eden tistih, ki iz starih časov še staro uljudnost v družbeno življenje prinašajo.
Odpočij se učitelj od dela, spavaj, plačal si tribut svetu v obilni meri, in kakor malo uže nnir'ih Laščanov imaš mestice v naših srcih. Rahla ti zemljica! Na roba groba govoril je ranjkemu g. kanonik Zuža dekan nagrobnico; grob okolujoča množica bila je kmetska in nobeden nij bil med njo, ki bi ne razumel naše materinščine, a govoril je gospod duhoven — nemški za narodnjakom!
Iz Gtrlž pri Celji 20. junija. [Izv. dop.] „Slov. Narod" od 22. maja je prinesel novico, ki o naših tatovih pripoveduje. Povedati moram še k temu, da sta si potem naš predstojnik in bližnji Žavški Žandarm res nekaj prizadela v tej reči, in 9. t. m. neko sumljivo kočo, v kateri se tudi tuji ljudje shajajo, preiskala, pri kateri priliki se jima je posrečilo mnogo Čisto dvomljivega blaga, med tem 3 bokale moke, katera je bila poprejšnjo noč tukaj v nekem mlina ukradena, 11 veterhov, in velik kletski ključ najti. — Ko so ti ljudje žandarma, in druge priti videli, skoči eden, o katerem sploh govore, daje zavoljo tatvine več v ječi kakor prost, izpod strehe in zbeži; toda naš vrli žandarm in drugi udero za njim. Žandarm ga po celonočnem trudu še le drugi dan v eni drugi koči zasači. Pri tej priliki tudi tukaj dva veterlia najde. Drugi večer gredo žandarm in 3 možje tudi tisto kočo preiskavat in tudi tam eden po vinograda zbeži. 10. t. m. so gospodarja tiste koče, ki so jo na prvo preiskali, in tistega, ki je tam ušel, v Celje gnali. — A kako se začudimo, ko vidimo drugi dan obadva iz Celja nazaj priti. Ali naša postava zoper postopače res tako veli ? Ali nijso vetei hi, najdeno blago, in uže dolgo trpeča brezdelav-nost teh ljudij uzrok dovolj za nekaj boljše preiskava nje. Res je, da je gospodar, katerega so gnali, do zdaj zgolj za poštenjaka veljal, zato pa je oni drugi bolj sumljiv. Ali je res mogoče misliti, da  bi gospodar,
kateri se sploh le starim znancem skriva, ne vedel kakšne ljudi in blago ima pod streho? Ali jim mora prilika dana biti se o tej reči še bolj pomeniti? Naj bo kakor hoče, vidi se vendar da se zdaj predstojnik in žandarmi o tej reči srčno prizadevajo, pa zastonj, ker jih sodnija ne podpira. Zdi se nam ta reč kakor bi bili starega mačka služit peljali. — Država, kateri drag davek plačujemo, je dolžna skrbeti, da se nepošteni postopači polove ali sploh neškodljive store, da bo naše imen je varno!
Iz Gorice 19. jun. [Izv. dop.] Učitelji vseh tukajšnjih c. kr. učilišč so prosili mi nisterstvo za uk in bogočastje, da bi velike šolske počitnice, ki so na tukajšnjih šolah meseca septembra in oktobra, preložilo na mesec avgust in september. A kakor se čuje je naš deželni šolski svet zuper to, da bi se počitnice na avgust in september preložile. Tudi občinski zastop, o tej zadevi za svčt povprašan, se je baje zoper prošnjo naših učiteljev oglasil. Smešno je slišati, kakovšni razlogi se med deželnošolskimi svetniki pa med mestnim starešinstvom zoper omenjeno prošnjo navajajo. Sicer hudobni jeziki pravijo, da se v teh dveh korporacijah marsikaj smešnega godi, vendar ugovarjanje zoper preložitev počitnic je posebno smešno, in zasluži, da se javno ob sveti.
Glavni uzroki, ki se zoper preložitev počitnic navajajo, so: 1. Vinska trgatev je stoprv oktobra meseca, takrat morajo pa študentje doma biti. 2. Počitnice so za to, da se dijaki oddahnejo in v lepem jesenskem času tudi na telesu okrepčajo. 3. Na Italijanskem so počitnice meseca septembra in oktobra. Zatorej bodi tako tudi pri nas! 4. Ptičji lov je najživahnejši meseca septembra in oktobra. Ob to prelepo zabavo pa naših studentov vendar ne smemo pripraviti?
Ti ugovori se dade kaj lehko izpodbiti:
Ad 1. Vinska trgatev je pri nas večji del uže konec septembra dovršena. In potem se tudi vpraša, kaj imajo študentje s trgatvijo opraviti? Kaj se ne more brez njih izvršiti? Dobra tretjina naših dijakov je poleg tega tudi iz gorskih krajev, kjer ne rodi vinska trta. Sploh je pa uže več let zaporedoma trgatev pri nas tako pičla, da se pač lehko brez dijakov opravi.
Ad 2. Res je, da so počitnice zato, da se dijaki odpočije jo in okrepčajo; toda ali je šola za to na sveto, da se študentje v v njej trpinčijo ? In kaj si moremo misliti večje muke nego one, katere morajo dijaki prebiti s tem, da se morajo v najhujši vročini za končne izpite pripravljati? Jaz mislim, da si zadnja dva meseca, ko morajo v naj-huji vročini dan na dan studirati, več na zdravji škodujejo, nego se na počitnicah okrepčajo, zatorej pa tudi proti koncu šolskega leta zaradi svojega oslabelega zdravja kar kupoma iz šole izostajajo in vsako leto se mora pred koncem klasiiikacije nekoliko bolnikov iz vsakega razreda na poČituice odpustiti. In kedor neče verjeti, koliko dijaki vsled vročine proti koncu šolskega leta trpe, naj pride enkrat popoludne v šolske dvorane, kjer bo našel trudne učitelje in zaspane dijake, ki se za nobeno predavanje ne zanimajo, ampak duševno in telesno potrti komaj konec ure čakajo, ter slabše odgovarjajo in tudi veliko slabše naloge delajo nego po zimi. Iu kedo bi jim to zameril? Saj mine nialokateri dan, da bi termometer v šoli ne
kazal 30—32° C! Ko bi se pa šola konec julija sklenila, bi dijaki svoje največe delo za konečne izpite konec junija ali vsaj v začektu julija nže dovršili. K vsej nesreči ima pa naše šolsko poslopje še tako lego, da je solnce vsak dan od treh strani j obseva, da je vse zidovje razbeljeno, da stranišča neusmiljeno smrde itd. Za tega delj je skoro ves šolski poduk meseca julija, posebno pa avgusta zgubljen in brezuspešen, kajti nema vsak človek tako mrzle krvi, kakor tisti de-želnošolski svetnik, kateremu se ob vročini 27 0 K. v senci (!) ljubi celo še za „Novice" dopise kovati. (Sploh sem opazil, da „Novice" svoje dopise iz Gorice le ob najhujši vročini redno dobivajo.)
In Če morajo ferije dijakom res počitnice biti, kaj poreko potem naši dijaki iz hribov, kjer jih meseca oktobra večjidel dan za dnevom dež pere, večkrat tudi sneg zapade, da se iz hiše niti ganiti ne morejo ? Le vprašajte naše dijake — Tolmince! Vsi bodo zoper sedanje počitnice roke vzdignili. Tudi bolehnim učiteljem je prosti oktober
— izgubljen Čas, ker jim nij mogoče nobenih toplic obiskati.
Ad 3. Če imajo v Italiji meseca septembra in oktobra počitnice, kaj to nas briga? Gorica je avstrijska, a ne italijanska!] In baš za to, ker je avstrijska, bi morale zaradi uniformltete z drugimi avstrijskimi učilišči tudi v Gorici počitn ce avgusta in septembra biti. Res je, da so po nekaterih učiliščih na avstrijskem jugu še počitnice na italijanski način, a od leta do leta bo v teh krajih počitnice prelagajo na avgust in september. Tako n. pr. se v Trstu nekaj let sčm šole s koncem julija zapro, v Bolcanu in Meranu pa nže s6 začetkom julija.
Ad t. Kar se ptičjega lova tiče, no, to je pa razlog, to, da se bogu usmili! Jaz mislim, da baš narobe bi morala oktobra za to šola biti, da bi otroci prekoristnih ptičev ne lovili in ne trpinčili. Koliko prijaznih pevcev bi nam bilo potem ohranjenih! In da lovljenje, davljenje in preganjanje ptičev otroška srca trdi ter jim blage čute zatira, to mora priznati vsak pedagog.
Poleg vsega tega je pa še pomisliti, da so goriški učitelji in dijaki, ki se na druge šole preseljujejo, zdaj za cel mesec počitnic prikrajšani, kar posebno tistim dijakom ne more prijetno biti, ki hote na kako visoko šolo iti, kajti za to gotovo toliko priprav in potov potrebujejo, da jim večkrat s časom pičlo hodi. Za to mislim, da bi vsak drug dež. šolski svet goriških učiteljev prošnjo za preložitev počitnic podpiral; da je goriški ne — ne čudite se, kajti ta mora v vseh stvareh — izreden biti!
Pri tej priložnosti vam tudi poročam, da se je učiteljski zbor tukajšnjega učiteljskega izobraževališča do ministerstva 8 prošnjo obrnil, da bi mu dovolilo izdati konec leta program na državne stroške, kajti do sedaj se je naše izobraževališče poleg drugih svitlih in častnih lastnosti] tudi v tej odlikovalo, da konec leta še nikoli nobenega letnega poročila — („fige" bi rekel Proširen)
— nij od sebe dalo. Te dni je pa baje mini iterstvo odgovorilo, da ne more privoliti programa na svoje stroške. Pravijo, da tudi za tem odlokom naš dež. Šolski svet tiči. Uže ve zakaj !
Domače stvari.
— (Papež) je poslal grofu \Vurmbrandu pismo ali telegram, v katerem ljubljanski katoliški družbi pošilja „apostolskiblagoslov."
— („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer") dobro napreduje, kakor se nam iz Ljutomera priporoča. Učitelji in neučitelji se mu radovoljno pridružujejo. Te dni so n. pr. vsi učitelji šmarskega okraja k temu društvu pristopili; pa tudi podpornih udov šteje uže lepo število.
— (Iz konjiškega okraja) se nam piše: Nedavno so bili na Sladki gori zbrani učitelji iz šmarskega, in nekateri iz konjiškega in bistriškega okraja. Pri tej priliki je učitelj B. znanemu nadzornika Kapana zaupnico predlagal. A glej, g. B. propade s svojim predlogom, kar je za g. nadzornika nezaupnica.
— (Iz Se no že če g a) na Notranjskem se nam piše : Cez noč od 21. na 22. t. m. je toča tukaj veliko škode naredila. Bila je nenavadno debela, kakoršne pri nas še nijsmo videli. Kako daleč je segla, se se ne vč. Žito, krompir, fižol in druga zelišča je deloma tako huda nmlatila in (»klestila, da se v več krajih kmetovalcu še seme ne bode povrnilo. Prazen je trud, prazno delo. Neprecenljiva škoda. Se strahom smo gledali in poslušali žvenketanje šip po toči razbitih. Še to malo upanja, ki smo ga stavili v pridelke, po uže prestariih elementarnih tijimah poškodovane, nam je toča popolnem uničila. Žalostno poprašujejo kmetje drug drugega: kaj bo v prihodnje? Nij pridelkov, nij zaslužkov. Vse je proč, samo revščina nam še ostaje.
— (O. Bernard), prof. fizike in matematike na novomeški gimnaziji nam piše, glede poročila enega naših novomeških dopisnikov v št. 138 od 20. jun., daje trdil, ka je bila lanska toča božji čudež — da nij resnično, ka bi bil^on to v katerem gimn. razredu trdil.
Razne vesti.
:,: (Stara morilka.) V Londonu je stala 12. t. m. 73 let stara ženska, udova Stevvart pred sodnikom, obtožena, da je umorila svojo leto staro unukinjo. Skregala se je s svojo hčerjo, vzela jej iz maščevanja otroka, in ga v vodo vrgla. Sodnija je starko na smrt na vešala obsodila.
* (Stroški za enega vojaka) znašajo na Angleškem vsako leto 250O frankov, na Ruskem 1202 fr., na Francoskem 1172 fr., v Belgiji 1047 fr., na Italijanskem 917 fr., na Danskem 880 fr., na Španjskem 755 fr., v Avstriji pak samo 720 fr.
]*o*lisiio. )
Odgovor g -8p. Josipu Ambrožič-u, podo-barju v Bledu na njegovo vprašanje v „S1. Naroda" dne 16. t. m., štv. 134 do c. kr. pošt :ega urada v Bledu.
Predpisane uradne ure od osmih do dvanajstih dopoludne in od treh do sedmih (ne do šestih) popoludne so za vsakega brez razločka in vsakovrstne pošiljatve, torej tudi za vas iu vašega sina LVanja, veljavne.
Me4 temi urami je vsakemu , kateri ima na tukajšnji pošti kaj oddati ali sprejeti, vstop dovoljen, in se mu tudi 8 primerno vljudnostjo postreže, kolikor poštni predpisi dopuščajo.
V petek 12. t. m. ni bilo od vas po vašem Franju v določenih uradnih urah, po katerih veljavnosti vi vprašate, nikakoršnega
*)Za obseg in obliko uredništvo no odgovarja.
paketa na tukajšnjo pošto prinesenega; torej ni bilo mogoče ekspediterju vašega Kranja nikakor grobo odpraviti.   Istina pa je, da
se je vaš sin Franjo 12. t. m. o „poli desete ure"' po noči, ravno ob času, ko poštni voz iz Lesec dohaja z neko škatuljo v rokah na tukajšnji poštni urad prikazal, in ko mn jc ekspeditcr z zelo pohlevnim glasom naznanil, da zdaj ni čas ua pošto donašati, ampak jutri, je Franjo s škatuljo zopet v černi noči zginil. — Drugi dan prinese resnično Franjo škatuljo zopet na pošto, pa kedaj ? „0 poli šeste ure zjutraj" — ravno med izdelovanjem prvo poštne odprave od tukaj. Ker pa najde vrata zaprte, kakor je med izdelovanjem postavno zapovedano, začne po vratih tolči in kričati med drugimi njegovi izobraženosti primernimi besedami: Koga pa je en ck*peditcr, on je en poštni šklaf itd. Vprašam vas, ima li vaš Franjo, kakor stranka, dovoljenje zjutraj o poli šeste ure po poštnih vratih toleti zabavljivo kričati iu se zoper postavo hišnih pravic pre grešeyati.
Cegavr« predrzna osabnost je pak tako obnašanje?
S primernim spoštovanjem
J. T roj ar, c. kr. poštar v Uledu.
Vseia bolnim moč in zdravje brez leka in urez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Barry
VBem trpečim po izvrstni Revalesciere du Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov sledečo bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na
EHučali, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v me-urji in na ledvicah, tuberkole, suSico, naduho, kašelj, naprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, incdlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, Bcalno silo, otožnost, sušenje, revinatizcm, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vđein lekom kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaj i 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj,  ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva  vidno  ginčval in vsled tega dalj Časa nijsem mogel se učiti. Slišal sem
0 Vašej čudovitej Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne da bi »e tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem hotnim to razmerno jako doher kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabriel Teaohner,
slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo It, 73.668.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k bolj Sanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Bcvalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.704.
I'i ik p, pošta Holešan na Moravskem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revalesciere du Banj pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani Jožet Rohacžek, gozdar. Tečnejfii kot moBo, prihrani Revalesciere pri odraičenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila V plclmutih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Bevalesciere-Biscuiton v pušicah & 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — KevaleBciere-(Jhocolat6e v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tah 10 gold., sa 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 goid.
— Prodaje: Barry du Biirrv & Comp. na Du* m., i, Wf»l)flacliK»ttKe št. 8, v Ljubi Jan i Ed. M.ii.r, v CJrailol bratje Oberanzmeyr, v Ina-b:i.ii» Dicchtl & Frank, v Celovel P. Hir n bacher, v Lomi Ludvig Mllllur, v Mariboru F. Koletnik & M. Meric, v Meranu J. B. S t o e k h a u 8 e n, kakor v vseh moBtih pri dobrih le-karjih in ipecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duaai-•ka hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzet j i h.
lUuli t Ijuolluiil
od 20. do 22. junija.
J. Poticok, polirjevo dete, st. 6, dnij, v kolodvorski ulici 117. A. Žirnik, fabriški delavec, 27 I., ubit. Kr. Cekada, delavec, 'J3. 1., na kozah v spitalu na Poljanah' Fr. Novak, kondukter, 60 let, na jotiki. Val. Benedok, delavec, 65. I., v bolnici za vnetjem na jetrah.
Vajet.
23. j u n i j a:
Ku'»j »: Struthof, z družino, dr. Schisti iz Trsta. — Schohej c. kr. stotnik, Burger iz Gradca.
Pri s lun u : Pibrovec iz Krope. — Bergant, fajmoster iz Košanc. — Rosenbergor iz Gorico.
Pri JIhII*!: Lovinger, Koblisehek, Miller, Trapojer iz Dunaja. — Urbančič iz Preddvora. — Leppman iz Berlina.
Pri Zauiorci: Reitcr J., z gospo iz Krškega. — Gorland, Spitz iz Tolmezzo. — Kregatin F. iz Dragcnberga.
Danajaka borca 2.'3. junija.
(Izvirno telegrafično poroč-ilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru 74   „ 85
1860 drž. posojilo.....10i>   „ 10
Akcijo narodne banke 992   „ —
Kreditne akcijo    ....     222   „ 50
London........111   - 90
Napol..........8    „ 94'/s
(J. k. cekini.......—   „ —
Srebro.......'  .   . 105 „75
kr
♦ \it|novejso hlovcn^hc ♦
1 F. Cimpermanove „Pesni" j
obsegajoče 274 strani mali 8 0 t
se po OO Iti*, dobivajo v sledečih bukvarnah: J
v Ljubljani Kleinmavr & Hambcrg, (dontini, X
Klorr, herclier, Till, ,,Narodna tiskarna'; v +
Gorici: K. Sochar; v Celovcu: Ed. Licgel; ♦
v Trstu: (i. H. Schiui|if; v Ptujem:  \Y. T
Illanko;  v C olj i: K. Socliar; v Mariboru: X
„Narodna tiskarna".                    (14S—3) ♦
Se/jte sreči v roko!
300.000 M. Crt.
v ugodnem slučaji kot najvišji dobitek ponuja najtim <'J.ir itenarn** §n'via't'itanjv, katero jo od iikiA«' tfffeNM potrjeno in garantirano.
Dobitna naprava novega plana je taka, da v naslodnih 0 izžrobanjih v teku malo mesecev ii>».S1M) mtltitknt v gotovo določbo pride, med temi glavni dobitki od event. M. Crt. »OO.OOO, posebej pa £00.000, lOO.OOO, 75.000, BO.OOO) io.ooo,
»o.ooo, !£o.ooo, i.i.ooo, 12.000,
IO.OOO, sooo. itooo, .ioo<», BOOOi
lfiSkratSOOO, 360krat lOOO, 410krat5OO, I7.700krat HO itd.
Prihodnjo drugo vlečenje dobitkov te veliko od državo garantiran« denarno loterijo je uradno določeno in bode
uže 15. in 16. julija 1874
ter velja za to
1 četrt Original-Iion.-Loz le gl. 1.75 1 polovica „ „ „ „ „ 3.50 1 cel „      „     „     „   „ 7,—
proti vplači zneska.
Vsa naročila so zvršo precej z največjo skrbnostjo in dobi vsak od nas originalno loze, z državnim grbom previđene, v roke.
Naročilom so potrebni uradni plani zastonj priložo in po vsakem vlečenji pošliemo svojim interesentom iz lastne voljo uradne liste.
Izplačevanje dobitkov se godi zini ioni gotovo pod državno garancijo in so more z naravnostnimi dopošiijanji ali na zahtevanje interesentov po naših zvezah na vseli večjih mestih Nemčijo narediti.
Naš debit je ziuirom srečen in smo šo le pred kratkim zopet mej mnogimi velikimi dobitki .'ikrat prve glavne dobitke v 3 vlečenjih po olicijalnein dokazu dosegli in svojim interesentom sami izplačali.
Vidno jo, da tako na naJsttlittnvJŠi tntttlitffi sloneče podvzerjo povsod moro gotovo računati na živahno udeležonje, naj so torej izvoli uže zarad itlizu.jfmi t-lvvrnju vsa naročila kmnlu mli-*\*iititi nai'iiv-nast na (161—1)
S. Steindecker & Comp.,
Bank- u. "VVechsel-Geschaft in Hamburg.
Z dovoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani se bode k .Jo*c»F Gro-gforič-cvi konkursni masi pripadajoče premakljivo blago, namreč: hišna in stanovanjska oprava, posteljna priprava, hišno in posteljno perilo, potem slike, zrcala, lustri, vozovi in različne magacinske utenzilije itd.
v torek :to. junija t. 1.
v navadnih uradnih urah od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne v Kapuci liskom predmestji, celovška cesta v Circgoričrcv* hiši »<•
v prostovoljni, javni dražbi proti takojnemu gotovemu plačilu največ ponujajočemu prodajala. V Ljubljani, 16. junija 1874. (153—2) C. kr. notar in sodnijski komisar:
Dr. Jamej Zupanec.
hranilnice in zastavljavnice LjuUjanske.
Zarad sklepanja računov za I. semester 1874 bo
hranilnica
od 1. do 15. julija 1874 in
zastavijavnica
2(>. junija, in od 1. do 16. julija 1874
zaprta. (152—3)
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice
&
ClOf' lil m^^^m  hi  ^^M" i"
v Ljubljani, 12. junija 1874.
Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan bemen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".