SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto IV. BUENOS AIRES, 21. NOVEMBRA 1936 štev. 153 NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto I «ro. 5.—, za pol leta 2.501 - Zm druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izdaja ga Kons°rcij Novega lista POSAMEZEN IZVOD: 1« ctr. Italija in Nemčija priznali Francovo vlado Ljuti boji v madrids kih predmestjih — Neizprosno bombardiranje glavnega mesta povzroča mnogo žrtev med ženskami in otroci — Franco ramerava blokirati Barcelono talija in Anglija Nobena skrivnost ni, da se jugo-Wenska zunanja politika v zad-fem letu, t. j. od izbruha abesin-ie vojne dalje, vedno bolj oslanja 'J Veliko Britanijo, ki je, po nesreč ; ¡h izkušnjah iz časov italijansko-flgleške napetosti zaradi dogodkov Afriki, začela z največjo vnemo ^navijati in jačiti svoje vojne sile kopnem, na morju in v zraku ter zbuja baš radi tega tudi vedno vele zaupanje pri manjših državah, . itere so izpostavljene pohlepni na-' 'adalnosti nekaterih večjih narodov ti vidijo zato v Veliki Britaniji mo-' »finega zaščitnika. ' Zato je razumljivo, da mora Jugo lovane živo zanimati vse, kar je v r. fezi z odnošaji med Anglijo in ju-bslovanskimi sosedi ter še prav «sebno med Anglijo in Italijo. ¡¡ V zadnjem tednu so se razširile >: 'esti, da se odnošaji med Londonom ,t i Rimom vidno boljšajo, da sta se £ ''adi "gentlemanski" domenili za » 'feditev medsebojnih interesov na 11 'fedozemskem morju, da se bo to 'boljšanje odnošajev vidno pokazali- » v obisku, ki ga bo italijanski zu-A s4nji minister grof Ciano naredil . ^ojemu angleškemu kolegi Edenu N. 1 In po nekaterih znamenjih je skle " »ati, da te vesti ni30 bile neuteme-, We. Eden je v četrtek z veliko pre-| ''inostjo odgovarjal opozicijskim J ^slancem, ki so dolžili Italijo — $ * tudi Nemčijo —, da se vmešujeta I španske zadeve, ker sta priznali re * Mucionarno vlado; angleški zuna-th minister je to obdolžitev odklonil je izjavil, da so nekatere druge fpave "bolj vredne očitkov nego I-#Mija". Po teh tako prijaznih bese-4 p4h pač ni težko uganiti, da so po -- Sredozemskem morju zapihljale vse 'olj miroljubne in prijateljske sa-Mce... ft Kaj pa je moglo privesti Veliko "tftanijo do tega, da je spremenila A ^oje zadržanje napram Mussolini->f Hi vladi? fr Hazlagajo, da so v Londonu spo-lr»® Mali nevarnost, ki bi nastala iz u-p» ''anovitve močnega fašističnega blo * v Evropi, ter so zato sklenili preučiti tesnejšo zvezo med Nemčijo 09 j'" Italijo, ki je baš radi sankcij in Hgih abesinskih zapletljajev začeli ^ vedno bolj prepričevalno mežika-¡' Berlinu. Italijanska diplomacija ^i!'' bila že od nekdaj gibčna tako, pfA se je znala vselej brž prilagoditi p0 vsakemu novemu položaju, da je le jj^lj odgovarjal italijanskim intere- Zato so bili v Londonu tudi ^pričani, da v Rimu ne bodo odklonili oljkove velice, če bo Eden ob-Ji^zložil poslaniku Grandiju, da so ^ kalijo interesi na Sredozemskem ¡n,";J>orju važnejši nego protisovjetska jojonta, ki jo kuje Hitler, ter da Ita-, Ti sploh ne kaže zaljubiti se pre-v Nemčijo, katera v Osrednji E-,gf ropi vedno bolj dreza v italijan-^o interesno sfero. O Angležih pra-,'Jo, da so trezni računarji; in so ^¡Vleži najbrž izračunali tudi, da .^f nova vojna sredstva, predvsem 3 'sti*la in mali torpedni čolni, tako-l*ni "mas", tako spremenili polo-na morju, da Velika Britanija ne lVf; °re več narekovati svoje volje ta-jbjJ^' kakor je to delala včasih, ko so seA*lta, Gibraltar in druga oporišča ieifrI a nedotakljiva. In ker vodi skozi I/te ker vidijo, da je v prvi vrsti u- Nemška in italijanska vlada sta v sredo objavili vsaka svojo uradno izjavo, s katerima sporočata svetu, da priznavata revolucionarno Francovo vlado ter prekinjajo vsako zvezo z vlado Larga Caballera. Izjavi sta v besedilu podobni ena drugi in sta bili gotovo sestavljeni ob pri liki zadnjega Cianovega obiska v Berlinu. Takrat je šel glas, da bosta Nemčija in Italija priznali revolucionarno vlado brž, ko bo Madrid v rokah upornikov. V Berlinu in Rimu so pač računali, da se ljudska vojska ne bo mogla dolgo upirati. Ker se dogodki pri Madridu ne razvijajo za revolucionarce tako povoljno, kakor je bilo predvidevati, sta se rimska in berlinska vlada pre- Tržaški škof Fogar premeščen v Vatikan Italijanski fašistični listi so priobčili 15. oktobra naslednjo vest: "Tekom avdijence pri Sv. Očetu, ki mu je bila pred nedavnim dovoljena je Nj. E. msgr. Luigi Fogar zaprosil Njegovo Svetost, naj sprej me njegovo ostavko na škofovsko čast tržaško-koperske škofije. Poglavar Cerkve je vpošteval željo svitle-ga prelata, nakar se je delj časa z njim razgovaijal. Monsignor Fogar bo zapustil Trst koncem meseca ter se bo nastanil • v Vatikanu, kjer bo prevzel neko važno službo". Resnica, ki se skriva za temi besedami, je — po informacijah iz zanesljivih virov, naslednja: Vatikan se je končno vdal pritisku fašističnih krogov, ki so tržaškega škofa mrzili, ker se, kot poštenjak in pravi pastir, ni dal pridobiti za fašistično asimilacijsko politiko, marveč se je upiral nasilju, izvajanem nad našim narodom, po svoji vesti in po svojih najboljših močeh, škof Fogar, ki je star komaj 50 let ter je čil in zdrav, je bil vpokojen z neznatno plačo. Dobi sicer nov škofijski naslov in zaposlitev v Vatikanu, vendar pa je to le pesek v oči pavnosti. Neobičajni odhod tržaškega škofa je tembolj značilen za razmere, ki vladajo v katoliški cerkvi v Italiji, ker je on, v kratki povojni dobi, že tretji škof, ki mora zapustiti to mesto. Ze 1919 so italijanski nacionalisti prisilili takratnega škofa dr. Karli-na, da je podpisal izjavo, s katero je odpovedal svojemu mestu. Njegov naslednik je bil msgr. Bartolomasi, ki so ga tudi razmere prisilile, da se je odpovedal svojemu mestu. Njemu je sledil sedanji škof A-lojzij Fogar, ki je po rodu Italijan iz furlanskega dela Goriške-Gradiš-čanske. Svojega italijanskega porekla ni nikdar zatajil in se je vedno pokazal zavednega Italijana in lojalnega in vestnega italijanskega državljana. To pa ga ni oviralo, da -P—i-— smerjen proti njim. Dokaz imajo tudi v Edenovih prizadevanjih iglede ublažitve sporov med češkoslovaško in Poljsko, ki se je že začela oddaljevati od Nemčije. Še bolj pa se bodo v Berlinu raz-hudili, ko se bodo — kakor vse kaže — morali prepričati, da je obnovljena italijanska ljubezen napram Nemčiji le malo časa trajala. In v veliko tolažbo jim ne bo, ko se bodo spomnili, da je baš iz Italije prišla ona znana: "La donna é mobile..." S splošnega evropskega in človeškega stališča bo ta sprememba mednarodnega položaja v Evropi, katere prvi znaki se kažejo, blagodejna, ker so bo s preprečitvijo fašističnega bloka gotovo tudi zmanjšala nevarnost vojne. mislili ter sta formalno priznali Francovo vlado že sedaj. Dejanski pa sta jo priznavali ter jo podpirali že od prvih po-četkov dravljanske vojne. Silo sta imeli s formalnim priznanjem najbrž zato, ker nameravata s še večjo neprikritostjo nuditi svojo pomoč revolucio-narcem sedaj, ko se bije odločilni boj pri Madridu, kjer so u-porniki naleteli prav za prav na prve resnejše ovire. Vstaške čete so sicer že prekoračile reko Manzanares na nekaterih mestih, vendar pa se še vedno bijejo le na periferiji. Tekom štirih mesecev, kar traja, državljanska vojna, so vladne čete — -kakor izgleda — skrbno pripravile obrambo mesta. Štirje glavni mostovi, ki vodijo v Madrid, so še vedno v rokah ljudske vojske, ki je na teh važnih točkah odbila doslej vse napade. Poveljništvo revolucionarcev postaja očividno vsak dan bolj nervozno ter je dalo že opetova-no obstreljevati Madrid z letal in s topovi, dasi je sprva izjavljalo, tla hoče mestu povzročiti kar hajmanj škode. Bombardiranje je v zadnjih dneh tako brezobzirno, da je celo diplomat ski zbor v Madridu dvignil svoj glas ter obsodil "ubijanje žensk in otrok". Približno sliko onega, kar se sedaj dogaja v glavnem mestu nesrečne Španije, si lahko ustvarimo na podlagi poročila nekega angleškega obveščevalnega urada, ki zatrjuje, da so revolucionarna letala spustila tekom 24 ur na Madrid nič manj ko 100 ton raznih bomb. V poslednih dneh so' vstaši skušali doseči večje uspehe tudi z uporabo plinov za solzenje, pa tudi to ni mnogo pomagalo. Zasedli so sicer Univerzitetno mesto, eno izmed madridskih predmestij, prodiranje v osrčje Madrida je pa težavno, ker branijo vladni pristaši vsako hišo. Če se revolucionarcem ne posreči v kratkem streti odpor ljud ske vojske, utegnejo nastati zaradi Španije še resne komplikacije. Ker sta Nemčija in Italija priznali vstaško vlado, je sedaj še bolj narastla napetost med njima in Rusijo, ki s svoje strani podpira vlado Larga Caba- llera. V Ženevi gledajo na nadaljnji razvoj dogodkov s precejšnjimi skrbmi. Nadaljnji zapletljaji bi mogli tudi nastati zato, ker je Franco sporočil v svet, da namerava o-blegati ter obstreljevati glavno mesto Katalonije — Barcelono, ki je važno pristanišče na Sredozemskem morju. Angleži so že sporočili v Burgos, da ne priznavajo revolucionarni vladi pravice, da bi to pristanišče zaprla s svojimi vojnimi ladjami, ni pa preveč verjetno, da se bo Franco vdal. Obleganje Barcelone bi bilo namreč za revolucionarno stvar velikega pomena. Poročali smo že v zadnji številki, da pripravljajo v Kataloniji veliko vojsko, ki na j gre pomagat obleganemu Madridu, ter da je mnogo katalonskih oddelkov celo že prispelo v špansko glavno mesto. Če bi Franco začel napadati Barcelono, je več ko verjetno, da bi Katalonci bili primorani opustiti svoje načrte glede Madrida ter bi predvsem poskrbeli, da za varujejo svojo deželo pred nava lom revolucionarcev. ne bi skušal biti v skladu s načeli in naukom katoliške cerkve e-nako pravičen in nepristranski nasproti vsem svojim veriiikom ne glede na njihovo narodnost. Radi te svoje objektivnosti in pravičnosti in radi tega, ker je hotel braniti načela katoliške cerkve, je ponovno prišel v konflikt s fašisti in s političnimi in državnimi oblastmi. Njegovo stališče je bilo tem težje, ker sega tržaško-koprska škofija v več pokrajin. Nevzdržen pa je postal njegov položaj po lateranskem sporazumu, ki je zopet združil Vatikan in Kvirinal. Od neštetih epizod težkega boja, ki jih je moral iavoje-vati škof Fogar, naj omenimo samo najbolj drastične. Leta 1931 je moral zapreti cerkev v slovenski vasi Krkavci pri Kopru. V kratkem razdobju nekaj let je moralo sedem duhovnikov pod fašističnim terorjem zapustiti to župnijo. Fašisti in obla- VELIKA PROSLAVA UJEDINJENJA se bo vršila V SOBOTO 5. DECEMBRA v veliki dvorani udruženja "CENTRO DE ALMACENEROS" UL. PTE. L. SAENZ PEÑA 242 (poldrugo kvadro od "Plaza Congreso") Priredi jo Sokolsko društvo Buenos Aires I. pod pokroviteljstvom kr. poslaništva iz z bratskim sodelovanjem vseh jugoslovanskih društev iz mesta in okolice Začetek ob 9* uri zvečer SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska himna; poje moški pevski zbor s spre-mljevanjem orkestra. 2. Pomen 1. decembra; govori starosta Dr. K. Veljanovič. 3. "Iz bratskog zagrljaja" (Vilhar); poje Jugoslovan, kvarter "Jadran". 4. Simbolične vaje; izvaja Sokol Bs. Aires I. 5. Deklamacije; prednaša Jugoslovansko Prosvetno Kulturno društvo. 6. čergo moja čergiee" — M. Grubaševa; izvajajo deklice pod vodstvom ge. K. Antičeve iz Berissa. 7. "Mali mači£", deklamira Natalija Zivič. 8. Proste vaje; izvaja Sokol Bs. Aires I. 9. Balet z venci; izvajajo deklice Jug. potp. društva v Berissu. 10. "Oj devojiko" (Remec); izvaja Jug. kvartet "Jadran". 11. "Nazaj v planinski raj" (Nedved); poje mešani zbor Slov. prosvetnega društva I. 12. "Dekle med rožami" (F. Trebše); izvaja Slov. prosvetno društva I. 13. Vaje na orodju; izvaja Sokol Bs. Aires I. 14. "Što čutiš, Srbine tužni?" (Jenko); poje moški zbor "Tabora". 15. "Jadransko morje" (Hajdrih); pojeta moška zbora Prosvete in Tabora. 16. "Na dan" (Aljaž); pojeta moška zbora Prosvete in Tabora. Po sporedu: Ples do zore, srečkanje itd. Vse svoje člane in prijatelje ter sploh vse jugoslovanske izseljence iz Buenos Airesa in okolice vabijo k udeležbi naslednje organizacije Sokol Buenos Aires I. Jug. Izseljenska zaščita Jugoslovanski klub Slov. prosvetno društvo I. Izseljensko društvo Tabor J. društvo "Kosovo" Jug. društvo vzajemne pomoči Hrvatsko katoliško društvo Prosvetno i Kulturno društvo Bratovščina živega rožn. venca Slovansko dr. vzajemne pomoči Sokolsko društvo Dock Sud Jug. podp. društvo Berisso sti pa niso hotele dati škofu zadostnega jamstva, da bi se v slovenski župniji slovenski verniki nemoteno dalje posluževali svojega jezika. Ta korak tržaškega škofa je izzval najhujšo kampanjo fašističnih listov. Ko je škof Fogar leta 1934 v svoji funkciji kot cerkveni poglavar tr-žaško-koprske škofije posegel v ne-katoliške razmere, ki jih je uvedel tedanji administrator goriške nad-škofije Sirotti v duhovniškem semenišču v Gorici, ter je pozval seme-niščnike svoje škofije k slogi in toleranci, so fašistične oblasti s silo udrle v semenišče in aretirale ter konfinirale podravnatelja Rutaija in profesorja teologije Musizzo. Rektor semenišča, italijanski duhovnik Brumat ter slovenska profesorja teologije Dr. Pavlica in Dr. Tul pa so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Samega škofa Fogarja pa so tedaj skušali obdolžiti, da je prejemal denar od nekega Štefanija, ki je bil v službi pri premogokopni družbi "Ar sa" in da je uporabljal ta denar za podpiranje Slovencev in za protifašistično agitacijo. Hujskanje proti škofu Fogarju je doseglo višek, ko se je škof Fogar v aprilu 1934 branil, da bi blagoslovil spomenik aten tatorja na cesarja Frana Jožefa Guglielka Oberdanka, češ da katoliška cerkev ne more blagosloviti morilca. Vsi senatorji in poslanci ter predsednik tržaške pokrajine, tr žaški podestat in vse fašistične avtoritete so se sestali na poziv fašističnega tajnika in zahtevali odstranitev škofa Fogarja. Do odstranitve takrat ni prišlo, pač pa so od tedaj politične in fašistične oblasti tržaškega škofa popolnoma bojkotirale, tako da dejansko civilno ni več obstojal. Temu razpoloženju oficielnih krogov so dali javno duška koprski fašisti v juniju 1935, ko so dejansko napadli š|pfa Fogarja na poti v cer kev in v cerkvi sami, ko je prihitel v Koper, da podeli sv. birmo. Dejansko škof Fogar tudi ni mogel več posredovati za slovanske duhovnike svoje škofije, ki so bili v posebno velikem številu proti koncu leta 1935 postavljeni, pod policijsko nadzorstvo. Razmerje političnih oblasti do tržaškega škofa pa se je posebno o-stro izrazilo v ukazu, ki ga je izdal tržaški kvestor po nalogu tedanjega prefekta Tienga in očitno na vzpodbudo Graziolija, ki je v tistem času nadomestoval fašističnega tajnika Perusinija. S tem ukazom je bila ukinjena raba slovenskega jezika pri pridigah, petju in molitvah v vseh cerkvah mesta Trsta in njegovih predmestij. RAZNE VESTI V Lilleu si je s plinom vzel življenje francoski notranji minister Salengro, katerega so desničarski listi zadnje čase brezobzirno napadali, očitajoč mu, da je v svetovni vojni dezertiral. Parlament, ki je uvedel preiskavo, je ugotovil, da so obdolžitve neosnovane, napadi v listih pa le niso prenehali. Na ministra je to tako usodno vplivalo, da je izvršil samomor. V Parizu in drugod je tragični dogodek izzval huda jezo proti opozicijskemu tisku in levičarji kričijo po ulicah, da hočejc maščevati Salengroja. Nadškof Giovani Castellani je dobil od papeža nalog, da organizira cerkev v Abesiniji. Novinarjem je dejal, da ima Vatikan ustanoviti cerkve tudi v najmanjših in najbolj oddaljenih abesinskih vaseh. Ljudsko sodišče v Bilbau je obsodilo na smrt paraguayskega in avstrijskega konzula, ki sta bila ob-dolžena, da sta podpirala revolucionarce. Avstrijski konzul se imenuje Vakončič, opravljal je svojo službo še iz časov pred svetovno vojno dalje ter je ob prevratu optiral za jugoslovansko državljanstvo. V Beogradu so izjavili, da se bo poslaništvo v Madridu zavzelo za obsojenca, če se izkaže, da je v resnici jugoslovanski državljan. Bivši avstrijski vojni minister Julij Deutsch, socialist, je prispel v Valencio ter se postavil na razpolago republikanski vladi za boj proti upornikom. Knez-namestnik Pavle se mudi v Londonu, kjer je imel važna posvetovanja z ministrskim predsednikom Baldwinom ter z zunanjim ministrom Edenom. Nastanjen je v palači Kentskega vojvode. Strašna katastrofa se je dogodila na Japonskem pri Osarusawi, kjer je voda odnesla mnogo vasi. Poročajo, da je pri tem zgubilo življenje preko 1000 oseb. Voditelja španskih fašistov J, A. Prima de Rivero so obsodili na smrt in menda tudi že ustrelili v Alicante ju. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem obiskal Beograd kakor je baje sam izjavil novinarjem na postaji v Ljubljani, skozi katero se je vozil prgd par dnevi na pov-ratku iz Budimpešte. Pravijo, da je zelo hvalil jugoslovanske kraje, ki jih je občudoval z vlaka. Nov proces proti skupini inžene-rjev, ki so osumljeni, da so bili v stikih s Trockyjem, se je pričel te dni. Glavni obtoženec je inž. Strick-ling, ki je po rodu Nemec, a je sovjetski državljan. Obtožnica pravi, da je vodil teroristične akcije in sabotažo v Sibiriji. V Budimpešti je umrl 60-letni Bernhard Kocsticzki, pretendant na poljski kraljevski prestol. Na Madžarskem se je preživljal kot trgovski potnik. Poljska je imenovala za svojega ministra v Pragi Kazimira Papeeja, pa sklepajo, da se bodo sedaj brž izboljšali odnošaji s Češkoslovaško. Poljsko poslaništvo v Pragi je bilo od 1935 dalje nezasedeno. K obnovitvi boljših odnošajev je mnogo pri speval angleški zunanji minister E-den, katerega je bil prejšnji teden obiskal njegov poljski kolega Beck. 11.000 duhovnikov je na španskem zgubilo življenje tekom državljanske vojne — tako zagotavlja neka rimska katoliška obveščevalna agencija. Tudi v Chileju pripravljajo zakon za zatiranje ekstremizma, pa ne samo levičarskega, marveč tudi desničarskega. Na proteste slovenskih vernikov iz Trsta na Vatikan, je štiri mesece pozneje policijska oblast zopet preklicala to prepoved. Toda zato je moral Vatikan žrtvovati zadnjega škofa, ki je skušal biti pravičen tudi nasproti slovanskim vernikom. Stran -2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Povratek zunanjega ministra Argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas se je vrnil pretekli torek y Buenos Aires. Pripeljal se je na parniku "Asturias" iz Evrope, kjer je zastopal Argentinijo na občnem zboru Zveze narodov, kateremu je tudi predsedoval; mudil se je tudi v Londonu in Parizu ter bil povsod gostoljubno sprejet, tudi od francoskega predsednika Lebruna ter od angleškega kralja Edvarda VIII. V pristanišču je ministra pozdravila velika množica ljudstva. Zastopniki civilnih in vojaških oblas-tev so mu izrekli dobrodošlico, proslavljajoč njegovo delo, njegove spo sobnosti ter veliko čast, ki jo je s svojim nastopanjem storil Argenti-niji. Minister se je zahvalil z lepimi besedami, nato pa se je odpeljal v vladno hišo, kjer je imel konferenco z državnim predsednikom. Popoldne so dr. Saavedra Lamasa počastila še razna udruženja in pozdravit so ga prišli na njegov dom tudi zastopniki diplomatskega zbora. Ministru je poseben odbor izročil dragocen album iz pengamene s podpisi raznih društev in osebnosti. Vseameriška konferenca Priprave za Vseameriško konferenco za konsolidacijo miru, ki se-bo otvorila 1. decembra v poslanski zbornici, so v glavnem že zaključene. Delegacije posameznih držav so že začele prihajati in proti La Plati se vozi tudi predsednik Združenih držav Roosevelt na križarki "Indi-anopolis", katera bo prispela v argentinske vode 30. t. m.; Roosevelt se je nameraval izkrcati v Mar del Plati, vendar pa mu je vlada v Buenos Airesu predlagala, naj bi se pri peljal raje naravnost v glavno mesto. Končne odločitve v tem pogledu doslej še ni. Seje kongresa bodo javne in za predsednika bo najbrž izvoljen dr. Saavedra Lamas. Organizatorji so poskrbeli, da bo vsak delegat dobil slušala, s katerimi bo lahko poslušal njemu razumljiv prevod vsakega govora kar sproti, to je v času, ko bo govornik na govorniškem odru — Argentinija bo dala za to priliko tiskati posebne spominske znamke po 10 ctvs. Kakor je čitateljem že znano, ima kongres namen učvrstiti mir na a-meriškem kontinentu ter ojačiti pri jateljske vezi med vsemi ameriškimi republikami. Slovenski izseljenec prijet radi umora Franc Kambič iz Metlike, star 26 let, ki je pred 5 leti v Rosariu umoril rojaka Ivana Peršiča, je bil v sredo v neki restavraciji, v buenos-ajreški okolici prijet ter oddan tukajšnjemu sodišču. Kambič je bil radi umora obsojen na 8 let ječe. SMRTNA KOSA Znani društvenik, rojak Stane Ba-retto je prejel z doma tužno vest, da mu je v Trstu, na Vrdeli, preminul oče, star 67 let. V Argentini zapušča 2 sinova, 5 sinov in 1 hčerko pa v starem kraju. Užaloščenim naše globoko sožalje, pokojniku, ki je bil skrben družinski oče in zaveden mož pa blag spomin! KROJAČNICAIN TRGOVINA Velika izbera j vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Sebestlan Mozetič O sorta 5025 — B&. Aires (Paternal) Križarka "25 de Mayo" Argentinska križarka '25 de Mayo' ki je bila poslana v španske vode za varstvo argentinskih interesov in državljanov, bo koncem tega meseca odplula proti Buenos Airesu. — Ladja "Tucuman" pa ostane še nadalje tam. Kopalne obleke in policija V kopališču Barrancas pri Marti-nezu je policija aretirala preteklo nedeljo več moških in žensk, ker so se kopali v oblekah ki ne pokrivajo telesa tako, kakor predpisujejo policijski paragrafi. Vkljub protestom, so aretirance odpeljali na komisari-jo v Martinez, kjer so morali plačati globo in pa še odškodnino za nafto, ki.jo je porabil policijski avto. Nov poljski parnik Pomorske zveze med Poljsko in Argentinijo so se sedaj ojačile z novim parnikom, ki nosi ime "Ko-sciuzsko" in ki je te dni prvi krat priplul iz Gdynja v Buenos Aires. Pripeljal je s seboj črez 500 polj-sih izseljencev, ki so bili namenjeni večinoma v Paraguay, kot kolonisti. Zaplenjeno orožje Cordobska policija je osumila nekatere voditelje nacionalnih demokratov, ki so pri zadnjih volitvah zgubili oblast v pokrajini, da nekaj kuhajo proti sedanji vladi. Izvršila je nekoliko hišnih preiskav ter res izsledila pri Albertu Lozadi večje količine orožja in municije, kar je, seveda, zaplenila. Pravi pa, da morajo biti podobne zaloge še pri drugih konservativnih veljakih. Nenavaden napad Policija si prizadeva, da bi izsledila troje napadalcev, ki so prejšnji četrtek zvečer prišli v tiskarno 49-letnega Španca S. Lozade Ruiza, ul. Sarmiento 3716, se delali, kakor da nameravajo nekaj naročiti, v ugodnem trenutku pa pokazali revolverje ter zahtevali od prestrašenega tiskarja, naj -jim izroči seznam članov španske monarhistične organizacije, katere tajnik je on. Hoteli so tudi, naj bi jim dal imena darovalcev, ki so prispevali za vlado v Bur-gosu. "Ruiz, ki je kmalu prišel k sebi, ko je videl, da nima opravka z navadnimi roparji, se je postavil po robu ter je odločno izjavil, da ne bo ničesar izročal. Pa so navalili nanj, ga privezali k stroju, mu zavezali usta, prižgali svečo t«r jo postavili poleg njega v steklenico, napolnjeno z nafto. Nato so pobegnili. Po velikem trudu se je Ruizu posrečilo svečo tako prevrniti, da je; ugasnila še preden je prišla v dotiko z nevarno tekočino; končno si je še usta toliko osvobodil, da je začel vpiti na pomoč, ki je kmalu prišla ter ga rešila iz neprijetnega položaja. Napadeni pravi, da je imel opravka z enim Kataloncem ter "con dos rusos". Strašna nesreča 23-1 etna Pilar Montenegro, ki stanuje s svojim možem Carlosom in dvema hčerkama, Lidijo in Myriam, starima 6 in 4 leta, v Garmendiji štev. 4715, na Paternalu, je v ponedeljek zvečer prižigala "calentador", pa se ji je po neprevidnosti vnela posoda z nafto. Pilar, ki je pri tem zadobila opekline, je v strahu vrgla pločevinasto posodo na dvorišče ter začela vpiti na pomoč. Prihitel je njen mož, ki ji je pogasil gorečo obleko, nesreča pa je hotela, da sta na dvorišče prihiteli tudi obe deklici, se preveč približali goreči nafti, tako da je obema začela goreti oblekica. Očetu, ki je bil kakor brez uma, ko je zapazil svoji hčerici v ognju, se je posrečilo rešiti Lidijo. Stekel je z njo na cesto in začel klicati sosede. Ko so bližnji prihiteli, je bila Myriam že močno ožgana po vsem telesu ter je ležala v nezavesti. Prenesli so jo v bol nišnico Alveara, kjer je pa dekletce kmalu izdihnilo. Za posledicami o-peklin je v torek preminula še Lidija in tudi stanje obeh zakoncev je nevarno. Družinska zabava "Jugoslovanski patronat za p. žrt vam evr. fašizma" priredi jutri, 22. t. m., ob 4. pop., družinsko zabavo, katere čisti dobiček je namenjen španskim ženskam in otrokom, žrtvam sedanje državljanske vojne. — Prireditev se vrši v ul. Paz Sol-dan 5150. Spored obsega naslednje točke: 1. Otvoritev, orkester; 2. Pozdi-av tov. predsednika; 3. pesem proletarski mladini; 4. poročilo o delovanju organizacije. Sodelujejo tudi druga slov društva. Po sporedu prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi vabi Odbor JPVPŽEF. Ponovitev spevoigre "Srce in denar" Društvo Tabor je ponovilo preteklo nedeljo srčkano spevoigro "Srce in denar", ki je tudi ta krat ugajala občinstvu, katero ni štedilo z odobravanjem, celo pri odprtem odru, dasi'je uprizoritev v nekaterih potankostih zaostajala za premiero. — Prireditev se je vršila v društvenih prostorih, ki so za takšen namen zelo pripravni v sedanjem toplem času. Udeležba je bila velika, čeprav se je vreme kisalo ter je tik pred pričetom sporeda padlo tudi nekaj debelih kancev, ki so udeležence dvignili s sedežev. Pa so oblaki končno le prizanesli. V LUJAN Romanje v Lujan je pred vrati. 29. nov. ob 7 uri odrine naš vlak iz Plaza Once. Za ta vlak so veljavni samo posebni vozni listki. Zelo muj-no prosimo, da si vozne listke pravočasno omislite, da ne pripravite v neprilike sebe in prirediteljev. V so boto je zadnji dan za nabavo (28. 11.). Ta dan pop. do 4 ure se dobe še samo na Caseros 2780 (Parque Patricios). V sob. dop. še v banki Germánico (g. Lakner) in B. Holandés (g. škrbec). V Prosveti in Taboru ter na Saavedri in Floridi ter Villa Devoto in Avellanedi se dobe samo še v petek. V soboto ob 6 uri mora biti račun na žel. upravi zaključen. Zato nujno prosimo, da ne odlašate predolgo in se ne zanašate na zadnjo minuto. Že v sredo 25. nov. moramo plačati 500 pesov. Če jih ne bomo imeli, bo treba seveda in romanje odpovedati. Zato nujno prosimo vse dobromisleče in dobrohoteče, da zastavite svojo besedo, da bo ta dan časten za nas Slovence. Zbero naj se vsi, če le mogoče na Plaza Once na trgu ob vhodu v subterráneo ob 7 uri in pol. (Pueyrre-don in Rivadavia). Vlak bo stal na podzemni postaji. Vstavil se bo tudi v Flores (7.50 uri) in Liniers (7.48). Pridite to nedeljo k slov. službi božji radi petja in navodil. Maša na Paternalu, večernice na Avellanedi. Pripravljalni odbor. Občni zbor društva "Kosovo" V nedeljo, 15. t. m., je imelo društvo Kosovo v Ensenadi svoj letošnji redni občni zbor. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da si je društvo tudi v, pretekli poslovni dobi prizadevalo biti izseljencem koristno ter je mnogim pomagalo v stiski; med izseljence je porazdelilo mnogo listov in razne knjige, ki jih je prejelo od Izseljenskega komisa-rijata v Zagrebu; prispevalo je na spomenik W. Wilsonu na Korčuli, pomagalo gmotno drugim 'ustanovam itd. Društvo ima $ 5.336,23 gotovine naložene v Bco. de la Nación, s katerimi bo začelo graditi lasten dom na zemljišču, ki ga namerava kupiti v Puerto La Plata. Občni zbor je sklenil naprositi občino, naj bi na pokopališču darovala primeren prostor za društveno grobnico. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem so, mimo drugih, g g. Peter Rebel i ó predsednik, Emil Jononovic blagajnik ter Slavko B. Galetin tajnik. G. Kebelič je za predsednika že od leta 1918, ko se je društvo ustanovilo. PRIPOROČAJTE NOVI LIST KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNE8 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — p. T. 5»—42TT Iz Rosaría Zahvala Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem rojakom iz Buenos Airesa in Rosarija, ki so priskočili na pomoč povodom smrti mojega brata Pavla Gorjana, ki je preminul 3. nov. v buenosaireški Državni kliniki, ter prispevali za kritje pogrebnih stroš kov in za pomoč ubogim sirotam. Najiskreneje se zahvaljujem vsem cenjenim sorodnikom in prijateljem v Buenos Airesu, ki so se toliko potrudili, obiskovali pok. do zadnje u-re ter mu stregli; vsem, ki so spre-mljevali pokojnega v življenju in tudi na njegovi zadnji poti na Cha-carito. Zahvaljujem se tudi sorodnikoma Karlu Pericu ter Slavku Turku in še ostalim, ki so pomagali, da se jfe nabrala vsota 167.— pesov. Za pogreb se je potrošilo $ 75.— in za sirote je torej ostalo $ 92. Vsem ponovno najlepša hvala! Aleksander Gorjan "Jugoslovansko uzajamno potporno društvo" Zgoraj navedeno društvo v Rosariu je imelo v nedeljo 8. nov. občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: Ivo L. Miličic, predsednik; Dom. Marinkovič, podpredsednik; N. J. Bajurin, tajnik; P. Mrakovčič, pod-tajnik; Roko Vukovič, blagajnik; I-van Misovic, podblag.; odborniki: I. Zaninovié, I. Jeličič, P. Frančiško-vié, E. Pecarski, I. Mlinarevié, I. Gu delj ter I. Barbarie; pregledovalci računov: A. Srdoč, S. Filipovič in J. Bajič. Za častnega predsednika je bil soglasno izvoljen g. Branko Rubeša. IZ CORDOBE D. K. D. "Iskra" V nedeljo, 8. nov., je imelo društvo "Iskra" prireditev, ki je lepo u-spela ter je bila tudi dvorana zasedena prav do zadnjega kotička, dasi je bilo vreme deževno. Igra "Pristanišče", ki je šla na o-der, kaže razdvojenost, ki jo danes opazujemo v pogledu socialnih vpra šanj tako v narodih, kakor v družinah. Dejanje se odigrava v delavski družini, ki živi v pomanjkanju, čigar vzroke razlagajo otroci na en način, oče pa po svoje. Igra je bilo dobro uprizorjena in častno je rešil svojo nalogo tudi i-gralec, ki je nadomestil tovariša, kateri je nekoliko dni pred uprizoritvijo odpotoval v Buenos Aires. Ostale točke sporeda so bile tudi dobro podane, le pri nekaterih dekla^ macijah niso kretnje v vsem odgovarjale. Kakor že rečeno, je prireditev u-spela v moralnem in tudi v materialnem pogledu. Udeleženci so društvu čestitali ter izrazili željo, naj bi kmalu spet pripravilo kaj podobnega. Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705, Buenos Aires Mate Malevac, sin Ivana in Bar-bare, star 34 let, oženjen, nepoznanega bivališča, je umrl v bolnišnici "Muniz" dne 3. junija t. 1. Kr. poslaništvo prosi naše izseljen ce, ki bi o pokojnem kaj vedeli, naj sporočijo, kje je bil pok. Malevac rojen in v katero občino je spadal. Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto VABI cenjeno občinstvo na PRIREDITEV ki se bo vršila v NEDELJO, 6. DECEMBRA 1936 'na društvenem zemljišču ul. SIMBRON 5148, od 4. pop. dalje Spored: 1. Otvoritev — godba 2. Deklamacije 3. Milčinski: "VRAŽE", otroška veseloigra v treh dejanjih 4. Med navedenimi točkami sporeda bosta pela moški in mešan zbor Po sporedu: PROSTA ZABAVA S PLESOM Strahote državljanske vojne: Kup mrličev vladnih pi-istašev, ki so bili postreljeni v Toledu. CERKVENI VESTNIK To nedeljo 22. nov. moramo porabiti, da se dobro pripravimo za Lujan. Pridite k slovenski službi božji, da se vdeležite skupno pevske vaje, da bomo zapeli tako, da nam bo v čast. Bre^ skupne vaje ne bomo imeli enotne pesmi. Maša je na Paternalu za rajno Frančiško Pintar. Večernice na Avellanedi ob pol 5 uri. Ob prilike službe božje si najlaže oskrbite vozne listke za Lujan. Z na šim vlakom bo mogel iti le, kdor bo imel naš vozni listek. Ta vozni listek je veljaven samo za ta vlak. Zberemo se na Plaza Once na vshod nem koncu pri vhodu v subterráneo ob 7 uri in pol. S seboj vzamemo tudi naše zastave. Poskrbimo, da jim bomo napravili čast. Na postaji Flores in Liniers se nam bodo pridružili tisti, kateri ne morejo priti na postajo Once. Prilika za spoved bo v soboto pop-na Paternalu (Av. del Campo 1653) in na Avellanedi (Manuel Estevez 630). V sob. zvečer in v nedeljo zjutraj pa v kapeli blizu post. Flores (Avellaneda 2685) in v cerkvi sv. Antona (Caseros 2780). V Lujanu se bo spovedovalo v prvi spovednici n3 eveng. strani. Velika maša s slov. petjem in pridigo bo ob 10 uri, večernice z nagovorom ob 5 uri pop. Vlak odide ob pol 7 uri zvečer. Hladnik Janez. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 BLIŽA SE BOŽIČ 1936 Storite, da bo Vaša družina srečno proslavila te praznike in se Vas bo z veseljem spominjala. Razveseljite Svojo družino, katera tam daleč čaka od Vas srčen pozdrav in morda tudi denar, da bo zamogla srečno obhajati došle Božične praznike. Ne odlašajte več. Idite takoj na BANKO de BOSTON in nakažite Svojcem denarno nakazilo po pošti, katero bodo pravočasno v gotovem denarju v svojem stanovanju prejeli. Črez nekoliko časa Vam bomo poslali povratno potrdilo s lastnoročnim podpisom prejemnika ter z označbo dneva izplačila. Naš JUGOSLOVENSKI ODDELEK Vam postreže z uradniki Vase narodnosti od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Obiščite nas osebno ali pa nam pošljite pismenp svoj nalog, katerega bomo izvršili še istega dne. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST. hitros1" NOVI LIST .. --■-----------.-----------------,--------------—--------—. ---:-------------- - , - t^ SLOVENCI DOMA IN DRUGOD Za senatorja je bil imenovan g. Franc Smodej, duhovnik, star borec za narodne pravice Koroških Slovencev, bivši glavni urednik Slovenca ter sedanji ravnatelj za slovenski del Samouprave, glasila JRZ. Bivši ministrski predsednik IJzu-novič je podal ostavko na položaj častnega predsednika JNS, ker je vodstvo sprejelo v strankine vrste Jevtiča, Veljo, Popoviča in Kojiča. Dunajska policija je izsledila komunistično centralo za Balkan in zaplenila tudi obširna navodila, ki jih daje komunistično vodstvo svojim podrejenim, včlanjenim v "Komunistični partiji Jugoslavije". Po-sebe jim nalaga, naj ustanove "narodno fronto svobode". Za novega predsednika Socialno-demokratske stranke, katere šef Sve tozar Pribičevič je pred nedavnim umrl, je bil izvoljen pokojnikov brat Adam Pribičevič. Dr. Valter Bohinec, po rodu Is-tran, je bil imenovan za priv. docenta za geografijo na ljubljanski univerzi. Zadnjih deset let se je u-dejstvoval kot srednješolski profesor in na njegovo pobudo sta se o-snovala Geografsko društvo in Geografski vestnik. Kratke vesti iz Jugoslavije Pri delu se je med hlodi smrtno ponesrečil 43-letni drvar Jurij Jam-nikar, zaposlen na Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju. Nesreča je vzela očeta šesterim nepreskrbljenim otrokom. Delavski dom za ženske bodo zgra dili v Ljubljani in Dom za delavce so začeli že zidati tudi v Celju. Za voditelja slovenskih mačkov-cev je hrvatski vodja spet potrdil dr. Kukovca, zahteval pa je od njega, naj se spet loči od socialistov in komunistov, s katerimi je bil v Sloveniji ustanovil "ljudsko fronto". Umrl je v ljubljanski bolnišnici banski svetnik Anton Mencinger, star 57 let. Najstarejši slovenski učitelj Fran Kavčič je praznoval v Dev. Mar. v Polju 90-letnico svojega rojstva. Rodil se je v Ledinah, obč. Zirje, ter se šolal v Idriji in drugod. Ljubljanski "Slovenec" se pritožuje zaradi zapostavljanja slovenskega jezika na kolodvorih, znamkah, službenih razglasih itd. Zahteva, da se povsod uporablja, mimo srbščine in hrvaščine, tudi slovenščina, kakor je po ustavi predpisano. Vseučiliško knjižnico, za katero so se Ljubljančani že dolgo potegovali, so začeli prejšnji mesec graditi na zemljišču nekdanjega knežjega dvo-rac na Turjaškem' trgu. Načrte je izdelal mojster Plečnik. Spomenik pokojnemu kralju Aleksandru so odkrili v Parizu.. Spomenik je delo pariškega kiparja del Sarte; predstavlja kralja Aleksandra na konju, obdanega od očeta kralja Petra, ki mu podaja meč, od francoskega vrhovnega poveljnika na solunski fronti maršala d'Espe-raya ter od mlade kmetice z otrokom, ki naj predstavlja nove pokrajine, združene s staro Srbijo v novo kraljevino Jugoslavijo. Potrebni denar so Francozi zbrali s "prostovoljnimi prispevki. VESTI S PRIMORSKEGA Boj proti draginji Kot smo že poročali, je v Italiji, posebno od nastopa devalvacije abčutna draginja, ki jo hočejo ob-I lasti z vsemi sredstvi uničiti. Trgovci so posebno prizadeti s temi odredbami, ker se jim očita, da na-nerno zvišujejo cene. Na Goriškem io zaradi tega zaprli za dva dni sle leče trgovine: Zuodar Marija v %inu, Leban Ivan v Poljubinu, Ga >eršček Marija v Tolminu. Budin Teresa v Idrskem, /Perinčič Ivan v Kobaridu. — Za tri dni je bila zaprta trgovina: Bregovinca Franca v Idrskem, da ni imel izpostav-jenih cenikov in ker je povišal ce-Je. Ker niso izpostavili tablic s ce' lami, so bili pa sledeči trg. javlje-I U policiji: Kozorog Valentin iz Po jubina, Rutar Josip iz Podmelca, ¡^odreka Anton iz Volč, Daša An jjela iz Volč, Culino Leonhard in Krušnjak Josip iz Tolmina. Pred disciplinsko komisijo so bili posta* 'ljeni od omenjeni'h: Trušnjak Jo-pip, Breginc Franc, Budin Andrej j (mož Budin Tereze). Vsi ti so bili : 'pisani v fašistično stranko. I VESTI IZ DOMOVINE Obiski balkanskih državnikov Prejšnji mesec je bil Beograd sre dišče važnega diplomatičnega delovanja. Kneza-namestnika Pavla ter ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča so obiskali zaporedoma romunski mini ster Antonescu, bolgarski minister Koseivanov ter zastopnik Turčije Ruždi Aras. Vršila so se važna posvetovanja o vprašanjih, ki se nanašajo na balkansko politiko posebe ter na evropsko politiko v splošnem. Listi pišejo, da so se okrepile vezi med državami balkanskega sporazuma in o-benem napovedujejo, da se temu sporazumu približuje vedno bolj tudi Bolgarska. Določitev najnižjih mezd Po izjavah nekaterih ministrov, namerava jugoslovanska vlada s po sebnim zakonom določiti najnižje mezde za delavce v vsej državi ter tako onemogočiti brezvestnim delodajalcem brezvestno izrabljanje delovnega ljudstva. Ta napoved je tudi v skladu z izjavami ministrskega predsednika, ki je na zadnjem velikem shodu JRZ v Beogradu zatrjeval, da hoče vlada zaščititi delavski stan. ír. Adolfo Helmann Ustrelitev na Bazovici 4. oktobra, v ranih jutranjih urah je bil ustreljen na strelišču v Bazovici neki italijanski vojak, ki je bil 15. septembra t. 1. ubil na Gumanci, ob italijansko-ljugoslovanski meji, svojega častnika Vladimira Irmici-ja, poročnika obmejne straže. Smrtno obsodbo je izreklo vojaško sodišče v Trstu. Potres v Julijski Krajini Dne 18. oktobra je bil v Julijski Krajini in v Severni Italiji potres, ki je trajal 15 sekund. V Trstu se je začela zemlja tresti točno ob 4.10 — Tresljaji so zbudili vse prebivalstvo in vznemirjenje je bilo še večje, ker je v elektrarni nastal kratek stik ter so stanovanja • ostala brez luči. Ljudstvo je drlo na ulice in trge; okrog 5. zjutraj je na trgu Unita mrgolelo otrok in žensk; mno gi so se bali, da bodo prvim sunkom sledili drugi, še hujši. Potres je bil po svoji jakosti podoben onemu iz leta 1925. Hujšega pa v Trstu in drugih krajih Julijske Krajine ni bilo, dočim je potres povzročil mnoge škode v pokrajini Treviso. Nove dekanije v goriški nadškofiji V goriški nadškofiji so bili imenovani: Anton Pask za vikarijalne-ga ekonoma v Levpi, Josip Cirotto za pomožnega vikarja na Placuti v Gorici, Ivan Pajeto za pomožnega vi karja v Kobaridu, Filip Kavčič za vikarja ekonoma v Desklah, mons. Pividor Evgenij za priorja v Gorici. Valentin Ripan za dekana nove dekanije v Dornbergu, Oskar Pahor za dekana nove dekanije v Mir-nu in Alojz Filipič za dekana nove, dekanije v Grgarju. Goriški nadškof Kari Margotti je odredil vzpostavo novih dekanij in sledeče spremembe v teritorijih dekanij : vzpostavitev mestnega cerkvenega okrožja v Gorici z dekanijsko jurisdikcijo nad župnijami v me stu: Sv. Ignacij, Sv. Rok, Placuta (Sv. Vid in Modest), št. Peter (prej šnja dekanija) in Štandrež. Pod novo dekanijo v Mirnu spadajo župnije v Murnu, Biljah, Vrtojbi, Sovodnjah, Gabrijah in Opa-tjem selu (preje je spadalo pod de-vinsko dekanijo). Pod novo dekanijo v Mirnu spadajo žipnije v Dornbergu (preje pod komerisko dekanijo). Prvačni. Gra-diškuti, Renčan in Stari gori. Pod novo grgarsko dekanijo spadajo župnije v Grgarju, Ravnici, Ba teh. Trnovem, Lokvah, čepovanu, (vse je preje spadalo pod solkansko dekanijo), Zg. Tribuša (preje spadala pod tolminsko dekanijo), Lo-kovec, Sv. Duh na Banjšicah, (preje spadal pod kanalsko dekanijo). Župnija Doberdob je prešla pod tržiško dekanijo, župnija Ruda in Villa Vicentina v furlanski ravnini pa pod dekanijo Fiumicello (preje spadal pod Cervignano). Ajdovec Križaj na Španskem Letalec Križaj, doma iz Ajdovščine, kateri je pred tremi leti pobegnil z italijanskim vojnim letalom v Jugoslavijo, se je sedaj oglasil iz Barcelone, kamor je bil odpotoval z na-' menom, da se uvrsti kot letalec v špansko ljudsko vojsko. Nadškof Margotti v Ljubljani Goriški nadškof Margotti se je mudil v prvi polovici oktobra v Ljubljani, kamor je prišel baje samo obiskat nekega gojenca goriškega semenišča, ki se zdravi na Golniku. Drugi razlagajo njegov izlet tako, da se je hotel goriški nadškof umakniti v času, ko se je pripravljala in tudi izvršila vpokojitev msgr. Fo-garja. Rdeča zastava na karabiner-ski postaji "Giustizia e Liberta" z dne 16. oktobra prinaša sledeči dopis iz Tr-sto: "28. septembra zjutraj je vihrala rdeča zastava na kasarni ka-rabinerjev in finančnih stražnikov v II. Bistrici. Po dolgem zasliševanju so ugotovili, da je zastavo razobesil eden izmed finančnih stražnikov, ki je dejanje takoj priznal. Oblasti so se zelo prestrašile zaradi njegove odkrite izpovedi in ker so se bale, da je to središče protidržav-nih elementov, so aretirale vse prisotne, ki so bili v kasarni. Odpeljani so bili s kamijoni v Trst, kjer bodo postavlj/eni pred vojaško sodišče". Aretacije v Trstu "Giustizia e Liberta" je prinesla sledečo vest iz Trsta: "V Tržiču so delavci v ladjedelnicah manifestirali za špansko republiko. Rdeče zasta ve so bile obešene na zgradbah tvornice in mnogo napisov z revolucionarno vsebino je bilo opaziti po mestu. Policija je aretirala več oseb — Ker smatrajo oblasti Trst za središče protidržavnih elementov vse pokrajine, je bilo tudi tam izvršenih mnogo aretacij. iivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri SAN MARTIN 6 0 5 9 U. T. 50 — Devoto — 1523 Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" ®obra postrežba, čisti in zračni prostori, imerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič KROJACNICA Leopold Ušaj Izseljenski institut Ban dr. Marko Natlačen je sklical, na pobudo Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev, anketo o izseljenski zbornici oz. Izseljenskem institutu, katerega ustanovitev predlaga navedena družba. Institut naj bi oskrboval v narodnem, verskem, kulturnem in pa v vseh mnogovrstnih ozirih slovenske izseljence, ki se sedaj potapljajo v tujih morjih po V Krapanskem rudniku se je smrt yseh de]ih syeta no nonesrečil 29-letni rudar Ivan Makarovič. Eksplozija plina je sprožila material, ki je nesrečnega delav ca ubil. V Gorici so pretekli teden umrli: Jevšček Marija vd. Bizjaka, stara 71 leto, Simončič Franc, star 62 leta, Gorjan Frančiška vd. Ušaj, stara 30 let, štokelj Andrej, star 19 let. Goriški občinski svet je dal po-spodbudo, da bi se zgradila ljudska šola na Ponikvah, ki naj bi bila posvečena Francu Bajtu, ki je padel v abesinski vojni. Pred dnevi so dobili Zelena Ivana na njegovem stanovanju v Sp. Idriji nezavestnega na postelji s teš-kimi ranami na glavi. Morali so ka hitro prepeljati v bolnico, čeprav je njegovo stanje zelo teško, upajo da ga bodo kljub temu rešili. Oblasti so aretirale kot osumljene Mateja Carlija, starega 24 let, iz Otale-ža. Vojaško sodišče v Trstu (tribuna-le territoriale) je obsodilo na 20.000 lir denarné kazni in na 2 leti in 1 mesec zapora 251etnega Štefana Čer neta, iz Gorice, ker je zbežal v Jugoslavijo in se s tem izognil abesinski vojni. Vpoklican je bil 23. sept. 1935. Že zopet se je zgodila nesreča z »vojnim strelivom. V Poljubinu je bil zelo težko ranjen od eksplozije granate nabiralec vojnega železa 17 letni Josip Leban. Prepeljali so ga. v tolminsko občinsko bolnišnico. 25.000 lir škode je napravil požar 1 Kobal Frančiški v Erzelju pri Vipavi. Zgorela je cela hiša in oprema. Pri reševanju je bil lažje opečen Andrej Gregorič. Hiša je bila le del no zavarovana. Štjeklja Andreja iz Manč pri Vipavi tako nerodno podrl neki kolesar, da je padel in z glavo udaril ček ni mogel prenesti teških ran in ob cestni kamen. Pretresel si je mož je k malu izdihnil, gane in obležel nezavesten. Prepe- Na fronti zapadno od Madrida po-ljali so ga v bolnišnico, kjer so ugo- ročajo uporniki, da so aretirali tudi tovili, da ima počeno lobanjo, Po ne med drugimi nekega jugoslovanske-kaj dneh je Štokelj umrl. . ga pilota. Imena niso objavili. V goriški bolnici je umrl 701etni Težko se je ponesrečil 271etni Ven Velušček Josip iz Raven. V Ligi nad ceslav Pavlin pri solkanskih vapne-! Kanalom ga je podrl na tla kmečki nicah. V kamenolomu, kjer je delal, i voz tako nesrečno, da si je pri pad- ga je rušeče se kamenje tako stisnili cu zlomil kosti na obeh nogah z lo, da je dobil poškodbe na hrbteni-izstopom. Zaradi velike starosti star ci. Njegovo stanje je zelo nevarno. Drobne vesti Ludvik Dekleva V V. FOREST 621 — CHACARITA. ItO JAKI!! pri živcu v znani restavraciji,, bost« najboljše postrežem. Zbirališče Slovencev. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in : na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik emil živbc Maternal Osorio 508S Sneg povzročil ogromno škodo Prezgoden sneg je v Sloveniji napravil milijonske škodo. Dne 6. oktobra je za dežjem začel padati sneg, ki je pokril deželo več palcev na debelo. Mnogo listnatega drevja, ki je bilo še zeleno, je sneg polomil ali izruval. Sneg je v mnogih krajih pokril pozne jesenske pridelke kot krompir, repo, zelje in ajdo, ki je bila večinoma še nepožeta Najhujše pa so prizadeti vinogradniki, ki imajo večinoma grozdje še na trtah. Mnogo ptic selilk je poginilo v nenadni vremenski katastrofi. Ponekod v Sloveniji so pobirali ob nemogle lastavice ter jih z vlaki odpeljali v toplejše kraje. Iz vseh krajev v Sloveniji pa tudi iz drugih pokrajin Jugoslavije prihajajo poročila, koliko škode je povzročil zgodnji sneg. Ponekod v višjih legah leži že četrt metra snega in zverjad je začela napadati vasi. Po nekaterih planinah v Bosni imajo po,l metra snega in boje se za živino, ki jo je sneg zatekel še na gorskih pašnikih. Na dosmrtno ječo obsojen Hkrati s kerestinskim procesom se je začel v Ogulinu proces proti četniku Stevi Pejnoviéu, ki je aprila letos ustrelil svojega znanca Mirka Uzelca, nato pa še na Mačkovi listi izvoljenega poslanca Karla Brklja-čiča. S tem umorom je dal Pejnovič povod razburjenju hrvaških kmetov, razburjenju, ki je rodilo krvave ke-restinske dogodke. Na procesu je ce la vrsta prič dokazala, da je Pejnovič premišljeno, po naklepu izvršil umor nad Uzelcom in Brkljačičem. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen, sodišče pa je obsodilo Pej novica na dosmrtno robijo. Delo za brezposelne Dela nikjer ne manjka in tako ga ima mnogo tudi ljubljanska mestna občina; le denarja ni. Ker redni dohodki ne zadostujejo, je sklenila poiskati si izredne. V sedanjem zimskem času pobira od ljubljanskih prebivalcev prostovoljno socialno davščino, ki znaša po 1 dinar od stanovanjske in poslovne sobe in po 4 dinarje od uslužbenca. Z nabrano vsoto bo zaposlila pri javnih delih toliko brezposelnih, kolikor bo mogla. Tako bodo brezposelni prejemali delo na mesto miloščine, kakor se je doslej dogajalo. Sedaj v novih prostorih," zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal. Umetniška kovačnica Specializirana v oknicah, meta-Ifčnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila. CUCIT & HUMAR boulevard BALLESTER 425 Villa Ballester Angel VELYAN0VSKY UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih su gih gob in semen za Argentinijo m Uruguay 25 de Mayo 726 Buenos Aires SI£C ojiiaa xs 'X fl Bližajo se veliki prazniki: BOŽIČ NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda WSN^EVEP Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. AIem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. Moderno zdravilišče Talcahuano 1060 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ln sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. A omam 1 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO" SADJE IN ŽIVCI I Zrelo sadje učinkuje zelo zdravilno na nemirne in bolne živce, najbolje pa učinkuje tedaj, če ga jemo na tešče zjutraj. Sladkor v sadju vpliva ugodno sploh na ves organizem in vitamini v njem so prava ča-rovna medicina. Seveda pa niso vse sadne vrste enako učinkovite in dobre za vse organizme, treba je tu nekaj izbere. Zrela jabolka pospešujejo prebavo zadržujejo tolščavost in so dobra za živčne motnje, ki se pojavljajo zvečer kot nespečnost in nemir. Pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojej po dve jabolki, na dan torej šest. Grozdje je redilno ter pomirja ner vozne ljudi. Razen tega je sovražnik škodljivih bakterij, ki se zbirajo v črevesju. Slive niso vedno lahko prebavljive, vendar pa želodčnim živcem dobro denejo. Uporabljaš jih z uspehom zoper netečnost in lenivost | črevesja. Pred slivami in po njih pa ne pij mrzle vode in presnega mleka. Hruške proizvajajo kri in so izbo-ren dodatek k drugi hrani pri debe-lilnih kurah. Isto velja o sladkih breskvah, ki učinkujejo posebno dobro na živčevje v glavi. Če te zjutraj ko vstaneš, glava boli, pojej nekoliko zrelih breskev, pa se za ta dan odpovej mesu in jajcem. Orehi so baje, zelo dobri zoper trganje v kolkih. Razen tega spodbujajo krvni obtok in so zelo redilni. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakon Blíenos Alies, Biilinghnrst 271 dpt 2 (višina ulice Cangallo 3500) KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko izbe ro poletnega blaga po izrednio nizkih, cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Zakon podaljšuje j življenje Ameriške zavarovalnice so po triletnem delu izračunele, da dosegajo zakonski ljudje povprečno višjo starost nego neporočeni. Razlika znaša nekako 20 odstotkov. Za te račune so bile potrebne preiskave, ki so pokazale, da obiskujejo samce in samice mnoge bolezni v dosti večji meri nego poročene ljudi, tako pred vsem influenca, pljučnica, jetika, malokrvnost, kap, razne srčne in želodčne bolezni, vnetje slepiča in sladkorna bolezen. Število neporočenih, ki umirajo za posledicami alkoholizma je za 400 odstot kov višje nego isto število pri poročenih ljudeh. Pljučnice in prehladne bolezni razsajajo med samci in samicami v večji meri pač zato, ker ti ljudje o-bičajno nimajo urejenega življenja in doma. Isto je z želodčnimi boleznimi, kjer je v glavnem kriva neredna in nepravilna prehrana. Edina bolezen, ki napada samce in nesam-ce v enaki meri, je rak, a tudi tu je značilno, da je med neporočenimi ženskami 25 odstotkov več takih, ki so žrtev prsnega raka, nego med poročenimi. Končno so tudi nezgode med neporočenimi češče nego med poročenimi. Več nego dvakrat toliko samcev umre zavoljo njih. Medicinske razlage za to ne vedo, menijo le, da gre za duševne vzroke. Seveda pa se vrednost te statistike precej zmanjša, če pomislimo, da je že med samci in samicami veliko število vsakovrstnih pohabljencev, dedno obremenjenih, bolnih in takš-, nih, ki se sploh ne morejo poročiti. STANOVANJE depto, zase, odato-ječe iz lepe, zračne sobe in pritiklin in kjer je že ena slovenska družina, se odda v najem. Cena nizka. Victo-' ria 1858, Dto. 6. Buenos Aires. v ŽENSKI KOTIČEK! \ i Angleške milijonarke V Angliji je čudovito dosti samo- * stojnih milijonark, ki imajo važno ' vlogo v družbi. Prva bi bila lady Yu J le, vdova sira Davida Yulea, anglo- J indskega knežjega trgovca, ki je u-mrl pred osmimi leti in ji je zapus- ! til 2,160 milijonov dinarjev. L/ady i Yule je lastnica razkošne jahte — Nahlin —, s katero se zdaj vozi kralj Edvard VIII. Lady Yule ima 1 rada mir in živi sredi svoje neizmer 1 ne bogatije popolnoma preprosto. Prav tako pa je bogata lady Louis ¡ Mountbatten, ki je kot mis Edvina Ashley podedovala večino premoženja svojega deda, sira Ernesta Ca-ssela, ki je bil denarnik, človekoljub in iskren prijatelj kralja Edvar da VII. K najbogatejšim angleškim žens-skam pa spada tudi lady Ludlow, ki je bila žena slavnega demantnega mogočnika sira Julija Wernhera. — Sir Julius je bil nekoč preprost ban čni uradnik, pa je iskal in tudi našel srečo v demantnih rudnikih Južne Afrike. Ko je leta 1912 umrl, je zapustil 2,640 milijonov dinarjev in skoraj vse je podedovala njegova že na. Lord Ludlow, njen drugi mož, se je pred 14 leti ponesrečil na lovu. Lady Ludlow je vneta članica konjskih dirk. V Londonu je znana, kako zna pogostiti svoje obiskovalce, ki jim zmeraj nudi kako nepričakovano posebnost. Leta 1924 so ji u-kradli dragulje v vrednosti več milijonov dinarjev. Izmed bogatih Angležinj, ki imajo slavne dirkalne konje, je omeniti tudi mis Dorothy Paget, ki je hčerka lorda Queensborougha. Svoje pre moženje je podedovala po svoji materi, rojeni Whitney iz Njujorka. — Nastopa tudi kot pevka na dobrodelnih koncertih. 1 Lord Daziel of Wooler, ki je v Londonu uvedel taksije in je bil . predsednik "Družbe Pullmano^ih vagonov", je zapustil vse svoje premoženje, 480 milijonov dinarjev, • svoji ženi. Skozi štiri leta je lady Daziel vsako jutro vozila svojega moža z avtom v mesto in šla popol- - dne spet ponj. Ko so zasedali v vi- * soki zbornici, ga je ondi po več ur t» čakala, ker' ni bil zadovoljen druga- - če, ko da je moral biti v družbi svoje žene na poti domov. — Sir Ro- bert Houston, lastnik ladij, je zapustil štiri petine od svojega premoženja, ki je obsegalo 1680 milijonov dinarjev, svoji ženi, ki je torej dobila po njem 1444 milijonov dinarjev. V oporoki pravi: "...svoji preljubi ženi, ki je bila tako požrtvovalna zame in mi je s svojo vdanostjo, uslužnostjo in postrež-ljivostjo in čudovito iznajdljivostjo ob raznih prilikah dvakrat rešila življenje, ko so že vsi zdravniki obupali nad menoj." Novinka med milijonarkami je gospa Mac-Donald-Buchanan, hči pokojnega lorda Woolawingtona, ki je lani podedovala po njem 720 milijonov dinarjev. Gospa Macdonald-Buehanan živi s svojim možem in s štirimi otroki na podeželskem posestvu v Northamptonu, kjer zlasti gojijo lov in dirke. Slednjič moramo še posebej omeniti lady Khondda. Malokdaj je i-mela kaka ženska tako razburkano in polno življenje ko ona. Ker je bila sufražetka, je prišla v ječo; ko se je potopila "Lusitania", je tudi ona skoraj utonila. Vodila je veliko društev in je izdajala neki tednik. Kdo bi si mogel misliti, da taka ženska nima vere vase? In vendar • je sama povedala, da je šele po žalo-igri z "Lusitanio" postala samoza- . vestna. i -- Dobrota največ velja ~ Neki francoski list je razpisal . vprašanje, katero lastnost ženske - najbolj cenijo moški. V odgovorih 5 je bila dobrota največkrat imenova-3 na. Nato sledijo po vrsti: ljubezen za red, požrtvovalnost, varčnost, • krotkost, brihtnost, ljubeznivost, zvestoba, potrpljenje, skromnost. Še le na 25. mestu je odločnost, nato - šport in nato, prav daleč, v zadnji - vrsti — eleganca. - FOTO "DOCK SUD" 1 Darujem za vsakih šest alik en* e sliko v barvah t- MARKO RADALJ - Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud U. T. 22—8327 v Migljaji za hišne gospodinje I Telečja jetrca za oslabele Telečja jetrca olupi in jih razre- 1 ži na tenke rezine in jih, preden jih daš na ogenj, potresi z razno, na ' drobno sesekljano zelenjavo (n. pr. ' z drobnjakom, koprivami, meto ] itd.), ki jo poliješ z belim vinom; povaljaš jetrca v moki; vse skupaj osoliš, popopraš in daš v zarumene-lo, razbeljeno presno maslo. Ponev ■ pokriješ in pokrita jetrca z dodatki — dušiš deset minut. Klobuk očistiš. Vzameš salmijak, alkohol in malo soli. To zmešaš, pomočiš v tekočino krpico in z njo vedno naokroglo drgneš po klobuku dokler ni čist. Nazadnjega še skr-tačišr. Če je klobuk bel, ga potreseš še s pudrom ali s kredo. Kuhinjske nezgode — če ti testo noče vzhajati, nikar ne obupavaj, ampak ga daj v skledo, primešaj 1 do 2 jajci in pecilni prašek in spet gneti testo in naredi buhtlje in jih speci ali na masti ali v pečici. — če se ti kaj prismodi, takoj odpri okna, naredi prepih, deni soli, jesiha, pepela na štedilnik in s časopisnim papirjem očedi ploščo. — Slednjič: če imaš kako nezgodo 1 s kuho, fl|ikar dotične jedi ne po-• pravljal in ne jadikuj ter se ne raz-' burjaj! Rajši naglo kaj drugega pri ! pravi in skuhaj in ne govoriči o svo ' ji nesreči, ki ni nesreča! ZA KRATEK ČAS IZ MEHIKE — Koliko je star vaš sinko? — Letos spomladi mu je bilo pet revolucij. ¡j SPOMIN ' "Še pomniš, Lojze? Pred desetimi leti. ko je bila huda zima. sva se vze- r. » 1 la." "O, vem — še danes me mraz strese, kadar se spomnim." Restavracija Prenočišče za 70 cent. Emil Živec Osorio 5085, Paternal, Bs. As. Hk PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo 24. Gral Osorio 25. Mendoza 27. Highland Patriot 29. Neptunia in Lipari Proti Evropi odplovejo 22. Formose 23. H. Brigade 27. Gral. San Martin MALI OGLASI PO UGODNI CENI PRODAM, radi odpotovala, hišo v glavnem mestu, okraj Liniers; obsega sobo, kuhinjo in stranišče. Ugodne prometne zve-ze. — Informacije pri Novem listu- PRODAM ZEMLJIŠČE na progi FCS, Empalme Temperley, oddaljeno 4 kvadre od postaje. Meri lOOO kvadr. metrov in je primerno za vrtnarstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i t. d. Ctena samo $ 1.000. Pojasnila pri Novem listu". KO RABITE ODVETNIKA za kakršnakoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586« Bueno* Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam »• PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU-_MENTI KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in. sposebnosti, svoj zna-Caj, svoje bodoče in ptereklo življenj«, naj se obrne na priznanega grafologa-Zadostuje napisati lastnoročno ime i» priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da <**m •• prešel i I a iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588- UČENEC, sin slovenskih starše* za krojaško obrt se sprejme. — Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIUíAROEIi 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Zobozdravnika O ra. Dora Semfijlovich de FalicoT Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. El L» Paternal 1T2» TOVARNA MOZAIKA Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San Martin" Ugodne cene AÑASCO 2763 — PATE RNAL — U. T. 59 1925 RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske spr<®-jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje. Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom. Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ S.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.J ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Govorimo slovansko. SUIPACHA 28 SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški nišnici ter s prakso v bolnici Juan, "T nández, se priporoča vsem Slovenkam' Sprejema penzionistke -iz mesta 'n žele v popolno oskrbo. — Cene izredn® nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejem» od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih P* do 20. — Vprašajte za informacij» preden greste drugam Lečenje brez bolesti. — LIMA 1217 U. T. 23—33»» Caricin ljubljenec Zgodovinski roman Nadaljevanje 10. "Katarina bi se naj bala Orlova?" — vzklikne Potemkin. "Katarina bi naj trepetala pred pijancem? Ne, carica, v meni boš našla moža, koji ne bo znal samo sprejemati tvojo ljubezen, ampak bo znal za njo tudi umreti!" Katarina se vzklikajoč vrže Potem kinu v naročje. Potemkin pa prebledi in zajeclja: "Elizabeta Voron-cov!" "Elizabeta Voroncov!", vzklikne Katarina, "še vedno misliš na njo, Aleksander?" "Njen zaročenec sem. Bil sem prvi, ki je poljubil njena usta. Ali naj jo sedaj prevarim in zapustim? Kazali bodo s prstom za menoj: Vidiš ga, to je tisti, ki je prevaril siromašno deklico, ki jo je tudi izdal zato, da si kupi caričino milost!" Katarina ga prime za roko. "Ne," vzklikne, "ne bodo tako govorili!" Katarina seže v žep in potegne iz njega predmet, katerega je skrila v pest. "Povej mi, Potemkin, ali si kdaj kaj poklonil Elizabeti?" "Včasih sem ji poklonil rože, katere je zelo ljubila. Dragocenih draguljev ji nisem mogel poklanjati!" "Spomni se, Potemkin, ali ji nisi poklonil nekaj, s čimer si ji dokazal svojo ljubezen? Ali ji nisi poklonil prstan?" "Prstan? Da, prstan sem ji dal!" — zamišljeno odgovori Potemkin. — "Včeraj, za Božič, sem ji poklonil prstan." A kaj je bilo vrezano na notranji « * strani tega prstana?", vpraša carica. Potemkin pordeči in ne odgovori. "Imaš pa kratek spomin, Aleksander Potemkin", reče carica, okrutno se smejoč. "Na prstanu je bil napis: Aleksander P ril med vrstami prisotnih dvorj nikov; vse oči se bile uprte na P javo mladega poročnika- Poseb damam je ugajal mladenič. "Diven je!" — je šepetala ena ^ gi. "Do sedaj je bil J Petrogradu nikdo ga ni poznal!" .j, Katarina je čitala v očeh svoj gostov, da jim Potemkin ugaja srečen smehljaj polepša njeno » "Poročnik Potemkin," se obrne k mlademu častniku, ne da bi sen^0. gala za besne poglede grofa O* va, "prosim vas za viteško uS'u^e, Dvignite mi ono pahljačo! Na n® , rjeten način mi je padla s Pre la!" jo Potemkin pobere pahljačo i» preda carici. , vaJri "Poročnik Potemkin, hvala y ^ za uslugo, ki ste mi jo t" Vstanite genei\almajor Pote vji-, Potemkin vstane in ponosno vz* kne: