Vlada FLiRJ ne tnore priznati niti sprejeti hrivične rešitve zato, ker je taka rešitev v nasprotju z osnovnimi pravicami naroda in posameznika. KARDELJ Uto H. — št. 39 Ajdovščina, 5. oktobra 1946 Cena 4.— lire 0 uspehih tekmovanja v zdravstvenem tednu Ejudsko tekmovanje za obnovo in gradnjo našega novega, naprednega gospodarstva, priteguje v svoje vrste 0 c°nì B Julijske krajine, t. j. na Področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, čezdalje širše mno-“!ce prebivalstva in ustvarja nad vse oogate sadove. Najlepši, najbogatejši 8ad tega tekmovanja je nedvomno Bse ljudstvo prešinjajoca zavest, da h samò gospodar na svoji zemlji in da ima svojo usodo v svojih rokah. Enakovredna tej zavesti je tudi zavest našega ljudstva, da najvišje načelo resnične svobode je svobodno, disciplinirano delo v skupni blagor v&ega naroda in da najvišje načelo vesnične, napredne demokracije je znvestno spoštovanje zakonov in odlokov ljudske oblasti, ki zaradi tega, "■er so zakoni in odloki ljudske oblaki ne morejo imeti in nimajo drugega namena nego ščititi interese in blagostanje ljudstva samega. Bogata, 1 Plodovita zavest, ki odpira našemu ljudstvu najlepše perspektive. Ljudsko tekmovanje se nadaljuje. 1° ni kaprica lega ali onega voditelja, tega ali onega odbora, te ali urie komisije. To je naša nujna pozeba, to je vseustvarjajoča zavest našega ljudstva, ki ve, da si mora Sv°j dom samo obnoviti, samo zgraditi, svoj vrt samo obdelati in ki .ne "0 nikdar več dovolilo nobeni svinji, da bi vtikala svoj umazani rilec v ta polepi, po gospodarjevi volji obdelani in urejeni vrt. v. Ni še daleč čas, ko smo zaključi trimesečno Titovemu imenu popečeno tekmovanje. Bogati so bili Uspehi in vsi smo bili nanje upravi-teno ponosni. 23. septembra pa se je bil začel tekmovalni teden, posvečen zdravstvu. Tekmovalni zanos se je Povečal, povišal. Tekmovanje je za-telo še širše množice. Zajelo je ^orsikoga, ki ga dotlej to navduše-nie ni bilo še »okužilo«. Govoril sem 2 niožem, o katerem so mi bili prači, da ni bil nikdar »naš«, da se ni Animai za naš osvobodilni boj, in celo, da je gledal na naš osvobodilni b°3 z neprijaznimi očmi. Prihajal je P° cesti s krampom na rami, zapra-Pn in vidno utrujen. »Od kod pa?« Pun ga vprašal. »Iz tekmovanja! Da-smo bili, ves dan smo delali. Ka-0 naj bi ostal doma, ko pa vsi drugi delajo!« — »Kaj so vam rekli, da korale?« — »o ne, nihče mi nič ni rekel, niti povabili me niso, morda 80 si mislili, da se ne bi odzval po-pa sem se zjutraj pridružil brigadi. Ne bi bil nikdar verjel, da le vse to tako lepo in zdravo. Vračam 'te skoraj prerojen in čutim, da sqm Saj je to eno in isto. Saj je prvo le zastopstào ljudske oblasti v coni B Julijske krajine. Pred začetkom tega zdravstvenega tedna je zgradilo Poverjeništvo s' pomočjo ljudskega tekmovanja - brez tega si našega napredka ne moremo misliti — 8 bolnišnic, splošnih, ki imajo na razpolago 842 postelj za bolnike, 5 dispanzerjev za pljučne bolezni, 2 dispanzerja za spolne bolezni, 15 posvetovalnic za matere in otroke ter 55 ambulatori-jev. Med zdravstvenim tednom pa je naredilo ljudsko tekmovanje čudeže. Zgradili so eno bolnišnico za pljučne bolezni, dva dispanzerja za pljučne bolezni, dva dispanzerja za spolne bolezni, tri posvetovalnice za matere in otroke ter 11 novih ambulatori jev. Ni pa mogoče povedati, kaj so naredili naši ljudje v zdravstvenem tednu v vseh okrajih cone B. — Naj omenimo tu le delo v enem samem okraju, in sicer v grgarskem okraju. Uspehi ljudskega tekmovanja v zdravstvenem tednu od 23. do 29. septembra v grgarskem okraju so naslednji: ljudski tekmovalci so pobelili in osnažili 294 hiš in 620 sob; 290 stranišč, očistili in uredili 68 odstotkov gnojnic, 202 mlakuži so očistili in razkužili. Tega vseljudskega tekmovanja se je udeležilo 1252 oseb, ki so napravile 2890 ur prostovoljnega dela. Poleg tega so organizirali v grgarskem okraju sedem kulturno-prosvetnih prireditev v korist zdravstvenega tedna. V sedmih dneh zdravstvenega tedna so priredili naši zdravniki in zastopniki zdravstvenih institucij v vsakem okraju najmanj tri predavanja, v nekaterih okrajih pa celo 10 predavanj. V vsakem večjem središču, kakor n. pr. v Idriji, Ajdovščini, Tolminu itd. smo imeli zdravstvene razstave. Kdo more trditi, da ni vse to v korist ljudstva, v korist ljudskega zdravja? AH ni tako telcmovanje vredno blagoslova? 29. septembra, zadnji dan zdravstvenega tedna , je bila otvorjena v Senožečah bolnišnica za pljučne bolezni. Ob tej priliki je bila tam primerna velika slavnost, m kateri so sodelovali postojnska godba, združeni postojnski pevski zbori in ndar dinski igralski ansambl iz Sv. Petra na Krasu. Prelep zaključek prekorist-nega in na uspehih bogatega zdravstvenega tedna. Kjer sloji sedaj prelepa bolniška stavba, je bila prej karabinjerska vojašnica in mučilnica naših ljudi. Celice in sobe, ki so videle toliko muk in gorja našega ljudstva, kamor so svojci svojec. V nedeljo pojdem I zapirali in kjer so mučili naše par->pet.« Tako mi je odgovoril. Tedaj \tizane, naše aktiviste, antifašiste, za-irn sp aton*Y>*,si ntinnrirrrn bi mi nn. vedne Slovence, naše junake, so spremenjene v lepe, svetle, zračne sobe, kjer se bodo naši na pljučih bolni tovariši zdravili in ozdravili. Po otvoritvi so si naši ljudje ogledovali prostore. Slišal sem starčka, ki je pripovedoval tovarišu: »Tu, prav v tej sobi sem bil zaprt, v tejle pa, pokazal je drugo sobo, so me pretepali.« Slišal sem mlado dekle, ko je pripovedovala tovarišičam: »V tej sobi so nas imeli zaprte, tepli so nas in zasramovali. Pa ni bila taka. Umazana celica je bila, podobna hlevu; sedaj pa, kar poglej, kmalu je ne bi spoznala; zračna soba je in čista — bela postelja. Lepo je naše maščevanje.« Bolnišnica je res lepa, zračna, čisto bela, snežmbela. Prej dom mučenja, sedaj bolnišnica. Prej so tam delali na to, da bi ljudje zboleli, iz zdravih so delali bolne in onemogle, sedaj bodo delali tu iz bolnih zdrave. Prej so tam pod fašističnim bičem ljudje umirali, sedaj bodo tu pod skrbno nego naših zdravnikov in bolničark ljudje oživljali in postajali za delo sposobni člani naše kolektivnosti. Blagoslovljeno ljudsko tekmovanje! Blagoslavlja ga naše ljudstvo, blagoslavlja ga naša domovinska in ljudska ljubezen. ertl se spomnil odgovora, ki mi ga ® EU dal v Postojni član prve briga-e Julijske krajine, ko se je po treh ^secih delu na Mladinski progi rčko-Banoviči vračal domov. Vpra-sem ga: »No, kako je bilo, kako 'te delali?« — »Dobro je bilo in lepo. iako smo delali, me vprašate. Kako la3 vam odgovorim? Tako smo delail, cakor more človek delati samo brez-1 ačno in kakor more človek delati i3?? 23 Jugoslavijo: če bi nam bili j da bomo dobili za delo težke ' ate cekine, ne bi bili. delali tako, iakor smo delali, tako navdušeno, neumorno, kakor smo delali v “Questi, da pomagamo obnavljati in lediti novo za narode Jugoslavije, j? se pravi za nas vse, za delovno 'indstvo vsega sveta.« Ljudsko tek-Kovanje obnavlja, gradi novo in JfJ« novega človeka. Silnega, vse premagujočega, ki se ne iz-c ”lia v malenkostih, ki se ne ravna J/ P° pravilu »daš in dam«, marveč načelu »vsi za vse«. turU^0 naravno’ da ìe obrodilo tekmovanje v zdravstvenem te-y*1 bogate sadove. Sicer je treba pri-PPat’ <^a 80 bite vprašanja zdravstva oOO za Slovensko Primorje vedno ■8*Cit — Poverjeništvu in ljudstvu. Delo mirovne konference Jugoslavija se bori proti imperialističnemu diktatu: »KADAR GRE ZA DOMOVINO IN ZA SVOBODO DOMOVINE, IMAMO PRAVICO GOVORITI BOLJ KOT KDO DRUGI« Luksemburška palača v Parizu je kraj, kjer se jugoslovanska delegacija bori za dva načelna činitelja: za nacionalno združitev vseh jugoslovanskih narodov v republiki Jugoslaviji in za resnično demokracijo. Iz tega sledi, da se Jugoslavija bori ne samo zase, temveč za pravice vseh narodov in za oblikovanje in vzpostavitev trajnega svetovnega miru. Pravilno je pojasnil velik pomen in vlogo jugoslovanske delegacije tov. Kardelj, ko je dejal: »Zgodovina gre naprej. ■Mogoče je sedaj odkrit, svoboden in odločen glas malega naroda na mednarodnih konferencah še redkost, toda ti glasovi se bodo pozneje neizbežno še pomnožili.« Premalo bi bilo, če bi bili tako kratkovidni in tega ne bi spoznali, da je prav v tej Kardeljevi izjavi zgodovinska ugotovitev, ki nam jo bo prinesel čas. Del svetovnega časopisja, katerega vzdržujejo denarni mogotci, skuša na ves glas prevpili bistvo mirovne konference, potisniti v ozadje mir in razlago »možno-nosti« novih vojn, grozi z atomsko bombo. Odgovor na te poizkuse pa lahko poiščemo v odgovoru generalisima Stalina, ki je dejal: »Treba je strogo razlikovati vesti o ,novi vojni1 od resnične nevarnosti nove vojne, ki danes ne obstoji.« V dopolnitev je na mirovni konferenci dejal Molotov: »Računi, ki so ustrezali samo željam reakcionarnih krogov, so bili že često prekrižani. Prekrižani bodo ponovno in zaradi tega je posebno važno, da pravočasno odkrijemo narodom zverinsko imperialistično bistvo in njegovo nezdružljivost z interesi miru in varnosti narodov.« V razgaljanju in osvetljevanju vseh podlih dejanj imperializma je jugoslovanska delegacija v zvezi z drugimi demokratično usmerjenimi delegacijami, zlasti z bratsko Sovjetsko zvezo, storila nad vse veliko delo. Razgaljene stojijo danes pred svetom imperialistične države in vsi njihovi hlapci, kajti dokazane so jim imperialistične in osvajalne težnje, katere bi hoteli doseči, čeprav oškodujejo male narode, čeprav bi teptali zagotovila, ki so jih nekoč dali. Kaj jim mar neodvisnost, svoboda in demokracija. razočarani in brez besede, kakor se je to prav sedaj godilo in se še §odi v Parizu anglosaksonskim imperialističnim državam in njih podrepnikom. • Nasilneži, ki tako vztrajno molčijo v Parizu in dremljejo, kakor da hočejo prespati, ko se razkrinkava njih zločinski način dela na konferenci, ti nasilneži skupno s svojimi hlapčiči naj vedo, da milijonske množice zatiranih in tlačenih narodov in delovnega ljudstva po vsem svetu ne spijo, temveč da budno sledijo in se prekvašajo z besedami delegacij demokratičnih držav. S temi razkritji Na 12 seji podkomisije za Tržaški statut se je sovjetski delegat odločno uprl ameriškemu predlogu, ki priznava guvernerju vso oblast. Isto stališče je zavzel jugoslovanski delega*. Skoraj popolno soglasje se je poka- Ko je prišlo do vprašanja demilitarizacije in nevtralizacije, katero je treba dobro razumeti (demilitarizacija pomeni, da svobodno ozemlje Trsta ne bo vzdrževalo oboroženih sil, nevtralizacija pa pomeni, da na ozemlju Trsta ne bo nobenih tujih čet), se je pokazalo, da protidemokratične sile ne soglašajo z nevtralizacijo, ker bi to pomenilo umik okupacijskih čet, ki že leto dni izvajajo teror in pripravljajo teren imperializmu, da se polasti Trsta. Jugoslavija v celoti odklanja ta predlog in sploh noče razpravljati o njem, ker pomeni, da nameravajo Trst spremeniti popolnoma v kolonialno vojaško oporišče angleških in ameriških imperialistov. Predlaga začasno vlado po demokratičnih načelih. Vlogo začasnega guvernerja do volitev bi vršila mednarodna komisija, nato bi bil postavljen začasni svet vlade, sestavljen iz štirih Italijanov in dveh Slovencev. Začasna skupščina bi bodo nekoč šli v pohod za pravice in svobodo vseh poštenih delovnih ljudi. Vemo, kaj bi hoteli imperialisti s Trstom. Postal naj bi njihova trdnjava, vojaška trdnjava, ki bi obvladovala Jadran in južno Evropo Krčevito postavljajo svoja oporišča, ker se čutijo — slabe in se jim tla majajo pod nogami. Narodi Jugoslavije niti ljudstvo Julijske krajine se ne bo nikoli spoprijaznilo in odobravalo politiko diktiranja, politiko vsiljevanja miru pod nesramnimi pogoji. Nesmiselno je ogrožanje naše s krvjo priborjene svobode, nikoli ne bomo priznali politike, ki potiska naše brate v roke ponovnega zasužnjevalca. Pristati na tak mirovni diktat bi pomenilo ogrožanje miru in ogrožanje naše varnosti. Svojo pot smo pričeli z borbo za načela pravice, demokracije in svobode, neomahljivo bomo šli po tej poti naprej — ker v tej poti je zagotovitev bodočih zmag. zalo, ko so sprejeli, da morajo biti slo-■'venski, hrvaški in italijanski jezik uradni jeziki svobodnega ozemlja Soglasno so sprejeli še sklep da je t’-eba ustanoviti krajevne oblasti v skladu z demokratičnimi načeli. bila iz 40 Italijanov in 20 Slovencev. To bi bili tisti organi, ki bi vodili svobodno ozemlje, dokler ljudstvo ne bi izvolilo svoje ustavodajne skupščine, ki bi nato prevzela oblast. V ustanovni listini Združenih narodov je zajamčena samo neodvisnost in nedo-iakljivost, je dejal ruski delegat, kar pa ne pomeni, da se morajo Združeni narodi vmešavati v notranjo politiko držav, ki so listino podpisale. Tukaj gre za dva predloga, ki sta si nasprotna: ZSSR predlaga, da bi začasno vlado tvorila komisija štirih velesil; Britanija in Združene države ameriške pa predlagajo, naj dobi to oblast guverner. Sovjetska in poljska delegacija se s tem ne strinjata in odklanjata razpravljanje. Jugoslovanski delegat Moša Pijade •pa je zaključil: »Angleški predlog o za-•časni vladi svobodnega ozemlja Trsta predstavlja višek nedemokratičnosti na •tej konferenci.« Demokratične sile se ne strinjajo s tem, da bi guverner Trsta imel diktatorsko oblast Jugoslavija odklanja v celoti anglo-ameriški predlog, ki izpreminja Trst v imperialistično vojaško oporišče Jugoslavija nasprotno je bila pripravljena na žrtve v gotovih predelih Julijske krajine, kar se tiče razmejitve v škodo svojega lastnega ozemlja. Imperialistični nasilneži, ki se poslužujejo preglasovanja, pa niso bili pripravljeni niti za las popustiti od svojih zasebnih ciljev, ki se kažejo v vsiljeni »francoski črti«. Za obrambo krivične francoske črte niso bili zmožni podati nikakega dokaza, jugoslovanska delegacija pa jim je predložila tako množino dokazov, ki branfjo pravice jugoslovanskih narodov, posebno pa Julijske krajine, da jim je ostal na razpolago le sramoten molk in navidezno spanje, ki se je nehalo, čim je g. Bymes sprožil »napravo«, in so ob njegovem povelju glasovali in preglasovali jugoslovanske zahteve. Menda nam zgodovina še ni pokazala primera, kjer bi politiko kake velesile tako potisnili ob zid, bili tako moralno JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA MEJA Francoska črta je nesprejemljiva za jugoslovanske narode Stalni napori jugoslovanske delegacije kakor tudi vseh ostalih demokratičnih delegacij, da bi komisija krenila s poti preglasovanja in bi se dosegla zadovoljiva rešitev za vse, so se pokazali znova v jugoslovanski resoluciji, ki pravi, da naj konferenca prepusti rešitev vprašanja meje med Jugoslavijo in Italijo in meje svobodnega mesta Trsta Svetu štirih ministrov, ki bo izdal sklep, da se doseže sporazum z Jugoslavijo, Jugoslavija je vztrajala ves čas na načelu narodnostne meje, za katero so se zedinili tudi štirje ministri že septembra 1945 v Londonu. Vsega tega se mirovna konferenca ni držala in je poteptala načela, ki so bila osnova reševanja vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Francoska črta, ki je bila predlagana, žrtvuje neopravičeno življenjske interese malega zavezniškega slovenskega naroda v korist imperialističnihh zahtev včerajšnjega napadalca Slovenski narod bi bil prevaran za sadove svojega boja, prevarani bi bili tudi vsi jugoslovanski narodi, kateri smatrajo slovensko stvar za svojo, za katero so se borili in dajali žrtve. Kompromis, ki bi Jugoslaviji vsilil francosko črto, ostane vedno krivičen in nesprejemljiv za njene narode. Svet štirih zunanjih ministrov naj doseže končni obrazec sporazuma z Jugoslavijo Tržaško svobodno ozemlje Zatiranje, obsedno stanje in policija so po imperialistični zamisli bolj močna sredstva, kakor pa demokratični režim Na enajsti seji podkomisije za statut Trsta se je še vedno razpravljalo o guvernerju, ki naj bi po ameriškem, angleškem in francoskem predlogu imel zakonodajno in izvršno oblast v svojih rokah in bi bil pravi diktator. Sovjetski delegat Novikov je pojasnil, da zgodovina pozna več primerov, ko je kak? velesila jamčila nedotakljivost kakšne majhne države, pač pa ne pozna primera, da bi Ljudska svečanost za uspeh ljudskega dela je potekla tako, kakor je prav ob taki priložnosti, še godci, pevci in igralci so tekmovali med seboj, da bi za vedno vtisniti v ljudska srca prepričanje, da proslavljajo zmago dobrega nad zlim, zmago svobode nad fašističnim mračnjaštvom, veliko, silno zmago ljudske volje, vse premagujočega, pogumnega, vase in v lepo bodočnost vsega poštenega verujočega ljudskega tekmovanja. Tako hoče naše ljudstvo in tako se bo tudi zgodilo! Ivan Regent velesile, ki jamčijo, prevzele tudi izvršno oblast v dotični državi. Ustvarjamo svobodno ozemlje Trsta, določamo organe zakonodajne oblasti, istočasno jemljemo zakonodajni oblasti vsak vpliv na izvršno oblast. Mnenje poljske delegacije je manj znanstveno in pravi, da Trst leži v srcu Evrope kot izhod na morje Južni in Srednji Evropi. V Trstu žive inteligentni ljudje, ki vedo, kaj je demokracija. V Trstu bo zavladal popoln mir, ako mu bomo dali svobodo. Jugoslovanski delegat je odgovoril: »Današnje nemirno stanje v Trstu je po mojem mnenju posledica tuje okupacije, ki traja že nad leto dni in ki je neposredno naperjena proti demokratičnim načelom večine tržaškega ljudstva. Tukaj je nekaj delegacij, ki mislijo, da so zatiranje, obsedno stanje in policija dovolj močna sredstva za dosego miru in reda v Trstu kot pa demokratičen režim.« Predlogi imperialističnih sil temelje na trenutnem nemirnem položaju v Trstu, nočejo pa uvideti, da so prav oni veliko pripomogli s svojo politiko do razburjenja, ker podpirajo profašiste in neofašiste v Trstu. Prav zaradi tega, ker Jugoslavija ne more priznati sklepa, s katerim bi odobrila »francosko čfto«. ne more podpisati mirovne pogodbe z Italijo Tak položaj bi zapletel mednarodne odnose v Srednji Evropi, zato Jugoslavija predlaga, naj dobi Svet ministrov pooblastilo, da najde način, po katerem bi prišlo do končnega sporazuma, na podlagi katerega bi se izdala končna odločitev o meji. Jugoslavija izkorišča to priliko in še enkrat poziva vse delegacije, da se odločijo za pot sporazuma, ki edini lahko privede svet do resnično trdnega miru, ki ga globoko in iskreno želi vsak pošten človek, tako je govoril tov. Kardelj. Ameriški diplomat je pokazal neraz-položenje napram jugoslovanskim težnjam in je blisk in grom njegovih izvajanj povzročil presenečenje Brazilski delegat kot politični advokat italijanskega imperializma se je sicer strinjal z jugoslovanskim predlogom, toda po njegovem mora pri posvetovanju prisostvovati tudi Italija. Preden se je glasovalo za sprejem jugoslovanske resolucije, je Kardelj dejal: »Nismo mogli molčati c francoski črti, temveč smo za to, da se jo ponovno pretrese. Ne vsiljujemo nikakega diktata na tej konferenci .temveč vztrajamo pri sporazumu med delegacijami Ne zahtevamo, da se vsak centimeter naše črte sprejme, pač pa nas silijo, da sprejmemo vsak centimeter francoske črte. Mi res zahte- DANAŠNJE NEMIRNO STANJE V TRSTU JE POSLEDICA TUJE OKUPACIJE Ljudstvo odgovarja na imperialistično politiko ZVU: Proti sklepom narejenim brez našega pristanka se bomo vedno borili] . GESLO VSEH TRŽAŠKIH DEMOKRATOV JE: SVOBODNI IN DEMOKRATIČNI TRST Če rasledujemo cilje svetovnih imperialistov, ki skušajo v svoji požrešnosti zagrabiti čim več ozemelj v,svoje izkoriščanje, tedaj spoznamo prav lahko] da ZVU ni nič drugega kot eden izmed organov te tolpe, ki skuša v Julijski kra-jimi opraviti svojo nalogo, ki ji je bila že vnaprej določena, čim so zavezniške čete prestopile meje slovenskega narodnostnega ozemlja. Vse početje ZVU je bilo obseženo v tem, da neti nezadovoljstvo med ljudstvom, ki se je borilo za svobodo, da hujskajo in dopuščajo izbruhe neofašistov in da zaradi nastopov antifašističnega ljudstva proglašajo cono A kot deželo nemirov in neredov, kjer je prisotnost oboroženih zavezniških sil nujno potrebna. S svojim provokatorskim delom, s hujskanjem ustvarjajo sami nemire in nerazpoloženje, potem pa nastopajo, kakor je njih navada, tako da neredi niso nikdar končani. In če bi neredi končali, imajo vedno pripravljene nove in ZVU se spet proslavlja kot »reševalec« varnosti in miru. Moralno pošten človek mora istovetiti njih početje z zločinom. To je bilo mnogokrat povedano, do srca ZVU pa ni še prišlo in tudi ne bo, ker vemo, kaj pomeni poštenost in morala imperializma. Generalisimus Stalin je dejal, da o nevarnosti »nove vojne« (kot jo vsiljuje s svojim početjem ZVU), da o njej govore le tisti, ki bt radi zaustavili demobilizacijo svoje vojske in bi tako preprečili naraščanje brezposelnosti v svojih deželah, da bi zastra-šili politike in dosegli pri sopogodbenikih popuščanje. In vse to se ZVU neposredno tiče. Če bi angloameriški vojaki odjadrali nemudoma, od koder so prišli, bi jih v veliki meri čakala doma brezposelnost, kot so že mnogi demobilizirani borci v Angliji in Ameriki brez kruha. Glavna pa njih »dolžnost« je zastraševanje. S svojimi akcijami hočejo strašiti demokratično usmerjeno ljudstvo, da bi odstopilo od svojih borbenih tradicij in bi se demoraliziralo ob dnevnih tolovajskih napadih ZVU in njene civilne policije. V tem je obsežen ves delokrog ZVU, medtem ko je gospodar, svetovni imperializem, orga-, niziral vse mogoče odvisne elemente, da izvaja politiko nasilja, da z njo hoče vsiljevat» svojo voljo malim narodom in državam, kot se to dogaja v Parizu. V prvi vrsti naj bi to občutila ljudska republika Jugoslavija, ki je zaprla vrata izkoriščevalcem svojega gospodarstva. ZVU se čuti dolžna, da v Julijski krajini doprinese svoj del k občemu nasilju in krivičnemu postopanju proti malim narodom. Če bi Jugoslavija stopila v imperialistično službo, to se pravi, če bi šla po poti izdajstva interesov svojih narodov, če bi prepustila zunanjo politiko, predvsem pa gospodarstvo in monopol svoje trgovine gospodom . Angloamerikancem, ne bi bilo v Trstu, Gorici in v coni A nikakršnih nemirov, ne bi nasprotoval^ pravični zahtevi po narodnostni meji, temveč bi bili pripravljeni ti ljudje, ki imajo v prsih denarnico namesto srca, potegniti mejo pri Udinah, morda celo pri Benetkah. Ušteli so se v toliko, ker jim vse provokacije takoj splahnejo, ker se niso nadejali tako visoke zavednosti naroda, ki se je prekalil v borbi in se ni učil borbe v romanih in filmih, temveč na gmajnah, v gozdovih, kjer je vztrajal leta in leta, in je borba en sam niz zmag nad narodovim sovražnikom fašizmom in nacizmom. Ljudstvo se ob krivičnem sklepu o »francoski črti«, ki je obsojanja vredna, ni udalo, ni klonilo, temveč ga je krivica podžigala, da je nastopilo povsod po deželi, po vsej coni A in prav tako v coni B, ki se čuti bratsko povezana s slednjim koščkom slovenske zemlje v Julijski krajini. ZVU nas hoče dati Italiji, to je vsakemu jasno. Ker je sedanja povojna Italija igračka v rokah imperialistov, kjer se godi vse po nji!» volji, ukazih in namigih. Če so oni spali med mirovno konferenco in molčali, tedaj to ne velja za pošteno ljudstvo v coni A, ker ono glasno in odkrito govori: kliče in protestira proti zgodovinski krivici, ki jo vsiljujejo imperialisti narodu Julijske krajine. Ne, gospodje pri ZVU, čeprav hočete in delate v smislu, da bi nas pograbila vaša Italija, narod proglaša: »Proti sklepom nadrejenim brez našega pristanka se bomo vedno borili.« SIAU OGORČENO OBSOJA MANEVRE MEDNARODNE REAKCIJE, KI HOČE USTVARITI OPORIŠČA IN POGOJE ZA NOVO VOJNO V Trstu je bilo zborovanje SIAU-a. Na pločnikih pred stavbo so se zbrali mnogoštevilni antifašisti, ki zaradi množične udeležbe niso mogli prisostvovati zborovaniju v dvorani in so se morali zadovoljiti, da So govore antifašističnih voditeljev poslušali preko zvočnika. Prvi je govoril tovariš Destradi, član Izvršnega odbora SIAU za Julijsko krajino, ki se je pred kratkim vrnil iz Pariza, kjer se je mudil kot član delegacije Julijske krajine. V obširnem poročilu o pariški konferenci je zlasti obsodil manevre mednarodne reakcije ki nima namena ustvariti miru, ampak oporišča in pogoje za novo vojno. Iz Trsta hočejo napraviti oporišče za svoje imperialistične tendence. Vprašanja Trsta ne rešujejo tako, kakor hoče tržaško ljudstvo, ampak na način, ki ustreza njihovim imperialističnim ciljem. Poudaril je, da jim ni mar težkih gospodarskih razmer v mestu, da jim ni mar tega, da je od 75.000 delavcev 30.000 brez posla, ampak da kujejo načrte, kako bodo prisilili tržaško delavstvo, da se izseli iz Trsta, in kako bodo ustvarili kolonijo tipa Jamatca Po končanih referatih se je med drugimi javila predsedstvu zborovanja delavka iz tržaškega predmestva Sv’. Ane, ki je med drugim dejala, da so antifašisti odgovorni za bodočnost svojih otrok in da ne bodo dovolili, da bi njihovi otroci trpeli, kot so trpeli oni sami. Mi se borimo za delo, kruh in svobodo. Pošteno si hočemo služiti kruh. Do konca se bomo borili za resnično demokracijo. Tržaško delavstvo ne bo nikdar popustilo v boju za gospodarsko izboljšanje V Trstu se množe stavke. Stavkajo delavci tovarne jute in vrvarne, stavkajo delavci pri podjetju INFORIT, stavkali so delavci v Javnih skladiščih, Velve, Selvega itd. Vse to kaže, da so gospodarske razmere obupne in da morajo delavci poseči po zadnjem sredstvu, če hočejo doseči vsaj delno izboljšanje svojega gmotnega stanja. Delavci ne bi stavkali, če ne bi bili primorani, ker so njihovi dohodki že itak tako pičli, da si ne morejo nabaviti niti najpotrebnejšega. Delodajalci to dobro vedo, toda kljub temu se krčevito upirajo vsakemu izboljšanju mezd in popuščajo le pod pritiskom organiziranih množic. ZVU ni ničesar ukrenila, da bi se gospodarske razmere izboljšale, Če pregledamo, kaj je ZVU storila na polju obnove, tedaj pridemo do zelo pičlih rezul- vamo poseben položaj za Jugoslavijo, toda ona se je tri leta borila proti Italiji, bila je pod italijansko okupacijo, ona brani življenjske interese jugoslovanskih narodov. Kadar gre za našo domovino, imamo pravico govorit: bolj kot kdo drugi. Sklepati o vprašanjih, ki se tičejo predvsem Jugoslavije, brez njene soglas- nosti, bi pomenilo, da je Jugoslavija v podrejenem položaju. Mi smo proti temu. Mi hočemo, da pride do splošnega sporazuma, osnova in bistvo naše resolucije sta demokratični. Komisija hoče vsiliti diktat in uporabiti metode zastraševanja, metode, ki postajajo na konferenci vedno bolj pogoste. Imperialisti in njihevi hlapci se spet poslužujejo načina preglasovanja Po namigih angleškega delegata, kitajskega, avstralskega in kanadskega, ki so kazali nezadovoljnost 3o jugoslovanske spomenice, je bila ta zaradi preglasovanja odbita s 13 glasovi proti 6. Nato je prišlo do glasovanja o jugo-slovansko-italijanski meji in tržaški meji v smislu predloga Sveta ministrov štirih velesil. »Francoska črta« je bila sprejeta z 12 glasovi proti 6. Prot: njej so glasovale: Bela Rusija, Poljska, Ukrajina, Češkoslovaška in Jugoslavija. Abesinija, Belgija in Brazilija niso glasovale. Zgodovinska izjava Edvarda Kardelja V največji tišini, ki je nastala v dvo- I del našega naroda rani, je šef jugoslovanske delegacije Ed- ' komnaktno naseliui vard Kardelj prečital v imenu jugoslovanske delegacije naslednjo, izjavo: ' Gospod predsednik. ‘ gospodje delegati: Jugoslovanska delegacija z obžalovanjem ugotavlja, da je ostala skupina držav, ki predstavljajo na tej konferenci večino, pri svojem stališču, da, kljub vsem naporom jugoslovanske in nekaterih drugih delegacij za dosego sporazumne rešitve, hoče vsiliti svojo voljo narodom Jugoslavije in preprečiti osvoboditev izpod tujega jarma znatnemu delu slovenskega in hrvatskega naroda. Vlada FLRJ ne more priznati niti sprejeti take rešitve zato, ker je v nasprotju z osnovnimi pravicami naroda in posameznika. Takšen sklep bi izročil velik ozemlju, ki ga kompaktno naseljuje, tujemu jarmu — jarmu včerajšnjega agresorja. Na koncu ne preostaja jugoslovanski delegaciji nič drugega, kot da izjavi v imenu jugoslovanske vlade popolnoma določno, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če bo ta pogodba osnovana na bazi sklepa, ki je bil danes sprejet tu, in da ne bo umaknila svoje vojske iz severozapadne Istre. Jugoslovanska delegacija smatra, da v osnovi mirovne pogodbe z Italijo ne sme biti nobenega diktata Jugoslaviji, temveč prijateljski sporazum in medsebojno razumevanje zaveznikov. Če to ne bo doseženo, tedaj ne samo da bo mirovna pogodba z Italijo jalova, ampak bo to tudi izredno slab pogoj za bodoče odnose med narodi. Konferenca bo končala svoje delo do 15. okiobra Na seji Sveta ministrov se je govorilo o ukrepih za pospešitev dela mirovne konference. Ko se je dosegel sporazum med Bevinom in Molotovom, kateri je nasprotoval Bevinu ki je hotel postaviti datum 5. oktobra, kar bi pomenilo, da bi bila cela vrsta vprašanj odstavljena in posamezne delegacije ne bi imele prilike podati svojih mnenj. Do 15. oktobra morajo biti končana vsa glasovanja o vseh predlogih, nakar bodo regati komisij izročeni plenumu konference. Sklenili so tudi, da mora biti končno glasovanje vseh vprašanj, ki bodo pred- ložena plenumu konference, zaključeno do 15. oktobra. Izdelal se bo pravilnik, ki bo omejil čas in število govorov, kakor tudi možnost, da bi prišlo do prekinitve razpravljanja o katerem koli vprašanju. Veleposlaniki štirih velesil bodo nadzirali izvajanje mirovne pogodbe še 18 mesecev po njenem podpisu. Ta čleft je bil sprejet in tako so štirje veleposlaniki velikih sil pooblaščeni, da zastopajo pred italijansko vlado zavezniške narode v vseh vprašanjih izvajanja določb mirovne pogodbe, kar ne sme trajati več kot 18 mesecev, ZAKAJ NE ŠČITITE INDIJCEV, ČRNCEV IN INDONEZIJCEV, KI ZAŠČITO DEJANSKO P0TREDUJEJ0T Avstralski delegat je postavil predlog razsodišča za zaščito človečanskih pravic, ki je poizkus vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav, in Vjšinski, sovjetski delegat, ga je razkrinkal in dokazal, kam stremi ta stvar. »Če hočete ščititi pravice človeštva,« je vprašal Višinski avstralskega delegata, »zakaj potem govorite samo o evropskem sodišču, zakaj ne ščitite pravic Indijcev, črncev v ZDA in Indonezijcev, ki tako zaščito dejansko potrebpjejo?« Avstralski predlog je bil odbit. tatov. Popravili so nekaj cest v središču, pogozdili bošket, česar nihče ne opazi, izvršili nekaj najnujnejših del v pristanišču, a vse to je le krpanje, kaplja v morju. Medtem pa je 25.000 ljudi brez dela ;oni pa, ki delajo, se ne morejo preživljati. Toda ZVU se ni ustavila le pri tem. Ob vseh prilikah je podprla delodajalce proti delavcem. Z raznimi izjavami je, kakor je kazalo, skušala diskreditirati Enotne sindikate, prepovedala sindikalna zborovanja, dala pariteto Julijskim sindikatom pri vseh pogajanjih, čeprav os v veliki manjšini. Proglasila je stavko za ilegalno in nemoralno, preganjala voditelje stavke, skušala naprtiti Enotnim sindikatom pri vseh pogajanjih, čeprav so grade republike« itd. Vse to pa ni nič pomagalo in ni moglo omajati neupogljive volje delavstva, da si pribori boljše življenjske pogoje in zaščiti demokratične pridobitve. Moč enotnih sindikatov je naraščala, razni zavedni ljudje so začeli zapuščati Julijske sindikate. V gorički tovarni protestna stavka zacadi odpuščanja protifašističnih delavcev Na Goriškem so industrialci pričeli odpuščati iz svojih podjetij zavedne antifašiste, zlasti sindikalne voditelje in organizatorje. Namesto da bi naredile zavezniške oblasti čistko fašistov, dovoljujejo, da iz podjetij odstranjujejo najbolj zavedne antifašiste Podjetje »Safog« je nameravalo vreči iz podjetja 38 delavcev, najzavednejših sindikalistov, z izgovorom, da tovarna nima dela. Vsi delavci in nameščenci podjetja so se temu ukrepu uprli in en dan napovedali od 10. do 11. ure protestno stavko. Istočasno so izvolili delegacijo in jo poslali k ravnateljstvu podjetja in k merodajnim zavezniškim oblastem. Kakor se navadno dogaja v coni A, so delegacijo odslovili z različnimi obljubami. Medtem so delavci in nameščenci podjetja zborovali na dvorišču obrata in razkrinkali manevre industrial- V Trstu splošna četrturna stavka proti anglo-ameriškim osnutkom statuta stopnjo kolonialnih narodov. Med so se povsod vršila zborovanja, na ka e Te dni sè je razširila po vseh tržaških industrijskih podjetjih ter velikih in malih trgovskih podjetjih četrturna stavka prgti osnutku statuta Velike Britanije in ZDA, ki bi postavil tržaško prebivalstvo na rih so delavci zahtevali, naj se Pr'zna tržaškemu ljudstvu pravica po demokra tični ureditvi in svobodi. NOČEMO GUVERNERJA, NOČEMO BITI KOLONIJA upoštevati dejstvo, da si znajo Tržačan* sami vladati. Pri Sv. Jakobu je policija hotela ob pričetku zborovanja razgnal: zboro^ valce, a brez uspeha. Ko so se t> P. Po vseh predelih mesta so bila protestna zborovanja proti poskusom, da bi vzpostavili guvernerjevo diktaturo in sistem kolonije na svobodnem tržaškem ozemlju. Pri Sv, Jakobu, na trgih pri.Sv. Ivanu, pred cerkvijo v Rojanu i^v Skednju se je zborovanj udeležilo na’tisoče in tisoče Tržačanov. Povsod so nastopili govorniki, ki so izrazili zahteve in želje ljudstva po demokratični oblasti, po ljudski skupščini, ki bo zares ljudska in ne tuja oblast. Mirovna konferenca mora končanem govoru razvrstili v sPrpVj i je kamion civilne policije v ulici *»® Bosco zavozil med množico. Policist* s brezobzirno vihteli lesene kije, tekali Z1 ljudmi in jih pretepali. Na pomoč j***1 1. prišla tudi ameriška vojaška pjlicija, je prav tako surovo pretepala ljudi. Tržaški teritorij mora biti svoboden Član Izvršnega odbora SIAU in član delegacije Julijske krajine na pariški konferenci tov. De Stradi, ki se je vrnil iz Pariza, je podal na tiskovni konferenci dne 26. t. m. daljšo izjavo o vtisih na pariški konferenci. Med drugim je omenil, da so člani delegacije obiskali predstavnike 21 držav, katerim so natančno obrazložili tržaški problem, kakor tudi problem celotne Julijske krajine, ki jim je bil skoraj docela neznan ali pa so imeli o njem napačne pojme. Na koncu svojega referata je tov. De Stradi začrtal program SIAU-ja, katerega boj mora biti usmerjen na resnično de- mokratičen statut; dosledno demokrat* no ustavo, ki naj zagotovi vso <>hU* ljudstvu; uprava, sodstvo, policija in vs^ druge javne ustanove naj bodo demo kratično orodje; na utrditev in poglobit® slovensko-italijanskega bratstva; popom narodno enakopravnost; odločno kor proti ostankom fašizma in vsaki obl* kolonializma; očuvanje industrije, fina**®' trgovine in plovbe; tesne ekonomske *n kulturne stike z zaledjem. Po končane*® referatu je odgovarjal na razna vpraša®)* novinarjev o guvernerju, o policijii mednarodni komisiji za nadziranje vol* tev, o volitvah, o državljanstvu itd. Tudi delavci tržaškega podjetja »Inforit« so začeli stavkati Ker postajajo zaradi stalnega naraščanja cen osnovnim življenjskim potrebščinam življenjski pogoji za tržaško delavstvo vsak dan neznosnejši, se stopnjuje tudi val stavk, ki je zajel tržaško mesto. Medtem ko delavci tovarne konopljevine in delavci in nameščenci TEL VE še vedno stavkajo in ko je bila stavka v Javnih skladiščih zaradi pogajanj le prekinjena, so začeli stavkati delavci v podjetju »Inforit«. To podjetje je hotelo v tem kritičnem času celo znižati akordne tarife. ZVU je podjetju »Inforit« nakazovala delo samo zato, da bi zaposlila brezposelne, kar pomeni, da podjetje sploh ne bi smelo delati na akord. To podjetje, ki je sprejelo delo za vsoto, ki je za 35.5 % nižja od osnovne ponudbe, skuša sedaj grabiti dobičke na račun izkoriščanih delavcev. Slovenske in italijanske antifašistke v borbi za neodvisnost tržaškega ozemlja V Domu pristaniških delavcev v Trstu je bilo zborovanje italijanskih in slovenskih antifašistk Trsta. Tržačanke, ki so se v velikem števihi udeležile zborovanja, so protestirale proti kolonialnemu sistemu zasužnjevanja tržaškega delovnega ljudstva. Tržaške žene, ki so si v času narodno-osvobodilne borbe in dolgoletne borbe proti fašizmu skovale svojo politično zavednost, so ostro obsodile anglo-ameriške poizkuse, ki vsiljujejo Trstu takšen staut, ki bi pomenil konec sleherne politične, gospodarske in kulturne neodvisnosti. Žene so odločno izjavile, da zahtevajo ljudsko oblast in ne guvernerja: »Trst ne sme postati oporišče za napadalne namene imperialističnih sil. Žene se bomo ob strani vsega poštenega prebivalstva vedno neomajno borile proti takim namenom.« .Tako kot so zborovale tržaške žene, zborujejo skoraj vsak dan prebivalci raznih okoliških vasi in tržaških predmestij ter obsojajo manevre mednarodne reakcije, ki krši načela Atlantske listine in hoče Trst z njegovo okolico spremeniti v anglo-ameriško kolonijo. Reakcionarne komisije one* mogočajo čiščenje fašistov v podjetjih Reakcionarne komisije, katere ie P? stavila ZVU za čiščenje fašistov v Trs in na področju cone A Julijske krajinf^ so izvršile čistko samo v večjih podjetl1 in industrijah. Tako so dale možnost *a^ šističnim elementom, da so se zatekli , manjša podjetja. Sedaj so se po dall®, dobi vendar odločili, da bodo izvrši * čistke tildi v vseh manjših podjetjih ten| področju, vendar v drugačni obl*1*, kakor prej. Medtem ko so doslej mora' vsi -nameščenci in delavci v podjetl1111 kjer je bila čistka, izpolniti tako imene vane epuracijske liste, bodo sedaj ko*®1' sije delale čistke fašistov le na podlag1 prijav. Na tak način prav gotovo ne bo mogoče izvesti temeljite čistke fašistov- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••M Grški narod nadaliuie z odporom OSLEPARJENO GRŠKO LJUDSTVO NUDI VSO POMOČ SVOJIM PRAVIM ZAŠČITNIKOM Britansko časopisje objavlja poročila dopisnika iz Aten o borbah v Grčiji. V poročilih se potrjuje, da se vodijo borbe ne samo v severnih oblasteh, temveč tudi na vsem ozemlju srednje Grčije. Dopisnik »Dgily Workerja« iz Aten v svojem poročilu iz Aten najprej borbe okoli mesta Diskata in pravi, da prihajajo sk>&' ljudstvo dokazati, da je neomahljl*) in da ne bo nikdar klonilo, ker s* zaveda, da se bori za svoje svete pravice. jejo resničnost Stepinčevih zločinov. C** prav je njegov zagovor zelo zakrkni*®1 je vendar moral priznati na podlagi dokazov svoje zločine: da je vodil zločinsko »prekrščevanje« Srbov, da j* "il vojni vikar Paveličeve ustaške vojake, da so bili njegovi kurati koljaši, gestapovski priganjači in špijoni itd. Povsod po Jugoslaviji, zlasti na Hrvatekem je aretacija in obtožba dr. Stepinca naletela na popolno odobravanje ljudstva, ki na svolli' zborovanjih ostro obsoja zločinsko delo Stepinca in ostalih zločincev ter zahteva zanj in za vse zločince najostrejšo in Za" služeno kazen. Maršal Tito je v razgovoru z «io; zemskimi mladinskimi delegacijami na obi sku »mladinske proge« ter v svojem <°' voru v Tuzli poudaril, da so v Jugosla. viji pred zakonom vsi državljani enaki ter da bo vsak brez izjeme, ki rova» proti državi, dobil svojo zasluženo »a zen. Tito je dal delovni mladini vse Prl znanje za njeno delo in jo pozval k 12 vrševanju novih nalog, na podlagi kal* rih bo Jugoslavija še močnejša. V zv«2> s tem je jasno povedal, da bo Jugoslavija z vsemi silami delala, da se krivičn* meje popravijo. — V Beogradu se vrši1 plenarni sestanek Centralnega sveta LNJi ki bo s svojimi sklepi važen doprinos k utrditvi in vzgoji mladine. — Jugoslavija je obiskal znani danski pisatelj Nexo, k> se je mudil tudi v Ljubljani in se je povsod zelo pohvalno izrazil o življenju U* delu nove Jugoslavije. Utrditev odnošajev s sorodnimi narodi: z Madžarsko je bil popisan sporazum o izmenjavi prebivalstva, s Češkoslovaško pa nov trgovinski sporazum 0 razširjanju in dvigu izmenjave na višjo stopnjo. Jugoslovanska vlada je ostro zavrnila grške izmišljotine o prekršitv' grške meje, TANJUG pa je demantiral izmišljene vesti, da bi Jugoslavija Popustila Koroško Avstriji. VELIK ODMEV STALINOVE IZJAVE Generalisim Stalin je na vprašani6 moskovskega dopisnika lista »Sunday limes« odgovoril med drugim, da ne vepa-jame v resnično nevarnost nove vojn*1 da je možno prijateljsko sodelovanje Anglije in Amerike s Sovjetsko zvezo in “a ameriške čete na Kitajskem ogrožajo mif-Te izjave so imele velik odmev po vs*)" svetu. Ves demokratični svet pozdravil8 to izjavo. Angleški list »Daily Workef* piše, da bo Stalinova izjava ustvari18 ugodne pogoje za rešitev sedanjih konfliktov. To je potrdilo, da Sovjetska zve' za resnično želi ustvariti trden svetoven mir. VEDNO VEČJE NEZADOVOUSTVO Z IMPERIALISTIČNO POUTKO »Wallaceova afera« in njen odmev kažeta, da v Ameriki nezadovoljstvo PT?}i politiki Trumana vedno bolj narašča. ^ tisoč Američanov zahteva takojšen 0<1' poklic ameriških čet iz Kitajske; kongf*5 ameriških Slovanov je podprl upravičen* zahteve Jugoslavije; v Nizozemski so *e vršile velike demonstracije proti pošiljanju nizozemskih čet v Indonezijo; v Severni in Srednji Grčiji se vodijo že pa1^ zanske borbe, dočim so dobile angleš^ čete v Grčiji pojačanje. KP Grčije in K Anglije odločno zahtevata takojšen uim8 angleških čet iz Grčije; Poljska je P°j siala Angliji ponovno protestno noto zaradi formiranja Andersovega korpusa, Sovjetska zveza pa Turčiji novo noto gl* _ Dardanel, v kateri govori o potrebi skupne obrambe Dardanelske ožine. Demokratično mnenje je obsodilo zadnji Chur' chillov govor, v Franciji je bil spr*l* načrt Ustave, za katerega je glasoval* tudi KP. V Niimbergu je bila končno priglašena sodba, po kateri je 12 nemški11 fašističnih zločincev obsojenih na smrt 2 ‘obešenjem, nekaj na večletno ali dosmri" no ječo, nekaj pa jih je bilo oproščeni111 čeprav je sovjetski zastopnik za vse *8" hteval najostrejšo kazen. ★ Dogodki zadnjega tedna nam torej l*8" žejo, kako angleški in amerikanski i?1!5*] rializem brez vsakega prikrivanja izv8' jata poskuse zasužnjiti ne samo Trst, se vriniti tudi v Srednjo Evropo. Odločna borbena volja ljudstva Julijske kr8" jine ter Jugoslavije, uspehi ustvarjalnega poleta jugoslovanskih množic in vedno večji odpor proti imperialistični poliby1 v svetu so jamstvo, da bo Jugoslavi)8 končno dobila pravične meje. Ovaditi in se pri tetn učiti — učiti se, da potem, še bolje gradili’ ZADOVOLJIVI USPEHI »ZDRAVSTVENEGA TEDNA« Boljši idravstveni pogoji so predpogoj zdravega rodu Dne 29. septembra smo z zadovoljstvom nad doseženimi uspehi zaključili teden zdravstva s trdno voljo, da bomo vse dosežene uspehe razvijali in jih še povečali v nadaljnjem delu na področju zdravstva. Ce govorimo o obračunu, ki ga naj bi napravili preko tega tedna, potem moramo govoriti ne samo o številnih dobro uspelih akcijah, ki jih je izvedla naša ljudska oblast, konkretno °dsek za zdravstvo Pokrajinskega Poverjeništva, ampak moramo govoriti tudi o tistih sto in stotinah delovnih rok po naših vaseh, ki so z drobnim delom pri asanaciji naše vasi ustvarili osnovne pogoje za bolj zdrave prilike življenja v naših kra-jih. Naše žene, naša mladina je urejevala gnojišča, belili so hiše, stano-Va,nja, šolska poslopja, čistili obleko itd. Naše delavstvo si je s prostovoljnim delom izboljšalo higijenske naprave v podjetjih in po tovarnah. Prav v tem je tisti velikanski pomen tedna zdravstva, ker je uspelo našim oblastnim organom in Osvobodilni bonti ter njenim množičnim organizacijam, da je postal teden zdravstva množična akcija vsega ljudstva Vzhodno-primorskega okrožja. Velike pozornosti je bila deležna higijenska razstava, ki je skozi osem dni obiskala 17 večjih centrov v našem okrožju in katero je obiskalo Preko 10.000 ljudi. Ljudstvo je z ve-tikim zanimanjem obiskovalo razsta-y°) saj so bila prvič odprta vrata našemu preprostemu človeku tudi tja, kjer lahko z znanstvenega stališča spremljaš potek posameznih obolenj, rojstva in življenja človeka. V tej ši-roki akciji tedna zdravstva so sodelo-VaU tudi vsi zdravniki in dentisti ne samo s predavanji, ki so jih imeli po številnih vaseh, ampak so se formirali tudi v zdravstvene ekipe, ki so nudile pomoč prebivalstvu. Take ekipe okrajnih zdravnikov in denti-stov so delovale na Pečinah, kjer je bilo 106 pregledov, nadalje v Lomu, kjer so bili 104 pregledi, Otlici, Podkraju in Gaberjah, Novi Sušici, Hru-ševju in Trebčanah. Nadalje v Škofijah, Marezigah, Gradenu in Padeni. Sindikalna podružnica Vipavske bolnice je organizirala zdravstveno ekipo zdravnikov in zaščitnih sester, opremljeno z rontgenovim aparatom in zobno ambulanto. Ta ekipa je izvršila tekom tedna zdravstva v Pod- gradu 206, v Rižani 800 in v Materiji 130 pregledov. V tednu zdravstva je bilo poleg tega med ljudstvo razdeljenega ogromno zdravstveno-agita-cijskega in poučnega čtiva. Ob zaključku tedna zdravstva so bile otvorjene tudi številne zdravstvene ustanove, kakor je razvidno iz pričujoče legende in sicer proti-tuberkulozni dispanzer v Ilir. Bistrici in Tolminu, p roti venerični dispanzer v Kopru, materinske in dečje posvetovalnice v Kozini, Divači in Ajdovščini in 11 krajevnih ambulant ter končno zdravilišče za bolne na pljučih v Senožečah. V »TEDNU ZURAVSTVA« JE NAJBOLJŠE OELAL GRGARSKI OKRAJ Za liudsko zdravje je opravilo 1252 ljudi 2890 delovnih ur 620 stanovanjskih sob, prebelili in očistili 290 stranišč, izdelali in izkopali 68 prekopov za odtoke stoječih vod in gnojnic, prečistili in razkužili Po dosedaj sprejetih poročilih je ljudstvo v grgarskem okraju najboljše delalo v času tedna zdravstva. Poleg zdravniških predavanj, predavanj Praznično lice sanatorija, ki je otvorjeno v pomoč ljudstvu. bolničarjev in zdravstvenih referentov ter zdravstvene razstave, ki je bila v Grgarju in Cepovanu, je ljudstvo opravilo velika zdravstvena dela, katerih je nemogoče prezreti, ne da bi Most v Prestranku se obnavlja v. Doletela ga je slična usoda, kot večino drugih mostov. X neposredni bli-z*ni sobomb na žrela, ki pričajo, da je ?a most vladalo toliko zanimanje, ki Je povzročilo njegov konec. Potreba je Narekovala, da se je postavil zasilen N*05*!, ki nas še spominja na čase. »vsi 'Nos to vi v zrak letijo« ... Toda mi po-*tebujemo trdne, stalne mostove, ker J® od njih zavisno hitro in važno prevažanje iz enega dela države v drugi del. Treba je misliti na obnovo. ■fC to prav gotovo eno izmed največ-Jm gradbenih del, ki ga vodi Gradbe-no podjetje v Vipavi. Danes je že kar lep pogled na to Naše domače delo, lesena ogrodja obo-pegjvaj0 na trdnih cementnih temeljih in še lahko dojemaš sliko bodočega mostu. Vedeti pa moramo, da delo ni bilo lahko, ker je svet silno lezak za tolikšno zgradbo. Več tisoč 111 zemlje in skale je bilo treba izkopati in preložiti, da so se vsklrali te-djelji, bilo je pa še vedno dvomljivo, ,.1?° to dovolj. Teren je sila nezaupljiv in so morali poklicati strokovnjake, ki so skrbno pregledali in podali svoja mnenja, da se morajo te-jPclji še ojačiti, kar je zahtevalo vedno novih in novih naporov. Reči mo-famo, da se je to posrečilo. Mladina Jo prav s prostovoljnim udarniškim delom mnogo pripomogla in te dni je prenehala z delom brigada »Srečka Kosovela« potem, ko je izpolnila svoje 'naloge. , Glavno delo in obenem najtežje je končano, tako da je dvajset delavcev ze odšlo na delo v Slovenijo. Zaupali p 'mi. da se most bliža že uresničitvi, dementna dela se izvajajo že na dveh I >kih, potrebni pa so izvežbani de-nvcišpecialisti, ki morajo -edeti, ka-p* 66 taki stvari streže. Pomanjkanje ‘en se čuti, vendar so tehnični vodje n celo inženirji, ki tovariško svetuje-Jo in celo sumi poprimejo za delo, ker edo, da je to potrebno. Na vrhu modi hrope stroj za mešanje betona, 'N'zièki na ozkem tiru prevažajo vse P°trebno. Od d alee se ti zde delavci °t muhe, ki lezejo po lesenem ogrod- ju, od časa do časa pa privozi lokomotiva, ko da je prišla pogledat, kdaj ji bodo pripravili varno pot, kjer bo brzela, ne pa se lahno in previdno spuščala čez most nazaj. Delo je v polnem zaletu, mnogo je pripomoglo lepo vreme, ki si ga prav sedaj, ko betonirajo, želijo vsi. \ olike skladovnice desk in brun se razlezejo na potrebna mesta. Dela je še mnogo, preden bo most popolnoma dokončan in tudi okolica urejena. Še bo treba pridnih in delovnih rok, bomo končno uredili lice okolice, je vse razrito in razbrazdano. Novi most nas bo spominjal težke, vendar velike čase, ko se rušilo zato, da smo na drugi strani ustvarjali veliko večje mostove, ki so nas vodili v svobodo in naprej v Titovo Jugoslavijo. Aljoša. POMEM TISKOVNEGA SKLADA Ni prvič, da se govori o skladu v korist tiska. Na n ob e nnačin ne smemo pozabiti, kaj to pomeni za delovno ljudstvo, posebej za. ljudstvo Slovenskega Primorja. Tisk, v katerem gojimo našo slovensko besedo, je naš velik prijatelj in dobrotnik, svetovalec in predvsem vodnik, ki nam prinaša slednji čas spoznanja in ugotovitve, ki se nanašajo izključno na nas vse. Zavedati se moramo, da je tisk postal zaveznik ljudstva, odkar je prevzelo oblast v svoje roke, ila je sedaj tisk zrcalo naroda, ki nudi nepokvarjeno resnično sliko našega dela in narodne Zavesti, da je tisk odraz 'naše pravične borbe za obstoj in da pomeni našo moč in vztrajnost. Do nedavnega je bil tisk last maloštevilnih izkoriščevalcev, ki so s pomočjo tiska vplivali na ljudstvo in ga slepili, da so ga laže vladali in ga vodili v temi. S propadom gnile družbe in trhlega državnega reda je zamrl tudi nam nenaklonjen in sovražni tisk in prešel v last širokih ljudskih množic. Tisk je sedaj glasnik ljudstva. Nam na Primorskem je bila naša beseda obenem bodrilo, že sama ljubezen do materine besede nas je vodila, da smo skrivali slovenske knjige v najbolj skrite podstrešne kote, v klet, ali jih celo zakopali, da jih fašistična golazen ne bi zalezla. Naskrivaj so se odpirale v zimskih večerih, da je naš slovenski človek zajel nekaj misli v topli materinščini. Občutili smo praznino in pomanjkanje na- Tako delajo in gradijo most v Prestranku, še besede, dokler se nismo pregrizli skozi najtršo dobo svoje zgodovine, ki je obenem najslavnejša od vseh dob po masovnem pohodu vsega ljudstva v obrambo svojega naroda in naše slovenske besede. 25 let smo prenašali zasramovanje, 25 let so teptali tujci našo besedo In potujčevali deco, da danes občutimo predvsem pri naši mladini, koliko je bila prikrajšana, kar se jezika tiče. Pred nami stoji zapoved! To moramo popraviti. Slednja vrata morajo biti nastežaf odprta, da sprejmejo našo tiskano besedo in z njo vred resnico in lepoto. Željno moramo piti iz studenca, ki priteka do nas, da ozdravimo rano pomanjkanja pisane besede. Vse je odvisno od nas samih. Poglejte, kako moramo obnavljati in graditi z lastnimi silami in z pajvečjo požrtvovalnostjo! Prav tako smo dolžni nadomestiti pomanjkanje na prosvetnem polju. Srečni smo, da lahko že zbiramo, saj tisk prinaša, kar si poželiš, prinaša vse, kar je dobrega, zdravega in poštenega. Jasno je, da je bila naša prva dolžnost izločiti vse škodljivo, ker to med narod ne sme. škodo, povzročeno z nezdravim pisanjem, bi le težko in počasi popravljali. Ljudska oblast vlaga tako vse napore, da podpre v dobrobit ljudstva tisk. S ponosom se lahko ozremo v naše delo, čeprav smo majhen narod, vendar premoremo veliko domačih umetniških del in obilico tujih, s ČL mer se drugi narodi ne morejo ponašati. Še vedno moramo pomniti, kaj nam jc pomenila še med borbo naša knjiga, ki je. prehodila vso trpko, toda zmagoslavno pot slovenskega partizana. Veljalo je pravilo »čuvaj to kr :igo kot svojo puško« in vemo, da je s puško bila najzvestejša spremljevalka vsakega izmed borcev in da je s puškami in žrtvami bila priborjena svoboda. Po končani vojaški zmagi smo napovedali boj neznanju in nevednosti. Spet moramo sami z lastnimi silami na pohod. Tiskovni sklad je fond, kjer bo ljudstvo dokazalo svojo visoko zavest do pomena tiska, in uspel bo kot je uspel obnovitveni sklad (fond). Ljudstvo bo razumelo, da je treba pomagati tudi pri obnovi ljudskega časopisja in bo s svojimi prispevki to dokazalo. Tekmovalni načrt vsake vasi ne bi smel preko tega važnega dejstva, kjer bi podprli naše ljudsko časopisje, pridobivali vse možne naročnike in podprli še tiskovni sklad, ki bi postal vir še večjih možnosti, ki bi pocenil časopisje in mu dal možnost, da najde mesto v še tako oddaljeni slovenski hiši, za slednjim ognjiščem.' kjer bi se Črpala ogromna sila naše nenehne borbe za obstanek, za napredek, za dobro nas yseh» vseh delovnih ljudi. ali prebelili so skupno 202 gnojišči. Nadalje so počistili 297 dvorišč in predstanovanjskih prostorov. Zanimivo je tudi, da je prav grgarski okraj ustanovil pet ambulant. Poleg tega „ m ] Slavnostna dtvoritev zdravilišča v Senožečah. jih javno stavili za vzor vsem tistim, ki širokega pomena zdravstvenega tedna morda niso tako razumeli. V Grgarskem okraju so osnažili in pobelili 294 hiš, nadalje prebelili so v prid zdravstva organizirali sedem dobro uspelih kulturnih prireditev. Po dosedanjih poročilih je pri teh delih delalo 1252 ljudi in so opravili delo v 2890 prostovoljnih urah. Illlllllllllllllllllllllllllll!lllll!llllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!llllllllllllll llllll!l!lllllll llllllllllllllllllllllllllllllll PROSTOVOLJNO DELO ZA NADZIDAVO DIJAŠKEGA DOMA V HERPELJAH Prejšnji teden, ko so prebivalci Her-pelj in Kozine zvedeli, da se bo pričelo z nadzidavo dijaškega doma, kar je nujno potrebno, da se spravi pod streho nadarjene otroke, ki žele posečati tukajšnjo gimnazijo, so se takoj prostovoljno prijavili, da bodo pomagali pri gradnji. Že med tednom je mladina z našimi kamijoni odšla v Šapjane in naložila 4 vagone opeke. Prejšnjo sredo so opeko raztovorili AFŽ iz Kozine, sindikat okrajnih uslužbencev ter profesorski zbor. AFŽ iz Herpelj so med tednom nosile vodo in gasile apno, potrebno jamo pa so izkopali možje iz Herpelj. Pogasili so 70 q apna. V nedeljo, dne 29, sept. 1946 so se udeležili prostovoljnega dela — prevoza opeke iz postaje — vsi vozniki iz Herpelj in Kozine, katerim so pri nalaganju in razkladanju pomagali stari in mladi. Med prostovoljci So se pridno udejstvovale tudi nad 50 let stare ženice. Ker je primanjkovalo tudi prostorov za učilnice gimnazije, so preuredili osnovno šolo, ter iz stanovanj pridobili dve učilnici. Tudi pri tem delu so se pojavile prostovoljke in po izvršenem delu prav teme- ljito osnažile vse prostore. Tako da je sedanja šola vzor snage in reda. Po izvršenem delu so ugotovili sledečo storitev: Pri napravljanju apnenice za dijaški dom je sodelovalo 16 delavcev; napravili so 58 ur v vrednosti dela za 1740 lir. Pri gašenju apna je sodelovalo 27 delavk, napravile so 143 ur v vrednosti dela za 4290 lir. Pri tem pogasile 70 q apna. Pri razkladanju opeke je sodelovalo 43 delavcev, napravili so 24 ur, v vrednosti dela 720 lir. Pri razpeljevanju opeke je sodelovalo 43 delavcev in delavk, napravili so 129 ur, razpeljali 750 q opeke v vrednosti dela za 18.000 lir. Pri raznih delih je sodelovalo 13 delavcev, opravili so 241 ur v vrednosti dela 4820 lir. Pri čiščenju šole je sodelovalo 11 delavk, napravile so 40 ur v vrednosti dela 1200 lir. Poleg mladine iz Herpelj in Kozine je pri nakladanju opeke v Sapjanah pomagala tudi mladina iz drugih krajev. — Skupno je bilo naloženih 10.478 votlakov in 3.900 zidakov. Vsak mladinec je delal 15 ur. Pismo iz Brčkega Dragi mladinci in mladinke! Srečna in ponosna sem, da bom tudi jaz lahko rekla, da sem pomagala pri največjem delu jugoslovanske mladine, pri graditvi proge Brčko-Banoviči. Mnogo bi vam lahko napisala o našem potovanju in o našem sprejemu, toda o tem vam bom povedala doma. Povem vam samo to, da nisem nikoli mislila, da je Jugoslavija tako lepa in tako bogata. Gotovo vas zanima, kako živimo? Delo imamo razporejeno tako, da delamo 6 ur na progi, a 6 ur dnevno imamo učenja. To učenje posebno nas zelo veseli, ker nam je fašizem vzel naše šole. Učimo se zgodovine, zemljepisja, slovenskega pravopisa, matematike, cirilice in vsak dan spoznavamo tudi našo zgodovino osvobodilne borbe. Nastanjeni smo med dvema gričkoma, kjer teče reka Tanja, tako da so vsak dan kopamo. Jaz se že sedaj bojim dneva, ko bom morala iti od tod, ker v življenju nisem bila še nikdar tako srečna kot sem sedaj. Vam pa je lahko žal, da niste šli z nami. Kaj pa doma. ali pridno tekmujete in sestankov imate kaj? Priporočam vam, da pridno delate in tudi na sten-čas ne pozabite, tako da boste tudi vi doma imeli kaj pokazati. — Drugič napišem kaj več. Višnjevec Antonija. Fizkultura mora postati last najširših ljudskih množic! ★ KA) PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBE GORNJA BRANICA TEKMUJE Tudi vaščani iz Gor. Branice so se vključili v novo tekmovanje za priključitev Julijske krajine k FLRJ. Tekmovanje se je začelo z zanimanjem in navdušenjem, to so pokazali z dejstvi in prvimi uspehi v 14. dneh. Imeli smo 2 udarniški nedelji. Udeležba je bila zadovoljiva. Skupno je bilo na delu 140 vaščanov, ki so napravili 680 delovnih ur. Očiščeno je bilo nad 700 m jarkov. — Naprej od mostu, ki je bil zgrajen v Titovem tekmovanju, sò zgradili 5 m ši- roko in 40 m dolgo novo cesto. Rabila je 58 kub. metrov kamna in 46 kub. metrov gramoza. Tudi vozna sredstva so sami preskrbeli. Vrednost vsega dela znaša 29.900 lir. K takemu uspehu je kot vedno pripomogla mladina, udeležila se je v celoti vseh del. Posebno je treba poudariti udeležbo naših žen, starih očetov in mamic, ki se zavedajo, da gradijo novo domovino in lepšo bodočnost svojim otrokom. Ukmar Ivanka. PISMO ŽENE IZ ZAGORJA »PRIMORSKI B0RBI< Dragi tovariš urednik! Iskrena vam hvala za odgovor na dopis o »vtisu iz Parade dela v Ajdovščini«. Hvala vam tudi za navodila in pojasnila glede dopisov. Zdelo se mi je, da tisti moj solzavi dopis ne bo nikakor primeren za našo »Primorsko borbo«. Prosim vas, oprostite mi in nikar se ne jezite, ker vas motim s takimi budalostimi. Bo pa v prihodnje kaj boljšega, bolj borbenega, udarniškega. O, da bi vi videli koliko dela, udarniškega seveda, imamo pri nas v programu! Ali ga smem našteti? Torej poslušajte: Ureditev prostora za ambulanto; poprava vaškega vodnjaka; ulična napeljava elektrike; prebe-Ijenje stanoyanjskih hiš in poslopij, ravno tako tudi šole; obnova razrušenega gasilnega doma, ki bo služil svojemu namenu. V njegovih prostorih bo pa tudi Mladinski dom, čitalnica, pošta, krajevni odbor itd. Potem so predvideni še pogosti sestanki, kakor masovni in posebni mladinski. V dolgih jesenskih večerih pa bomo v poučnih tečajih temeljito izprašili in očistili našo materinsko besedo, da bo lepa in čista, kakor svetla luč v svobodni domovini. Bistvo in namen našega dela v tekmovanju je: priključitev k Jugoslaviji. Videli boste, kako sijajen bo uspehi Vse to bomo izvršili, ker hočemo, da nas bo mati Jugoslavija vesela in ponosna na nas. Pridno nam pomaga tudi naš tovariš učitelj, ki ves gori za šolo, za obnovo. Po končanem šolskem pouku si zaviha rokave, pa kramp, lopato ali motiko v roke in hajd na delo! Tako ves je naš. Z eno besedo — učitelj in delavec. Kadar bomo vse točno izvršili, z železno vztrajnostjo in borbenim pogumom, takrat bomo pa zavriskali znova v našem časopisu, naši ljubljeni »Primorski Borbi«____ Gotovo mislite, da imate opravka z nagajivo mladinko. Ne. Sem gospodinja, žena in mati treh mladih veselih udarnikov. Saj ne boste zamerili, če ob zaletu naše mladine še nas starejše pograbi, da priskočimo in poprimemo, kadar nas ona pozove na pomoč. Antonija Kirn, Zagorje na Krasu. Sa let pri Izoli razume novi čas Šalet je malo naselje s slovensko večino tik pri Izoli. Hiše so raztresene po vinogradih in obdelavano polje je blizu obale. Kljub temu, da je naselje raztreseno, je politično življenje precej živahno, posebno odkar so se vrnili mlajši iz naše vojske. Ker sama vas ni utrpela škode med okupacijo, Šaletčani prav radi pomagajo pri obnovi drugih vasi. Tako so šli na prostovoljno delo v Šmarje, Ga-brovico in v Kubed. V tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji si bodo napravili 600 metrov popolnoma nove ceste, in to v sami skali. V SIAU je vpisanih 314 članov, mladina redno obiskuje sestanke, pred kratkim so se organizirale tudi žene v svojo organizacijo. V načrtu imajo zgraditi Ljudski dom. Otroci iz Šaleta hodijo v šolo v Izolo. Slovenski kmetje iz okolice mesta se dobro razumejo z italijanskimi tovariši iz Izole in živijo v bratstvu. Tretja udarniška nedelja v Stopniku Tudi pri nas smo praznovali tretjo nedeljo kar udarniško, enako kot že prvi dve. Masovne organizacije so šle na »juriš« nad žir, dva cestarja, člana OF, pa sta v 14 udarniških urah napravila 3 kub. metre drv za neko partizansko vdovo. Zvečer pa je bila slovesna otvoritev električne luči v Grapi, kjer je zagorela luč v šestih hišah in to v taki samoti, kamor še hudič ne mara priti, kot se domačini izražajo. Vse to je zasluga doma-čina-samouka, ki je vaščanom dal na razpolago svoje znanje, katerega pa bo še izpopolnil zdaj v svobodi. Ogarev. PRESKRBA »Zdravstveni teden« smo začeli s čiščenjem vasi Na masovnem sestanku članov SIAU v Herpoljah-Kozini smo 21. 9. klenili, da bomo začeli zdravstveni teden s tem, da bomo počistili v nedeljo naše ceste, poribali vse šolske prostore in tudi okoli hiš naredili red. In res se nas je v nedeljo zjutraj zbralo kar lepo število. Možje so kopali obcestne jarke in odvodne kanale očistili razne nesnage. Žene iz Her-pelj pa so poribaie dva velika razreda. Mladina je pometla vso cesto v Herpeljah in Kozini in odstranila tudi razne odpadke. Vendar bi lahko bil uspeh še lepši, če bi prišli na delo tudi tisti, ki sicer take akcije vedno z odobravanjem pozdravijo, a jih pustijo v izvedbo drugim. Biti član OF se pravi: vse njene sklepe pomagati izvajati. In tako je tudi s prostovoljnim delom. Masovno nabiranje bukovega žira v Idriji Za nabiranje bukovega žira je v našem mestu splošno zanimanje. Tako so ga marsikateri člani številnih rajonov nabrali že precejšnje količine. Minulo nedeljo so se pa razgibali vsi rajoni ter šli v zgodnjih jutranjih urah nabirat bukov žir. Pri tem se je opazilo, da so člani nekaterih rajonov imeli več sreče nego ostali. Tudi uprave vseh naših nižjih in srednjih šol so sklenile organizirati tridnevno nabiranje bukovega žira, pri katerem se bo pa vršilo medsebojno tekmovanje med učenci vseh šol. Ker je to zelo dragocen in obenem koristen sad in ker imamo lepe jesenske dneve, bi bilo zelo priporočljivo, da bi čimbolj izkoristili letošnjo izredno bogato letino žira ter pospešili nabiranje, kar bo posamezniku in skupnosti v korist. Ferdo Vidnfar. ¥ šebreljah hitijo z delom Zima je pred vrati, na požganih zidovih stoje že pripravljeni strešni stoli, manjka še opeka za pokritje. To je zadruga nabavila, toda je še v Stopniku, od koder jo je treba spraviti še 4 km v hrib. Hitro skličejo sestanek SIAU-ja in se dogovorijo, da gre v nedeljo vse na udarniško: živina in ljudje. Še so ta večer slovesno razdelili znake — odlikovanja — aktivistkam in sodelavkam OF za časa ilegale. Dvajset žen in mladink je prejelo to veliko priznanje, ki je bilo določeno kot odlikovanje na kongresu mednarodne PŽZ v Parizu. Drugi dan popoldne pa je prisojna stran Šebreljske planote vsa oživela. Nad 150 podajačev in podajačic se je uvrstilo drug poleg drugega v živ trak in opeka roma v hrib brez ceste in steze. Poleg teh še šest voznikov z večjim številom mladine vozi strešnike. Vseh skupaj je okoli 200 in šest parov konj. V 4 urah so samo podajači napravili 600 ur in s tem prištedili vasi in — sebi 18.000 lir. Tako pojmujejo Šebreljci obnovo na zadružni podlagi. Da bodo tudi to bitko dobro spravili skozi, je porok dobra volja in tovariška enotnost ljudstva — ne glede na malenkostne predsodke, katerih se nekaj družin še ne more povsem otresti. Da so Šebreljci tudi drugače brihtni ljudje, je dokaz mlad Titov kapetan domačin, ki je bil prav te dni na dopustu in je zdaj v — Beogradu. Ogarev. V Marezigah bodo gradili šolo V prejšnjem tekmovanju so v Marezigah popravili osem hiš, v novem tekmovanju imajo v načrtu dve hiši in osnovno šolo. Vsi, posebno pa mladina, delajo z navdušenjem pri prostovoljnem delu ob vsakem prostem času, tudi ponoči, če je trelja. Albin Bubnič. Vprašanje bodočega učiteljskega kadra Med naše bodoče naloge, ki se tičejo splošnega načrtnega dela, bo vsekakor potrebno uvesti načrtno usmerjanje naše mladine v strokovne šole. Razumljivo je, da bo to v ozki zvezi z našim splošnim gospodarskim načrtom, ki nam bo pokazal potrebo po strokovnem kadru. Vendar pa moremo v nekaterih poklicih že danes čutiti potrebo po tem usmerjanju. Poleg ljudske oblasti se bodo morali za ta problem zanimati vsi naši vzgojitelji in prav tako tudi starši. Za Slovensko Primorje postaja kočljiv problem učiteljskega kadra. Srednja šola je veljala in velja še marsikje kot institucija za vzgojo uradniškega kadra. To mišljenje je bilo zmotno že preje, kar nam je dokazovala brezposelnost med inteligenco v bivši Jugoslaviji. Toliko bolj pa moramo to odklanjati danes, ko moramo prav vsi imeti povsem drugačne odnose do dela in seveda tudi do posameznih poklicev. Srednja nižja šola bo morala igrati važno vlogo posrednika za vstop v strokovne šole. S tem se bodo morali sprijazniti tudi tisti starši, ki so poslali svoje otroke v srednjo šolo z nameni, ki so bili vodilo v prejšnjih državah. Statistika srednjega šolstva v Slov. Primorju brez cone A nam more biti prav v tem pogledu zelo zoučna. V prvi razred gimnazij se je letos vpisalo 716 dijakov, v prvi razred učiteljišča v Tolminu pa celih pet dijakov. V celoti obiskuje naše srednje šole (pri tem ni vštet okraj Koper) 1992 dijakov, učiteljišče pa celih 16. Potreba po učiteljskem kadru je velika. Samo Slovensko Primorje, brez cone A, rabi nekako 500 učiteljev. Pri takem dotoku kot je bil letos bi morali čakati skoro 100 let, da bi učiteljišče krilo enkratno potrebo po učiteljstvu pri nas. Na drugi strani pa nam je lahko jasno, da 716 prvošolcev daleč presega potrebo kadra v upravnem aparatu. Ti dijaki se bodo morali prej ali slej odločiti za prestop v strokovno šolstvo. Resnica je, da itak vsi novovpisa-ni ne bodo končali vseh gimnazijskih študij in, da bodo nekateri od njih gotovo prestopili na učiteljišče, vendar je razlika še vedno zelo očitna. Prav tako pa je verjetno, da bo tudi v bodoče vpis na učiteljišče zelo pičel, če ne bomo posvetili temu vprašanju več pozornosti. Letos obiskuje četrti razred gimnazij 145 dijakov. Prav pri teh bo treba že letos pričeti z načrtnim usmerjanjem v strokovno šolstvo in seveda tudi na učiteljišče. Tega problema se bomo morali lotiti z vso resnostjo. Obroki živil za mesec oktober Za mesec oktober t. 1. se bodo delile potrošnikom Sloevnskega Primor-količine živil, in to: • 1. Na osnovne živilske nakaznice: na vsak odrezek za kruh 575 gr kruha ali 300 gr moke, skupaj na vse odrezke 11.625 kg kruha ali 9.50 kg moke ali 10 kg žita: na odrezke za zakuho od št. 1 do 10 1 kg testenin; od 11—20 500 gr bele moke, od 21—51 500 gr krušne moke; na mesne odrezke Ha, 1Tb, lic, lld, ali 51a, 51b, 51c in 51d na vsak odrezek po 200 gr svežega mesa; na odrezek za sladkor 150 gr sladkorja; na vse odrezke za maščobo skupaj 500 gr oja ai masti; na odrezek za sol 500 gr soli; na odrezek za milo se bo količina odredila naknadno. 2. Na dodatno nakaznico za dojenčke: na odrezek DO J 116 500 gr sladkorja; na odrezek DOJ 117 1500 gr bele moke; na odrezek DOJ 118 200 gr otroškega mila. 5. Na dodatno nakaznico za otroke v 2. letu starosti: na odrezek OTR- 126 500 g'r sladkorja; na odrezek OTR 127 1500 gr bele moke; na odrezek OTR 128 200 gr otroškega mila. 4. Na dodatne nakaznice za otroke v 5. do 7. leta starosti: na odrezek OTR 156 550 gr sladkorja; na odrezek OTR 157 1000 gr krušne moke; na odrezek OTR 158 100 gr mila za umivanje. 5. Na dodatno nakaznico za noseče žene: na odrezek NOS 5 500 gr sladkorja; na odrezek NOS 6 500 gr testenin; na odrezek NOS 7 400 gr olja. 6. Na dodatno nakaznico za lahke delavce: na odrezek dodatek L' 1 250 gr slanine; na odrezek dodatek L’ 2 550 gr sladkorja; na odrezek dodatek L 5 100 gr surove kave; na odrezek dodatek L 4 250 gr testenin; , s na odrezek dodatek L 5 5 kg krušne moke; _ „ „ na odrezek dodatek L 6 1?00 g koruzne moke; , na odrezek dodatek L7 1 kg grana. 7. Na dodatno nakaznico za težke delavce: na odrezek dodatek T 9 500 gr slanine; na odrezek dodatek T 10 500 gr sladkorja; __ „ na odrezek dodatek T 11 150 g surove kave: na odrezek dodatek T 12 500 gr testenin; _ _ na odrezek dodatek T 1 ali T 5 krušne moke; . . na odrezek dodatek T 14 5 kg koruzne moke: na odrezek dodatek T 15 1 kg grana- 8. Na dod. nakaznice za gozdarje: na odrezek gozdar 17 5760 gr sl*' n ine: , na odrezek gozdar 18 500 gr sladkorja; na odrezek gozdar 19 25 kg koruzne moke; ... na odrezek gozdar 20 250 gr sou> na odrezek gozdar 21 1 kg graha. Trgovcem in zadrugam je prepovedano izdajati hrano na že odrezane odrezke. Vsak potrošnik mora pri Pre' vzemu živil predložiti živilsko nakaz; nico, kjer se mu odvzame pripadajoč1 odrezek, na katerega se izda hrana. Vsi okr. NOO. gospodarski odseki so dolžni, da takoj po prejemu obrokov živil za mesec oktober t. 1-delajo razdelilnike in iste dostavijo podružnici »Prerada«, tako da bi se z delitvijo hrane v mesecu oktobru t*" koj začelo. Pri izdajanju UNRRA-ine slanine-ki bi se izdala namesto masti n*1 olja, se ima pridrževati naslednje razmerje: 125 kg UNRRA-ine soljene slanine za J00 kg masti oziroma obratno. Zgoraj navedeno razmerje ne velj* za konzervirano UNRRA-ino slanino (panceto) v plehnatih dozah. Pance» se bo torej delila v odnosu z mastjo alf oljem v razmerju 1:1. Več tisoč ljudi je v Bertokih proslavilo tretjo obletnico srdi - ★ ★ ★ RAZGLASI Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odo-britvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 51. julija 1945, izdaja sledečo odredbo. Čl. 1. Vsako nabiranje prispevkov v denarju ali v blagu v katero koli svrho po privatnih osebah in ustanovah se stavlja pod nadzor ljudske oblasti. Kdor želi vršiti nabiralno akcijo, je dolžan predhodno pribaviti si dovoljenje Poverjeništva PNOO (odseka za notranje zadeve). Prošnja za tako dovoljenje se vlaga na Poverjeništvo PNOO (odsek za notranje zadeve) potom Okrajnega NO odbora. V prošnji mora biti določno označen namen nabiralnè akcije kakor tudi način njene izvedbe in področje, na katerem se ista namerava vršiti. Čl. 2. Ako se nabiralna akcija dovoli, mora pooblaščena stranka po završeni akciji predložiti Poverjeništvu PNOO (odseku za notranje zadeve) pismeno poročilo o poteku in uspehu akcije kakor tudi obračun, iz katerega mora biti razvidno, koliko in kakšnih prispevkov je bilo nabranih in v katere svrhe so se uporabili. Čl. 5. Prekrški zoper to odredbo se kaznujejo v denarju do 20.000 lir, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v kazen odvzema osebne prostosti do treh mesecev ali pa v kazen prisilnega dela brez odvzema osebne prostosti do šestih mesecev. Denarne kazni se stekajo v sklad za obnovo pri Poverjeništvu PNOO. Obenem se zaplenijo vse nabrane stvari v prid istega sklada. Za kggensko postopanje so pristojni Okrajni NO odbori. Zoper kazensko odločbo Okrajnega NO odbora je dopustna pritožba na Poverjeništvo PNOO (odsek za notranje zadeve). Pritožba se vlaga pri Okrajnem NO odboru v roku 8 dni po vročitvi kazenske odločbe. Čl. 4. V težjih primerih so za kazensko postopanje pristojna okrajna ljudska sodišča. ČL 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina, dne 14. dec. 1945. Načelnik odseka za notranje zadeve: Čotar Albin, s. r. Poverjenik: France Perovšek, sr. t Opozorilo Oddelek za notranjo upravo pri PPNOO obvešča, da se po vseh okrajih Vzhodno-primorskega okrožja ustanavljajo uradi za izdajanje potnih dovolilnic za potovanje v FLRJ in nazaj v okviru odsekov za notranjo upravo. Dosedanji urad za izdajanje potnih dovolilnic v Postojni ne bo v zvezi s tem več sprejemal prošenj. Uradi za izdajanje potnih dovolilnic pri vseh Ok. INDO bodo začeli redno poslovati od 11. t. m. dalje. Oddeli za notranjo upravo Obvestilo V zadnjem času prihajajo od raznih državnih ustanov in privatnikov pritožbe zaradi neurejenega telefonskega prometa ter mečejo vso krivdo na uslužbence telefonskih central. — Da bi bila javnost pravilno obveščena, sporočamo tem potom, da se sedaj na ozemlju Slov. Primorja obnavlja telefonsko omrežje, gradijo se nove telefonske linije, vsled česar je razumljivo, da prihaja do motenj in prekinitev v telefonskih razgovorih. Prebivalstvo bližnje okolice Kopra je v sredo, 2. oktobra t. 1. proslavilo tretjo obletnico srdite nemške ofenzive v Istri. V župni cerkvi v Lazaretu je bila slovesna maša zadušnica za padle aktiviste in borce. Velika množica se je nato zbrala na pokopališču, kjer so delegacije iz raznih vasi položile številne vence na grobove padlih. Več pevskih zborov je zapelo nekaj žalostink, godbe iz Bertokov in Pobegov so igrale žalostne korač- ite nemške ofenzive v Istri niče. Po končanem cerkvenem obredu je ob grobovih padlih govoril tov. Štoka- Proslave se je udeležilo več tisoč Ij11' di, med njimi tudi številni itali)®115®1 kmetje, šolska deca iz okoliški vasi ter dijaki iz koprske gimnazije. Na grobovi svojih najdražjih so vsi prisotni priseg11' da bodo vztrajno nadaljevali borbo Z* svobodo na svoji zemlji. Albin Bubnič- Mladina si zida šolo V Herpljah imajo nižjo gimnazijo, ki je stisnjena v zasilne prostore. Da bi omogočili vsej mladini obisk šole in tudi revnejšim otrokom nudili preskrbo v Dijaškem domu, se je okrajni odbor odločil to zgradbo, ki služi sedaj temu namenu, povečati. Stroški so preračunani na okrog 1.5 milijona lir. Sklenili pa smo, da bomo vsa dela, ki in 21. 9. v pravem tekmovalnem po strokovnjakov, naredili s prostovoljnim delom im tako prihranili vsaj tretjino stroškov. Tako je 21 mladincev iz Materije, Obrova in Ocizle dne 20. i n21. 9. v pravem tekmovalnem poletu v 515 urah naložilo 14.640 kosov opeke (zidakov in votlakov), katerih teža znaša okrog 90.000 kg- Pri tem moramo pripomniti, da so 4860 kosov Žernjovec ni več zapuščen Mala, nepoznana vas ob n»eji sloven-sko-hrvatske Istre. Prebivalci so odločni nadaljevati borbo proti odločbam, ki jih določajo imperialisti v Parizu. Nekdaj tako zapuščena, zgubljena vasica istrska je zaživela po osvoboditvi. Vas je dobila zadrugo, ki dobro deluje v zadovoljstvo vseh vaščanov. Ker so Italijani poškodovali šolo, so se odločili, da jo bodo začeli popravljati v novem tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji. Ljudstvo se z velikim navdušenjem udeležuje sestankov, sedaj pa se zanima za večerne tečaje, da si pridobi čimveč znanja. Albin Bubnič. ★ Razpis ZA TEKST F1ZKULTURNE HIMNE Centralni odbor fizkulturne zveze Jugoslavije poziva vse naše književnike na sodelovanje v razpisu za tekst fizkulturne himne. Tekst mora vsebovati izraz moči - in težnjo k masovnosti našega fizkulturnega gibanja, veselje in radost naše mladine, njeno pripravo in sposobnost k utrditvi telesa in zdravja za delo pri obnovi domovine, za krepitev in obrambo republike. Tekst naj izrazi slavne tradicije iz narodno-osvobodilnih bojev, ljubezen do naše lepe in svobodne domovine in njenega vodje marši la Tita. Stihi naj bodo lahki in enostavni, ritem pa pogoden za glasbeno obdelavo. Rok za odposlanje teksta je do 15. novembra t. 1. Za prva dva najbolje ocenjena teksta sta razpisani nagradi in sicer: prva nagrada 15.000 din, druga nagrada 10.000 din. Izdelane tekste je poslati na naslov: Centralni odbor FISAJ, Beograd, Dečan-ska 33, nad morali prepeljati na postajo iz 500 m oddaljenega skladišča. Tako J.® mladina, ki zasluži vso pohvalo, Prl' hranila prvih 15.000 lir. Pri obnovitvenih delih pa poma?*' jo tudi naši okrajni uslužbenci. usluZ' benci Prerada in tudi naše žeme ** Kozine. Vso to opeko so namreč uradnih urah zložili iz vagonov in ko prihranili novih 10.000 lir. VSAK ST ŽELI LIČNO FOTOGRAFU0 Fotosekcija pri okrožni propagand111 komisiji izvršuje v najkrajšem času razvijanje, kopiranje, povečanje in vsta ostala foto-dd8 v prvovrstni izdelavi. Članom OF, odborom in množični111 organizacijam se prizna 10% popust8. OBJAVE Tov. Furlan Vid iz Spodnjega lj0' kavča pri Ajdovščini je izgubil oseb11 izkaznico št. 5249 in šofersko knjizl|c (dovolj eh je za vožnjo) št. 827. Nave«11' ne 'dokumente proglašamo za neve Ijavne. Tov. Pregelj Viktor iz Drobeča!?18 (KNO Sv. Lucija ob Soči) št. 16 jc lZ: gubi! osebno izkaznico št. 5554, izcl811 od INOO za Tolminsko in jo s tei» proglašamo za neveljavno. Tov. Skrtu Romanu iz Modreja (3V' Lucija ob Soči) št. 45 je bila ukrade», osebna izkaznica št. D54, izdana ^ INOO za Tolminsko in jo s tem Pr0 glašamo za neveljavno. Tov. Sluga Ivanka preklicuje obrt»^ dovolilo, izdano od odseka za NotranJ Upravo pri OINOO za Vipavsko » dano dne 20. 3. 1946 pod št. vlož. za]» 554, vpisano v obrtni register št. 1 P° zap. št. 165 ,za neveljavno. . Tov. Badalič Mirki, roj. 10. 2. t**'"' Osek, Visoko, je bila ukradena oseb m izkaznica št. 1261, izdana od Okraj»6 ga odbora Ajdovščina in pa g*.®1-izkaznica SIAU in potrdilo od vojneiP posojilu. S tem proglašamo zgoraj »a vodene dokumente za neveljavne. Sindikalna podružnica železničarja^ v št. Petru na Krasu išče upravin* za restavracijo na postaji Št. Peter » Krasu s fiksno plačo (po dogovorUT Pogoji: obrtni list, večletna praksa 11 potrdilo o politični zadržanosti. — Jj" nudbe sprejema Sindikalna podru/.»1" ca Št. Peter na Krasu do vključno *'• oktobra t. 1. »Primorska borba« izhaja tedensko y Ajdovščini — Urejuje uredniški odbor.