Posamezna številka 10 vinarjev« Slev. 66. v LIHIM v lorek, 23. marca 1915. Leto M. = Velja po pošti: — Za oelo leto napre] . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le:o napre] . . K 24'— za en mereo „ . . „ 2'— V upravi prejemati mesečno „ 1-70 s Sobotna izdaja: = za celo leto........ 7-_ za Nemčijo oeloletno , „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— ■ Inserati: j Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 111: enostolpna peiitvrsta po 2Jvin. ---Poslano: , enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. itS" Uredništvo Je v Kopitarjevi ollol Stev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniakega teleiona št. 188. FRADNO POROČILO O PADCU PRZEMYSLA, Dunaj, 22. marca. Uradno se raz-a: Po štiri in poimesečne?n obko-iu, po izčrpanju svojih sil je trd-a Przemysl 22. 1, m. častno padla. ,o so zaloge živil sredi tega mese-istale majhne, se je odločil gens-ifanterije, pl. Kusmanek, k zad-u napadu. Izpadalne čste so '.9, na vse zgodaj prodrle preko črle avskih pasov in so se do skrajne-zdržale v sedemurnem boju na-i močnim ruskim silam. Sončno jih je šievii&a sovražjiiko-remoč prisilila umakniti sp za trd-ski pas. V naslednji noči so Rusi napadli przemyslsk!b utrdb, Ti napadi so ;or prejšnji, zrušili v o«nju hra-braneših utrdb. Eer je po izt:a-t. m. tudi po največjem varee-s hrano bilo mogoče le še tri dni irali, je trdnjavshi poveljnik med obil ukaz, po preteku lega roka uničenju vsega vojnega materi-nesto sovražniku prepustiti, .akor poroča leta"ec iz trdnjave, res posrečilo utrdbo, vse topove, .icijo in utrjene naprave pravočasi-razrušiti, Žrivepolnemu vzdržanjju in zad-vemu boju posadke ne pristofa manj hvale, kakor njenemu jutašlvu v prejšnjih viharjih in borbah. Tega priznanja tudi sovražnik przemyslskim junakom ne bo odreke?.. Padec trdnjave, s katerim je vodstvo armade že dalje časa moralo računati, nima nobenega vpliva na položaj v velikem. Pri armadi na vojnem nolju trajajo boji v karpaiskem oddelku od užo» škega prelaza do sedla pri. Konieczr/;, Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ARMADNO POVELJE- MARŠALA NADVOJVODE FRIDERIKA O PADCU PRZJSMTSLA. Dunaj, 22. martfa. (K. u.) Maršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armadno povelje : Po i ia pol mesečnih junaških bojih, v kateri?! je imel brezobzirno in vztrajno, a ved ko brezuspešno napadajoči sovražnik neizmerna izgube In ko so se krvavo odklonili njegovi še zadnji čas. osobito 20. x» 21. marca penoši in podnevi podvzeti poizkusi, da bi s si i o vzel trdnjavo, je junaška posadka trdnjave, ki *e še S.'i, t. m. z zadnjo silo poizkusila, da razbije premogovni oble* n ovalni obroč, prisiljena po irsko!!, na povelje, in ko je porušila in razstrelila vse utrdbe, mostove, oirožfe in vojr-i materija! vsak* vrste, prepustna razvaline Przemysia sovražniku. Meprs-maganim przemyslskim ranah o m naš fovariški pozdrav in zahvalo. Prema« galc so jih naravne sile in ne. sovražnik. Ostanejo nam svete! znled zvestega izpolnjevanja dolžnosti da najskrajnejšo meje človeške moči. Obramba Przemysla ostane za vse večne čase svlfol zmagovalni list naše armade. Maršal nadvojvoda Friderik. uspešni so bili vsi napori Diraitrijeva, da bi prisilil posadko k predaji. Vsi se še spominjamo odgovora, katerega jc poslal podmaršal Kusmanek ruskemu poveljniku. Prišlo je nato do bitke ob Sanu. Zmagovite so bile naše čete nasproti vsem novim ruskim naskokom in našemu južnemu krilu se je pri Starem Samborju posrečilo obiti rusko krilo. Tu so pa nastopili dogodki na nemškem krilu pri Varšavi, kj so napotili vojno vodstvo, da zaenkrat odloži odločitev. Oprostitev Przemysla je žal trajala le kratek čas. Začetkom novembra je bila trdnjava drugič obkoljena. Skoro pel mesecev je Przem'ys! kljuboval sovražniku. Hrabro vztrajnost obkoljenih čet jo celo sovražnik spoštoval Spominjamo se še, kako so praznovali Božič in kak dogovor ! č * --— - » " - v. • se ie sklenil med oblegov;-!« in .obletnici. Nekaj tednov sem •«• pa postajal položni Hrabra posadka v Przcmyslu se je morala udati — težko se je sprijazniti s to žalostno novico, vendar smo se roed sedanjo vojsko morali privaditi že na mnogo hujšega. Przemysl je bil nas po.oos m naša nada. Še nam je pred očmi slika, ko so sredi septembra preplavili Galicijo vale vi ruskih vojnih množic in je trdnjava stala tu kol otok v razburkanem morju, Ceia ruska armada pod Dimitrijevero je obkolila trdnjavo, Neprimerno hrabrost je pokazala posadka. Strašni boji, ki so se takrat odigrali pred utrdbeno črto, spadajo v j častno knjigo naše hrabre armade. Brez- čezdalje bo!j krttičcr. Pričelo je primanjkovati živil. V duhu si lahko predstavljamo duševno razpoloženje trclnjavskega poveljnika, ki je natanko poznal nevarnost in zastonj upal na rešitev. Po letalcu je obvestil vrhovno poveljstvo o kritičnem položaju. Kljub napredovanju v karpatski.h prelazih in Bukovini ni bilo več misliti na to, da bi pravočasno prišla naša armada do Przemys)a, Kusmanek je dobil povelje, naj tri dni prej, predno zmanjka živil, poizkusi še en izpad, uniči iorte, lopove, kakor tudi ves o.s ta i i vojni materija! in šele potem, ko bo to delo izvršeno, trdnjavo prepusti sovražniku. Uničenje lastnih utrdb je bilo mogoče najhujše • delo, kar ga je j morala opravili hrabra posadka. Vendar j je bilo vse to potrebno. Rusi bodo tedaj i v Pi-zenr/slu dobili komaj toliko vojnega ' materijam, kolikor so ga izgubili v maztir-ski bilki. O usodi posadke so ni nobenih poročil. Dvomimo, da bi bil sovražnik tako plemenit, da bi dovolil tej hrabri četi prost odhod, Skoro gotovo so Rusi odpe- j Ijali posadko v vojno ujetništvo. Naše če le, ki stoje v Karpatih pred velik o odločitvijo, ne bodo vsled padca 5, žoiee. Vsi dosedanji poizkusi za sestavo popolnoma nenevarnih akumulatorjev niso imeli željenega uspeha. Sedaj pa prihaja iz Amerike vest, cla se je Edisonu posrečilo sestaviti jako močan in docela varen akumulator, čegar raba izključuje vsako nevarnost za posadko. Novi Edisonov podmorski čolo bo na morski površini gonil motor, ki bo obenem polnil akumulatorje za pogon pod vodo. Sicer tudi t a najnovejša iznajdba ni brez gotovih pomanjkljivosti, vendar sc more vprašanje smatrati kot v načelu rešeno. Žc pred več leti sc je slišalo o Ediso-novem akumulatorju, ki naj bi v tehniki povzročil popoln preobrat, ker da omogo-čuje veliko večje na kopičenje električne sile nego dosedanji tipi, dasi je za polovico lažji od njih. V praksi se pa la akumulator ni nikoli in nikjer pokazal. Seveda je res, da so različni časnikarji v svoji bujni fantaziji naprtili Edisonu že marši-kako iznajdbo, o kateri sc njemu samemu uiti sanjalo ni; toda v sedanjem slučaju ima pa stvar po vsej priliki tesno ozadje, ker se z iznajdbo peča poveljstvo ameriške vojne mornarice, ki že dalj časa dela poizkuse. Edison je delaj za lo iznajdbo celih osem let Ler znašajo stroški za študije in eksperimente baje 12 milijonov kron. Iznajdbo drži strogo tajro; le toliko se je zvedelo, da se mu jc posrečilo nadomestiti svinec in žvepleno kislino z drugimi snovmi. ki ne razvijajo strupenih plinov. Nekaj posebnega je zapora rja akumulatorjih. Edison je tak akumulator dal naložiti na avtomobil in se z njim z brzino 30 km SOOkral zaletel v zid, a zapora je ostala nepoškodovana. Aparat je tudi popolnoma neobčuten za zibajoče se gibanje, kateremu ie izpostavljen na ladji; dotično večmesečno preizkušnjo je brez hibe presta). V ameriških mornaričnih krogih smatrajo Edisonov akumulator za najboljše, kar je doflej znanega na tem polju. i \i voioe. Naši ianije v Osjeku. Desetnik Janko Anton nam piše lz Osjekii 13. marca: Tušem smo dospeli slovenski in hrvaški vojaki iz Vel. Kikindo lV neki sivi zimski noči krog ; 10. ure ;e bil ujet; ranjen je bii v nogo, Ja-j kotnico in desno roko. Neki častnik moje-da polka pe je tavzcl zanj, mu obvezal rane in ga nese! iz ognja med gostim svinčenim dežjem. — Tovariš! — zakliče čez nehaj časa ruski častnik v nemškem jeziku. — Zahvaljujem se Ti, 'oda umreti moram! Naš častnik ga tolaži in bodri, govori mu o lazarelu, o zdravnikih in zdravilih, zagotavlja mu, da bo ozdravil in se vrnil k svoji družini. Rus je zmajal z glavo in.liho ječal. Nenadoma pravi: — Prosim te, stori mi ljubav in odpri mi suknjo; v notranjem žepu boš našel Przemysla prav nič Izgubilo na navdušenju in bojevitosti. Saj hrabre posadke v Prze-myslu ni premagalo rusko orožje, ampak lakota. Padec trdnjave je vsekako pospešilo dejstvo, da jc na eni strani po oprostitvi Przemysla sredi oktobra pribežal velik del civilnega prebivalstva iz sosednjih delov vzhodne Galicije pod okrilje trdnjav-skih fortov, na drugi strani pa je posadka pri ponovnih izpadih ujela okoli 20.000 Rusov ter jih pripeljala v trdnjavo. Vse tc tisoče ljudi jc bilo treba preživljati in tak0 so se zalege izpraznile prej, kakor bi se sicer to zgodilo. Posadka s svojim vrlim poveljnikom na čelu ie storila svojo popolno dolžnost in zrsluži v zgodovini sedanje vojske časten list. IZ ZGODOVINE OBLEGANJA. Ko so sc. naše armade po bitki nn Grooeku umaknile, proti zahodu in jugozahodu, je dobila trdnjava Przemysl ua-logo, da veže dele ruskih armad. Trdnjavo je obkolila, armada bivšega bolgar-skega generala Dimifrijeva,. ki sc. je odločil, cla vzame Przemysl i splošnim naskokom. Napad sc je ponesrečil in zadal Rusom občuten poraz, ki jih je stal okoli 70.000 mož. Dne 10. oktobra jc bila trdnjava oproščena, Rusi so se umaknili za reko San. Pričela se je velika bitka ob Sanu in trajala do prvih novemberskih dni. Ko sta se pa armadi Hindenburga in Dankia oh Visi i morah; umakniti pred rusko premočjo, se je naše vrhovno poveljstvo odločilo, da umakne tudi zmagovito južno krilo in Przemysl je stal pred drugim obleganjem. Dne 2. novembra jc izdal trdnjavski poveljnik poziv na civilno prebivalstvo, naj mesto zapusti iti že 5. novembra jc bila trdnjava prepuščena sama sebi. Naša armada se je žc umikovala. Due 9. novembra so Rusi pričeli trdnjavo obkoljevati. Kmalu po 12. novembru je priče! sovražnik obstreljevati trdnjavo ki je štela okoli 40.000 mož, ruska oblegovalna armada je štela do 150.000 mož. službeno knjižico: vzemi jo, tvoja je. Tu je tudi Marijina slika: podarim li jo. Sedaj mi odreži naramni našivek: podarim li tudi tega. !'oda ene usluge, ene neizmerne usluge tc prosim; kajti umreti moram, umreti! Rus je za hip umolknil, nato pa sc znova za zrl v našega častnika, ki ni vedel, kaj Rus pravzaprav meni, ter prosil: — Odpni mi ohieko in srajco: Na prsih nosim vrečico Iz belega platna. Da, to !•■:, hvala . . . Odpri jo: vidiš, v njej je fotografija moje žene z otrokom in posvetilom. Dalje, vidiš, je v njej zlata verižica s svelinjico Matere božje in majhnim križcem. lo vrečico, prosim, vzemi in skrbi, da pride v roke moje žene . . . Prosim le. prosim . . . Umreti moram . . . Vse bom storil, kar želiš, samo pomiri sc. Ozdravit boš še in ne bo mi treba izvesti tvojega naročila, kajti sam sc povrneš k svoii soprogi. Ranjenec zmaje z glavo.'potem utrujen obstane. Čez nekaj časa z velikim trudom seže z levo roko v žep in nekaj išče. — Ali želiš cigareto? — ga vpraša naš častnik. — Nc, hvala, uičesar nc želim, je od« govoril Rus. Nato je roko, ki jo je imel v žepu, nesel k ustom in povžil neko stvar, i^arkrol jc še globoko zadihal, nato mu je glava omahnila nazaj: bil je mrlič Zastrupil se ic velik, a nekako v sredi med Panama in Manilo; tu čez gre druga pot v Azijo. Amerika ima sicer dosti veliko brodovje, a to ne more iz Atlantika v Pacifik. Ustanovijo torej leta 1903. novo državo Panama, ki odstopi Uniji nekaj sveta ob obeh straneh projektiranega kanala. Sedaj je kanal zgrajen. Treba ga je zavarovati. Na jugu leži pred njim otočje Galapagos, last republike Ekvador. Pogajanja se vršijo, Ekvador ga noče prodati, Unija ponuja 150 milijonov, Ekvador je trdovraten. Najbrže mu ponuja Japonska še več, angleškega denarja seveda, ker Japonska je fi-nancielno po ruski vojski popolna ničla. Amerika začne svojo cesto utrjevati. V prvi vrsti Havajske otoke. Nc daleč glavnega mesta Ilonolulu je krasen zaliv Pearl Ilarbour (pristan biserov), globok in prostoren, največje vojne ladje se lahko gibljejo v njem. Utrdijo ga, kar jc tem lažje, ker je vhod izredno ozek, samo 180 m. Tudi ladjedelnice imajo tam, dve za velike vojne ladje, štiri pa za male. škoda le, da je na Havajskih otokih toliko Japoncev, zanesljivi viri poročajo o 35.000 preoblečenih japonskih vojakih in ravno toliko skritih japonskih puškah. Zahodna obala Unije je v primex*l z vzhodno zelo na slabem. Nobenih večjih rek ni, zaledja nobenega, mogočne gorske vrste se dvigajo tik za obrežjem. Malo je ugodnih pristanišč. Kar je pa dobrega, to so Amerikanci pošteno utrdili, da se zavarujejo proti morebitnim vpadom od zahoda sem. Utrjeni sta zlasti opiralni točki Puget So-und že gori ob meji proti Brit. Sev. Ameriki in pa zaliv pri .Sv. Frančišku. Za tema dvema prvovrstnima trdnjavama imenujejo točki druge vrste, Portland na severu in San Diego globoko doli ob mehikanski meji. Treba je bilo dobiti pa še kako točke ob potu do Panama; zato so Amerikanci vzeli »v najem« zaliv Sv. Magdalene ob me« hikanskem polotoku Kaliforniji. Zelo so hiteli, ker pogajali so se zanj tudi Japonci, iz »trgovinskih« ozirov seveda. Zaliv je zelo prostoren, največjim ladjam pripraven, jako ugodna štacija. na poti proti triumfu amerikanske tehnike in politike, proti panamskemu prekopu. Ta je zelo utrjen, zlasti na, pacifiško stran, čitamo o 34'5 cm topovih; dan na dan raste njegova odporna sila. Po poročilih preteklih tednov pa) vendar Amerika šc ni dosti pripravljena. Zlasti jo ovira to, ker nima skorc> nobene armade, morda kakih 100.000 mož; Japonska jih lahko postavi ve5 milijonov, saj ima več ljudi nego Nemčija, 73 milijonov. Sicer bi Unija sčasoma tudi lahko izobrazila večjo armado, a to je zamudno delo. Brodovje amerikansko je sicer večje, od japonskega, a pri vmešavanju v kitajske zadeve bi moralo odpluti na zahod in Japonci bi se borili v domačih vodah. To pa odtehta pol brodovja, brez ozira na to, da je potujoče brodovje vsled vož- Koncem novembra se je uradno poročalo o prvem posrečenem izpadu in nato so sc izpadi pogosto ponavljali. Dne 10. decembra je izvedel general Kusmanek po brezžičnem brzojavu, da neka naša skupina uspešno prodira po dolini Laborcc proti severu. V teku jc bila ona velika ofenziva v Karpatih, ki je ovirala Ruse, da niso mogli vreči še nadaljnih sil proti Limanovi. Przemyslska posadka je takoj umela važnost trenutka in je storila vse, da bi pritegnila nase kolikor mogoče veliko ruskih sil. Napravila je velik, štiridnevni izpad od 12. do 15. decembra z vsemi razpoložljivimi silami ob cesti proti Birczi. Vršili so se ljuti boji z velikimi izgubami. Med tem velikim izpadom se je na severu trdnjave odigral precej pomemben dogodek. Tu sc nahaja predtrdnjavska postojanka Na Gorach, trigonometer 264, ki obvladuje cesto v Radymno. S te postojanke se lahko obstreljuje železniška proga pred in za Radymnom. Mi smo poizkušali to postojanko ojačiti, Rusi so pa prav tako napeli vse sile, da bi preprečili zidavo utrdb. Prišlo je do hudih bojev. Od takrat se jc še parkrat poročalo o posrečenih izpadih, vendar ni nobeno poročilo omenjalo, da gre proti koncu. Šele ko je prišel 20. marec, se je čitalo med vrstami, da se nekaj pripravlja. Dne 22. marca je trdnjava po mesečnem obleganju častno padla. NEMŠKI GLAS O PADCU PRZEMYSLA. Berlin, 23. marca. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Allg. Ztg. piše: Hrabra proti-obramba, ki so jo branilci Przemysla izvajali dolge mesece proti številno veliko močnejšemu sovražniku, jim zagotavlja v zgodovini svetovne vojske časten spomin. Kar so v vladajočih razmerah mogle storiti človeške moči, se je tu izvršilo v obilni meri. Z vzgledno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je posadka odbijala sovražne napade in v neustrašenih izpadih izpolnila vse naloge, ki so se mogle zahtevati od nje. Do zadnjega so v trdnjavi oblegane čete vršile svojo težko dolžnost in končno uničile ves preostali vojni materijah Tako je v resnici z največjo požrtvovalnostjo branjena trdnjava častno padla. XXX VELIKANSKA BITKA V KARPATIH. Budimpešta, 22. marca. > Az Est« poroča: Medtem, ko so bili napadi Rusov doslej namenjeni za obrambo njihovih ogroženih kril, so naperili sedaj vse svoje delovanje proti železnicam. Dosedai smo jih že večkrat odbili. Očividno je, da se uvaja nova velikanska bitka, o katere izidu se sedaj še ne more govoriti. Boj, ki se je pričel v petek ponoči, še vedno divja. Skoro gotovo so Rusi dobili ojačenja od svojih čet v vzhodni Galiciji, ker so tam prenehali z napadi, Dunaj, 22. marca. Vojni poročevalec lista »Morgen« poroča: Ob lepem pomladanskem vremenu se je v Karpatih vnela najljutejša bitka, ki se je bila od izbruha vojske. Rusi so spravili skupaj vse svoje razpoložljive sile in kar po vrsti napadajo. Pri Dukli, Užoku in Lupkovu so dosegli boji svoj višek. Kako dolgo bo trajala ta bitka in kako bo izpadla, se še ne more reči. Vprašanje je le, če bodo mogli Rusi tudi zanaprej izpopolniti vse vrzeli, to se pravi, če so njihove rezerve v resnici ne-izčrpljive. mo o delnih bojih na Poljskem in o odbitih nemških napadih. Severno od Pr-zasnysza so se Nemci še bolj približali ruskim strelskim jarkom. »Nowoje Wremja« opisuje živahno delovanje nemških letalcev nad Osov-jecom, kamor so vrgli '20 bomb, ki pa niso imele nobenega uspeha. »Ruskoje Slovvo« poroča, da Nemci obstreljujejo Osovjec z 11 palčnimi havbicami, 12 palčnimi topovi in 42 cm topovi. O Karpatih in o vzhodni Galiciji pravijo ruska uradna poročila, da slabo vreme v zvezi s snežnimi meteži ovira operacije. Brezprlmerna trclovratnost, s katero zavezniki na celi fronti vedno napravllajo ofenzivne sunke, dokazujejo njih namen, da bi zadali Rusom udarce, kjerkoli morejo. Zavezniki izvajajo ofenzivo z znatnimi silami. V ruskem vojnem vodstvu čezdalje manj zaupajo nezanesljivim elementom. Vojni duhovniki delujejo v armadi v revolucionarnem duhu, zato je vojno vodstvo podalo sv. sinodu spomenico, naj pošilja samo take duhovnike, ki so zanesljivi in bodo med moštvom delovali v patriotičnem duhu. Nekatera ruska poročila razširjajo vest, da so se Nemci s svojim centrumom umaknili in da izvršujejo novo koncentracijo. RUSKA SODBA O POLOŽAJU NA SEVERNEM BOJIŠČU. Koper.hagen, 22. marca. Vojaški strokovni list »Ruski Invalid« piše, da Nemci s svojimi napadi na Prasznycz, Mlavo, Chorzele in ob Pilici samo poizkušajo ustaviti direktno prodiranje Rusov proti Berolinu. Železniško omrežje ob spodjni Visli olajšuje Nemcem in otežuje Rusom dobro započeti vpad v vzhodno Rusijo. List graja taktiko, ki še vedno daje Nemcem priliko za miciativo. Rusi bi morali storiti nekaj več kakor za samo odbijati sunke in udarce sovražnika. RUSI PORUŠILI MESTO SOHAČEV. Berolin, 22. marca. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Predno so zapustil Rusi mesto Sohačev, so ]e popolnoma razstrelili in priredili strašen pogrom med judi. V metu ni nihče več živ. Smrad mrličev zastruplja zrak. GENERAL PAU V VARŠAVI. Varšava, 22. marca. Francoski general Pau se je pripeljal 19. marca v Varšavo. Nastanil se je v palači generalnega gubernatorja, drugi dan se je odpeljal na bojno črto. Poročilo, da prevzame vodstvo operacij v Varšavi, se še ni dementiralo. ARETACIJE V VARŠAVI. Krakov, 22. marca. Listi poročajo iz Varšave, da so v zadnjih mescih zaprli veliko Poljakov zaradi protiruske propagande. Ob obletnici zadnje poljske vstaje leta 1863 so razdeljevali v Varšavi skrivaj oklic, ki opozarja na navedeni zgodovinski dogodek in opozarja na potrebo nove vstaje proti Rusiji, da se osvobodi domovina. Oklic poziva Poljake na nove žrtve in na novo vstajo. Poljaki se pozivajo, naj prispevajo vojni blagajni. Zaprli so 150 oseb, ki so širile oklic. ki imajo nad 5000 ljudi, naročeno, da pokupijo čiin več prešičev in jih podelajo v trajno blago. Sedaj se pa svetuje tudi manjšim občinam, da si še pred nastopom gorkega vremena pripravijo posušene in prekajene svinjine. Amerika in Japtiska v Pacifiku. Napoleon je imenoval nekoč Pacifik morje bodočnosti, rekel je, da se bodo svetovni dogodki odigravali pozneje ob njegovih obalih. Ponudil je ruskemu caru Aleksandru I. Vlado nad severnim delom tega oceana, če mu pomaga v boju proti Angležem. Aleksander je ponudbo odklonil, Napoleon ga je hotel prisiliti k skupnemu boju proti Angliji; zato lahko rečemo, da 1. 1812. Rusija ni premagala Napoleona, temveč v še večji meri zatrla lastne interese ob Pacifiku. Rusko dedščino je nastopila amerikanska Unija. Začetki Unije se odigrajo v Atlantiku. A ker za hrbtom prvih držav ni notri do Skalnega gorovja nobene prave meje, je narava sama silila na razširjenje gospostva v tej smeri. Za malenkostno svoto 15 milijonov dolarjev proda leta 1803. Napoleon velikansko francosko pokrajino Luiziano ob obeh straneh Misisipija, deželo najmanj štirikrat tako veliko, kot je naša monarhija. Leta 1819. prodajo Španci Florido za 5 milijonov dolarjev. Stvar je umevna. ker niti Francozi niti Španci ne bi bili mogli teh kolonij trajno obdržati. Kmalu potem začne Unija vojsko z Mehiko, takrat še ogromno državo. Ko sklenejo mir, leta 1848., dobi Unija Teksas, Novo Mehiko in Kalifornijo za 15 milijonov dolarjev. Unija je dospela do Pacifika. Istega leta odkrijajo zlate pokrajine kalifornijske, do tedaj nc-obljudeni kraji privabijo velike množice sreče iščočih revežev. Pr't»!a je domača vojska, hud boj med industrial-nim severom in tropično-agrarnim jugom. Sever zmaga, Unija je zopet ustvarjena, začne se svetovna politika. Ne zadostuje več Atlantik, tudi pacifiške obale je treba odpreti ameriškemu imperializmu. Gradnja železnic združi oba oceana. Vedno bolj gre težišče prebivalstva proti zahodu, pred sto leti je bilo tik ob Atlantiku, sedaj je že blizu Misisipija. S tem težiščem se premika tudi politično težišče proti zahodu, pacifiške države stopajo čimdalje bolj v ospredje. Treba jih je ščititi proti morebitnim napadom od nasprotnih obal. Že leta 1867. kupi Unija od Rusije Alasko, leta 1898. si priklopi sredi med Kalifornijo in Japonsko ležeče Havajsko otočje, opirališče izredno strateške važnosti. Istega leta se odigra zadnji akt španske kolonialne ža-loigre, Unija si pribori Kubo, Porto-rico. a tudi otok Guani v Marianskem otočju in pa Filipine; zadnji so sicer lep arhipel, a. takoj od prvega dne osvojitve nadalje tudi jabolko prepira in vzrok glavobola amerikanskili državnikov. Nastopil jc namreč tekmec za go-spodstvo nad Tihim oceanom, država, ki jo je Unija sama zbudila iz stoletnega spanja, Japonska. Danes je gotovo Amerikancem žal za to svojo politiko, na katero so bili svojČas tako ponosni. Japonska je bila do 1. 1854. popolnoma ločena od sveta; vladal je navidez mikado, v resnici pa plemstvo, njemu na čelu nekak minister z imenom šogun. Ljudstvo od mikada ni imelo drugega kot da jo vsako leto enkrat pri svečanem obhodu gledajo njegove podplate. Leta 1854. pa nrisili amerikanski admiral Perry Japonce, da sklenejo z Unijo prvo trgovinsko pogodbo. Uniji sledijo druge države, evropski vpliv je čimdalje večji, leta 1868. odstavijo šoguna, Japonska postane konstitucionelna monarhija. Meje so ji ozke, ljudi ima preveč, kam z njimi? Gleda na otoke Pacifika, obrne se na slabo obljudeno Ameriko, v oči jo bode Avstralija, najbližji so ji Filipini. V Ameriki se začno ljudem odpirati oči, kaj so naredili. Strah jih je pred rumenim plemenom. Postava za postavo sledi, Japonci nc smejo v novi kontinent. Po Evropcih negovanim Aziatom pa to ne gre v glavo, smatrajo se za njim enake, nota podi noto. Še bolj zraste Japoncem greben, ko jim vojska s Kitajsko prinese Formozo, vojska z Rusijo jim pa odpre pot na azijski kontinent. Kitajska vstaja pred njimi, plen, vreden največjih naporov. Tu na Kitajskem je pa investiranega na stotine milijonov amerikanskega kapitala. Nezaupanje. Amerika gleda, kako bi si ohranila svoj vpliv, cesto v Azijo je treba dodobra utrditi in zavarovati. Iz Amerike gre čez Havajske otoke in Guam kabel do Manile na Filipinih. Razdalje so velikanske, primerne Pacifiku. Amerika okupira tudi samotni otok oceana, Palmiro, samo 4 knv sicer »BRAMBOVEC V ŽELEZU.« Na Sch\varzenberškem trgu na Dunaju se je te dni vršila patriotična slavnost zgodovinskega pomena. V pripravljeni kiosk so postavili podobo brambovca iz lipovega lesa, ki ima sedaj dobiti železno opremo na ta način, da vsak, kdor hoče, zabije vanj po en Žebelj proti plačilu 1 K. Denar gre v vdovski in sirotinski fond celokupne naše brambne sile. Prvi žebelj je v cesarjevem imenu zabil nadvojvoda Leopold Salvator, drugega pa nemški poslanik pl. Tschirschky Rogendorff v imenu cesarja Viljema, kar nam predstavlja današnja slika. RUSKI OKLOPNI VLAK ZAJET. Budimpešta, 22. marca. Včeraj so naši saperski oddelki severno od Kolomeje zajeli ruski oklopni vlak. Saperji so sc zakopali v bližini železniškega nasipa in so pustili, da je vlak vozil mimo. Nato so razstrelili železniško progo v dolgosti 40 korakov. Ko sc je oklopni vlak vračal, so ga naši saperji sprejeli s hudim ognjem, nakar je vlak s polnim parom skušal uiti. Zavozil je pa na porušeno progo, kjer je skočil s tira. Strojevodja in kurjač sta bila ubita. Nekaj vojakov, ki so bili v vlaku, je padlo, drugi so se udali. XXX NEMŠKO URADNO POROČILO. Rusi prepodeni iz Memela. — Boji na severnem Poljskem. Berlin, 22. marca. Veliki glavni stan: Tz Memela smo včeraj Ruse po kratkem boju južno od mesta in po trdovratnem pouličnem boju zopet prepodili. Pod varstvom ruskih čet se je ruska sodrga polastila lastnine in premoženja naših prebivalcev, naložila zasebno last na vozove in jo spravil-, čez mejo. Poročilo o teh dogodkih bomo še priobčili. Severno od Mariampola so imeli Rusi pri odbitih napadih težke izgube. Zahodno od Orzica pri Jednoroczeku in severovzhodno od Pr?.asnysza kakor tudi severozahodno od Ciechanowa so se ' v našem ognju izjalovili ruski nočni in dnevni napadi. 420 Rusov smo v teh bojih ujeli. Najvišje armadno vodstvo. RUSKA POROČILA. Dunaj, 22. marca. »Korrespondenca I Rundschau« piše: Uradna poročilu sa- I X X X V NEMČIJI JE 800.000 VOJNIH UJETNIKOV. Berolin, 21. marca. »Vossisčhe Zeitung poroča, da so si nemški državno-zborski poslanci ogledali ujetniški tabor v Doberitzu. V Nemčiji je sedaj ujetih 800.000 mož in 9000 častnikov. VOJNI UJETNIKI NA RUSKEM — POLJSKI DELAVCI. Petrograd, 22. marca. Car je odobril sklep ininisterskega sveta, da so vojni ujetniki porabijo za poljska dela. Poseben carjev ukaz daje zemstvom; pokrajinskim zastopstvom pravico, da v prvi vrsti za delo na polju določijo ujetnike nenemške in nemažarske narodnosti in jim po odbitku za hrano plačajo primerno dnino. V NEMČIJI SO PRESKRBLJENI DO SREDE AVGUSTA. Državni tajnik nemškega finančnega ministerstva je izjavil, da ima Nemčija do srede avgusta dovolj živil. Pri množini 200 gramov za osebo na dan ji bo ostala ena petina zalog kot. rezerva, kar je potrebno za morebitne izgube vsled slabega vremena ali požarov. Prihodnji mesec bo vojnožitna družba svoje cene znižala. NEMČIJA IMA PREVEČ PREŠIČEV. Pruski notranji minister je zopet ponovil svojo željo in ukaz, da sc mora večja množina prešičev zaklati. Nemčija ima letos komaj polovico krmil, krompir se pa mora letos porabiti za ljudi. Nemčija pa ima po zadnjem štetju 25 in pol milijona prešičev. Zaklati bo treba ne samo 6 milijonov prešičev, ampak šc nekaj milijonov več. V prvem ukazu je bilo samo občinam, nje žc obrabljeno. Če pogledamo na karto, vidimo, da so vsled okupacije Maršalskih otokov, Karolinov itd. po Japoncih Filipini in Cluam ze cisto osamljeni. Sedaj sc porodi v Amerita naenkrat »človekoljubna« misel, da so Filipinci žc godni za lastno vlado in Unija se jim jc žc hotela odreči in jim »podeliti prostost«. Kapitulacija precl Japonci bi bila tako malo manj ocivul-na. Zadnjo dni se pa slišijo žc bolj energični glasovi. Pomisliti moramo tudi, da Avstralci nc morejo ostati brezbrižni; kajti po porazu Unije bi o milijonov ljudi broječa Avstralija prav lahko postala žrtev 70milijonskega rumenega naroda. Vsekakor zelo mtcre: santna, morda v celi današnji politiki najvažnejša vprašanja. Počakajmo. Japonci m Kitajci. Nova vojaa. Vse kaže, da je svet že res tako 'daleč zašel, da svojih stvari nc more drugače poravnati kakor z orožjem. Evropska vojna jc slabo vplivala na Japonce. .Šc včeraj jc prišel glas, da sc bo kitajsko-japonski spor mirno poravnal, Danes tega upanja ni vcc. »Ncnvoe Vremja« poroča iz Tokia, da jc mikado zaukazal mobilizacijo cele japonske mornarice. V kitajskem pristanišču pa jc pripravljenih f ameriških ladij. Ali res stoji Amerika za Kitajsko? Danes nc bo menda več dvoma o tem. Prava svetovna vojska, v katero bo zapleten cel svet, sc šele začne. Hrepenenje človeštva, da bi mu vsaj letošnja Velika noč bila praznik vstajenja, hrepeni zaman, čaka ga samo Kalvarija. Kitajska se ne bo udala. Kopenhagen, 22. marca. iDailv Telegrapli« poroča iz Pekina: Ko bo potekel rok za odgovor, bo Kitajska gladko odklonila japonske zahteve, ker posegajo v kitajsko suvereniteto. List sam ob tej priliki ostro nastopa proti Japonski. Milan, 22. marca. Italijanski listi poročajo: Dosedaj stoji v Šanghaju 9 ameriških bojnih ladij. V Peking so clošli pokrajinski guvernerji, da sklepajo o nadaljnjem postopanju Kitajske. Splošno Sc pričakuje, da Kitajska odkloni japonski ultimat. Juanšikaj nc bo prosil angleškega po/sredovanja. Bojno razpoloženje na Kitajskem. Petrograd, 22. marca. »Hjcč<; prinaša iz lrkutska: Japonska vlada jc šc enkrat odločno zahtevala odgovor na svoje zahteve. Spor zaclobiva zato zelo resno obliko, kajti razpoloženje na Kitajskem postaja grozeče. Japonski kolonisti sc boje za svoje življenje. Kitajski listi in trgovska društva, zahtevajo, da sc takoj odkupijo vse japonske koncesije. Japonska mobilizira. Kopenhagen, 22. marca, »\owoe Vremja« poroča iz Tokia: Mikado jc s podpisi vseh ministrov odredil splošno mobilizacijo japonske mornarice. Poslanikom trojnega sporazuma sc jo uradno izjavilo, da sc gre le za varnostno odredbo. Japonci napovedujejo Kitajski demonstracijo brodovja. Petroyrad, 23. marca. (K. u.) V Mandžurjio neprestano dohajajo japonske čete. Kakor poroča »Rusko Slovo« iz Pekinga, poroča ofieiozni list Ashianahe. da, so sc o večini pogajalnih točk sporazumeli. Glede na vsa vprašanja, ki tičejo nedotakljivosti Kitajske, sta obe vladi vztrajali trdno pri svojem stališču in se nista sporazumeli. Včeraj so obvestili Kitajsko, da namerava demonstracijo japonsko brodovje. Japonska armada je pripravljena, da jo prepeljejo čez morje. Japonska grozi, da napade, če sc tekom enega. tedna ne sporazumejo, a vsak Kitajec jc pripravljen, da'se bori in umrje za domovino. Amerika se resno oglaša. Petrograd, 22. marca. »Rječ« prinaša iz Tokia: Ameriški poslanik je izročil japonski vladi noto, kjer Amerika. zahteva, da. se Kitajski podaljša rok za odgovor, katerega Japonska zahteva do 25. marca. Angleže skrbi bodočnost Kitajske. Ženeva, 22. marca. Pariški »Nc\v-Vork Ilcrald« poroča; Ameriška vlada. je z 19. t. m. zaukazala cenzuro vseli brzojavk iz Zedinjenih držav. Ne ve sc vzroka za to odredbo, ki jc najbrže v zvezi s stališčem Amerike v vprašanju blokade ali pa z dogodki na daljnem vzhodu. - Cenzura brzojavk v Severni Ameriki. London, 21. marca. (Kor. u.) »Daily Telegrapli« poroča iz Pekinga; Tu jih resno skrbi, ker so došla vladi številna poročila, da pričakujejo resnih dogodkov, če se clo 25. t. m. nc poravnata Japonska in Kitajska. Če tudi ni gotovo, da izbruhnejo upori in vstaje, je le potrebno, (hi so evropske vlade pozorne. Amerika in Anglija. London, 22. marca. (K. u.) »Mor-ningpost« poroča iz Washingtona. dne 19. t. m.: Državni oddelek pripravlja ugovor proti proglašeni blokadi zaveznikov. Ugovor se šele čez nekaj dni popolnoma izgolovi. Združene države sodijo, cla angleški oddelek ne napoveduje blokade, dokler se blokada ne izvede. Združene države niso dolžne, da priznajo blokado. Če sc blokada proglasi, Združene države ne priznajo zaveznikom pravice preprečiti trgovinski promet med Združenimi državami in nevtralnimi deželami, dasi smejo nastopati proti tihotapstvu. Dokler sc blokada ne napove, sc po ameriški socU bi omejujejo pravico vojskujočih se držav na to, da smejo obiskati in preiskali ladje. Pričakujejo, da dovede ameriška nota diplomaiično korespondenco med vladami. V Washingtonu upajo, da zavezniki v toliko odnehajo, da zadosten javnemu mnenju. Ameriški ugovor naglasa pred vsem, da zavezniki ne smejo blokirati nevtralnih držav, kur zavezniki poizkušajo s prepovedjo ameriškega dovoza v nevtralno - Evropo. V noti sc namerava baje naglašati, da, če hočejo preprečili zavezniki, cla v dobri veri ncvtralcem prodano blago nc pride v Nemčijo, naj o tem obravnavajo z nevtralnimi vladami, mesto da škoduje postavni ameriški trgovini. Ruski vojni cilj. Pomoč Srbiji skozi Grčijo? Solun, 20. marca. Angleška vlada namerava prisilili Grčijo, da dovoli prevoz francoskih in angleških čet skozi > .\eues Wieucr Tagblatt« je ponatisnil iz Kijevlanina« članek ruskega nacionalca poslanca A. Savenka o cilju, katerega kani Rusija s lo vojsko doseči. Rusija si hoče zasigurati svoj položaj kakor velemoč, a lo bo dosegla po Savc.nkovem mnenju lc s pridobitvijo ruskih Karpatov in morskih ožin. Sa-venku je dejal neki dostojanstvenik v Petrogradu: »Nikar ne mislite, da imamo Carigrad že v žepu. Za to bo treba šc mnogo truda in žrtev,« Savenko so strinja s to sodbo in pravi, cla jc treba odločilne zmage, da ne ho rešeno samo karpatsko vprašanje, ampak tudi vprašanje morskih ožin. Na ugovarjanje in pripomnjo pesimistov, cla ima Rusija v ilardanelskcm vprašanju mnogo majhnih nasprotnikov, odgovarja Savenko, da jc vseka ko Carigrad za mnoge države lep oblizek, zlasti za sosedne države. Ali Bolgarska je sama priznala, da bi ne mogla, vzdržati Carigrada. Kar sc pa Rumunije in Grčije tiče, nimata v evropski Turčiji nikakih skupnih mej, a pravica nekaterih rumun-skili in grških domoljubov do morske ožine, to jc da bi imeli ključ od ruskega morja, ki je za Rušijo edini izhocl na svetovno vodno cesto, sc nc more za resno smatrati. Sicer pa moramo imeti jasno precl očmi, da, če premagamo Nemčijo in Avstro - Ogrsko (in lc pod tem pogojem bi mogli mi morsko ožino in Carigrad dobiti), bi ne imel noben odpor malih držav proti uresničenju naših velikih narodnih nalog nobenega realnega pomena. Torej pred seboj imamo veliki cilj. Čaka nas velika nagrada, ki slavno nagradi delo in trud ruskega naroda skozi mnoga stoletja. V dosego tega velikega in neizmernega cilja sc ne smemo strašiti nobenega truda, nobenih žrtev za svojo domovino. Na našo generacijo glecla enajst stoletij naše povcstnice.« Glasov! 9 Hip. Angleška prepove izvoz premoga v Italijo. »Berliner Tageblatt« poroča iz Ko-penhagna: Londonski lisi »Fairplay« javlja, da bo v bližnjih dneh Angleška prepovedala izvoz premoga, in siccr najprvo v Italijo. Italija je nasejal* več ži*a. Milan, 22. marca. »Solc« poroča, da se je lelos v Italiji posejalo s pšenico 342.000 ha, kar poincnja 7 odstotkov več v primeri s prejšnjim letom. Stanje selev jc splošno dobro. Italija vpoklicuje rezervne častnike. Kolin, 22. marca. Listu »Kulnischc Volkszeitung« brzojavljajo iz Rimu: »Tribuna« poroča, cla so pozvani pod orožje vsi rezervni častniki letnikov 1882 do 1887. iz nemškm zbora. Ob drugem branju proračuna notranjega ministrstva (20. marca) je socialni demokrat Stadthagen zahteval upostavo tiskovne svobode. Naprednjak Haussmann je izjavil, da časopisje vrši svojo nalogo na priznanja vreden način; priznava, da državni kancclar vzdržuje stik s prebivalstvom. Socialni demokrat Ledebur ostro napada vojaško upravo, ki germanizira francoske dele dežele, iz česar se pojasnjuje hrepenenje Alzačanov in Lolarinžanov po francoski vladi, (Nemir.) Govornik izjavlja, da podpiše vse, kar se je dosedaj povedalo v hvalo nemških čet in njihovih voditeljev; v političnih stvareh pa armadno vodstvo ni na višku. Govornik se je zgrozil nad napovedjo, da se bodo za vsako nemško po Rusih požgano vas zažgale tri ruske vasi. . .. .. ■. Medklici posi. Liebknecht.a: Barbarstvo! (Splošen hrup. Medklici na desni: Nezaslišano! Izdajstvo!) Posl. Liebknecht se pokliče k redu. (Hrup traja dalje. ) Med nadaljnimi izvajanji poslanca Le-deburja sc hrup nič ne poleže. Ponovno se glase klici, naj konča. Podpredsednik izjavi, da je kritika vojaške uprave nedopustna. Posl, Ledebur poizkusa v istem smislu govoriti dalje, o čemer zopet naslane strahovit hrup. Poslanci skočijo s svojih sedežev. Posi. Ledebur nadaljuje in izjavi: Nemška politika sme kreniti le po takih potili, cla ljudstva Nemčije zro v njej svoje zavetišče in varstvo svoje svobode. To povedali se čutim dolžnega kot socialni demokrat in nemški patriot. (Viharna veselost in smeh.) To sem storil v interesu drage mi nemške domovine in v interesu Evrope. (Giasni ugovori in fej-klici. Nemir.) Državni' tajnik Delbriick izjavi, da bi odgovor na to vprašanje v sedanji situaciji ne bil primeren. Konservativec Westarp živo obžaluje postopanje socialnih demokratov, ravno-t.ako narodncliberalni poslanec Basser-mann. Poslanec Goeber (centrum) smatra izvajanja posl. Ledcburja za nezdružljiva z dosedanjim zadržanjem socialnih demokratov, ki so se bili postavili na stališče celokupne domovine. Če je vojna uprava spričo ruskih grozovitosli v bridki sili posegla po skrajnem sredstvu povračila, je to sredstvo po mednarodnem pravu dovoljeno in ljudski zastopniki naj bi jc ne ovirali. (Živahno pritrjevanje.) Poslanec Ledebur izjavi med živahnim nemirom v zbornici, da je prepričan, da bo po mirnem premisleku tudi nemško ljudstvo priznalo resničnost in potrebnost njegovih izvajanj. Poslanec Scheidemann (soc. demokrat) izjavi po nalogu predsedstva njegove frakcije, da je imel Ledebur samo nalogo govoriti o jezikovnem paragrafu. (Čujte! Čujte!) Kar je rekel več, je rekel za svojo lastno osebo in na svojo lastno odgovornost. (Živahno pritrjevanje.) Po nadaljni debati se sprejme proračun tudi v tretjem branju. Socialni demo-kratje so preje izjavili, da bodo za letos glasovali za proračun. Na predlog zborničnega predsednika sc je zbornica med navdušenimi živio-klici cesarju Viljemu odgodila do 18. maja. Boji za Dardanele. Gotovo je, da so imeli Francozi in Angleži zadnje tedne velike izgube, kar zna imeti velik pomen. Angleži in Francozi pravijo, tla nc odnehajo. Nevtralni listi sodijo, da se bodo balkanske države sedaj bolj naklonile na stran osrednjih sil. Danes ni posebnih novih dogodkov. TUDI BOJNA LADJA »GAULOIS << PO-POŠKODOVANA. Pariz, 20. marca. Uradno sc poroča, da jc bila ob zadnjem obstreljevanju Dardanel francoska bojna ladja ^Gaulois« tako poškodovana, da ni več sposobna za boj. »Gaulois« spada med oklopnico, obsega 1 1.208 ton; dolga je 118, široka 20, globoka 8.i- metra. Oborožena je s i. 30.5 cm, 10. 15 cm, 8. 10 cm, 20. 1.7 cm in s 5. 3.7 cm topovi. Posadka šteje 639 mož. \ morje so »Gaulois« izpustili leta 1896. POŠKODOVANE LADJE. Lyon, 22. marca. (Kor. urad.) Lc Nouvellist poroča iz Pariza: Kakor sc poroča, bodo oklopnico »GauHois kakor hitro bi lo dopustilo vreme, prepeljali v popravljalnico. Angleška oklopnica In-flexible< bo v kratkem popravljena. Tudi oklopnico .Iaureguiberry« bodo poslali v Dardanele. VOJNI SVET. »I)aily Croniclc« poroča iz Tenedo-ša: Na krovu francoske zastavne ladje »Suttien« se jc vršil vojni svet, ki so se ga udeležili francoski in angleški admirali. Sklenili so baje važno akcijo. »Corriere della Sera« pa poroča iz Londona, da sc zavezniki ne bodo ustrašili nikakih žrtev, pa naj stane lo cel tucal vojnih ladij. Svoj cilj hočejo doseči. Lord Churchil je rclccl, da so računa h" z izgubo 10 enot. FRANCOSKO - ANGLEŠKE IZGUBE V DARDANELAH. Atene, 22. marca. Novi dve angleški bojni ladji sta že došli pred Dardanele; pričakujejo šc pet. francoskih bojnih ladij. S Tcneda in z Mitvlene sc poroča, da je bilo francosko-angleško brodovje vsled zadnjega obstreljevanja močnejše poškodovano, kakor so prvotno sodili. »Inflexible« leži močno poškodovan pri Teneclu. »Gaulois« leži pri otoku Mavria. Več ali manj so tudi poškodovane ladje »Cormvall:, »Ocean« in »Prince Gcorges«. Meci francoskimi bojnimi ladjami .ie ostala nepoškodovana edina ladja »Charle-rnagne«. Z »Bouveta« so rešili le sedem podčastnikov in 27 mornarjev, 500 mož jc utonilo. »Agence Ilavas« poroča, da .ie na oklopnici »Bouvet« ostalo živih samo (Jt mož. Na drugih francoskih ladjah jc le malo izgub. DELOVANJE NEMŠKIH LETALCEV. Od 18. februarja, ko jc stopila v veljavo trgovinska vojna r. Anglijo, jc l delovanje nemških letalcev živahno. Njihova glavna naloga je poizvedovanje. Naša slika nam kaže nemško letalo, ko sc na večer vrača iz Anglije in spusti na tla na otoku llelgolundu. ITALIJANSKA SODBA O NAPADU NA DARDANELE. Milan, 22. marca. »Perseveranza« /laglaša. cla sc je izjalovil prvi resni napad Francozov in Angležev na Dardanele, kar gotovo zelo učinkuje na balkanske države in na vse mohamedan-ce. Napadalci so izgubili do 3000 mož. List dvomi, da morejo priboriti vojne ladje v boju z utrdbami kak poseben uspeh. Upati morejo le šc na podporo močne armade. SKOZI DARDANELE V — BERLIN. Geneva, 13. marca. Iz Pariza se poroča: V »Echo de Pariš« piše ravnatelj zunanjega ministrstva Maurice Herpette: Napad na Dardanele se ni započel zato, da bi se nagnile balkanske države k sodelovanju v vojni, marveč zato, da se odpre pot ruskemu uvozu in izvozu, kakor tudi zato, da se Nemčiji vzame temelj njenega diplomatičnega delovanja na Balkanu in njene propagande med islamskim svetom. Ta dvojni cilj se da doseči brez pomoči balkanskih držav. Ko se doseže ta cilj, zavezniki ne bodo mislili samo na razdelitev Orienta, marveč tudi na končno zmago nad Nemčijo. Prehod skozi Dardanele je nova pot v Berlin. Podmorski Doli proti Angliji. PRED GIBRALTARJEM DVA NEMŠKA PODMORSKA ČOLNA. Kolin, 22. marca. (Kor. u.) »Kol-ilische Zeitung« poroča iz Madrida 15. t. m.: List »E1 Debate« trdi, da je izvedel z zanesljive strani: V morju pri Gibraltarju se nahajata dva nemška podmorska čolna, ki sta, ko sta zasledovala dve angleški bojni ladji, došla nekaj ur prepozno. Angleškim oblastem je to znano, a najstrožje molče. NEMCI POTOPILI PARNIK »CAIRN-TORR«. Rotterdam, 23. marca. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Parnik »Cairntorr«, ki je vozil premog, je bil torpediran 11 milj od Beachy Heada. Vozil je proti zahodu, ko so ga torpedirali. Krmar je videl torpedo, preden je bila ladja zadeta. Eksplozija je bila zelo močna, a moštvo je lahko brez težav izpustilo čolne v morje. Na pomoč so hiteli rešilni čolni iz Eastbournea in iz New-Havena. Nemški podmorski čoln se je nahajal 350 metrov od parnika. AMERIŠKI PROTEST PROTI BLOKADI. London, 21. marca. Reuter poroča iz New Yorka: Čisto gotovo je, da bodo Združene države ugovarjale zadnji angleški odredbi. »Morning Post« poroča, da ameriškemu zunanjemu uradu dohaja mnogo protestov od ameriških izvoznih tvrdk. Izdelovalci volne se posebno pritožujejo, ker manjka nemških barvil. KAKO CENIJO ANGLEŽI PRAVICE NEVTRALNIH LADIJ. Berlin, 22. marca. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Zakaj vse hoče Anglija izrabiti nevtralne parnike in kaj da lahko v gotovih okolnostih nemški podmorski U-čolni lahko od ladij pod nevtralnimi zastavami dožive, nam kaže sledeča izjava častnikov nevtralnih ladij, kapitana Johna Ha nnsena in 1. častnika Janssena; oba sta amerikanska državljana ameriškega parnika Oliver J. Olson«. Soglasno sta izpovedala: Peljali smo se iz Savanne okolu Škotske v Bremen. Pri otoku Foula na zahodnem Škotskem so prišli iz angleške križarke Celtie" en poročnik, en kadet in 6 mornarjev na krov, ki so nas peljali v Kirkwall. Med vožnjo je izjavil poročnik, ki je prevzel vodstvo ladje, da bi poizkusil z ladjo Oliver J. Olson« potopiti vsak nemški podvodni čoln U, če bi se pojavil. Ameriški kapitan mu je takoj odgovoril, naj to le enkrat poizkusi s kako nevtralno ameriško ladjo, a izjava angleškega častnika zopet dokazuje, kako da cenijo Angleži pravice nevtralcev. Boji do zahoda. Nemško uradno poročilo. Brezuspešni francoski napadi. Berlin, 22. marca. Veliki glavni stan: Ponočni poizkus Francozov, da bi se polastili naše postojanke na južnem pobočju višine Loretto, se je ponesrečil. Tudi v Champagni, severno od Le Mesnila, se je izjalovil francoski ponočni napad. Vsi napori Francozov, da bi zopet pridobili postojanko na Reichsackerkopfu, so bili brezuspešni. Najvišje armadno vodsho. Zepnelinovi zrakoplovi povzročili le neznatno škodo. Pariz, 22. marca. (K. u.) »Agence Ha vas« potrjuje, da Zeppelinovi zrakoplovi niso povzročili veliko škode. V Asniercsu so bombe vzbudile prebivalstvo, ki je preplašeno drlo na ceste, kjer so videli ljudje po metalcih svetlobe razsvetljene zrakoplove in čuli ro-potanje motorjev. Vojaške priprave v Franciji. Berolin, 22. marca. Pariški sotrudnik stockholmskega lista »Svenska Dagblad« naglasa, da Francija ne more več razpolagati s posebno velikimi rezervami. V Parizu je vznlamtilo upanje, ko so pričeli obstreljevati Dardanele, a pesimizem le tudi vedno narašča in se proti njemu časopisje bori zaman. Ve se le, da za napovedano veliko ofenzivo ni novih francoskih čet, s katerimi bi mogli računati. Primanjkuje častnikov kakor tudi izurjenih tehničnih čet. Z vojaki je mogoče razpolagati, ko izurijo nove letnike. Angleži po številu niso dovolj močni, da bi mogli položaj izpremeniti zaveznikom v korist. Nihče več ne upa, da bi kmalu zmagali, zato tudi ne razobešajo več zastav. Kdo je vzrok, da je poškodovana katedrala v Reimsu. Genf, 22. marca. »Cri de Pariš« ostro napada mestni svet v Reimsu in vodstvo muzeja, ker nista zavarovala s peščenimi vrečami portalov katedrale. Kosi kipov, ki so padli • cerkve, so ležali več tednov pred cerkvijo. Stolni trg so zagradili šele koncem oktobra. List navaja nekega častnika, ki je kupoval kose skulptur. Angleški častniki so si nabavili cele zbirke. Samo trideset metrov med frontama. Ženeva, 19. marca. Po zadnjem poročilu so francoski in nemški strelski jarki v nekem predkraju Soissonsa oddaljeni samo 30 metrov. Podzemeljski boj v kleteh razrušenega samostana. »Daily Cronicle« poroča: Na severnem Francoskem stoji tik pred Rams-capelle star samostan, ki je že davno raz-streljen; v njegovih podzemeljskih kleteh in hodnikih pa se vršijo hudi boji. Kleti vodijo pod pritoki Ysere. Nemci so odkrili severni izhod lega podzemeljskega sveta. Belgijci pa so se polastili južnega izhoda. Že nekaj dni divja v tem vlažnem, temnem labirintu strašen boj. Obstreljevan vlak z vojaki. Amsterdam, 22. marca. Minulo nedeljo je nemški zrakoplov vrgel več bomb na vlak, ki je vozil francoske vojaške novince iz Fecampa, na ysersko fronto. 40 vojakov je ubitih, nad 100 pa ranjenih. Angleške čete v Alzaciji? Berlin, 19. marca. »Lokalanzeigcr« poroča iz Curiha: Iz Bonfola v bernskem Jura se poroča: Včeraj so obstreljevali Francozi postojanke ob Maasi in Maerni s 75 mm topovi. Angleške častnike je bilo opaziti v okolici Pfetterhausena in Re-chesy. Neki avtomobil je obstal pred gostilno v Rechesy. Iz tega se sklepa, da so angleške čete ojačile francoske čete. Izgube Angležev pri Neuve Chapelle. Manchester, 22. marca. (Kor. urad) Londonski dopisnik lista »Manchester Guardian« poroča: Angleži so izgubili v boju pri Neuve Chapelle 8000 do 9000 mož. Nad 1000 ranjenih Indijcev so že prepeljali na Angleško. 724 angleških častnikov padlo pri New-chateln in pri St. Eloisu. London, 23. marca. (K. u.) Zadnji seznam izgub naznanja, da jc padlo v bojih pri Newchatelu in pri St. Eloisu 724 častnikov. Na Angleškem se uvede obvezna vojaška dolžnost. London, 19. marca. (»Štefani«.) List »Times« razpravlja v nekem članku o znatnih izgubah, ki jih utegne provzro-čiti prihodnja ofenziva ter vpraša, bo li sistem prostovoljnih naborov v bodoče zadostoval, da nadomesti vrzeli v angleški vojski. List pripominja: »če bo treba, bo britanska vlada od ljudstva zahtevala žrtev obvezne vojaške službe. Prepričani smo, da bo narod to zahtevo iz vsega srca odobraval, kajti narod jc odločen, cla hoče zmagati, in so ne straši nobenega sredstva, nobene žrtve, ki jih zmaga zahteva.« Delavsko gibanje na Angleškem. London, 22. marca. Delavci v Clyde so s 5616 proti 1522 glasovom sklenili, da sprejmejo odločitev vladne komisije. London, 22. marca. Mornarji v Aleksandrovem pristanišču v Ne\vportu stavkajo, ker so odklonili povišanje plač. Več ladij zato ni moglo odpluti na morje. Razrušena dardanelska propaganda za poijsko vstajo. Krakovskim listom se poroča iz Varšave, cla so se o priliki obletnice zadnje poljske vstaje leta 1863. v cerkvah jatno delili proglasi, ki pozivajo na novo vstajo proti Rusom. Proglas zahteva od Poljakov novih žrtev in jih poziva, naj bodo pripravljeni na novo vstajo, katere naloga bo v času mirovnih pogajanj očrtati pravo in voljo poljskega naroda. Ta dan je bilo v Varšavi aretiranih 150 oseb, med njimi tudi mnogo žena. Zaprli so tucli znanega milijonarja Dzievvalskega. Železnica Iz Uroia do Ledenega morja. Kodanj, 22. marca. »Novo Vreme« poroča: Ruska vlada je sklenila, da zgradi novo 5000 kilometrov dolgo železniško progo, ki bo vezala Ural z Ledenim morjem. Kol ko slane svetovna vojska. V Londonu je predaval te dni Ed-gar Crammona v »Royal Stitistical Societ.y« o predmetu, koliko da stane svetovna vojska. Vse vojne izdatke do 31. julija 1915 računa na 9.147.900.000 funtov šterlingov (220.098,574.000 kron), če bi do takrat trajala vojska. Računa, da odpade na. trojni sporazum največ 4.870.900.000 funtov šterlingov, na Nemčijo in Avstrijo pa 4.277,000.000 funtov. Na Belgijo odpade 526,500.000 funtov, na Rusijo 1.100,000.000, na Francijo 1.686,000.000, na Anglijo 1.258,000.000, na Nemčijo 2.775,000.000, na Avstrijo 1.502,000.00 funtov šterl. (36.138.120.000 kron). Številke je izračunal z direktnih davkov držav, z ozirom na to, kar izdajo države naravnost za vojsko, kolikor je uničene lasti iu glede na vrednost ubitih. Izdatkov Japonske, Srbije in Turčije ni računal, ker ni razpolagal z zanesljivimi podatki. Računal tudi ni izdatkov nevtralnih drŽav. Glede na Nemčijo napoveduje, da izgubi 50 odstotkov svoje industrijske produkcije, ravno toliko zunanje trgovine, velik del obresti iz glavnic, naloženih v inozemstvu in da se vsako leto znižajo dohodki iadjeplovbe. Stvarno (?) tucli napoveduje, da mora nemško prebivalstvo poginiti vsled lakote še prej, preden se spravi letošnja žetev. Dnevne novice. Deželni glavar dr. Šusfersič — častni član »Kmečke zveze za Ljubljansko okolico«. Preteklo nedeljo je izročila, de-putacija »Kmečke zveze za Ljubljansko okolico« deželnemu glavarju dr. Š u s t e r -š i č u krasno izdelano častno diplomo društva. V svojem lepem nagovoru jc poudarjal načelnik »Kmečke zveze« poslanec D i m n i k javno delovanje deželnega glavarja. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je v svojem odgovoru poudarjal, da je zlasti sedanji čas pokazal odločilno važnost kmečkega stanu za državo, deželo in narod. To je sedaj jasno tudi tistim, ki doslej tega priznati niso hoteli. Njemu — deželnemu glavarju — jc bilo od prvega hipa dalje, ko je pred 25. leti vstopil v javno življenje, jasno, da koristno delo za naš narod zamore obstajati v prvi vrsti samo v delu za kmečki stan, ki je glavni steber države, dežele in naroda. — Sedaj, v teh resnih časih, mora biti obrnjena vsa naša skrb na to, da ohranimo, kar se ohraniti d& — ko pa z božjo pomočjo zašije zopet solnce miru, bomo zastavili vse sile za nov. doslej nepoznat napredek kmečkega stanu. — Deželni glavar se je naj-prisrčneje zahvalil za izkazano mu izredno čast, poudarjajoč, da vidi v tem priznanje svoje dobre volje, ki je in bo vedno veljala kmetu! utrdba Sid ei Babr. -f Novi pomožni škof zagrebške nadškofije. Kanonik zagrebškega kate-dralnega kapiteljna Jožef Lang je z dekretom apostolske konzistorijalne kongregacije imenovan za albanda-škega škofa in istočasno za pomožnega škofa zagrebškega nadškofa. Iz bosenske uprave. C. kr. kor. urad poroča, z ozirom na poročilo nekega zagrebškega lista o nameravani osebni izpremembi na višjih mestih bo-sensko hercegovske deželne vlade, da so omenjene govorice le kombinacije. -f V vojni žilni prometni zavod na Dunaju je imenoval notranji minister med drugimi za člana zavoclovega pri-sedniškega sveia državnega in deželnega poslanca in predsednika Kranjske kmetijske družbe komerčnega svetnika Franca P o v š e t a in deželnega poslanca, veleposestnika barona Apfaltrer pl. Apfaltrern. -r Umri je dr. Karel Ilabietinek, bivši predsednik najvišjega računskega dvora in minister v Ilohenvvartovem kabinetu. Rojen jo bil 2. marca 1830 v Pragi. Rajnikov oče je bil učitelj. -i- Za vojaške vdove in sirota. Sveta dolžnost vlade je, cla zagotovi bodočnost vdovam in sirotam ranjencem, ki se vračajo z bojišča ali cla jih preskrbi. Sedanje postave ne zadoščajo in nc odgovarjajo nič več sedanjim razmeram. Zasebna dobrodelnost ne moro zadoščati. Upravičenci naj ne bodo navezani na dobroto in na usmiljenje, marveč dobe naj, kar jim gre pd pravici. Čast domovine in odgovornost nasproti požrtvovalnim narodom zahteva in narekuje, nuj država najhitrejše kaj ukrene. Vsak, kdor čuti in misli človeško, uvicleva to obveznost in jo pripravljen na žrtve. Vun z novo vojaško preskrbovalno postavo! (Rundschau). r 5?ater Akel o naših uspehih. Sloviti govornik in apostol med dunajskim moštvom, jezuit p. Abel, jo 14. t, mes. na shodu Katol. moškega društva v Wahringu govoril o raznih pravičnih vojskah, ki jih je izvojevala Avstrija tekom zgodovine, ter se dotaknil tudi sedanje vojne in naših uspehov. Rekel jc: »Če so Nemci s temi ogromnimi topovi (avstrijskimi!) prodrli v nepripravljeno Belgijo in dosegli take uspehe, ni nič čudnega. Če mi Avstrijci v Galiciji le počasi napredujemo, sč ne sme pozabiti, da moramo vzdržati cel udar Rusov. Ravno vsled nepopisne hrabrosti avstro-ogrskih vojakov je bilo mogoče, da je mogel Hindenburg prodirati iz Vzhodne Prusije. Mi smo imeli neviden, a večji uspeh nego Nemci na Belgijskem.« Te besede p. Abla so sprejeli poslušalci, kakor poroča »Reichspost«, z velikim odobravanjem. — Višji državni pravdnik v Gorici g. Andrej Jeglič je po svoji nevarni bolezni okreval. Dobil je daljši dopust, (la si utrdi svoje zdravje. Posle državnega pravdništva bo v njegovi odsotnosti vodil državnega prav cinika namestnik g. Z o r z i. — Krušne karte. Včerajšnjo uradno poročilo o novi naredbi glede peka kruha in sladčic nam je naznanilo, tla so vse potrebne odredbe za končno ureditev porabe živil že končane in bodo v nekaj dneh razglašene. Za prvi teden aprila meseca pričakujemo krušnih in močnih lisi kov, najbržo nam ravno velikonočna nedelja prinese to dosedaj neznano vrsto pirhov. Naše krušne karte bodo urejene po berolin -skem načinu; veljale bodo samo za en teden, imelo bodo vsak teden drugo barvo, ne i;o jih mogoče prenesti na drugo osebo in jih bo treba v tekočem tednu popolnoma porabiti, ker prihodnji teden se nc bo dobilo za preostalo karto prejšnjega tedna prav nič. Naše kuiff> pa bodo upeljunc no za posamezni kr;.1 j, ampak za celo dežela ,kar bo k imelo to ugodnost, da boš s svojo karto lahko, kjer boš hotel, v deželi kupil svojih 200 gramov moke in kruha. Karte bodo zračunane na 200 gramov kruha in moke za vsakdanjo potrebo ene osebe. Izdajale se bodo tudi polovične in dvotretjinske karte. Obenem s krušno karto bo vsak gospodar dobil novo tiskano vabilo, da v tretjič napove svoje zaloge žita in moke. — Kardinal Agliardl. V soboto, kakor smo poročali je umrl v Rimu po dolgi bolezni 831etni kardinal Amonio Agliardi. Njegovo ime se je slišalo ob zadnji papeževi volitvi, bolj pa je znan po svojem delovanju v Avstriji. Pokojni kardinal je leta 1892. prišel kot nuncij na Dunaj, kjer je bil glavna opora ranjkemu dr. Luegru, ki je ravnokar začel razširjati krščansko-socialna načela. Pokojni kardinal je bil odločen mož in je ognjevito branil pravice in koristi sv. Cerkve. Ni se ustrašil krika, da se umešava v notranje zadeve, ko je kot dunajski nuncij govoril in navduševal ogrske katoličane proti civilnemu zakonu. Njegov nastop je povzročil padec zunanjega ministra Kalno-kyja. Pokojni kardinal je imel veliko ljubezen do Avstrije. — Nove odredbe ogrske vlade glede moke. Na Ogrskem je sedaj za prevoz pšenice, drugih žit in moke, krompirja in riževe moke potrebna posebna oblastvena legitimacija. Vsakdo jc dolžan tekom 3 dni prijaviti svoje zaloge, ki presegajo njegovo domačo potrebo do prihodnje žetve in to odvisno množino proti gotovi ceni prodati deželni Kospodarski komisiji. Skrite ali neprijavljene zaloge se zaplenijo. Ova-clitelj skritih ali zamolčanih zalog dobi petino zaplenjene množine. V soboto je stopila v veljavo vladna navedba, da mora biti vsaka moka zmešana 50% s koruzno moke. Peki smejo peči samo iz tako prirejene moke. V Budimpešti pa smejo peči žemlje samo enkrat na dan. — Odlikovan slovenski kadet. Kakor čitamo v naredbenem listu ministrstva za aomobranstvo, je bil rezervni kadet Vladimir Muha pri 5. domobranskem polku radi hrabrega in veleuspešnega ve-deuja pred sovražnikom povišan v praporščaka in poleg tega odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. — Odlikovanje slovenskega kamniškega junaka. Gosp. računski narednik Ivan Gams 97. pešpolka je bil 15. februarja na severnem bojišču odlikovan s srebrno kolajno 1, razreda za hrabrost. Naš slovenski hrabri junak se bojuje od prvega dne, torej že osem mesecev neprenehoma na zgoraj omenjenem bojišču ter se, kakor nam je znano, čuti še vedno zdravega in čvrstega. — Promocija. Dne 17, marca 1915 je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava absolv. jurist Josip C e -puder. — Smrtna kosa. Umrl je pri St. Juriju pod Ivumom dne 20. marca gospod Tomaž M a r t i n č i č , oče vojnega kurata gosp. Andreja Mart in či-ča, ki je v Przemvslu. Drug sin jc na južnem bojišču. Naj v miru počiva. — Z Dol pri Litiji se poroča, da je umrla daleč okoli znana A u a F a k i n , bivša gostilničarka v 76 letu starosti. Dne 26. januarja so pa našli Matija Fakina, posestnika z Robčnega Vrha v snegu mrtvega, blizu doma kjer j«1 nahvžo vsled napora gvedoč s sejma v Radečah zaostal. — V Novem mestu je umrla gospa Ivana Ramor, roj. Peternel, soproga c. kr. cestnega mojstra. — V Gradcu je umrl vpokojeni major Rudolf Kolarič. — V Vrdniku je umrl g. dr. Marko Bobinac. — V Karlovcu je umrl odvetnik dr. Branko Kornicer. — V Zagrebu je umrl v 56. letu starosti blagajnik drž. blagajne Miško Majer, ki je uglasbil znano koračnico »Junak iz Like«. — Gorica v prvem cvetju. Žc nekaj dni cveto v Gorici in okolici tupatam mandlji, in belo cvetje mandljevih dreves se zdi kakor beli oblački po zelene-čih gričkih v prekrasnem pomladanskem solneu. Bog daj še dalje tako lopo vreme in kmalu bo vse belo okrog in okrog. — Žalosten slučaj. Pretekli teden jc umrla v Lokovcu nad Gorico 28lctna gospodinja Lucija Bratuž, zapustivši 6 nepreskrbljenih otrok. Najstarejši je star 6 let, najmlajši dva meseca. Mož je v vojski in že 4 mesece ni glasu o njem. Bog taj malo takih slučajev! — Mlajši brat ovadil starejšega radi razpečavanja ponarejenega denarja. Iz Gorice: Pred kratkim so poročali listi, da so v Malih Zabijali prijeli dva brata, ki sta kupovala slanino in jo plačevala s ponarejenim denarjem, 1- ^kronskimi novci. Ta ves! sc jc nanašala na brata Stopar. Resnica na tej vesti pa je, da je bil radi tega čina zaprt le eden teh bratov. Ovadil ga je mlajši brat. Sedaj je izpuščen iz preiskovalnega zapora., a preiskava še teče. — Ko se j« grela, se je opekla. V Šmarjah v goriški Vipavi se je grela pri ognju osamela ženica Mahnetova. Pri tem sc ji jc vnela obleka in ženica jc dobila nevarne opekline. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. — Iz ruskega in srbskega ujetništva. Te dni je pisal domov iz ruskega ujetništva že dolgo pogrešani in za mrtvega smatvani Feliks š t o k e 1 j iz Vel. Žabelj na Vipavskem. Piše iz Tom-ska v Sibiriji. Pravi, da je tam 38 do 45 stopinj mraza. V pismu prosi domače, naj mu pišejo, če bo vojska še dolgo trajala. To je že tretji ujetnik iz te vasi v ruskem ujetništvu. — Kristijan T r o h a, mizar v Vel. Žabljah, se je oglasil iz ruskega ujetništva po treh mesecih. Piše, da so Rusi zelo prijazni in dobri ljudje. Za Božič in Novo leto so vse ujetnike lepo obdarovali. Nahaja se v jekatevinoslavski guberniji. — Takoj v sosedni penzanski guberniji v mestu Čembar se nahaja že od začetka vojske Alojzij P a 1 j k iz Vel. Žabelj. Njegov brat Valentin pa je bil meseca novembra ujet na srbskem bojišču in se nahaja v Nišu. Ta pa piše, da se v srbskem ujetništvu godi zelo, zelo sla^ bo. Kolikor je uradno dognano, sta jz Vel. Žabelj ^adla doslej lo dva. —. 1000 železniški voz koruzne moke za DunaL Dunajski župan je kupil 1000 železniških voz koruzne moke za aprovizacijo mesta. Včeraj je mesto oddalo pekovski zadrugi 800 vreč moko. — Iz seznama izaub št. 143. Nadporočnik dr. Maks Abram, 97. pp., iz Kobilaglave, mrtev (25. 11. — 1. 12. 1914.); stotnik Bednarz Ernest, 97. pp., iz Trsta, mrtev (25. U. — 1. 12. 1911.); poročnik Berce Jožef, 97. pp., 2. stot., iz Laneovega, ranjen; praporščak Bos-nič Anton, 97. pp., 11. stot., ranjen; kadet Castellan Alojzij, 97. pp., 12. stot., ranjen; poročnik Čošič Josip, 97. pp., 7. stot., ranjen; poročnik Dejak Rihard, 97. pp., 9. stot,., iz Trsta, ranjen; kadot-ni aspirant Dujc Alojzij, 97. pp., 7. stot., ranjen; poročnik Fiala Ferdinand, 3. dom. pp., i. stot., ranjen; praporščak Kintz Walter, 97. pp., 9. stot., iz Trsta, mrtev (18. — 31. 10. 1914.); praporščak Kolarzovvski Julij, 97. pp., 5. stot., ranjen; poročnik Koser Oton, 97. pp., 10. stot., iz Ptuja, ranjen; praporščak vitez Kremer Rafael, 97. pp., 10. stot,, iz Trsta, ranjen; praporščak Mahaček Henrik, 97. pp., ujet; kadet Majer Ivan, 97. pp., 5. stot., ranjen; poročnik Markart Maks, 97. pp., ujet; kadotni aspirant Radej Franc, 97. po., 2. stot,, iz Celja, ranjen; poročnik Ratzenberk Erhard, 97. ni)., 12. stot., ranjen; praporščak dr. Stole Franc, 20. pp., ujet; nadporočnik Stenta Rihard, 97. pp.. 11. stot., mrtev (18.—31. 10. 1914.); stotnik Zeh Hum-bert, 97., pp., 1. stot., iz Trsta, ranjen. — Iz seznama izflub št. 144. Nadporočnik Hočevar Ignacij, črnovoj. pp. št. II., 6. stot,, iz Kamnika, mrtev (1. 11.— 10. 12. 1914.): namestnik asist. zdravnika dr. PrimŠar Franc, 89. pp., 11. stot., mrtev. — Vlom v župnišče. V nedeljo 21. t. m. med dopoldansko službo božjo krog 9. ure, ko nikogar ni bilo doma, jc več zlikovcev vlomilo v župnišče v Kokri. Na onstran ceste proti hribu obrnjeni strani župnišča so odkrili streho in prišli v župnikovo stanovanje. Tu so razbili leseno cerkveno skrinjico, razbrskali po vseh drugih predalih in odnesli več tisoč kron denarja (o sem sto kron žltpnikovega in cerkvenega denarja). Neki otrok, ki je bil poslan na pošto, je vhlel ko sta dva tatova skočila čez plot in potem zbežala v hrib. Kokrjani, ko so zapazili izvršeno so šli za njima, zasledovanje pa je bilo doslej brezuspešno. Menda so našli le dva med begom od tatov izgubljena robca. Havno v tem župnišču so že pred več leti tatovi pokradli in odnesli iz cerkve monštranco, kar so pa dobili vse nazaj. -- Z Bleda: Minuli teden se je vršil v naši fari sv. misijon, katerega so izborno vodili preč. pg. duhovniki misijonske družbe sv. Vincencija Pav-lanskoga: preč, g. vodja Janez Zdrav-lič, preč. g. Alojzij Plantarič in preč. g. Peter Floran. Farani in iz sosednjih župnij so se udeleževali sv. misijona v najobilnejšem številu. Domači gospod župnik in svetnik Janez Oblak jc zadel kar najugodnejši čas, ko kliče, šo vedno bojni grom topov kakor veliki misijonski zvon po vsem svetu: Nazaj k Bogu! — Ustanove za slepe. Dve ali tri mesta ustanove, barona Karola Flod-dnigg in ilirske ustanove za. slepe sc podcle z začetkom šolskega leta 1915— 101 G. Pravico do ustanove imajo ubogi ter na Kranjskem rojeni zapuščeni olrori obojega spola, posebno sirote, ki so najmanj 7 in ne več kot II let stari. Prošnje do 10. majnika potom glavarstva. oziroma ljubljanskega mestnega magistrata. Vsem p. n. naročnikom »Slovenskega Sadjarja« uljudno javljamo, da smo prilogo za 2. in 3. številko dobili prepozno in smo morali list preje izdati. Zaostalo podobo bomo priložili prihodnji številki, ki izide 15. maja. — Opomin mesarjem ln kmetovalcem. Zadnji čas se dogaja, da mesarji kupujejo breje svinje in jih pokoljejo. Tega pa seve niso krivi mesarji ampak kmetovalci sami, ki vedo, da so svinje brejo. Vzrok je ta, da so breje svinje nekoliko cenejši kot navadni prešiči za meso. Vendar pa ni dopustno brejo svinjo prodati mesarju, akoravno je cenejši od navadnega prašiča. To je zlasti letos nedopustno, ko nam bo meseca junija primanjkovalo plemenskih pra-scev. Opozarjamo, da se bode v bodoče pazilo, kdo proda brejo svinjo mesarju ter se ga bode brez pardona ovadilo pri okrajnem glavarstvu. Kaznuje se pa mesarja in kmetovalca v smislu navedbe ocl 23. decembra 1914. R. G. BI. Nr. 353. Kazen do 500 K ali pa en mesec zapora. — Laškim liram je poskočil kurs na 1 K 32 vin. — Umrl je v Čepinu za kužno boleznijo, ki si jo jc nakopal v Srbiji >'Doma-gojec« Karel Š p o n a r, eden izmed najboljših propagatorjev katoliške ideje med hrvatskim ljudstvom. — V ruskem ujetništvu je bivši učitelj Svanjak s Koroškega. — V Škoiji Loki so potegnili iz Sore nekega moža, starega okoli 40 let in precej čedno oblečenega. Pri sebi je imel denarnico za bankovce, ki je pa bila prazna, v žepu so našli le 6 vinarjev. Na glavi je imel tri rane, zato so ga zdravniško obdu-cirali. Kdo je-ta ponesrečenec, še ni znano. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva bivši načelnik loškega Orla in cerkovnik pri uršulinkah, Luka Krek. Zanimivo je, kar piše, naj se ga namreč naroči na knjige družbe sv. Mohorja, ker misli kmalu priti domov. Nahaja se v guberniji Tobclsk. — Prekrščena občina. Ni še dolgo, ko je bila na Ogrskem po znanem Andrassy-jevem zakonu slovaška občina Kacvin prekrščena v Szepesminidszcnt. Na prošnjo občine je dovolil notranji minister, da §e sme občina zopet imenovati s svojim pravim imenom — Kacvin. — Moral je izstopiti, iz stranke. Član neodvisne stranke poslanec Einerik Ivanka je bil zapleten v vojaške dobave, posebno pri dobavi mesa, ter ga je zaradi tega pozvala uprava stranke, naj izstopi, kar jc tudi storil. — Sestanek furlanskih županov iz gvadiškega okraja je bil v sredo v Gva-diški. Sklical ga je deželni glavar dr. Faiduti. Navzoč je bil tudi deželni tajnik dr. Grusovin. — Pomanjkanje mleka v Budimpešti. V Budimpešti vedno bolj čutijo pomanjkanje mleka. Izdati nameravajo dva odloka glede na pomanjkanje mleka. Prvi odlok prepove pobijanje krav. Ogrsko notranje ministrstvo pa odredi, da, se sme gostom dajati bela kava v kavarnah hotelih itd. le do 10. ure dopoldne. — Nesreča v Trbižu. Dne 20. t. m. popoldne se jo udri sneg s strehe v Trbižu, ki je podsul 721etno Marijo Peča v. Vojaki so Pečavjovo izkopali iz snega. Pečavjovo, ki jo močno poškodovana, so prepeljali v bolnišnico. — Obdelovanje vojaških vežbaiišč. Praška »Union« poroča, da jo vojno ministrstvo odredilo, da so obdelajo vojaška vežbališča. Izvzeta so seveda tista, katera neobhodno rabijo za. vožbanjc čet. V Ljubljani so prostor pred šent-petersko vojašnico že razorali. — Svilnato blago se podraži. Zveza Ivorničarjpv za svilnato blago v Nemčiji je sklenila zvišati cene za 2 do 4c/c. Strašne nesreče m raorla. Štiri izseljemške iadje se potopile. — Utonilo do 300 ljudi. — Na stotine ladij bežalo pred viharjem v pristanišče. Pariz, 22. marca (Kor. u-) »Agence Havas« poroča iz Algezviasa: Ob obrežju divja na morju dva dni strašen vihra. Stotino ladij vseh narodnosti je pobegnilo v Algezviaški zaliv. Potopilo so se štiri ladjo s španskimi izseljenci. Število utopljencev cenijo nad 300 osob. LjiHiljsnske novice. lj Zopet velik vojaški koncert v deželnem gledališču. V Četrtek, dno 25. marca 1915 bo velik dobrodelni koncert združenih godb c. in kr. pohotnih polkov št. 17 in 97 na korist »vojni oskrbi«. Spored: 1. Dvorak: »Ilusitska«, dramatska ouvevtnva. 2. Grieg: II. orkestrska suita k »Peer Gyntu«. a) Jutranjo občutje, b) Smrt Aze, o) Ples Ani-tre, d) V dvoranah gorskega kralja. 3. Parma: Predigra, k Ernst pl. VVilden-bruchovi baladi »Sehon Adelheid«. 1. Smetana: Uvod in prihod kralja Vladi-slava iz opore »Dalibor«. 5. Bach-Gou-nod: a) > Avc Marta«, b) Bocherini: »Menuett«. 6. Wcber: Ouvertura k operi »Obcvon«. — Začetek ob 7. uri 30 min. Pred proda ja vstopnic v Češarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici in zvečer pri blagajni. Po sijajno uspelem koncertu jc vsekakor pričakovati, da bo tudi ta koncert zbral v deželnem gledališču vse prijatelje glasbe. lj Socialni tečaj (IV. večer,- je vo dil 22. mavca 1915 pvedsednik S. K. S. Z. poslane dr. Krek, dasi še ni popolnoma ozdravil. Predaval jc o razločku med naturalnim in kapitalističnim gospodarstvom. Poljudno je pojasnil udeležencem, kako da poslujejo borze, ki jih sedanji kapitalistično-gospodar-ski ustroj družbe ne more pogrešati. Udeležba je bila zelo lepa. Prihodnji ponedeljek predava v socialnem tečaju poslanec dr. Krek o akcijskih družbah. lj Slovensko delavsko stavbinsko društvo. Ravnateljstvo omenjene zadrugo so je v svoji včerajšnji seji takole sestavilo: Predsednik posl. dr. Krek, podpredsednik gosp. Alojzij Kocrnur, tajnik Moškerc, blagajnik Šoukal. lj Seja načelslva Jugoslovanske Strokovne Zveze je napovedana v potok, 26. t. m., ob pol 7. uri zvečer v društveni pisarni. Med drugim sc sklepa o računskem zaključku za leto 1914. in kdaj naj zboruje redni glavni občni zbor. lj Rapcrt štacijskega poveljstva. Šla* cijsko poveljstvo naznanja, da se .vrši v svrho razglasitve važnih povelj dne 26. t, m. od 9. do 12. ure dopoldne za častnike, kadete in vojaške uradnike štacijski ra-port. Kdor se ne more javili radi bolezni, naj se opraviči z vojaškim zdravniškim spričevalom. lj Iz magistralnega gremija. Lekarnat g. Gabrijel Piccolli želi svojo hišo nekoliko predelati, zlasti pa okrasili fasado, — Josip Stupica, sedlar v Slomškovi ulici, želi napraviti železna okna pri svoji delavnici. Obema imenovanima sc je podelilo stavbeno dovoljenje. — Josip Preša je zgradil v Spodnji Šiški novo hišo, za kar mu ie gremij podelil uporabno dovoljenje, — Justina Gaber bo smela napraviti na svojem vrtu vrtno hišico. — Emil Navin-šek želi napraviti izložno omarico, ravno tako Marija Tičar, kar se obema dovoli. — Anton Degenghi je vpeljal v vseh svojih prostorih, tudi v kleteh v starem Ko-lizeju električno luč, ravno tako se je poročalo, da od podzemeljskih prostorov v hiši hotela »pri Maliču« porablja samo one prostore, kateri so policijsko dovoljeni. — Fran Hriberniku se je oddala v najem parcela na Martinovi cesti za letno vsoto 25 kron. lj K napadu, na gosp. De Schiava so nam poroča, da napadalec Podobnik ni doma iz Škofje Loke, ampak iz občino O s e I i c a. lj Zamenjal je vojaku nekdo na vožnji iz Maribora v Ljubljano nek zavitek. Dotičnik naj zavitek pošlje na Jakoba Viranta, Ljudski Dom, kjer dobi svojega nazaj. lj Krojaška zadruga v Ljubljani je imela svoj občni zbor 21. t. m. Vodil ga jo načelnik zadruge g. Franc Jeločnik. Načelstvo je imelo leta 1914. cleset soj in več sestankov. Zadruga jo štela 88 ženskih in 79 moških članov. Dohodki zadruge so znašali lani 1471 K 53 v, izdatki 1388 K 80 h. premoženje znaša 4673 K 28 v. Načelniku Jeločniku, ki vodi zadrugo žc 15 lot, se jo po navdu-šenem govoru obč. svetnika Ložarja izročila umetno izdelana adresa in krasen šopek. Sklonilo sc jc soglasno, tla se ustanovi zadružna posredovalni-ca za dolo. Mm poroči. AMERIKANCI GRADE NOVE, VELIKANSKE PETROLEJ3KE ČISTILNICE. Berlin, 22. mavca. Iz Ne\v Yovka sn 4 zvezki. Vez. 3 I< SO vin. Ehrler, Dss Kircheajahr. Eine Reihe von Predigten fiber d."e vorziigiic lstei Glaubenswahrheiten und SilžsalcVen. 4 letniki. Freiburg 1872— 1875. 2, natis. Vezano 10 K. Chaigr.on, Betrachtun^ea far P;\'e:fe-. Brixen 1870. 5 zvezkov. Vez. 4 K £0 vin.' Scaramelli, An!e'tang zur A-rz~o 4 zvezki. Regensburg 1867. 2. natis. Vez 3 K 50 vin. 1» ;mfWl /MRAZPOŠil JA Samostansko oskrbništvo v Zatičini sprejme oženjenega Ht*JSl za stalno delo. (i2(i Večjo množino J/skamarjaPICCOLI-jal fc v Ljubljani , \Vjepta lc\oi w.?osptivi\t \ ij jg^ prtVavo ter a Vetoma. i steklenica 23 Dinarjev. U&B Naročila po povzetji. J 7/PO POVZETJU Štefan Miholld, kavarnarvLjnb-liani, naznanja v s\ojcm in v imenu soproge Ane ter ostalih soiodnikov, da je ni Hi |ireljuhljeni sinceK, oziroma bratec in bratranec VIKI v nežni starosti 2 >/2 let, danes preminul. V Ljubljani, rine 23. marca 1915. nOfe V na'em se oflda »godnimi pogoji vsled smrti lastnika koncesija za Mn^ar- sko obrt s primeru, pr^sior!. Več pove uprava „Slov." 602 bodisi vezano ali prosto, za odjem marc, april, maj 1.1, kupi M. Lavrenčič, trgovec sena v Postojni. tjUBLJAHR MARIJE TERE: ZljE CESTA 5f.14.N0M.Ii5.VET MA5RR0TI KOlIZEltffftt: BREZPlflČI B&immts iHFt tli oaannnnDaccanannnaaapnaccaaannccinan lana, priporoča svojo bogsto zalogo 5 t2t moderne nevesti v konfekciji za gospe in 548 —:aaanaacnaananaana=abaannnaai registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklo ičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni iiiši nasproti hotela „Unicn" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo n^ni zadružniki temveč I gANATORll JM - EMONA Jtj LJUBLJANA •KOi-tENSKEGA Ul.rCA-"-! '„ Ji .PHMffiu-DRFR.DERHAMn i ter jih obrestuje po 43|j°|o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. nalaganje po pošti so poštnohran položnice brezplačno na razpolago Za MaMsm