POPOTNIK — L. XXXIII. 1912 Št. 10. — J. J. Rousseau kot človek in pedagog. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) V Parizu. V jeseni 1. 1741. je prišel Rousseau v Pariz. Slavni fizik Reau-mur ga je vpeljal v akademijo, spis o novi sestavi not je bil dan v pregled posebni komisiji; ta ni našla v njem nič novega in nie posebnega. Tako Rousseau s svojim delom ni dosegel onega uspeha, kakor je bil sanjal. Vkljub temu neuspehu Rousseau ni obupal nad svojim glasbenim talentom. Začel je komponirati opero „les Muses elegantes" in se mu je posrečilo, da jo je spravil na oder. Opera je propadla, in Rousseau se je jezil nad slabim okusom Parižanov. Skladatelj in kritik J. F. Rameau je proglasil celo delo za plagiat, česar Rousseau ni hotel priznati. K sreči se je seznanil z raznimi ljudmi, abbe Castel ga je seznanil s svojimi prijateljicami z gospo Gengeval in gospo de Broglie in ti dve sta ga priporočili grofu Montaique, francoskemu poslaniku v Benetkah. Rousseau je odšel v Benetke in je postal grofov tajnik. Poleg svojega dela se je posebno zanimal za italijansko glasbo. Življenje v tedanjih Benetkah je bilo zelo razkošno in mladi Rousseau je pil iz polne čase. Toda njegov šef je bil siten in brezobziren: zato je Rousseau nekega dne izginil in je odšel preko Ženeve zopet v Pariz. Tu je zopet začel boj za svoje nove opere. Bil je še vedno prepričan, da so njegove opere dobre. V tej dobi se je seznanil v neki gostilnici s Terezo Levasseur, ki je postala njegova ljubica; živel je z njo kakor v zakonu in je imel z njo pet otrok, ki jih je dal v vzgojo v sirotišnico. Pozneje je pisal Rousseau: kdor ne more izvrševati svojih očetovskih dolžnosti, ta tudi nima pravice postati oče. Niti drugi obziri ne morejo očeta oprostiti dolžnosti, da redi in vzgaja svoje otroke sam." Tako je Rousseau obsodil samega sebe: toda to je naravno, da je Rousseau tako pogosto drugače delal in drugače pisal. V tem času se je Rousseau seznanil z Dide-rotom, ki je bil ravno v zaporu zaradi nekega članka, ko je bil Rous- 19 seau prišel v Pariz. Diderot je vpeljal Rousseauja v krog enciklopedistov, ki so bili v tem času na vrhuncu slave. Diderot je slutil v Rousseauju dobro mlado moč, zato se je med njima razvilo iskreno prijateljstvo. V njegovi ožji družbi so bili tudi Cardillac, Grimm, Duclos. Vendar se Rousseau ni takoj pridružil vsemu krogu enciklopedistov — ker je bil brez zaslužka, je vzel mesto pri gospej Dupin, ki je zbirala okoli sebe znanstvenike in umetnike. Bavila se je tudi sama z literaturo in je iskala sotrudnika. Rousseau je dobival za svoje delo 800 do 900 frankov na leto. Pisal je pesmi in je zložil tudi veseloigro: L' engagement teme raixe ... Toda vse to ga ni zadovoljilo. Leta 1749. je zapustil to službo, naselil se je zunaj mesta in se je živil s tem, da je prepisaval note. Preobrat. Nekega vročega poletnega dne je prišel Rousseau v Pariz in se je utrujen od pota in prahu legel v mestni park. Tu je slučajno čital v listu „Merkur de France", da akademija v Dijonu razpisuje nagrado za odgovor na vprašanje: ali je napredek vede in umetnosti povzdignil nravnost. Rousseau se je nad vprašanjem zamislil, nekaj čudnega se je ganilo v njegovem srcu, skrivnostna sila je v njem izpregovorila in Rousseau se je razjokal. Sel je in je napisal odgovor in ta odgovor se je glasil proti pričakovanju in proti prepričanju vsega tedanjega sveta: „Ne!" - Rousseau je v svojem spisu dokazal, da veda in umetnost nista povzdignili človeške nravnosti — ampak, da sta človeka izpridili, ker se je z njimi človek oddaljal od narave. In proti vsemu pričakovanju in prepričanju tedanjega sveta se je zgodilo — da je Dijonska akademija temu odgovoru priznala nagrado. S tem svojim odgovorom je Rousseau naenkrat zaslovel. Cel Pariz se je zanimal za človeka, ki se je upal trditi ravno nasprotno, kar je verovala vsa tedanja družba. Kajti še nidar ni bilo večje vere v zmago človeškega razuma, v zmago vede in umetnosti, nad človeško nevednostjo in nepopolnostjo. Rousseau je vkljub tej nenadni in nepričakovani slavi živel naprej svoje nestalno življenje in se je zopet ukvarjal z operami. Hotel je Pa-rižane seznaniti z laško opero (opera buffa), Zložil je v šestih dneh „Kmečkega preroka" (Devin du villace) in s pomočjo Duclosa se je opera res vprizorila. Dosegla je uspeh in je bila priporočena na dvoru; nekaj dni na to «je bila vprizorjena v Fontainbleau v dvornem gledališču. Tudi tu je ugajala in Rousseau je dobil povabilo, da naj pride na kraljevski grad, kjer mu bodo nakazali letno penzijo od kralja. To je Rousseauja tako vznemirilo, da ni spal celo noč; zjutraj pa se je odločil, da ne gre na grad, izgovoril se je z boleznijo. Od denarja, ki ga je dobil za opero, je poslal 280 lir gospe de Warens, ki je živela v slabih razmerah. Uspeh „Kmečkega preroka" je Rousseauja napolnil z upanjem, da bo postal slaven skladatelj. Pisal je „Pisma o francoski glasbi", in je zložil novo opero „Narcis onl'amant de lui meme" — ki pa je propadla. Rousseau je imel zopet mnogo prilike, da se je srdil nad slabim pariškim okusom. Leta 1753. je Dijonska akademija zopet razpisala nagrado za odgovor na vprašanje: „Kje je vir in vzrok neenakosti ljudij!" Rousseau je odgovoril, da je kultura vzrok neenakosti, ker so ljudje tem bolj neenaki, čim manj so prirodni, čim bolj so kulturni . . . V gozdovih Saint-Germaina se je Rousseau zamislil v prve začetke človeštva in je spoznal, da je človeštvo tem bolj nesrečno, čim bolj se odtujuje naravi in naravnosti. Tu se je oglasil v njegovi notranjosti samozavesten glas: vrnimo se k prirodi, S tem je bila položena podlaga vseh njegovih nadaljnih del. Leta 1854. je odšel Rousseau obiskat svoj rojstni kraj. Na poti skozi Savojsko je obiskal prijateljico svoje mladosti gospo de Warens, potem je odšel v Ženevo. Da bi ne žalil verskega čuta svojih rojakov je Rousseau pristopil zopet h kalvinizmu; Ženevčani so bili ponosni na svojega rojaka in mesto ga je imenovalo za svojega občana, Rousseau je rad nosil naslov: občan ženevski. Pustinja la Chevrette. Cez štiri mesece se je Rousseau vrnil v Pariz in se je nastanil na gradičku la Chevrette blizu Pariza. Ta gradič je bil last gospe de Epi-nay, s katero se je bil Rousseau že preje seznanil. Pri gradiču je bil park in na koncu parka je bila samotna hišica. Rousseau je nekoč omenil, da bi bilo to zanj primerno bivališče. Ko se je vrnil iz Ženeve, je bila hišica zanj pripravljena. Tu je začel Rousseau pridno pisati. Leta 1755. je napisal „politično ekonomijo" za enciklopedijo in je s tem zasnoval veliko delo, ki je izšlo pozneje kot odlomek pod naslovom „Con-trat social" (družabni dogovor). Enako je začel tu pisati svoj veliki roman v pismih „Nova He-loise". Gospa d' Epinay je zbirala okrog sebe učeno družbo. Diderot in Grimm sta bila njena stalna gosta. Tu se je seznanil Rousseau tudi z gospo d' Haudetot, ki je vzbudila v Rousseauju čustvo ljubezni in spoštovanja. Njej v spomin je pisal „Heloiso". Rousseau je živel lepo mirno življenje; motile so ga le nerodne domače razmere, ki jih je večinoma provzročala Terezina mati. Rousseau je vse neprijeteosti potrpežljivo prenašal. Toda njegova čudna nemirna narava mu ni dala dolgo ostati na enem mestu. Njegova dobrotnica, gospa d' Epinay, ga je prosila naj jo spremi v Ženevo. On pa tega ni hotel storiti. Spri se je z njo in s svojimi prijatelji in se je izselil. (1757.) 19* — 292 — Montmorency. Rousseau je bil zopet na cesti, in se boril brez stalnega doma za vsakdanji kruh. Dve leti je prebival po raznih krajih in je marljivo pisal. Zaradi svojih nazorov o gledališču, ki jih je poslal v svet v odprtem „Pismu d' Alamvertu o igrah" je zašel v hude spore z enciklo-pedisti: „Šele leta 1759. se je zopet za stalno naselil na dvorcu maršala Luksemburškega blizu Montmorency. Tu je Rousseau tekom treh let dovršil ta svoja največja dela: „Nova Heloiza (izšla leta 1761.), „Contrat social" (izšel leta 1762.) in „Emile" (izšel leta 1762.) Prvi dve knjigi sta imeli velikanski uspeh. Doslej še ni pisal noben pisatelj tako, kakor pisatelj „Nove Heloize". Francoske dame so pre-bdele noči, ko so citale ta roman ljubečih se src, mlade deklice so se zaljubile z nepremagljivo ljubeznijo in starke so plakale ob spominu na veliko srečo ljubezni. „Nova Heloiza" je postala epohalno delo, z njo se je začela nova doba literature — padli so vsi narejeni in našopirjeni stari junaki — začela se je doba žive romantike. „Socialni kontrakt" je bil le izvleček velikega dela, ki ga je nameraval Rousseau. Vsa sočasna družba je priznala velike ideje „bratstva enakosti in svobode", ki jih je Rousseau utemeljil v tej knjigi; „Contrat social" je postal evangelij velike revolucije. Se večjo pozornost pa je vzbudilo tretje delo „Emil". Rousseau je slutil, da bo nastal vihar. Zato je hotel, da izide knjiga obenem v Parizu in Amsterdamu; prepis „izpovedi savojskega vikarja pa je poslal v Ženevo . . . Res se je dvignil vihar, takoj ko je knjiga izšla. Pariški parlament je zapovedal, da se mora Rousseauja prijeti. Ko je Rousseau po prečuti noči hotel zaspati — čital je bil biblijo — mu je sporočil maršalov komornik, da mu preti nevarnost — in Rousseau je moral pobegniti. Uredil je svoje papirje, poslovil se je od Tereze in je odšel. Dne 14. julija je rabelj Emila javno sežgal na trgu v Parizu. (Konec piih.) Stik ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino. Fr. Milcinski. Ta stik je uravnan in poglobljen z dokončnim šolskim in učnim redom od 29. septembra 1905, št. 13.200, državnega zakona št. 159 in za Kranjsko povrhu še z izvršitvenim ukazom od 30. oktobra 1909, št. 3218, ki ga je izdal c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko dogovorno s predsedstvom višjega deželnega sodišča v Gradcu. Ko z zadovoljstvom poudarjam, da obstoji pri nas med šolami in varstvenimi oblastvi v brigi za zanemarjeno mladino zadovoljiv in deloma prav živahen stik, bojim se, da ne bi ta stik namesto da napreduje, odnehaval in ponehal. Bojim se, da ne bi pomnoženo delo na eni in dvomljivost uspehov na drugi strani odvrnili šol od nadaljnjega dela na tem polju. Ne enkrat, večkrat sem že cul iz ust uciteljstva: „Mi več ne bomo naznanjali, saj sodnija itak ničesar ne stori!" Enaki pomisleki se ne oglašajo le pri nas, čuje se jih tudi drugod, celo na bogatem Dunaju, polnem vzornih človekoljubnih naprav. Zato bo umestno v tem pogledu nekoliko razjasnila in z veseljem pozdravljam mi v to ponudeno priliko. Res je, da varstvena sodišča čestokrat ne ustrežejo določno izraženim in lahkoda povse upravičenim svetom ali željam šolskih vodstev. Šola predlaga n. pr. oddajo zanikarnega šolarja v kako vzgajališče. Fant je potepuh, ki še druge tovariše zapeljuje k potepanju, umevno je, da bi se ga šola rada čim prej iznebila, rešitve pa ni in ni. Ali stvar je taka: Varstveno sodišče lahko hitro stori sklep, da se da otrok v vzgajališče, toda izvršiti ne more sklepa, dokler si ne priskrbi odkoderkoli pokritja oskrbnine, ki jo je plačati zavodu. Sodišča namreč nimajo niti vinarja denarja za stroške mladinske skrbi; zato morajo v vsakem slučaju šele iskati in prosjačiti, od katere strani se bo plačevala oskrbnina. Na Kranjskem so društva za otroško varstvo in mladinsko skrb in poleg njih v skromnejši meri tudi Patronati Vincencijeve družbe za mladino oni vir, ki po navadi omogočuje varstvenemu oblastvu oddajo zanikar-nežev v vzgajališča. Ali spričo visokim stroškom vzgoje v zavodih — vsak gojenec stane na leto 300—400 K — zasebna društvena dobrodelnost ni kos vsem potrebam. Lansko leto n. pr. je potrošilo Društvo za otroško varstvo v Ljubljani zgolj za gojence Salezijanskega zavoda 7603 K 51 h in v jeseni bi bilo Društvo spričo prazni svoji blagajni skoraj moralo vseh 26 svojih gojencev vzeti iz Rakovnika in prepustiti jih svoji usodi, da mu ni zadnji hip deželni odbor priskočil v pomoč z znatno podporo 2000 K. V takih razmerah je umevno, da se le najnujnejši slučaji dajo rešiti z drago oddajo v zavod, da se s to oddajo odlaša do zadnjega in da prihajajo pred zavodom vsa druga sredstva v poštev, ki so sicer manj popularna, pa zato cenejša. Toda ne le z denarne strani so ovire. Imamo 12 letno deklico, skozinskoz pokvarjeno, v pohujšanje je vsi svoji okolici. Nujno bi bilo treba, da se jo spravi v kak zavod za pokvarjena dekleta. Društvo za otroško varstvo se je že izreklo pripravljenim prevzeti stroške zavoda, toda kaj, ko jo vsak zavod odklanja — ker je jetična. Živimo v prehodni dobi; država je pač spoznala potrebo brige za zanemarjeno mladino, ni pa še uredila načina, kako se naj vrši ta briga, ne da bi bila vsa odvisna zgolj od zasebne dobrodelnosti in od dobre volje zasebnih zavodov. V državnem zboru leži vladni načrt zakona o skrbstveni vzgoji; čim stopi v veljavo, tačas šele bo možna dosledna briga za zanemarjeno mladino; tačas bo varstveno sodišče zgolj sklenilo: Varovancu je treba skrbstvene vzgoje, katera se mu priporoča v tej ali tej obliki — izvršitev pa bo skrb posebne deželne komisije, kateri bodo v ta namen na razpolago javna sredstva in tudi javni zavodi. — Ali načrt še ni zakon in zavodi naši so še nepopolni; do tedaj moramo pač s temi sredstvi in pripomočki delovati, ki so nam na razpolago, delovati navzlic težavam z vso vnemo in vztrajnostjo; kolikor-toliko bo le uspeha, delo samo in z njim združene skušnje pa pripravljajo dragoceno podlago za svoječasno poslovanje deželne komisije in za preudarek, v katerem pogledu je treba zavodom izpopolnitve. * * * Zakon in izvršitveni ukaz navajata slučaje, kdaj naj šole zanemarjeno deco naznanjajo varstvenemu oblastvu. Nemara ni treba teh slučajev posamič naštevati, saj izkušnja kaže, da v tem oziru ni bistvenih dvomov. Le dve načeli bi poudaril: Varstveno obiastvo se mora zanimati le za primere one globlje zanemarjenosti, ki je ali utegne postati nevarna človeški družbi. Boj varstvenega oblastva zoper zanemarjenost je predvsem boj zoper kriminaliteto. Potemtakem drugi manjši nedostatki kakor slabši napredek, netočno izdelovanje domačih nalog, odurno vedenje in slični pojavi še ne nudijo zadostnega povoda za posredovanje varstvenega sodnika. Ne rečem, da ni važno in vsega prizadevanja vredno zboljšanje tudi takih nedostatkov, toda to zboljšanje ne spada v delokrog varstvenega oblastva, ampak je stvar šole in šolskih oblastev. § 213 š. in u. reda v tem pogledu določa, da šolska oblastva in učitelji ukrenejo sami, kar je potrebno, da se doseže predpisani smoter: posebno se naj brigajo za vzgojo takih otrok, kojih domača vzgoja se zanemarja. Povečano pozornost naj posvečajo vedenju otrok zunaj šole, vnete naj delujejo, da se ustanove zavodi, za varstvo otrok zunaj šole, zavetišča, bavilnice, grelnice, mladinska igrališča, šolske kuhinje itd. in naj sodelujejo pri takih napravah. Da je tako intenzivnejše vzgojno delovanje učitelja mogoče le ob ugodnejših šolskih razmerah, nam ni treba drug drugemu praviti: razredi ne smejo biti prenapolnjeni, učitelj pa mora imeti poleg vneme za stvar tudi dovolj časa na razpolago, da se posveti vsemu onemu delovanju, ki ga ima citirani paragraf v mislih. Drugi splošni pogoj za posredovanje varstvenega sodišča je ta, da je šola s svojimi vzgojnimi sredstvi pri kraji in z njimi ne dosega uspeha. Kadar šola sama ne more več preprečiti zanemarjenosti, tačas šele ji priskoči na pomoč varstveno oblastvo; pa tudi tedaj šola navadno še ne bo rešena brige naznanjenega zanemarjenca, navadno bo treba še nekaj časa sporednega poizvedovanja šole in sodišča. Pri tem se lahko pripeti, da si pridejo šolska in varstvena oblastva s svojimi delokrogi navskriž. N. pr. kadar gre za neopravičene šolske zamude. Stara pesem je in poje se na vseh koncih in krajih, da so neopravičene šolske zamude po sedanji praksi prepočasno in prerahlo in zato kaj malo uspešno preganjajo, kar gre na rovaš zarjavelim izvršitvenim predpisom. Kdor noče pošiljati otroka v šolo, ga pač ne pošilja, kazen zaradi šolskih zamud ga toliko boli, kakor da mu je muha sedla na nos. Očetu se n. pr. zazdi, da mu je 12 let stari sin že dovolj učen; kaj bi torej čas tratil v šoli, da ga rajši k zidarjem, odkoder mu prinaša vsak dan 1 K 20 vin. do 1 K 60 vin. — dobri so! Za opomine in vabila se niti ne zmeni in ko pride slednjič čez 3, 4 mesece kazen dveh kron, kaj sta mu te dve kronici spričo neprimernemu dobičku, ki ga ima od fanta! V zasmeh mu je kazen, roga se šoli in njegov zgled ščuje druge. Zato je umevno, da se šole v takih slučajih obračajo do varstvenih sodišč, dasi visi postopek zaradi neopravičenih šolskih zamud še pri okrajnem šolskem svetu. Varstveno oblastvo v polni meri upošteva nevarnost, ki preti otroku iz neopravičenih zamud, izvirajočih u samovoljnosti ali upornosti, toda upravičen je dvom, ali sme sodišče postopati zoper očeta, zoper katerega hkratu postopa iz istega razloga in v istem namenu že drugo, po posebnih določbah šolskega zakona poklicanejše oblastvo, zlasti če je slučaj tak, da ni treba dalekosežnejših, v delokrog varstvenega oblastva spadajočih odredeb, recimo odvzeme očetovske oblasti ali premestitve otroka iz domačega kroga v tujo vzgojo in oskrbo, le edino točko rednega šolskega obiska je s primerno silo urediti, pa bo vse dobro! Šolski in učni red torej izraža načelo, da mora najprej šola in šolsko oblastvo uporabiti svoja sredstva in šele čim se izkažejo brezuspešna, pride na vrsto varstveno oblastvo. Ako je slučaj tak, da že od kraja ni pričakovati uspeha od sredstev, ki so na razpolago šoli in njenim nadzorovalnim organom, potem ne bo napačna takojšnja ovadba na varstveno oblastvo, ki bo brezdvomno rado šoli prišlo na pomoč celo takrat, če šola še ni izčrpala do dna svojih sredstev, vendar si pa obeta hitrejšega uspeha od sodelovanja sodišča. Gre le za načelo: šola se zanašaj predvsem na svoja sredstva, ki so raznovrstna in nedvomno tudi uspešna; seveda tiči njih uspešnost največ v osobnosti onega, ki jih uporablja. Sola ne podcenjuj svoje lastne sile in ne precenjuj moči varstvenega oblastva. Tudi varstveno oblastvo ne dela čudežev! Kaj pa stori in kaj more storiti varstveno oblastvo z naznanjenimi mu zanemarjenci? § 218 šolskega in učnega reda navaja v takih slučajih običajne varstvenooblastvene odredbe; te so: omeji ali odvzame se očetovska oblast ali materine pravice, postavi se drug varuh, otrok se preskrbi v drugi družini ali v primernem zavodu ali se odda v poboljševalnico. Omejitev ali odvzema roditeljskih pravic in izprememba varuha, te odredbe so zgolj negativnega značaja in brez vrednosti, ako ni z njimi združeno pozitivno dejanje boljše preskrbe. Oddaja v zavode in pobolj-ševalnice je združena s stroški, katerih pokritje ni v rokah varstvenega oblastva. Ukaz o izvršitvi IV. pogl. šolskega in učnega reda sam poudarja, da bo zazdaj v prav mnogih primerih težko oddati zanemarjenca v vzgajališče ali reševališče, naj bi bila oddaja tudi posebno potrebna. Tako je vsa v § 218 z visokimi besedami opisana oblast varstvenih sodišč precej piškava. Stvar vsakega sodišča posebe bo, ali in kako bo, uporabljaje vse ugodne prilike in okolnosti, si samo omogočilo uspešno brigo za zanemarjence, ki bo segala preko papirja. Sredstva, katera služijo v ta namen n. pr. ljubljanskemu varstvenemu sodišču, so sledeča: 1. Zaslišanje zanemarjenca, združeno s poukom, vzpodbudo, svarilom. Ogleda se mu snažnost lica, rok in obleke; povpraša ga, odkod ima obleko, ali je kupljena ali podarjena, in obrnejo se žepi: na dan pridejo ostanki cigaret, razglednice — pribarantane ali pouzmane, krajcarji, pa tudi kaka knjižica kakor „Grozodejstva iz samostana čenstohovskega". Nevajeni položaj kolikortoliko vpliva na mlade nepridiprave: s smešno odkritosrčnostjo radi priznajo svoje pregrehe, k večjemu da včasi zvračajo del svoje krivde na onega, ki zraven njih sedi v šoli. Obljubijo poboljšanje in naroči se jim, da prinašajo kazat šolska naznanila. Pouk in svarilo pa prejmo poleg mladih zanemarjencev tudi njih svojci. Prejmo ga v taki obliki, da se v polni meri varuje avtoriteta šole in da se brez skrajnje potrebe ne razodeva, odkod je ovadba. Kajti upoštevati je, da ima učitelj na deželi kaj težavno stališče nasproti zanemarjenim staršem zanemarjenih otrok. Otrok ostane potem pod sodnim nadzorstvom, hodi kazat šolska naznanila, je hvaljen ali grajan in kmalu je očitno, ali je to najpreprostejše sodno sredstvo kaj zaleglo pri njem ali bo treba seči po korenitejših. Dosedanje izkušnje kažejo približno polovico uspehov. (Konec prrh.) Delovna ali dejanj st vena šola. Pavel F 1 e r e. (Dalje.) Organizacija rakotvornega pouka v bostonskih ljudskih šolah je sledeča: otroški vrtec prične z deli po Fröblu, ki jih ni mogoče računiti k Manual Training, t. j. ročnemu delu kot takemu. S četrtim šolskim letom se začne pravo ročno delo kot obdelovanje lepenke ter ostane tako tri leta vsak teden dve uri. Začenja se z lahkimi, prijaznimi izdelki iz tankega kartona in barvastega papirja; kot vez služi klej. Pozneje se dela iz lepenke. Tem delom sledi v 7. šolskem letu obdelovanje lesa, kar pa delajo le dečki, pri tem ko deklice od 12.1. naprej kuhajo in dve uri na teden šivajo. Na vsaki stopnji pase pečajo s f a k t i č -> nimi opravili in dolžnost vsakega otroka je, da se jih udeležuje. — Naj nam pove Pabst še karakteristično potezo iz ameriških šol, ki strogo vzeto, ne spada k ti razpravi, kaže pa prav dobro duh, ki vlada v teh šolah: — Prisostvoval sem v osmem razredu literarični uri, ko so pogovarjali Waschington Irvinga. Prišel sem z ravnateljem v razred in na njegovo besedo so deklamirali otroci nekaj pesmi ter odgovarjali na vprašanja, ki so merila na moje domovinsko mesto (Leipzig); pogovarjali so pomen knjižnega založništva, mednarodno bitko, ki ima po mestu ime in druge posebnosti. Ti razgovori ravnatelja z učenci so bili povsem neprisiljeni in na vsak učenčev odgovor je dejal ravnatelj: „Thankyou" (hvala) ter tituliral vse dečke z „Master", pritem ko so učenci vedno rabili nagovor „Sir", kakor je navaden med odraščenci. c) „Manual Training High Schools" v Ameriki. Zadostovalo bo za splošen vtis, če si ogledamo najstarejšo višjo delovno šolo v St. Louis in če pregledamo brez komentarja na str. 298 priloženi učni načrt centralne višje delovne šole v Philadelphiji. V S t. Louis ima 1. 1878. ustanovljena M. T. H. S. šest paralelno idočih delov: 1. kurz v matematiki (algebra, geometrija in trigonmetrija); 2. kurz v prirodoznanstvu (živalstvo, rastlinstvo, fizika in kemija); 3. kurz v angleškem jeziku (literatura, dramatika, govorne in spi-sovne vaje in zgodovina); 4. zgodovina in tuji jeziki; 5. risanje (prostoročno, mehanično in arhitekturno risanje); 6. delavniški pouk (mizarstvo, rezbarstvo, strugarstvo in inodelsko mizarstvo, dela v pločevino, kovaštvo, kovinsko strugarstvo in strojno stavbenstvo). tretje leto drugo leto prvo leto Razred 3 pomlad N S w P J 1 jesen 3 pomlad N g to p (D C/) ^ CD ^ P 3 pomlad N 3 ^ P k. cd m — CD Ö Termin nauk o gospodarstvu, literarno prednašanje, nemšč , franc. ali španšč. ustavoznanstvo, prednašanje, literatura nemšč, franc. ali španšč. zgod. Združenih držav, literatura, nemšč., franc. ali španšč. evropejska zgodovina, literatura, nemščina ali francoščina zgodovina srednj. veka, nemščina ali francoščina zgodovina, nemščina ali francoščina literatura, retorika, nemščina ali francoščina 1 literatura, zgodovina, nemščina ali francoščina literatura, nemščina ali francoščina Literatura, zgodovina, jeziki itd. i to to u co to co to to co tO I-1 co to co tO tO co to co to co Število ted. ur knjigovodstvo trigonometrija, algebra trigonometrija, topografija algebra, trigonometrija geometrija, algebra geometrija algebra, geometrija algebra algebra Matematika l M co to co co co to co to co to Ol Ol Število ted. ur elektrika, fiziologija ur cs 3 r^Z p kemija, pouk o parnih strojih kemija fizika, toplota, 1 luč itd. fizika, mehanika prirodoslovje, botanika j prirodoslovje, j botanika prirodoslovje, geologija N a B a as r*- < O i— CJ Ol to oi Ol Ol Ol Ol Ol Ol Število ted ur konstrukcija, perspektiva konstrukcija arhitektura konstrukcija načrt, modeliranje konstrukcija, načrt konstrukcija, načrt konstrukcija, prostoročno konstrukcija, prostoročno Risanje I co to oi 1 OI to co to co tO 05 to co to co Število ted. ur strojno delo, uporaba elektrike strojno delo strojno delo modelsko miz, struženje, kovanje rezanje lesa, dekoracija, železn. delo modelsko miz., struž, kovanje modelsko miz., kleparstvo, kovanje rezanje lesa mizarstvo, strugar., livar., kovanje, rezanje lesa mizar., strugar., vijakosec, kovanje, rezanje lesa' Rokotvorni pouk OI oi Ol OI Ol Ol OT Ol Ol H-1 H" rf» >-. ^ ^ H» t- It* ^ Število ted. ur Take šole so po vseh mestih in še po več v enem; pa vendar obiskuje vsako šolo 300 do 800 učencev, večkrat obojega spola pa tudi deljeno Deklice seveda imajo kot 6. kurz pouk v gospodinjstvu, kuhi, gla-jenju, šivanju itd. Uče se pa tudi tujih jezikov, tudi starih klasičnih in ustavoznanstva prav tako kakor dečki. Razlika v posameznih šolah je tudi zlasti pri 6. kurzu, kjer se ozira, — kakor že omenjeno — vedno poleg splošnosti na razmere in zahteve kraja. Zato ni nič čudnega, če najdemo v načrtu kake šole tudi ornamentno modeliranje, v drugi pa fotografiranje. č) , State Normal School." Vsekakor je potrebno vedeti, kje se uspobijo učitelji za tak mnogovrsten in tako obsežen pouk. Gotovo je, da ima praktična Amerika, recimo, za zgoraj omenjene kurze bolj strokovne kot splošne učitelje, a če se hoče izvesti delovni princip tako, da je prožet z njim ves pouk, morajo biti že tudi učitelji tako pripravljeni, mora tudi njihova izobrazba izhajati iz istega principa. Poglejmo! State Norm al School — to je naslov ameriškemu učiteljišču. Pabst se opira v svojem poročilu na zavod v — Westh ehester, manjšem kraju države Pennsylvanije. Zavod je bil ustanovljen 1. 1871. in ga obiskuje črez 650 gojencev, katerih je le četrtina moškega spola. Kakih 400 gojencev stanuje v zavodovih poslopjih ter plačajo za stanovanje in vso oskrbo letnih 200 dolarjev. Drugi so nastanjeni v mestu in okolici. Kurz je trileten, pogoj za vzprejem je dobra izobrazba višje šole (High School). Predmeti so izvečine isti kakor po učiteljiščih, verouka se ne uči, kakor v nobeni ameriški šoli, pedagogiki in njenim pomožnim predmetom je odmerjeno veliko časa. Razun angleščine se uči tudi francoščina, nemščina in latinščina, vendar tako, da si vsak svoj predmet izbere prostovoljno. Glasba je obligatna le prvo leto, pozneje je treba plačati njen pouk posebe. Pouk traja dopoldne od 73A do 12 lh in popoldne od l3/4 do 4. Posamezne lekcije trpe 3U ure ter so med njimi vedno kratki odmori. V opoldanski pavzi južinajo (Lunsch) vsi gojenci in učitelji v zavodu (obeduje se v Ameriki vsepovsod šele ob 6. uri popoldne) v veliki obednici. Po zelo znižanih cenah (jed po 5 cent.) dobe tu juho, meso, prikuho in deser. Pabst je prisostvoval nekaterim uram pouka, in sicer v psihologiji, angleški literaturi, nemščini; bil je tudi pri praktičnem delu v kemiji in fiziki v tozadevnih laboratorijih ter pri matematiki. V svoji knjigi navaja nekatere trigonometrijske formule, ki so jih gojenci ravno reševali pri stenskih tablah. Naj jih navedem za primerjatev še jaz: sin 15° = 'A (V6 — 1/2) ; cos 15° = l,U (y'g y2) ; , 1 — tg2 x J , . , /<7x4- tau cos2 jc = . . • tg (x 4- u) = --——f^- 1 + tg- y \J 1 — tg x tgy Ročnemu delu je posvečen pouk v načinu švedskih šol, t. j. Omejuje se na delo pri stružnici. Tega vsega se uče deklice prav tako ko dečki in zatrjujejo, da so tozadevni izdelki deklic splošno boljši, predvsem pa skrbnejše izdelani kakor oni dečkov. 1 Z učiteljiščem je vedno zvezana Model School, t. j. vadnica. Ta je pod vodstvom ravnatelja mestne High School. Delovanje v teh šolah temelji zlasti na Fröblovih idejah in na priiicipu näzörovanja in temu primerno so tudi zbirke učil bogate. C. O deškem rokotvornem pouku drugod. Zalibog, da mi niso lahko pristopni viri o ročnem delu oziroma šolskih delavnicah še iz drugih dežel. Opirati se morem le še na kratek odstavek v Pabstu, kjer mi pripoveduje tozadevno o škotskih, angleških in holandskih šolah. Na Škotskem in Angleškem se začne vzgoja pravzaprav že v Infant-Department-u, t. j. nekakem otroškem vrtcu, ki so organično zvezani z ljudsko šolo, kar tvori naraven prestop od igre v resno šolsko delo. Zelo različno pa so ti vrtci organizovani in kot primer naj služi eden najboljših v Dunard-Street Public School v Glasgowu, kjer so trije oddelki, vsak z dvema razredoma, torej skupäj šest razredov z otroci od 4. do 10. leta. Poleg iger za gibanje je tu zelo razvito polaganje paličic, stavitev, gubanje, izrezovanje in predvsem oblikovanje v ilu in plastilini kakor tudi risanje in vse to pripravlja za „Hand and Eye Training" na višjih stopnjah pouka. Kakor je ročno delo v Infant-Departement-ih, tako je izvedeno tudi v nižjih in srednjih razredih ljudske šole skoraj vsepovsod na dobro premišljenem in metodično stopnjujočem sistemu. Njegov namen je, da posreduje pri spoznanju oblik, barve in razmerja v merilu ter se poslužuje modeliranja z ilom, izrezovanja v papirju in drugem materijalu, modeliranja v kartonu, risanja in koloriranja, pri čemer se zlasti upošteva otroške načrte. Prirodoznanstvo, geografija, geometrija in drugi učni predmeti stoje v zvezi z ročnim delom, ki jih prav dobro podpira. Posebno vrednost se polaga na vseh stopnjah na risanje in zlasti še na uvedbo barv. Ročno delo kot tako („Manual Training" ali „Manual Instruction") nastopa šele v 5. ali 6. šolskem letu, torej v 11. ali 12. letu ter se razteza, kakor je pač šola, na dva do štiri letne kurze. Država sama šol ne vzdržuje, ampak jih le podpira, zato pa tudi ne predpisuje nobenega učnega programa in prepušča to krajevnim faktorjem. Vendar pa so po- stavno predpisani o b 1 i g a t n i predmeti (čitanje, pisanje, računanje, za dečke risanje in za deklice ženska ročna dela); vsi drugi predmeti so takozvani razredni predmeti, t. j. predmeti, ki jih določa lokalna šolska oblast, ali specijalni predmeti, t. j. predmeti, ki si jih izbira učenec, sam pa mora v izbranih vztrajati do konca dotične učne stopnje. Tudi v višjih šolah „Academie" ali „High School" (odgovarja našim realkam in gimnazijam) so že večinoma uvedli ročno delo. Vsepovsod prevladuje v ročnem delu obdelovanje lesa; in sicer ima šola svojo lastno delavnico ali pa rabi več šol skupno delavnico „Manual-Centrum". Uredba delavnic je povsod praktična in dobra. Vsak učenec ima tudi poseben prostor, kjer shranjuje svoje orodje, risarije in kar še drugega potrebuje pri delu. Učni letni so urejeni tako, da uvajajo učenca k pravilni rabi najpoglavitnejših orodij in v razumevanje k 011-strukcij in zvez, ki se izvajajo v letu. Dečki razredov, ki se udežujejo pouka, imajo ta rokotvorni pouk enkrat na teden. Modeliranje, ki se je vadilo v imenovanih vrtcih, ni na višjih učnih stopnjah splošno razširjeno. — Pri tem ko so vzprejeli na Škotskem in Angleškem le mnogoštevilne šole v svoj program ročno delo, so povzdignile nekatere šole na Holandskem rokotvorni pouk sploh za svoj osnovni pouk. S w a r t v Haarlemu, van der M e u 1 e n v Haagu in d e V r i e s v Endeschu so preustvarili svoje ljudske šole tako, da je v njih na vseh stopnjah ročno delo po možnosti središče vsega učnega delovanja, in sicer v tem smislu, da se vrši ves pouk z delom. Glavno besedo ima tukaj modeliranje v ilu, kar se uporablja tako skoro za vse predmete; pa tudi delo z lepenko in lesom se vadi, zadnje zlasti na šolah v Haarlemu in Haagu, pri tem ko si ubožna šola v Endeschu ne more privoščiti dela pri stružnici. — Da tudi na Ruske m ta struja ni nova, ampak ravno nasprotno že precej stara, kar nam dokazuje dejstvo, da je na svetovni razstavi v Philadelphiji 1. 1876. bil ravno ruski oddelek naučnega oddelka, ki je vzbudil pozornost v vprašanju obrtne izobrazbe. Takrat so občudovali Amerikanci predvsem izdelke iz lesa in železa, ki so jih napravili v carski tehnični visoki šoli v Moskvi. Manjkajo pa nam točnejši podatki o sedanjem stanju, kakor tudi o tem, kako daleč je prodrla ideja v splošno šolstvo. Prav tako nam manjkajo podatki o Švedski, o kateri je vendar znano, da so se iz nje rekrutirali prvi učitelji delovnega pouka v Ameriko — kakor smo zgoraj videli, celo učiteljice. Znano je tudi, da je izšel iz švedskih „slöjd" ročni pouk na stružnici, kar je našlo pritrjevanje in posnemanje vsepovsod. č) V Slovencih. V kolikor je rokotvorni pouk splošno našel vstop v avstrijske šole, toliko ga imamo po nekaterih krajih (zlasti v mestih) tudi pri nas, kot pouk v šolskih delavnicah že precej časa. Ali pa je vsaj bil; ker vem, da sta bili kartonažna in lesna delavnica pred dvanajstimi leti na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani in tam sta poučevala dva izmed uči-teljstva (če se ne motim, pokojni L. Armič in A. Razinger). Danes menda te delavnice več ne obstojajo — tako mi vsaj poroča c. kr. mestni šolski svet ljubljanski' — da nimajo ne samostojnih delavnic, da se ne uveljavlja nikjer delovni princip, niti v pomožnih razredih. Škoda, da se je opustilo, kar je že bilo, ker gotovo je lažji začetek novega na že uvedenem starem, kakor popolnoma nanovo. Dela pa se uče na ljubljanskem zavodu za gluhoneme2, kjer je že namen zavoda, „da se pripravljajo na različne obrti" in so sprejeti med učne predmete: Ženska in deška ročna dela; obrtni pripravljalni pouk; pouk v gospodarskih in kmetijskih delih in vrtnarstvu. Vendar se pa kar skraja, t. j. 1. 1900., ko se je zavod ustanovil, ni imelo ročnega dela tako obligatno, ker statuti še kažejo v § 18., ki določa dnevni red, da se je delalo le o priliki; tam se pravi pod 8.: „Pouk v ročnih delih, oziroma izprehodi od 2. do 4., oziroma 5. ure popoldne." Mogoče je, da se zato še takrat ni preciziralo, ker je bil le I. razred. Že v šolskem letu 1902/03. pa se je sprejel pouk v ročnih delih tudi v razdelitev učnih ur in so se določile zanj po 4 ure na teden. Tedaj so poučevali to strokovni učitelji ljubljanske c. kr. umetno-obrtne strokovne šole. Danes poučujejo ročna dela domači strokovni učitelji, ki so se za to usposobili pri rokotvornem tečaju na Dunaju. Ne bo odveč, če si ogledamo, kaj se poučuje pri teh delih in kakšen je še poseben namen tega pouka. Prvo letno poročilo zavoda (z 1. 1907) nam pripoveduje na str. 52.—54. to-le: — K desk im ročnim delom pripadajo nastopne stroke: pletenje, lahka lesna dela, lepenstvo in modeliranje. — Namen temu pouku je, da se daje gojencem zavoda prilika, pripravljati se po navodilih učiteljskih moči za obrtno življenje, pri čemer se je po možnosti ozirati na njih želje glede prihodnjega poklica. — Pouk v deških ročnih delih se pričenja že na najnižji stopnji, in sicer s pletenjem. Na to se začne s poukum v lahkih lesnih delih. V delavnici za lepenstvo izdelujejo gojenci šolske mape, okvire, 1 Zahvaljujem se na tem mestu si. c, kr. mestnemu šol. svetu za blagohotne po-datke- Pav. Fler<§. 2 Prijetna dolžnost mi je, tu se zahvaliti za obširne in natančne podatke vodji g. Fr. Grmu. Pav. Flere. stojala, škatle itd. Sposobnejši gojenci višje stopnje se seznanjajo tudi s preprostim knjigoveštvom. — Modeliranje se poučuje nekoliko radi risanja, nekoliko radi drugih strok (rezbarstvo, kamnoseška dela itd). Modeliranje obsega : obra-ževanje preprostih naravnih oblik, listov, plodov, školk, polžev in cvetov, detajlne študije v reliefu. Zajedno s poukom v modeliranju se poučuje, kako je vlivati modele od sadre. — Rezbarstvo se poučuje po naslednjih stopnjah: zarezavanje ploskev v podolžnem, počeznem in stržnem lesu, izrezavanje meandrov itd., zarezni ornamenti, okrasne letve, enostavni stilizirani listi, listni vali, izdelovanje predmetov iz domače industrije (okvire, ploščice za ključe, konzole, kasete itd.). — Pri pouku v strugarstvu se vadijo gojenci v prirejanju lesa za struženje, v struženju na kosmato in gladko in v odrezavanju. Nato elementarne stružene oblike in otle oblike, potem izdelovanje uporabnih predmetov in delov raznega pohištva. — Pri pouku v mizarstvu se izdelujejo preprosti predmeti za domačo porabo. Hkratu se uče gojenci žaganja, oblanja, spahovanja, slikanja, limanja, žlebovanja, utorivanja in izdelovanja vzmetij, sestavljanja na zobove in razparavanja. — Oziraje se posebno na domačo rabo, so se pri pouku v ženskih ročnih delih gojile tehnike, ki jih potrebuje vsaka gospodinja, in sicer v prvi vrsti šivanje. Razdelitev pouka na različna šolska leta kaže kot glavne oddelke ter del šivanje, pletenje, kvačkanje in vezenje. (Dalje.) Počitniški tečaj Slovenske Šolske Matice v Ljubljani 1912. Spisal "A. H. To vam je bilo malo slovensko vseučilišče otvorjeno za čas 14. dni v prenovljeni, modernolični, beli Ljubljani v dobi, ko se bližajo počitnice srednješolskim učiteljskim močem h koncu, ljudskošolskim pa se šele pričenjajo! V hiši z mnogoštevilnimi okni polnimi najzaljših cvetlic, ki so na tem mestu kakor tužno-krasen posmrtni venec okrog plemenitega srca blagega mecena Gorupa, se je shajalo vsako jutro že ob 7. uri nad pol sto učiteljev in učiteljic prispelih z obrežja Adrije, Soče in Drave k nadaljevalnemu pouku, za katerim pač velika večina slovenskega učiteljstva zelo stremi. Udeleženci tega prvega, v večjem obsegu zasnovanega počitniškega tečaja S. Š. M. so bili prijetno iznenadeni, ko so prišli v tej dobri in z vsakovrstnimi učili bogato opremljeni šoli v ožji stik z odličnimi gg. profesorji-docenti, ki so z veliko vnemo in ljubeznijo jako temeljito razpravljali o raznih predmetih, ki se tičejo šole in življenja, podajali presenetljive rezultate novejših znanstvenih raziskavanj ter bodrili pazljive slušatelje in slušateljice k marljivemu in razumnemu pedagoškemu delu. In res, kako zelo se razločuje tako samohotno učenje, pri katerem prostovoljni slušatelj ali slušateljica ne vidi v obliki kljuk v semestralnem spričevalu viseti Damoklejevega meča nad seboj, od onega otroško-lah-komiselnega, čestokrat prisiljenega blebetanja v dobi, ko človek še nima zrele pameti, ko še ne pozna resnosti življenja, ker je še premlad ter previhrav za to, da bi se mogel vživeti v razmere, ki bodo prišle pozneje, ko zahteva poklic vsestranski izobraženega, dobro podkovanega, celega moža! Udeležnikom sicer ni bilo prelahko sedeti od 7. ure zjutraj pa do trenutkar ko napoveduje brezžični brzojav iz Pariza slugi ljubljanske realke vsakodnevni evropski poldan, ter zdrči velika rdeča krogla ob dolgi navpični igli navzdol, oznanjajoč na vse strani našemu narodu, da je zanj v kulturi rešitve dan; vendar pa so vstrajali skoraj vsi brez vsake ne-volje tudi pri poldanjih izletih v razne zavode, tovarne itd. Da se je tudi slavna deželna šolska oblast vidno zanimala za to počitniško prireditev, pokazala je prisotnost obeh c. kr. deželnih šolskih nadzornikov na poslovilni večer 7. dne septembra, ko je bila vsa mno-goglava pedagoška družba v živahnih razgovorih, polnih isker, zrn in načrtov za prihodnje čase. Slava obema šolnikoma! Od strani drugih navzočih šolnikov na dobrem glasu se je izrekla pri tej priliki poleg drugih tudi ta-le želja: Slovensko učiteljstvo pomagaj posplošiti kulturo med preprostim narodom, da se nam nekoč ne bo godilo kakor Italijanom ali Hrvatom, ko so imeli ali še imajo na učenjaškem nebu res posamezne velike, svetle zvezde, a mnogo drugih zvezd in zvezdic, ki seštete pomenijo tudi veliko vsoto, svetlobe pa nimajo; toda kultura sama brez morale ne prihajaj med narod! Dejstvo je, da učitelj zamore ljudstvu dati kulturo, ne pa morale, ako je sam ne bi imel. Izkazalo pa se je tekom počitniškega tečaja tudi to-le: Vsi oni ma-lodušni Slovenci ali pa njim protivni lažiprijatelji, ki trdijo, da slovenski jezik nima dovolj izrazov za poučevanje na vseučilišču, se močno motijo. Naj bi le bili osebno navzoči pri velezanimivih in temeljitih predavanjih v dekliškem liceju, pa bi se kmalu prepričali, koliko besednega bogastva vsebuje govorica učenih Slovencev. Če slepec sodi o barvah ... Naj podam le nekoliko pregleda, zlasti za one, ki bi se bili radi udeležili tečaja, pa jim za takrat ni bilo mogoče. Prvi teden. Začetek v pondeljek, dne 26. avgusta zjutraj ob sedmih. I. Dr. Jos. Tominšek: Filozofija in pedagogika. (3krat po dve uri.) Estetika, kritika, naivnost. - To so tri besede, ki pa skrivajo v sebi mnogo pedagoške tvarine. G. predavatelj je pametno poudarjal, naj se novosti ne prezirajo, toda vendarle previdno preizskušajo. II. Prof. L. Lavtar: Matematika. (6krat po eno uro.) Logaritmi, ob-restnoobrestni računi, rentni računi itd. — Zanimivo, zlasti za one, ki se logaritmov niso učili. Škoda le, da so logaritmi in naše plače v taki strašni razdalji! III. Dr. L. Poljanec: Prirodoslovje. (6krat po ema uro.) Kako pre-bavljamo najvažnejša živila (s kemijskimi poizkusi). Življenje v domači mlaki (biološko predavanje s prejekcijami in slikami pod drobnogledom). O praživalih, ki povzročajo nalezljive bolezni. — Zanimivo je, koliko vidnih in nevidnih sovražnikov, ki se bojujejo med seboj, mora človek nositi v svojih organih. Ni čuda, ako človek dobi sive lase IV. Dr. Gv. Sajovic: Prirodopis. (6krat po eno uro.) Žival-rastlina (z demonstracijami objektov in slik). Pregled rastlinskega sistema (s poizkusi in demonstracijami slik). Na rastlinskem cvetju (z demonstracijami živih rastlin, modelov in slik). Pogled v botaniški vrt in prirodopisni oddelek deželnega muzeja. Naše kače. — Koliko lepega in zanimivega se nahaja v prirodi, česar pa dostikrat niti ne vidimo! Drugi teden. V. Dr. Fr. Ilešič: Slovenščina. (6krat po eno uro.) Ljudska etimologija. Tujke in izposojenke. Zgodovinski razvoj v pomenu besed. Besedne skupine. Jugoslovanski jeziki in dialekti. Rekonstrukcija starejšega jezikovnega stanja iz tedanjih oblik in glasov. — Zanimivo predavanje za vsakega Slovana. Škoda, da dr. Ilešič ni več na učiteljišču! VI. Ravnatelj H. Schreiner: Pedagogika. (6krat po eno uro.) Zna-čajnost in značajna vzgoja. — Zanimivo predavanje izkušenega šolnika. Treba nam je vzgajati značaje, pa tudi sami moramo biti značaji! Da' značaji! Sedanja doba jih ima mnogo! VII. Dr. Ozvald: Psihologija izpovedi s posebnim ozirom na otroka. (6krat po eno uro.) — Zanimivo predavanje s poizkusi, kako napačno je, ako izpovedbam in pričam preveč verjamemo ! VIII. Prof. Al. Vales: Kemija in minerologija. Izbrana poglavja. (6krat po eno uro.) -v- Zanimivo predavanje s poizkusi, kako se vse iz-preminja, spaja, razdružuje, preobrazuje. Zanimiva znanost, rekel bi, za nevedneža že prava čarovnija. IX. Dr. P. Grošelj: Prirodoslovje. (6krat po eno uro.) Novi žarki in brezžični brzojav. Visoke in nizke temparature v moderni tehniki. Mole- 20 kulji in atomi. Naše osolnčje. Kako je zgrajeno naše vesoljstvo. — G. predavatelj nas je vodil po prostorih neizmernega vesoljstva. po Rimski cesti med razne zvezde, naše osolnčje itd. Zanimali so nas res posebno novejši, praktični izumi, Röntgovi žarki in brezžični brzojav. Časih je g. predavatelj potegnil čez uro, toda vztrajali smo z veseljem. X. Prof. Iv. Grafenauer: Slovenščina. O ustanovitvi slovenskega pripovednega slovstva. Začetki, Levstik in Glasnikovi novelisti. Poizkusi slovenskega epa. Jurčič itd. — G. predavatelj nam je opisal naše pisatelje in podajal slike njihovih slovstvenih del. Konečno bodi izrečena vsem gg. profesorjem docentom za njihov nemali trud najiskrenejša zahvala; načelniku S. Š. M. g. Schreinerju, ki „raztresene je zdrave ude zbral," da se je mogel počitniški tečaj vršiti s tolikim uspehom, pa še posebne častitke ! Uvod v jožefinsko šolstvo. Dr. Ivan Lah. (Konec.) Priloga 2. Glede šolskih učnih knjig najdemo v „Sernu" (str. 10) sledeči seznam: 5. Is kai fa enih buque se ima uzhiti? No 7. a) Savol glihe tega poduzheinia, katire more prou is potrebe se dershat, imaja te uzhenike is obeneh drueh buque koker is teh napreipiffaneh uzhiti. 6 Zamerk taifteh buque, is katereh se shularie teh triviralskul uzhit moreja Ta ABC tabelza. Te imenzke buquize fa mejfta, fa dushella ali kmetia inu farre paki ta ABC, inu buhftabirbuquize. Te buque tega brainia, inu fa duthella she poffebnu k'fazhetku 1 u brainie je Ta evangelium. c) Samerk taisteh buqui, is katereh in po katereh se shulmaster se uzhit, inu poduzhiti ima, one sa: Te methodenbuque inu taisteh Sern.2 1 V Sernu tisk napaka : fazhetku, te. 2 Točka 6. govori : Koku se ima poduzhiti No 3. in pravi: a) Ta shulmaster ima uffe taiftu popolnoma striti, kar je u methodenhuquah fa uzhiti fapopadenu, inu niega amgrede. V tem se vidi važnost motodnih bukev oz. »Zrna« za učitelje. Ta buhstabirska tabella. Vifhainie k' lepupiffainiu, inu fraun napreipiffainie (Vorschriften). Vilhainie k'prou pifaniu. Buquue fa raitenge. Te respartene, inu reflofhene evangelie. Ta reskladane katehismus. Te shulske poftave. Priloga 3. Natančno vsebino „Zrna" nam podaja njegovo kazalo, ki se glasi v originalu: Tabellarski Sapopadek tega Serna od Methodneh-Buque. Stran Notervifshainie od poduzhilla zhes.1 (ubukvah)....................2 Kai se pod poduzhillam faftopi..................................2 Na koga poffebnu (überhaupt) per temu napreipifanmu poduzhillu pride......................................................2 Kai en uzhenik per temu ftriti ali fopustiti ima ..........2 Potreba inu noz tega poftaulenia, zhes poduzhilla inu bukue fa uk . 4 To gorpoitauleine skus ta zela Schulordenga....................6 I. Resdleine. Od (Haupt) ali vekshili ftukou od poduzheina. Kai se pod skup poduzheinam faftopi..............28 Koku se ima tu skupoduzheine ftriti..............28 Noz tega Skuppoduzheina...................32 2. Vekshi stok, od skupbraina Kai se pod skupbrainam faftopi Tu faderfchaine per skupbrainu................34 Zil inu konz tega skupbraina .................38 Mittelne ta zil fadeti.....................38 Noz tega skupbraina.....................40 3 Vekshi stok, od buchftabou methode Popiffaine te buchstabou methode...............40 Tu faderfhaine per buchftabou methode.............42 Nuz te buchstabou methode..................44 4. Vekshi stok, od Tabelle Kai ena Tabella je......................46 Leftnufti ene dobre Tabelle..................46 Suneina podoba teh Tabeli...................48 Sadershaine per nuzu teh Tabeli................52 Noz teh Tabeli .......................54 5. Vekshi stok; od catechifiraina 1 Orig. Einleitung von der Lehrart überhaupt. Kai se catechifiraine imenuje..................56 Tu pravu faderfhaine per catechifirainu.............58 Noz tega catechifiraina....................68 II. Resdleine, od tega, kar se u Trivialshulah uzhi. 1. Vekshi stok od tega, kar Schulmashtra u poduzheinu u Religionu amgre ..........................70 Ta Schulmashter ima fadofti Sposnaina od Religiona imeti .... 70 Ima te Snaidke tega poduzhilla nuzat..............70 Ima frauen uftati med catechifationem tiga duhouniga.......72 Ima ta Evangelium napreiufeti.................74 Ima po catechifationo fpet to catechifirat (wiederholen)......74 2. Vekshi stok, od spofnaina teh buchstabou Napreiopominvaine......................76 Sadershaine per sposnainu teh buchstabou............78 Od buchftabirskeh tabelz...................84 Od spetbraina teh buchstabou (wiederholen)...........84 Od spremneina teh buchftabou.................84 Od prauga vonisrezheina teh buchftabou.............86 3. Vekshi stok od Buchftabiraina Vifha inu noz te buchftabirske table..............86 Nuzaine te buchftabirske table.................88 Spouneine od odlozheina teh buchftat ou............90 Od nuzaine teh imenskeh ali buchftabirbukouz..........94 Od tabeli zhes fposnaine teh buchstabou inu tega buchftabiraina . . 98 4. Vekshi stuk, od braina po samem Kai je braine po samem ...................102 Saderfhaine per brainu po samem...............102 Od braina tega piffanga inu latinskiga..............104 Noz tega braina po samem.....................106 5. Vekshi stok, od pifsaina Naprei perpraulaine k' piffajinu.................106 Saderfhaine per poduzheinu u pifsainu.............108 Diaine tega uzhenika per fazhetku te ure fa pifsati........116 Od popraulaina teh falloriou u bukuah tega pifsaina.......118 Kai je merkat favol napreipifsaina...............124 Samerkuaine favol buqui tega pifsaina .............128 6. Vekshi stuk, od prou pifsania Kdu se ima proupifsaine uzhiti.................130 Koku se imaja shularie u proupifsainu skushat..........132 Perdauk od diktando pifsaina Ta uzhenik more diktirat znati.................138 Ta uzhenik more vedet, na kai on te shularie vaditi ima.....140 7. Vekshi stok, od raitajna Koku se u rajtengah poduzhi.................142 Kai favol exempelnou.....................146 Kai je strit per von fdelainu teh exempelnou..........148 Kai per popraulainu teh exempelnou..............150 Poffebnu vifhaine....... ...............152 8. Vekshi stok. Koku shularie bres buqui se kei uzhiti famoreja Skus buhstabou method inu tabellarsku napifsaine........158 Skus vezhkrat naprei povedaine ali naprsaine..........160 Skus posojeine teh buqui...................162 Skus katehisiraine, koker je naprei pifsanu............162 III Resdleine. Od tega kar en shulmashter, ali uzhenik pred ozhmi imeti ima, inu po kom se ima vifhat. 1. Vekshi stok, od imenitnost tega shulskiga stanu.........166 2. Vekshi stok, od teh dobreh leftnufti inu zhednoste enga shulmafhtra Ta brumnost........................170 Lubefen...........................172 Frishnost ... 1 Poterpefhlivost |.......................174 Sadostimetie . J Pridnost...........................176 3. Vekshi stok, od brumnosti enga uzhenika Perlofhnosti, per katereh on fuoja modruft pokafat famore................178 4. Vekshi stok, inftruzion za uzhenike na kmeteh..........196 5. Vekshi stok, resdleine teh uzhilla fa trivialshule.........208 6. Vekshi stok, shulske poftave za otroke na kmeteh........218 7. Vekshi stok, od shulskiga strahu, inu noterderfheina.......244 Perverfhek. I. Tabelle. Od fpofnaina teh buhftabou..................254 Od buhftabiraina...............................260 Od braina.........................• 264 II. Resdleina teh ur fa uzheine ene kmetufhke shule na dan tega spregledvaina te shule ...................270 III. Opominvaine favol te defsete strani tega ferna. IV. Formular k tabeli te pridnoste. V,--Sa extrakt. Navedena mesta nam dovolj pričajo o jezikovni vrednosti te knjige. Prevajatelj je zvest učenec M. Pohlina. Besede dela po svoji volji, v oblikah je nedosleden (prim. gen.: buquou, buqui, bukue, od buque), šumevce piše različno (sh. sch, fh, fch, s) nemške besede rabi svojevoljno (noz, nuz, stok, shulmafter, faller itd.) Mnoge besede, ki jih nahajamo v „Zrnu" so se iz šole zanesle med narod in so ostale do današnjega dne, ko jih šola iztreblja (šumašter-učitelj, nekje tudi še v pomenu organist) puštabirat, pustab, grifel, platetaf itd.) V mnogih slučajih je „Sern" nerazumljiv in ni mogel ugodno vplivati na one kandidate učiteljstva, ki so prišli iz prostega naroda. Treba pa je pomisliti na težave, s katerimi se je boril v tistih časih prevajalec državne pedagoške knjige. Dr. K. Ozwald: Srednješolska vzgoja. — Prosvetne knjižice 63. (VII. 3.) 70. Gorica 1912. Cena K 1"60. Sam vem, da nisem poklican v to, da pišem oceno knjige. Morebiti že zaradi naslova samega; a skusil se bom izogniti poglavjem, kjer se mi lahko ozkosrčno reče: „Ljudskošolski molči o srednješolskem!" in povedal bom rajše, zakaj to pišem. Knjiga mi ugaja; ugaja tako v mojo notranjost, da je nastala v nji potreba, da se izgovori. Zato naj pove, kaj tn kako je bilo v meni, ko sem sedel s knjigo v roki, čutil poleg bolest, hodil zraven pot samote v volji in moči. pa se je zasvetil spredaj pogum z upanjem in hrepenenjem domovine in človeštva ... Mladina je, kateri in o kateri govori pisatelj — tudi iz svoje lastne mladosti; iz tiste, ko se je vdignila v nji „gospodovalna oblast glasu, ki je takrat veleval na pot." Ej, kako jo poznamo to pot in kdo je čuteč in misleč, ki je ni hodil? Da ni vodila vsakogar tja kakor pisatelja, na pot samote z njenim premišljevanjem in čutenjem — je bila tudi velika krivda „vzgoje", ki ni dala v življenje s seboj niti navodila, volje in moči za nadaljno samovzgojo; krivda „vzgoje", ki ni zahtevala pri posamezniku, da moli svoj konfiteor in krene na pot, ki ga je vredna in ki je je potreben. Ozwald ga je molil in stopil na pot samote, katere opis tvori II. del knjige. — „Opis" sem dejal in nisem se zmotil, četudi to ni opis, ki bi ga rodila misel s fantazijo, ker misel sama je, ki je spremljala čutečega misleca, močnega v njegovi volji na poti, oni pri nas „neprijazni, v meglo in noč." In če rečem „pri nas", je to v človeštvu. Na ti poti se je oziral Ozwald po vrednostih, na nji je iskal „osebe in osebnosti", po nji je našel cilj: „Iz učenčeve osebe ustvariti osebnost", dati življenju „cele" ljudi, ki so za visoko šolo življenja pripravljeni z vsemi najplemitejšimi močmi svoje osebe." In pot k temu smotru? Ne samo pro domo za srednjo Književno poročilo. Ocene. šolo je izgovoril — vsaj jaz sem čutil splošnost v zahtevi: V o 1 j a in po nji ter njo z m o č ! Pred vsem pa volja — „Vzgoja volje, sistem na vzgoja volje!" To je tudi Ozwaldov čredo. — Ko je stopil „na neprijazno pot, v meglo in noč," ga ni poznal, ga ni molil... A hodil je „pot do kraljestva višjih vrednosti", ki „drži izključno le skozi samoto." Zato pa hoče vzgojitelj v njem, ki je spoznal in hoče dobro svojemu gojencu, tistemu, ki naj postane „nadpovprečen". Dobro mu hoče, četudi je trd, neizprosen: „ ... te poti ne umemo na noben način prihraniti tistemu, ki naj vzljubi ta ali drugi nad vsakdanji cilj." Pa „te poti ne smemo mlademu človeku le godrnjavo oddaleč pokazati, temveč ga bo treba na njej spremiti primeren košček." — Pot svoje hoje v dežele „Samote" je po navodilih očrtal na str. 15.—90., posebno od 44., tu namreč govori o psihologiji in momentih volje, hotenja in dejanja, — tisti „primeren košček" pa je ob kratkem v načrtu od sir. 91.—120. Ta „košček!" Po Tolstojevem: „Ne prizadevajmo si, mladega duha šiloma oblikovati, marveč skušajmo ga razvijati v tej smeri, ki nam jo sam kaže!" stopa v Ozwaldu pod učiteljem vzgojitelj z gorkim prepričanjem, „da j e v s e postranska stvar in brez vrednosti, če ni ljubezni v s r c u." — In tem sem se moral izpovedati po potrebi svoje notranjosti .. . Sodba o psihološki strani ne pristoji meni, pač pa si dovoljujem nasvet k ti, sodbi: Nikarte ne sodite Ozwalda po kopitu „formalne psihologije". Škoda bi bilo za misli, škoda za priznanja vredno prepričanje, škoda vzeti srcu čustvo, ki misli treznim razumom, škoda striči odkrite, resnične besede. Tudi sodbo o jeziku naj izrekajo drugi. Ozwald ima posebno na nekaterih mestih poseben, lasten jezik, ki pa je gladek in nima iskanih Izrazov. Dolgih perijod naj bi se sicer poljudna knjiga iz „Prosvetne knjižnice" ogibala, pa ne motijo, ker niso neumljive kakor se najde to včasih pri tujih „poljudnih" delih. Posebno pa odlikuje knjigo mnogobrojno in skrbno izbrano navajanje mest iz domače leposlovne literature, kar napravi tudi strogo zoanstveno knjigo prijetno za čitanje. In tudi v tem je prednost dela pred tujimi take vrste. Pav. Flere. Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. To je naslov 12. zvezka „Kmetijske knjižnice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znano natančnostjo in zelo pregledno spisal g. Bohuslav S k a 1 i c k y . c. kr. vinarski nadzornik za kranjsko, ter jo opremil z 36 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpečavanja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je,^ da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavna pečajo z vinstvom, še zmerom tako pomanjkljivo ravna s trtnimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skalicky natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potom ameriške podlage, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za saditev; kako se trte sade, goje, oskrbujejo in gnoje; kako se varujejo školjivcev in bolezni! kako se grozdje trga, razpošilja in spravlja: in končno, kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Če je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj koristna in potrebna je onim ljubitejem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnčnih krajih. Marsikdo si zasadi ali bi rad zasadil nekaj trt, pa ne ve, kako naj z njimi ravna. Iz te zadrege ga reši knjižica Skalickega, ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. — Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 h, da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trte lahko kupi. Denar je treba naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Razgled. Časopisni vpogled. Landschule; štev. 7. do 9. „A u s d e r Praxis der Arbeitsschule" je naslov obširnejšemu delu, ki ga je izdal dr. A. Pabst v zvezi z večimi zastopniki delovne šole letos in „L. S." si je prisvojila hvaležno nalogo, da ponatiskuje posamezne odstavke iz tega dela. V štev. 6. do 8. je ponatisek odstavka „Biologie" Maksa Kästnerja. Ker bomo imeli še letos priliko, obširnejše pogovoriti celo delo, se ne spuščamo tu v pogovor tudi tega oddelka ne, pritrdimo pa radi upanju, ki so ga imeli izdajatelji, da bo namreč kmalu priznano na polju delovnega pouka, ker zlasti praktičnih navodil je treba, in to v malem nam pravi, da je to tako v velikem. — Še drugo v teh številkah je sledeče: 7. štev, Ein Preisausschreiben je misel, ki bi ne bila slaba za našo S. Š M., namreč: razpisi nagrad za najboljše delo. Osem nagrad je razpisanih za kratke sestavke, naslovi se tičejo vseh modernih šolskih vprašanj. - V ti številki začenja E n -gelbert Rosenmayer svoj spis „Die Freiarm Übungen im Dienste des Schreibunnterrichtes" ter ga nadaljuje do štev. 9. Kolikor morem spoznati obravnavo meni neznanega polja, bi si dovolil tukaj naprositi strokovnjaka, da izgovori o tem besedico; zdi se mi, da je vredno — Aktualno za Nemce, za nas še žalibog ne, le navodilce „Der Lehrer als Vorleser", ki pripodeduje: kje in kaj. 8. štev. Poleg že omenjenega je tukaj pod zaglavjem „Qualitätsleistung und M a s s e n v e r w e r t u n g", očrtal dr. E. Weber problem, kaj se plača pri učitelju in kako se plača. Mož ima prav; ne učitelja-vzgojitelja se plačuje, ampak učitelja-pisarja; kaj pa se pravi to, plačati učitelja po njegovih pedagoških zmožnostih, pa je gotovo problem, ki še ima več težkoč, kot jih omenja pisatelj. — Ueber die Ursachen der Landflucht je objektivno pisana socijalno-politična črtica. 9. štev. Deutsche Lehrerversammlung zu Berlin je poročilo, ki nam pripoveduje, da tudi v obljubljeni deželi Vsenemčije ni vse tako zlato, kakor se sveti. Tudi tam se bije boj za preosnove pri učiteljskih pravicah, za plače — vsa tista mizerija kakor jo poznamo doma. Glavni tema je bil: Die Arbeitsschule s štirimi tezami, ki jih priobču-jemo na drugem mestu. — Unser Gehörssinn je učni nastop iz 3. zvezka „Präparationen für den Unterricht in der Naturgeschichte" iz zbirke „Bücherschatz des Lehrers", ki smo ga že enkrat priporočali v Popotniku slovenskemu učiteljstvu. Pav. Fl er e- Roland 7. do 9. štev. 7. štev. „Suffragette und Lehrer" in „Wir fordern unser Recht!" sta politična klica po delu za pridobitev pravic učiteljstvu. — V tistem tonu. ki hoče dati vzgoji tako lepe prostosti, ki pa je tako težka in ogovornosti polna, je napisana črtica „Von den geheimen M i t e r z i e h e r n"; pač res: „Ko bi vendarle imeli tisto priročnost, da bi nastopili pri otroku v vsakem kritičnem trenutku z gotovostjo! Koliko bolj nedolžna, naravnejša in razumnejša bi rastla mladina in bi se navadila pojmovati tudi težje reči." — Fr. Gansberg je napisal pod naslovom „Konkreta und Abstrakt a" pripovedovanje iz nemškega jezikovnega pouka. — Zum Vorlesen o asfaltu ima tu svoj konec, F r. Jode pa nadaljuje svoje „Bei der Arbeit" in sicer je našla tukaj svoje mesto kritična skica iz pevskega pouka mesto pod naslovom „Trauer über Trauer! — „Die Leiden eines Vaters" je prevod iz italjanščine in kakršen je tu pa v 8./9. štev. bi ne imel jaz nič proti temu, če bi brali to vzgojno črtico tudi Slovenci. — Samolastno poročilo o berlinski skupščini nem. učit. zaključuje štev. — 8./9. zv. je zelo obširen in zelo napolnjen, da ga ne boš prečital s pridom kar tako, ne da ga odložiš. Ne bom jih omenjal člankov, ki govoro prav nestrpljivo o nadzornikih, o šolskih upravah, o filistrstvu, streberstvu in drugih takih rečeh, ki so nam vse znane in nas vse bole ... „Die höhere B i 1 d u n g" A. Gerlacha je študija, ki prihaja do zaključka, da za nas ni treba „višje izobrazbe", pač pa poglobitve, poglobitve ... „Die Eltern als V o r b i 1 d" je spet iz Scharrelmannove pedagoške torbe, iz tiste, ki ima v sebi vse le človeško. — „Die Eisenbahn" sta dve šolski lekciji iz prej in od danes. — Tako rad bi bil enkrat obširen pri odstavku „Bei der Arbeit!" Čujte, koliko jih je: „Was da kreucht und fleugt", „Vor der Eisbude", „Sonneküken," Was die Staatliche Kunstgewerbeschule Hamburgs unter Knabenhandarbeiten versteht! — pa ne smem biti! Poročevalčeva pravica to ni — le eno prošnjo bi ponovil: Ni Popotnik takih člankov vreden? Pa da bi pri nas učitelji toliko ne znali? — O koncu „Die Leiden eines Vaters" sem že govoril zgoraj, naprej pa omenim še „L e i 1 o" — tisto Leilo, ki je bila še pred četrt letom tako lepa, tako polna značaja, danes pa ji je ostal le značaj, lepoto je požrl rak . . . pa tako naprej in naprej, ker še vedno ni pup, ki so dovolj trdne, in tudi najdražje in najpopolnejše ogloda veliko prezgodaj znani zob časa... Tako je, in taka je ta povest. — Pa čitate Rolanda naprej, obširni Umschau, oni novi pathogenski bakterij, o šolskem svetniku, ki je prijazen reformi, o blaženi zvezi cerkve s šolo, pa zgodbico o sv. Birokraciju, in obkroža vas vsepovsod oni iz domačije znani duh po plesnobi, da vas včasih sili h kašlju, ko pa ste se od-kašljali, se smejete, ker ni vsaka resnica ironija, pač pa prav gotovo obratno. — Pav. Flere. „Pedagogicke Rozhledy". V št. 8. in sledečih je v tem najboljšem češkem pedagoškem zborniku priobčil M. Hajny zanimiv članek: „Slovensko narodno šolstvo na Kranjskem." „Omladina" št. 5/6 obravnava v članku „Za šolstvo in splošno naobrazbo", kako skrbijo mesta z lastnim statutom (Trst, Gradec, Ljubljana, Gorica, Maribor, Celovec, Celje, Ptuj) za šolstvo. Na najzadnjem mestu je Ljubljana, največ izda za šolstvo Ptuj. Saj je prišlo v preteklem desetletju izmed vseh izdatkov na enega prebivalca povprečno letnih v Ljubljani K 4'82, v Mariboru K 4"89, v Gorici K 6'70, v Celovcu K 7-19, v Gradcu K 8 24, v Celju K 9 67, v Trstu K 11-83 in v Ptuju K 28 02. — V tej številki je med drugimi tudi zanimiv članek o Siidmarkinih ljudskih knjižnicah. „Školski Glasnik" 1912, št. 5-11. (Konec.) Nov metod čitanja i pisanja, iz ruščine prestavil Popovič. To novo metodo je izumil italijanski pedagog Marij Montesori, upravitelj šol za otročičke „čase dei bam- bini". Nova metoda obstoji v tem, da otrok črke ne le vidi, ampak tudi otiplje. Gledanje je priprava za čitanje, tipanje pa za pisanje. V to svrho služijo sledeča učila: 1. Majhni kartoni, na katerih so prilepljene črke, izrezane iz rudeče lepenke; te črke otipajo otroci v smeri, kakor se črke pišejo. 2. Škatlje s premičnimi črkami. Na dnu vsake škatlje je prilepljena črka in več enakih črk je premičnih v škatljici. S temi premičnimi črkami sestavlja otrok besede, Kot pripravna vaja za pisanje se priporočajo razne geometrične oblike: pravokotnik, kvadrat, trikotnik, krog, elipsa iz lepenke, katere otrok položi na tablico in ob robu črta dotično obliko. Montesori trdi, da je njegova metoda čitanja in pisanja primerna celo . za 4 letne otroke, ker se vrši kakor igra in se k pisanju črk preide šele, ko otrok sam od sebe začne pisati. Gabr. Compeire, Analiza i objašnjen je fenomena pamcenja,Zakon asocijacije ideja ter Mašta (domišljija) so nadaljna poglavja iz psihologije tega francoskega učenjaka, katerega prestavlja na srbsko Vasa Stajic. Dr. Weszely, Pojem socijalne pedagogi.je, iz madjarščine prestavil M. Stajic. Pojem socijalne pedagogike ima več pomenov, ki imajo vsi svoj izvor v razvoju socialističnega mišljenja in njegovemu vplivu na pedagogiko. V enem pomenu je soci-jalna pedagogika ona, ki vzgaja človeka kot družabno bitje; v drugem pomenu obsega ona vse družabne ustanove za širjenje kulture, kakor otroška zavetišča, počitniške naselbine, delavske čitalnice, ljudsko vseučilišče itd. Nadalje se razume pod socijalno pedagogiko tudi pedagogika na podlagi socijologije in končno vzgojni program socijalizma, kakor brezplačnost pouka in preskrba učencev z vsem potrebnim. Pravzaprav pa je vsa pedagogika socijalna, ker mora poleg vseh drugih vplivov upoštevati tudi družabne od-nošaje in nove uspehe socijologije. J e a n Jacques Rousseau, uvodnik 11. štev. je kratek življenjepis in ocena njegovih pedagoških in didaktičnih načel. Steva Ličinič. Produžneškole. Z 12. in 13. letom se otrok izpusti iz šole in prepusti samemu sebi. Pri Srbih so sicer ponavljalne šole, ki pa se ne obiskujejo in torej tudi nimajo uspeha. Trgovski in obrtni vajenci po mestih imajo svoje šole, manjkajo pa nadaljevalne šole za kmetske otroke. Zato naj bi se ustanovila pri vsaki ljudski šoli posebna nadaljevalna šola za šoli odraslo mladino s kmetsko, gospodarsko in go-spodinsko smerjo. Obisk te nadaljevalne šole bi moral biti obligaten za vse otroke, ki ne obiskujejo strokovnih nadaljevalnih šol, učiteljem bi se morala odrediti posebna nagrada za pouk na tej šoli. To je uvaževanja vreden predlog, o katerem se je tudi pri nas že veliko razpravljalo. Najvažnejša doba, ko iz otrok postajajo mladeniči in mladenke, iz teh pa možje in žene, se popolnoma zanemarja, za to tudi ni pravega napredka v narodu. p y Pedagoški paberki. Zveza uč.teljštva v Nemčiji je sprejela na svoji letošnji skupščini v Berolinu po dr. E. W e b e r j e v e m referatu o delovni šoli sledeče teze: 1. Nemška učiteljska skupščina je proti „delovni šoli", ki zahteva manualno delo največ zaradi ročnosti in z ozirom na poznejši poklic, in zato proti uvedenju rakotvornega pouka kot brezpomemben predmet. 2. Izreka pa se za „delovno šolo", ki stremi po tem, da postavi delo v službo duševne izobrazbe, da ustvari zaželjeno spravo pri gojenju duševnih sil in čutil in hoče biti pravičnejša kot doslej notranjemu doživetju, veselju do telesnega oblikovanja, otroškemu samodelovanju in posebnosti. 3. V tem načinu vidimo tudi v rokotvornosti sredstvo, ki vodi k onemu smotru. Povdarjamo pa, da se uporabi manualno delo — tudi kot metodični princip — le v posameznih strokah in nb gotovih razvojnih stopnjah. 4. Odločno se zavzema nemška učiteljska skupščina zato, da postanejo reformske ideje, združene v pojmu „delovna šola" le tedaj lahko reformska dejanja, če se dovoli učitelju večjo prostost pri odmerjenju, izberi, razdelitvi in obravnavanju učne snovi. Zato se zahteva odstranitev birokratičnega nadzorovalnega sistema, ki ovira vsako individualno pedagoško delovanje. I*0 L- S. —e. —1. Dete in okolica. Znani pedagog prof. E Neumann opozarja v „Zeitschrift für Piidag. Psychologie und exper. Pädagogik" na veliki vpliv, ki ga ima na vzgojo otrok društvo, starši, bratje, ulica itd. Proti tem vplivom je učitelj skoro brez vse moči. Za primerno vzgojo bi trebalo torej najpreje asanirati društvo, v katerem otrok raste, ali pa otroka odtegniti društvu. —1. Snov računskih nalog je po mnenju nekega nemškega učitelja preveč abstraktna. Naloge so po vsebini preveč različne. Otrok nima zanimanja za računsko gradivo. Jezik je preveč zbit, in učenec vsled tega ne razume vsebine. Vse naloge bi morale odgovarjati učenčevemu izkustvu. Torej bi se moralo gradivo jemati posebno iz učnih snovi. Zato pa si mora vsak učitelj sestaviti svojo zbirko nalog, v kateri se ozira posebno na krajevne razmere toda brez opreznosti! Lahko bi se odkrivale domače in trgovinske razmere staršev, kar bi ne bilo dobro. —1. Razredni večeri. Namesto roditeljskih večerov si želi W. Klatsch v Sächs. Schulz, razredne večere. Enkrat, dvakrat na leto. Otroci in starši se zberejo popoldne v razredu Učitelj pozdravi starše in potem predava otrokom kahor navadno. Po predavanju se odstranijo otroci, nato se razgovarja učitelj s starši o pouku. Potem se pogovori še kakšna šolska zadeva, n. pr. šolske zamude ali kaj takega. Učitelj prosi starše, naj izrazijo svoje želje. Pisatelj si obeta od takih sestankov tesno zvezo doma in šole in razumevanje učiteljskega dela Nam se pa zdi, da se to lagije opravi na roditeljskih sestankih, kjer stopijo vsi starši v dotiko z vsemi učitelji šole. - 1 Nove začetnice. Kmalu izidejo novi spisi za prvi pouk čitanja. Kar dve novi začetnici se nam pripravljata. Treba se bode odločiti za eno teh knjig: ali volimo novo ali ostanemo pri stari. Slovenska kritika se ravna po vrhovnem načelu: klerikalec hvali samo to, kar je napisal klerikalec, liberalec pa ravno tako nerad hvali delo politiškega nasprotnika. Na tuje mnenje se torej ne bodemo mogli zanašati, najbolje bode, ako si ustvari mnenje vsak za sebe. Da pa bode vsak za sodbo primerno pripravljen, priporočamo mu knjigo: W. Kienscherf. „Fibel - Fragen" — bei H. Helmke, Hildesheim 1910, ki ga pouči o vseh zadevah začetnice in mu osigura samostojno sodbo o prvih učbenikih čitanja. < - 1. Gledališče z Lutkami. Na Češkem se je ustanovila „Zveza prijateljev gledališča z lutkami" (pupami, punčkami), ki izdaja revijo „Češky Loutkar" in zbirko vzornih iger za ta gledališča, s čimer se je storil velik korak za ohranitev važnega dela ljudske dramatike. Posebno čilo deluje v tem društvu prof. dr. Vesely, ki je izdal tudi studijo „O nastanku in razvoju gledališča z lutkami." To gledališče ima v češkem narodnem življenju velik pomen, deluje kot važen vzgojni faktor in zato ie tudi povsem prav, če se zanimajo za ta „podvzetja" češki inteligenti da eliminirajo iz njega vse, kar bi utegnilo škodovati ali ljudsko moralo zastrupiti in skušajo izrabljati to sredstvo za zabavo naroda v plemenite s vrhe. -1. Kedaj se učiti, zvečer ali zjutraj? W. A. Lay (Karlsruhe) je delal poskuse z učenci proučavajoč spomin učenju zjutraj ali zvečer. Dal je učencem od 12—19 let se učiti na pamet vrsto zlogov in besed in je spoznal, da so večerno učivo učenci bolj pomnili nego jutranje. Vsak psihiški pojav je odvisen ne samo od predhodnega in sodobnega, ampak tudi od nasledujočega psihiškega ali fiziškega procesa. Lahko ga oslabijo množina in raznovrstnost doživljajev in močnejši pojmi. Ponoči, oziroma med spanjem so vnanji dogodki popolnoma izločeni, možgani se osvežijo in zato se ohrani ve- černo učivo v spominu. Če Layovi daljnji poskusi popolnoma potrdijo dosedanje rezultate poučavanja, potem ne more več obveljati nazor, naj vse težje učivo pride na vrsto v prvih urah predpoldnem. -1. Kinematograf kot učno sredstvo. Prva nemška šola, ki je uvela kinematograf kot učno sredstvo, je ljudska šola v Zella Sankt Blasii na Turinskem. Z velikimi troški so nabavili tu kinematografske aparate za pouk v zemljepisu in prirodopisu. Šolske in učiteljske vesti. Definitivnost c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov v Avstriji je menda odložena za dalj časa. Priča vsaka številka časopisa „glasila državne zveze c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov v Avstriji." Vzrok: suša v državnih blagajnah. —a. Možiti se smejo učiteljice, ki službujejo na Dunaju, ostale učiteljice na Nižjem Avstrijskem morajo ostati še nadalje samice. Tako je namreč sklenil v zadnjem zasedanju deželni zbor Nižjeavstrijski. Pomagaj, kar pomagati more. —a. „Dom zdrowia nauczxcielstwa polskiego." Dne 27. septembra 1. 1. se je vršil občni zbor učiteljskega društva Poljskega, ki vzdržuje „zdraviliški dom za bolno uči-teljslvo Poljske". Iz obširnega poročila posnemamo, da se je 1. 1909/10 zglasile 94 bolnikov, vsprejetih 48, a 1 1910/11 je bilo priglašenih 132, sprejetih 63, ozdravilo je 42 učnih moči. Ta „zdraviliški dom" vzdržuje Polsko učiteljstvo v znanem zdravilišču Zakopane v visokih Tatrah. Dohodkov je bilo v pretečenem letu K 26.946'61, stroškov K 25.936, prebitka K 1000. Proračun za bodoče leto izkazuje 1600 K primanjkljaja. Društveni predsednik je dr. Brzezinskie. —ga. Abecednikov in sicer različnih je sedaj v rabi na Nemškem nekaj nad 200. —a. —1. Bavarski „Lehrerverein" združuje 20 000 učiteljev. Dne 6. julija se je vršil shod tega društva, katerega se je udeležilo čez 4000 učiteljev. Zahtevali so upravo gmotnih razmer. Predvsem se odlikuje društvo po svojih samopomožnih zavodih: 1. Vzdržuje zavod za učiteljske sirote, ki ima imetja 1,560.000 M. Do 1. 1910. je izplačal 2,160 000 M. 2. vzdržuje od 1. 1909. Wilhelmsstiftung za podpiranje sirot v 19. in 20 letu z imetjem 150.000 M. L 1910. je izplačal ta zavod 372 sirotam 23.000 M. 3. Splošni podporni fond iz leta 1896. šteje 655.000 M imetja. V 15 letih je izplačal 351.000 M. podpore. 4. Schubertstiftung ima 100.000 M. 5. V Berchtesgadenu ima društvo kopališče. — —1. Odprava drugega izpita. V Hamburgu so odpravili drugi izpit za učiteljice. Če je učiteljica služila uspešno tri leta, dobi izpričevalo za stalno nameščenje. —1. Posebne zvezke za spisne vaje so odpravili v Monakovem. V Badenu so že /eta 1906, odpravili takozvan „reinheft". Šolstvo na slovanskem jugu. —1. Srbske šole v Makedoniji, ki jih je turška vlada v dobi preganjanja Srbov zaprla, so letos zopet odprte. Je jih čez 300. Vladaa je naredila, da se ne sme zapreti nobena šola brez dovoljeoja carigrajske vlade. —a. Slovaško šolstvo na Ogrskem. Po statistiki iz leta 1905/6 je na Ogrskem 243.107 slovaških otrok, ki so obvezni za obisk šole. Od teh jih hodi 80.360 v čisto madjarske šole, v katerih se ne sliši slovaška beseda; 80.929 otrok obiskuje madjarske šole, v katerih je slovaški jezik pomožni jezik; 66.506 otrok obiskuje dvojezične šole, v katerih se govorita oba jezika. Le 18.312 otrok ali 7'/2°/o uživa pouk v svojem ma-terinem_ jeziku. A tudi pri teh je po novem zakonu madjarščina glavni predmet, kateremu se mora posvetiti največ tedenskih ur, « jjšk. Gl," Ruščina v srbskih šolah. Z začetkom prihodnjega šolskega leta bodo uvedli na gimnazijah na Srbskem v 7 in 8. razredu pouk rutčine in sicer po tri ure na teden kakor obligaten predmet. —L Bulgarske šole na Turškem. V Macedoniji; v carigrajskem in drinopoljskem vilajetu, so nastali po osvoboditvi Bulgarske za bulgarsko šolstvo težki časi. Turki so jih oškodovali, kjer so jih le mogli, potem pa zapirali. Da bi jih vzdrževala turška vlada, na to ni bilo niti misliti. Sedaj postopajo Turki zopet tolerantno z bulgarskimi šolami, toda Bulgari si morajo plačati šole sami. Z dovoljenjem bulgarskega eksarha v Carigradu pobirajo občine posebne prispevke za šole. Prispevajo tudi fondi, ki so jih utemeljili bogati Bulgari. Nekatere ljudske šole so razširjene v progimnazije (meščanske šole), kakor na Bulgarskem. L. 1909 je na Turškem obiskovalo okoli 64 000 otrok bulgarske šole. Iz tega razvoja bulgarskega šolstva odseva bodočnost bulgarskega naroda na Balkanu. Posebno vzbuja nade 70 progimnazij, ki služijo vzgoji srednjega stanu, obrtnikov, trgovcev in poljedeljcev. — a. Srbski učiteljski konvikt v Novem Sadu (ob Donavi na južnem Ogrskem) je dovršil 22. leto svojega obstanka. Gojencev je bilo 79 dečkov in 33 deklic, med letom so izstopili 4 dečki in 1 deklica ter vstopila 1 deklica. Od gojencev je bilo 35 učiteljskih in 77 drugih otrok. Dohodkov je bilo K 570"30. Konviktno čisto premoženje znaša K 174.548-03. „Šk. Gl." —1. Narodno šolstvo v Bulgariji. Bulgarski državni proračun vsebuje za šolstvo 24,916.000 levov. Ljudskih šol je sedaj na Bulgarskem 4660, v katerih deluje 9398 učnih moči. 3320 šol s 7677 učitelji vzdržujejo država in občine; vse druge vzdržujejo verske družbe. Bulgarsko - pravoslovne družbe imajo 80 šol, katoliške 4, protestantje 6, moha-medanci 24 Država vzdržuje 1121 mohamedanskih, 23 tatarskih, 1 cigansko, 2 grški, 12 armenskih, 22 židovskih, 2 rumunski, 2 nemški, 5 francoskih šol. Po mestih je 414 šol, vse druge so selske. Vrtcev je 55; 30 jih vzdržuje država, 25 je privatnih. Šolo je pohajalo 430.111 učencev, 262.394 dečkov in 167.717 deklic. — Bulgarsko šolstvo še ni cvetoče, vendar se mora priznati, da je šolstvo v Bulgariji mnogo lepše razvito nego v ostalih balkanskih državah. Tudi ni dvoma, da presega bulgarsko šolstvo ne samo ono v Bosni, ampak tudi ono v južnih deželah Avstrije in Galicije Narodu, ki tako skrbi za svojo naobrazbo, se ima prorokovati lepa bodočnost, in nič ne pomaga škodoželjnim sosedom, če psujejo nanj: v delu leži spas. Inostransko šolstvo. —1. Hranjenje revnih otrok v Novem Jorku. Po prizadevanju gospodične Kittredge dobivajo otroci v novojorških šolah topel zajutrek. Otroci plačajo večinoma 3 cente. Zajutrek obstoji iz juhe ali makaronov, kakao, redkeje dobivajo otroci meso. Vedno se ozirajo tudi na narodnost otrok. Šola prispeva za vsako dete 1—1 '/2 c- —1. Vzgoja otrok na Kitajskem napreduje v zadnjem času znatno. Ni dolgo tega, kar se jc vršil tamkaj šolski kongres. Ob tej priložnosti se je sklenilo, da morajo hoditi otroci obeh spolov v šolo od 6—14. leta Posebno skrbno naj se goji telovadba v svrho telesne vzgoje. —1. Plača učiteljev v Novem Jorku je iznašala doslej za moškega 900 dolarjev, za učiteljice 650 d. Po izjednačbi plače dobijo vsi 720 dol. Že sedaj je bilo malo učiteljev; bati se je, da bodo z novim redom popolnoma izginili iz tega velemesta. Sploh pa iznaša število učiteljic v nekaterih severoameriških državah 90—96° o vseh učnih sil. —1. Vrt za otroke. V parku St. Jameson v Novem Jorku so razdelili velike lehe v parcele, ki so jih izročili šolskim otrokom, da jih obdelajo. Tisoči otrok se uči tu vrtnarstva, gojenja, cvetlic sočivja. Prosto gibanje v naravi in kretanju pri delu izvrstno vplivata na zdravje otrok, razentega se vzbuja v otrokih ljubav do narave. — 1. Skrb za pohabljene otroke v Zedinjenih državah ni ravno posebno razvit V vseh zavodih skupaj je samo 1800 mest — premalo za državo s tako površino in takšnim številom prebivalcev. Ti zavodi so deloma samo pribežališča, kjer se nuja pohabljenim samo nega, deloma so to šole za pohabljene, v katerih se poučuje po posebnem učnem načrtu Razen tega so pa še takšni zavodi, v katerih se otroci uče poleg šolskih predmetov tudi rokodelstva. —1. Šolski zdravniki v Moskvi. V Moskvi je 18 šolskih zdravnikov, katerim je poverjeno nadzorstvo v 320 ljudskih šolah s 54.000 učenci. Vsak zdravnik torej nadzoruje 18 šol in 3000 učencev. Zadača šolskih zdravnikov je čuvati zdravstveno stanje učencev in skrbeti za to, da bi se ne širile kužne bolezni med šolarji. Oni nadzorujejo načrte in predloge za zgradbo novih šolskih stavb in vso upravo šol. V začetku šolskega leta preiščejo zdravniki posebno natanko one učence, v katerih dvomijo, da so sposobni za šolo, potem pa tudi vse druge učence, potem vpišejo rezultate v posebne „sanitetne karte". Lečijo bolne učence v mestnih bolnišnicah, posebno pa na 7 šolskih poliklinikah (za nosne, ušesne bolezni, za goltanec in zobovje in 3 za očesne bolezni). — 1. Mesto Saarbrücken ima 16 delavnic, v katerih dela čez 550 učencev; v okolici je 40 delavnic s 600 učenci. Od 1. aprila 1912 naprej je dovoljeno delo v šolskih delavnicah tudi onim učencem, ki so šolo že dovršili. Mesto žrtvuje vsako leto čez 8000 M za delavnice. V vsem okraju manjka samo 10 delavnic, potem bo princip šolskih delavnic izveden. — 1. Šolstvo v Kavkazu slabo napreduje, ker se učitelji branijo poučevati otroke v rodnem jeziku in poučujejo samo ruski. Vsled tega starši nočejo pošiljati svojih otrok v šolo. V Orta-Batumbski šoli pa se je dogodil sledeči slučaj: Starši, nezadovoljni z uspehi šole, šli so prosit učitelja, naj predava v domačem, gruzinskem jeziku. Učitelj jim je to obljubil, a vendar obljube ni izpolnil, marveč poučeval tudi naprej ruski. Neke noči so se starši zbrali, šli pred šolo, se polastili učitelja in zahtevali odločno od njega, da svojo obljubo izpolni. Odslej naprej se učitelj ni več upal protiviti se želji staršev in je začel poučevati gruzinski. Kmalu je bila šola zopet polna otrok. (Škola i žizn). —1. Šolstvo v Petrogradu. V mestnih šolah Petrograda je bilo letos 45.000 učencev, Šolo je zapustilo 10.089 učencev. V posameznih razredih ni smelo biti čez 47 učencev. Učiteljev je bilo 1 501. Učenci so dobivali učna sredstva [in zajutrek. Vseh stroškov za šolstvo je bilo 3.783.000 rubljev. —1. Alkoholizem v ruskih šolah. Anketa v moskovski guberniji je pokazala, da 60°/o učencev in 45°/o učenk ljudskih šol pije alkoholne pijače. Sklenili so zato v višjih oddelkih ljudskih šol uvesti tečaj o alkoholizmu, ustanavljati knjižnice, popolniti mestni muzej in oskrbeti ga s preparali z ozirom na vpliv alkoholizma in potem uprizarjati ekskurzije vseh učencev v ta muzej. Od teh muzejev upajo najboljše uspehe. Poljsko šolstvo v Združenih Sev. Ameriških državah. L. 1910 so vzdržavali Poljaki v S. Zdr. Dr. v Ameriki 400 župnijskih ljudskih šol, ki jih je obiskavalo 105.000 otrok. Na teh šolah je poučevalo 200 posvetnih učiteljev in 1700 duhovnikov. -a. Lep uspeh. Predstojništvo oddelka za uk v svetem „Sinodu" na Ruskem je dovolilo, da se sme kupovati brošura „Slobodno Risanje", ki jo je spisal naš dobri znanec urednik „Preporoda" V. Koščevič za knjižnice cerkvenih šol. — O brošuri „Slobodno Risanje", ki jo je prevel na ruščino N. Bahtin — je obširno tudi poročal naš list. Čestitamo tov. Koščeviču 1 — eg—. Laško: Sijajne plače ima učiteljstvo na Laškem. V mestih dobivajo učitelji letne plače v I. plač. razredu 1350 lir, a učiteljice 1150 lir, v II. 1200 (1000), v III. 1140 (940) lir. — Na deželi dobivajo učitelji in učiteljice sledeče plače: I. Plačilni razred 1000 (850), II. 950 (800), III. 900 (750) lir. - Ta plača se zviša vsakih 6 let za 10°/o. Umevno, da seje vsled teh plač število učiteljev zmanjšalo zadnjih 30 let za 500, a učiteljic je okrog 7000 več kakor učiteljev. — Bi se li ne porabili oni nešteti miljoni, ki gredo v pesek Tripolitanskih pustinj, veliko bolje na polju prosvete in omike? —g—. Kitajsko. — Enketa, ki jo je naučno ministerstvo sklicalo, da uredi šolstvo na Kitajskem, je ravnokar dokončala svoje delo, zborovala je v Pekingu, ter predlaga sledeče : 1. Šolskoobvezen pouk se vpelji za vse otroke od 6.—14. starostnega leta; 2. telovadba bodi obligaten predmet v vseh deških šolah 3. Kitajščina se preuredi v toliko, da postane enostavnejša in pouk lažji Kakor znano, vsebuje sedaj v rabi se nahajajoči jezik nad 50 narečij. — e—. Prosvetna kronika. —a. Šoloobvezni otroci na Ogrskem. Po zadnjem statističnem izvestju je na Ogrskem 3.125.000 šoloobveznih otrok. Vse šole je obiskovalo 2,462.000 otrok, tako da pride na eno šolo 149 otrok. 655 000 otrok sploh ni bilo vpisano v nobeno šolo, ker ni dovolj šol. To so žalostne številke madjarske kulture. —1. Slovensko šolstvo je opisal temeljito in obsežno v treh številkah „Pedago-gickych Rozhledov" M. Hajny v članku „Slovenski narodni školstvi v Kransku". Hajny opazuje skrbno šolstvo vseh slovanskih narodov, ima bistro oko za vse prednosti in napake bratskih šolstev. Njegova nepristranska kritika bi mogla našim merodajnim faktorjem v marsičem pokazati pot k boljši bodočnosti. Sodba njegova je taka, da bi se morali zamisliti vsi Slovenci nad žalostnim stanjem našega šolstva v srcu naše sirote domovine. To šolstvo ni takšno, da bi usposobilo narod naš za konkurenčni boj z Nemci. To je boj sistematično ubijanje naših odpornih sil, in dozdeva se človeku, kakor da so se vladajoči sinovi našega naroda zakleli, ugonobiti narodič naš in pripraviti efijaltskim načinom pot tuji kulturi in tujim narodom. —1. Problem narodnosti nastopa danes v celem svojem pomenu in postaja važen predmet za določevanje značaja današnje kulture O tem je uvaževal v „Das freie Wort" dr. A Tavilet in rekel: Med moderno in antiko kulturo je principalni razloček tudi v tem, kako omejeno so shvatili pomen narodnosti tedaj in kako široko danes. Plato se je zahvaljeval bogovom, da so mu dovolili zagledati luč sveta na grških tleh, v Atiki, a barbari so mogli doseči znanje samo na ta način, da so se popolnoma oddali grški narodni kulturi. Današnji svet pa že ne more več priznavati takšnega narodnega omejevanja. Kar je že v svojih začetkih zahtevalo kristjanstvo kot obče pravilo: enako pravo vseh plemen in narodov za dosego kraljestva nebes, to je danes zahteva po dosegi našega zemeljskega cilja V naši moderni kulturi, in to ne samo enako pravo med posameznimi narodi, ampak tudi sredi naroda samega se zahteva izločenje verskih, socijalnih, kastovnih nadpravic in privilegijev. Na takšni podlagi, kjer se vsaki rasi pušča njena individualiteta in se ji dovoljuje to individualnost po svoji volji izkoriščati za občno kulturo, bi se moral najti modus vivendi, da se more uresničiti zedinjenje višje vrste v politiških, trgovskih in kulturnih odnošajih, preje ali pozneje, sigurno pa ne v predolgi dobi, mora se vsled kulturnih potreb izcimiti zveza evropskih držav v dosego tega višjega cilja. V kakšni formi se to izvede, s tem si danes še ni treba beliti glave. Razne vesti. —1. Uprava učiteljskih plač v Hamburgu je dovršena. Kot začetna plača se je določil znesek 2600 M. K tej plači se družijo troletnice, in sicer 7 po 300 M. in 1 po 400, Najvišji dohodki iznašajo 5100 M. —1. Stalna šolska razstava v Pragi II. v župni hiši pri Panny Marie Snežne (II. nadstropje) na Jungmannovem trgu je odprta vsako soboto od 2—4 popoldne. Izložena so učna sredstva vseh učnih predmetov, posebno lepo pa je zastopano risanje, v kolikor se tiče risarskih del in risb. Vsem posetnikom Prage priporočamo, da se potrudijo na to razstavo, v kateri spoznajo delo čeških učiteljev in šolo, vredno tako visoko stoječega naroda. —1. Rdeča krvna telesca in pouk. Dr. Helwig je dognal s svojimi proučavanji, da so se rdeča krvna telesca ob prostih poldnevih vkljub 2'/2 urnem hodu pri učencih pomnožila. Po pouku pa se je število teh telesc zmanjšalo. Trudnost po pouku torej ne zastaja samo vsled prenapetja možganov, ampak tudi radi oslabenja krvi. Telesno delo vedno pomnožuje rdeča telesca, duševno delo pa jih zmanjšuje. Torej mnogo prostega gibanja na čistem zraku, mnogo počitka med poukom. -1. Zobna klinika za šolske otroke je bila ustanovljena v Norimbergu meseca semptembra 1.1. Zobozdravnik, ki upravlja to kliniko, ima na leto 4800 M plače in tri-enalke po 500 M do 7200 M. Zdravnica zavoda ima 2010 M in trienalke po 210 M do 3480 M. Prebivalstvo glavnega mesta Lvov-a je štelo v I. 1910 206.243 duš. Po narodnosti je pripadalo na tisoč prebivalcev 857 Poljakov, 108 Rusinov, 29 Nemcev. Prebivalstvo je rastlo v tem le razmerju po veroizpovedovanju : Leto rimkat : grškokat.: evang.: Židov.: 1880 56.120 14.120 1863 29.999 1890 63.777 18.271 2061 35 029 1900 78.516 24.778 2331 43.412 1910 110.267 34.454 2792 56.751 Od 1.1900 do 1. 1910 so se pomnožili Poljaki od 79"9"/o na 85-7°/o, Rusini od 9 6°/o na 10 8°/o, a Nemci so padli od 13°/o na 0 29°/0. —a. Mala poročila. Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novošolsko leto 1912./13. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedeljskih krajev in sploh mladeničem, ki morejo le po zimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti tudi v II. tečaj zimske šole, tako da ostanejo le 5 mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posetnikov je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja je izšel in stane brez kataloga 1 K 80 v, s katalogom za 100 učencev 2 K, za 150 učencev pa 2 K 20 v Ročni zapisnik je najmoderneje in najpopolneje urejen, lično in trpežno vezan ter se naroča v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. Društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks". Odbor naznanja: Umrli so člani Josip Artner dne 18. julija, Viljem Wolf dne 21. julija, Ivan Blum dne 1. septembra in Robert Mahr dne 9. septembra (102.—105. smrtni slučaj.) Doneski po 8 K naj se po možnosti tekom meseca oktobra polno vplačajo. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanke šole v terminu meseca novembra se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Mariboru in v Ljubljani v ponedeljek, dne 4. novembra ob 8. uri na c. kr učiteljišču v Mariboru odnosno v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah dotične izpraševalne komisije. SÜRN in modno blago za gospode in dame priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin - v Humpolcu, Češko. - Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo damo tukaj izgotoviti gospodsko obleko. A/- Projekcijski aparati solidno in stvarno izdelani za šole, društva in obitelji. Serije projekcijskih slik po eeni. :: Serije na posodo. Fotografski aparati Sušilne plošče lastnega izdelka. V Glavni seznam vseh fotografskih potrebščin na zahtevanje brezplačno in brez poštnih stroškov! Istotako specijalni ::: projekcijski katalog. ::: Razpis daril za učitelje! K 3800. Zahtevajte prospekt! DA T)ATXr TTZ izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in ruruiill Ifv stane na leto 6 K, pol leta S K, četrt leta :: 1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v. :: Naročnino in reklamaciie sprejema „Zavezin" blagajnik Fr. Luznar v -i- Kranju. — Rokopise je pošiljati ravnatelju :: M. J. Neratu v Maribor, Meščanska cesta (Bürgerstraße) štev. 6 :: Za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar.