192. štev. Pavlalnl fraitko v drZavl SHS. VT Posamesna Slav. 1 krono. V Llubliani, v nedeiio 22. avgusta 1920.___________________________________ Leto IV. bhaja rs*en poitfieljka In ctaeva po prašniku v s a h dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača« Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni >xrazglasi, poslano ter no-lice isti prostor K l'C0. Pri večjem naročilu popust. GlaslEo iusosSov. socilalno• demokratične stranke Telefonska it. 312. Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za cclo leto K 240, za pol leta K 120 za četrt leto K 60, za mescc K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerik? K 360. Reklamacije za lisi so poštnine prosto. Upravnislvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1,, Učiteljska tiskarna. anwa O zunanji politiki in dunavski federaciji. Gospodarske razmere v Jugosla-Viii so v Drvi vrsti zaraditega tako nckonsolidirane. ker belgraiska vlada doslel še ni imela nikdar ored očmi cele države. Srbi vidiio Bel-erad, Hrvati Zagreb in Slovenci pa Še Liubliano. oziroma Slovenijo ne. S tega stališča tudi vodiio vse te meščanske stranke, ki sede v vladah, svcio nolitiko, ki ie orav zaraditega malhnega obzoria postala v splošnem osebna. Če se ie na severozahodu Balkana osnovala nova država, bi bila naiprei naša dolžnost, da to pregledamo. preštudiramo in se uverimo o ničnih srosDodarsko-Političnih pted-POKoiih. Jugoslaviia ie agrarna drža-ya> to smo že culi neštetokrat. In ker *e Agrarna država, bo dosti žita. mleka in medu. To ie vsa modrost, ki na?n io vedno Driooveduielo. a kliub temu onažamo. da stvar sjre nekam narobe. Pri nas imamo nekai indu-striie. a ta propada. Vedno več delavcev ic brez kruha. Prav mnogo industriiskih izdelkov nam manika. nimamo sladkoria. niti soli. ne obleke in še aclo vrsto družili živlienskih potrebščin ki iih pa ootrebuiemo — Na industriio. surovine orav nihče ne misli v naši državi in tudi na to ne. kako bi se prišlo v kuočiisko zvezo z inozemstvom. Navili so čarno in ta nai sam ra pač valuto in žepe našim bogatinom in špekulantom, ne Pa lačne želodre in našo liudstvo. Pač skleoaio v Belgradu volaške konvenciie in izvozne nogodbe. ki se na ne oziraio na potrebe. Pogajali so Se na vse strani, a sklenili niso mno-e*> ker ne čutiio osebno potrebe. Vsekakor pa stvar ni tako enostavna. Država ie agrarna, a s tem še ni nie siiaina bodočnost zagotovljena. Če hoče država gospodarsko kai šteti in se dvigniti, potem le pač nie prva naloga. da sklene dobre odno-šaie s sosedi. Te volie pa pri nas ni. Dve leti že vlačimo ta državni voz. vendar se niso izvedli s sosedinimi državami nikakršni obsežneii dogovori: skleniene pogodbe so se tikale le posameznih naročil, ki morda ne-seio orekupcem nekai lepega dobička. a celota nma nič ali le malo od vsega tega. Zaradi tega pravimo In zelo na-glašamo. da ie nuino potrebno, da se osnuie ob Dunavu zveza držav, da bo druga drueo izpopolnievala in reore-zentirala gospodarsko orecel veliko enoto dočjm so danes te državice ob Dunavu le slabiči, ki se sami od sebe ne moreio razviiati ne gospodarsko in v svoii bedi tudi ne politično. Gospodarsko se torej mora Jugoslavija nasloniti na svoie sosede, v črvi vrsti na one v dunavski dolini, ker ie ta kompleks neka naravna celota. Poleg tega pa mora imeti na Adriii naša država, še boli Da dunav-ska zveza prost izhod na morie. Res ie. da klerikalna buržoaziia propagira to misel. Ali to nas ne sme strašiti, ker gospodarski razvoi Jugoslavije ie odvisen v naivečii meri od oodunavske zveze in od izhoda na Adriio. Tq sta dva oredcoeola zu-nanienolitične vrednosti. Enako važna ie na tudi notrania ureditev, ki bo mogoča tudi šele tedai. če orideio resni liudie na krmilo države. dilna mesta z mastnimi plačami postavljenih birokratov velia mutatis mutandis verz, ki se glasi: Caelum non animum mutant. qui trans mare currunt. Da dokažem na konkretnem slu-čaiu resničnost teh trditev o škodljivosti avstriiskega in Jugoslovan--1 skega birokratizma, ki sta si podobna drug drugemu, kakor iaice iaicu. hočem samo mak) osvetliti zavlačevanje konkurza »Glavne posolilni-ce«, reg. zadr. z n. z. v Liubliani. Ta konkurz se vleče že v škodo upnikov deseto leto. ker so avstriiski birokrati ustvarili imenitno coklio. ki se imenuie »Kreditna zadruga«. reg. zadr, z o. z. Ta slednia zadruga, ki pr. obstoii edino-Ie iz članov m za-drugariev »Glavne posojilnice«. bi imela namen svoie -člane, obvarovati po možnosti posledic S 60. zadr. zakona: to se pravi z drugimi besedami : vZadruga bi nai izjalovila upnikom postavno um zaiamčeno pravico regresa do članov »Glavne posojilnice«. ki iamčiio s celim svoiim premeženiem za izgube upnikov v konkurzu. Že deistvo. da ie avstrijska vlada v svoii brczglavosti potrdila pravila »Kreditne zadruge«, ki imaio namen zadružni zakon v škodo upnikov ob veliavo dati in tako vlagatelje »Glavne oosoiilnice«. ki so v dobri veri zaupali de,nar »Glavni po-soiilhic’:*. oslepariti, kaže vso hudobijo in nizkotnost avstriiskega birokratizma. Pod pretvezo namišljene asanaciie se ie ta nesrečni konkurz zavlačeval ood egido avstrijskih dtv mokratov osen« let. pod egido Jugoslovanskih birokratov se že zavia-čnie dve leti. ne da bi kaka pritožba ali predstavka na višie mesto našla kak usoeh ali pa.vsai odmev! Zainteresirani sta nri tem zavla-čevaniu obe meščanski stranki v enaki meri tako. da bo ta konkurz se vlekel še v drugo dcsetletie na slavo in na čast starega m novega birokratizma in tudi na škodo trpečih vlagateliev. ki pa krvavo potre-buie realizaciio in likvidaciio konkurza. — Pravična" razdelitev davščin. Birokratizem v upravi v Slovenili. Preieli smo: Obče znana resnica ie. da ve birokratizem v zvezi z militarizmom ucropastil bivšo Avstriio. Jugoslovanska iavnost ie torai po vsei pravici svarila nred tem. da bi se ta birokratizem preselil in ugnezdil v državo SHS. Jako oster članek ie v tem pogledu priobčil llublianski liberalni dnevnik »Slovenski narod« v Štev. z dne 7. III. 1919 št 57 pod za-slaviem »Birokratizem v Jugoslaviji«. Trdi se tukai doslovno: »Birokratizem bivše Avstriie smemo ori- s?Tti škorpijonov, ki v. SVOII onemogli lezi in okostenelosti ne samo načeloma škodSfS ! samemu, temveč ugrizuieio v lasten ren. rko ie to zahteval suhi paragraf , rokracn si ie vedno predstavljal’ da ne biva on za liudstvo. 'temveč, £la mu ie ves svet podložen«. Clan-zahteva nadalie. da bi ne smela veiiati kot merilo sposobnosti za do- sego vodilnih mest nreišnln pridnost in verziranost v izvrševanlu zakonitih določb in naredb v prestali Avstriji. ki ie bila šola v zavlianiu paragrafov v škode prebivalstva. Kako se — vzklikne pisec članka — tak birokrat kar čez noč prelevi v svobodno mislečega na korist liudstva gle-daiočega demokrata? Z obema rokama podpišemo to uničuiočo. a zasluženo sodbo in obžalujemo globoko, da se nrl sprele-maniu in prevzetiu vodilnih uradnikov iz bivše Avstriie v Jugoslavijo ni to načelo boli upoštevalo ter skrbelo za to. da bi se vodilni birokratle stare Avstriie. če tudi so se med štirimi stenami svoiega stanovanla kot baie značaini Slovenci ob orsa tolkli, ter kot narodnjaki oriduševali. do-čim so na zunai in navzgor hlinili avstriiankantizem. Glede teh iz Avstriie tibeglih in od naše vlade brez vsakega razločka spreietih in na vo- 55 Davčna modrost naše vlade Vladni možie v belgraiski vladi menda kar tekmuieio med seboi. kdo da bo znal teineliiteise prazniti žene državljanom. Državno gospodarstvo so ti litsdski »zastopniki« tako zavozili. da si sedai že vedo več pomagati iz zagate drugače, kakor da neprestano zvišuieio državne daiatve. Drje\no zvišuieio draeinlo. Povišali so železniške tarife, ooštne pristojbine. uvedli velik davek na kulturne prireditve* in še mnoge druge davščine Klerikalci so o vsem tem vedno pridno molčali Sedai na. ko so se malo zlasali z liberalci vsled zadnie vladne krize, izvemo počasi greh za grehom, ki so jih zakrivili z drugimi svoiimi kapitalističnimi bratci v bel-eraiski vladi. Ogleiino s sedai. kako »pravično« so si ti liudie zamislili razdelitev davščin! Neposredne davke so na predlog liberalnega ministra Stojanoviča razdelili takole: V Srbiii odpade na vsakega posameznika 92.80 kron. na Hrvatskem 156.42 K. v Bosni 211.5 K. v Sloveniš! oa celo 329.91 kron! Takse oa so razporedili takole: V Srbiii odnade na vsakega posameznika 11.66 K, na Hrvatskem 16.78 K. v Rosni 10.71 K. v Slovenil oa 49 88 K?« Te številke iasno dokazuieio kakšno gospodarstvo in kakšne namene ima belgraiska centralna vlada Nepristranska sodba o osemurnem delavniku. Zvezna iavna zdravstvena služba v Zedinjenih državah se le potrudila. da dožene. če delavec ob osemurnem delavniku več producira kot ob deseturnem. Poizkušnia le bila na-pravliena v dveh tovarnah. V eni sj} delali osem ur dnevno, v drugi pa deset Preiskava ie dognala, da so v tovarni, v kateri ie bil uveden osemurni delavnik, delali delafci trajno in da so delavci dokončali svoie de- lo ob uri. V tovarni z deseturnim delavnikom so pa opazili, da delavci izgube veliko časa in da v poznih urah popoldne n iih delavna moč peša. — Dalie so dognali, da oočitek ob praznikih in nedeliah ponmožule produk-ciio. Zelo škodliiv orodukciii ie oa dvanasturni delavnik, ki ie uveden v tovarnah, v katerih delaio noč in dan in po dnevu deset ur Produkciia se ie ponoči znižala posebno zadnii dve uri ie bilo očividno ooaziti. da produkciia peša. Dognali so tudi. da kraiši delavnik znižuie število nesreč Nihče ne more reči. da le zvezna zdravstvena služba sestavliena iz scciialistovr ali iz strokovnu organiziranih delavcev. Nieni člani so strokovnjaki in njim se ne more očitati, da so podali po preiskavi tako razsodbo ker simoatiziraio z delavci. Pri niih niso odločali drug! vzroki, kot da doženeio resnico in se prepričalo. na čigavi strani so boli tehtni argumenti: pri liudeh. ki zagovariaio skraišanie delavnika ali pri starinih. ki se navdušuieio za dolgotrajen delavnik. ker žive v prepričanim da se toliko več producira, člmdalie se dela. Poročilo strokovnjakov te zdai pred ameriškim liudstvom in to poročilo pravi, če se hoče povišati produkciia in znižati število nesreč.. Se treba odpraviti v tovarnah in delav« nicah dolgotraiui delavni čas. Poročilo strokovniakov seveda ne bo prepričalo nazadnjaških in avto-kratičnih podjetnikov, da le treba znižati delavni čas če hočeio pomnožiti orodukciio v svojih nodiet-iih. Za take nazadnjaške In a\tokra-tične podjetnike niso merodaini argumenti in dokazi strokovniakov. ker so taki gospodie tudi trmoglavi in nočeio za nobeno ceno priznati svoie zmote. Proti nazadnjaškim in .avtokratičnim nodietnikem ne pomaga drugega kot krepka delavska strokovna organizac'ia. ki iih končno pri-mora. da priznajo skraišanie delavnika v svoiem interesu in v interesu delavskega zdravia. Druge hipne odoomoči ni proti podietnški avto-kraciii. ki noče za nobeno ceno ori-znati. da so delavci tudi liudie ki lmaio pravico do človeškega živlie-nia^ '________ Nov preobrat na rusko-poljskem bojišču. Poliski komunikeii odsevaio te dni samega zadoščenla in velikega upania nad maihno nezgodo, ki se le pripetila v ruski armadi pred Varšavo. Nepoučen človek bi utegnil misliti na kaka presenečenja v poteku nadalniih dogodkov Varšava izven nevarnosti sovietska voiska v buc-skem trikotu obkollena? Seveda ne zakrivaio niti ooliska poročila dejstva. da so podobni načrti zaenkrat res samo načrti in pobožne želie »n mi se snominiamo zelo živahno na tiste tližnie čase. ku so noliski komandanti »preganiali sovražnika z svoiimi lastnimi frontami« — Preganjali ga tako srborito da iim ie zbežal nred — Varšavo. A kako le moglo priti do zastanka in celo delnega umikania boljševiške armade tako blizu pred ciliem?Pomislimo samo. da so ruske čete od tistega hitrega in silnega orodirania ki ima svoi primer le v začetnem pohodu nemške armade skozi Belgiio na Francosko v letu 1914.. že silno izmučene, da se ie teren, ki ga ie doslei lahko obvladovala Budenileva koniemca. polagoma izpremenil in so Poiiaki nred svoiim glavnim mestom v svetem strahu nakuočili vse kar med nitmi še leze ino gre in ie navdušeno za nadalievanie voine. Varšsve. lega močno i't!‘Cnega in z modernimi sredstvi op-emlienega nusta. pa ne zavzameš «ar tako s samimi puškami in bai .neti. Rusi oa teKo|fi$j$ll*o nanredovania niso imeli dovoli časa. da preskrbe armado z materiia-lcm. da že v korenini ustavilo vsako LISTEK. Skrivnost j Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Dogodek o zaprtem oknu ie zelo zanimal recorteria kot ie tudi presenetil preiskovalnega sodnika. Nato ie orosil Rouletabiile ga. Darzaca. da Wiu je še enkrat povedal, kako sta Porabila svoi čas g. in gdčna. Stan-^erspnova oneca dne. Izredno ga ie mdi zanimalo deistvo. da sta oba večerjala v laboratoriiu: dvakrat mu ie »noral g. Darzac to ponoviti, in pa. da >e samo čuva! že takrat to vedel in na kakšen način da ie to zvedel, kel* ° *e s' Darzac. sem re- •— No, razrešitev uganke slabo napreduje. — Nazaduje, de g. Darzac. ■ . Io zasliševanje, fe marsikal ?.;Sjnil°- zamišlieno Roule- lanilie. Reporter In coHcist. Vrnili srno se proti paviljonu. Kakih sto metrov pred paviljonom nas reporter ustavi, pokaže na nizko skupino grmovia ter reče: — Tam-le ie čakal morilec, preden ie šel v pavilion. — Stalo ie več podobnih skupin med stoletnimi hrasti. zato vprašam, zakai bi ravno tega morilec izbral. Rouletabille pokaže na stezo, ki ie šla tik te skupine proti paviljonu: — Kakor vidita, ie steza posuta z drobnim peskom. Na vsak način ie moral priti morilec v pavilion po tel poti. nikjer ni niegovih sledov, ki bi ,šii proti pavillonu. Letati ne zna. Šel ic torei: toda stopal ie po pesku, ki se ic umikal pod njegovimi podplati tako. da ni mogoče naiti siopini. -tudi ie ravr.o ta steza naiboll uglaiena. ker ie pač naiboli priročna, vodi naravnost iz paviljona v grad. Posebno važno ie pa bilo za morilca, da ie ravno v tem grmoviu nekai rastlin, ki se ne obriieio pozimi —- olike so tam. Čakal ie lahko, dobro skrit, ugodnega trenutka, da ie mogel priti neopažen v pavilion. \ idel ie gospoda in gospodično Stangersenovo. ko sta odšla, nato še očeta Jakoba. Peska so naoeliali skoraj do ood vežnega okna. Odtisk čevlja, ki sem ga videl pod oknom _ vsooreano z zidom. dokazuie da ie napravil samo en skok do pod onna. ki ie ostalo odprto. Vspel se^ ie z rokami na okno in skočil v vežo. — Mogoče ie tako. pravim ... — Kai mogoče? kaj pa mogoče? reče rezko Rouletabille, zgrabila ga je hipna reza. ki ie pa nisem namenoma izzval... Zakai pravite: mogoče ie tako'... Prosil sem ea. nai se nikar ne jezi. pa me še poslušal ni. Izjavil te. da "občiidoie vse tiste oprezneiše (mene), ki se soraviio nad naiboli preprosta vprašania pa se ne upalo nikdar reči: »tako ie« ali »ni tako«, ua ta način iih dovede njihova pamet do istega rezultata, ki bi ga tudi dosegli, četudi bi pozabila narava obdarovati niihovo »koščeno tikvo« z nekoliko sive snovi. Ker sem se kazal užalieneea. me ie oriiel mol priiateli pod pazduho ter slovesno priznal, da »ni bilo to namenleno meni. ker me ima še posebno v časteh.« • — Toda. ie povzel, gotovo ie velikokrat naravnost zločinsko, če se ne odločimo za nekai. zakar bi se lahko!... Če ne bi računal tukai s peskom, bi pač moral računati z balonom. Dragi moi. zrakoolovna znanost še ni toliko napredovala, da bi mogla biti tu izrabliena: morilec, ki padez neba! Ne recite zato. da ie nekai mogoče, ko ie vendar nemogoče. da bi bilo drugače. Vemo sedai. kako ie prišel bandit skoz okno. In tudi vemo. kdai se ic to zgodilo. Prišel ie v pavilon med peto in šesto uro. Ker ie bila hišna navzoča v laboratoriiu, ko sta prišla profesor in gospodična ob poldveh. ie izkliučeno. da hi bil že takrat morilec pod posteljo skrit: drugače ie seveda, če bi bila hišna z morilcem v zvezi. Kai pravite o tern tr. Darzac S G. Darzac fe odmalal z glavo ter zatrdil, da ie popolnoma prepričan o zvestobi gesnodičine hišne, ki te zelo poštena in vdana. Dostavil ie še: — Sploh ie pa prišel ob petih Staugerson o sobo no hčerkin klo-< buk. — To ie tudi še! dč Rouletabille. — Mož ie torei vstopil res v tem času. kakor vi trdite, pravim, o tem smo lahko prepričani, toda zakai j® /ooet zapr! okno? Dotičitoinu. ki w3 odcrl okno. bi se to zdelo lahko čudno. — Morebiti ni bilo iatei mi odgovori mladi reporter, loda, ce ie en zaorl okno. ie stoni to zaradi ovinka. Ki ea dela col petindvajset metrov ored oaviScnom ter vsted treh hrastov, ki gtoiiio tam. — Kai hočete s tem reči, ga vpra-, ša g. Darzac* sledil nam ie ter skorat razburjen poslušal Rouletabilla. — Pojasnil vam bom to pozneje^ ko se mi bo zdel primeren čas. Cej sc vresničiio nicie sumnie. potem močnejšo Drotiakoito sovražnikovo. Računali so morda tudi na to. da Drenehaio. kakor le vse kazalo, sovražnosti. še preden bi bilo treba dokumentirati Poljakom z zavzetlem glavnega mesta brezuspešnost njihovega odpora; no. v tem slučaiu se ta mala taktična pogreška da popraviti v par dneh. Edini uspeh, ki bi Ra mogla doseči oollska protiofenziva, ie izorememba dosedanieea načina bofevanla v poziciisko volno, ki pa tudi ne more dolgo traiati če sl pred-očimo razsulo v oollskl armadi, nleno osamljenost in oreko en mili Ion nasprotnikov. ki nadkrilhiie nieno manišino. Dalie zeva še ena velikanska odprtina v severozhodni poliski fronti in ravno to odprtino uioorab-Haio sedal bollševiškii generali v svo-ie strateeične namene. Kal H tori pomagalo Poliski nlenl lokalni uspehi. kal ii koristi. 6e zavzame danes Ciechanov. a ga mora še danes zapustiti? Ne pozabimo slednllč na to. da stoli za Rušilo vesollni Da tudS poliski proletarilat in ta bc pazil, da se nie pravični samoobrambni bol ne konča s porazom. POLJSKO BOJNO POROČILO. London. 20. (Brezžično.) Po vesteh iz Varšave le general GalHenl obnovil svoio strateeiio or! defenzivnih podvzetiih. Na nasvet francoskih častnikov so sestavili z 4 duvizll napadalno skupino. Ta napadalna skupina ie pod vodstvom PIsudskega prodrla centrum sovražnih čet lužno, od Varšave In prodrla 25 do 40 mili proti vzhodu. Voiaški položal se ie 7,a Poliake znatno izboljšal. Desno krilo noliske armade ie izvršilo sunek ob Bueu, ki le imel smer proti severu, da bi odrezalo Ruse pri Brestu Litovskem. Istočasno le pričela sunek tudi armada med Poznanjem in Torunom. da bi potisnila Ruse. ki nrodiraio v smeri proti gdanskemu koridoru, nazal proti vzhodu. V nal-kralšem času bo možno pričeti s splošno ofenzivo vseh poHskih armad proti Rusom. Belgrad. 19. Iz Pariza se Javlja: Po poslednjih poročilih iz Varšave se protinapad Pollakov uspešno razviia v odseku pred Varšavo in v odseku severno od Varšave. V tem odseku naoredutek) oollske čete. orlhaiaioče iz Toruna proti vzhodu. Smatra se, da je zveza z gdanskim zajamčena in da le dohod do pristanišča prost. Bitka, k! se nahaja v prvi fazi. se na vsel fronti povolino razviia za Poljsko In HDatf le. da bodo motril Pollaki zmagati slično kakor Francozi' ob Marni. London, 20. Sestanek v Minsku, ki bi se bil moral vršiti 18. t. m., ne Pa kakor so želeli Poljaki 19. t. m., je izostal, ker boijševiško odposlanstvo ni prišlo. RUSKI MIROVNI POGOJI. Moskva, 20. Ljudski komisar zn zunante zadeve Cičerin sovjetskemu odposlaniku Kamenievu. London. 19. avgusta: Predsednik rusko- ukralinskega mirovnega odposlanstva Danlševski le naznanil danes poliski mirovni delegaciji v Minsku pregled ruskih mirovnih oogolev. po katerih 1. priznavata Ruslfa In Uk ra lina popolno neodvisnost In svobodo noliske republike in slovesno notriuieta popolno nravico poliskeea naroda, da si sam določi svoie živlienie in sl postavi obliko vlade do »voli želif: 2. Rušila !n Ukrajina se odrekata vsaki obliki volfte odškodnine: 3. definitivna vzhodna meia Polisike bo približno ista. kakor ie bila navedena v noij sem izgovoril sedai sila važno besedo. — In kai sumite? — Tega ne izveste nikoli, če ne odgovarja mola sumnla resnici. Preveč resna ’e. da bi lo smel prej povedati. — Ali sumite kdo ie morilec? — Ne. gospod, tega še ne vem. toaa ne boite se ?ospod Robert Dar-zac. vedel pa bom. Moral sem videti, da ie bil g. Darzac zelo ginjen: zdelo se mi »e. da mu ni ugalalo Rouletabillovo zatrdilo. Toda zakal pomaga reporterju iskati morilca če se boli da bi ga našli? Tako sem se na tihem izpraševal. Moj mladi prijatelj ie moral imeti isti občutek kot laz ter le naravnost vprašal: — Ali vam ni všeč. gospod Ro* bert Darzac. da najdem morilca? —• Oh. ie vzkliknil zaročenec gdčne. Staueersonove v ognlu. ki me ie osupnil. — pobil bi ga takoil — Vertiiem vam to. reče resno Rouletabille. toda vi niste odgovori- li na moic vprašanje. Prišli smo do grmovia. o katerem lorda Curzona od 11. iuliia. vendar oa dobi Pollska več ozemlia vzhodno ob Bialistoka in Cholma; 4. Polj-ska bo svolo oboroženo silo brez iz-ieine znižala na 50.000 mož enega letnika, za poveliniška in upravna mesta ie dovoljenih vrhtega 10.000 mož. to oboroženo silo bo podpirala državlianska milica, ki bo Obstaia-la iz delavcev In ki so določene za vzdrževanie reda in varnosti prebivalstva: 5. po podpisu pogodbe bo Poliska začela demobilizirati in končala demobilizacijo en mesec po ood-nisti; 6. Poliska obdrži ono orožje, ki k) potrebno za opremo v iočki 4. navedenih čet: vse drugo orožie, vštevži ono.: ki se nahaia v arzenalih in skladiščih vse Poljske, se bo tekom enega meseca oo podpisu Dremiria izročilo ruskim ln ukrajinskim oblastim in do tedal ostalo pod nadzorstvom ruskih in ukrajinskih komisil: 7. Poliska se odreka izde-lovanlu orožla in vojnega materilala: 8. Poliska ne sme na svoiem ozemllu trpeti nobenih združevanj, ki bi bila sovražna Rusiii ali Ukrajini ali njunim zaveznikom: 9. sovražnosti se ustavilo 72 ur po podpisu te pogodbe: 10. po končani mobilizaciji ooli-ske armade in po izročitvi orožia in voinega materiiala sme ostati samo 200.000 mož v nevtralnem pasu: 11. Poliska mora vrniti ves odpeliani voln; materiial zopet postaviti razdelane mostove in hiše: 12. Pollska bo z zakonom odredila razdelitev proste zenille, in sicer Dredvsem rodbinam onih poljskih državljanov, ki so bili v voini ubiti ali ranleni ali poškodovani na zdravlu: 13. Rusija in Ukralina dobita oolno pravico svobodnega prevoza za osebe in blago vsake vrste preko poliskeera ozemlia. med tem ko ostane črta Wolho-wysk-Bialistok-Qre|owo v polni posesti in polni kontroli ruske republike : 14. Poljska bo Izdala oopolno politično in vojaško amnestiio. Politični pregled. -f- Sklicanje narodnega predstavništva Ministrstvo notranjih del razglaša: Seia narodnega predstavništva bo 25. t. m. ob 4. uri popoldne in se gospodje poslanci vabijo, da so do tega časa v skuoSčini. -t- Jugoslaviia sporoči ententl nevtralnost naoram Rusiii? »Tribuna« v Belgradu poroča: Ker ie izla-vfla Češkoslovaška, da ostane nevtralna v rusko-ooliskem sporu, ie tudi naša vlada ententi odgovorila v istem smislu. Mnenje Jugoslovenov le. da se nal nepriiatellski odnošaii med Rusi in Poliaki uravnalo in sklene mir. -f- Predsednik predstavništva. Parlamentarna zajednica kandidira za predsednika parlamenta Nastaza Petroviča in Bukčeviča. Demokrati se strinjalo s tem. da nal bo predsednik parlamenta član parlamentarne zaiednice. nočeio oa Petroviča in Bukčeviča. ampak predlagalo doktor Medakoviča. + Avstrijsko klerikalno Časopisje ln Cohoslovaška. Značilno za politiko neinško-avstrilskih klerikalcev le poleg drugeea tudi pisanie niihovlh listov o Cehoslovaški. Pišejo namreč za odcepitev Slovaške od Češke in za nleno priklopltev k Madžarski. — Očividno ie. da gre tu za sporazumno politiko z Hortvievo vlado, to le za oolitiko. ki stremi za tem. da se restavrira habsburška vladavina. + Madžarska oborožena nevarnost Francoski imperializem, ki se boji, da bi v zadnjem trenutku ka| izgubil, se je spo- nam ie ravnotako pravil mladi reporter. Vstopil sem ter sem mu pokaral lasne sledove moškeea. ki se ie tukal skril. Rouletabille le imel zopet enkrat prav. — I seveda, ie rekel, i seveda 1.. Opraviti imamo z indivldijem. M ima meso in kosti in ki nima drugačnih sredstev ko mi; vse se bo uredilo, vse! Ko le to rekel, me le prosil za papirnati podplat, ki mi ga ie izročil, ter ga ie položil na posebno iasno stopinio za grmovjem. Ko so ie zravnal. ie rekel samo: Preklicano! Pričakoval sem sedai. da bo sledil stooiniam od vežnega okna. toda obrnili smo se precel boli na levo. iziavil ie. da ie popolnoma brez pomena mešati to blatno morje, ker ie Prepričan, kod ie hodil morilec. — bel j« do konca ograje, petdeset metrov od tod. tam le preskoči! živo mefo in iarek: uovleUe. ravno nasproti one-le male steze, ki t»e-lle proti ribniku. To le najkrajša po*. da le prišel do ribnika. (Dalje prihodnjič.) razumel z madžarsko Mortyjevo vlado. Zdi se, da bi bila sklenila nekako vojaško konvencijo. Francoska vlada sama ne upošteva določb mirovne pogodbe. 35.000 mož Je dovolila ententa Madžarom, danes pa Ste]* madžarska armada faktično 150.000 mož. In to veliko armado vzdržuje madžarska vlada javno pred celim svetom. Gotovo je to za sosednjo avstrijsko republiko velika nevarnost Treba 3e namreč računati z dejstvom, da ima Nemška Avstrija vsled Izvedbe mirovne pogodbe samo 30.000 mož broječo vojaško brambo. Na drugi strani pa vlada danes na Madžarskem imperialistična Hortyjeva vlada, ki že komaj čaka prilike, da bi mogla uresničiti svoje nakane. Francoski imperializem sl hoče vstva-riti v Srednji Evropi zaveznika In to še tem bolj, ker je s Poljsko doživel^ precejšnje razočaranje. Francoska »demokracija** se kaže naklonjeno tudi izvedbi reakcionarnega načrta obnovitve habsburške vladavine, kar francosko buržuazno časopisje niti ne prikriva. Dejansko ni še nobenega konflikta med Avstrijo in Madžarsko in se ga tudi v bližnjem času ne pričakuje, vendar pa že danes na Dunaja mučno vpliva dejstvo, da se na Madžarskem Javno ta Intenzivno propagira madžarsko Imperialistično pustolovščino proti Avstriji, kakor tudi proti drugim sosednjim državam. Koliko gorja bo že prizadejala evropskim narodom nesrečna politika ententnlh kapitalistov? + Po celi češkoslovaški so se vršili v četrtek 19. t. m. liudski tabori proti volnemu hulskantu in proti vsakim voiaškim ekspedicijam Češkoslovaške v pomoč Potiski in proti proletarski sovjetski Rušili. Na taboru Velike Prage ie delavstvo tudi odgovorilo XX. transportu sibirskih legiionariev na nlegov oklic delavstvu češkoslovaške republike. 4- Češkoslovaška socljalno-demo-kratlčna stranka se ie na svoiem zborovanju, ki se ie vršilo 19. t. m. popoldne, iziavila za nevtralnost češkoslovaške republike v ruskopoll-skem konfliktu. f Prot klerikalni reakciji se začenja na Čehoslovaškem močno gi-banie. Zlasti raste izstopanje iz cerkve. Število brezvercev se množi dan za dnevom. Iz Ostravske poročajo, da le tam izstopilo iz katoliške cerkve v enem tednu 2000 lludB. + »Veliki« katoliški shod se bo vršil 28. t. m. v Pragi kot nekaka demonstraciisko zborovanle proti prihodnii mesec se vršečemu svetovnemu kongresu »Svobodne misli«. Pa nič ne pomaga. Liudle klerikalcev ne marajo. To dokazule n. or. dejstvo. da Je letos v proslavo Husove-ga praznika v mali občini Vinarioe izstopilo iz katoliške cerkve nad 500 občanov, v občini Brandvsek-Voi-?any pa 815. 4- Velike zmage angleškega delavstva ori volitvah. Pri dopolnilnih volitvah v iužnem Norfolku le bil izvoljen Georg Edwars (del. stranka) z 8574 glasovi. Pri splošnih volitvah 1918 ie zmagal še koaliciiski kandidat Cozenz Hardv z 11.000 glasovi proti Edwarsu, ki ie dobil tedal le 6000 glasov. Zmaga delavskega kandidata ie obenem znamenle. da angleško lludstvo v širokih masah simpatizira z mirovno politiko angleške delavske stranke. -i- Francoska v službi reakcije. Mi smo že večkrat o tem govorili, kako čudno se vede »demokratična* Francoska nasproti nazadnjaškemu valu ki le zalil kot nekaka orotiak-ciia na svetovno revoluetonarnio gi-banie ves svet. Zato se nam ne zdi nikakor verietno. kar doznavamo lz dopisa posebnega poročevalca »Leip-ziger Volkszeitung«: Izvedel sem Iz brezpogoino zanesliivega vira. da Je povprašala francoska vlada uradno v Pragi, kako bo sorelela češkoslovaška vlada nameravano nomoč Francoske, da se povrne bivši cesar Karel na madžarski orestol. Odgovor se le glasil, da vidi Češkoslovaška v tem sovražen akt od ogrske strani in da bo tudi proti temu propagirala. Češki minister Tušar ie imel o tem v Benetkah r/ogovor z grofom Sforzo. ki ie označil italiiansko stališče z ozirom na to vprašanie z besedami, da pomeni povratek nabsburgovca na ogrski orestol vojno med Madžarsko in Italiio. Namen Benešovega ootovanla v Belgrad in Bukarešto je. da doseže sporazum glede enotnega nastopa proti obnovitvi monarhile. Na Ogrskem nadaljujejo alno mobilizacijo.« , + Mlltsrandovl pogoji. Duh Clemenceaujev še vedno straši po Franclji. Dočim so angleški politiki dale-kovidnejši, se Francoz« Se nočejo sprijazniti z mislilo, da bo treba spričo svetovnega položala prelallsleJ priznati ruske sovlete kot pravo rusko vlado. Angleška politika le doslel vplivala na francosko le v toliko, da le MUlerand izjavil, da le tudi on pripravljen priznati sovlete pod gotovi- mi DogoII. V »Mattnu« izjavila, da te pripravljen priznati sovlete pod temi le pogolt: 1. Pollska mora ostati svobodna In nedotaknlena: 2. Sovjeti moralo priznati vse ruske dolgove: 3. Sovjeti nal s sklicanjem redovfte-ga parlamenta dokažejo, da so v resnici pooblaščeni, zastopati ruski narod. f Izgnani zastopniki angleške delavske stranke zapustili Pariz. Zastopniki angleških laburistov (delav ske stranke), ki so bili uradno Izgnani od francoske vlade, so zapustili Pariz 17. t. m. zvečer ob 21.13 brez Incidentov. Zastopniki so ŠK popoldne v ministrstvo za notranie zadeve In. k ministru zunaniih stvari, da bi dobili oodališanle. ki oa so Jim ga odrekli. + Llovd George na letovišču. Llovd George le odpotoval v Lucern v spremstvu svoie družine. (Vesti LDU.) MINISTRSKI SVET. Belgrad. 19. (Uradno). Včeraj je bila prva sela ministrskega sveta, ki Je trajala od šestnajstih do ooldevet-nalstih, V elavnem se le razpravljalo o situaciji, nastali vsled napada na naše meje. Razpravljalo se le tudi o drugih rekočih vprašanlih ki so bila na dnevnem redu. ali ki so došla kakor posledica sporazuma, na podlagi katerega ie sestavljena nova vlada. Iz stranke. VPAD ARNAVTOV. Bdgrad. 19. Močni organizirani oddelki Arnavtov so naoadll naš oddelek na demarkacijski črti severno od Debra. Poči pritiskom lakih sil so se naše sprednje Čete umaknile na svoie glavne postojanke. Brezdvom-no se bo ta z ničimer Izzvani napad Arnavtov zaustavil in v najkrajšem času se bo vzpostavila naša demarkacijska črta. Vesti o oadcu Debra in podobna poročila niso bila točna. ŽETEV NA MADŽARSKEM POD ZAPORO. Budimpešta. 20. (DunKU.) V današnjem uradnem listu ie izšla nared- ba vlade, s katero se iemlie vsa letošnja rž. pšenica in zmesno žito. žetve leta 1920 pod zaporo. POLOŽA! V KATOVICAH. Berlin. 20. (DunKU-Wolff). V Katovicah ie bilo včerai ooooldne vse mirno. Napetost še ni polegla, zapore straži konlenica pehota in oklopni avtomobili. Patrulje z nasajenimi bajoneti hodile oo cestah. — Varnostna policiia ie dobila, ojačenie. Nemški plebiscitni komisar ie izdal praklamaciio nemško mislečemu prebivalstvu Oornie Šlezije, v katerem ga poziivlJe. nai ohrani mir in nal ne nastooa s silo. ZAHTEVE FRANCOSKIH SODRUGOV Pariz, 19. (DunKU.) Skupina socialistov v francoski zbornici Je na svoii včerajšnji seii sklenila, da zahteva takoišnie sklicanje parlamenta. Predsedniku parlamenta so poslali pismo, podpisano oo zastopnikih vseh strank, v katerem zahtevalo z ozirom na najnovejše akcJJe Millerando-vega kabineta, posebno z ozirom na priznanje Wrangla sklicanje zbornice. Nadalle so sklenili interpeliratl vsled ukrepov proti Madžarski ter zahtevati, da se prične s posebno politiko proti ruskim revolucilonariem. Zahtevali so tudi. da se Clemenceau in Millerand oosadilta na zatožno klop. OBRAMBA PETROGRADA. Moskva. 20. (DunKU.-BrezMCno). V Petrogradu so ukrenili vse potrebno za varnost, ker le mesto ogroženo oo ententl. Olačili so varnostne straže v mestu in do deželi. Novice. — AH n| to smešno? Papeški list »Observatore Romano« piše. da je postavil papež za patrona ln branitelja pred boljševizmom sv. Jožefa. Pri litanijah bodo sedal bale vzklikali poleg drugega še tole: »bolj-ševikov varul nas o sv. Jožef!« — Ali ni to naravnost smešenje vere same? — Kako ira kaj v Trsta? Podrožnik in Tivoli sta se preselila na tržaiko ulico, oziroma, če se ni sgodilo, obstoja vendar neka vrsta telepatičn« vezi med imenovanimi kraji. Tu majhen dokaz: Rajmunda Picota so napadli ob Srni noči trije zlikovci ln, ker revež ni imel denarja pri sebi, so ga pretepli ln do nagega slekli. Temni elementi so se nato odstranili, a PIcot je zaklical na pomotL Ljudje M se prikazali na okna in usmiljena ženica, ki Je opazila njegovo za-dregOj mtt Je vrgt# par hlač skozi okno, da se Je mogel vsaj v taki obliki prikazati na bližnjo kvesturo. Ne brez uspeha: še isti dan se Je policiji posrečilo ujeti tri fanta« line, ki so odgovarjali Picotovem popisa Ta presneta sreča tržaške policije je zba« dlla velikansko senzacijo, ker je tam doli niso tako navajeni. Zdaj pa recite, če se ni preselil Podrožnik oz. Tivoli na tržaške' ulice. — Položaj v Trsta. V Trstu In okolici se vsak dan dogajajo Številne tatvine iflf umori. Tako sta se dogodila v enem tednu dva umora, in sicer nekega Davanza ta Mazelija, v ulici Borsa in v ulici Ghega. Listi poročajo, da vsa policija tekmuje na' delu, da zasledi zločince ln da njeni glavafi cav. Carusi ni tri dni ne jedel ne spal. V torek zjutraj se Je pa dogodil roparski na* pad v Brezovici na nekega Franceta Va« tovca In njegovo mater, ki ima v Brezovici trgovino z mešanim blagom. Napadli so Jil ponoči v postelji, oba zvezali, da se nista mogla braniti in vpiti, Franceta Vatovca pa tudi nevarno ranili na glavi. Odnesli so raznega blaga in denarja za okroglo 10.000 lir. Sodi se, da so zločinci italijanski voJakL — V ponedeljek je prišlo na glavnem trjtf zopet do streljanja. Uradno poročilo se glasi: Dne 16. t. m. zvečer ob 10. url Je pred »Barom Italla« nastala pravcata bitka. Tepli so se in streljali tudi. Stvar se Je odigrala tako-le: Večje število članov »bojev* niške zveze« je šlo mimo »Bar Italla« tet se srečalo z nekoliko mladimi socOsMstL Enemu »bojevniku* se je zazdelo, da J6 »poznal med socUallsti dotlčnega, M le »vojčas pri Sv. Jakobu pošteno natepel »bojevnika« Zanolija. Tako! le nastal krik ln vik na obeh straneh in kaj kmalu 1« prišlo do obojestranskega streljanja. Ljudje v bližnjih kavarnah so s strahom zapustIH lokale ter bežali. Kr. stražniki so kmalu prišli na lice mesta ter napravili mir in tudi nekaj aretacij. Aretirani So bili po sestavi zapisnika izpuščeni na svobodo. Sele tl Izgredi so dali povod oblasti, da bo odredila strogo revizijo dosedaj izdanih orožniK listov. Tržaška »bojevniška zveza« namerava sedaj zažgati »Delavski dom« In so-cijalistično tiskarno. Toda ta cilj Je skoraj gotovo preopasen. Sploh pa je sedaj V Trstu člGvek ravno tako malo varen življenja, kakor Je bil v 16. stoletju v ameriški pragozdovih pred rdečim plemenom. Daleč le privedla uradna Itatlla zasedeno ozemlje. — Temeljni kamen za spomenik J. K. Komenskega bo postavila češka koloni!« 15. novembra v Amsterdamu. Komensky Je znan češki narodni buditelj In pedagog. — 78 let Je mlnnlo 20. t. m, odkar so' Je pripeljal v Prago prvi vlak. ~ Proces proti Mvglm madžarskim ljudskim komlsar|em. Proces Se ni dokončan. Sedaj razpravlja sodlSče obtožbo proti ■peterim ljudskim poverjenikom, H so tvo* rili za časa sovjetskega režima v Budim* pešti mestni dlrektorlj. Razpravlja se tudi a škodi, ki so Jo utrpele banke med časom; ko Je vladala diktatura proletarllata. — Morilci grofa Tlsze. V Budimpešti se vrše obravnave proti morilcem grofa Tisze. Razprava je dognala, da je bil umoe insceniran od takratnega madžarskega vojnega ministrstva. Kolovodji sta bila vojn! minister I.inder in znani madžarski klerikalni terorist, ki Je nastopi! po zlomu madžarske sovjetske vlade, Friedrich. Ta dva sta najela 13 mož, ki so bili pooblaščeni, da Izvedelo umor. Vsak Izmed teh 13 mož Je dobil po 10.000 kron denarja kot nagrado. Pri razpravi se Je tudi pošteno razkrinkalo takratne ministre. Dognalo se Je, da so bili čisto navadni tatovi. Poneverjali so namreč v vladi naravnost velikanske svote denarja, da bi pa tem poneverjenjem nlkdo n* prišel na sled, Je vojni minister računske’ knjige odnesel In deloma uničil. Taki lopovi so torej vladali po prevratu na Madžarskem in so pozneje na najbrutalnejši način morili proletarljat! — Tešlnska ententna plebiscitna komisija ln lepe Poljakinje. Češka »Nar. Detno-kracHe« opisuje -ententno plebiscitno komisijo takole: »Japonski delegat je bil najdd-stolnejH. To pa zato, ker ni imel prav nobenega upllva. Anglež Wilton pa le lmel preveč opravka s svojim tešlnlskim »ministrstvom za javna dela«, ker le v vseli rtt-dokoplh in industrijskih podjetjih investiran ansrleSki kapital. Predsednik plebiscitne komisije, grof Mardewl!!e, pa Je imel največ opraviti z lepimi Poljakinjam! In bi bilo gotovo vseeno, če bi bil predsednik komisije kak 14 leten mladenič. Najbolj so ga Intere-slrale dnevne dljete, ki so znašale več stel frankov dnevno, vse drugo pa Je prepustil razupitemu de Fromontu. Tega imena ntf bodo Čehi nikdar pozabili. Temu je bila r^-verjena varnostna služba — njemu, ki s mu bili Izleti z lepimi Poljakinjami edina skrb. Fotografiral Je naokrog ln posedal p se vsega tega dr. Korošec , zakaj ni že zdavnaj zoper to lcaj lik ^ °bme]nih krajih se kopičijo vedske množine blaga In promet vsled *a silno trpi. Velikansko škodo imajo na-i.. e'eznice tudi vsled tega, ker vsled sla- razmer na naših železnicah promet Iz bih In zeieznican promet iz ozemstva stoji. Naše železnice pa so tudi o zelo drage, da iščejo sosedne države rgovskih potov izven Jugoslavije. Poleg ®ka je železniški park že popolnoma izrab-"en, ministrstvo železnic pa še dosedai ni Poskrbelo za potrebne stroje iz Inozemstva za Popravo vagonov bi drugega železni? kega materliala — in vse to po krivdi »slepih mojstrov« Iz Belgrada, kakor lih le imenoval »Večerni list«. Tvrdke, s katerimi so se že napravile pogodbe za nabavo in popravo železniškega materijala, so pogodbe odpovedale, ker se vlada n! hotela za take važne stvari pobrigati In so te tvrdke tačas dobile že naročila od drugod. Za to seveda da se kreditira milijarde za vojaštvo, za to so vladni možje takoj glasovali! Kako ponosno je »Slovenec« vzklikal, ko je dr. Ko-r°šec postal minister železnic, češ, »sedal bomo pa v treh mesecih vozili tako kakor prsd vojsko« — no sedaj pa že kla-verno vzklika nad tem zavoženim gospo-'*arstvom na železnicah: »Lepa perspektiva Za našo bodočnost In naše železnice!« Tn j*11 vprašamo: Ali pa je to pravično, da naj sedaj za vse te grehe slabega gospo-nrstva trpeli že itak prazni želodci našega onzumenta, delavca, ke se ga poleg tega a l,ša še ogoljufati pri njegovem zaslužku n Pri delovnem času? — Res Izvrstni kr-j^aril naše mlade države so te meščanske tranke v Belgradu! Propada industrija, »opada promet, propada trgovina, ministri lit e*gradu se Pa brigajo le za parade, odzvanja, svoje strankarske korist! In za armado! . . . Velike razlike v cenah se opaža zadnje •.H 'zlozbah ljubljanskih trgovcev. Anar-P07na n V državnem gospodarstvu, se dan izpreminiai’ 7 trKovini- Cene se vsak trgovca v istem krauT'b° d°b,U dVa blago po Istih cenah Voseh Cnak° cen opaža pri blagu ki 1 ° se razllks fakturno blago, blago Manu- živila variirajo v cenah - to 'pa zato P' nekateri trgovej špekulirajo na to, kak0 bi že sedaj - v pričakovanju splošnega zvišanja cen - zaslužili. Sladkor n. Pr pro dajajo nekateri trgovci po 60 kron drugi Po 64, nekateri celc po 65 kron za kilogram. Merodajni urad naj b! cene pri tr-*°vcih malo ogleda! in napravi! red! ^ Ljubljansko porotno sodišče. Pred je-J’!ko Poroto se bodo obravnavale skoro bučno le satne tatvine. Na zatožni klopi sedelo 40 tatov, k! so tvorili večje al! aniše tatinske družbe. Tudi dva Zida prl-ta Pred poroto. Porotne obravnave bodo aJale približno 14 dni. Kako živijo na Madžarskem »Ne-v Czeli Ujsag«, glasilo krščanskih socijalcev ^ »dimpeštl, prinaša članek z naslednjo e !no: V času najhujšega vojnega podil le znašala množina moke v Bu- J** sedem kilogramov na mesec za 0'ebc- L'e opustošenja romunske posadke - )ravičujejo znižanje te množine za polo-c°- Toda s tem n! nikakor opravičen na-da obvelja polovična množina za ved-Na Dunaju, četudi oddajajo amerikan-,0“ moIco- k! so jo nakupili po 40 K, po era dob,va Posamezna oseba po 6 kllo-kak° ho2cte "temeljiti, da se mora bon 7 )a7 Prebivalstvo glavnega mesta mi? i žitorodne deže!e s štirimi kiiogra-, 'Zfiov°r, da se mora oblastveno žitno cljevanje omejiti na najbolj potrebno Vinl°’ nC Ve,^a’ ker dosesra v Prosti trgo-cena pšenice vsled valutnih' razlik ta- ko ogromno vsoto, da še ravno' ubožnejšt sloji ne morejo preskrbeti s to moko.« In tako, kaor v tej težko preizkušeni deželi, se godi revnemu človeku povsod, kjer ga preganja sreča, da mu poveljujejo obskurni krščanski človekoljubi po metodah, ki jim navdihuje njihovo pravo »krščanstvo«. Saj ni treba, da lovimo primere preko naših mej, današnja Jugoslavija nudi dovolj žalostnih zgledov, kako moreš na klerikalni način gospodariti: s frazami proti večini oslepelega ljudstva — sebi lahko polniš kašče: z opičjim in zato le zunanjim posnemanjem tujih vzorov — pa tl bo klicala nezavedna masa: »Slava!« in ti bo kadila nezaslužene stolce! Znaš slepariti In II ponujati s hlinjeno ljubeznijo kamna — dala tl bo kruha! Kdo bije danes pravici In narodu naravnost v oči, pa je ni postave, da bi mu odsekala predrzno roko? To le izmeček slovenskega naroda: klerikalno farizejstvo! Ono nam je nakopalo na rame vse, kar nam dela danes življenje težko In za daljši čas nemogoče: draginjo In državne deficite, za naše razmere sramotno valuto In blazne militaristične izdatke, 300% železniški povišek In smešno onemoglost pred svetom, agrarno nereformo ter tisoč, drugfh protidržavnih zločinov. Ostale buržoazne stranke pa igrajo pri tem ulogo sodelavcev, zagovornikov, pajacev in ma-rljonet! Ampak mi sl bomo vse to zapomnili za dan cbračuna, ki ga nam prinesejo volitve! Za danes pa: Živela krščansko-Intrlgantska stranka Kajfežev in Judežev! Ureditev učiteljskih pokojnin. Iz Belgrada poročajo: Izdeluje se načrt zakona o ureditvi plač vpokojenih učiteljev, vdov m otrok umrlih in padlih učiteljev. Za podlago bo služil novi učiteljski zakon. Iz krogov železničarskih upokojencev. Prejeli smo: Dve leti Je tega, odkar se nam obljublja, da v tej bogati, »obljubljeni« Jugoslaviji ne bo več treba stradati. Toda razočaranja! Stradali smo dolga leta v vojni, stradamo pa tudi še sedaj v naši novi državL Pohabljenci južne železnice Imamo pa še to srečo, da odloča o tisodl »žegnani« minister, ki nam je v zadnjem času železnice tako zelo podražil. Sploh nam obešajo tl vladni možje v Belgraud naš vsakdanji kruh vedno višje, tako da ga upokojeni železniški pohabljenec že sploh ne more več doseči. Menda nas res hočejo prisiliti, da sl obesimo vrv okolo vratu. Povedo nam naj gospodje v Belgradu, kako naj človek živi s tremi kronami In 97 vinarji na dan! Jaz za svojo osebo sem kupoval doslej pri nskem usmiljenem kmetu mleko po eno krono liter, sedaj ga pa moram plačevati že po štiri krone! Naši poslanci menda ne žive od pol litra mleka na dan, kakor si mislijo to pri nas upokojenci. Nikakor ni upravičeno, da bi morali ml trpini, ki smo garali za 80 krajcarjev dnevno celih 22 let, poginiti od lakote. AH ni to res krivično, da mora ljudstvo v tej bogati državi In ob tel neizmerno bogati žetvi še vedno stradati? Nujno ukrenite potrebno, da ne bo naša Jugoslavija še za eno sran: -to bogatejša! V Laškem trgu so vsem nameščencem izplačali pristojbine v dinarjih, le nam pohabljenim železniškim upokojencem v kronah. Zakaj ta dvojna mera? Ali naj bo to morda pravica? — H koncu še bratski pozdrav vsem sotrpinom, ki bodo zborovali te dni v Mestnem domu v Ljubljani! Na državni kmetijski šoli na Ormu pri Novemmestu se prične novo šolsko leto 1920/21 dne 4. novembra t. 1. Učenci se sprejemalo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dva tečaja čez zimske mesece ter je namenjena sinovom Iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola, namenjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno celo leto. Prošnje za sprejem je vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 1. oktobra t 1. Prošnji je priložiti: domovnico ozir. krstni list, zadnje šolsko Izpričevalo, zdravniško Izpričevalo o telesni In duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo In Izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja. Sprejemalo se bode samo kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli na svojem domu, ki so najmanje 16 let stari ter z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Oskrbnine Je nastavljena na mesečno 240 K in se zamore plačati eventuelno tudi v živilih. Za sinove ubožnih posestnikov je oddati nekaj popolnoma ali polovično prostih mest. Za ta mesta je predložiti uradno potrjena (od županstva In davkarije ter župnega urada) ubožna spričevala. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Ormu pri Novemmestu. čudne govorice se zadnje dni širijo po celjskem mestu glede neke tatvine jabolk. Zjutraj omenjene noč! so namreč našli na mestu tatvine obešen trak, katerega nosijo v Celju na rokavu gotovi ljudje In ki Je označen z »D. p.« ter številko. Kaj je na tem resnice, smo Jako radovedni in nam bode morda to uganko natančneje razložil gospod Logar, šef celjske policije, kateri se je že parkrat dobro Izkazal kot Izvrsten lovec na takozvane celjske »komuniste«. Popis in žigosanje vojnih posojil. Občinstvo opoarjamo, da Izide v najkrajšem času v Uradnem listu za Slovenijo pravilnik, kako se bodo popisovale, žigosale !n Iz prometa jemale obveznice vojnih, ter popisovale in žigosale obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije In Ogrske. Obveznice je prijaviti pr! davčnih uradih. Rok za prijavo Je določen za Vojna posojila na čas od 6. do vštetega 20. septembra t. 1., za predvojna posojila pa na 6. do vštetega 25. septembra t. 1. V pravilniku se je finančno ministrstvo, ki ga je izdelalo, očltidno strogo držalo določb Saint-Oer-mainskega dogovora, ki nalaga naši državi le popis in žigosanje v tuzemstvu se nahajajočih titrov. Bilo bi torej povse zgrešeno, tolmačiti pravilnik v tem zmislu, da je 2 njim tudi že rešena usoda v Inozemstvu deponiranih obveznic, ki so lastnina naših državljanov. " Upokojenci (upokojenke), vdove in sirote, poljski državljani, ki prebivajo na ozemlju države Srbov, Hrvatov in Slovencev in zlasti v Sloveniji In Medjlmurju In prejemajo kot bivši državni uradniki teh' krajev pokojnino pri davčnih uradih, državnih blagajnicah itd. fer katerim ni priznana draginjska doklada, naj svoje pismene prošnje oddajo nemudoma, najkasneje do konca meseca avgusta t. L pri generalnem konzulatu poljskem v Zagrebu, Boško-vičeva ulica 2, da dobe pri pristojnih oblastih priznanje, odnosno naknadne izplače draginjskih doklad. V pismeni prošnji nai se točno In čitljivo navede: Ime In predirne umirovljenca (vdove itd.), naslov (čin), sedanje prebivališče (kraj, okraj, pošta), višino letne upokojnine v kronah in končno točne podatke (dan, mesec, leto, število) dekreta (mirovnega odloka), zaeno oblasti, ki ga je izdala. Generalni konzul. Vojni minister je odredil, da imajo pravico do skrajšane vojaške službe dijaki ljubljanske višje obrtne šole, absolvlranl to neabsolvirani, dalje dijaki splitske obrtne šole, sarajevske tehnične In zagrebške graditeljske šole. Porotno sodišče v Ljubljani. Tretje porotno zasedanje v 1. 1920 v Ljubljani se prične dne 30. avgusta. Predsednik porotnega sodišča bo dr. Oton Papež, predsednik dež. sodišča, predsednikovi namestniki pa drji: Fran Regally, Fran Vedernjak, Al. Zebre, Fran Rekar, Anton Bulovec. — Sodnika sta Fran Andolšek in Albert pl. Le-vičnik. — Namestniki sodnikov so: dr. Martin Travner, Josip Hauffer, Jakob Jarc, Leopold Žužek, Tomaž Einspieler, Anton Mladič, dr. Fr. Mohorič, Fran Pernuš, dr. Pavel Skaberne, Peter Keršič. — Zapisnikarji bodo: Milan Tominec, GUbert Zupančič. dr. Ludovik Zupin, Luka Kravhia, Rajko Lederhas, Janko čerček, Bogdan Petelin, dr. Viktor Vovk, Franjo Orožen, Joža Baričevič, Ernst Roslng, Edmund Hohn, dr. Fran Lokar, dr. Rudolf Krivic, dr. Karl Slokar, dr. Fran Hubad, finena porotnikov so: Jeraj Matija Iz Podgorja pri Kamniku, Rus Ivan iz Stranske vasi pri Ljubil ant, Benkovič Valentin iz Kamnika, Pohlin Janko iz Kamnika, Toni Jakob iz Lanišč pri Ljubljani, Pohar Ivan iz Peljč pri Radovljici, Majaron Ivan Iz 'Brezovice pri Vrhniki, Premelj Ivan Iz Ponove vas! pri Ljubljani, Cerar Fran iz Verneka pri Litiji, Virant Josip Iz Ponove vasi pri Ljubljani, An-žič Janez iz Vevč, Kavalar Ivan Iz Rateč, Novak Ignac iz Vnanje vasi pri Ljubljani, Keržan Fran Iz Gradca pri Litiji, Kovač Jakob iz Preserij pri Vrhniki, Kersnik Anton iz Brda, Palovšnik Anton iz Viča pri Ljubljani, Šušteršič Alojzij Iz Hribe pri Radovljici, Kandtč Franc Iz Tenetlš. Cerar Anton iz Moravč, Kraljič Franc z Iga, Trunk Ivan iz Begunj, Praprotnik Alojzij Iz Gradca pri Litiji, Ctifer Andrej iz Jesenic, Ločniškar Fran iz, Vižmarlj, Pohar Florijan iz Brezij, Bohinc Ivan Iz Kisuč pri Radovljici, Javornik Franc iz Gline, Koci jančič Valentin iz Ljubna pri Radovljici, škerlep Fran Iz Male vasi, šparn Josip lz Male vasi, Bahar Fran iz Zgornje Šiške, Logonder Josip iz Zabnice, Ocepek Ivan lz Volčjega potoka, Lipovec Jože iz Brezovice pri Vrhniki. — NadomestnUd porotnikov so: Navlnšek Emil, Pust Fran, Žumer Anton. Večaj Alojzij, Pogačnik Alojzij, Fran-chetti Engelbert, Pauer Friderik, Kosteve Ivan — vsi Iz Ljubljane, ter Terlep Matija !z Spodnje Šiške. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, ki bo v pondeljek 23. avgusta ob 3. uri’ popoldne v Hrenovi ulici 4. Opozarja se člane, da se poslužijr nakupa velike zaloge, ker se bo blago vsled povišanja železniške tarife znatno podražilo. k Uradni Ust z dne 20. avgusta objavlja med drugim Izpremenjeno tarifo izvoznih carin. , . Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju to Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od 8. do 14. avgusta 1920 dela 243 moških In 81 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 240 moških in 68 ženskih delavnih moči. Posredovanj se f® izvršilo 161. Dela iščejo: pisarn. moči, tre°v- sotrudnlki, so-trudnice, služkinje, peki, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, ključavničarji, hlapci, kovači, strojniki, vajenci, vajenke, hotel, sobarice Itd. V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, zidarji, gozd. delavci, dninar]!, dninarice, tesarji,’ figuranti, mizarji, pletarji, mlinarji, stroj, ključavničarji, služkinje, vajenci, vajenke Itd. \% stranke. Osrednje društvo stavbinskih de. lavcev podružnica Uubliana. sklicuje svoj društveni shod v nedeljo 22. t m. ob 9. uri dopoldne pri »Novem Svetu« in ne kakor je bilo rečeno v »Mestnem domu«. Ker ie shod za vse stavbin. delavce važen, je dolžnost vsakega, da se ga udeleži, — Odbor. Izobraževalno društvo »Svoboda« podružnica Udmat - Moste Doživlja sodruee iz odbora ln odbora godbenega odseka, da se udeležilo izvanredne seje. ki se bo vršila v nedelio. dne 22. avgusta. Sodrugi. vaša dolžnost ie. da se s_ele gotovo in točno udeležite in se snidete v društvenem prostoru pri Mausarju. — Zdravo R. V. Trbovlje. V torek dne 25. avg:, ob 5. uri dopoldne se bo vršila širša seja kraj. pol. org. J. S. D. v Trbovljah v delavskem domu, na katerega se vabijo vsi zaupniki lz Trbovelj in Hrastnika. Prosimo vse zaupnike kraj. pol. org. J. S. D. iz Trbovelj in Hrastnika, da se seje Rotovo in točno udeleže. -- Načelstvo. Kultura. Prvi gledališki večer vsake nove sezone je kakor tisU človek, ki tl zameri, če mu ne voščiš kot se spodobi in pa magari brez posebnega veselja »srečnega novega leta." Kritik, podaj mu roko in zatisni obe očesi, če tl njegova obleka in klobuk nista pogodi! Ampak, hvalo bogu, ob tej priliki mislim, da mi ni treba velikega potvarjanja, že radi tega ne, ker imam pred seboj natnen večera in ker r ni bil tako slab, da bi moral njegove umetniške vrednote ustvariti šele v svoji lastni fantaziji. Seveda take uprizoritve SchSnherrjcvc »Otroške tragedije" ne bom dosti hvalil, dasi so napravili igralci, posebno g. Tcr-čič, kar jim je bilo mogoče, toda pogrešal sem one monumentalnosti in enotnosti, ki jo je označil tirolski dramatik že s tem, da je položil tisto malo, zato pa tern sU-nejšega dejanja v roke samo trem osebam. Vse tisočere nijanse in finese, kakor besede izklesane v kamen, so šle mimo nas, kot bi jih ne bilo. Kakor re-•eno, zadovoljil me je samo g. Terčič, a gdč. Gradišarjevo sem videl že v odločno boljših vlogah. Tera večje presenečenje Je pripravil Braccov »Don PleUo Caruso« Kar more ženijalen umetnik uliti svojemu stvoru duha realnosti tn karakterizacije. Je ulil Bracco v sliko svojega junaka, ln g. Kralj je dal tej sliki snovi kt dule. Od prvega trenotka, ko se približuje polglasno pevajoč, pa do zadnjega trenotka, ko se oddaljuje z usodnim pismom v žepu to nabitim samokresom, je bila njegova igra kakor ena sama napeta žica, ki jo pretrga lastna napetost, toda njeno brnenje čujei še dolgo, dolgo v dnu srca. Ostali dve ulog! nista nudili posebnih momentov, diskretni kakor sta, tvorita le okvir, da za-dobl prava podoba tudi.nekak logičen konec. — AH naj še kaj rečem? Par besed o predgovoru, ki spremlja take večere, par besed o škandaloznem vedenju nekih ek-semplarov lz občinstva to o mestoma zelo slabem prevodu teksta? K prvemu sa morda še kedaj povrnem, a zadnje Je že Itak specljallteta kolege pri »Sl. N.“ Karlo Kocjančič. Pozdravni večer Emilu Adamiču priredi danes zvečer ob 21. url v veliki dvorani Narodnega doma pevsko društvo »Ljubljanski Zvon". Vabimo vse občinstvo, zlasti pa pevska društva, pevke In pevce, da se večera v velikem številu udeleže. Vstopnine ni. Knut Hamsun, natvečjl sodobni norveški pisatelj ln avtor znanega dela »Glad«, je praznoval v začetku t m. 60 letnico svojega rojstva. (Vesti LDIJ.) SPREMEMBA V KABINETU. Zagreb, 20. »Jutranji list“ poroča iz Beograda, da bo danes bržkone predložen regentu v podpis ukaz o imenovanja dr. Lazarja Markoviča za ministra za konstituanto in da bo dr. Markovič takoj nato zaprisežen. ZVEZA S ČEŠKOSLOVAŠKO NAI SE OBJAVI. ^Belgrad. 20. »Proeress« od 19. t. m. piše: Zveza s češkoslovaško se druži s prihodom ministra za zunanje stvari dr. Beneša v našo prestolnico, toda ker le zveza skoro talno sklenjena Jn ker to Je sklenila vlada, ki le že izgiubfla zaupanje naroda, zahte- vamo. da se ta zveza oblavi. ker se v niei morebiti nahaja kalta zarota njofi liudskemu miru. BOJI OB ALBANSKI MEJI. Zagreb. 20. »Narodno Djelo“ poroča iz Beograda, da je po poslednjih vesteh uspelo našim četam priboriti vse zavzete postojanke v doI-\ njem debarskem ozemlju. Vzpostavljeno je popolnoma prejšnje stanje. Na drugih mestih so spopadi še vedno resni ter se nadaljujejo ostri spopadi. Naše sile dobivajo neprestano ojačenja. ker se morejo pričakovati še vedno novi napadi. VPADI MADŽARSKIH VOJAKOV V AVSTRIJO. Dunaj. 20. Danes je dobil državni urad za vojno ob 10.50 dopoldne naslednje obvestilo od poveljništva 3. bataljona 1. pehotnega polka: V noči na 20. t. m. ob štirih zjutraj so južno °d Heinburga pri Prellenkirchenu vdrli čez mejo oboroženi madžarski vojaki, osemdeset po številu. Hoteli so odnesti vojaško opravo in druge predmete, ki so bili konfisciran! in dominirani v Prellenkirchenu. Po-veljništvo 9. stotnije v Heimburgu je bilo o tem obveščeno. Došlo je na lice mesta in preprečilo rop ter poizkušalo zadržati Madžare, dokler, ne bi prišlo ojačenje. Še predno pa je prišlo ojačenje. sa se Madžari umaknili. Ob 6. zjutraj je došlo * tovornim vlakom iz Brucka 55 mož z dvema Častnikoma in eno strojnico. V Prellenkirchnu je ostalo 120 mož pod poveljstvom majorja Kail-werta. da zabranijo ponovne napade. Madžari so zagrozili, da bodo še prišli. Danes je državni tajnik dr. Deutsch podal tozadevni referat na odsekovi seji. Dunaj, 20. Današnja „Wiener, Mittagszeitung“ prinaša pred zaključkom lista brzojavko, da so dav! madžarske čete vpadle v Deutsch-' Altenburg. Iz Brucka ob Litvi odposlane čete ljudske brambe in orožni ih v a so popolnoma odpovedan Ie. Oficijelna vest od urada za zunanje stvari še ni potrjena. Ravnateljstvo vzhodne železnice Izjavlja; da je prelelo brzojavko Iz Brucka, da so Deutsch-Altenburg danes napadle madžarske čete. STAVKE. . Praga. 20. »Prager Tageblatt« iavlia iz Požuna: V vsem nitranskent ozemlju, kakor tudi v Praškaku. Tr-nfavt In v Velkih Tapolčanah se le včeraf pričela splošna stavka v protest orotl vojaškemu postopanju v, Praškaku. BELGIJA OSTANE NEVTRALNA Bruselj. 19. Ministrski svet ie sklenil, da ostane Belgija v rusko-Doltskem konfliktu do konference v Minsku nevtralna. _________________ Društvo brivskih, lasulčarsklli pomočnikov v Ljubljani priredi v nedeljo 22. avgusta 1920 veliko vrtno veselico, ki se bo vršila pri g. »Slamiču" na Glincah ob" 15. url (3.) popoldne. Spored: Kabaret* solo prizori, šalllva pošta, ples itd. Vstopnina 4 K. K obilni udeležbi vabi pododbor. k Veliki koncert. V torek 24. t m. ob' 9 uri zvečer se vrš! veliki koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopi ga. NI-lus Sevillana, originalna španska plesalka ter znameniti opeml baritonist George Da-brovsky. Vstopnice se prodajajo v trafiki Dolenc v Pešernovl ulici ter na večer koncerta pri blagajni v Narodnem domu. Goveje meso bo prodajala »Vnovčeval-nica za živino ln mast« od sobote to je 21’. t. m. dalje v svoji mesnici na Sv. Jakob* nabrežju vsem lastnikom vnovčevalničnlh legiUmacij ter javnim zavodom !n korporacijam sprednje po K 18 za kg s priklado ter zadnje po K 20 za kg s priklado. Po isti ceni prodajala bo »Vnovčevalnica« govejo meso tudi na prosti stojnici vsakomur bres razlike, vendar pa nobena stranka ne dobi več, kakor en kilogram mesa. Vampe, pljuča In noge pa bo prodajaln »Vr. hvalni-ca« na prosti stojnici po K 6 -n kg. Nakupovalna ln razpečevalna zadrug* mesarjev v Ljubljani bo prodajala od danes naprej vsak dan na stojnici Mihael Zajca v šolskem drevoredu goveje meso 90 18 K I. vrste, II. vrste 17 K. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Tak. Vehovec,1 Naznanilo I Naznanjam cenj, obŽlnstvu, da ostane od 23. t. m. nadalje vsled preurejevanja kavarniških prostorov kavarna začasne zaprta. Prodala kruha v veli 1 L vv*v * Ulili I i. (RtRH »a 8tt£S| gfijčld, ‘iCVh?]?, primule, mačehe itd. v I lepi izberi, jamfeno zanesljiva, se dobe pri Sever & Kcmp,, L|»bl{ap.e, Wu:fova ulica št. 12. Uta sil «SžS£ razsvetljavo, išče urednik .Nap reja". Cenj. ponudbe na uredništvo tega lista. Ustanovljeno 1903. rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SE¥ER“ irivo iejnils iBglistrljcItsv Mii* 1101, WtMim teslail.fi Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom juž. žel. — I. ljubljansko javno skladišče. Halvažia «!©mače IpedEcEisko p©di@ei Jz InUli in kovin t pKalalof) frankoHj H ' .peCati M Šablono jp' Klišeji za tisk ^Sa*srffit£^ Vzvo.lao tiskaluici Modeli za pred!iskanje perila itd. Datum-štampllje W » lastnega Izdelka. ANTON ČERNE §) gravaur tjnbljana, Dvora! trg 1 jt, Eferla Ticm5« T@w@raisiia latona ss Uubllana ss SEš pi£|$if*i@ LZšs Seleeifourgeva ulica. I■■ §ffj pmglfisJulC S! Glavno zastopstvo za se proda. Poizve se v upravi „Napie;a Pločevinaste vrče in zaboje Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 in svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cerah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 od amerik. petroleja, nadalje 2 kožarska pomočnika vešča špaltanja (Bandniesser Spaltmaschine) in 2 vešča posluževanja stroja za rezati meso (Entschleifinasehine), kakor tudi več kožarsldh pomočnikov vajenih dela pri apnu in obdelovanju (Zurichtung) se sprejmejo. Ponudbe na Tvornicu koža i eipefa A. JAKIL d. d.? Karlovac. železne sode ima (rrdUa kupujemo po na j višjih dnevnih cenah M & Mi, LiaMiana, Vegova ul. 6. THE UEK C®., Ljubljana ŠeteiiSiurRCTa ul. 7/1. in GrailiSče 10. Hitro, dokler traja zaloga! fiiiuijidiiiiiHf, piiiibiieiu, iiyuvii. Hitro! Hitro! Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznice Sekala za repo Stroji za ruženje koruzo Veternice Mlatilnico Gonilnice za dvouprego itd. prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjih cenah Spodnja Siska št. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Tečna postrežba in zmerne cene. „NAPREJ ==: ZLO 6A usnja m p@dplat@w razne vrste ter pet ehšžin priporoča = regŠstrfcvsRs s&črusa s omejeno zaves© = sprejema I:Pt:F:ilf 6 l f C £ C vsak delavnik od 8. do 18. ure in jib obrestuje po čistih Prešernova ulica štev. 9 (restavracija „Perles“) v BJelovsru. bivajta cenike! Zahtevajte pemdbs I Nova partija gonilnih Jermenov tiošla. DefeavSja; DRAVA Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje m stalne vlege se obrestujejo po dogovoru. daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. EE Edini, res delavski denarni zavod. =E slamnato torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, toiarna stemnile? ? Stolu, p. Oomžale pri Ljobllani. Jos. Stopar, maRufeKterira trg^ina. KAJO DELIČ Telefon interurban 178, Poštni čekovni račun št. 10 582, zlatar (n drageljsr Ljubljane SžžSdU priporoča svojo Uubllana Dunajska cesta št. 5, za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Dvokelesa, nova, komplet, z dobro pnevmatiko od K 2200‘—. Pnevmatika po znižani ceni. Ljubljana, Sp. SisKa Glince pri Lliubljani Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljubljana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jesenico Jesenice (pri Ferjanu) KorcŠka-Beb, Javornik MMalUO FGtir.isKiftivaiii.il pripereta AteSo-koless Ser vsaka Hranilni oddelek vrsta gssKžljevin predme« tov, isoilrana žice za eleiitrSiirco napeljavo, eSektrotehnlfnS mat©r!|aS | ^_ujf_ui..m_itLjnB>iiiMH li II M I iBH liuiaam ■ ~~W po nainllJiH cenah. lile« 155. — Telefon 8—95. izdeluje vsakovrstna vaštila 12 Uvij?, testetao ciiie v raznih velikostih, cc-jifti is perilo v betvah, kockah ali kroglicah. Žveplo v palčicah, trnasto !ph, rtasti ml fetat, kves i. I. i na debelo In drobno po zmernih cenah. Tl« „Ui;itellske tiskarne'- v Lhiblianl.