štev. 8. V Ljubljani, v sredo 21. februarja 1917. Leto IV. i v tirolskih Alpah zajete laške vojake odvajajo za fronto. Darovi za vojake na fronti. Dežela Kranjska se odlikuje že od po-četka svetovne vojne s prav posebno požrtvovalnostjo za vojsko. Vzlic temu, da 'dežela ni bogata, je kazalo prebivalstvo ves čas z največjo radodarnostjo svojo domo-Ijubnost in patrijotičnost prav do konca 1. 1916. Ne le razne avtonomne oblasti, mesta, občine, zavodi in društva so žrtvo- vala ogromne svote nego tudi posebne priredbe in zbirke so nesle za vojne dobrodelne namene zopet nad miljon kron. Pri tem je vpoštevati, da je na Kranjskem v mirni dobi jedva pol miljona prebivalcev. Da se tudi za Božič 1916 nabere čim več darov, je bil na predlog soproge dežel, predsednika, gospe grofice Marije Attemsove, sestavljen poseben odbor, ki je daroval tako us ešno, da je nabral preko 14000 zavojev z darili, ki so se odposlala v 130 velikih zabojih vojakom na fronto. Požrtvovalnosti občinstva, zlasti mladine, in trudo-Ijubnosti odborovi se je torej zahvaliti, da je bil uspeh zares sijajen. Vojaki, ki so bili obdarovani, so dobili zavojčke z darili kranjske šolske mladine (cigarete, igle, niti, gumbe, sladkarije, svinčnike, dopisnice, žepne robce, milo, glavnike, bonbone, sveče, tobaka, pipe ali polno škatljo cigaret. Za vsakih 10 mož je bil priložen koledar, za vsako stotnijo pa po ena harmonika in 2 britvi, za vsako polstotnijo po en brivski strojček, vsak voj po ene večje ustne or-gljice in po dva aparata za ogrevanje robcev. Kot dodatek so dobili posamezni oddelki povrhu še po eno srednjo veliko po-šiljatev cigaret v zabojčkih. Darovi so se poslali iz Ljubljane le na kranjske vojaške oddelke, torej polku Ce-sarjevičevemu št. 17, domobranskemu polku št. 27, črnovojnikom polka št. 27 in kranj. dež. strelcem. Upati je, da so darovi pravilno dospeli ter da so se razdelili v smislu darovalcev. V odboru so bili poleg gospe grofice Attemso^ve ter gospe deželnega glavarja dr. Iv. Šušteršiča in gospe ljubljan. župana dr. Iv. Tavčarja zastopniki c. kr. deželne vlade, c. kr. dežel, sodišča, tukajšnjih vojaških uradov i. dr. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) „Kako je lepo!" je vzkliknila ženska, ki je pomagala Moni ter je občudovaje ogledovala rmeno maslo. Solnce je sijalo skozi okna in je zlatilo s svojim svitom stene in tla; dve kokoši sta se hulili s postrani nagnjeno glavo po stopnjicah navzdol. Niti najmanjšega šuma nista delali, da ju ne zapode zopet ven. Mahoma se je oglasil zvonec na dvorišču. Naznanjal je hlapcem, naj nehajo z delom ter naj pridejo h kosilu. Bila je torej dve ura. „Ze dvel" Monin obraz je postal za-mišjen. »Tako pozno!" Prešel je dan, in še niti besedice, nikakega znamenja od nikoder. — Zvonec je zopet utihnil, zato pa je bilo slišati na hišnih vratih prav krepko trkanje. Mona je posluhnila, hitro je zasopla, a je nadaljevala svoje delo. Vkljub temu je preme-nila barvo in dražesten nasmeh je igral okoli njenih usten. Vrača se torej k njej! Končno je vendar osvobojena strahu, ki jo je mučil vso noč in jej je ugrabil spanec. Sedaj je izginila bojazen in veselje je zagospodovalo v njej. »Angleški gospod je tukaj, gospodična Mona. Govoriti hoče z vami", se je oglasila dobra Biddy s pridušenim glasom ter pomolila glavo skozi vrata. „Dobro, naj pride sem," je odgovorila Mona ter z občudovanja vredno hladnokrvnostjo nadaljevala svoje opravilo. Njen glas je donel rezko, njene oči pa so se smehljale. Rodney, ki je stal na vrhnji stopnici kleti, je natančno slišal vsako besedo. „Tu sem, gospodična ... v mlekarni-00?" je vprašala Bridget. „Z dovoljenjem, gospodična Mona, to pa vendar ne gre." „Zakaj ne?" je vprašala deklica. Mislim, da angleški gospod ne bo umrl na tem, ako vidi naše surovo maslo. Kar pride naj." Biddy je vzdihnila in privedla mladega moža v mlekarnico. «Ti si?" je vprašala Mona z dobro igranim začudenjem, ki mu je delalo malo veselja. Niti toliko se ni ponižala, da bi mu šla nasproti ali da bi obrnila obraz k njemu, marveč se je izpod svojih dolgih trepalnic le hipoma ozrla vanj. „Da", je odgovoril počasi, kakor bi obžaloval, da ne more t?jiti tega. „In kaj te je privedlo sem?" je vprašala tako, kakor da hoče utešiti samo svojo radovednost. »Hrepenenje po tebi", je odgovoril Rodnej jako krotko. Nato je bilo jako težko odgovoriti. Zato ni Mona ničesar rekla, nego je ob mila obraz v njega. Ali je hotela skriti nasmeh? Vedel ni, kaj bi mislil. Toda kakor da hoče nasprotovati taki razlagi, je precej glasno vzdihnila. (Dalje prih.) stran 86 TEDENSKE SLIKE štev. 8 ^4 Božič 1916 — darila za vojake. Slavnostna dvorana v palači deželne vlade v Ljubljani. Ob mizi na levi spredaj pokroviteljica deželnega predsednika soproga gospa Marija grofica Attemsova (X); za njo vodja nabiralnega odbora ces. svetnik trgovec arh. Ivan Mathian (X)- V sredini člani odbora, ob mizah z zavijanjem darov zaposlene dame. Tretji božič na vojni. Diplomat Spisal A. P. Čehov. Žena titularnega svetniita, Ana Kuval-dinova, je umrla. — Kaj bo zdaj? so se začeli posvetovati rojaki in znanci. Treba bi bilo obvestiti moža. Čeprav ni živel ž njo, jo je imel vendar rad in ni še dolgo tega, kar je prišel k njej, pokleknil in neprestano govoril: Anjuškal Kdaj mi odpustiš trenotno zablodo? — Veste, on govori vedno tako. Treba ga je obvestiti. — Aristarh Ivanič! je poklicala objokana tetka polkovnika Piskareva, ki se je udeležil obiteljskega posvetovanja. Vi ste prijatelj Mihaela Petroviča. Bodite tako ljubeznivi, pojdite k njemu v urad in povejte mu o nesreči . . . Toda ne kar iznenada, golobček, ne prestrašite ga, da se mu ne bi kaj pripetilo. Najprej ga pripravite in potem še-le . . . Polkovnik Piskarev najame izvoščka in krene na železniško ravnateljstvo, kjer je služboval najnovejši vdovec. Našel ga je lavno pri sklepanju računov. — Mihael Petrovič, prične, sede za Ku-valdinovo mizo in si briše s čela znoj. Zdrav, dragec! Kakšen prah je po ulicah, Bog nas varuj 1 Piši, kar piši . . . Nočem motiti . . . Malo posedim, pa spet pojdem. Šel sem naokrog, vidiš, naokrog in sem pri sebi pomislil: Glej, tukaj službuje Miša! Haj-di k njemu! Ali, kakor vidim, imaš posla. — Posedite samo, Aristarh Ivanič! Malo počakajte! Za četrt ure končam svoj posel, potem se pa pogovoriva. — Piši, kar piši. Šel sem le tako na izprehod. Rečem ti dve tri besedice, pa pojdem. Kuvaldin odloži pero in se prične pripravljati, da bi poslušal. Polkovnik nadaljuje: — Kako je tukaj pri vas zadušljivo, a na ulici je pravi raj. Solnce, vetrič, veš, ptičice . .. Spomlad ! Kolovratim tako po bulvaru in tako m.i je, da veš, prekrasno!.. Neodvisen človek^ sem, svoboden. Kamor hočem, tja grem, Če me je volja, krenem v krčmo; ako mi zaželi srce, da se peljem, pa se vozim s konjičkom sem in tja a nihče mi ne sme braniti, nihče doma nad mano ne kriči. Ne, bratec, boljšega življenja ni na svetu, kakor biti neoženjen. Po volji! Svobodno! Dihaš in čutiš, da dihaš! Potem pridem domov in ničesar. . . Nihče me ne sme vprašati, kod sem hodil. Sam svoj gospodar sem. Mnogi, bratec, hvalijo obi-teljsko življenje, ali zame je hujše kakor življenje kaznjencev. Te mode, klobuki, samo od sebe se vse kaže, gostje... otroci, drug za drugim prihajajo na ta božji svet. . . nezvestoba ... fuj! — Takoj, reče Kuvaldin in prime pero. Takoj izvršim. — Piši, piši . .. Dobro je še, če se najde častivredna žena, ali če je satan v krilu? Ako je izmed onih, ki ves dan na tolcujejo in psujejo? Skočil bi iz kože! Kakor na primer ti. . . Dokler nisi bil ože-njen, si bil človeku prijeten, kakor si se pa oženil, si se slabo izpremenil, postal si me lanholičen. Osramotila te je pred vsem mestom . . . zapodila te je iz hiše. Kakšna dobrota tiči v tem? Ne veš, zakaj bi želel tako ženo. — Da sva se ločila, sem kriv jaz, ne ona, vzdihne Kuvaldin. — Otresi se tega, prosim te! Menda jo jaz vendar poznam! Zvita, lokava, muhasta! Vsaka njena beseda je zastrupljena pušica, vsak njen pogled oster nož. Koli- kor pa je imela pokojnica v sebi zlobe, tega ni mogoče povedati. — To se pravi, kako ti to misliš: pokojnica? razpre oči Kuvaldin. — Mar sem kaj dejal o pokojnici,? si je klical v spomin Piskarev in zardel. Česa takega sploh nisem rekel. Kaj ti je, Bog s teboj. Naenkrat poblediš. Poslušaj z uhom, ne s trebuhom! — Ali si bil danes pri Anjuti? ' ^~ Zjutraj sem šel tja. Leži. Priganja družino. Neznosna žena! Ne razumem, zakaj jo imaš rad. Bog ž njo. Ko bi Bog dal, da bi te, nesrečnika, osvobodila! Živel bi svobodno, poveselil bi se .. . vzel bi drugo. No, no, nočem dalje. Ne jezi se! Veš vendar, da sem tako, na prijateljsko plat. Kar se mene tiče, kakor te je volja. Ce hočeš, ljubi, če nočeš, ne ljubi, jaz sem tako . . . želim ti samo dobro. Ne živi s teboj, noče zate vedeti. Kakšna žena pa je potem to? Zoprna, bolehna, zlobna. Ničesar ti ni treba obžalovati. Otresi se tega! — Lahko je vam tako govoriti, Aristarh Ivanič! vzdihne Kuvaldin. Ljubezen ni las, ne d^a se tako lahko izruvati. — Ce bi bilo vsaj kaj, kar bi bil mogel ljubiti. Toda razen zlobe, nisi videl v njej ničesar. Oprosti meni, starcu, ali jaz je nisem ljubil. Še videti je nisem mogel. Kadar grem mimo njene hiše zaprem oči, da je^ ne zagledam. Bog ž njo! Bog ji daj nebeško kraljestvo in večni mir, toda jaz grešnik, je nisem ljubil- — Čujte, Aristarh Ivanič pobledi Kuvaldin. Že drugič se vam je zareklo. Pa menda ni umrla? — To se pravi, kdo je umrl? N;hče ni umrl, toda jaz je samo nisem ljubil, po-kojnice .. . fuj . . .! To se pravi nje, tvoje Anjuške. — Gotovo je umrla, kajne, Aristarh Ivanič? Ne mučite me! Tako ste razburjeni, zapletate se . .. hvalite svobodno življenje ... Umrla je, kajne? — Da, tako hitro se umre? kašlja Piskarev. Kako ti, bratec, naenkrat vse ... Pa če bi tudi umrla! Vsi bomo umrli, tudi ona mora umreti .. . Tudi ti boš umrl in jaz. Kuvaldinove oči se pordeče in iz njih se vlijejo solze. — Ob kateri uri? vpraša tiho. — Nič ob kateri. Mar že bledeš? Saj ni umrla. Kdo je pa rekel, da je umrla? — Aristarh Ivanič, prosim vas! Ne mučite me! štev. 8 TEDENSKE SLIKE Stran 87 Bolgarska kavalerija na pohodu proti Rusom. H.. Rumunske mine, ki so jih na Donavi polovili naši monitorji. — S teboj, bratec, pa res ni mogoče govoriti icaltor s čiovelcom. Menda ti nisem rekel, da je umrla? Ali sem ti dejal? Zakaj pa potem očes? Pojdi, poveseli se — z življenjem! Ko sem prišel k njej, se je kregala s tetko. Očka Matija je ravno bral molitve za mrtve, a ona je kričala nad vso hišo. — Kakšne molitve za mrtve? Zakaj je molil za mrtve? — Molitve za mrtve ? A tako... mesto druge molitve. To se pravi: ni bral molitev za mrtve, temveč nekaj podobnega... nič ni bilo. Aristarh Ivanič se vznemiri, vstane, stopi k oknu in prične kašljati. — Kašelj me je napal, bratec. Ne vem, kje sem se prehladih Kuvaldin tudi vstane in gre nervozno okoli mize. — Mešate me, je rekel in se prijel z drhtečimi prsti za brado. Zdaj razumem, vse razumem. Ne vem pa, čemu vsa ta diplomacija? Zakaj mi ne poveste tega takoj? Torej je res umrla? — Hm... kako bi ti rekel ? zgane Piskarev rami. Ne, kakor da je umrla, ali tako ... Glej, a ti takoj jokaš 1 Vsi bomo najbrž umrli! Ni le ona smrtna; vsi pojdemo na oni svet. Čemu jokaš pred ljudmi? Jaz bi se je rajši spominjal! Prekrižal bi se! Kuvaldin se za hip topo zagleda v Piskareva; potem strašno pobledi, se zruši na stol in histerično zajoka. Od miz so poska-kali tovariši in mu prihiteli na pomoč. Piskarev pogladi tilnik in se namrši. — Težko se je razgovarjati s takim gospodom, ej, Bog! zamrmra in razširi roke. Ihti, glej, ihti, a zakaj ihti, se vprašam? Mišo, ali imaš pamet? Mišo! se je pričel razgovarjati s Kuvaldinom. Saj še ni umrla! Kdo ti je pa rekel, da je umrla? Narobe, zdravnik pravi, da je še upanje! Mišo! Ali, Mišo! Pravim ti, da ni umrla 1 Mar hočeš, da grem takoj k njej? Prišel bom tako čez nekaj časa k molitvam za mrtve... to se pravi, kaj govorim? Ne k molitvam za mrtve, temveč h kosilu. Miško, povem ti po pravici, da je še živa! Bog me kaznuj! Iz-koplji mi oči! Ali ne verjameš? Potem grem takoj k njej... Imenuj me, kakor hočeš, če je... Odkod ti je prišlo to na um, tega ne uganem. Danes sem bil sam pri pokojnici, to se pravi, ne pri pokojnici, nego... fuj 1 Polkovnik mahne z roko, se oprosti in odide iz urada. Ko pride v stanovanje po-kojnice, se vrže v naslonjač in se prime za lase. — Pojdite sami k njemu! pravi razburjeno. Sami ga pripravite na vest o smrti, meni pa prizanesite 1 Nočem. Rekel sem mu samo dve besedi... Samo tako od daleč sem pritaknil; pa da bi videli, kaj se je ž njim zgodilo! Umira!... Nimate smisla!... Drugikrat ne bi šel za nič na svetu!... Pojdite sami! Med beneškimi Slovenci. Mnogo se danes govori in piše o naših rojakih, ki so ostali pod italijansko vlado, o beneških Slovencih. Stran TEDENSKE SLIKE štev. 8 Tudi naši vojaki se v zabavo kepajo. Iz osvobojenega Brušova: stara mestna vrata. Elizabetina vrata s stolpom kožuharskega ceha v Brušovu na Sedmograškem, Pokojni profesor Simon Rutar, ki je dobro poznal te ljudi in kraje, ki jih je večrat prepotoval, nam je zanimivo opisal ta košček naše zemlje. Marsikomu se je morda godilo tako kot meni, ko je svoje čase čital o tem: pogledati kako je na oni strani naše državne meje z ljudmi, ki govore naš jezik. Tako sem se napotil pred štirimi leti z dobrim poznavalcem teh krajev čez mejne hribe v kobaridskem kotu. Bila je ravno nedelja in ustavila sva se v prvi italijanski vasi na meji, v Prosni-du. Ravnokar se je pričela maša in okrog cerkve je stalo še polno ljudi. Ženske v pisanih rutah in živobarvnih oblekah, moški glasno se razgovarjajoči, oblečeni precej tako kot po sedanjih goriških krajih in na Kranjskem. Vidi se, da moški hodijo več po svetu kot ženske, ki so obdržale svojo staro preprosto nošo. A vidi se privlačnost lišpanja, ki je lastno južnim sosedom Italijanom. Mnoge mlajše ženske nosijo prstane in različne svetleče se zaponke na prsih. Počasi se pomikajo ljudje v cerkev, služba se je pričela. Bilo je toliko ljudi, da je bila cerkvica čisto polna in še zunaj ob vratih jih je stala cela gruča. Bil je menda ravno^ »shod", domač cerkveni praznik. Čul sem cerkveni govor domačega duhovnika v dotičnem slovenskem narečju. Doni prav prijetno in ga lahko razume vsak Slovenec, le semtertja pade kaka ita- lijanska beseda, ali kaka neznana oblika. Vidi se, da manjka knjižne izobrazbe, ki se v javnem življenju ne goji nikjer. Cerkev je edino zatočišče živega narodovega jezika. Duhovniki so povsod domačini in žive zelo preprosto in skromno. Najbrž se zato tudi tako malo družijo s tovariši na tej strani, celo sosedje se komaj poznajo, medtem ko je med ljudstvom zelo živahen stik. Naši Goričani imajo sorodnike na oni strani in obratno, zanje ni državna meja nikaka ovira za medsebojno občevanje. Prosnid se omenja tudi v naši slovstveni zgodovini. Tam so našli stare zapiske duhovnika — menda o beri in drugih dohodkih — v slovenskem jeziku. Vas leži na strmem pobočju ne ravno visokega hriba. Hiše so vse na kupu in v bregu. Povprek in navkreber drže ulice, prav kot v kakem mestu. Povsodi imajo nad pritličjem še prostore, nekako prvo nadstropje; podstrešnih sob kot pri naših hišah pa ne more biti, ker so strehe zelo položne. Okrog „nad-stropja" so navadno hodniki, kjer se sušijo razni pridelki, zlasti koruza, ki je ondi glavni pridelek. Tudi nekaj panjev čebel sem videl na nekem takem hodniku. Koncem vasi sva videla pod strmim bregom podrto hišo. Prijatelj mi je pripovedoval, da je to naredil plaz, ki se je spomladi utrgal nad vasjo. Pokopal je pod seboj celo družino. Živ je ostal menda samo en otrok. Nad hišo se je videla res udrta zemlja.^ Visoko gori v bregu je bilo čisto golo. Čudil sem se, zakaj ljudje ne zasadijo teh prostorov s kakršnimkoli drevjem, ki bi branilo spodaj ležečo vas pred takimi nezgodami. Gozdov se ondi ne vidi. Semtertja nekaj bukovja, drugače le grmovje, črešnje, divje in cepljene. Šele prijatelj mi je pojasnil, da tiči vzrok v tem, ker je večina sveta občinska in da ljudje porabijo vse za pašnike, ker^ jim daje živinoreja še največ dohodkov. Živina pa uničuje gozde in drevje, zlasti koze, ki jih rede v večjem številu. (Dalje prih.) štev 8 TEDENSKE SLIKE Stran 89 Baraka na koroško-laški meji visoko v gozdnem hribu. Star trdnjavski stolf Brušovu. V beligrajski vili turškega vojaškega zastopnika beja A. Djemala. Dvestoletnica Laudo-novega rojstva. Te dni (2, febr.) je minulo 200 let, odkar se je narodil slavni avstrijski vojskovodja Franc Gedeon Laudon. Bil je sin evangeljskega švedskega polkovnika, rodom Škota. Po vzoru očetovemse je tudi sin posvetil vojaškemu poklicu. V tistih časih pa je bilo vojaku vseeno, kateremu vladarju služi. Tako je tudi Laudon, dasi je bil švedsko-škotske krvi, najprej služil v ruski armadi. Boril se je z Rusi proti Turkom in Tatarom. Ker pa mu ondi ni bilo všeč, je hotel 1. 1740 prestopiti v prusko vojsko. Toda kralj Friderik, kasneje zvan Veliki, je njegovo prošnjo odbil. Ker je imela naša cesarica Marija Terezija dolge vojne s Friderikom Velikim, se je užaljeni Laudon ponudil naši armadi. Pa Marija Terezija se je tudi premišljala, sprejeti ga. Toda njen soprog Franc je Laudona priporočil. Tako je bil Laudon končno sprejet in je dobil čin avstrijskega stotnika. Ker je bil skromen in molčeč mož, je le počasi napredoval. V času avstrijske nasledstvene vojne je Laudon služil v pandurski četi hrvaškega polkovnika barona Frana Trenka, od katerega seje v bojih na Nemškem, Češkem in Slez-kem naučil marsikaj. Toda Trenko-vih objestnih zabav se ni udeleževal, ker za petje, vino in ženske resnobni Laudon ni imel smisla. Vzlic temu je bil tudi Laudon odpuščen, ko je padel baron Trenk, nekdanji ljubljenec na dvoru, pri cesarici Mariji Tereziji v nemilost. Preiskava proti Laudonu se je zaključila, ne da bi se mu mogel dokazati kak pregrešek. Menda službe v naših polkih ni mogel dobiti. Zato je Laudonu preskrbel mesto pri Hrvaškem graničarskem polku v Liki njegov prijatelj — dvorni glasbenik Salviati. Ker je bil Laudon pri dvornem vojnem svetu zelo slabo opisan, bi bil še dolgo ostal pri hrvaškem polku na hrvaško-turški granici, če bi ne bil postal katoličan Kinematografski operater v privezanem balonu in če bi ga ne bil poklical^ na Dunaj slavni kancelar Kounic, rodom Čeh. Kounic ali Kaunitz je podelil Laudonu čast polkovniš-ko in se zanj živo zanimal. V sedemletni vojni je bil nadarjeni Laudon že generalni feldvvachtmeister in v ljutih bitkah pri Hoch-kirchenu in Kunersdorfu (1. 1759) je doka- zal, da je najnevarnejši tekmec genijalnega kralja Friderika. Vendar je ostal vedno skromen in plah. Na neki dvorni svečanosti je vprašala Marija Terezija: „Kje je Laudon? in princ Avenber je odgovoril; „Tamle — za vrati. Sram gaje, ker ima med vsemi generali največ odlikovanj." Sam skromen, je Laudon občudoval vsakogar, ki je storil veliko, važ o delo. Tako je nekdaj vpra-šol Gellerta, kako more napisali toliko lepih pesmi. A Gellert mu je odgovoril, kako je pač Laudonu mogoče izvojevati toliko krasnih zmag! Vzlic vsem sposobnostim pa je moral Laudon zaostajati za nemškimi generali (Daun, Lacy i. dr.), ki tujca vendarle niso marali. Šele v avstrijsko-ruski vojni proti Turčiji je dobil Laudon vrhovno poveljni-štvo nad avstrijsko vojsko. Takrat pa je bil Laudon že nad 70 let star. Dne 8. oktobra 1782 je zavzel Laudon turški Beligrad Semendrijo in Požarevac. Ruski car ga je osebno pohvalil in mu dal roko. Laudon se je umaknil v zatišje in kmalu nato umrl. Pod Laudonom je služilo tudi mnogo slovanskih polkov, med temi zlasti mnogo hrvaških in slovenskih. Med Slovenci je postal Laudon popularen in posebno vojaki so ga ljubili. Dokaz Laudonove popularnosti so tudi slovenske narodne pesmi, med katerimi je najbolj znana o zavzetju Belgrada: »Stoji, stoji tam Beligrad, za gradom teče rdeča kri da b' gnala mlinske kamne tri..." Ogenj. Mraz je in tiščimo se peči. Ogenj je danes dar božji. Blagor mu, kdor ima dovolj kuriva t Nobena stvar človeka tako zelo ne razločuje od živali, kot da uporablja ogenj. Ako ga je sploh kaj podpiralo, ko se je sijajno dvigal iz nizkih prepadov prasve" ta k jasnim višavam kulture, potem ga — je gotovo sveti ogenj domačega ognjišča. Orodje in jezik, s katerimi se človek razločuje od živali, so pravzaprav samo nadaljevanje tega, kar je bilo pri živalstvu že pripravljeno in je samo še čakalo razvitka in spopolnitve. Poznanje in izrabljanje ogna pa je bila nova pridobitev, ki ni imela vzgleda med vsemi živečimi stvarmi. Ta posebnost, ta ogenj, ki je postal človeku kakor domača žival, brez katerega ni in ne more biti noben sedaj živečih ljudstev, je last človekova že iz najtemnejših časov praveka. Takrat so naši predniki še brez koč in domovja kot potujoči lovci blodili po svetu ter si kvečiemu ponoči kakor živali iskali zavetja v podzemeljskih jamah. Ogenj je bil človeku pomočnik in suženj že v časih tistih groznih in brezkončnih zim, ki so srednjeevropske dežele izpreminjale v sneženo in li^dcno puščavo ter zatirale v surovem objetju vse življenje, kolikor ga ni moglo bežati ali se prilagoditi. Kdaj je plamen človeka prvikrat obsijal ter mu kot služabnik priskočil na pomoč — tega nikdar ne bo dognala nobena še tako učena in bistra glava. „Bilo je svoje dni..." — kakor v pravljici. Skoro ravno tako težko Da je razrešiti zastavico, kako so Ijud-votnih časov ogenj sploh spoznali. Ali ,bil njih učitelj z heba sikajoči blisk, ki jeažgal gozd? Ali jih je morda zvabila k s^ dostikrat več let in celo desetletij žareč lava iz ogenj bljuvajoče gore, kakor poznie čase ogenj iskajočega Robinzona Kruzt na njegovem samotnem otoku? stran 90 TEDENSKE SLIKE štev. 8 m Ruski parnik na Donavi, potopljen. Morda pa je takrat, ko so diluvijalni (potopni) ledeniki prezebajočim loveem mamutov in severnih jelenov porogljivo poma-Ijala nasproti svoje mrzle jezike, v resnici kak velik mislec, Prometej ledene dobe, pričel sumiti: „Drgnjenje povzroča gorkoto. Morda •se da napraviti ogeni, ako se gorkoto vsied drgnjenja poviša do najvišje mere?" Ignorabimus! Ne vemo! Nikdar ne bomo zvedeli tega, pa naj bi tudi cenili bistri um tistega genija iz ledene dobe. Vsekako pa se da tisti pomembni napredek v človeškem življenju dosti bolje, kakor iz malo verjetne, prej omenjene hipoteze, razlagati iz radovednosti in igračkanja. To je v brez-kulturni starodavnosti vladalo na premnogih krajih ter ]e povsod, kakor pri otroku, blagodejno vplivalo na pomnoževanje znanstva. Tudi možgani najpriprostejšega pračlo-veka so morali kmalu spoznati, da utegne ogenj biti koristen v marsikakem oziru. Saj vendar na primer gozdni požar v svojo bližino privabi množico dosti manj razumnih žiraii, ki potem, ko se je bil požar preselil naprej, brskajo po pepelu, iščoč pečenega in zato posebno okusnega plena. Blagodejna gorkota, ki jo daje od sebe od bliska zadeti, počasi tleči gozdni očak, gotovo tudi ni bila brez vse vrednosti. Hitro se je v takih slučajih človek domislil, da je ogenj podpihoval in si tako v svojo korist čim dalje ohranil njega dobrotno moč. Toda kako ga ohraniti? To je človeku, ki v tem oziru še ni bil izkušen, delalo mnogo truda in preglavice, posebno ako je za sušo nastopil deževni čas. Pa mu je mnogokrat skrbno negovani ogorek kljub vsemu prizadevanju svojim vzdrževalcem ugasnil pod rokami. Pračlovek pa je srečno razrešil večje naloge, kot negovanje svojeglavne domače živali — ognja, kar je bilo končno odvisno samo od vaje in se je moralo sčasoma spopolniti samo od sebe. Še dandanašnji je trajen ogenj v napadi pri divjih ljudstvih vseh plemen in barv, še celo tam, kjer že dolgo znajo poljubno iznova napraviti božjo iskro. In tudi šte-yilne pripovedke in sporočila pričajo, da se je na ta način shranjeval ogenj, predno so bila iznajdena umetna užigala. Ako je med Prednamci kjersibodi ugasnil žareči kupček pepela zaradi malomarnosti ali pa deževja, so si od postrežljivega soseda izposodila nov ogenj ter ga poslej gojila tem skrbneje. Ako pa je kak rod menjal svoja lovišča, takrat je ogorek v obliki tlečega trohnelega lesa vzel s sabo. Iz navade, ogenj izposojati si, ki se je ohranila v naše zgodovinske čase in še vedno bujno cvete pri barvastih ljudstvih, je pozneje nastala dolžnost, dajati ogenj. To oboje skupaj je brez dvojbe mnogo pripomoglo, da so se razvile zveze med posameznimi rodovi prvotne družbe, da so nastala prijateljstva in je bil tako pospešen ves socijalni in kulturni razvoj človeštva. Ogenj kot najdragocenejša last je sčasoma postal nekaj častitljivega in svetega, kar je že zgodaj stalo v središču mnogih navad in šeg. Razne vesti. Veliki admiral Haus t- Avstro-ogrsko mornarico je zadela izredno težka izguba. Nje poveljnik veliki admiral Anton Haus je v noči od 7. na 8. februar po nekoliko-dnevni bolezni umrl za pljučnico. Veliki admiral Haus je bil rojen v Tolminu 1. 1853. kot sin graščinskega oskrbnika. Mladostna leta je preživel na Kranjskem. V Ljubljani je dovršil gimnazijo, naučil se je izvrstno slovensko in je vz jubil narod, med katerim je bil vzgojen. Po dovršenih srednješolskih študijah je šel k mornarici, kjer je že kot mlad častnik vzbujal pozornost. Hitro je napredoval, postal je kapitan, bil je poklican v ministrstvo, prevzel je poveljništvo velikih ladij, v razmeroma mladih letih je dosegel admiralsko dostojanstvo. Radi izrednih diplomatičnih zmožnosti ga je poslala avstrijska vlada leta 1907, kot delegata na mirovno konferenco v Haag. Po smrti admirala Montecuccolija je postal leta 1913. poveljnik avstrijskega vojnega brodovja. Kot tak je kmalu pokazal odlične organizato-rične zmožnosti in ko je izbruhnila vojna, je zaslovelo ime admirala Hausa kot enega izmed prvih taktikov in vojskovodij na morju. Pod njegovim vodstvom si je naša razmeroma majhna vojna mornarica izvojevala nevenljive lavorike. Cesar je odlikoval zmagoslavnega admirala na ta način, da je ustanovil posebno dostojanstvo »velikega admirala" ter mu kot prvemu avstrijskemu pomorščaku podelil ta naslov. Veliki admiral Haus ni bil le kot vojak, temveč tudi kot človek odličen mož. Visoko naobražen (govoril je devet jezikov), pošten in odkrit značaj, demokratičen in pravičen je bil umrli prvi veliki admiral našega vojnega brodovja. Mornarji, s katerimi je rad občeval prav po očetovsko, so ga spoštovali in ljubili. Z »železnim polmesecem" je bilo po bojih ob Dardanelah odlikovanih nad 50 Slovencev samo pri eni havbični bateriji, mnogo pa tudi pri drugih oddelkih. štev. 8 TEDENSKE SLIKE Stran 91 Okiopen top, zakrit z drevjem, na fronti. Okrevališče za vojake, 6 km za fronto na vzhod, fronti. Stare bolečine se povračajo, ako se vreme preobrne, zakaj telo je pogosto jako občutno za premene temperature. Za hitro odstranjenje takih bolečin v udih in telesu piporočamo Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. „Elzafluid". Predvojne cene 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško). Mi priporočamo, da imate to dobro, bolečine tolažeče sredstvo, ki ga odrejajo mnogi zdravniki, vedno v hiši, da ga imate, kadar treba, pri roki. Voljno odvajalno sredstvo, ki jači želodec, so Fellerjeve „Elsa-krogljice". 6 škatljic franko 4 K 40 v. (vfj Kraška zima in kranjski paradiž. Huda je zima na Kranjskem, ali ob soški fronti, zlasti na Krasu, je še hujša. Burja in mraz divjata v taki meri, kakoršna ni običajna na Goriškem. V normalni zimi je na Goriškem v januarju solnce in mraz, vetrovno, vmes zatuli burja. Ali to traja nekaj dni, potem se v februarju obrne, na spomlad. Letos pa je posebno na Krasu taka zima, kakoršne ne pomnijo od 1. 1884. dalje. Vozove je preobračala burja te dni in pošta ni mogla nikamor, kamenje v varstvo opeke na strehe postavljeno, je metalo dol in v nekem kraju v Vipavski dolini sta bili dve osebi težko ranjeni. Neki pristni Kraševec, ki se je te dni mudil na Krasu in na Vipavskem, je pripovedoval, kako je huda zima tam in kako se je od dahnil, ko se je vrnil v Ljubljano; zdelo se mu je, da je prišel v paradiž. Tako velika je te dni razlika med goriško in kranjsko zimo. Prašič v mrtvaški krsti. Iz Berlina poročajo: Neki trgovec s prašiči je prodal za izredno ceno mastnega prašiča, a s pogojem, da ga spravi v Duisburg. Ker je pa prepovedano, pošiljati meso iz kraja v kraj brez oblastvenega dovoljenja, si je mož izmislil nekaj posebnega. Položil je zaklanega prašiča v mrtvaško krsto, položil na krsto venec in odpeljal prašiča v Duisburg. Toda na potu so ga ustavili; nezaupna oblast je odprla krsto in „truplo" — zaplenila, Radi smrti posestnika se proda 36 oral veliko arondirano vinogradno posestvo v Halozah pri Ptuju na Spod. Štajerskem. Posestvo obsega 20 oral večinoma mladega 2—7 letnega smrekovega ter starega kostanjevega in bukovega gozda, IV4 orala novega in 7 oral starega vinograda; ostalo so njive in sadonosniki. Na posestvu je tudi viničarija. Cena 18.000 K. Ponudbe na upravništvo tega lidta pod »Ugodna prilika 10.000 K". Mnogo ljudi trpi na zaprtju ali nedelo-vanju črevesa in je le zopet druga lenoba, če se nič ne stori za odstranitev tega zla. Kdor se pa že enkrat odloči, da rabi odvajalno sredstvo, naj izbere tako, ki mu bo najbolj koristilo. Volitev ne bo težka. Je predvsem velika industrija za umetno izdelavo odvajalnih sredstev iz različnih kemikalij. Nadalje je mnogo mineralnih odvajalnih sredstev, namreč mineralne vode, ki vplivajo odvajalno, in končno rastlinska odvajalna sredstva Mi vemo, da se rastlinske tvarine najlaže prilagodijo človeškim organom, da je njih vpliv najblagodejnejši ter da ne dražijo in ne slabe. Med rastlinskimi odvajalnimi sredstvi zaslužijo prednost pred vsemi drugimi, vsled česar so tudi zelo priljubljane, rabar-barjeve kroglice z zn. „Elsa Pillen". Vzbujajo tek, pospešujejo prebavo, vplivalo pomirjajoče pri speho-vanju, želodčnem krču in zgagi, nimajo nobenega neprijetnega postranskega učinka, ne dražijo in ne slabe črevesa ter jih tudi ženske in otroci radi vzamejo. — Predvo na cena 6 škatlic stane franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. F e 11 e r, Stubica, Elsatrg št. 280 (Hrvatska). Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj Pravljice. „Devet lepih povesti vem, ljubi otroci, in vam jih povem... Deklica zlatolaska je prva, zadni pa je grad ki ni niti na nebu niti na zemlji. — Culi boste o Juriku, ki je razumel, kaj se vse menijo živali med seboj in ki je postal končno kralj. Videli boste cesarske sinove, ki se bore z zmaji in rešujejo zaklete cesaričine. Itd". Tako pravi pisatelj v predgovoru. Knjiga je krasno ilustrirana; ima 14 lepih eno in večbarvnih slik. — To je najlepša slovenska knjiga za mladino. Elegantno vezana stane 6 K ter se dobiva po knjigarnah in v tiskarni Drag. Hribarja v Ljubljani, Dunajska cesta 9. — Slovenski starši, kupi.e svojim otrokom to knjigo! stran 92 TEDENSKE SLIKE štev. 8 mi Nov kažipot bolnikom! Sestavil sem spis, da ž njim pokažem milijonom trpečih edino pravo pot k ozdravljenju. Ta kažipo ne stane niti vinarja in se vsakemu, kdor se čuti bolnega, s abotnega in malodušnega pošlje zastonj. Moj spis je sad SOletnega temeljitega premišljevanja in obsega veUko število praktičnih izkušenj in dokazov najodličnejših znanstvenikov. Kdor se hoče oteti, naj se posluži mojega poduka, ki je že tisočerim pomagal. Naj si je že zbolel vsled skrbi, prenapornosti ali iehkomiselnosti in nezmernosti vsem trpečim, omahljivcem in ljudem brez veselja do dela pokažem znanstveno in naravno pot k oprostitvi živčnih bolezni, nespečnosti, nevolje do dela, duševni in telesni slabotnosti, trganja po udih, glavobola, ne-prebavnosti in želodčnih bolečin ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj kažipot! Naslovite dopisnico na: E. P a s t e r n a k, Berlin, N.O., nichaelkirchplatz 13, Abt. 499. Vtlezanimivi roman ..ŠPIJONOVA USODA" stane broširana po knjigarnah in v našem upravništvu izvod K 250, po pošti 20 vin. več; za naročnike »Tedenskih Slik" pa stane s poštnino vred samo K 2—. „Špijonova usoda" je naslov veleza-nimivega detektivskega romana med Italijo in Avstrijo. Dejanje se vrši na Dunaju, na Primorskem, v Trstu, na Goriškem, na južnem Tirolskem, v Benetkah in v Turinu. Roman »Špijonova usoda" kaže kakih spletk se poslužuje vohunstvo, kako pretkani, a tudi predrzni in nevarni so vohuni. Roman »Špijonova usoda" je roman italjanskega oficirja, sina uglednega patricija v Benetkah, ki se je posvetil špijonaži v prid Italiji zoper Avstrijo. Roman »Špijonova usoda" je prav posebno zanimiv in pomemben za Slovence, ker se vrši deloma na slovenskih tleh in ker se tiče vohunstvo naše ožje domovine, katere zahrbtni grabežljivi Lah nikdar ne dobi, nikdar dobiti ne sme. Ta roman naj bi čital vsakdo. Naročite si ga. naročite ga pa tudi vojakom, da )im ga pošljemo. S tem jim napravite veliko veselje, ker dobre zanimive knjige je vsakdo vesel. Naročite takoj! IVAN DAX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svoio bosato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen pouk v vezenju Tovarna v Lincu usta-novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Selenburgova ulica 1 (zraven trgovine Tičar) Rožnata lica in ustne naravne lepote pri vporabi dr. A. RIX-a edino dobri in garantirano neškodljivi ,,ro2ni rosi (pralno). Nihče je ne spozna, kljub krasnemu učinku. 1 stekleničica K 3 — Kos. dr. A. Rix a Laborat. Dunaj IX., Lackierergasse 6/0. Odpošlje se diskretno po povzetju ali proti predplačilu zneska. Zaloge v Ljubljani: parf. A, Kane in „Adrija" drogerija. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za AvstroOgersko: V* leta K 3—, '/a leta K 6—, celo leto K 12—; za Nemčijo: V* 'eta K 4-, 1/2 leta K 8 — celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani. SANATORO-fEMONA 3 7 LtX)BLJANA-KOMENSP 3 3 ¦ Dl _ S 3 3 a: 9 3 Obiskujte v deželnem ctledališču L}UBL3flNSKR KREDITNR BHNKH V LJUBLJANI =: Delniška glavnica 8.000.000 kron. =: STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. _^ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. - Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. KOLEDAR ZA LETO 1917 Prosinec • Januarij 1 Pond. Novo leto. Obr. G. 2 Torek Makarii, op. Zlatan 3 Sreda Genovefa, d. Slavim. 4 Četrtek Tit, škof. Dobromir 5 Petek Telesfor Grozdana 6 Sob. 3 kralji. Darinka 7 Ned. 1. po razsl. G. 8 Pond, Severin. Bogoijub 9 Torek Julijan m. Nikosava 10 Sreda Pavei, p. Dobrosiav 11 Četrtek Higin, p. Božidar o. 12 Petek Arkadij, m. Bodigoj | 13 Sobot. Veronika. Bogomir 14 Ned. 2. po razsl. <3. 15 Pond. Maver. Radoslav 16 Torek Marcel, p. Tmislava 17 Sreda Anton, p. Batisiav 18 Četrtek Sv. Petra. stoi. Vera 19 Petek Kanut, kr. Hranimir 20 Sobot. Fab. in Seb. Živojin 21 Ned. 3. po razsl. G. 22 Pond. Vinko, m. Sviioi. 21 Torek Zaroka M. D. Voijica 24 Sreda Timotej, š. Miiislava 25 Četrtek izpreobrnjenje Pavia 26 Petek Poiikarp, šk. m. 27 Sobot. Ivan Zlatoust. Duš. 28 Ned. 4. po razsl. G. 29 Pond. Fran Sai., š. Gorisi. 30 Torek Martina, d. Desisiav 31 Sreda Peter Noi., s. Divna Svečan - Februarij četrtek Petek Sobot. Ignacij, šk. Budimil Svetnica. Dar G. Blaž, šk. Bojmir Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 70nlca. Andrej K. Agata, d. m. Jagoda Doroteja d. Žaiimir Romuald, op. Malina Ivan Mat., sp. Apolonija, d. m. Šolastika, d. Vojmil 11 Ned. 12 i Pond. 13 14 15 16 17 Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. eOnIca. Adolf, šk. Evialija, m. Zvonimir 3ordan, šk. Vrativoj Valentin, m. Cvetna Favstin in Jovita. Julijana, d: Strahomir Donat in tov. Vesela Sušeč - Marcii četrtek Petek Sobot. Albin, šk. Belin t K v. Simplicij, p. t K v. Kunigunda Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 2. post. Kazimir Agapeta, m. Danica Fridolin, op. Zvezda Tomo Akv. Kosana Ivan božji, sp. Bodin Frančiška R. Danimir 40 muC. Stana 18 Ned. SOnIca. Simeon 19 Pond. 3ulijan, sp. Bratomll 20 Torek Pust. Eievterij 21 Sreda t Pepelnica 22 Četrtek Stol sv. Petra v A 23 Petek Peter D., šk. Čudomil 24 Sobot. Matija, ap. Vladoj Ned. Pond. Torek Sreda 1. postna. Valburga Marg. Koft. Nikna Leander, šk. Inoslav t K v. Boman op. 11 Ned. 12 Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 3. postna. Herakilj Gregor I., papež j Rozina, vd. Svetovid Matilda, kralj. Desimir Longin, m. Velislav Hilarij, m. Ljubislava 3edert, d. Budimir 18 Ned. 19 Pond. 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobot. 4.post.(sdp.) Ciril 5. 3osip, ž. D. M. Zlata ! Feliks in tov. Vlada Benedikt, opat. Tuga Benvenut, šk. Slavo Viktorin, m. Dražislav Gabrijel, v a. Družilj. Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 5. p. (tiha). Oz.N.D. Emanuel, m. Srdan Rupert, šk. Stanimir Ivan Kap., sp. Uma. j Ciril, šk. Branivoj ! Marija 7 žal. Pribislav i Modest, šk. Mojmir Mali traven - April Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 6. postna (cvetna) Fran. Pavi. Gojmir Abundij, šk. Žarko Izidor, šk. Dušica t Vel. čet. Vinko t Vel. pet. Sikst, p. t Vel. sob. Herman Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. Velika noč. Vst. G. Vel. pondeljek Ezekijei, p. Srčanica Lev 1., pap. Rada Zenon, šk. Ljubomir Hermenegild m. 3ustin, m. 3elača Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 1. povelik. (bela) Turibij, šk. Božislava Rudolf, m. Radojca Apolonij, m. Lev IX., -p. Tihorad Marcelin, š. Dragislav Anzelm, Dragomira Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 2. povel. Soter i. Kaj Vojteh, m. Dragislav Jurij, m. Jurislav Varstvo sv. Josipa Klet, p. Sekana Peregrin, du. Raduna Pavel kriški. Slavka Ned. Pond. 3. povelik. Peter m. Katarina S., Samorad Veliki traven - Maj Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. Filip in Jakob, ap. Atanazij, šk. Živana Najdenje sv, križa Florijan, m. Cvetko Pij V., p. Desirad Ned. Pond. Torek Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobot. 4. povelik. Ivan Ev. Stanislav, šk. m. Ognj Prik. sv. Mihaela Gregor Nac, škof Antonin, šk. Dvorna Mamert, šk. Ljerka Pankracij, m. Stojmir Ned. Pond. Torek Sreda Četrt. Petek Sobot. 5. povelik. Servacij Bonifacij. Svetolik i ? Zofija, Jaromira f Ivan Nep., Mlad l§ Krist. vnebohod Feliks, sp. Mladica Celestin. Vitoslava Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 6. povelik. Bernard Srečko Kant. Jelina Julija, d. Boža Deziderij, š. Milorad Marija dev., p. kr. Urban, p. Nosimir t Filip Nerij, Dragica Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek BInkoitl. Dufiovo Bink. pond. Avgust. Maksim, šk. Dana t K v. Ferdinand kr. Angela, d. Bojslav Rožnilc - Junij 1 Petek t K v. Juvencij, m. 2 Sobot. t K v. Marcelin, m. 3 Ned. 1. pobink. Sv. Trojica 4 Pond. Fran Kar., sp. Dika 5 Torek Bonifacij, Dobromll 6 Sreda Norbert škof. Milutin 7 Četrt. Telovo. Robert 8 Petek Medard, š. Višeslav 9 Sobot. Prim. in Fel., Kalina 10 Ned. 2. pobink. Marjeta 11 Pond. Barnaba, ap. Rusmir 12 Torek Ivan Fak., sp. Hrvoje 13 Sreda Anton Padov. Zorica 14 Četrtek Bazilij, šk. Zlatana 15 Petek Srce Jez. Vid, m. 16 Sobot. Fran Reg., Dragimir 17 Ned. 3. pobink. Adolf 18 Pond. Feliks in Fort., m. 19 Torek JulijanaF., Voikosava 20 Sreda Silverij, pap. Milava 21 Četrtek Alojzij, vp. Vekoslav 22 Petek Ahacij, m. Miloš 23 Sobot. Cenon, sp. Gostimir 24 Ned. 4. pobink. Ivan Kr. 25 Pond. Viljem op. Grlica 26 Torek Ivan in Pavel, m. 27 Sreda Hema. Ladislav, m. 28 Četrtek t Lev II., p. Zorana 29 Petek Peter In Pavel, ap. 30 Sobot. Sp. sv. Pav. Pavlimir Tiskovine vsefi I kuverte in pisemski papir s firmo, vi;_ tislorna DRAGOT||| Dunajski^ Cesar Karel, cesarica CIta In prestolori^" „SLOVAN" ^^!^ mesečnik za književnost, umetnost in prosveto prlobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših naših pesnilcov, pisateljev in znanstvenikov. Vsaka številka ima po 1 do 2 eno- ali večbarvni umetniški prilosi, reprodukcije del najboljših umetnikov. „Slovan" stane za vse leto 12 K, pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, pol leta 5 K. Naslov: »Slovan", LJubljana. Dunajska cesta 9 Kmetfka po(ojiini( ——^ r, z. z r obrestuje hran. vloge po V Hranilnih vlos triindvajset ^ miljonov. Rezervni za''" - kakor: časopise, brošure, lll^Cf knjige, cenike, lepake, leta-"i.^iS. ke, vabila, tabele, račune, j^gjlovnice itd. natisne lično in ceno HRIBAR v Ljubljani esta št. 9 Inik Oton v ogrskem krallevskem ornatu. KOLEDAR ZA LETO 1917 Maii srpan - 3uiij Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobot. 5. pobink. Teobald Obisk. M. D. Drag. Heiiiodor, šk.; Nada Uril, škof; Belizar Ciril In Metod, šk. Izaija, pr; Domogoj Vilibaid, š.; Negoda Ned. Pond. Torek Sreda 12 Četrtek 13 I Petek 14 Sobot. 6. pobink. Elizabeta Anatolija, d.; Hval. Amalija, d.; Ljubica Pij I., papež; Medo hohor in Fort.; Drag. Marjeta, d. m. Drag. Bonaventura, škof 13 Ned. 16 Pond. 17 Torek 18 i Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 I Sobot. 7. pobink. Henrik I. Dev. Marija Karm. Aiel