75. ftCflltt. I L nn. xuii. leti. .Slovenski Narod* velja v IjuMjani na dom dostavljen celo leto......K pol leta........ 12 — četrt leta.......„ 6 — i a mesec......., 2*— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22-— pol leta........ 11 — četrt leta........ 5 50 na mesec......., 1 -90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snstlova nllca it 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34. In&erati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pil večjih inaercijah po dogovoru. I pravniStvu naj se pošiljajo naročnina, reklamacije, in sera ti itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, ■araana tiskarna t anilin it as. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......• 13' četrt leu........ 650 na mesec........ 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28' za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži za odgovor dopisnica ali znamka ii ftaaflova nllca it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it Š5 ! rlftfllci in vjeucilUie. Slovensko vseučilišče je bilo klerikalcem vedno le sredstvo in nikdar ^rnen. Vseučilišča sploh ne marajo, n ker je ta narodna zahteva popularni, jo porabljajo, da se na eni strani red slovensko javnostjo kažejo na-in jake, ua drugi strani pa jo pobijajo kot taktično orožje zoper nienerthovo vlado. Najbolj brezvestno ravna v tem >,iru dr. Šnstešič. Vsakdo se še sport inja, kako brezobzirno je lani zlo-Minl vsoueiliško vnrašanje proti .:; tako, da so bili ogorčeni Čehi Malorusi in Slovenci. Takrat si je islil pomagali s tajenjem, a trije i nistri so ga v slovesni obliki po-- a vili na laž. Zlorabljenje vseučiliškega postu-'. :a pa se nadaljuje; časih dobi opa-valee utis, da hočejo klerikalci po -ili in za vsako ceno kompromitirati dovensko zahtevo, da bi jo onemogočili. Ni še dolgo tega, kar je dr. Šu- < ršič v konferenci klubovih načelnikov v imenu »Slovanske Enote« !al slovesno izjavo, da slovanske m ranke na noben način ne dopuste, 'a bi se odkazal vladni načrt glede talijanske pravne fakultete brez • ca čitanjn odseku. Namen te izjave je bil dobro pre-■jen. Slovanske stranke so hotele to izjavo preprečiti, da bi prišel ta načrt v kratkem v odsek ali sploh na -azpravo. Čim dlje m' razprava za-iržuje, čim dlje pride Ho odločitve.to-]kn bolje za uas. A glej! Menda ze v drugi seji po izjavi dr. š>ustSlovanske Enote« tako i« rgično izjavo, je dva dni pozneje hrbtom »Slovanske Enote« sam ; rivolil, da je predsednik Pattav ^tregel Italijanom. Dr. Susteršič, vprašan, kako je el to >t oriti in videč, da ne more 'ajiti, je izgovarjal, da spada dolo-dnevnega reda v predsedniko-» kompetenco iu da bi bil predsed-ik, če bi bil hotel, mogel postaviti iačrt o ital. fakulteti na dnevni red d i brez privoljenja dr. Šusteršica v >Slovansko Enoto«. Že v tem, da • Pattay vprašal dr. Suster&ifa za Privoljenj**, da ^?ne načrt postaviti dnevni red, tiči dokaz, da bi proti olji »Slovanske Enote s zastopane '» dr. Sii&teršiča, tf^a ne bil storil. Tako je dr. Siisteršie olajšal m-dsedniku Pattvu, da je izkazal ■dijanom veliko uslugo in olajšal lijanom njih prizadevanje dobiti "»oko šolo proti volji Sloveneev. Po zaslugi dr. Šusteršica je sc-U načrt že v odseka. ^Slovenec« govori sedaj o obstriikeiji. Tu pa je ba vprašati: Kdo pa je odpravil Atrakcijo, kdo pa je premembo polovni ka predlagal in sprejetje do-nčnega predloga slavil kot nekaj ia» -^Hnefra, nekaj silno znamenitega, Var spravi Slovane na krmilo in uu urotavljm večno slavo dr. Janeza Kvang. K reku t V odseku se ne bo dala stvar dolgo zavleči. Vsak elan pride samo dvakrat do besede in bo tu obstruk-ciji hitro zmanjkalo sape, v zbornici pa bo Krekova giljotina skrbela, da bo hitro konec vsemu odporu. Med nas Slovenci se bo pokazalo kako moder in pameten je bil Krekov proslavljeni predlog radi prernembe poslovnika, pokazalo se bo pa tudi, da je dr. Šusteršica vodila samo goreča vnema za slovensko vseučilišče, ko je pomagal Pattavu utrditi z uslugami italijansko-neinški blok in ko je napeljal vodo na italijanski mlin. vsilim ju?! Za dopolnilne voitos 9 Un-bijansk? etfinsK! Ml V nedeljo dopoldne je bil v Mestnem domu shod volilcev za ljubljanski občinski svet; postaviti je imel kandidate za letošnje dopolnilne volitve v to korporacijo. Shod je otvorit predsenik izvrševalnega odbora slovenske narodno-napredne stranke, župan Ivan Hribar. Omenil je pred-\sem delovanje klerikalne stranke, ki stremi za tem, da bi v svoje roke dobila ljubljanski mestni zastop. Klerikalna večina v deželnem zboru je sklenila v ta namen nov volilni red za mesto Ljubijan >. Nekateri so mislili, da ta načrt postane prav kmalu zakon. Stvar pa ne gre tako hitro; do uzakonjenja te*ra načrta je še zelo daieč. Volitve s^ bodo torej vršile letos še po starem volilnem redu. Občinski svet ljubljanski je sicer želel reformirati ljubljanski \ o-lilui red; skh nil je tudi reformni načrt, po katerem bi se volitve vršile v štirih razredih in bi v četrtem razredu volili samo tisti, ki v drucrih razredih nimajo volilne pravic*«1. Ta naert je predložil občinski svet deželnemu odboru, ki ga pa ni upošte-\al in ga ni predložil deželnemu zboru. Letos izstopa po statutu iz občinskega sveta 10 občinskih svetoval-cev,vsled resignacije enega občin ke-ga svetovalca pa s*' je izpraznilo se eno mesto v tretjem volilnem razredu. Mestno gospodarstvo je vsakemu dobro znano, nikdo mu ne m »re nič resničnega oporekati. Občinski svet bo imel letos prav mnogo d» la: sezidati bo treba dve šoli, dve delavski hiši, tržnico, obrtno šolo, prizidek k višji dekliški šoli itd. Treba je torej poslati v občinski svet take može, ki imajo veselje do dela. — Po tem nagovoru je bil voljen predsednikom slioda dr. Sv igel j, ki pravi, da je treba izvoliti v III. volilnem razredu troje, v II. in I. razredu pa po četvero občinskih svetovalcev. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je bil mnenja, da se naj ne menja nič, i u da ostanejo tudi vnaprej še dosedanji občinski svetovalci. Ce pa so volilci drugega mnenja, se bo seveda izvrševalni odbor uklonil. Glede kritik in napadov na mestno gospodarstvo je govornik mnenja, da vendar ni občinski svet odgovoren za to, če preveč dežuje ali sneži. Naj kritiki napišejo želje in obenem tudi pokritje ter pošljejo občinskemu sveta ki 1m"> gotovo rad vsaki želji ugodil, za katero je najti pokritje. — Dokler pa nima zlatega rudokop«, je treba skrbeti za ravnotežje v finaneali in je treba upoštevati predvsem to, kar je potrebno, potem to, kar je koristno in slednjič pride na vrsto to, kar je prijetno. Za tretji razred predlaga govornik dosedanja **dva občinska svetovalen Kozaka in Malvja; na mesto prostovoljno izstopi vsega občinskega svetnika Bcrganta pa inženirja v tobačni tovarni Koblerja. Dr. Žerjav je mnenja, da se pri postavljanju k adi dalo v ni postopalo v formalnem ožim pravilno. Kandidate za občinski svetih i bilo treba sestaviti tako kakor lani; zaslišali na- rodno-napredna politična društva ljubljanska in potem naj bi izvrševalni odbor sestavil kandidatno listino. To je v interesu naše stranke in najbolj pravilno. Naj se torej sklene tudi letos to postopanje kakor lani. Govornik pa izjavlja, da se ukloni event.drugačnemu sklepu in poudarja, da proti nobenemu bivših občinskih svetovalcev nima nobenega ugovora. /upau Hribar izjavlja, da je izvrševalni odbor tudi letos sklenil dogovoriti se s političnimi organizacijami; celo stvar je imel v rokah dr. Oražen, ki je pa odpotoval na jug, govornik sam pa je bil na Dunaju. Zdaj pa ne k;:že več odlašati. Zato predlaga, naj sc kar na shodu stvar reši. Zupanov predlog je bil z večino >prejet. Nato je bil spnjet soglasno tudi predlog glede kandidatov v III. volilnem razredu. Za II, volilni razred ostanejo dosedanji občinski svetovalci, namreč župan Hri-'ar. dr. Majaron, Sajovie in dr. Tavčar. V I. volilnem razredu tudi ostanejo dosedanji občinski svetovalci, namreč Len če, Predovič, dr. Triller in pL Trnkoc/v. Vsi ti kandidat je so bili soglasno sprejeti. — Slednjič izvaja dr. Švigelj, da letos sicer menda ne bo volilnega boja, vendar je dolžnost vsakega, da gre na volišče, A a j se pokaže, da je narodno-napred-am stranka v Ljubljani močna. — Dr. Švigtij nato zaključi volilni shod. Dopolnilne vMelnozhonke volitve no Goriškem. V Gorici. 4. aprila. Zvena Pajea* - Gregorčič je zagrešila v sloveči deželnozho?*sk i seji -7. iit ei mhra ^.HiO. veliko politično lopov-; vo; kar l>r» z vsakega pravega vzroka je razveljavila izvolitev 3 poslancev iz slovenskega veleposestva. V sled tega s a o d sto t »i 1 a solidarno tudi dr. Gregorin in Andrej Gabrfčck katerega »volitev so bili tudi vrgli v veri; ikacijski odsek, dasi m blo •lobencgji povoda za to. Deželm zbor .ie zboroval dalje l»i-ez "> slovenskih poslancev, prav kakor da s<> hot«di iH)kazati, kako plodonosno je dež^I-nozborsko zasedanje,kadar gospoc!nje v nj*un neouejeno slovita zveza. Ti nameni se jim ntsv> posrečili, vendar pa imajo slovenski klerikalci usta polne samohvale, sloneče na leži, sedaj pred dopolnilnimi volitvami Kras voli v nedeljo 10. i. vi enega poslauea iz kmečkih občin. Eventualna ožja volitev je določena na dan 14. t. :n. Trgi in mesta volijo v nedelja 17. t. m. enega poslanca. Eventualna >žja volitev !>o 21. t. m. Slovensko velepos^stvo pa »ro!i :» i »os lance v soboto 23. t. m. Eventualna ožja volitev je določena š*» za isti dan popoldne. Klerikalci so dobili lani proti vsakemu pričakovanju s Krasa dva )H>slanea: enega iz splošne in enega iz kmečke knrije. Zato so se pa vrgli tudi sedaj v ljut boj za svojega kan-didata,katerega so si izbrali na zgornjem Krasu. Dobro vedo, da nimajo se dosti iskati po zgornjem Krasu, zato so šli po kandidata v Rodik. da bi v lovili glasove zanj zlasti med Brkini. Kraška duhovščina .te na d*»lu ter se giblje in agitira, upoštevajoč. Vn!:-šen velikanski nspeh za klerikalno stranko bi bila zmaga pri dopolnilni vol it vi. Klerikalci napenjajo vse rveje moči, da bi zmagali. Će ne bo zmi-ge, bo to hnd mrzel curek na razgreta hrbtišča zmage navajenih klerikalcev. Klerikalci povdarjsto. kako je nujno potrebno, da vlada enotni duh med slovenskimi deželnimi poslanci — resnica pa je ta, da tisti enotni duh, k? knweva sedaj Gregorčiča in njegove kinu škoduje goriškim Slov« Kontrole in pravega delovanja za ljudstvo je potreba v goriškem deželnem zboru kontrole, da ne bodo prekoračevali proračunov kar tebi nič meni nič ter si potem iskali potrdila brez vsakega poročila ter Ja ne bodo skrivali deželnih deficitov Pet poslancev je treba voliti Ce bodo volilci nnostevali prav sedanji položaj ter pošljejo v goriško poslansko Kbemieo pet sposobnih lani, po tem bedo tvorili ti imponujočo zastopstvo v nrimeri s člani dragih klubov na slovenski in Jaški strani. Pri lačkih liberalcih je začete* in konec ilr. Pekarin, !»ri laskih 'ileii-kaleih veljat* riaj Faaluiti in Hu-gatto, ki ima *^rvo bes^jdo, pri slovenskih klerikalcih pa fe načelni!; jec-ljavi Gregorčič, ki je pa na skrivnem toliko zgovornejsi, dragi so mntei. ZaU) igra novih 5 poslancev \ deželnem zboru lahko prav lepo in v:ižno vlogo. Naj bi le volilci to vpoš*» vali v i>olni meri! Začetna bitka sc začne na Krasu, vržejo se seveda tudi na trge in mesta, končno pa z a min j" silo na vele-posestvo. Začne pa, kakor lečeno Kras. Dopolni ina volitev na Krasu bo vidi vala na ostale. Nadejamo se, da so si tega svesti krnski volilci tt^r da pojdejo z ognjem v boj za vo'itev 10. f. m. Po Krasu je vladala v zadnjem času neka čudna apatija, ki pa |e bila posledica zamotanih poMtie nib razmer p ^ hi pretek lega časa. Naj neha ta apatija vsprieo nujne potrebe, da pride v deželni zbor 5 ecLh mož, ki bodo dali deželnemu z?*om ii'oriškem čisi > ch'ugaeno lice, 'u-Lft^ je je imel v letošnjem zasedanju. KraŠevei so p.'klTcani započeti dobro delo ob bližnji i dopolnilnih volitvah. Kot dobro znamenje smatrana včerajšnji lepo uspeli volilni shoj v Dutovljah. v središču najbolj žir?.h-nesrn dela Krasa. Shod je sklical predsednik izvršcvalnegn odbora narodno - napredne strankv* A Gabi -šček. Trde!eži!i so se odposlanci mnogih občin, tako da je bil shod kHub slabemu vremenu prav dobro o1 i-skan. Gabršt'ek je 2,o\-.ril o pol'tič-nem položaju v deželi, kako je hifo nekdaj, kako je sedaj, kako je n::-ta-lo zveza Greeoreič - Pa.ier let p 10O0., kako so T^bi Izkoriščali deželni zbor za velike investicije /r» Fu^?nm>'*. T^oiasnil je ob Mirneje, kri j se je fPO.fi-lo v seji deželnega zbora 27. decembra lani. kako je večini razveljavila ?t mandate 17 slovenskega veleposestva. potrdila pa izvolitev iz tr:rov-sko - obrtne -'bornice *i r tako rfttla svoj blagoslov znanim sleparijam ob volitv? v to zbornico, razložil je, zn-kaj or. naj razdeli od vlade prejeto svoto 13.000 "K za seno. Slednji* ie bil prnalas*m soglasno kandidatom za dopolnilno velRev 10. t. m. Dr. GI'ftTAV GRBOORIV. Krasevei izvolite ga v nedeljo za svojega poslanca. Baron Bienerth je spet z^el a pogajanji. Vlada namreč dobro ve, da je situacija zelo težavna, posclmo z ozirom na to, ker so državne blagajnice prasne in posojilne predloge ni mogoče delj odlašati. Zato ho*e baron Bienerth stopiti pred »Slov. Enoto« in pred druge velike **j*anke s konkretnimi predlogi, ki se Mčejo ustvaritve vilike vladne večine in rekonstrukcije kabineta. Pri tem ae bo dotaknil tudi češko - nemaaega iprnšanja Ce se pa vse to Bicnertku poneareči4»tem bo »orala priti dru- ' alti ali je vlada močnejša ali pa parla men t. Ogrsko. Volilna reforma. V Budim;>ešti je bil v nedeljo velik shod za splošno in enake voli-no pravico. Zborovališče je biyo nabito polno. Sli^d se je v posebni resoluciji izjavil za splošno, enako iu tajno volilno pravico iz sledečih vzrokov: ljudsko zastopstvo in ustava moreta bili samo pod tem pogojem trdna in nepremakljiva; vez med. politiko in praktičnim življenjem moie tvoriti le parlament, v katerem so zastopani najširši sloji; meščanstvo bo samo takrat odločilen političen faktor, če se združi z dozdaj brezpravnimi sloji. IVava inteligenca se ne boji naroda, temveč si bo izvojevala njem vodstvo K predJogn je govorilo več govornikov, nato pa je bi! pret'-log soglasno sprejet. V nedelje je govoril tudi trg. minister Hiero»iymi pri ustanovitvi neke podružnice vladne delavske stranke. Dotaknil se je tudi volilns reforme, je zavrffel Krištofi\ jev in Andrassvjev volilni načrt in je povedal, da -toji na Klnt-enovem stališču, t. j. na stilisln -plesne volilne pravice. HrvaŠki minister. Poročajo, da bo hrvaški mirister prt^dsednik septemviralrtega sodišča grof Rakodczav. Imenovan ni bil doslej zato, ker je grof Khuen hotel |io-čakati izida >veleizdajniškegav procesa, da bi imenovanje Rakodezrvevo ne dalo povoda napačnemu tolmačenju. Konec MweleMoiniškMDt, procesu. V petek s'iio ined brzojavnimi vestmi naznanili, da razpravlja že dva dni za^Tebski banski stol sedmorice kot vrho^uo kasacijsko sodišče na Hrvatskem o ničnostnih pritozbaJi v procesu, naf*erjenem proti 52 srb-skim rodoljubom na Hrvatskem rati". hudodelstva veleizdaje. V soboto smo priobčili od zaupne strani v Zagreba brzojavko, da je banski stol sedmorice razve! ja vil razsodbo prvega sodišcii v »veleizdajniškein« procesu in da blista vsied tes^a izpuščena na svobodo brata Valerija:i in Adam Pribičevn'% zadnja izmed srbskih »veleizdaJTu-kov«, ki so jih še držali v zaporu. Sobotna zaupno nam uoroslana vest se je uresničila. Stol sedmerice je pod predsedstvom bivšega bana dr. Aleksandra pl. Rakodczavja in v navzočnosti višjega državnega pravdnika dr. Vancaša po referatu sodnega svetnika. A. Rotterja razveljavil v »vele-izdajniškem« procesu izrečeno obsodbo in utemeljil to svojo razsodbo s tem, da v obtožnici navedena dejstva ne tvorijo zločina veleizdaje, Z ozirom na to razsodbo ie sodišče v nedeljo popoldne izpustilo iz ječe zadnja dva v zaporu se nahajajoča »veleizdajnika« brata Adama is Valerijana Pribičeviča. S tem je definitivno končana tragikomedija, ki se je lani meseca marca pričela pred sodnim dvorom zagrebškim ter trajala do meseca oktobra lanskega leta. Smelo lahko trdimo, da še ni neben proces povzročil v evropski javnosti toliko splošne pozornosti in vseobcega zanimanja, kakor zcrre^. ski »veleizdaja iški« proces. Ves svet je namreč vedel, ds ima ves proces eminentno politično ozadje in da .se ga je vprizortJo zgo'j zaradi tega, da bi se vsaj navidezi.o upravičilo kot nujno državno petre-bo aneksijo Bosne in Hercegovine in da bi se dobil vsaj en razlog za uvedbo absolutističnega režima na Hrva'-skem. In Če je kdo pred obravnavo se o tem dvomil, ga je razprava sama morala poučiti, da je ves proces same politična farsa, ki bi bila neizrcjnt smešna, ako bi se pri tem ne šlo za življenje 52 nedolžnih obtožencev. Ves proces je slonel na izpove«* bah vohuna Gjorgja Nastiea, bi je posamne obtožence dolžil nara vnos4 hudodelstva veleizdaje. Na stotine drugih zaslišanih prič pa m izpovedalo ničesar dragega, kakor da so obtoženci Čutili kot Srbi, da so se posluževali narodnih srbskih znakov, da so prepevali srbske pesmi »n da so se borili /a ravnopravnost srbskega naroda na Hrvatskem. Zločin »veleizdajnikov« je bil torej zgolj v tem, da so se čut:li Srbe in da so svoje narodno prepričanje tudi neustiašijn izpovedovali. A ne glede na to, da obiavnavo ni dognala niti enega fakta, ki bi sc ga dalo subsumirati kot hudodelstvo veleizdaje, vendar je sodišče samo np temelju sumljivih Nastičevih buso-vedb izmed 52 obtožencev obsodilo njih 34 v 5 do 121etno težko ječo Par mesecev kasneje se je Di*i»>l na Dunaju proces hrvatsko - srbsLe koalicije proti dr. Friedjungn, Vi je obdolžil v »N»me Freie Predse« poslance hrvatsko - srbske koalicije, Ja so bili v veleizdajniški zvezi s srbsko vlado. Dejstva, ki so se dognala v tem procesu, so razkrinkala v vsi nagoti politiko merodajnih dunajskih drogov. Dokazalo se je, da so bili vsi do kumenti, na katere se je naslanjalo sumničenje o velcizdajmških zvezah hrvatskih in srbskih politikov na Hrvatskem z Belgradom. navaJni falsifikati. Kaj je bila posledica Friedjun-govega procesa je znano: Smernem-ba vladnega -istema na Hrvatskem Dokumenti, ki bi naj sin žil i v dokaz Friediungovih obdolžitev. sc igrali veliko, ako tudi ne javno v'o-go v »veleizd^imškem« procesu. Čim so bili ti dokumenti na Dunaju spoznani za falsifikate, se ie morala z njimi zrušiti tudi zgradba, ki jo je v Zaprrebu na temelju onih dokumentov sezidal državni pravd-nik Accurti proti 52torici sibskrh ;>veleizdajnikov«. Izid Friediungovega procesa > bil torej odločilen in merodajen tu Ji za končni facit zagrebške »veleizJaj-niškec afere. Friedjungov poraz na Dunaju "»e moral imeti nujno posledico — poraz vprizoriteliev »veleizdajniškega« procesa na Hrvatskem. Že meseca decembra je m o-alo biti vsakomur, ki je pazno z*wled > val dogodke, jasno, da se zagrebški vveleizdajniški* proces ne mor l;on čati drugače, kakor se je v ranici končal. Končni izid zaerrebške aferr* mora z zadovoljstvom navdati vsakega rodoljubnega Slovana, saj je p<» dolgotrajni borbi vendarle zmagata pravica nad krivico in nasilstvom. Res, v tej borbi je bilo mnoec žrtev, ki so poldmcro leto in več zd" h ova le po ječah, toda efekt te iriganl ske borbe je za Slovenstvo, oosebno pa za Jugoslovane nnrav oerrom^n Ne samo, da je veleizdajnišhj proces mogočno razolamtel idejo jugoslovanskega edinstva ter nerazrus-no okrepil sloco med rtr>okrvnini na rodom, hrvatskim in srbskim, mar več je poglob'1 tudi kulturno vzaien: nost vseh slJagerzeitung« iz leta 1905., 1906. in 1907. V tem listu se nahajajo članki, v katerih se pripovedujejo slučaji, da so lisice, kune in dihurji mrtvim 6rnam in divjim kozlom od griznile glavo tako gladko, da se je na prvi pogled zdelo, da so bile glave dotičnim živalim odrezane z nožem. On — predsednik — je prečital vse dotične članke in mora konstatirati, da so v člankih »Jagernzeitung« res navedeni konkretni slučaji, da so lisice in kune mrtvim živalim odgriznile glave tako ostro, da se je prvotno domnevalo, da so bile glave odrezane. To je konstatiral, da odpade potreba dotične Članke pročitati. Ko sta zagovornik in državni pravdnik stavila že par docela ar nt pomembnih vprašanj, je predsednik proglasil dokaailno postopanje aa zaključeno ter dal besedo zastopniku obtožbe dr. Neuperger ju. Državni pravdnik — aagavarnik. Zastopnik obtožbe dr. Neuperger je govoril približno tako-le: Priznati se mora, da aa skrb za ohranitev lova izvaja prestrogo in Cesto tudi prenapeto. Zato aa tudi lovski čuvaji dado mnogokrat zapeljati k neprevidnim dejanjem. Tudi dejanje obtoženca Eisenpaasa je bilo neprevidno, (Kaka obziran je gospod dr. Neuperger napram obtožencu! Sicer imajo državni pravdnik i navado, da slikajo vsakega obtoženca kakor živega vraga v človeški podobi !), kar pa seveda ne izključuje njegove krivde in njegove kaznivosti. Obtoženec je streljal, o tem se ne da dvomiti, saj to sam priznava. Prvi strel se je izprožil slučajno, drugič pa je obtoženec ustrelil, da bi ostrašil, kakor pravi, namišljene tatinske lovce. Po tem drugem strelu je Rožič omahnil in padel. Brezdvorano je, da je Rožiča zadela krogla. Dali je zadet od krogle padel takoj ali šele kasneje, je postranska stvar. Domnevamo lahko, da je bil Rožič zadet v glavo, s popolno gotovostjo pa tega ne moremo trditi, ker glave manjka. Kavzalna zveza bi bila > tem sklenjena, ako bi nam ne nedostajalo tega važnega člena v kavzalni verigi. Sicer pa si tudi ta manjkajoči člen v kavzalni zvezi lahko konstruiramo. »VVaruni in die r/erne schwei-fen. das Gute liegt so nah«. Popolnoma izključeno je namreč, da bi bil Rožič poginil na drug način, kakor da je bil zadet od krogle. To je tako jasno, da ni treba v to prav nobenega dokaza. Skoro ni mogoče domnevati, da bi bil Rožič raz skalo padel in se ponesrečil. Tudi zdravniški izvedenec dr. Plečnik je izjavil: »Ako bi se bil Rožič ponesrečil, morale bi se dati na njegovem telesu konstatirati razne okvare, ki jih pa na Rožiče vem mrtvem truplu ni bilo opaziti.« Res pa je tudi, kar je izpovedal drugi izvedenec, da so se prigodili slučaji, da so turisti padli raz skale in ostali na mestu mrtvi, ne da bi se na njihovem telesu dala konstatirati najmanjša poškodba. Prehajam sedaj k izpovedbam zaslišanih prič. Priznati moram, da so te izpo-vedbe polne nasprotstev. (Ali je že kdaj kak državni pravdnik o pričah obtožbe govoril v takem tonu in jih skušal sam devati v nič? Opomba poročevalca.) Ne morem trditi, da bi bile priče namenoma krivo izpovedale, menim pa, da so te izpovedne bolj ali manj izraz prerazgrete fantazije, (Dr. Neuperger torej dolži priče obtožbe — z drugimi besedami in bolj umljivo povedano — narav-nost, da so objektivno krivo pričale! Opomba poroč.) Naj bo že stvar takšna ali drugačna, toliko je gotovo, da se te subjektivne izpovedne kolikor toliko krijejo z objekti no resnico. Vkljub temu pa je dogodek na Begrmjščici tudi po današnji razpravi ostal nepojasnen. Glavno je, da ne moremo ovreči obtoženčevega zagovora (Ker ga nećete!), da bi bil ravnal v sovražnem namena. Če tudi ne moremo dokazati, da bi bil Eisenpas«; postopal s sovražnim namenom, vendar moramo razsodbo o tem prepustiti svobodnemu pre-vdarku visokega sodnega dvora. Ako je sodišče prepričano, da je obtoženec ravnal v sovražnem namenu, naj ga kaznuje v smislu zakona. Ob koncu še eno pripombo. Lovski čuvaji imajo navado streljati, da bi s strelom ostrašili tatinske lovce. To je nedopustno in po zakonu prepovedano. Zato bi se moral vsak lovski čuvaj, ki strelja, četudi nima namena, koga zadeti, najstrožje kaznovati. Predlagam torej, da se obtoženca kaznuje v smislu $ 335. kazenskega zakona. Kar se tiče odmere kazni, je treba uvazevati, da je obtoženec v bistvu priznal svoje dejanje in da je dosedaj bil neoporečen. Toda vsa ta dejstva ne odtehtajo veličine zanikernosti in brezbrižnosti obtoženčeve. Uničeno je bilo mlado življenje, revni materi je bil ugrabljen edini sin - reditelj! (Dr. Neuperger je tako temeljito proučil akte in se tako uglobil v slučaj, da niti ne ve, da sta nstreljeneu Rožiča umrla oče in mati in da je ustreljeni mladenič moral skrbeti za troje sirot! Potem se tudi ni čuditi, ako je posneti nastopati interese teh sirot, U aa Izgubile s svojim najstarejšim bratom edinega reditelja! Naše ponižno mnenje je, da je s vam goap državnega nravdaika nase satnih grdo zanemaril svojo dolžnost! — Opomba poroč) Četudi ne moremo trditi, da bi bil obtoženec izvršil svoje dajanja ▼ so vreznem namena, vendar moramo zahtevati, da se ga najstrožje kazanje v smislu zakona, — (Da se izognemo vsem naknadnim domnevanjem, moramo odkrito priznati, da nam je koncept svojega govora izročil — dr. Neuperger sam, za kar ma izrekamo tem potom svojo toplo zahvalo.) Zagovornik dr. Krisper izvaja sledeče: Visoki sodni dvor9 Nikakor ne morem razumeti LsLo more državni pravdnik predlagali, da naj se obtoženec kaznuje Čim najstrožje radi pregreška po % 225. Saj se ne more čisto nič ozirati na priče, ki so tako zmedeno govorile. Ozirati se mora tudi na to, da je bil obtoženec priljubljen pri vseh svojih gospodarjih in da ie doslej ?e ne omadeževan. Javnost, ki se je že davno s to stvarjo pečala, je bila opravičeno Aeio razburjena. To javnost pomiri sodni dvor samo no ta n^čin, da se ni* ozira na predloge dr-žr 'ra pravilnika, marveč oprosi--nca vsake krivde in kazni. V si* o * a naših modernih zakonov se mora soditi o možu ne pa o dejanju samem. Pomisliti je treba, da je bil mož dva meseca v preiskovalnem zr-pom in da so vse žandarmerij*Le poizvedbe dognale samo to, da je obdolženec miren, priljubljen in dobrosrčen človek. Opozarjam na to, da izvajanja državnega prav dni l.n niso prosta nekih predsodkov. Nečem trditi, da sta Šink in Kremen-šek kriva Rožičeve smrti (Ta je pa imenitna!) vendar se mi njuno rav-nanie ob dogodku zelo čudno zdi. Obdolženec je odkritosrčen človek, saj je že čez nekaj dni poročal svojemu gospodarju, da se mu je sprolila puška in da je enkrat ustrelil v zrak. Obdolženec ie pameten človek, zato je izključeno, la bi streljal na 'juJi Saj mora vedeti, da bi si s tem uničil celo svoje življenje. On ni bil čisto nič razburjen ter je popolnome mirno streljat. Dvomim, da bi bil Rožič^vo smrt provzročil strti in dvomim, da bi luknja v klobuku izvirala od krogi je. Na truplu ni bilo opaziti n'kake rane. edina molaost ie dp |ii V>'i m.4i«oivin v * v*, "-e^ai pa ne more nihče verjeti. Rožic se je tudi lahko ubil, ko je padel po jarku. Nikakor ni dokazano, da jo Ro-žičevo smrt provzročil strel, mnogo bolj verjetno jc, da se je Rožič ubi*, da mu je glava od gnila in se zotr-kljala po hribu. Dogodek je popolno ma pojasnjen. (?) Predlagam, Ja s* obdolženec popolnoma oprosti, &kc pa ne, naj bo obsojen samo radi prestopka v *.nislu § 431. k. z m nc ra-di pregreška v smislu § 335 k. z Ker so gospodje sodniki tudi lovci jih opozarjam na to, da se ta § 23"S k. z. po znanem reku: Danes meni jutri tebi, prav lahko obrne tudi proti njim. Prosim torej za udle sod bo, ki bo pomtrila tudi našo razburjeno javnost. Nato se poda sodni dvor v posvetoval n;co. Po daljšem posvetovanju razglasi dvorni svetnik Pajk sledečo sodbo v imenu Nj. Veličanstva? Obtožcm c Pavel Kisenpass je kriv prestopka no § 431. ter se obsodi na štirinajst dni zapora. Zasebni udeleženec Ivan Pretnar se s svojim zahtevkom zavrne na civilno pravno pot. Razlogi: Sodni dvor se ni mogel pr*»pri čati, da bi bi! provzročil Rr»ži"ovc smrt obdolženi Eisenpass. Mogoč* je, da se je ubil, ko je padel po jar-I kn. Tudi ni dokazano, da bi bila luj,-• nja v Roži cevem klobuku provzro-i čena po krogi ji; mogoče je sicer, to da dokazano ni. Obdolženec pa je kriv prestopka v smislu § 431. k z., ker je streljal za ljudmi, s eiiuer U bil lahko provzročil kako nesrečo. Zato je obsodba opravičena, Br-tsuo slavit flit. m hrvotskik trgivce« Pretekla dva dneva je slavilo slovensko in hrvatsko edinstvo v Zagrebu imenitno slavlje. Zastopniki »Slovenske Matice« so se udeležili občnega zbora »Hrvatske Matice«, da proslavijo zbližan je na kulturnem in književnem polju, d očim so slovenski trgovci z dvadnevnim poes-tom pri hrvatskih tovariših položili temelj k praktičnemu zbližanju na polju trgovine. Pevski zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« je na povabilo bratskega hrvatskega društva »Merkur« priredil v nedeljo izlet v Zagreb. Poleg polnoitevilnega pevskega zbora se je udeležilo izleta tudi mnogo drugih članov, kakor: predsednik di niti enega razsodišča goap. dr. Tri 11 er, svetnika trgovske zbornice gg. Hren in Mejne, obe. svetnik Megli« in vet dragih ljubljanskih trgovcev. V Zagrebu ee jim je pridružilo več štajerskih trgovcev, na čelu jim veletržec gosp. Peter Majdio. Iz Ljubljane se je odpeljalo čez petdeset izletnikov in nekaj dam, čeprav bi si želeli od ljubljanskih trgovcev večje udeležbe. Sprejem v Zagrebu je bil nad vse prisrčen in sijajen. Hrvatski »Merkur« je korporativno z zastavo pričakoval izletnike na kolodvoru, pa tudi dragega občinstva je bilo natlačeno poln peron. Ko se je vlak ustavil, so zagrmeli gromoviti »Živio Slovenci!« in predsednik hrvatskega »Merkurja«, veletržec in bankir gosp. S a n d o r Aleksander je v vznesenih besedah pozdravil došle slovenske goste, čutimo se počaščene, je dejal, da ste nas obiskali. U ver jen sem, da postanemo slovenski in hrvatski trgovci iskreni prijatelji in da se bomo združili v složno delovanje za razvoj in prospeh vaše kakor nase trgovine. — Za pozdrav se je zahvalil imenom »Merkurja« dr. T r i 1 1 e r, ki je poudarjal, da bo slovenska in hrvatska vzajemnost dobila realna tla, ako se zbližajo zastopniki trgovine. Vaš sprejem nas je presenetil, je dejal govornik, toda ker velja oni veliki ideji, da postavimo z današnjim obiskom temeljni kamen zbližanju slovenskega in hrvatskega trgovstva, nas veseli ta prisrčnost in zato kliče: Živeli Hrvatje! V sprevodu smo šli v mesto in tudi na potu so Hrvatje prirejali ovacije Slovencem. Skupno stanovanje in shajališče je bilo v hotelu »Pri zlati kroni«, s katerega sta vihrali dve zastavi: slovenska in hrvatska, Pred vhodom je bil napravljen v°lik napis: ^Do'rro došli braćo Slovenci!« Zvečer ob 8. se je vršil koncert obeh trgovskih društev »Merkur« v veliki, krasni dvorani streljane. Sodelovala je godba domačega domobranskega polka pod vodstvom kapelnika gosp. Muhvica in igrala poleg treh hrvatskih, izključno slovenske komade. Ko so nastopili naši pevci, so bili takoj predmet burnim ovacijam občinstva, ki je popolnoma napolnilo veliko dvorano, kakor tudi vse stranske dvorane streljane. Glede izvajanja pevskih točk moramo pa naše »Merkurje« - pevce zelo pohvaliti. Peli so res krasno, in lahko rečem, očarali občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem. Zlasti Ju-vančev »Pastir« je naravnost navdušil poslušalce in pevci so ga morali ponoviti. Posebej so še solista gg. Jež in Štamcar in kar je po sebi umevno, vrli kapelnik gosp. Zorko Prelo v ec želi posebno pohvalo. Vti6k smo imeli, da »Merkurjev« pevski zbor lahko pred vsakim razvajenim občinstvom nastopi in vedno bi delal le čast slovenskemu imenu in slovenski pesmi. Pa tudi pevski zbor hrvatskega »Merkurja« je častno rešil nalogo, to zlasti v skladbi kapelnika Muhvića »Moj raj« s spremi je van jem orkestra in solonastopom gosp. viteza C a m a-rotte, ki je Slovencem izza »Matičinih« koncertov dobro znan. Sploh je koncert jako dobro U6pel. Pripomniti moramo, da se ga je udeležilo tudi čez 25 Slovencev iz Brežic z gosp. dr. Stikerjem na čelu. Po koncertu se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Slovenski izletniki so se s člani hrvatskega »Merkurja« zbrali v stranski dvorani h komerzu, kjer so se vršile navdušene napitnice. Otvoril je ko-merz predsednik hrvatskega »Merkurja gosp. Šandor Aleksander, ki je rekel, da je presrečen, ko dviga čašo, da pozdravi bratsko društvo slovensko, s katerim so si želeli hrvatski trgovci pobližje seznaniti. Zdaj je prišla ta prilika in govornik napija edinstvu slovenskih in hrvatskih trgovcev. — Dolgotrajno odobravanje je sledilo napitnici in pevci so skupaj zapeli vedno mlado pesem »Slovenac i Hrvat«. — Dalje je pozdravil goste podpredsednik gosp. K o s e r, rojen štajerski Slovenec, ki jc zlasti poudarjal, da so bratje Slovenci pokazali, da niso samo dobri trgovci, ampak tudi dobri pevci. Nato je v imenu Slovencev govoril gosp. dr. Triller približno tako - le: Danes smo pravzaprav slavili pevsko slavje, toda ko se spominjam momenta, ko sem videl na odru toliko dičnega naraščaja hrvatskega in slovenskega trgovstva, imam prepričanje, da ima to slavlje večji pomen, nego samo pevski. Živimo v dobi asociacije, združenja stanov. Narod kot tak, če hoče vršiti kulturno nalogo, je sam prevelika enota, zato se čuti potreba, da se razcepijo posamezni deli naroda in da ti kot stanovi združeni v svojo celoto stremijo po višji kulturi. Ideja kulturne vzajemnosti je skupna vsem, toda uspeh bo imela le tedaj, če bo vsak stan preiinjen od te Ideje, če bo nosil to idejo do zadnjega svojega elana, do sadnje koce. Danes re- prezentira slavlje hrvatsko - slovenske vzajemnosti steber vsakega naroda, to je trgovec Zgodovina nam, začenši od Feničanov, kaže, da si pravzaprav trgovec osvaja svet. Trgovina zasigurava in obdrži to. kar je meč pridobil. Trgovska pozi cija je pri vas in pri nas dobra, ker ima podlago, na kateri lahko pro-speva najbolj razvita trgovina, to je morje! Vi imate Reko, mi Trst, a ti tako važni postojanki za trgovino nista v naših rokah. Cilj in naloga hrvatskih in slovenskih trgovcev bodi, da si zopet osvoje te kraje, da se ta ideal naše kulturne vzajemno sti uresniči. Treba je korakoma na stopati in glavna stvar jc, da i man. mlad in čvrst trgovski naraščaj, ki bo to storil. Če smo z današnjim sestankom prebili led ter takorekoc vsadili mlado drevesce skupnega delovanja, je vaša dolžnost, da preši-njeni te ideje pri 1 i vate temu drevescu, da bo raslo. Že vonjava drevesca prešinja vrtnarja,, da je storil dobro in koristno delo in ko bo drevo stalo močno ter kljubovalo vsem viharjem, nas morda ne bo več tu, a bodo lahko oni, ki danes kot naraščaj sodelujejo pri usaditvi drevesca. Ce sc to posreči, je današnje slavlje doseglo velik učinek in jaz napivam dosegi tega cilja! Velikansko odobravanje je sledilo tem besedam in kakor Šum razburkanih valov so zabučali po vseh prostorih veličastni zvoki veličastne pesmi »Morje adrijansko«. Potem je govoril gosp. Dragutin Hribar, ki je omenil, da ni samo tuji meč kriv, kakor pravi pesem, da ne gospodujejo slovenske ladje po Adriji, ampak mnogo smo krivi tudi sami, ker nismo poprej spoznali, kakšno važnost zavzema produkcija in trgovina. Usoda nam je bila nemila in mesto sebi, smo pridobivali gmotnost drugim, kakor Italijanom, Nemcem in Madžarom. Prav je, da se je vkoreninilo v zadnjem času spoznanje, da si moramo pridobiti gmotnost, na podlagi katere si osvojimo tudi še lahko niorj ta najbolj obširni delokrog trgovine. Treba je, da vzgojimo v teh idejah naš naraščaj in gmotno dobro pod prti trgovec bo to lahko storil. Tajnik hrvatskega Merkurja j. L i c h t se ie spominjal za slovensko trgovsko društvo Merkur zaslužnega predsednika ces. svetnika Ivana Murnika ter prosil, da mu izroča pozdrave hrvat, društva. Nadalje st zahvaljuje dr. Trillerju za lepe eilji>. ki jih je stavil za dosego razvoja tr govine. Proslavljal je solidarno.-* trgovcev in trgovske mladeži, Li se jo mora smatrati kot enakovredra* sodelavce, potem bo ta solidarno-vodila brez vsakega dvoma k cilje. »Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. -}- Konfiskacija kolka »Ptuj . V zadnjem času se dodaja-, da r zm poštni uradi razglednice s ki-lekov-i »Ptuj« konfiscirajo, ter se javnost, nad tem skandalizira in urade nap« -da. Vzroka je iskati v tem, da poštno ravnateljstvo še vedno pripisuje kolekom politično demonstra' iveii značaj, ter se pri tem sklicuje na poštne naredbe, vsled kater. L m» takšna znamenja na dopisnicah prepovedana. Prišla je okrožnica, ki omenja, da je konfiskacija koleka razveljavljena, a nadalje nra.i. Nachdem diesen Vignetten ab?r thi politiseh demonstrativer Charrtkter beigemessen werden muss, sinil m\ solehen Vignetten beklebte Korre*-Dondenzkarten im Sinne der Best in mungen des Brieftarifes (II. Bnson-dere Bestimmungen tur die eiezei-nen Gattungen der Briefsendnnger. 9, Korrespondenzkarten, 4. Absatzl von der Postbeforderung a^.sz« sehliesen. + Napad v Hrastniku. V ne fe Ijo je do dvajset hrast niskih turnav-jev po vlaku ob 11. zvečer napadle pet Slovencev, člane Sokola, ki so s«1 vračali z Zidunega mosta. Turnaru so Sokole napadli s kamenjem. Vi jili je opetovano zadevalo. Počil jc tudi strel. Napad je trajal dolge> pot 1 km. Da niso bili Sokoli napadeni še z noži, se je zahvaliti srečnemu slučaju, da je imel eden Sokolov ?eb ol»-veščeno orožništvo, ki bo gotovo našlo one, ki so stvar pripravki. + Osebn* vest. Naš rojak, računski svetnik g. Janko P r e ni r o \ v Sarajevu, ie dobil naslov in sns čaj višjega računskega svetnika. + Rudarski upravitelj v Idriji dr. mont. Jernej Oranigg je imenovan za pristava na rudarski soli v Ljubnu. -h Imenovanje. G. oand. iur. Davorin Senjor je bil imenoval?, za avskultanta pri mariborskem sc-dišču. — Družbi sv. Cirila ln Metodi je poslala častita »Tomaževa« drnžt-■ na 10 K namesto venca na krsto umrlemu notarju g. Jaukotu H*.ič*o-verniku. — Pedagoški toča1 dekli- sitega liceja v Ljubljani ja daroval naši družbi 6 K f*Q v mesto venca ra grob umrlemu pesniku Ant. Medvedu. Hvala! — Mesto cvetk na krsto pesniku Antonu Medvedu, pošiljata družbi sv. Cirila in Metoda 2 K Franca in Rado Kozjek is Vač s sledečimi vr sticami: Počival si inirao, na odru mrtev. Stanovskih bratov nesrečna žrtev. Domača Te krije, zdaj zemeljska rlaet Pesmi Tvoje na ostanejo naroda last. Preživel dni -nračne kot mučenik. V sreih naših sezidal svoj spomenik. — Nabiralcem znamk za družbo sv. Cirila in Metoda. Stare znamke imajo le takrat vrednost in p^men za družbo sv. C in M. če so oliraaje ne cele. Tudi robčki ne smejo biti potrgani. Vse cenjene nabiralce prosimo, da na to pazijo. Pri striženju naj se raje malo več papirja pri znamki pusti, da se zobčki nepokvarjeni ohranijo. — Občni zbor gospodarskega naf d nega društva za Št. Jakobski okraj vrši se v nedeljo 10. apri.a t. 1. dopoldne ob 10. v gostilni g. 1a>v:*o Šarca (Rastohar) na Karlovski cesti z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. »Sokol II.« je priredil minsl lo nedeljo v Mestnem domu veliko zabavo s prav mnogovrstnim spore dom. Ob ti priliki se ie izkaza'i. da ima »Sokol II.« res pridne in za so-kolstvo navdušene člane. Radi dopoldanskega shoda ob eni popoldne še prazna dvorana, se je spremenila do >edmo ure zvečer v krasno dekorira-no zabavišče. Bilo je res treba velike požrtvovalnosti, da so čiani cami izvršili tako delo v tako kratkem času. In sokolika marljivost je bila bogato nagrađena z mnogoštevilni :n obiakoin narodnega obrusiva Vca velika dvoraaa Mestnega doroa V b -la do zadnjega kotička napolnjena. Zabavni večer je otvorila slov. Filharmonija«, ki je do ranega jutra razveseljevala mladi svet. Do veselega razpoloženja je mnogo pripj-mogel zlasti komik in umetnik pl. Sladovič. Zlaoti v »Margareti« kot komik in z zvončki kot umetnik je občinstvo takorekoč očaral. Pa tudi lepa slovenska pesem je bila dobre zastopana; bil je to naš priljubljeni »Slavec«, ki s svojo krasno pesmijo povsod požrtvovalno poseže vmes kjer je treba podpreti dobro narodno stvar. In koucno — nastop - Sokola II.«! Vse priznanje načelniku, ki more v dveh večerih ustvariti is svojih Sokolov tako težko, in povr:i do-•ela novo skupino, izvajano s tako ostjo. Načalnik Smole in njegovi Sokoli so tudi želi za svoj trud zasluženo pohvalo. — Kakor razvidno, je bil spored zabavne prireditve tako mnogovrsten, da je bil vsakdo popolnoma zadovoljen. Ampak naša mladina, ta postala popolnoma za-dovljna šele okrog ene ponoči, ko re je otvoril — ples, ki je trajal do ranega jutra. — Upamo, da je prire ditev uspela tudi v gmotnem Sokol II.« izdatno pomnožil svoj sklad za sokolski zlet v Celj;. V to svrho* Na zdar! — Narodna delavska organizacija stopa ponosno na dan. Trditve raznih crnih in rdečih -prijateljev«, da je»Narodna delavska organizacija« mrtvo rojeno dete, postajajo v-;ik dan bolj neumne. Ja Na smrt obsojeni« in bur-k; Morilci v Kravji dolini«, je pa daleč prekosil vse dosedanje prireditve. Arena > Narodnega doma« je bila tako nabito polna, da se člr>vek niti ganiti ni mogel. In prihajali so še vedno novi gosti, prijatelji narodnega delavstva, ki pa so se v svojo žalost morali vrniti. Lahko se trdi, da bi bili ti odhajajoči umišljeni ki V D. O. napolnili še eno areno »Narodnega doma«. — Zabavni veeer no otvorili tamburaši, vajenci, pripadajoči N. D. O. Nato pozdravi predsednik J u v a n navzoče občinstvo, poudarjajoč, da je slovenski delavec odločen nasprotnik internacijonali, I da hoče vedno ostati narodeu, dasi je član tako malega naroda. Slovenski delavec je tako važen faktor, da bi brez njepra trpelo slovenstvo ogromno škodo. Četudi smo narod sužnjev, hočemo vendar zvesto služiti zasužnjenemu nnrodu. Naš namen ni, da bi delali s svojimi prireditvami dobiček, naš namen je, da vzgajamo svojo mladino v krepke, zavedne Slovence. V to svrho uprizorimo nocoj dramsko igro »Na smrt obsojeni«, v kateri nam slika pisatelj Meško skoroda brezupne politične razmere naših koroških bratov. — Iskrenim besedam govornikovim je sledilo živahno ploskanje. — Nato so tamburaši zaigrali »Lepo našo domovino«, kar je zopet vzbudilo hrupno ploskanje in navdušene ži-vioklice. — O igri se mora reči, da je bila dobro uprizorjena, zlasti ako se pomisli, da so mnogi igralci prvi- krat nastopili na odru. Ugajali so slasti J uranova, ki ima zelo lep, svet, močan glas, taka da Jo je atm možno razumeti v najdalnejži kot, potem Rakarjeva, Jon. Prano vce in Štrukelj. Izboren igralec je tudi Al. Drenovec, samo včasih je njegov glas nekoliko preslaboten. Drugi igralci so imeli manjše vloge, katere so v splošnem dobro izvedli. Nad vse pa je ugajal občinstvu nastop male Juvanove hčerke, ki obeta, da postane še velika umetnica. — Igra sama pa vpliva na človeka pretresu -joče. — Po žalostnem delu je prišlo tudi nekaj za zabavo. Občinstvo se je »Morilcem iz Kravje doline« iz srca nasmejalo. Vsi igralci so bili popolnoma na svojem mestu, zlasti pa izborni komik Plut. — Na splošno željo ponovi N. D. O. prihodnjo nedeljo cel spored sinoćnjega večera, kateremu namerava Še nekaj novega dodati. — Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko je imelo preteklo soboto pri »Novem svetu« svoj letošnji ob "»ni zbor, ki je bil prav povoljno obiskan. Predsednik Mih. Ve rov š e k povdarjn, da je bilo preteklo poslovno leto za društvo mnogo bo i j srečno kot L 190S; pokril se je ves primanjkljaj iz nrej-šnjega leta in je preostal še mal prebitek. Spominja se umrlih člinov Šifrerja in Kocjana; zborovale! se vznak sožalja dvignejo. — 1^ poro čila tajnika l \ T o m a ž i č a je posneti, da je bilo društvo ustanovljeno 1. 1S89. in da ima v Ljubljani 7G, izven Ljubljane pa 14 članov. Bolniški zaklad se je proti prejšnjemu letu nekoliko zvišal. Društvu je ob'nil-ljenih 200 K deželne podpore, vprašanje pa je, kdaj se bo ta r-odnora izplačala. Mestni magistrat ljubljanski je dal lansko leto 100 K podpore iu za tekoče leto je tudi obljubil 100 kron. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je dala lansko leto o0 I". Društveni lekarnar pl. Tmkoczv je dovolil društva pri zdravilih W>% mesto prejšnjih 25rc ponusta. Vsem tem dobrotnikom se izreka top!:i zr» hvala. — Poročilo blagajn'ka R. Bolta v za rja izkazu V 24 73 K 19 v dohodkov in 2468 K 19 v izd-^t kov. Društveno premoženje zna^a 8729 K 14 v. — Nato so biii izvoljeni: Mih. Verovšek za predsednika; Avguštin £tamcar za podpredsednika; R. Boltavzar za blagajnik**; Iv. Tomažič za tajnika: za odbornike Al. Breskvar, Al. Tnršie in Fr. Orehek; za namestnike: Iv. Dražil, Vi\ Bi-«ehof in Peter Krž*^; za pregledali:*: Eržen, Sežun in Lanc; v razsodišče: nredsednik J. Golob, člani: Fr Kristan. Fr. Štur.n, Iv. Hočevar in Jos Hafner. Končno je bilo stavljenih več predlogov tako glede prošenj za podporo pri denarnih «*\odih in radi plombiranja zob. Zlasti poslednja točka je provzročila zelo živahen .lc-bato, kajti plombiranje zob grozi požreti celo blagajno. Po dolgotrajni raznravi se sklene, da bo odslej pri-spevala blaga ina k stroškom 71 plombiranje zob 30 rr, oralih 70% pa nai plaća, vsak član p.am. — Tajniku in biser* mikn se dovoli 7,%. preteklo leto 60 K odškodnine. — Po dokončanem delu se je razvi Ta prav živahna zabava, k č^mer je mnogo priponi oee! izborni kvartet Breskvar. Dražil. Štamcar in Tomažič. — V vojaškem preskrbo* »Hšfu na Dunajski cesti so te dni r»dkr:li staro gndniieti, v kafnri ie več kr*d, mrtvaških glav in človeških r>nsfii. Na dvm kritin j* črtati letnici 171 d in 1662. V grobnici so pokoravali nune iz samostana, ki ie s*al t »n«-stn vojaške«ra preskrbovališ"a Se mostan je razpustil c<**ar Jožef. Kakor Čujemo, bo mestna občina poskrbela, da <&e krste in človesLa ogrodja t>roTv»co na noVone?»šfc*». — »CbHstofov učni zavod« pridobil si ie kot stalnega zdravnika g. dr. M. Rusa. Cirilmetodove podružnice za ikofljico, Lavrice, Rudnik la Ig občni zbor bo v nedeljo 10. aprila 1910 ob 3. popoldne v prostoru gosp. Vin kota Ogorelca v Škofljici. Uradniški konsunt tr Varana te srn. Piše se nam iz trgovskih krogov : Odkar imamo dolenjsko železnico, se je položaj novomeškega tr-govstva znatno poslabšal. Železnica je namreč provzročila, da so nastale male trgovine po vseh vaseh. Prej je občinstvo svoje potrebščine kupovalo v Novem mestu, sedaj jih kupuje v domači vasi. Sicer je blago na vasi dražje kakor v mestu in dostikrat tudi slabše kvalitete, a ker ima občinstvo te male trgovine pri rokah, se ne meni dosti za to diferenco. Najbolj trpi mestna trgovina s špecerijskim m kolonijalnim blagom. Izgubili je ne samo velik del konsumentov z dežele, ampak železnici mu je vzela tudi mnogo mestnih konsumentov, namreč uradnikov. Mnogo je namreč uradnikov, ki naročajo svoje potrebščine iz Ljubljane in iz Trsta. Zdaj preti novomeškim trgovcem nova konkurenca. Grmski učitelj Lapajne je mendi oče dotične ideje, vsaj govori se tako. V četrtek je bil pri nas shod, ki gs je sklical ljubljanski rać. ofidjm Maks Bradam*. Uspeh tega shoda je, di se ustanovi pri ms filijalka ljub-Ijinskega uradniškega gospo-dirskega društva, na kratko re* ceno konsam. Niši gg. uradniki so kar .Peuer und Flamme" zi ta novi konsurn Od političnih undov je menda kar vse pristopilo. Za novomeško trgovstvo bo to hud udarec in boli toliko bolj, ker je dobro znano od kod prihaja, in kake organizacije stoje za ljubljanskim uradniškim konsumom. ttnarmami|a v Me-V soboto, 2. t. in., je koncertovala naša filharmonija v Narodnem domu novomeškem. Vse, kar se v Novem mestu zanima za kulturo in posebno za umetnost, je bilo ta večer v Narodnem domu, tako da je bila velika dvorana do zadnjega kotička natlačeno polna. In naši mojstri glasbeniki so nas z umetnostjo svojih divnih instrumentov, ki so udarjali na vsako še tako silno ali nežno stran človeške duše s pretresljivo globokostjo in dojimljivostio, kar očarali; pozabil je človek bede svoje prizemske bitnosti povzdignil se je duh v vedre višine, potopilo se je srce v sladkoopojne globine; kar je v njem ustvarjenega po božji podobi, to je privrelo ob zvokih čarokrasnih melodij z elementarno silo na dan in najgrenkejši pesimist je moral vsaj za ta večer priznati, da je lepa božja zemlja, ki rodi tolika čudesa. In vsi ti naši umetniki so naši slovanski bratje, naša je ta umetnost, kateri se divi ves izobraženi svet. Hvala in slava naši slovanski umetnosti in njenim mojstrskim predstaviteljem in tolmačem! D. M. Glasbena šola v Kranj i. S 15. marcem se je stalno naselil v Kranju vodja »Glasbene šole** g. S. Polašek ter prevzel reden pouk. Učenci lahko nadomeste prej zamujene ure. Žrebanje loterije za ogreval- niče o.. (Jant-s 00 8 ćet v dvorani za žr» hanje c. Wr blagajnice državnega dolg-a, Dunaj I.. S nge> * tr**s*v. Prostovoljno gasilno društvo v Idriji namerava letos na dan 26. junija obhajati svojo 201etnico. Prosi druga društva, da ne bodo na ta dan pripravljala drugih veselic. Težka telesna poškodba. Včeraj sta se v neki gostilni na Dolenjski cesti sprla 321etni klepar Fran Zupančič in delavec Ferdinand Turk. Med prepirom je Turk zgrabil za litersko steklenico in svojega nasprotn ka z njo tako udaril po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. Na lice došli policijski zdravnik g. dr. Iilner mu je dal prvo pomoč, potem pa odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. To ie pa te preveč! V nedeljo po polnoči je po Rimski cesti prikn-ča!o kakih deset Belgijcev. Ko jih stražnik v „imenu zakona" posvari in opozori na nočni mir, eden izmed njih zavpije: „Sie verdamter Schuft*. Stražnik je nato posegel med nje a naletel je na slabo. Ko je hotel zmer-jalca aretovati so navalili drugi nanj in mu ga iztrgali, potem pa jih je nekaj zbežalo. Ko je ostale hotel poprašati za imena, se prejšnji povrne liki razkačen medved nazaj in mahne po stražniku, kateremu je pa k sreči i zbil z glave samo čepico, istotako sebi, a njegova pest je zadela lastnega tovariša - nato pa zopet zbeže. Takoj se pa zopet eden povrne ter se držeč za bodalo hoče navaliti na varnostnega organa, kar bi bil tudi storil ako bi ta ne bil potegnil sablje. Te se je surovež vstrašil in „Schuftov" je imel zopet polna usta. Nato jo je zopet pobrisal. A še ni bilo dovolj. V tem ko stražnik išče pomoči, pridrvita k njemu dva podčastnika ter zahtevata od stražnika svojega tovariša čepico, katere seveda ni imel. Vpila sta nad njim da straža z vojaki 27. pešpolka nima nič opraviti itd. Ker le ni bilo miru ju je stražnik odvedel k uradu, kjer so dognali njuno identiteto, potem ju pa izpustili. Dovolimo si staviti edino vprašanje: Ali res ti ljudje ne poznajo nobene d isci pline? nTtfmi nakarta. V soboto je tržaška policija privedla iz tamošnjih sodnijskih zaporov v tukajšnje zapore deželnega sodišča 13 kaznjencev, ki bodo vsled pomanjkanja prostorov tukaj odsedeli svoje kazni. M aiajnnmv katlarjev so v soboto aretovali trije orožniki na Ško-feljici ter jih privedli v justično palačo. Fanfa rakoka* Včeraj popoldne je nek pes v Hradcckega vasi podrl 8 letnega posestni kove ga sina Indofa, potem pa stekel k Indofovi hiši ter se začel tam ruvati s priklenjenim psom. Oče to videč, je sel takoj s palico k pasji utici in hotel ruvajoča se psa razdružiti. Zavihtel je gorjačo namenjeno po butici »napadalca", 1 priletela je po glivi lastnega psa tako močno, da je takoj — »napravil oporoko-. dni v roke mestni policiji v osebi dozdevnega Emili Contati iz Monselice pri Padovi. Ni vesti ima tukajšnje zadnje podstrešne vlome in tudi mnogo blaga, pokradenega drugod, so pri njem dobili. Po tatvinah se je voiil ■a kolodvor s isvoeckom in jo odkurii z brzovlakom v druga mesta razpečavat ukradeno blago, drugod pokradenega pa je pripeljal v Ljubljano. Posebno priljubljen mu je bil Trst, Gorica in Reka. Ker je njegov delokrog zelo zanimiv, ga priobčimo obsežnejše jutri. Betaveko flbanje, V soboto se je odprl,hi«> z )uint ga kolodvora v Ameriko 74 Maeedon-ev in 28 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 15 V Bre gene je šlo 26 Hrvatov, k poglobljen ju G' ubarievegd prekopa se je pripeljalo pa 12 Ogrov. V nedeljo je šlo v Ameriko 25 Hrvatov m 60 Mac^donrev, v Heb je šlo 30, v B chs pa 40 Hr vatov. Vč>rsj se je v Ameriko odpeljalo 152 Hrvatov, 130 M«crd«>ncev in IO Slovencev; nazai je prišlo pa 71 Hnatuv V Mohb»fick je šlo 26 Ma-c^doncee, 78 S ovencev je šlo v Pa Savo, v Bregenc jf> šlo 26 v Ze tweg 7, v D hr* n« Ije, pa 40 Hrvatov. Izgubljeno la najdeno. S roje- vodjt v«, z« na ga. Ivana iAjdobmkova je izgubila denarnico, v kateri je imela 70 K drnarja. Josipina Šicljeva je i/gubila denarnico v kan r1 je imela čez 30 K denarja. G. Lavo-lav Brus je »zgubil ž-pno tula uro Delavec Fran Hat, an je izgubil črno denarnico, v kateri je imr! 11 K. Hlapec Ivan Miš maš je izgub'1 lodnov klobuk. Nadstra-žnik Ivan Ažman y* naš« 1 tri plošči-nasie posode za mh ko. S'vlja gnč. Zmka M aiova je iz^ub'la rjavo denarnico, v kan n je in ela pol« g denarja 'udi zlat prstan. Natakar Aleksander Rahuka je i'guhil d« narntco, v kateri 1* im< i 25 K denarja. Najd ni so bili 3 ki uči, katere dobi izgubiieij na osrednji stražnici. Zlat ačipalnik se je izgubil cd uži.'g* Kuiuduia do sodni;s ■ ih uhe Kdor bi ga našt I, naj ga odda proti «»b ćajn n »gradi g. tržnemu nadzorniku R O'i k-.rsu. na matji-Pat i. Pozor v pop m ci v Helindoli. V noči oJ nedelje na ponedeljek je v papirnici v Meuvodah nastal požar, ki je to cvetoče podjetje popolnoma uničil. Kako je požar nastal, do Janes še ni konstatirano, ali po d veli okoliščinah sodiM* je najbrž posledica malomarnosti In nepazljivosti. Goreti je z ji celo v zgornjih prostorih, ogenj se je čudovito hitro razširil na vsa tovarniška poslopja in jih je vsa uničil. Pogorele niso samo strehe, tudi zidovje je uničeno. Plamen se je videl daleč na okoli, doli do Št. Vida in ker je pihal močan veter, je bila nevarnost velika. Ljubljansko gasilno društvo je bilo od vodstva papirnice telegrafic-no in telefoni »'no obveščeno o nastalem požaru. Načelnik g. Stricel je dal takoj s strelom na Gradu naznaniti požar in dj-uštvo se je ko j s parno brizgalno in vozom za moštvo odpeljalo v Medvode. Ko je dospelo tja, so tam le gasila društva iz Pir-nič, iz Sore m Vižmarjev. Tovarna je bila vsa v ognju. Ljubljansko gasilno društvo se je s parno brizsralno postavilo k tovarniškim poslopjem na drugi strani Save, napeljalo štiri cevi in ostalo v rezervi, zakaj z one etrani. kjer so gorela velika tovarniška poslopja, v katerih se izdeluje jiapir, je nosil tudi veter cgromno mnogo tlečih in crorečih kosov papirja čez Savo proti tam stoječim poslopjem. Ljubljanski gasilci so bili tako dve uri na straži. Ko je ponehal veter, se je ljubljanska parna brizgalna pridružila druarim brizsral nam, delujočim že od zmtraj. Akcijo vseh združenih društev je spretno vodil g-, načelnik Stricel. Delovalo sc je s šestimi cevmi in združenemu naporu vseh gasilcev sc je v teku Štirih ur posrečilo udušiti ogenj to'.ikc, da ^e bila odstranjena vsaka nevarnost. Vsem gasilcem Usns. Mestni trg št S. ^761 02 21