Poštnina plačana ▼ KO*ovlnL Leto ix štev. 108. u Liumjani, v petek 13. moja 1921 Cena Din 1 Izhaja vsak (ten popoldne, izvzemšl nedelje In praznike. — ln sera ti do 30 petit a 2L— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati pedt vrsta 4.— Din; nouce, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2, _____..... Popust po dogovoru, InseratnI davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. Upravnlšrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Senzacijonalne vesti romunskih listov. — Na konferenci Male antante se bo baje razpravljalo o priznanju Rusije. — Bukarešta, 12. maja. Današnji jutranji listi objavljajo senzacijonalno, a še ne potrjeno vest, da se bo na konferenci Male antante v Jachlmovu razpravljalo tudi o priznanju sovjetske Rusije s strani držav Male antante. Listi zelo skeptično presojajo to vprašanje in naglašajo, da Rumunija v sedanjem trenutku na to ne more misliti. Predhodno Je treba definitivno razčistiti zadevo Besarablje, ki jo Rusija še vedno dosledno reklamira zase. Pristavljajo pa, da obstoja velika verjet- nost, da bosta tako Češkoslovaška kakor Jugoslavija priznali Rusijo In vzpostavili redne diplomatske odnošaje. Rumunija za enkrat nima vzroka, da bi se temu priznanju protivila in je nasprotno morda še celo ugodno, ker bosta lahko ti dve državi uspešno posredovali v rumunsko-ruskem sporu glede Besarablje. — Beograd, 12. maja. To vest objavlja tudi današnja «PoIitika», vendar pa dostavlja, da jo je treba sprejeti z največjo rezervo. Vlada v znamenju izpopolnitve SDS ali neparlamentarcL — Radićevci in klerikalci izključeni. — Položaj se razčisti po povratku zunanjega ministra. — Beograd, 11. maja. Verzije o izpo-]>olnitvi današnje vlade, ki se zlasti v zadnjih dneh vedno bolj širijo, zbujajo pozornost vseh političnih krogov. Po splošnem mnenju je to vprašanje za Vu-kičević - Marinkovićevo vlado trenutno najbolj aktualno, ker poteka zadnji rok, do katerega mora g. Vukičević izpopolniti svoj kabinet, da da vladi značaj, ki ga doslej sploh nima. Zato stopa v ospredje izpopolnitev vlade s katero izmed opozicijonalnih skupin in to je poleg razčiŠčenja razmer v radikalnem in demokratskem klubu glavni predmet pozornosti in komentarjev vseh političnih krogov. Po verzijah, ki se širijo iz vladnih vrst, sta najbolj verjetni dve: Prva, da stopijo v današnjo vlado, ki je po zatrdilu vladnih krogov volilna, samostojni demokratje, a druga, da se izpopolni vlada z osebnostmi izven parlamenta, med katerimi naj bi bili zastopani tudi Hrvatje in Slovenci. Tako izpopolnjena vlada naj bi nato izvedla razpust skupščine in razpisala nove volitve. Vladni krogi, tako radikali okoli g. Vukičeviča, kakor davidovičevci, bi najraje videli, da bi vstopili v vlado tudi samostojni demokratje in ravno iz teh krogov se širijo tudi vesti, ki pa so s strani SDS odločno zavrnjene, da so namreč že v teku oficijelna pogajanja. Dasi je g. Pri-bičević v svojem govoru v Skoplju ostro napadel današnjo vlado in kritiziral njeno zavlačevanje volitev, vladni krogi vendarle naglašajo, da bi bilo sodelovanje SDS najboljši izhod iz današnjega položaja. Istočasno se pa v vladnih krogih dosledno naglasa, da je izpopolnitev vlade z vstopom radičevcev ali klerikalcev popolnoma izključena, četudi je dr. Korošec na seji vodstva SLS jasno namig- nil, da bi rade volje sprejel vsako povabilo. Vladni krogi naglašajo, da nikakor ne gre, da bi se na škodo celote ojačal separatizem, marveč da je cilj vlade predvsem ustvaritev močne, na-cijonalne in napredne baze za uspešno delovanje na socijalnem in gospodarskem polju. Kar se tiče druge solucije — izpopolnitve vlade z osebnostmi izven parlamenta — je ta mnogo manj popularna in se ji skušajo tudi vladni krogi izogniti. Naglasa se, da bi to v znatni meri zmanjšalo ugled parlamenta in bi lahko napravilo vtis, da se vrše volitve proti parlamentarizmu. Te in slične verzije se zadnje dni stalno vzdržujejo. Na drugi strani pa se zanimajo politični krogi tudi za mnenje opozicijonalnih skupin. Stališče radičevcev in klerikalcev je dovolj znano. Tako prvi kot drugi bi bili pripravljeni takoj vstopiti v vlado, zlasti še, ako dobe garancije, da bo ta vlada izvedla volitve, zavedajoč se, da je njihov položaj med ljudstvom zelo omajan in da bodo volitve brez njihovega sodelovanja na vladi v znatni meri oslabile njihovo strankarsko moč. Veliko preglavice pa dela ministrskemu predsedniku vprašanje zopetnega vstopa Bože Maksimovića v vlado. Zatrjuje se, da so davidovičevci v tem vprašanju že nekoliko popustili, toda on naj bi vstopil šele po razpisu volitev, da ne bi prekrižal računov dr. Marin-koviča. ki upa, da se bodo demokratje ojačili na račun pašičevcev, ki bi ostali v tem slučaju popolnoma izolirani. Vsekakor pa se računa s tem, da se bo položaj po povratku zunanjega ministra dr. Marinkoviča s konference Male antante definitivno razčistil. Francoska letalca ponesrečila? Mobilizacija parnikov in letal. — Brezuspešno iskanje« — Prevladuje prepričanje, da sta se Nungesser in Coli ponesrečila. — Zgodovina dosedanjih poletov čez ocean. — VVashington. 12. maja. O francoskih letalcih Nungesser ju in Coliju do danes zjutraj še vedno na bilo nikakega clasu. Vsi dosedanji poizkusi, da bi bržkone ponesrečena letalca našli, so ostali brezuspešni. Vlada je danes izdala naredbo, naj se raztegne iskanje do sredine oceana. V to svrho je bilo odposlanih 20 hidroplanov in 8 torpednih ru-šikev. Tudi vse ostale ladje ob ameriški o-hali so dobile nalog, da poizvedujejo za letalcema Potniške ladje in tovorni parniki, ki vozijo v Evropo, so dobile navodila, naj s svoje strani raztegnejo opazovanja in javijo brezžično takoj vsako sled Domneva se, da sta morala letalca v viharju pristati na kakem pustem otoku ali pa da sta padla v vodo in čakata na rešitev — Pariz. 12. maja V tukajšnji javnosti vlada veliko vznemirjenje radi neznane usode Nungesserja ki Colija. Pojavljajo se celo vesti, da sta smela letalca postala žrtev zločinske nakane. Naglasa se. da je za polet preko oceana potrebno posebno letalo z močnimi motorji in posebno konstrukcijo. A-parat, na katerem sta poletela Nungesser in Coli. na nima niti radio-oddajne postaje, da bi mogla v slučaju nesreče klicati na pomoč. — London. 12. maja. Vse ladje in vsi avijoni. ki so bili odposlani iz HaHfaxa, da iščejo francoska letalca, so se včeraj zvečer vrnili s poročilom, da leži nad vsem oceanom tako zosta megla, da ie vsako uspešno iskanje nemogoče Ni izključeno, da sta le-taica v megli in viharju izgubila smer in zašla s celine na odprto morje, kjer sta morala bržkone med tem že pristati. _ Pariz. 12. maja. Iz Newyorka poročajo ob 9.30: O letalcih Se vedno ni nobenega sledu Kanadska vlada je ponovno izdala vsem svoiim ladjam in brezžičnim postajam nalog, nai intenzivno iščejo pogrešano letalo in uzotove usodo obeh letalcev. V stažbe- nih krogih prevladuje prepričanje, da sta se letalca ponesrečila. Zgraditelj letala izjavlja, da ie aparat z ozirom na mak) zalogo bencina zamogel ostati v zraku najdalje do danes ob 8. zjutraj. (Glej rudi poročilo na 4. strani! Op. ured.) Ako štejemo zadnji poizkus letalcev Nungesserja in Colija. lahko govorimo o devetih poletih čez Atlantski ocean. Prva ideja poleta Čez širno morje datira iz l. 1908, ko je prispel v Evropo pijonir modernega letalstva Wrigbt. Njegov načrt ie Da ostal samo na papirju, šele ko ie svetovna vofna odnesla nepričakovan napredek leta rs»tva. je postalo jasno, da tudi Atlantski ocean ne more ovirati drznih letalcev na poti k presenetljivim trs>pehom. Od takrat beleži zgodovina letalstva 9 poizkusov in sicer 6 v smeri iz Evrope v Ameriko, tri pa v nasprotni smeri. 15. maja 1919. se je dvignil ameriški poročnik Read z dvema letalcema v TeiTa Novi. V 16 urah je dosegel Azore, od koder je poletel v spremstvu ameriških parnikov v etapah preko Lizbone v Plymouth. Za polet je rabil 16 dni. Tri dni pozneje ie poletel s Terre Nove angleški poročnik Hawker. toda njegov poizkus se je že čez nekaj ur ponesrečil. Pilota je sprejela na odprtem morju na krov neka danska ladja. 14. junija 1919. je našel Atlantski ocean svojega mojstra v angleškem kapitanu Alcocku. Ta junak modeme avijatike se ie dvignil omenjenega dne s poročnikom Brownom Iz št Jeana na Terra Novi ob 5 28 in že drugi dan ob 9.30 je pristal v Clvfdenu na irskem. Preletel Je 3000 km v 16 urah 12 min. brez prestanka s povprečno hitrostjo 197 km na uro. Njegov uspeh ic bil za takratne čase presenetljiv. Mesec poznele. 2. iuMJa 1919. ie nastopil pot čez ocean prvi angleški vodilni zrakoplov K 34. Dvignil se je v East Fortunu na Škotskem v gosti megli in ubral smer proti Newyorku. V 108 urah 12 minutah je preletel 4300 km in pristal na Long Islandu. Že 1. julija se je zrakoplov vrnil v Pulbam. To je bil prvi in edini polet čez Atlantski ocean v obeh smereh. Sledila je triletna, pavza. Šele 30. marca 1922 so potetili iz Lizbone 4 portugalski častniki, ki so hoteli preleteti ocean in pristati v Rio de JaneiTo. Polet so končali šele 18. maja. ker so morali radi neugodnega vremena menjati letala. 2. avgusta 1934 sta poletela dva ameriška častnika s hidTOpla-nom iz Krikvvalia (severna Irska) in dosegla preko Islanda in Gronlandije 2. septembra Indian Harbour. Istega leta 12. oktobra je poletel Iz Friedrichshafna zrakoplov Z. R. III.. ki je kljub slabemu vremenu 15. oktobra pristal v Lakehourstu v Severni Ameriki. Zrakoplov je kupila pozneje ameriška vlada. 22. januarja so poleteli čez ocean trije španski častniki. Startali so v Palače de Mogruec na Španskem s hidroplancttn in poleteli v Buenos Aires. Polet so morali dvu-fcrait prekiniti in 30. januarja so dosegH svoj cilj. Istega leta je skušal preleteti ocean a-meriiški kapitan Fong. ki se je pa tik pred poletom ponesrečil. Zdaj Je na vrsti Nungesser. Je sicer deveti med onimi, ki so preleteli Atlantski o-cean, vendar je pa orvi civilni pilot, ki se je odloča za polet iz Evrope v Ameriko. Vsi dosedanji tekmovalci v borbi za prelet oceana so bili namreč vojaški letalci. Du&ounišJii monstre-proces u Mariboru Največja tiskovna pravda v Sloveniji. — 29 duhovnikov tožilo urednika «VoIksstimme». — Odmev oblastnih volitev in krvavih dogodkov iz leta 1919, Predigra procesa. — Maribor, 12. maja. Danes zjutraj ob 8. je pričela pred mariborskim okrožnim sodiščem tiskovna pravda, ki ni le največ.«, ampak rudi najznačilnejša v Sloveniji in morda tudi v vsej Jugoslaviji po uveljav-ljenju novega tiskovnega zakona. Kot toži-telji nastopajo proti uredniku socialističnega tednika >Volksstimme< g. Viktorju Erženu vsi uglednejši duhovniki mariborske oblasti, 29. po številu. Ozadje te pravde tvorijo na eni strani krvavi dogodki, ki so se odigrali 27. januarja 1919 na mariborskem glavnem trgu, ko so skušali Nemci pred antantno komisijo demonstrirati nemški značaj mesta in tako doseči priključitev Maribora Nemški Avstriji, na drugi strani pa zadnje oblastne volitve. Za Časa volilne borbe za mariborsko oblastno skupščino je socijalistom precej prekrižala račune zveza med klerikalci in Nemci. Znano je, imajo socijalisti m^d Nemci in onimi, ki se štejejo za Nemce, mnogo pristašev. Zato je razumljivo, da je >Volksstimme< ostro napadala take »buržu-je< in pibijala klerikalno-nemško zvezo. V tej volilni polemiki in propagandi je »Volks-stimmec med drugim tudi objavila trditev, da so o priliki dogodkov leta 1919 tudi duhovniki streljali na Nemce. Ta očitek je sicer prej že večkrat padel, in Še ranjka >Straža.: je zato cesto polemizi- j rala s socijalisti. Vendar pa se takrat radi ', tega ni nihče preveč razburjal. Sedaj pa s«) na vidiku zopet volitve. Se letos bomo imeli skupščinske in v najkrajšem času tudi občinske, za katere klerikalci zopet pripravljajo svojo zvezo z Nemci. Zato jih taki očitki sedaj mnogo bolj razburjajo. Napeli so vse sile, da jih zavrnejo. Novi tiskovni zakon res nudi možnost tožbe, ker ni treba, Ja bi bil kdo imenoma naveden, marveč zadostuje, da 6e kdo čuti užaljenega po kakem pavšalnem očitku. Na to stališče so se postavili tudi klerikalci in tako je prišlo do tega zanimivega procesa. 29. duhovnikov mariborske oblasti je vložilo tožbo proti uredniku g. Erženu radi klevete. Med toži-telji so poleg drugih tudi stolni prosti Ma-lek, stolni župnik Moravec, profesor in narodni poslanec dr. Hohnjec, bogoslovni profesor dr. Somrek, profesor Fran Osterc, msgr. dr. Jerovšek, prof. dr. KovaČič, pater Anton Avbelj. gvardijan frančiškanskega samostana v Mariboru Gratus Kostanjšek, bogoslovni profesor Josip Zidanšek itd. Poleg tega več kaplanov iz mariborske okelice, ki so bili leta 1919 še v bogoslovju. Zastopata jih odvetnika dr. Leskovar in dr. Veble. Toženega urednika g. Eržena zastopa dr. Reis-man. Za proces vlada veliko zanimanje. Toženi urednik je ponudil dokaz resnice ia predložil okoli 50 prič, ki so deloma v inozemstvu in so bile zaslišane pri tamošnj'h sodiščih. Tudi toženci so se temeljito pripravili ter pridno zbirali dokaze, da ovržejo očitke socijalistov. Te dni so imeli zborovanje, da se domenijo g\2đe pričevanja. Tudi oni so s svoje strani predlagali celo vrsto prič, tako da bo trajal proces bržkone več dni. Proces pa je tudi z juridične strani zelo zanimiv. V naslednjem prinašamo poročilo o današnji dopoldanski razpravi, o na-daljnem poteku pa bomo Še poročali. Prvi dan razprave. Pred nabito polno dvorano se ie začela razprava danes zjutraj ob pol 9. Senatu predseduje sodni svetnik dr. Požega, vo-tanti pa so: sodni svetnik dr. Tombak, dr. G u z e 1 j in okr. sodnik dr. T r a v n e r. Zapisnikar je avskultant dr. Štefanovi č. Obtoženca zagovarja dr. R elani a n, tožence pa, od katerih je navzočih Ie par, zastopa dr. Veble in v zastopstvu dr. Leskovarja njegov koncfpijent dr. Novak. Ker so vse obtožnice enake, ie bila prečita na samo ena. V obtožnici se navaja, da je toženi urednik s pisavo v »Volkssrim-me« žalil duhovščino, ji kratil ugled ter je tako zakrivil klevete in uvTede, Zlasti mu tudi zamerjajo izraz »farji«. Takol nato je pričelo zaslišanje prič, med katerimi so takratni vojaški funkcijonarji, policijski uradniki in stražniki in nekatere civilne osebe. Prvi je bil zaslišan takratni komandant mesta podpolkovnik Zvini, ki ie izja- vil, da je popolnoma nemogoče, da bi streljali Iz semenišča, ne da bi oblastni organi to zapazili. Podravnatelj bogoslovja dr. Somrek je v daljšem govoru opisoval razmere v bogoslovju in zavračal očitke sociialistov. Naglasa! je, da so okna na ulico v bogoslovju vedno zaprta, fevzemši spalnice, kier pa po dnevu nikogar ni. Policijski uradnik Golin izraža mnenje, da takrat iz bogoslovja ni nihče streljal. Višji policijski stražnik Lovrcnčič se spominja, da so bila okna na blagoslovju zaprta in izključuje vsako možnost, da bi bil kdorkoli iz bogoslovnega poslopja streljal. Železniški uradnik Skvarča. takratni podporočnik, ne ve o tej zadevi ničesar. Ludvik Macarol Izjavlja, da je takrat sicer slišal streljanje, ne more pa reči, od kod so padli ti streli. Višji stražnik Cerne izpove, da ni ničesar opazil, kar bi utemeljevalo iznesene očitke. Policijski nadzornik Kadim Izjavlja, da je bil takrat v službi na javnem trgu, da pa ni ničesar videl. Zasliševanje prič. Ob 11. uri se je pričelo zasiševanje prič, ki jih je predlagal obtoženec. Priče so de-,fyma iz Maribora, večinoma pa iz Avstrije, 'led njimi je pet žensk. Priče iz Avstrije so govorile večinoma nemški. Prvi je bil zaslišan Jekl. železniški uslužbenec v Avstriji. Govoril je zelo razločno v slovenskem narečju. On trdi z vso gotovostjo, da so bila v kritičnem trenutku v prvem nadstropju bogoslovja 4 akna odprta. Pri oknih je videl osebe v talar|fe in sicer pri enem oknu tri, pri drugem oknu pa ie pomolela naenkrat roka z revolverjem, na kar ie za-blisnilo in počilo. Izjavi, da lahko priseže, da so padli streli tudi iz bogoslovja, ne more pa reči koliko. Trije strel! pa so čisto gotovo padli. Marija Kopic, žena delavca iz Maribora, govori nemški in trdi, da je padel strel iz prvega nadstropja bogoslovja in da lahko na to priseže. Ključavničar Herman Dvoršak iz Maribora sam ni videl, od kod je padel strel, vendar pa se je takrat povsod trdilo, da so streljali iz bogoslovja. Josip Ziringer, nagačevalec v Mariboru, je videl odprta okna. skozi katera so molele roke z revolverji. Padlo je tudi več strelov. On je vse to dobro videl, ker ie stal za spomenikom sredi glavnega trza obrnjen proti bogoslovju. Ana Plohi ni slišala strelov, videla pa je, da so molele iz oken roke. Ključavničar Dovičar iz Maribora je videl na oknu dve črno oblečeni osebi, ki sta moleli skozi okna revolverje in streljali. Da so oni streljali, sklepa po tem, ker je tam videl blisk in slišal strele. Fani Ku-stovnv iz Brucka v Avstriji iziavi, da lahko z vso gotovostjo trdi, da se je iz bogoslovja streljalo. Točno se spominja, da so padli iz okna v prvem nadstropju trije do štiri streli, bila pa je od tega naravnost hipnotizirana ln sc danes ne spominja več natančno na podrobnosti. Josrp Mlakar iz Brucka v Avstriji, ki se je udeležil demonstracij, ie točno videl, da se je rz blagoslovja streljalo. Okna so bHa zasedena po teologih. Koliko lih je bilo, ne ve. Finančni preglednik Franc Kern iz Avstrije izjavi med drugfm. da je tik pred njim padla žrtev, ki je bila zadeta od strela iz bogoslovja; strel je oddala skozi okno moleča črna roka. 2ena nadsprevod-nika Terezija Hasenhattel iz Gradca izpove, da so iz bogoslovja kazali iezfke in dolge nosove. Ko je v splošni zmedi z drugimi vred bežala, je slišala, da so ljudje govorili: Dle Pfaffen schiessen!< Na bogoslovju Je opazila tri ali štiri odprta okna, ki so bila zasedena po bogoslovcih. — S tem je bilo zasliševanje prič zaključeno. Predsednik je ob 12.10 prekinil razpravo, ki se nadaljuje ob pol 15. Občinstvo je mestoma viharno pritrjevalo izpovedbam prič, tako, da je moral predsednik večkrat zapretiti, da bo izpraznil dvorano. PRIPRAVE ZA KONFERENCO MALE ANTANTE — Beograd, 11. maja V zunanjem ministrstvu se vrse zadnje pr^rave za konie-renco Male antante. Nasa delegacija je v ^eraj zvečer odpotovala preko Zagreba in Maribora \ Jucmmovo ČeSkoslova^k poslanik Jaii Seba in rumoMfc podanik i:mjTdi Na ic SOOČI cdpotovala v Prago. V inozemskem tisku *o sc nrflnfro di | ra/^ -riie vesti, da vladajo med dr/avam: Male antante večja nesoglasij, ter da je to nun zad-vj vesra-HL-k. Zunanje .:::nMrs-:vo jt J.;-nes izda'o komunike, v katerem te vesti odločno demenrira in ugotavlja, da \lada v Mali antan-ti enxlu>n<> na/Jranie v vsili vprašanjih. DR. NINČIĆ O MUSSOLINIJU — Beograd, 11. maja. Bivši zunanji ministar dr. Ninčić objav!-a v neki francoski politični reviji daljšo razpravo o odnosa :m med Jugoslavijo In Italijo in pravi med dru-Elm: »Naše javno mnenje si ne more tolmačiti tiranskega pakta drujrače, kot del -nitivno instalacijo Italije v Albaniii. Ni pa tudi nobenega dvoma, da ie to naperjeno v prvi vesti proti Jugoslaviji. Italija ;e v dobrih odnošajili z Anglijo in to je ojačilo njeno pozicijo v Evropi, zlasti pa v 5r« nji Evropi. Poznam Mussolinija i:: vem. da Je zelo razumen mož iu da hoče « trebne večine in da razprava ne bo poteki« povsem gladko. IZENAČENJE ZAKONA O MESTNIH HRANILNICAH — Beograd. 12. maja. V ministrstvu trgovine in industrije se pripravlja osutit-U zakona, s katerim se bo raztegnil zakon <» Mestnih hranilnicah, ki je veljaven v pokrajinah bivše Avstro-<>rr?ke, na \ao državu. POLOVIČNA VOŽNJA ZA PEVSKA DRUŠTVA — Beograd, 12. maia. Prometno ministrstvo je izdalo vsem železniškim direkciiani navodila, da lahko dovoljujejo pevskim društvom polovično vožnjo, kadar potujejo korporativno na koncerte ali slične dru^ -vene prireditve. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: investicijsko posojilo S4.55e§ir< 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% invest. posojilo 1<>21 S4N —2Vt^c drž. rente za ratnu štetu 339(3, 339_339.5; Ljubljanska kreditna 130—152: Hrv. eskomptna banka 96.5—0: Kredit n banka. Zgb. 93—95; Hipotekama 1 ak.i 61—6130; Jugobanka 03—95: Praštediona 850—560; Drava d. d. Osiiek 600—605: šećerana, Osijek 480—«5; IsU d. d. 46—9; Gutman 290—300; islavek* 111 —ItiO; Sla\ » nija 26K—28; Trboveljska 405—500; Inion paromlin 300—305; Vevče 138 -142 r> : Agrari a 51—51.5. Devize: Dunaj 800.5»»—803.54). Berlin 13.495—13.525, Italija 900.94—308.JM. London 276.S0—277.10, Newyork eek 50.75 ~MJG Pariš 222.375—224.375, Praga NBJP—199.H1 Cnrih 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13. Pariz New6ork 520, Milan 28.1S, Praea 15.40. I^m-don 25.265, Dunaj 73.20. — Trst: Beograd 32.35, London HUM Curih 353. Mladinski koncert. V soboto, dne 14. maja t. L pop. ob 16. uri se vrsi v Uniotiski dvorani mladinski koncert, katerega priredijo učenke L mestne dekliške osnovne sole. učenke Kcejske osnovne §o e in učenke II. dekliSke meščanske šole po 1 wd>tvom svojih učiteljic gdč. Sverkove m UniberKerjeve. Pri koncertu sodeluje rudi Milena Verbiče-va, ki poje nekaj samospeve v Dc\';ški zbor nastopi z raznimi narodnimi pa ttii unu> vknA pesmami. Prireditev je dobrodelna 20 4 39 Popoln razkol v klerikalni stranki Značilna izjava dr. Stanovnika o absolutizma strankinega vodstva. — Njegov prisiljen umik iz stranke. — .Teror duhovščine. — Zagreb, 12. maja. Današnje «No-vosti* objavljajo izjavo voditelja krščanskih socialistov v Ljubljani dr. Ivana Stanovnika glede spora, ki je nastal v SLS, o čemur je ^Slovenski Narod* poročal že v ponedeljek. Dr. Stanovnik je izjavil dopisniku «Novosti»: Zagreb, 12. maja. Današnje "Novosti* objavljajo izjavo voditelja krščanskih socijalistov v Ljubljani dr. Ivana Stanovnika glede spora, ki je nastal v SLS, o Čemur je »Slovenski Narod* poročal že v ponedeljek. Dr. Stanovnik je izjavil dopisniku «Novosti»: «Že dve leti se vodi ogorčen boj proti mojemu očetu g. Ivanu Stanovniku, bivšemu narodnemu poslancu, ki se kot poljedelec ni hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. Kot povod za nastop proti njemu so vzeli spor med njim in domačim župnikom, kateremu se je moj oče zameril. Razumljivo je, da sem kot sin stal na njegovi strani, a to ne samo iz osebnih, marveč tudi iz načelnih razlogov. Boj se je pozneje prenesel na mene in na vse naše prijatelje, tako da se vrši danes borba med levico in desnico v Slovenski ljudski stranki Zapretlli so mi, da me bodo izključili, če ne podam ostavke na vse svoje funkcije v stranki. Jaz sem to storil v želji, da se ta boj konča v stranki sami. Umaknil sem se vse dotlej, dokler bo na površju sedanje vodstvo stranke z dr. Korošcem na čelu. G. dr. Gosar, bivši minister za socijalno politiko, je naš dober prijatelj, toda on se ne udeležuje tega boja. Večkrat je zahtevala ljubljanska organizacija SLS, naj bom jaz kandidiran kot nosilec liste pri oblastnih volitvah v mestu Ljubljani. Na pritisk vodstva stranke sem se moral umakniti, dočini drugi naš prijatelj g. Fran Terseglav, glavni urednik «Slovenca*, ni bil izvoljen. To Je zahvala g. dr. Korošca za to, da sem mu priboril pri skupščinskih volitvah ljubljanski mandat! Glavni krivec našega spora je duhovnik gosp. Fr^an Gabrovšek. glavni , tajnik SLS. Izstopil sem iz gerentskega j sosveta, ker je stanje ljubljanske občine obupno in so nove volitve nujno potrebne.* Na vprašanje, kaj prav za prav žele krščanski socijalisti, je dr. Stanovnik resolutno odgovoril: lahko pravi reprezentant nase, >edaj ze prilično visoko razvite glasbene kulture v_— i žBetežnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 12. maja 1927: katoličani: Servacij; pravoslavni* 29. aprila. Dev. Muka. Jutri: Sreda, 13. maja 1927; katoličani: Pankracij; pravoslavni: 30. aprila, Jak. Jot. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: zaprto. — Opera: zaprto. Kino Matira: >Več dela — manj plač«*«. — »Otok prokletih«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ufbff, Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. Šiška. Jutri: Sušnik, Mariin trg; Kuralt, Clo-sposvetaka c. ZA NASE NAROfNrKE. Danes so na vrsti naročniki serij X in tT. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo morejo se čitati tudi ponoči. — Eo primer. :nocavice„klju Sport — Ilirija : Rapid —- Finale nogometne ga prvenstva LSP. Na športnem prostoru SK Ilirije se odigra v nedeljo zaključna tekma za prvenstvo Ljubljanskega v >go metnega podsaveza za leto 192o 27. Fina* lista sta letos zopet SK Ilirija kot prvak ljubljanskega podsaveznega okrožja ter mariborski prvak SD Rapid. DrugaCj kot prejšnja leta, zadene letos Ilirija v Rapidu na popolnoma enakovrednega tekmeca za naziv prvaka LNP in na protivnika, ki grt* v odločilni boj celo z bofišimi izgledi. Ker ima boljše vigrano in trše moštvo kot raz* polaga z njim momentano za prvenstven* tekme Ilirija. Rapid je letos že enkTar zmagal nad Ilirijo na svojem prostoru s 4 : 3. — Kada, najboljši centerhalf na kontinentu, je v nedeljo v tekmi proti Penarolu odigral svojo 500. tekmo za S par to. Dobil je v znak priznanja nebroj darov. JUTRI! JUTRI! JACKIE COOGAN Elitni Kino Matica. — Toda to je moje osebno mnenje, ki se slučajno ujema z mnenjem moje« ga korziškega klijenta. Ako želite, go* spod, da posvetim omenjeni dobi lep spomin, sem vam na razpolago. V tem primeru velja tarifa č, 2 B, stran 3—4, zgodovinske razprave, slavospevi in re* habilitacije. Gospod de Tallevrand je kar po* skakoval od smeha. — Ah, ahl «Ir Napolconcm* ali »Pro Napoleona*, poljubno! Imenitno! Rad bi vedel, da*li so Ciccronovi go* vori nastali na enak načini Morda je imel tudi on cenik za in proti Catilini. — Vzemite za primer edino pri* kladno osebo, — je pripomnil gospod Quilinchini brez najmanjše ironije. Toda prosim vas, povejte mi čim prej. kakšno stališče bi želeli imeti v raz« pravi. Stanovanje lahko plačani samo s svojim peresom, a organizem je tr,e* ba ^ neprestano zalagati z maščoro. ogljikohidrati in beljakovinami. Ako ste nas ugrabili z namenom oderu; štva, vas moram takoj opozoriti, da bi bil boj proti moji denarnici in naprs« nemu žepu boj proti veternim mlinom, ki so vrhu tega še prazni. V tem primeru storite najbolje, ako me takoj iz* pustite. Makulaturni papir kg & Din 4*-orodaia uprava „Slov. Naroda'* Unevne vesti. V* Ljubljani, dne 12. maja 1927. Pomlad v znamenju mraza in snega Slana je danes zjutraj uničila pire pomladne sadeže. — Sneg na Gorenjskem. — Zgodovina in pomen ljudskih vremenskih pregovorov. — Odlikovanje. Predsednik bizantolo-Ikega kongresa, univ. prof. In nar. poslanec dr. Jovan R a d o n j i ć je odlikovan z redom Sv Save L reda. — Iz državne službe. Imenovani so: za šefa odseka direkcije državne statistike dosedanji statističar Dragotin Golja, za inšpektorja splošnega odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani šef odseka poštnega ravnateljstva v Splitu Anton Suha č, za tajnika pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani tajnik poštnega ravnateljstva v Skopiju Ivan N a p o t n i k. — Končni rezultat volitev v Obrtno banko SHS. Notar dr. Andrej Kuhar je včeraj ob 15. zaključil uradni zapisnik o volitvah poslovnega odbora podružnice Obrtne banke kraljevine SMS ter ugotovil končni rezultat Nekateri kandidati so bili na več listah izvoljeni. Rezultati so sledeči: Engel-bert Franchetti 1082 glasov, Jostp Rebek mL 1062, Lovto. Pičman 1082. Karo! Vidmar 1060. Miroslav Urbas 1082. Fran Ravnikar 1196, vsi v Ljubljani, ter Jakob Za-dravec Središče pri Ptuju 1175 glasov. TI so izvoljeni. V manjšini je ostala klerikalna Ogrinova Usta. Kandidati te liste so dobili: Ivan Ogrin 153, Anton Rojina 173, Fran Kavčič, pek, 153, Filip Tratnik, Maribor. 153 glasov. Celokupno ie bilo oddanih 1235 glasov. — Obnovitev železniških postat Prometno ministrstvo je nekaterim direkcijam državnih železnic dovolilo kredit za obnovo in popravo železniških postal. — Z beogradske univerze. Dne 15. junija se konča na beogradski fakulteti polletni semester. Prihodnje dni se vrši volitev rektorja, kl se voli na beogradski univerzi za dobo treh let. — Vloge pri Poštni hranilnici Od 6. maja t. L naprej sprejema Poštna hranilnica hranilne vloge do najvišjega zneska 50.000 Din, dočmi je bila sedaj naivišia vloga določena na 25.000 Din. Za vlogo jamči država. Vlaganje in dviganje denaria se more :zvršiti pri vsakem poštnem. uradu v državi. — Komisija za proučavanje železniških kočnic Na Sušaku se mudi že delj časa mednarodna komisija železniških strokovnjakov, ki proučava železniške kočnice, osobito Božičev sistem kočnic. — Iz Obrtniške zbornice v Beogradu. Dosedanji glavni tajnik beogradske Obrtniške zbornice dr. Milorad Stanoiević je odstopil. Za pomočnika tajnika ie imenovan Inž. Gavrilović. na mesto Aleksandra Fev-removiča, ki Je imenovan za tajnika Obrtne banke kraljevine SHS. t Učitelj Makso VVudler. Iz Celja u*m poročajo: Danes zjutraj ob 3. je po kratkem, težkem trpljenju v celjski iavni bolnici umrl učiteilj na deški mestni osnovni šoli v Celju g. Makso W u d I e r v najlepši moški dobi 38 let. Pokojnik je bil rojen v Ljubnem v Savinjski dolini kot sin tamošnjega nadučitelja. V Celju je služboval od prevrata. Bil je odličen pedadog in šolnik ter pri šolski mladini in prebivalstvu splošno priljubljen. V učiteljskih organizacijah ie bU marljiv delavec demokratska stranka pa izgubi ž njim odločnega pristaša, ki ie vedno rad stavil vse svoje moči na razpolago. V bivšem celjskem občinskem svetu je bil odbornik demokratskega kluba. Ravnokar si je pričel graditi lastno vilo, ksmor se je hotel preseliti s svoio družino, kateri je kruta smrt tako nenadoma ugrabila rednika. Zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Pogreb se bo vršil v soboto 14 maja ob 16. iz javne bolnice na mestno pokopališče. Ohranimo mu časten spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskrena sožalje! — AH bo stanovanjski zakon podaljšan? Kakor smo že poročali, so se obrnili zainteresirani krogi na ministrstvo za socijalno politiko s prošnjo, naj se jim pojasni po-težaj hišnih posestnikov in najemnikov po L novembru, ko izgubi stanovanjski zakon svojo veljavo. Minister je pozval zainteresirane kroge, nai odgovore na štiri vprašanja, tičoča se stanovanjskega problema. Ko prejme te odgovore, bo sklica! minister konferenco vseh zainteresiranih ustanov. Na tej konferenci pade odločitev o stanovanjskem zakonu. Minister za sociialno politiko je izjavil, da bo rešeno stanovanjsko vprašanje tako, kakor zahtevajo splošno socijalni in gospodarski interesi. Skiepe konference zainteresiranih ustanov bo predložil minister ministrskemu svetu v končno odločitev. Ako bi se konferenca izjavila za nov stanovanjski zakon, bo minister zahteval pooblastilo, da pripravi osnutek novega zakona. — Svidenje. Svojecasne gojenke zavoda Pirkhert v Grazu so v hvaležnem spominu na prebita leta v imenovanem zavodu sprožile vodstvu zavoda misel, da se snide-jo gojenke tega zavoda ob priliki 801etnice obstoja zavoda. To slavje se vrši dne 28 In 29. maja. Precejšnja množina gojenk je Že obljubila* da se udeleži te slavnosti in so *udi obljubile svojo pomoč. Spored obstoja iz slovenskega pozdravnega večera, predstave gojenk, vrtne veselice (kdor zamore, je naprošen, da pride v narodni noši) in družabnega sestanka, pri katerem sodelujejo umetniške moči. Za kritje stroškov je predviden prispevek 3 šilingov: presežek je na ni en jen v dobrobitne svrhe zavoda. Ker pa ie sedaj spojen zavod Pirkhert z zavodom Anderl-Foggc, Radetzkvstrasse 80 fn se nahajata oba zavoda pod enotnim vodstvom, so vabljene tudi gojenke tega zavoda. Naslove naj se javi na naslov: »Festausschuse Pirkhert - Anderl - Rogge, Graz, Lessing-strasse 19.< Za slučaj dovoljne udeležbe i>o-deljuje obratno ravnateljstvo Železnic popust pri vožnji. — Ponovavas pri Grosupljem. Kdo še ne pozna prijaznega grička Tabor, kjer ponosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še iz turških Časov, kjer se vrši v nedeljo 15. t. m. ob pol 10. uri dopoldne slovesna maša, nato pa otvoritev podzemskih jam, ki so bogato okrašene s krasnimi naravnimi kapniki. Nato se vrši ogledovanje jam in sicer Zupanove jame, Ledenice in Mikličeve jame, združeno z veselico na Taboru, šaljiva pošta, srečolov, turška kavarna, janc na ražnju, petje itd. Med prireditvijo igra godba Št Jurij. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v Ponovi-vasi v prostorih g. Josipa Permeta. Za jedila in pijačo je poskrbljeno. Pri jutranjih in opoldanskih vlakih vozovi na postaji Grosuplje na razpolago. Vabljeni so vsi od blizu in daleč. — Starešinska zveza Triglava v Mari* boru poziva vse svoje članstvo, da se pol-noštevilno udeleži občnega zbora v Laškem v nedeljo 15. t. m. ob 10. url v prostorih »Pivnice«. Popoldne Izlet Udeležbo je treba naznaniti g. dr. Josipu S m i d u, sodniku v Laškem. — Odbor. — Navodila za izvrševanje državnega proračuna izidejo v celoti v 52. številki »Uradnega lista«. Posamezni izvodi navo-dii se bodo dobivali Izza dne 13. maja, dokler zaloga ne poide, pri upravi lista po 1.50 Din. — Zakup ribolovov. V ponedeljek dne 30. trn. se bo oddalo pri srezkem poglavarju v Kamniku potom lavne dražbe v zakup ribištvo revirjev Zalog - Kapljavas. Mengeš in Ihan in sicer za čas od 1. junija 1927 do 31. maja 1937. Podrobni dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi UTanri pri srezkem poglavarju v Kamniku. — O metljavosti, njenih pojavih in zdravljenja ie zagrebški univ. prof. Mile Rajčević izdal drobno poučno knjižico, opremljeno s slikami. Knjižica je pisana v hrvaščini, Id pa bo lahko umlnva tudi slovenskim kmetovalcem. Cena je 6 Din, naroča pa se na naslov: »Dionička štamparija d. d Karlovac«. — Šmartno pri Litiji. ProstovLmo gasilno društvo proslavi v nedeljo 3. hrlija slav-nost blagoslovitve nove motorne brizgalne, na kar že danes opozarjamo in se priporočamo za čim večjo udeležbo. 41Sn — Smrten padec v kamnolomu. Na CukaricI pri Beogradu so delavci v kamnolomu razbijali kamenje. Dobrtvoj Novic je splezaj 15 metrov visoko, naenkrat pa se mu je izpodneslanoga in je strmoglavil navzdol ter ves razbit obležal mrtev. — V vlaku mu ukradli čevlje. Na beo-gradskem kolodvoru so potniki ob prihodu niškega vlaka predvčerajšnjim opazovali komičen prizor: Iz kupeja I. razreda le Izstopil eleganten gospod v nogavicah. Ob splošni pozornosti vseh na peronu se je najprej zglasil pri železniškem komisarijatu, nato pa sedel v avtotakso In se odpeljal v prvo trgovino, da si nabavi nove čevlje, kajti prejšnje mu je med ponočnlm spanjem v udobnem kupeju »sunil« neznan lopov. — Zverinski umor dveh županov se je te dni zgodil na polju blizu Ćuprije v Bosni. Ljudje so našli Ooluba Petroviča in Petra Paunovića z odrezanima glavama. Neznani zločinci so oba najprej potolkli s topimi predmeti, jima nato odrezali glave in Ju še strašno obdelali po telesu. Zasledovanje je v polnem teku. — Osliček v morju. Pri zrakoplovnem poveljstvu v Jasenovcu v Dalmaciji so vojaki tako vdomačili malega oslička, da je bi! kakor dresiran kužek. Te dni ie osliček sledil nekemu Matku Gagru, ker ga je menda radi oblečenega dežnega plašča smatral za vojaka. Stopal je za njim do ladje, pa tudi dalje na krov. Ljudje so se zbali, da je osliček morda podivian in so pobegnili po mostiču nazaj na kopno. Osliček le skočil za njimi, a tako nesrečno, da je pade) v morje m se takoj utopil. — Nesreča. V liubijansko bolnico so danes prjpeljali 21etno hčerko lončarja Anico štedč iz Gmajnice pri Kamniku. Na deklico se je zvrnil lonec vrele vode. ki jo je po prednjem delu života močno poparila. Ima težke opekline. , ITO — zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane —lj Smrt naprednega, popularnega gostilničarja. Stanovalcem hiše št 8 na Zalo-karjevi cesti se Je včeraj dopoldne čudno zdelo, da so vrata stanovanja, kjer le stanoval stari popularni gostilničar France Topolavec, še vedno zaprta. ObvestHi so poHcijo, ki je vrata odprla. Na postelji so našli mrtvega Franceta Topolavca. Policijski zdravnik^ dr Avramovič ie nato ugotovil, da je SSIetni starček umrl vsled oslabelosti. Pokojnik je bU znan vsem Ljubljančanom kot izvrsten In postrežljiv gostilničar. Pred leti je še vodil gostilno na Martinovi cesti, ki io sedaj oskrbuje g. Banko In ki je še vedno znana pod njegovim ime* nem. Bil ie izredno šatjiv gostilničar In zaveden naprednjak. Prepeljali ga niso v mrtvašnico k Sv Krištofu, marveč leži doma na mrtvaškem odrn. Pogreb bo hrtri v petek ob 14. izpred hiše žalosti. Zalokarjeva ulica št 8. —tj Senzacija, ki oi eanzacUa. Danes se je razširila po mestu vest, da je bila izvršena v ženski bolnici včeraj prva transfuzija krvi v Sioveniji. V resnici Izvršujejo zdravniki transfuzijo krvi Že šest let Včerajšnja operacija je bila ▼ toHko prva v Sloveniji, ker sta operacijo na neki ženski Iz Udmata izvršila zdravnika ga, dr. F rakova in dr. Pehani z najmodernejšimi in povsem novimi instrumenti. Žena ie že več tednov bolehala. Svoji materi pa je potom transfuzije krvi rešil življenje njen sin, bančni uradnik. Stanje matere je danes povsem povoljno. —lj Pojasnilo. Te dni smo priobčili notico »deviške stekJenice«. v kateri smo ugotovili neumestno odredbo v pravilniku finančnega ministrstva glede nalepljesja tro-šarinskega traka na pivne steklenice. Pivovarna »Union€ nam pošilja pojasnilo, da žal ni imela nobenega vpliva pri sestavi pravilnika in da je odredila finančna oblast to nepraktično novotarijo proti prizadevanju pivovarske zveze. —lj Dr. Jemec ne ordinira do preklica. —lj Merkurjev jonr fix je danes ob osmih »Ljubljanski dvor«. 420n —lj Društvo »Soča« priredi v soboto dne 14. maja 1927 točno ob pol 9. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor na Čast svojemu predsedniku dr. Dinku Pucu ob priliki njegovega odlikovanja z vi težkim križcem francoske častne legije družabni večer. Vabljeni vsi SoČani in prijatelji. — Peš Izlet Sokola L V nedeljo popoldne dse 15. maja priredi Sokol L svoj nedeljski pešiziet iz Ljubljane v Podutik - Podkavce-Brdo - Vič in nazaj v Ljubljano. Članstvo je vabljeno k obilni udeležbi. Izlet se vrši v civilni obleke. Odhod ob 13. uri Zbirališče pred glavnim vhodom na velesejem na Gosposvetski cesti. —lj Sokol Ljubljana II. priredi zajedno z društvi Vič, Šiška. Jezica in Št. Vid celodnevni tajni pešiziet (v neznano smer) v nedeljo 15. t. m. za članstvo In naraščaj. Zbiramo se ob pol 7. uri zjutraj na realki. Odhod točno ob 7. Povratek nekako ob 6. zvečer. Priporočamo vzeti prehrano s seboj. — Predujački zbor. 419n —U' Prirodne anomalije. V Knezovi ulici v Šiški je opaziti Izreden prirodni pojav. Na vrtu posestnika Lovra Sebenlka raste jablana, ki je visoka komaj 16 centimetrov, a je v polnem cvetju. Vsekakor je to redek prirodni pojav. —lj Hud konj. Železniški vpokojenec, 561etni Miha Tiran iz Dolenje vasi pri Pod-brezju na Gorenjskem, ie včeraj popoldne korakal po Šolskem drevoredu mimo hiše št 4, odnosno semenišča, kjer je stal konj nekega trgovca s sadjem in zelenjavo. Konj je vpokojenca ugriznil v ramo, mu prizadejal večjo rano in raztrgal rokav tako, da ima 200 Din škode. Lastnik bo odgovar-jil civilno, hlapec pa kazensko. —lj Nezgoda na železniškem prelazu. Železniški delavci so včerai gonili po dolenjski progi drezino. Privozili so na križi-šče Orlove ulice. Tu so se z drezino zadeli ob zadnji del voza posestnika Jakoba Rudolfa iz Roba pri Vel. Laščah, ki je vozu" suho roba Poiomili so mu pri tem kolo in tri škafe. —rj Nezgoda v Šiški. Pod čudnimi okol- nostmi se je snoči primerila na vrtu gostfl-ne Keršič nezgoda, ki sicer ni zahtevala čkveške žrtve, pač pa je povzročila precejšnjo materijelno škodo. Na vrtu so žagali kostanjeva drevesa. Težka veja, ki se je predčasno odlomila, je padla na del svežega strešnega ometa, ki se je nagnil in kmalu nato zrušil. K sreči ni bilo v bližini žive duše, sicer bi bila nesreča neizogibna. —U Drob rž policijske kronike. Policija je prijela in zaprla tri moške radi nedostojnega vedenja in pijanosti. Prijavljenih je več manjših tatvin, tako tatvina konjske odeje, dalje dve poškodbi tuie lastnine In nezgoda vsled neprevidne vožnje. Dva mladeniča, Emil in Drago, sta se prepirala na ulici. Kalila sta nočni mir In prejmeta zasluženo nagrado. Prijavljenih le 9 voznikov radi prestopka cestnopoliciiskega reda. —lj Velika izbera raznega perila, modnih blut, nogavic, vezenin itd. se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. 2argi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-n —Ij Kravate, ovratnike, moške in ženske nogavice dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče S. 403-n Iz Celja —c Granja hiš na hribu Sv. Jožefa nad Celjem se pridno nadaljuje. Na parcelah Splošne gradbene zadruge so dosedaj pozidane tri čedne enostanovaniske vile, četrta se prične graditi. Tukaj je vse v redu. Grade pa se tudi hiše na hribu pod temi parcelami. To pa niso hiše, temveč boij kolibam podobne zgradbe, ki bodo prijetno sliko tega griča popolnoma pokvarile. Svoj-čas je bil sklep v občinskem svetu, da mora mestna občina odobriti vsak načrt za zgradbe na tem hribu. To bi bilo strogo izvajati. Nevarnost je, da bo nastal na spodnji strani ceste konglomerat poslopij, ki bo celo lepo sliko uničM, kakor se je to zgodilo že v dolini nasproti Skalni kleti Treba je paziti na čednost okolice v neposredni bližini mesta 1 Mestna občina naj vsak načrt novih stavb na hribu temeljito preštudira, predno «a odobri. —c Elektrifikacija v celjski okolici. Sedaj se nadaljujejo dela pri gradnji električnega voda pri železniškem mostu čez Vogla j no. Ta dela bodo v kratkem gotova, nakar dobi ta del Zavodne potrebno električno razsvetljavo. —c Pešpot na levem bregu Savinje med brvjo in mostom bo tekom letošnjega poletja dogotovaljena. Delo je zadnje tedne nekoliko zaostalo, sedaj pa se zopet nadaljuje. —c Drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišč« v Celju se prične dne 30. maja. Porotniki za to zasedanje so že Izžrebani. Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelju! — Ljubljana, 12. maja- Nenadne vremenske spremembe zadnjih dni so postale malone katastrofalne za našega poljedelca. Temperatura je od včeraj do danes zjutraj začela padati. Snoči ob 21. je kazal termometer + 7.4° C, danes ob 6. zjutraj pa ie v mestu bil minimum + 1.6° C dočim je v okolici, kjer ni takega kompleksa poslopij m hiš, temperatura padla »celo pod ničlo. Ta velika toplotna sprememba ie povzročila, da je zjutraj v vsej ljubljanski okolici padla huda slana. Dopoldne smo prejeli nekatera poročila, da je slana padla tudi na Gorenjskem, zlasti v okolici Kranja. Poročila pa tudi govore, da je zapadel po planinah sneg. Potniki z Gorenjske pripovedujejo celo, da je padel sneg v zgornjem delu Gorenjske okoli Kranjske gore. Slana je povzročila v IjubliansJd okolici občutno škodo na pomladanskih poljskih pridelkih In sadju. Uničen je popolnoma fižol in vsi drugi pridelki, ki so sedaj pognali iz zemlje. Uničeno je tudi sadje, zlasti orehi. Kmetje v okolici brezovice in Vrhnike, kakor drugod, obupano zro na to vremensko katastrofo, škoda je ogromna. Danes zjutraj ie bilo sicer izredno hladno, toda drugače krasno maisko jutro. Nebo ie bilo popolnoma lasno. Krasen je bil danes zjutraj in vse dopoldne pogled- na Kamniške in druge planine, ki so se lesketale v vsej svoji snežni lepoti. Termometer ie okoli 7. zjutraj kazal + 4-5#, dopoldne se je začel polagoma dvigati in je opoldne dosegel -f- 13.5° C. Snoči okoli 21. je barometer, dosegel vrhunec 767.5, a nato je začel padati In še vedno pada. Ziutraj je barometer zaznamoval 766, a opoldne 764. Trije ledeni svetniki — danes ie sv. Ser-vacij — so nam res prinesli nekaj izrednega v vremenu. Ali bodo vsi trije dnevi tako mrzli, kot danes, bomo videlL V nedeljo ie sv. Zofka, ki prav rada prinese deževno vreme, a v ponedeljek ie sv. Janez, ki je vremenski junak in premaga vse zle vremenske duhove... Ledeni možje, sv. Servacij, Pankracij in Bonifacij dne 12.. 13. in 14. maja. prinaša* jo mraz ter slano in so spričo tega na zelo slabem glasu. K nam je njihov hudi sloves prišel preko Alp, poznajo pa jih tudi v Nemčiji, na Poljskem, v Rusiji tja v Sibi* rijo in prav tako na Francoskem, dočim so južnim deželam, n. pr. Španiji in Portugal* ski, neznani. Da prinašajo mraz prav neki dnevi z določenimi svetniki, se seveda ne sme vzeti tako natančno. Dobro se je to pokazalo letos, ko je mraz nastopil en dan pred sv. Pankracijem, kar bi seveda ne smelo biti, Iz Maribora —m »Volksstlmme« na indeksu. Mariborski socijalistični tednik »Volksstrmme« je objavU v svoji prvomajski številki članek, v katerem razpravlja tudi o verskem problemu. To pa gre našim klerikalcem silno na živce, ker se boje, da bi se jim spričo volitev, ki se obetajo žo za prihodnje mesece, volilcl izneverili. Zato ie izdal mariborski škof posebno okrožnico proti temu listu, češ, da je brezverski in ie čitanje lista smrtni greh. Zdi se nam. da take srednjeveške metode danes ne vlečejo več, pač pa ie s tem le še naraslo zanimanje za ta hst, za katerega prej morda marsikdo niti nI vedel, da obstoia. —m Mladi vlomilci. Pred dnevi je bil Izvršen vlom v skladišče trgovca Dobtekar-ja v Tattenbachovi ulici. Dva tedna poprej je bilo na sličen način vlomlieno pri sosednem brivcu Kožuhu. Policija si ie dolgo zaman prizadevala, da bi Izsledila viomilce. Včeraj pa se jI je posrečilo izslediti celo družbo mladih vlonrikev, ki so na prav drzen način izvršili te vlome in imaio na vesti še več drugih manjših tatvin. Včeraj ie aretirala 15- in 16ietna brata Kramberger In 19!etnega Antona Završnika. Pri zaslišanju so vsi trije priznali, da so izvršili vlom pri Doblekarju. Nadaijna preiskava pa je tudi ugotovila, da imajo na vesti več tatvin koles. Eno kolo so skrili na neki njivi v okolici, eno so prodali, tretje kolo pa se jim je pri transportu pokvarilo in so ga zato pustili kar na ulici. —m NedMtatki mariborskega avtoprome-ta. V interesu javnosti bi bilo, da se nekateri nedostatki, ki so se pojavili v mariborskem avtoprometu čimprej odpravijo. Tako se med drugim dogaja, da prihajajo posamezni avtomobili v Maribor na kolodvor lik ob odhodu vlakov tako, da je potnikom nemogoče, da bi si nabavili vozne listke. Uprava avtoprometa naj bi skrbela predvsem zato, da bodo imeli avtobusi primerno zvezo z vlaki, ki odhajajo z glavnega kolodvora. Obenem bi bik> priporočljivo, da se v avtobusih na vidnem mestu napravijo točni pregledi zve« z vlaki, ki prihajajo in odhajajo iz Maribora. Nedvomno je, da bo to v veliki meri dvignilo promet Prav neumestno pa se nam zdi, da namerava občina ukiniti avtozvezo med Mariborom in Rušami, ki obstoja še le 14 dni in Id se baje doslej nI obnesla. Saj ni čuda, če pa ljudstvo še skoraj ne ve, da vozi avto tudi na tej prosi. Postajališča v posameznih krajih so komaj vidno označena, a tudi prihod in odhod avtobusa ni dovolj jasno razviden. Predvsem bo pač treba odpraviti take navidezno malenkostne nedostatke in še le pot eni se bo lahko govorilo o tem, ali se proga rentira ali ne. _m Mariborski trg je zopet izredno dobro založen. Posebno zelenjave je od dne do dne več. Cene zate stalno nazadujejo. Tudi sadje se že pojavlja. Zlasti češnje obetajo če jo režim treh svetnikov zanesljivo do* ločen. Meteorologija pozna mrzle vremenske reakcije, ki nastopajo redno vsako pomlad, da se mora z njimi kar za gotovo računati. Te reakcije nastanejo na ta način, da je oupOA s« mstjorn unu3poq trnaraa 3$ pra zelo mrzel zrak, na jugu nad južno polo* vico Evrope pa vlada istočasno že razine* roma visoka temperatura. Treba je samo. da se pojavi taka razporeditev zračnega tlaka, da nenadoma prevlada severna zrač* na struja, in severni mraz plane daleč na jug- Take poplave severnega mraza so v Ev* ropi naj pogostne j Je ravno v srednjem pasu in seveda tudi najbolj škodljive. Toda po statistiki meteoroloških opazovalnic je do* gnano, da se pojavljajo tekom vsega m esc* ca maja in osobito je važno, da statistika n: mogla pokazati, kakor da bi se mrzle reakcije najpogosteje ali v najmočnejši ob* lild nastopale baš v dneh 11. do 14. maja. Sodi se, da so imenovani svetniki dobtfi sloves ledenih dni spričo tega, ker u čin* kuje mrzla reakcija najbolj škodljivo na mlado, komaj razvito vegetacijo ravno src* di maja. Za najhujšega od treh ledenih mož ve* Ija v alpskih deželah sv. Servacij, 13. maj. Nekateri si razlagajo to s faktom, da je bil v srednjem veku v starem koledarju od 11. do 13. stoletja sveti Servacij edini svetnik meseca maja. Zdi se, da je baš to za tol* m a cen je ledenih mož zelo važno. Ljudje, ki so bili vajeni, d~ so z dnevi svetnikov merili čas, so čas mrzle reakcije, ki se jav* Ija v vsem maju. zvezali z dnevom sv. Ser* vacija. Toda god tega svetnika, ki je sedaj 13. maj, je bil pred gregorijansko reformo koledarja v l. 158Z, dne 3. maja. Dasi se je po 1. 1582 sv. S arvacij namesto 3. maja prazno val 13. maja, je isti svetnik vendarle ostal zastopnik majskega mraza, saj 3. maj« nika (po starem koledarju) ni bila manjša verjetnost za mrzlo reakcijo kakor 13. maja. Gregorijanska koledarska reforma leta 1582. je sploh zelo važna za presojo smisla in vrednost kmetskih vremenskih pregovo* rov, ka so vezani na svetniške datume. Za njihovo časovno vrednost je potrebno, da prištejemo k dne , za katerega veljajo, des-* dni. *epo kažejo to vzgledi iz Alp; *- P;nzgauu n. pr. imajo kmetje vremensko pravilo: cBarnabas (11. junija) Macht den langsten Tag und das lang* ste Gras.» V starem koledarju, ki je bil za deset dni za soinčnim časom, se je zdel seveda 11. junij, ki c dgovarja sedanjemu 21. juni* ju, ljudem najdaljši dan. Ako mu prišle« jemo des dni, ae pokale njegova vrednost tudi za sedanji čas. letos dobro letino. Bilo bi pa želeti, da bi se nai trg primerno uredil, zlasti v higijonskem ozira. Občinski svet je o tem že ponovno sklepal, toda vsi sklepi so ostali le na papriju- Zavijanje surovega masla je pogosto tako neokusno, da bi moralo trž. nadzorstvo napraviti red. Tudi posode za mleko niso vedno čiste. Skrajni čas bi tudi bil, da se mesarske stojnice preneso na primernejši prostor. Gospodarstvo —g Licencovanje bikov plemenjakov. V smismu zakona o povzdigi govedoreje mo* raje vsi živinorejci v ljubljanskem mest* nem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št 27/1., vrata 13) najkasneje do 20. maja 1927 svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in teli c. Pismena, s kolkom za Din 5 oprem* Ijena naznanila morajo vsebovati kne, pri* ime k in bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved o že event. liceneovanju (datum in štev. izdane dopustnice). Vse te mestnemu go* spodarskemu uradu naznanjene bike bo v najkrajšem času pregledala posebna, po velikem županu potrjena licencovalna ko* misija, ki bo lastnikom najboljših pripo* znanih bikov razdelila podporo, ki bo v to svrho določena. Cas in kraj liceneovanja, kakor tudi pogoje o nagradi in licencovalni načrt se bodo naznanili priglašenim živino* rejcem pozneje, in to pismenim potom. —g Promet Poštne hranilnice v aprilu. Celokupni denarni promet Postne hranilni* ce je znašal v aprilu 3.568,274.110.01 Din, od tega brez gotovine 1.571.672.401.79 Din aH 44.05 %. Stanje vlog izkazuje 30. aprila v Beogradu 111,020.594.37, v Sarajevu 77 milijonov 290.301.11, v Ljubljani 70.654.430 Dm 06 para, v Zagrebu 111370.268.73 Din. Novootvorjenih računov je bilo v Beogradu 70, v Sarajevu 8, v Ljubljani 37, v Zagrebu 54. Saldiran ih v Beogradu 5, v Sarajevu 10, v Ljubljani 17, v Zagrebu 11. Stanje 5e* kovnih računov 30. aprila v Beogradu 2389. v Sarajevu 2615, v Ljubljani 4559, v Zagre* bu 4457. —g Sarajevski oblastni proračun. Na plenarni seji sarajevske plenarne skupšeme, ki ae je vrtilt ▼ nedeljo, je bil predložen osnutek proračuna za dobo od 23. februar* j a do 31. decembra 1927. Proračun predvideva 4.430.000 Din dohodkov m istotoliko izdatkov. —g Koliko je plačal Zagreb davkov. V prvem Četrtletju letošnjega leta je prejel zagrebški mestni davčni urad na račun dr* žavnih in občinskih davkov in doklad 35 milijonov 323.191.95 Din. Lani ob istem času so znašali davki 49,571.760.62 Din, tako da maša razlika 14 milijonov Din. —g Zrn izboljšanje kakovosti našega iU ta. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se ziseje letos s prvo vrstno pšenico večji kompleks polja na državnem posestvu Be* Ija. Ako ae poizkusi z dobro pšenico po* sreči j o, izdelajo pristojna ministrstva ob* sezen načrt o izboljšanju kakovosti našega žita, v prvi vrsti pšenice m koruze. Kje sta letnico Hangesser in Coli? Ves svet se zanima za usodo francoskih letalcev« — Veliko razburjenje v Franciji in Ameriki — Demonstracije v Parizu« Razne verzije in ugibanja. Zagonetna usoda francoskih letalcev Kungesserja in Coli j a, ki sta med poletom Bez Atlantski ocean brez sledu izginila, rzbuja zanimanje vsega kulturnega sveta. Francoska poročila, glasom katerih so vi« teli letalo nad obalo pri New Fundlandu ki pozneje nad Halifaxocn, se žal niso po* trdila. Ob ameriški obali je bila v nedeljo ves dan gosta megla, tako da se je bati, da sta morala letalca med poletom nekje pristati. Iz Bostona je poletelo junaškima Francozoma naproti pet ameriških zrako« plovov, ki so se pa morali vrniti, ker so v gosti megli zgrešili smer. V Nevvyorku se je zbrala v ponedeljek popokine ogromna množica radovednega občinstva, na Čelu z zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ki so pripravljali franco* •kima letalcema svečan sprejem. Na mit* cheliskem letališču je Čakalo ameriško vo* jaštvo. Pozno zvečer so odkorakalo voja* Ske cdinice nazaj v vojašnice. Ameriške Javnosti se je polastilo silno razburjenje. Ker se letalca do torka zjutraj nista poja« vila in ker ni bilo o njuni usodi nobene vesti, so mobilizirale ameriške in kanad* •ke oblasti vsa letala ter naročile letalcem, naj preiščejo vso obalo in del oceana. Za* ni mrvo je, da francosko letalo ni bilo opremljeno z oddajno radiowpostajo. Kakor smo Že poročali, se je razširila v Parizu v ponedeljek zvečer vest, da sta letalca srečno pristala v Newyorku. No« tranji minister Sarraut je sporočil novinarjem, da sta Nungesser in Coli okrog 19. zvečer srečno pristala v newyorškem pri* stanišču. Takoj so se dvignili nad Pariz pripravljeni aeroplani in začeli spuščati rdečo rakete v znak zmagoslavja. To jo bilo dogovorjeno znamenje za uspeh po* leta Čez Atlantski ocean. Na ulicah in trgih so se zbirale ogromne množice pariškega prebivalstva, ki so tri* umfirale, čim so opazile visoko nad me* stom rdeče rakete. Manifestacije so bile tako ogromne, da je bil promet na glavnih ulicah za nekaj časa ustavljen. Za posebne izdaje listov, ki so poročali o uspehu po* leta čez Atlantski ocean, so se ljudje kar trgali. Ko se je pa pozno zvečer razširila vest, da poročila o uspehu poleta niso res« nična, se je polastilo množice nepopisno razburjenje. Parižani so bili ogorčeni nad angleškimi in ameriškimi agenturami. Češ cia so lansirale demanti iz čisto konkurenč* nih interesov. Kmalu je pa prispela vest Havasove agenture, da Nungesser in Coli nista prista* la v Newyorku. To je bilo uradno poro* čilo državnega podtajnika za letalstvo. Po* ročilo je omenjalo, da je vsa ameriška oba« la zavita v gosto meglo, da je vreme zelo neugodno in da se v Ameriki boje za u so* do francoskih letalcev. Pač pa je uradno poročilo potrdilo vest, da so videli letalo nad mestom HaKfaxom. Druga verzija, da Rta francoska letalca preletela Boston, ni bila resnična. Tu je namreč nastalo nespo* razumljen je, ker so zamenjali francosko letalo z letalom italijanskega letalca de Pi* neda. De Pinedo je namreč poletel v nede* ljo popoldne iz Bostona v Newyork, da se udeleži svečanega sprejema francoskih ko* legov. Ko se je pojavilo njegovo letalo nad NTe\vyorkom, so Američani mislili, da se bliža francosko letalo. Zato so radioposta* je takoj poročale, da je polet čez Atlantski ocean uspel. To vest je razširilo v Parizu tudi ameriško poslaništvo. Poročevalski re* kord je dosegla posebna izdaja pariškega lista v Vasilij in Jekica na livadi z razgledom po rojstni dolini sama in zapuščena... Vasilr se utaplja v spominih srečnih dni. Vse cvete, vse kliče k življenju — a on brez moča, solncu nasproti, vendar ogrnjen v večni mrak... Zopet se oglasijo vojni zvonovi in on ju trpeč pozdravlja: »Zvonovi!... zvone in bodo zvonili še dolgo; Še dolgo bo valova njih glas preko našega domovja in naš^ zemlje... Valoval bo, kakor grmeč božji glas ...« Zvonovi vabijo in usta mu drhtijo: »Dajte ljudje božji, dajte slepcu siromaku, ki ne vidi ne solnca. ne lune ...« Cisti dohodek predstave je namenjen iz zgraditev Doma slepih. Tragično vlogo slepega Vasilija igra t-Gregorin; očima Vujina g. Skrbinšek, ki dramo režira; ženo Rado Igra ga. Juva-nova; mater ga. Rakarleva; Jekico gdčna. Juvanova ml. Društvo Kuratorij slepcev vljudno vabi. da cenj. občinstvo posetl polnoštevilno to predstavo in tako pomaga najbednejšini med najbednejšimi. Kolo za 7—15 letnega dečka, zelo dobro ohranjeno — poceni naprodaj. — Sebenik, Knezova ulica, Ljubljana. 1183 Naslov; z lepimi trgovskimi prostori, lepim sadonosmkom in velikim skladiščem, pripravna za trgovino na debelo in probno, bluu postaje, v jako prometnem industrijskem kraja je takoj NAPRODAJ Dober zaslužek -1170" na upravo Slov Na'oda. Zastore, posteljna pregrinjala, perilo, monograme, obleke 1. dr. veze najfinejše in najcenejše mehanično umetno vezenje Matek & Mlkeš Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. Entlanje, ažuriranje, predtis-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. 3HHHr3l3HHHHHeaaQHHHSHHK' & i i 4 i Več plače - manj dela! j| ► Sijajna burka, polna šale in smeha brez < ; kraja in končal Sest dejanj izvrstne zaba* < { ve! Humor! Veseljel Šala! Ljubav] Flirtl j ► Pustolovščine i Elegantno! Sa Ionsko IModer« |j ; ne toaletel j| J Ne zamudite! Ne zamudite! Ne zamudite! S! ► Kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih S t predstavah! < 1 . ► j i| Otok prokletih ali Črni raj j it Orgije prokletih. — Vulkan. — Lava teče. | |; Fotres itd itd Kolosalnol Napetol Pusto« j jj lovnol Ljubavnol Prekrasni naravni po» \ |> snetkil V glavnih vlogah najlepši ljubavni ; ; par Amerike MADGE BELLAMY in J | EDMUND LOWF. dobro znan iz nepo* J || zabnega velefilma »Sibirija*. Preskrbite si J j; pravočasno vstopnice za ta senzacijonalni J J J in nad vse zanimivi veliki sporedi J <> Danes: 4., pol 8-, 9. Danes! j j; ELITNI KINO MA1ICA j ► ► ► Najboljša v materijalu in konstrukciji so: petelin en k 01G S a in šivalni stroji /namke ORITZNCR, Adler in Ph5nizt. - Najlepše opreme, posamezni deli, pneumatika, igle za vse sisteme — samo v LJubljani blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — fta|nlft|w cene, — Tudi na mesečna odplačila- Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Vinotoč — delikatesno trgovino lepo opremljeno, z zajtrkoval* nico, stanovanjem in kuhinjo, ceno prodam. — Pojasnila pri portirju v hotelu «Slon». 1158 1 Prizemnicu sa dobro uvedenom gostionom, 317 m" zemljišta, gospodarske zgrade, 7 stanbenih prostorij*. sa svim dozvolama, prodajem odmah, radi večega poduzeća. Cijena dinara 380.000. — G u* stav Vukić, Zagreb, Antuno* vac 8. 1180 Trgovski pomočnik, vojaščine prost, išče službo. — Nastopi lahko takoj. — Cenj. ponudbe pod »Takojšen nastop 1164» na upravo «SI. Naroda*. Strojni ključavničar dober delavec, zmožen slo ven* skega in nemškega jezika, iz* učen v večji tovarni — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Ključavničar 1179» na upravo »Slov. Nar.». Harmonike (Lubasove) na štiri tone, lep glas, v zelo dobrem stanju — radi smrti takoj ceno napro* daj. — Ponudbe pod «Harrao» nika/1139» na upravo »Sloven* skega Naroda*. Ločenec star 30 let, želi znanja z lo» čenko, event. s samostojno go spodično ali gospo, staro 20 do 28 let. Tajnost zajamčeru. — Dopisi pod »Poletje/l 178» na upravo »Slov. Naroda». Invalid brez staršev — išče službo vra# rarja ali nočnega čuvaja. — Ponudbe pod »Invalid/1109» na upravo »Slov. Naroda-*. Šivalni stroj, dobro ohranjen in dva aparata za elektriziranje — po ugodni ceni naprodaj. — Na ogled pri puškarju F. K. Kaiser, Ljub* fjana. 1173 Stanovanje sobe in kuhinje, ev. dve so* bi — išče miren boljši zakon* ski par v novi ali stan hi i. -Ponudbe pod Stanovanje 1177 na upravo »Slov. Naroda*. rarasr^iuai^ .u -u S? Ivan Zakotnih* T. mestni tesarski mojster, — —--LJUBLJANA. Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dela, medeme lesena stavba, ostrešja za palače, hiše, vila, tovarne, cerkva tn zvonika. — Stropi razna) tla, stopnice, ledenice paviljoni, verande, lesene ogre)e Itd. — Gradba lesenih mostov, fesov tn mlinov. PARNA ZAO A. 16/L TOVARNA FURNIRJA. Urejuje: Josip Zupan&& — Za »Narodno tiskarno*: Fran JezeHek. — Za Inaeratni dni lista: Oton Chriatot — Val v Ljubljani. VC