íi'l'í r* ■YEAR XXIV. GLASILO SLOVENKE N¿R0D#E FOOPORNE JEDNOTE A* * utler-Mnmlieijev inci I dent oficielne pekepin so se srečno Izmazal! la in-draaia Je isdije l ashinjfton, D. C — General ey D. Butler je dobil ukor "neljubih" opazk o italijan-diktatorju Mussoliniju in ivnava proti nJemu pred vq|-sod iščem je bile preklican*, se je drame, ki jo obetale vrsto senzacij, spremenila ledrjo. fero je pokopal general But-sam — na veliko zadovoij-vlade — s tem, da ja pisal tu tajniku Adamsu 17 katerem je informiral 3je viije zapoveditfke, da je "potegnjen"—ne -glede svo-opazk o Mussoliniju, temveč okoličin, v katerih jih je cel. Butler pil* de .mu je predsednik kluba, pred ka-je govori! 19. januarja, da govori odprto kolikor ho-kajti sesetanok jo privaten vse govorjenje ostane med ii stenami Opirajoč se na zagotovilo je povedal inci it o Mussoliniju v veri, da ne t-ori za javnost. Drugi dan je njegov govor v časopisih, ^tler smatra, da mornarični de-■ient ni bil poučen o tem itvu, ko je povzel korak* pno-njemu. Končno Butler obža-ker je s svojim govorom ;ronje. loeniz, Ariz. — Zurnalist ielius Vanderbilt, ki je po-M1 Butier-Mussolinijevo a-ko je povedal Butlerju, da Mussolini povozil otroka, je ekakor tudi zadovoljen, da je era zaključena in da mu ne treba pričati pred vojnim so-m M«} j® v neddljo svoda je zadeva zdaj zanj "ze~ knjiga". naj driava eprejn» '- i ' i i> ili r »J «M ' prid breospoeetoim m Febriartko poMJt se kopajo v_____ igrajo golf sa tratah—v New Yorku pa kidajo Chicago. — Letošnje "zimsko «JJ* " ki js posekalo vse ne-»o nadaljuje. Zadnjo ne-Ijo je bilo tako toplo ln pridno. da ao se akupine navduŠe-izlntnfkov—onih, ki r«li U »Jo junaka-kopalo v jezeru druge večje skupine so igrale M *unaj mesta. Parki ao ime-Malco in ceste so bile natU-z avti. Medtem pa so poročali iz me-» N«w Yorka, da Je bilo Um •»»Vinih 15,000 brezposelnih pvcev, ki so kidali sneg na M- Kidanje snega bo trajalo 1 oni in mesto bo odštelo za «')<> >300,000. nadaljuje: "Nič ne more biti strašnejšega kot je situacija, v kateri se sedaj nahajamo. Na milUone delavcev in farmarjev strada in vsakdo mora priznati, da je era-mota sa Ameriko, ki vpričo tako veUkega bogastva dopušča, da njeni diiavijani umirajo sa lak» to. Zato je potrebno, da ee državne in federalna vlada zavzamejo in sprejmejo mere za zaščito velike večine smerMcega ljudstva. Stradanje je večja sramota za Ameriko kot bi bile dršavna in federalna zaščita v obliki eo-oielne zakonodaje, Id Jo industrije! teko strastno pobijajo." Kaka jaslice deli pravico Gufeort, Mim. — Ker je bil Reubon Moeae, brezposelni sa-mondd delavec, zaaačen, ko je skušal ukrasti par nogavic, vrednih 60 centov, je bil obsojen ne šest mesecev zapora in plačltev ie0 globe. Neki špekulant s ničvrednimi deklicami, ki je osle paril svoje ž«*ve u več tisoč dolarjev, jo bil od Istega oodnlka Obsojen na mesec dni zapora. rAnnunzio *Mi ns Milan. Italija, 9. fsbr. — Ge-d Annunzio, znani peanik-J« te dni obveetil evoja Al»Wje, da gradi svojo grdb-? ,T> kakor hitro bo zgrajena, J» l««tll izstreliti is topa. Ge-jf mnenja, da po tem činu ¡j« od njega nič ostalo zs '»«t sne ps dssno uho, > neuničljivo in to nsj etapo v ma\-zolsju! Ilsske pokajo v Franciji ''T 9 UbT - Zadnj« ^«ki francoski banki "-au Ena teh ja imela ■ Pndrastfc. Bančni krahl v m, zdaj na dnevnem ra- Rudarji plšpusll pogodbo Kansas CRy, Mo. — Zestopni ki premogovnllkth operatorjev In rudarjev eo te dni pofetoeli pogodbo, ki vstopi v veljavo 1. aprila. Mezdna lestvica določa od $6 do $6*1 aa dan sa podnevno delo. Pogodba je veljavna sa tri leta. vodja ubtt Sofije, 9. febr,—Jordien Gur-kov, vodje mecsdonake komi ta -Iks frakcije Ivana Mihajlova, je bil včeraj ustreljen na ulici v Sofiji. Ubila sta gs dvs člana naaprotne Paotngorovove f rakci-js, ki sta ušla. Dršaval Montgomery, Ala. — Vlada js odslovila več kot sto drisvoih da tako antta/a-ki jih predvideva "novi e-konomeki načrt", kl ga je pred-tožil governor Millar» - Policije boleli, ds je bilo » Ctešenov oropsnih v teku t4 ur od sobote večera do nedelje zvečer. ¿TTSS Chicayo, M* 10. februarji (February 10), 1SS1. si spedal rmU el pestsge previdsd fer ta ¿süaa 1100. A.o» of Oet. I, 1017, aetkortaed oa Jase 14. l»lT Hkoeriptloa HM W_ ^T E V,—NUMBER 34 TEMI NE« SE OBETAJO FAR- To je razvidno la poročila avsa-■ depart- menta Waahlagtoa, D. C. — (FP) Ameriški faitnarji so v proškm letu prejeli 20% manj sa evt*je produkte kot L 1«29 in obeta ee jim temna bodočnoet, kakor Jo razvidno Is poročila zveanaga PG4beddskoga departmenU, ki ga je objavi te dni. Poročilo kaše, da je pološcj farmarjev najslabši v dišavah, ki pridelujejo veliko plenice in Cena tem produktom je padla tako niako kot le nikdar prej v prešlih dvajsetih letih. Strdki pridelovanja ao vitji kot eo ceno produktom. Dočim je pološcj v teh dišavah izredno mi-zeren, ni v drugih veliko bolj i. Začno a propadanjem industrijske strukture, ki se oCttuje v depresiji, se pograaa tudi poljedelstvo. Mezde potjedeiekih delavcev so najnižje v prešlih desetih letih. "FotoieJ v inozemskih državah", govori poročilo, "ne daje nobenega upanja, da ae bodo povečale zahteve po ameriških po-Utdelekih produktih v prihodnji petih di desetih letih. Is-boljšanja (v poUedoMki tehniki bodo pripomogla k razvoju agrikulture v Sovjetski uniji, kl le sedaj bgraia s konkurenco druge države. "Prebivaletvo evropskih dišav se ne množi tako hitro kot v predvojni dobi, kar amanjšuje zahteve po poljodslskih produktih. RojsOva pHim • padajo Od t MO, zato nI pričakovat!, da ae bo prebivalstvo v evropskih dr-lavah znatno pomnožilo v prihodnjih dvajsetih letih. "V Ameriki ae opaša tendenca izseljevanja s farm v industrijska mesta. Radi tega pada tudi vrednost farm. fk ee je znižala prMUno za 19% v zadnjem desetletju." Pinchot označen sa rdečkarja Harrisbung, Pa. — Govemer Pinchot ta drugi "rdečkarji" bi morali biti poslani v ječo, kamor epadajo, je izjavil državni aenator Salua v svojem govoru pred trgovsko dbomico v PhHadel-phiji. Salua je voditelj opoaicije proti odpoklicu zakona proti u- Ne podlagi tega zakona ao bHi obsojani trije komunisti na večletni zapor. Sakie, Id js vnet zagovornik ciefctrarskega trusU, ne dela ncfcene raslike med Pin-ohotom in komunlstL NJemu Je vaak nevaren prekucuh, kl sego varja ljudske interese in nsato-pa proti privatnim, ki imajo kontrolo nad državo Peimejrlvanijo. PoUcsJ ustrelil dva bandita Chicago. — V pondeljek zgodaj zjutraj sU bila ustreljene dva roparja In tretji je bil ujet. ko eo hoteli oropat! United Cigar prodajalno na oglu 26. ulice in Crawford ave. Dva detektiva sts Jih zassčMs in sečdo je po-kati. Dva bandits sta obležala mrtva in tretji se Je podal. Trije delavci sbHi New York. — PrigsnJsštvo v stavbi neki industriji terjs veliko štev do človeških šivljsnj. kot Iz kszuje poročilo državnega dslsv-skega departments. Nedavno so bili trije delavci iJbiU pri grad nj! nekoga poslopja, ko ee Je po dri oder in ao padli a nadstropja na cestni tisk. Čevljarski delevd sdktsaili sai Isa je Havsriittl, Msss. — Shoe Wor k era Protective unije je odkloni-Is predlog tovarnarjev glede sni UnJe meado za pet odstotkov, Covtjerak! delavci v aovoangieš-km državsh so dobro orgsnizirs-ni In omsnjsns organéssrtjs Meje več kot »W Pomanjkanje de-lavcev v Rusiji Ženske, kl almeje poklicev, bodo morale nadomsotKi moške v induatrijak T Moskva, 9. febr. -r- Sovjetska vlada se ukvarja s problemom, kako in kje dobiti na tisoče delavcev, ki jih pMmanjkuje na vseh koncih in kritjih pri Uvajanju patlešMga industrijskega programa. Takega^pomanJkanja delavcev le ni bilo v zgodovini Rusije. j - Vlada bo prieiijtfu upoelevati ženske, ki nimajo tednih pokll-jš na milljono nekmetih, ki nl-i dela v zimskem tek bodo skušali __________ivlm za industrije. Vlada bo Srbela ga otroke omoženih delavk. V prejšnjem lotu jo vlada oekrbovala 71,000 otrok, letos pa ee ajerbatvo nategne na 100,000 otrok in v U namen jo bila r budgetu vsota 27 milijonov rabljev. , Drugi načrt so glasi, da bo 870,000 deklic treniranih v šolah sa tovarnMke vajonkš. Dance je v Rusiji 800,000 šanšk v delavskih unijah in to ŠUtUo so letos podvoji, Če ne potrojl. cev. V lensk, majo šaau In rokruUrati Veliko število mornarjev je brez dela, ker pandlil' počivajo v pristaniščih Now York. — (FP) — Dobite delo na parnfldk v prihodnjih 60 dneh, aU pa ae pripravite na jJf^SjBN i H jTV r^^fe mornarjem. Na stotine pamikov počiva v newyoršld luid, ker ee je redi in-duetrijaka dsprmijc smaajšale pomorska trgovina. Mnogo mornarjev jo mog^b ostati v New Yorku in teko eo prekoračili določeno dobo, U jim je dovoljene sa bivanje na eubem. Imlgradj-eki uradniki ao nedavno dbiekali neko prenočišče, ki ga vsdrtuje Zveličavna emads ne Staten I-alan^u in med stanovalci ao našli 18 mornarjev, katere eo pri-diiaU za (kportacijo. Pričakuje so, da bodo oblasti nadaljevale s preiskavami v drugih prenočWk, kamor ae sate-kajo mornarji, Id ne morajo do. biti ddane parni klh, In da bodo sledile nedavne deportscije. Organizirani mornarji ae asdaj boje, da bodo inozemci v strahu pred deportadjo prijeli ae vsako delo na Isdjlh In tako anišall mezdni stsgšaid, ki jeeedaj pre. vladovsfl na amerišldh psrnikih Obravnava proti ka Oakland, Cel. — Sodnijaki procos proti AnHi Whitney, ki je bfls pred por tedni aretirana, ker Jo rsapečavala komunistične tiskovine, je bU predlošen ns 19. februarja. Zanjo jo blU pološs-ns kavcija ki as asdaj nshsjs na Pfostem. Obtožena js kršsnjs zakona proti kriminalnemu sin-dikalismu . Nadaljne rasti o agialivaajs Detroit, Mich. — Tednik "Bdi-tor A PutHisher" jo U dni dbjsvll oglas, v katerem njs, de Je vel kot 14*0,000 dsUv cev veslo evc^e orodje in ss vr nik) v evo je ddsvnics. Zsnsslji |w>ročlls red«» i se pa lisec, < delavcev spet ne vrste in ds eo vssti o upoštevanju delavcev v DetroHo ki o- hsid dkeja v Nemčije Berlin, 9. febr. — Nemflke banke so to del prejele nadaljnjih sedem toa ilote la sovjetske Rasi Je kot poroštvo sa kredite. To je te IrstJe velika poši-Ijetev sovjetskega ztets v Mem IZBOLJŠANJE POKOJNINSKEGA ZAKONA Držsvns lsgWatura v Minnseoti bo raapravljak o tem vpra- Minneapolis, Minn, -r- (FP)— Radikalno Isboljšanjo penzijako-ga sakona bo morda doeešeno še v tekočem sasedanju državne legislature, kot poroča Roy Weir, poelovni egent Centralne delav-ake unije v Minneapolieu. "Ena največjih hib tega sakona je, ker daje pravico posamea-nlm okrajem, de lahko glasujejo za altjprotl načrtu," ja dejal Weir, "To pomeni, da ne move biti nobenega iaboijšanja sakona, dokler aadnji ln najbolj reakcionaren okraj na glasuje o tem načrtu. Zakon ae ne more amondlrati, da bl odgovarjal potrebam, kakor na primer, da as zniža starostna doba, ki je sedaj 70 let, ali da ae svišajo penalj-ske podpore. "Neš namen je sedaj, pritiani-ti na legislatorje, da prisilijo o-kraje na sprejem načrta. Nadejamo se, da bomo to dossgll vzlic opoziciji nekaterih poelan-oev, ker Jo neš načrt odobril govemer Oleon in ker ee Je sanj Izreklo pet največjih okrajev v državi in vaa večje industrijska meata." V svojem komentarju glede splošne situacije v delavskem gibenju v Mlnnesoti je Weir ob-žaloval, da unijo, ki so pridrašo-ne Ameriški dslavski federaciji in nekatere lolesnlško bratovščine, ne posvečajo vprašanju starostne poked nine tolike poaorno-stl kotEjomoralo. To jefSSt, ds socislns zakonodaja v Mlnnesoti tako počasi napreduje. Weir Je vnet podpornik gibanja sa neodvisno politično akcijo, kl dobiva čedalje več pristalo? v Minneeot!. MHlMiiMbliM prod rriikoljaai Tsko eo odločili na src jem lat> nem zborovanju PUtsrssa, N. J. — (FP) — Or-gankk-ani nogavlčarji v državi Now Jeraey ae bodo borili proti anRevsnJu msad v tej Industriji. TMco eo odločili ekeekutivfii uradniki unije na eroji letni konferenc!, Id ae je wMe v Ns-waricu. Pri volitvah ja bH ponovno Iz-voljen Waker Truman aa predsednika ki Cari Holdarman sa poslovnega uprsvftslja organiaa dje. Unije je iaiala oMIc na vas krajevne orgaalsactje, naj uvedejo kampanje sa odpravo tnjun kr(j proti delavcem v industrijskih sporih. Vssm Jo bilo naročeno, naj pritiskajo na Oane dr lavne leglslašurs, da sprgjmsjo predloge o socialni apfconodaji, kbtera je iedelala dršavna delav. ska federacija in druge delavske organiaacUe. Pspsž bo g«»vortl veeaia svata ps Vatikan, 9. fsbr.U Papež Pij bo 12. februarja govoril v radio ns avoji poeta JI v Vatikanu, kstero mu Je postavil Marconi. Njegov govor, k! Je določen za šeeto uro tjutraj (ob enejstih p red poldne v Chicagu), bo razširjen po vsem svetu. Govoril bo latinsko. Bankrotiraš špekslsat ubi teas le ssbs Chicago — Chariss F, Ship-man. star 60 1st, js zadnjo nedeljo ustrelil svojo OS-let no teño Mercedes in sebe v svodom stanovanju, 5850 Drezci blvd Finančne tsžkočs so povaročMe dvojno trsgsdijo. Khipman je izgubil veo svoje premoženje pri u na borzi. Kanadski premi ¡er v zagati V volilni luunpanjl jo suvogo o-kljuboval, toda od veega so o-stale le prasne bceedo Ottawa, Kanada. — (FP) — PTemijer Bennett Je zabredel v neprilike, ker ao ee kanadaki farmarji po dolgih letih "kaptta-liaUčne proeperiUU" anašli v mloerlji, la katere ne vodo iaho-da. Sedaj apelirajo na vlado sa pomoč, toda domet* pravi, da jim sečaano ns mora pomagati, pač pe dela na načrtih, ki Jih bo precftoš* parlamentu, de podvaa-me korake u omHJenje krlae, Id ni zadela samo farmarje, temveč tudi induetrijske deUvce. i V prašH volilni kampanji je Bennett mnogo otoljuboval. Na-giaševal jo odpomoč farmarjem in delavcem je Obljuboval ne oa-mo pomoč, temveč tudi, da bo njegova vlada odpravila breapo-selnoat. Tw v^e raantm sks-mam in programom glede javnih dal, braeponekioet v Kanadi ša vedno narsHa. Vlada je v proš-lth leetfii mesecih iedaia 1180,-000,000 aa javna dela, toda to Ja malenkost v primeri a veliko brezposotnoatjo. V kanadskih mestih na Vghodu in sapadu Je prišlo do večkratnih spopadov m«Hl brezposelnimi in policijo; zapori v večjih mestih eo prenapolnjeni i demonstranti, kl so prišli v konflflot s poUciJo., Kanadaki ddodajalci posnemajo ameriške v tem, da obdavču-1 Jejo aapoelipe delavce ln a tem denarjem uetangvtiajo javne ku-hitijo in prenoWa sa brezpoeal*1 ne. ZnačUnofje dejetvo, da 78 največjih kanadtfkfli korporacij izkazuje v prošlem letu 86% vi-Hi ii v primeri a Ista» ANKANSASKA ZAIENCKENA! 8 čim tratijo čee alavn! si dajaki v arednjeveški dršav! lakote la maano molitve aa daš Uttle Ročk, Ark. — LegisU-tura dršavo Arkensss, v kateri strada pol milijona farmarjev, ko jim je suša lani uničila vse pridelke, ee je sadnjo soboto ba-vlla a predlogom, Če bl ali ne bi abornloa motila sa Henry L. Menokena, znanega kritika ln satirika, ki iadaja ravijo "The American Mercury.M Prejšnji dan je abornloa sprejela raaolu-Cijo, s katero Je oetro pokarala Menokena, češ, da smeši državo Arkanaes, ko Jo v nekom listu povedal svoje Igočo mnenje o sakonodajetvu in kulturi Arkan- tn farmarja induetrij zvišala profke. Odklonitev diplom radikalnim dijakinjam . Lee Angelas, Callf. - Kljub dejetvu, da so napravile lspit a odliko, jo Thomas Hughes KI-son, ravnatelj Rooeevelt Hlgh School, odklonil diplomo Marthi Brooks, Mirtam TilUn !n Aid! Hsndler, češ, da so "nelojalne, radikalne in slaba dršavljanke." Prvi dve sta članici Mladinske komunistične lige, dočim jo tretja članica Socialistično mladinske ligo. Proti odloku ravnatelja je bil vlošen prlalv pri višji šolski ob-lasti. Ko je reeolucija dosegla Menokena, Js dojel, da on nI krtv, pač pa Ja Bog kriv, ako je Arkanaaa smešna. Ta opazka Je le bolj raskačlla zakonodajalce ln eden Je takoj predlagal, da sbornioa brsojavno sahtova od "tietoga osla" Manckona, naj Javno prekliče novo lelitev, Drugi pa je predlani, da je boljo, še sbornioa moli ss Menokena I—ev{ iaidno (¿letoval rojake, ušesih na dotičnem shodu, to Je ^^ razmere so stoprocen- tov pod ničlo — izredno slabe, fe Cambria City (del Johnsto- gotova stvar, sicer bi bij drugače pšsai v Proletarča. Imamo peč osebe v Uj naaetrfni, ki vse skup nič. Naprednost jim le ze ven na vie strani, čs ga pa ____vprašaš, * bi pomagal pri kaki potrebne, da jih znaš, ampak so ttvsri za dobrobit človeštva, o te smatrajo ta vzvišene. Aki ni ™a) «*■£ teh poleg kake ttvari, potem je *ivi veliko mojih prijateljev in še droge sorte, namreč narodne, gorenjske, dolenjske, notranjske, štajerske, cel koš dniš^v« -nih, katoliške in nič katoliške. Najbolj ga pa markirajo ulične politike. Torej ako ne razumeš vseh teh politik, pa jo zarineš v blato. Radi tega sfetujem, de ti po kranjsko moderen, pa ae ti bo dobro in lepe godilo v metropoli. Ko prideš v clevelandskl Žužemberk, glej, da imaš v žepu Ameriko domovino in tudi Enakopravnost ti lahko koristi, prekli-njaj pa Proletarca in Proaveto in druge breeverake liste to te bodo — "treUli." Ko prideš na E. 66. atreet, Um ni A. D. več potrebna in tudi i e Enakopravnost. Ne pozabi ae pa usUv^tl v uredništvu Ameriške domovine, le da moraš biti pripravljen, da pričneš preklinjati Proaveto in Proletarca in če bodo alučajno imeli kaj pri rokah, boš tudi ti enega Izpll. Drugi dan boš pa čital: "Naše uredništvo je obiskal U in U rojak, ki je navdušen in zaveden ne, za to ni časa, še manj pa volje. Eden govornikov je kritiziral no samo italijanske fašiste, ampak tudi vse druge po celem svetu. Tega naš novinar/ ni ali- prijateljic. Poleg starih sem dobil tudi dva nova naročnika v Uj naselbini. V teh slabih razmerah ae ljudje pač zavedajo, da ao jim delavski listi, kot tU Pro-sveU in Proletarec, potrebni. V letošnjem predpustu še nisem v nobeni naselbini naieUl na ženitovanje, pač pa na ločitev zakona. PosUvne ločitve se- šel. Ce pa društvo Orel nI bilo veda noče vzeti nobena stranka, zastopano na datičnezn shodu, je ker jim primanjkuje denarja. pa krivda društvenega urada. OŠd Timer je pa brez dvoma odšel na krščen je proti vzhodu. —Toliko resnici na ljubo. Frank Pechnik. noč ln ga mi toplo priporočamo, ect. A Ko si tsm opravil, pojdi nekaj korakov dalje proti vzhodu in te Od zastopnika PitUburgh, Pa. — Dne 27. januarja tem bil na Clartonu, ki je še precej velika naselbina, ali naših rojakov Um Živi le kakega pol tucaU, ki so vsi naročeni na Proaveto in Proletarca. UaU-vll tem te naj prvo pri gottolju-bni družini Smerkoiovl in bil Um kot nekak gost. Po južini me je rojak Smericoi peljal okrog rojakov in mi pomagal pri agitaciji. Ob treh me je zapustil in šel na delo, jaz sem obiskal pa še par rojakov. Ko je skončal svo-Slove- jih osem ur dela, te je vrnil do- mov, kjer smo kramljali do druge ure zjutraj. Drugo jutro sem se poslovil od te prijazne družine in se vrnil v oglasi,pri Enakopravnosti (A. D. Pittsburgh in šel potem naprej moreš seveda tkriti). Kupi list, v Johnstown, o čemur pozneje preklinjsj Ameriško domovino,' več. Dne 80. in SI. jan. to te v zmerjaj socialistični klub, zabavljaj šez socialiste, pritpH jih nekaj klubov! Zarji, pohvali pa odpadlo Zarjo in republikance nakar te pokloni gospodu uredniku in opravil ti napredno delo kranjtke politike. Drugi dan boš ČiUl v Enakopravnosti: "Naše uredništvo je obiskal U ln U rojak, U je zelo napreden, prav tak, kot jih potrebujemo v Cle-velandu" itd. Ne possbi se tudi oglasiti pri fathru Ponikvarju. Tam pa daruj deaet dolarjev as novo cerkev, kar to ti ne bo škodovalo. Tudi Ae possbi obiskati Slovenskega narodnega doma, sobo št. 1. Tata Zborujejo socialisti In preštevajo jdenar tako, da pride na vsakega enako. Ako pri delitvi ostane eden oent, ga dobi metla — edina etvar, ki Je š« pravična. Ako kaj prodajaš v Clevelan-du, glej, da imaš saešano robo. Dobro je, da imaš plpce, peter-noštre in koravde, ki se posebno pri nss v Newtmn0*u lahko prodajo. In ako prideš na Prince ave. blizu Deiavake dvorane, moraš Imeti Ameriško domovino ta klobukom, Enakopravnost pa v iepu tako, da ae dobro vidi. Zmerjaj socUlističn! klub št. 28 preklinjaj AuguaU Kužnika Ur hvali L. C. Tako boš opravil dobro in Bogu dopadljlvo delo. Ne pozabi ozmerjati tudi sodrugs Leverja, ker tudi s tem boš ne-katerim vatregel. Potrebno je torej vse to, da znaš. In ako te ravnaš po Uh na pitUburghški nasetoini v okolici 67. in Butler ceste zgodile tri velike netreče. Dne 90. jan. te je goapa Vetelich usmrtila z britvijo. Kaj Jo je pognalo v smrt, je uganka, ker med zakoncema ni bilo nesporazuma in tudi pomanjkanja ne. SUra je bila 34 let ln rojena v Beli Krajini. Poleg moža* zapušča braU in veliko prijateljev. Dne 91. jan. ob 4. uri zjutraj pa te je v tovarni smrtno ponesrečil neki rojak, atar 82 let (ime aem pozabil). Revež je v tovarni živ zgorel — zgorele eo mu roke in gUvs. Oba pogreba aU te vršila 2. feb. po katoliškem o-bredu. Tretja žrtev je bil Frank Golob, ai. jan. je šel v brivnico in padel na 67. In Butler cesti tako nesrečno, da je podlegel ta posledicami. Vsem sorodnikom moje globoko sožalje. Kaj Je temu vzrok? Po mojem mnenju to majhne "pede", drugič U ali oni ne brenka pravil*, no na strune in v nekaterih slu-čajih pa radi httftkahja dušnih pastirjev. Glede zadnjih eU mi v neki naselbini dvs zakonca pripovedovala zanimive reči. Tamcinji duhoven e* je potlužO posebne zvijače. Par dni pred božičem je i-mel "ljudsko ŠUje" in obiakal vse družine in polpiaoval število oseb y vsaki. Ljtfdje niso vedeli kaj naj to pomeni Nekateri to mislili, da bo poslal protest Vse-mogočnemu, da kaznuje Hoover-jevo administracijo, ker ne vidi milijonov brezposelnih in sestradanih. Drugi to mislili, da bo zastopnik Vsemogočnega poslal v i-menu bednih apel do Njega, da nam pošlje denarja in drugih ži vi j en Jakih potrebščin. Vsi skupaj pa to te motili. Par dni po tlttem "štetju" to vsi dobili od dušnega pastirja pismo, v katerem je bilo rečeno, da mora vsaka družina poslati po $12 na vaakega obitelja za božji hram, ker se U nahaja v slabem položaju in te je bati, da propade. Vprašal sem, če sU poslala $24. Odgovorita, da ne, je pa več takih, ki to to storili. No, jaz ne bom v to nosu vtikal, ker mi nič ne smrdi ln torej moj žep nič ne trpi. Se prav fajn se mi vidi; še premalo jih pritiskajo. V neki drugi naaefcini mi je tudi povedal nefld rojak, da je prišel dušni pastir kolektat k neki revni družini. In ker gospodar ni imel denarja, je šel k sosedu, da si izposodi pet dolarjev, katere je dal duhovnu, dsal je biU družina vaa razcapana in lačna, bi ko sem pozneje videl to bedno družino, ae mi je cela stvar gnju-tUa in je presegala vse meje Seveds ni duhovnu toliko zameriti, bolj pa očetu. Anton Zidsnšek. A. Garden: OPAZOVANJA Ena od najvažnejših tUvk ameriškega delavttva je bila izgubljena. Dan v lile, Va., je padel pred opešapartklml InUreti. Do tadnjega ao prihajale veatl, da te aUvkarjl — 4000 Ukstil-nih delavcev in delavk — junaško drže, kljub resnemu pomanjkanju. TisU trdna volja, determlnaclja kljubovati vsem zaprekam, ki je potnana le v dobro diaciplinirani in idsallstl-čni delavski sUvkovnl armadi, je prevladovala skoraj do tadnje-vodillh, se ne boš umeril tiatlm, gft gUvkarje so navduševali V Chieagu imamo oel kup organitacij, ki pobijajo gangeštvo In tločlnatvo «ploh. Imenujejo ee "Crime ConuaAsalon". Secret 81*". "Law and Order l*sgus" In kdo nsj ve, ksko še. Vte U organizacije vedno vpijejo, da po-snajo vte gangeše In karompi rane policaje Is bi rade "očistile" mesto U sslege, toda nihče ae ne zmeni ta njihove evidenco. Zdaj pa It javlja isrešns veleporota, ki se šs mesec dni bavl t gaagaštvom la polkijako korupcijo, ds al od nikoder dokazov Odgovor-ni voditelji vseh Uh organizacij ao se nekam poakriU U al jih blizu. Tako ae pobijajo člkaški zločini! ki to poklicani, da to naši narod nI voditelji. Augaat Kulnlk. Odmevi pretesU Puehlo, ( olo. — Dne 80. nov. 1OT0 te je vršil protestni abod v tej naselbini proti fašistični lu-Njl. Shod Je bil aranžiran po dru-*vu Oral na augeatijo br. Frank BoKeearJa. preda. društvs.. Od-bor je potem sklical vte uradnike ostalih j ugnalovedSklh društev. kateri ao določUi dan ahoda In snvornlke. Predlagani ao bili vaekrišem In med njimi sta bila tudi predsednik ln Ujnik društva Orel Oba aU pa odklonila a te-govorom kot ga moraU dati le onadva. Priznati moram, da je bila telo alaha mielegba. Dne 89. jan. je Itšal dopk v ProUtarcu It te natelbhie. In baš zaradi njega sem pisal gorenji aUvek. Da ae bode kdo mislil, da je kaka novica. Dotlčni hI te moral na vsak način podpisati sa zgodovinarja, ne pa o pasov al ca. Ds bi ae pa podplasl t njegovim polnim Imenom, o tem nI ln bodrili krajev. govorniki it ratnih A zgodilo se je nekaj — kruha je tmanjkalo In štiri dni pred taključkom sUvke niso dobili od nikoder nlkakih živil. Bili so pa kompletno odvltnl od tUv« kovne podpore v teh pet metecev sUvke. Vrnili to te ns delo poraženi, ako družba ne bo držsls obljube, da ne bo dlskrimlnlrsla pri uposlevanju sUvkarjev. Take obljube so navadno malo vredne, ako nI unija priznana. In v najboljšem slučaju te lava-jajo le nekaj čaaa po sUvki. Kompanija Je utrpela večje ls-gube ($600.000), a Je tmagtla. Stavkarjl najbrž nleo bili na slabšem v materialnem otlro radi nlsklh mezd. naučili to se v tUvki pa mnogo: solidarnosti In kooperacije in pridobili so tudi nsn znanju a Bolj kot atavkarjl bo trpela ns poaledicah tega boja napol crknjena Ameriška delavska federacija, ki je faktičao prevseU moralno vodatvo tUvke. Citate-ljl te bodo še spominjali, da te je pred dobrim letom vrgla tplošno kampanjo ta organisi-ranje tlačanskega juga, predvsem pa tekstilnih delavcev. Njena sadnja konvencija je to kampanjo aankcionlrala in obljubila v to fintnčno pomoč stkv-karjem v Dtnvillu. Kljub vsem apelom Greena to unije prispevale v U namen le $60,000, dasi federacije ŠUje okrog 2,800,000 Članov. Ako bi bil vsak prispeval ts danviltke tUvkarje k vodar, ali skupno $700,000, bi bila aUvka dobljena, de več. S to vaoto bi bila federacija lahko zavojevala še več podjetnikov ln unijaka zasUva bi zmagovito za-plapolala v napol tuženjskem jugu. e Nekaj mors biti radikalno gnilega v katerikoli uniji, -ako ne more dobiti od posam« /». člana kvoder v pomoč sUvkar-Jem, Kvoder je majhna vsoU In vsak član. četudi ne dela stalno. jo lahko utrpi. Titti, ki delajo, lahko še več. Ampak federacija ni marala kvodra. Ko Je bila na tadnji konvenciji pred delegati propotlclja, da pridružene unije prispevajo po centu mesečno od člana v aUvkovni fond. je bil Green Usti. ki je stvar najbolj pobijal. To bi bilo proti tradicijam federacije, kratenje avtonomije unijam, je bil argument. Vsaka unija naj prispeva v U namen pač kolikor hr*e. In najmočnejša, najbogatejša unija ? federaciji — te-aaraka — ai prispevala niti beliča ts danvitlake atavkarje. Kbsekutivai odbor tesarjev je Oreenev spel enoeUvao zavrgel Druge unije nleo bile doati bo- --------"I I je kar pokazu je 10 tieoč Zmaga v Danvilly pomeni tri-umf za organizirano delavstvo, poraz največji udarec za federacijo, smo prošlo jesen allšali. In poraz je udarec. Ker ni upanja za radikalne spremembe v vodstvu federacije v bližnji bo-dočnoati, ako sploh kdaj, Dan-ville pomeni zanjo njen Water-oo: aompletna bankrotiranost bizniškega unionizma. Vaa or-ganizatorična kampanja, o ka-Uri te je toliko govorilo v vseh krogih pieUklo leto, je dobila smrtni udarec. Ako po številu tako velika organizacija kot je federacija ne more dobiti primeroma male sUvke kot je bila Danvillu, ni abtolutno nobenega uptnja, da bo federacija še kdaj organizirala eno samo podjetje. Neorganizirani delavci lahko zdaj vedo, koliko smejo pričakovati od nje, dokler ne pride v njenem vodstvu do radikalnih sprememb. e Prva potreba, ako federacija noče poginiti, je, ueUnovitev stavkovnega fonda, v katerega naj bi vaak član pridruženih u-nij prispeval vsaj par centov na mesec. Na U način bi federaci ja vsako leto zbrala skupaj o-krog $760,000 dolarjev. V slučaju večje sUvke naj bi bili prispevki tudi večji. Ako pri SNPJ lahko plačujemo pet centov v sklad izrednih podpor, bi vsak u-nijski delavec veliko lsgije prispeval precej večjo vsoto v sUv-kovni sklad. Ako bi bili voditelji federacije res voditelj.! delavstva in ne desna roka kapitalizma kot je to slučaj z Matthew VVollom in Greenom, bi lahko hitro dobiti skupaj aUvkovni sklad s katerim bi se lahko podali v boj z največjim trustom. > e. Druga potreba je ustanovitev delavskega Rdečega križa: organizacije za sistematično zbiranje in deljenje stavkovne podpore Sploh je ta vprašanje združeno a prejšnjim, ker močan stavkov ni fond hi potreboval, oziroma avtomatično ustvaril Uko organizacijo. Ali voditelji federacije in Unij na splošno ne marajo o tem ničesar slišati. Ako to suge-stiraš v nekoliko radikalnejših frazah, ai takoj boljševik, dat brez močnega fonda in take organizacije ne more biti nobena večja tUvka dobljena. To je posebno očividAo v zadnjih letih ker nobena sestradana unija ne more boriti t kakim trustom, ki razpolaga s vsemi sredstvi in ima vlado v svojih rokah. Ako bi pa za vsako pomembnejšo s tako stalo tri milijone organizira nih delavcev, bi ameriški kapitalisti s svojimi trustt kmalu prenehali biti arogantni in tirani aki. In ameriško deUvetvo je že neštetokrat pokazalo, da mu ne manjka bojevHosti, da ae sna šr tvovati ldjub vsej avoji politič ni konservativnosti. a Cemu govoriti o aUvkah in organiziranju delavcev? Saj se delavcem dobro godi, imajo visoke plače, stalno delo, kratke delovne ure ln delodajalci s njimi lepo ravnajo. Edino, kar nam manjka, je — aUin of beer, ki pa se sme biti močnejši od 2.76^ Tkko so saključlli voditelji federacije na zborovanju v evojem zimskem reaortu v Miami. 14, 000 organizatorjev in unijekih uradnikov bodo pognali v boj za 2.76% pkvo. Zadnjič te je neka podjetniška organkacija izrekla ta 4 odstotno pivo, kar pa je preradlkalno za vodiUlje fedc racije. 2.76% zadostuje, in za dosego tega se bo zapodita v boj 14.000 mož močna armada! e Kaj bi deUvetvo s brozposel-noatno podporo, starostno pokoj ni no in podobnim, ako nima piva?! Spftoti Je prejemanje podpore, ako ti brez dela. ker U je delodajalec zapodil, drugega ps ne moreš dobiti, neameriško — dole! ki to evroprtto Institucijo nnj importlrsmo v DoUrokraoi-Jo! Bil bi največji inauH vsakega Američana, posebno pa brezposelnega delavca, ki ae a avojo družino vred nahaja v mentalnih. moralnih In fUčnih razvalinah radi pomanjkanja hi stradanj* Perish the thought! Pivo Je tisto, kar potrebujemo! Upoštevajoč metaforfoso njenih voditeljev bi bilo bolj pošteno, ako Ameriška delavska federacija spremeni svoje ime, ker je posU-k» največji paradoks, v Ameriško federacijo 176% beer evangeli- TOREK, 10. FEBRUARJA Bogastvo zračnega morja Od zraka se ne da živeti, pravi pregov» I S. čisto teoretikih vidikov pa se ds temu govoru bolj oporekati nego vsakemu drugem» ' zakaj v nekem amitlu Je vte življenje od il I ka. Za avojo ekaistenco ae moramo zahvaliti atmoaferi. Kisik, ki ga V zraku vdihavamoT kemična energija kisika nas oskrbuje poLl presnavljanja s toploto. Kirik se neneho» I obnavlja pa ta Min, da rastline spet raikn/l Jajo ofijikovo ldslino v ogljik in kis k. Va 1 naša gorjya in poaredno tudi Vte organske «¿1 vi, ki nam shUito U fejino, obleko Ud. priha-jajo koncem koncev iz zraka. Vodne pire v ozračju, ki se zgoščujejo v oblake (n dajejo def nspsjajo studence, reke in jezera. Vse duši-1 kove spojine, kj v obliki umetnih gnojil ^ čujejo rodovitnost zemlje, to zgolj vezani du-šik iz ozračje in pasUjsjo deloma zaradi učin. kov blitka, večinoma pa te razvijajo v «v Ijenskih procesih dušičnih bakterij. Sele v najnovejši dobi te je človek nautf izkoriščati bogastvo ozračja tudi na umetai I načine in ne Jemati samo Kito kar mu prirodi I prostovoljno nudi it tvojih žlvljenskih proč«, sov. Zrak ipa dandanašnji enako vlogo kakor drugi prirodni zakladi, kot rudnine in kovim ter eksploatirf na isti način in v tehničnih i postopkih predelava v posamezne uporabiš snovi, ki so bile mnoge med njimi našim pni nikom še netnane. Odkritje tako zvanih žlahtnih plinov vj atmosferi konec preteklega stoletja pomeni velikansko tehnično in znanstveno pridobitev, katere važnoat je spoznala šele najnovejfc doba. Ismed žlahtnih plinov je v zraku naj vet argona in sicer približno en prottorninski od-stotek. Navzlic temu pa je teža argona nekako petkrat večja od teže vse vodne pare, kar je v ozračju. Samo kemični nevtralnosti tega plina je pripltovatl, da so ga odkrili šele 1894. skoro istočasno t osUlimi žlahtnimi plini, med katere štejemo še helij, neon, kripton in k» non. Slednjega je najmanj in tvori le mili-Janini del naše atmosfere, čeprav zna&i njega teža v celoti skoro dve milijardi ton. Se pred nekaj leti so bili žlahtni plini zgolj kemična zanimivost. Žlahtne to jih imenovali zaradi tega, ker so kemično prav tako odporni, kakor žlahtne kovine. Med njimi pa je bfl' argon edini, ki so ga umeli pridobivati v znatnejših množinah, čeprav z velikanskimi stro-1 Ški. Uporabe za žlahtne pline spočetka ni bilo nobene. Argon in neon ae pridobivate izključno samo iz zraka. Helij pa dajejo v znatnejših množinah tudi nekateri podzemni plini Glavni vir sa pridobivanje žlahtnih kakor tudi nežUhtnih zračnih plinov je tekoči zrak. V nekem pogledu je tekoči zrak podoben nafti, j ker je zmee različnih snovi, ki niso kemično j vezane ln se dado ločiti druga od druge s taki i zvano prekinjeno destilacijo, to je z izpariva-j njem pri različnih temperaturah. Kakor >e v petrolejakih rafinerijah surova nafta razde-j ljuje v bencinih, petrolej, težka olja ln parafin, tako te tudi tekoči zrak z destilacijo razdeli t posamezne aetUvine. Najprvo je treba zrak tšveda vtekočiniti t tem, da te ttisne na kri-j tični pritisk in potem ohladi na temperaturi pod 200 stopinj pod ničlo. Tekoči trak je bil pred 30 leti še nekaj Čisto novegs in poskusi, k! to jih delali z njim, to te videli ljudem Uko čudoviti, da to jih predvajali po varietejih kot atrakcijo prvega reda. i dele ko je Lindeju uspelo z destilacijo rat-aUvljati trsk na posamezne tetUvne pline, j« vzcvetela nova industrija ta predelavo zraka iz sedaj te letno vtekočini na milijone kubičnih ^ metrov traka, čigar dettilati se uportbljtjo f najrazličnejših panogah industrije. Najvažnejši je med temi proizvodi kisik-Preko 200 milijonov kubičnih metrov kisik.' te porabi na leto samo za apajanje, varjenje i> rezanje kovin. V najnovejšem času se upe-rablja kisik tudi kot-eksplozivns snov. V U namen te napolnijo rasttreHlne patrone i « jami, premogov i ni prahom ali t ogljikom v kaki drugi obliki ter te tik pred uporabo napoj« t tekočim kisikom. Takšno ttrellvo ima močnejši učinek kot dinamit, ni pa še zdaleka ts* ko nevarno. Ce ae namreč patrone ne uigfc potem tekočI kiaik naglo izhUpi in strelivo postane popolnoms nevtralno. Dušik, ki zavzema nekako štiri petine naše atmosfere, se pri vUkočinjfvsnju zrsks p» navadi pušča v nemar. Industrija umetnik gnojil ga namreč ume pridobivati neposredno is traka na enoeUvnejši in cenejši način. » čistim dušikom ao nekaj čaaa polnili žarnic*; ker dopuščs U nevtralni plin, da se rsiitrj sveteča nitka do telo visoke temperature, ne vsaki priliki ddbrodošel, upo-e bil napaden občinski atra*-|1«a kakor "deklo za vse'*.! Kuret iz Doline, kl pa je k|Zatiranec se pritožuje pri bogu 1 in ga prosi pomoči, zatiralec pa se sklicuje, da mu je dal bog sam pravico, teptati podloftnfeke. Bog ne protestira, njegov zem-ski namestnik ima avoj tron v Rimu, kjer vlada Mussolini. Tržaški državni pravdnik, ki ima — kot je videti — polne ro-tična stranka ln fašistična'ke dela e slovenskimi puntarjl, da bi se tem krajem del predlaga, zahteva ln napoveduje italijanski značaj. Osnova- hujAi teror proti Slovencem! «o tajne organizacije z na-om kljubovati zgodovini, ki jamčila Italiji, do česar ima vico. Udarjalo se je na vse, predstavlja napredek, zlasti na untanove, kl jih Je fašl-ustvaril in jih ustvarja. Hlovenskim prebivalstvom, e n akcijah slovenske manjši- trije odšli v šolo. goepedinja je ki je v Julijski krajini v ve-odšla na trg, večini. Vse akcije je naprtil vencem, dssi je dognano, da n- i>r. Sottosantija ubil laetnl P> Toda državni pravdnik r«to priznava, da se Slovenci r»jo le akciji fsšlstov, kl ho-0 natakniti Julijski krajini 1-J*n*ki značaj. Ce torej prav-v 1'riznava. da Julljako kra-«kuAajo oblasti preleviti v lijanako, je a tem tudi pri-je za zdej prebivalstvo U»ke krajine še docela sloven-Mn Če ne Slovenci branijo pokanj* in se upirajo terorju. v} Pravdnik. da klj*ujejo povinl. zadnjem govoru Je N«ik tudi, da mnoga _ 'J'vih ljudi prihaja in odhaja Tu Je mislil pač poll-»•"gunee in one. ki ne moleti pod terorjem ter po-v inoeematvo. Po njego-l^atkih Je leni pobegnilo ie »l»ke ktajiae 147» sumljivih P- bi se tem elementom P*« povratek v Italijo". Z3V+* "PoUm jim ne bi i«, de gredo in da ss ne vr- U hrepene po ^ W bletsm prišlo pri «sls dejal četrti dijak, 17-let. ni Jaroslav Coh, pa Js ostal sam doma. Tega najbrž*? nista vedela oba vlomilca, ki sta pozvonila na vratih gospodinje Pavšove le za kontrolo. Trdno sta bila prepričana, da nI nikogar doma. Toda na njuno presenečenje — vrata so se jima odprla ln 17-letni Coh Je stal pred njima. Vlomilca pa sta se hitro znešta ter dejala, da sta monterja in da sta prišla popravljat vodovod. Eden je vstopil v stanovanje e sekiro v roki ter odpri vrste v gospodinjim» sobo, kjer Je zečel premetavati in Iskati plens. Dijak si Je bil zdaj na Jasnem, kaj je In začel Je kričati ns pomoč. DrugI vlomilec, ki Je stal zunaj na straži, Je sunU dijaka močno v trebuh. drugi ps gs Je zabodel z nožem v stegno. Dijak se Je od bolečin ln strahu onssveatll ter * zgrudil na tla. Vlomilce sta še nekaj brskal*, nakar sta pobeg nila. Vsekakor sta as tudi prestrašila. da ste dijaka ubila. Ko se Je vrnila gospodinjs domov, Je nsšls vse nsrobe. ns tleh pa Js IsCal krvaveči dijek Coh Zavedla ss Je položaja ter pcšdi-posUjapa darec v trebuh je bil prizsdejan s sekiro in je le srečno naključje. da dijak res ni podlegel takoj. Ker sta vlomilca ob belem dnevu vdrla v stanovanje, i ta sigurno mislila, da so vsi zdoma, dijaki v šoli, gospodinja na trgu. B^le sta torej o razmerah v stanovanju ddbro poučena ter morata bkt iz bližnje soseščine. Jesn Th< Eno leto v osrednji Afriki Med črnimi ribiči ob izlivu Kon gs in ob Cadakem Jezeru STRAŠEN OGENJ V KOSTANJEVICI Kdor je že doživljal avanture ns znsnstvenih potovanjih po daljnih deželah, ga s neodoljlvo silo vleče vedno spet nazaj. In tako sem se 1. septembra 1929 v Bordeauzu zopet ukrcal na ladjo, da se po morju p repe- K^u M«. Gorttku g? S blodnja po rekah francoske e-kvatorialne Afrike od Brazza-vlila in Stanley-Poola pa vse do Cadskega jezera. 2e poprej, ko sem potoval po Gvineji sem izprsvldel, ds človek lahko shajs s prav skromnimi sredstvi in tako sem tudi vse Dne 22. jan. zvečer se je vnela hiša posestnika Jožeta Goriška Iz vasi Dobe pri Kostanjevici. Ogenj mu je uničil vse poslopje. Gospodar je legel zgodaj zvečer spat, ko ga je krog 8 ure . . . , n prebudilo prasketanje. Ko se je|i° *** °jr ¿.gfr^L fe8tra" ozrl skozi okno, je videl, da je ?fno kakor odhaja mno- že ves «kedenj v ognju. Naglo ae ^ pofumnih mol v je za silo oblekel ter pohitel ven-|dftlJne »blr4t matfr » kaj, toda skozi vežo ni mogel znAnoit1 opremo kakršno več, ker so ae vslpall vanj že o- mora v,ftCiU 8 «^J potujoči gorkl s strehe, kl je pričela tudi Prirodoslovec, sem Imel tudi iz-že goreti. Zato je skočil skozi o- vrstno orožje, k bi mi ga gotovo kno na proato in si tako rešil vai Primi^ni lovci a- vsaj življenje. Prvi je opazil od ^Iškega pragozdovja ln goščav (i " i^čsnja." — Da, če bl'je dUaka prepeljale v belnico. U- 8osodov ogenj Franc Cfanper man. Ta je gospodarju hitro pomagal reševati to, kar je bilo mogoče. Izgnala sta živino iz hleva, živina se je vss zmedena zakadila v gocod in «e izgubila v njem. Se drugega dne živine niso našli. Ogenj je bil najbrže podtaknjen, ker je začelo goreti kar na dveh straneh in je bilo v pol ure vse sam pepel: zgorela mu je lesena hiša, skedenj, hlev, «vinjak, kozolec s tremi okni, troje vozov, kakih 7 vozov sena, 2 voza slame, poljsko orodje, vsi pridelki, 400 1. vina, 1600 denarja v gotovini, ki ga je hranil za nakup prašičkov — skratka, rešil je le živino ln svoje življenje. Njegoive Žene nI bilo doma, sam je bil. Na pomoč so pritekli gasilci iz sosednih vasi, ki pa niso mogli pomagati prav nič. Sosedje pravijo, da takega ognja že ne pomnijo c J leta 1909, ko je pogorelo dvema posestnikoma vse, kar sta imela. Tam, kjer je stala hiša, je zdaj samo pogorišče in aredf prostora, kjer je stala stanovanjska hiša, stoji le ožgana široka kmečka peč. Zagrebške racije. — V noči od četrtka na petek je zagrebška policija priredila racijo po mestu in okolici. Ujela je 130 oseb, ki se niso mogle legitimirati. Ob. držala jih je policija v zaporu 70, druge pa je izpUatHa. Policiji je na tem, da e temi racijami, ki so v Zagrebu pogoste, ulove sumljive kriminalne tipe, brezposelne ljudi, ki nimajo ne etre-he ne hrane ter izgubljeni tavajo po mestu, prostitutke, in poleg tega politično sumljive ljudi. — Istega dne ee je v Zagrebu zastrupila slovenska služkinja Marija Kajzel in je njeno atanje zelo neverno. V likerjev spomenik v Planini pri,Rakeku, -r. Ljubljanski dnev. niki poročajo, da ee bo vršilo 9. avgusta t 1. odkritje spomenika Miroslavu Vilherju v Planini. Stal bo na križišču banov inske in državne ceste, nasproti Dem-šarjeve gostilne, okoli 200 m od državne meje. Pripravljalni odbor ime že precejšnjo vsoto, v kratkem pa prejme odbor izdatno-pomoč iz Amerike, kjer Je rojak Mattjs Pogorele zbral še 800 dolarjev, ki jih baje v kratkem dopošlje. Časopisi naglašajo, ds bo spomenik postavljen 9. avgusta zato, ker so Istega dne pred 2& leti postavili v Postojni spomenik Vilhsrju, pa so ga Italijani porušili. Casopiat dostavljajo k temu poročilu: 'Tako mislimo, da bomo lahko postavili spomenik našemu prvemu budttelju narodne zavesti na Notranjskem. Dvorska lovišča prevzele ml nistretvo za rudnike la gozdove. —Beograjski dvor ima v raznih predelih naše države svoja lovi-Aša, kamor hodijo člani kraljH-ake rodbine pčgosto na lov. Zdaj Je upravo teh lovišč prevzHo ministrstvo zs rudnike in gosdove, ki so gs pred krstkim dbMcsli tudi rudarji s prošnjo, ns J skrbi zs rudarje. Psratk "Karadjerdje". kl gs je italijanska motorna bdjs lani v Pašmanskem kanalu težko poškodovala, bo v nekaj tednih popravljen. S pomladjo bo ta naš aajlepši parnlk se osebni brzi promet ob dslmstinskl obali zopet friul po nešrm morju. ja. Lovske torbe seveda nisem imel. Cemu bi mi tudi pri žl-votnosti in zajetnoeti povodnih konjev, krokodilov, bivolov, antilop in najraznovretnejših ptic, ki jih je povsod v izobilju. Nej Še povem, kaj sem prav za prav iskal ob Kongu, na obrežjih Sanghe, Logone, Serija Ubanga ter na obalah malega Cadskega morja i njegovimi plavajočimi otoki: tjakaj me Je poslalo ravnateljetvo prirodoslov-nega muzeja v Perlzu, hkrstl pa kolonialno ministrstvo, prou-ževat tamošnji ribolov. Proučil naj bi, kako bi se del ribolov pospešiti, kako bi ee dalo črnoe naučiti boljšega konservlranja rib, da bi se lahko hranila z njimi tudi plemena, k( žive daleč proč od velikih rek.jn slednjič: da bi postala ta jedačs nekoliko sprejemljivejša tudi za evropske želodce tamošnjlh naseljencev, ki se jim upira smrdljivo meso, kakršno pripravljajo domačini. , , *.. Vprašanje ribolova, nad katerim se je pri nas v Parizu pre-lilo že toliko črnila, je tu, v e-kvatorialni Afriki res velikanskega pomena, čeprav ee jo ta reč včasi doma ksj čudno tol-msčils. Nekateri so n. pr. trdili, ds ribojedstvo pospešuje spsl-ne bolezni. Seveds Je to ls golš utvsrs, kl Isvlrs od tod, ker živi muhs ce-ce, ki rszširjs spsl-no bolezen, nsjrsjšl In v nsj-večjih množfcsh v mokrih krs-jih. Tisoči in tisoči bolnikov, kl so Jih ozdravili v nsšlh sfrlšklh zdravstvenih ssvodlh, prlčsjo, da ta usodna mušics nI nepre-msgljlvs. Obratno. Tisto kar Človeka v tem podn0bji| elgurno ugonobi, Je pomanjkanje dušikove brane. Povsod kjer ribolov dobro .uspevs, sem Imel priliko opssovstl, ds js bilo ljudstvo dobro rssvlto in močno. Ns-letel sem ne pravcat* atlete, dočim je profi od rek, kl Jih plenijo puščice In prebadajo harpune, povsod očitna velika fiziološka mlssrljs. Toda to nI bil nsmen mojegs raziskovsnja. Naročili so mi, nsj zberem kolikor moči veliko vrst rib zs ibtlološkl muzej v Psrizu In zs lsborstortjs. Vrh tegs ps sem imel nslogo zbirati tudi vssko-vrstne druge Živali za akvarij in parke kolonialne razstave. Da svojegs prlpovedovsnjs preveč ne zavlečem s tehničnimi podrobnostmi, bom opisal samo glavne etape evojega blodnega življenja med črnimi fetišistl In IslamltL Življenje ribiča, kl o-pszuje In podučuje, lovca, kl ubija večje in manjše živali semo za hrano svojim nenasitnim čolnarjem, kl z neverjetno lenobo prepdjsvsjo svoj«* ribiške Isdji-ce in čolne, Izdolbene Iz dreves-hib debel, ter nosečem, kl se piestopsjo urno ssmo takrat, kadar Jim tornado tuli za petami. Svojevrstno življenje lov-ca, kl se mora včaal spremeniti tudi v ranocelnika, ker bi po avejlh močeh rad popravil krivico, ki jo Je s kroglo storil miroljubnemu pelikanu ali bojeviti divji go*l. ker Je v evoji domišljavosti tako aaivea, de si obeta obe še žive prinesti domov v Francijo. Pohlevnemu rečnemu pirata in popotniku Iz rs tudi oprostiti, ds je hodil vedno nspol nag In ponsvadi tudi gologtav po vročem ekvatorskem solncvr, čeprav so ee stsri naseljenci saradi tega vedno rasburjall. Izkušnjs me je nsmreč preverile, ds so vsa pripovedovanja o opasnoeti tropskega solnca zgolj prasne bajke. Plgmetaclja koše, kl Jo povzroči solnoe, je namreč kakor oklep, kl nas varuje zloveščega učinkovanja njegovih žarkov. Počasi sem ae tako privadil, da eem prenašal žgočo vročino in strupeni mraz s isto lahkoto kakor moji čolnarji in noseči. In če bi me danes epet poklicali ns pot, moram reči, da bi se odzvsl na prvi migljaj, brž ko. razdelim stari plen ln končam tale potopis. Sedsj nsj ps nsdsljujem: V Matadiju, kjer eem čakal na odhod vlaka, ki naj bi me popeljal proti Klnšael ln Brazsa-vlllu, se me je lotil e svojim strupenim jezikom etar skeptičen kolonist, kl je bil menda do duže prepojen s žganjem. "Kaj ne, ribolov greste študirat k divjakom," mi je dejal. "Kako emešna ideja. Bodite praktični in ne upravljajte Čass. Ce ste res tako trdovraten ribič, potem ee le dobro zaloiite s piječo. Prav. Ampak vzemite e seboj tudi pošteno porcijo posušenih portugalskih rib za tiste črne gospode. Veete, to je kupčija. In vidite, drugače ee taka eks-pedicljs tudi ne izplačst" Tsko najdete povsod v nsšlh oddaljenih Francljsh ljudi, kl jim Je mends edini poklic jemati ljudem pogum. Na žalost js takih ljudi, kl jih roks pravlos ne more doeečl, veliko. Treba bi jih bilo Izruvatl Iz prednjih postojank civilizacije, kakor el človek Izpuli trn, ki se mu Je zadri v nogo, ali pa pobiti kakor etrupeno muho, če sede na roko . . . Kmalu pa irečamo še druge termite. One prave namreč, kl jih jedo domačini obenem s ličinkami, gosenicami in drugo goleznljo, kl jim nekoliko' nedo-mešča pomanjkanje dušikove hrane. TI termiti, katerih mogočne trdnjave ee še dvigajo na obzorju, eo kaj nadležen mrčes. Prebivalci ee Jih branijo na ta način, da postavljajo evoje lesene koče na železne pilote, ker bi jih mravlje drugače spodgrlals. Toda termiti tudi ne morejo razgrieti veega. Narava Js moč-nejšs od njih: prav do njihovih postojank segajo nejeprednejšl IzraetkI pragozoa. Sopihajoč ss pop ne vlak na višino kakih sedem sto aH oeem sto metrov in mi privošči v Thyesvillu užitek v obliki hotel-skega račune, ki znsšs za sobo, skromen obed ln senco nekakšne južine 190 frankov. Tukaj Je pač lovec tleti, ki Je prvi odrt V Brazzavillu ml Js guverner prlgovsrjsl, nsj bi si oglodsl ribolov v Gvlnejskem zslivu ln okolici, slsstl ob izlivu Kongs. V velikih kssksdsh ss prsllvs ts mogoč n s reks ls ens kotanje v drugo. Vods v njih ss vidi kakor tekoč svinsc, pod ekvs-torsklm nebom, člgsr nasičena vlaga nekoliko aaatirs žarko luč. Reka Je silno bogata rib, kl Jih pa domačini love na ekrajno primitivne nečine. Nočni lov s bakljaml se ml Je videl bolj podoben bajni beneški noči, kakor pa racionalni eksploetaeljf tegs bogatega saklada živil. > Tod ee . nisem dolgo mudil, marveč eem ee naglo ukreal ne parnlk. De, na pravi resnični pemlk, ki Jih nekaj plove po tej afriški reki. In kakšsn psrnik je bil tol... Naš "Coionel Klobb" na lopata sto kolo, pritrjeno odsadaj je rojen 1898. Dejal bi. da Je Ful-tonov aodobalk. Is dvajsstegs stoletje Je ns njem prav toliko, kot ne njegovem tovsrlšu "Bombe", ki nes Je poeMtfo sprejel ns krov v Ussu. Prepričan, da bom odslej naprej lahko popolnoma zatajil vsako moderno civilizacijo, sem v skladu s svojim naturalističnim nasirssjem la zeradi »podobnosti obdržal na životu semo |e kratke otroške pri krmilu ee kopljojo moški. Tleti, kl čakajo, da pridejo na vrsto, si drug drugemu strliejo lese v obliki podkve, tako de pride še bolj do veljave originalnost njihovih tetoviranih glav. ženske pa al. spletajo laso v po-vezke »robnih kiUc, kl jih spletajo e tolikšno potrpežljivoetjo, da se precej vidi, kako ima tukaj čas čisto drugačno mero ln ceno kakor pri nas. Na poti preti Moeaki, kjer se I v Kongo reka Mangka. Karikatura našega peralke sdrsne mimo dveh ledij, kl ste kar črni Na ladajl strani. Valentin Katajev: KOZEL V HRAM Na oder podešelskega kluba je zlezel velik, nebrit človek v zloveščem fraku. Glasno ee je odkašljal in e hripavlm glasom ftepetaje vprašal: "Kje Je spremljevalec" "Oprostite, sodrug predavatelj," ee Je razburil Saša. "predavanje je vendar. 0 alkoholu. In o borbi i njim. O glasbi tu ne more biti govora I" "Predavanje? Hm . . , Toda mogoče bi bilo vendarle dobro kaj peti, aT Ii "Demona", »r "He-het Predavanje je vendar I" "Bograe, Jas bi pa rajši kaj zapel. Recimo . . . Na zemlji ves človeški rod Časti malfka enega .. "Kaj delate? Predavanje Je vendar. Alfcohol ln, onga, borba. Tsko Je napisano na letaku." "Ree? Nu, dobro. Hm, hm." Moš v fraku m Jo spot odkašljal, se prijel s rokami sa tilnik, obrnil glavo ln štoptl v po-10. Predeednlk Js posvoall. "Sodrugl, postvsm vas k redu. Dsnss nam bo lodruf li centráis prsdaval o alkoholu in tako 4alje. Tsma Je aelo vsins in v Interesu delovnih množic. Kdor torej temu problemu pred-poetavlja pise, naj ostavl dvorano. Besedo Ima sodrug li centre." Predavatelj je e sinjimi očmi pogledal okoli eebe, ee saslbsl ln dajal: "8odrugl I V teh groznih ča-sir, ko republika Sovjetov vzdihuje pod epletkam! najemnikov svetovnega kapitallsma, ne moremo oetatl lndiferentni. Vel ko en moš I AU ne govorim prav?" "Prav," eo nejevoljno pritrdili v dvorani." "Da, sodrug! I Ml v»l moramo ko en mož etopltl v borbo 8 alkoholom I Tisoči ljudi pljsjo žgsnjs ln tisoči ljudi ss vsak dan zastrupljajo s tem strelnim strupom, ki razkraja vss orfš-nissm. Ali ns govorim pravf' "In celo oslepiš lahko," js ns-gotovo dejal li dvorane ženski glas. "R-r-es Je, državljanka. Prav umeetna pripomba 1 Vprav o-slepiš lahko. Csslh ss sgodl tako. In oglušiš. Torej, sodrug!, ml vidimo, da Je alkohol strfššn strup, pravi bič. A zakaj?" PrsdsvatelJ Je s groznim pogledom preletel molčeče poslušalce. "A zakaj?" Napravil J# pomembno psvto ln ko mu js bilo Ušlns dovolj, Js povlšsl glasi "Zato, dragi sodrug!, Js alkohol tako škodljiv, ksr ss do sdkj še niso ns učili, kako ga Js treba pravilno čistiti. In kaj js lafljs, kakor očisti alkohol? Milsn-kost. Ns eno vedro alkohola tr#ba vzeti tri funte običajne, navadne eoll." "Debele ali drobne?" eo hitro vprašal! is dvorano. "Najboljša Js drobns. Seveda lahko viamete tudi debelo. Potem etreeete to eo! v alkohol In zgoraj pok ri jete e kako toplo ffljo. Ne primer, i odejo." "Ali lahko tudi • pernico, eo-drug prodevgšeljr "Lahko, i pernico Je skoro še bolje. Da, pragi eodrugi. Po-tem trebe vzeti pet ali šest funtov navadnih, primitivnih Jagod ,, • "Jagodi" Je navdušeno pUnl-la ženska Is tretje vrste in ss tokls po bodrth. "MoJ bogi js-godr / . "Uprav Jagod," Je svečano vzkliknil predavatelj. "Zgoraj omenjene jagode Je treba sukati na malem ognju In primešati zraven kvasa, krsds in sode T "Mnogo kvassT i "Sodrug predsvstelj, ksko pa če »• "TIK Ušel Dajte, da slišim! Ne prerivajte ee! Ali Je trebe zampti mnogo kv^ac < V dvorani Je nastal Šunder. Zadnji eo prltiakall na prednje, ženske so vreščale. Na kateder so leteli listki. "Sodrufl, ne val hkratu l Prosim, po vrsti! Glejte, tu Imam 1 letelj, na katerem nekdo vprašuje t aH lahko primešamo popra In tobska, ds bo slkohol močnejši? Odgovsrjsm: to ss ve ds ne! Poper ln tobak, pome-šana v alkohol sicer napravlja-ts vtis moči, tods dejansko moči prav nič ne povečata, smpak vss potem boli glsvs kakor bi bils zakleta. Nu, da nadalju-jsm. Ko eo torej, dragi sodrugi, Jagode kuhane ln ee prične Izcejati sok, tedaj treba vsetl elto, navadno, najprlmitlvnejše kuhinjsko elto, kl,.. Predeednlk je prebledel. ' "Sodrug predavatelj» prosim, držlts ee teme." Občinstvo je zatulilo. Naj pove! Proelmo, prosimo! Ne prekinjaj to predavatelja: Koliko eode? Zdrobljeno kredo ali kako v koecth? Naj pove še enkrat tisto tastran sita." Predavatelj je pobesll glavo, napol uprl oči In nadaljeval: "Potem, dragi sodrugi, jo treba pjcpoadltl vso to mešanico skozi sito v vedro ..." "Vedro?! Ah, ti moj bog, torej v vodro? A?" "Ta Jt pa dobra!" "... v lončeno vedro, v katero ste prej položili .. Predsednik se Je ifrabll u glavo ln «božal m kulles. Saša se Je ngilonll s hladnim, potnim čslom ob stransko stono. "Saša, Je otožno lavll predsednik, "on demorallalra poslu-laloe. In prav nič nI podoben »¿ravniku. Mogoče sj «s pa zmotil In pripeljal koga drugega r "NIČ ss nisem zmotil," Je gluho dejal Saša. "Sam sem šol v krčmo, v oamo številko." "Osemnajeta številka, ne o-smal Polomil si ga! Potegnite ga s odra! Ne oema, ampak o-semnajpta! Zavesa! Zsvsss. Zmotil si ssl V osmi js Igralse. Tepec V J Saša Je mrzlično spustil sa-veeo. Pa Ja bilo še prekasno. Predavatelj je stal sredi dv Krlpton In kssnon bi bila tudi Jako ugodna sa polnitev žarnic, toda prldoblvsnjs teh dveh žlshtnlh plinov Js Belo teševno In drsft. Nadaljnja snov, ki jo dobivamo Is sraka je oson, kl js prav za prav nsks vrete aktivnejši kl-elk In is štejemo med najmočnejša okmdarijeka eredstva. U-porablja ss zs člščenjs vods In v druge tehniške evrhe. Iskoriščsnjs stmosfsrs Je šole povojih. V nasprotju z drugimi prirodnlml zaklsdl, kl Jih bo prol ali slej gotovo zmanjkalo, pa Ima prednoet, da Jt neizčrpna. Zraka nikoli ne bo zmanjkslo. V kratkem ss bodo nsHa itovs poU In pripomoškl, pomočjo katerih bomo Ishko šs bolje Izkoristili bogastvo fzmemegs zrsčnefa ntorjs (£lv. la svet.) Bsn Frsnslses, Gol. Jl— Lossy, organizator komunistične stranka, kl Js bi nedavno aretiran, kar Jt raspsšsvsi radikalne tiskovine, Je Ml te dal obeojen ne en messe zapora na obfctfbo kršAtvs zakona preti krimlnsbis- jsrgtrv* m m ipUi Nl AM Jlk Utate * P R 08 V ETA C ufar: LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Potem j »a še tiata potenja gotovih ljudi, ki nesramno računajo in »mo Jim dekleta samo neki stvori za uteševanje. Nekateri gospodarji ao naravnoat nasilni. Samo uživanja ae Jim hoče, uživanja pri naivnih deklicah, ki verjamejo lepim beeedam in ae zadovolje s par bankovci. Ponekod je aploh tako, da vztrajajo samo tiate, ki ae puste vloviti. Drugim Je itak maii kruh odvzet, ker ne »drve takoj v naročja objeatnib goepodov. Lahko Ti izdam, da aem iz neke hiše zbežala tedaj, ko ao me zelo potrebovali. Ljubkega sinčka so dobili, toda glej, ko Je lena trpela s porodom, Je mož lazil za mano in zahteval, da ae mu vdam. Kar verjeti nisem mogla, da so taki motje mogoči. Se manj sem pa verjela temu, kar se je kmalu potem zgodilo. Spet brez službe sem nekaj dni prebila prt neki znanki, a med tem letala po mestu in zopet trkala. Tudi na posredovalnicah sem bila. V mojo nearečo me Je od tam zvabila premetena tujka v neznano mesto. Mislila sem, da se mi sreča smehlja, da bo drugje boljše, kajti ženski aem verjela in ji nasedla. V novo mesto «vi prišli ponoči. Vsa* sa natanko spominjam, saj me ša vdaj katerikrat pretrese. Pa ne le radi mena same. Tudi zavoljo neke druge, ki Je zdaj morda ža mrtva ali pa popolnoma Izgubljena. Da se Ja moj prihod zavlekel do črne noči, me nI motilo. Ni mi zbudilo sumnje, saj sem se zadovoljevala, da imam službo. Pozorna sem pa postala, ko me Je tenska s pravcato oprmnoetjo zvodlla v ozke, ncrszsvetljene ulice ln v mračno hišo skoraj vtihotapila. Povsem se mi pa še ni razjasnilo, le Ujlnstvena koprena Ja pregrnila moje misli. Tudi v hiši sem takoj le navadne rači zazrla. Vstopili ava zadaj ln lil po stopnicah v nekakšno kuhinjo, kjer sem našla gospodinjo. Čemerna starka je ob pogledu name skoraj vso čemernoat zavrgla. fcrsprljazen Je bil njen sprejem, preveč narejen, da bi me mogel ogreti. Tudi nemo, a skrivnostno »porazumljenje a tujko me nI navdušilo. Večerjo sta mi dali, potem pa odkazall sobico s številko. Na slušbo ata kar pozabili. Menila sem, da se glede dela in plače dogovorimo drugi dan. Da mi ja bil takojšen počitek po volji, ni treba povdarjati. Od počiti se pa nisem mogla. Iz spodnjih prostorov je uhajala muzika, po plesu je dišala, po divjem veselju. 2enskl ameh je tu pa tam zadušil moške vzklike, ki še med hripaviih petjem niso ponehali. O mnogem aem premišljevala tieto noč. Spomini so ga vrstili, a tudi skrb sa bodoča dni ni bila majhna. Nov kraj ln ta čudna hiša, ta sprejem in ps hrup tam spodaj, vse je hotelo ran-čiščenja. Saj sem k vsemu ponoči prišla in sem bila prav za prav Jetnica. Od tem bi nikamor ne znala, še na kolodvor ne. Neugnanl nemir ja trajal dalje. Zaspati mi ni.dal, daai bi se rada reSila v sanje. Budnost spodaj zbranih ljudi ae ni le vzdržala v polni meri, celo razmahnila se Je in postejala vse hrupnejše. Kmalu so tudi atepnioo in hodniki. Iz sosednih aoblc som začula pijano brbljanje, kletvs in prisiljen smeh. Kmalu Ja bil pa mir tudi iz m (¿je sobice odgnan. Janko, gotovo si ša uganil, kam sem za-brodlla. V kakšno hišo. Vidim Ta, kako se Ti upira čitanje mojega pisma, kalfo se premagu- ješ, da bi ga ne zmečkal, kar Te tako silno mika. In v tvoje srce vidim, v katerem vstaja mrka jeza, pred njo se pa umika tisto, kar Te je k meni nagibalo in k mojemu srcu privezovalo. I Ljubljeni, jezo premagaj in pisma ne raztrgaj prezgodaj. Počakaj, da Ti vse povem. Potem stori, kar imaš storiti. Na sebe glej, na svojo bodočnost. Njo imej pred očmi, ko.boš o mani odločal. Morebiti ne odloČi« prestrogo. - V hiši sem ostala aamo tisto noč. Tudi te noči je bilo dovolj. Tako trdo so hoteli ravnati s mano in me do tal ponižati. Po nastalem vrvežu na hodniku in v sobah, so se v moje največja začudenje odprla tudi vrata moje sobe. K sreči še nisem spala. Prostor je razsvetila žepna luč. Skozi vrata ja vstopal srednjestar moški, za nJim je prihuljeno šla goepodinja in mu nekaj šepetala. Sprva sam samo zastrme-la. Gospodinja je odšla, tujec je pa zapri za sabo. Takrat sem ae znašla v apoznanju. Takrat nI bilo nohtnih dvomov več. Takrat sa je v mani zbudilo žensko sovraštvo. • • * •• Loč ja ugasnila, takoj nato so me pa popadla ostudne roke. Neanana moč je sprsle-tela moje telo, vsa sam sa vrgla v srdito borbo. Z bdenjem sem jih gotovo premotila. Naj-brža ao računlli, da prav trdno spim, da bo njihovno dalo lažje. A so se zmotili. Čeprav so ujeli navadno gosko, nI šlo po njihovih načrtih. Ko sam odbila prvi. naval ln se vsaj iz postelje rešila, me je prevzel tako grozanski strah, da sem obnorelo kričala in s kričanjem privabila ljudi v bližino. Samo to sem zatrdno sklenila, da Živa ne smem podleči. Smrt ja bilo moje iihodlAče. V obupnem boju, v nena-dejanfh, v nikoli slutenih trenutkih posljedne obrambe sem že Iskala prilike, da sa razdivja-nemu surovežu vsaj sa skok skozi okno iztrgam. Kako blažllna bi bila smrt. Kako dobrodošla. Za mamo bi odšla, se rešila zopernega svata in vsah njegovih krivic. Takrat sem tudi na Tebe pomislila. Tako pred konoem aam ža bila, tako trden je bil moj aklap. NI čudo, da sem Tvojo podobo uzrla, začula Tvoj šepet in zavoljo njega svoj sklep «a pojačala. Vse to v naglici, med krikom jn upornim odbijanjem. Med usodnimi sekun-damL, Se potrebnejši bi ml bil kot v mamini bo- Zaščitil bi me. Istrgal is skrivnostne hiša in dvignil fat ponižanja. A ie s tem, ker ai sa mi v mlalih tako živo pojavil, si dal moji bori* novih sil. Mod Teboj In tlatlm tujcem ob mani Ja bila tako goroetastna razlika. Ce bi me TI vso zahteval, bi se Ti dala iz ljubezni ln Ti bi ma vzel radi nje. Tu bi sa pa morala prodati. Oh, ša to ne. Z mojim telesom oi drugi kuptevall, drugI delali dobiček. In proti moji volji, brez vprašanja, na goljufijo, le potom gnusnega svodaištvs. Le radi umazanegu denarja. Ne, to se ne zgodi, sem sama sebi sa- •■¡•h v • Janko, zaklinjam se TI, da zaprisege nisem prelomila. Na našel bi me in nikoli ne vi-del, ko bi Jo. (Dalje pHkaiaM) Pisma hčere (Slika Iz tivtjonja. Paul Keller. J. PuceiJ.) Bilo Je nekaj časa pred vojno. Ovdovela gospa tajnega svetnika j« imela dve hčeri. Starejša, H «dviga, Je bila oetala doma pri materi; mlajša. Irena, Ja šla za svojim soprogom globoko v Rusijo, kjer Jo s svojim motam u-previjala poaeetvo. Sestri ata si anaMli izvanredno do mnogih, da. itopotooma smešnih mata-konti. Obe ata biti sveti, eolnčni deklici. Ko pa Je bila Irena odšla. Je postalo zelo samotno v hiši materini; srčna bolesen Ja nalagala stari dami največjo obair-nuet. in ko so leta odšla mimo ItaJvigv, in ae Ji je upanje na Salummko in materinsko srečo polagoma raitegto, Je poatala tiho dekle z lahnim boieatnim sme-hljajem. ki ga imajo oni, ki ao ae najlepšemu odrekli. in Jim Je vendar ostala globoka dobrota srca. Vsaki dve leti Je prišla Irena na obisk. Tedaj je bila «Mt mla-dmt v hm, tedaj Je bilo daleč vse hn |w*MnJe in tesnoba, tedaj so ae iskrile sten« in hlastala Al-1» v «»knih. Ce pa Je bilo prišlo *Wo, č« J« ura apet tako trud no in enolično nihala ia štela mrtve ura, tedaj Je ostalo samo Še upanje: v dveh letih pride spet. iHJtero Je oetala aamo ena popolnoma veneta ura v tednu, ko je priMo Irenino piano v soboto In Je njena ljuba, šaljiva narava ir irfsma govorila osamljeni ma T« žviigljala kanarčku melodijo. I¥nv istega Jutra ao Irano Ruatji pokopali —--.7 Naslednjo soboto je navadno phana li Rusije taaatalo. Mat je raašallla; pa Hadviga sa jt smejala In rekla t "81 je ie rekel ruski poitar: Cemu naj vedno lepa ruska znamka potuje v oerano Nemčijo? Ce znamko a pisma ole-pim. pismo proč vriem, znamko ie enkrat prodam, to tudi naee." "TI si sdaj vedno selo razigrana. Hadviga." "St ti zdi. mati? Jaz hočem postati ie bolj raaigrana." Teden je minul, sobota je apet priila; stara tajna svetnica Jo ••dela i» v zgodnji Jutranji uri ob oknu ia čakala na plemonoio In prineeei je kot po navadi pismo od Irena. "To pot poštar ai ismusnil znamke," je rekla Hedvifa lo, je "odtrgala pismu rob in je giaano brala naprej. Ze po tratam stavku se je glasno zasme-ala. Ta Irena je vendar prešalji-va stvar!" Mati se Je tudi veeelila pisma, pa se Je čudite, da se je zdelo tfedviki tako veselo. "Je dovtipno," je rekla gospa koncu, "ampak jaz ne vem — ampak druga so tako bolj ljuba iegava." Misli kakor hočeš, mati; vsako pismo ne izpade tako kakor drugo." "Daj mi piamo!M '% saj si je vendar slišala, matll" "No, daj ja brž," Ja atkla ma-razdrsieno; "jaz je hočem sama brati; bom vsaj imate pisanje v roki." Mati Je nataknila očali in >rala. * 1 "Pisava ja nekoliko Izpreme-njena/ 'je rekla; "Irena je pač mala pero kake nove vrste. "Da, najbrž," ja pritrdila Hedvlga in sa ja pretipala skozi vrata v kuhinjo. . ' Ona in njena sestra sta vedno imeli lato piaavo, ki seje ni dalo razločiti. Zdaj ko ja Hadviga pod tieoferimi mukami ln teta» vami pisala Irenino pismo, na mater in je je poslala na svaka, da bi je apet nazaj poalal, j« o-pazila, da sa Je njena lastna pi sava izpremenlla ln ni mogla zabraniti. Ai fie lati dan je morala odgovoriti na "Irenino pismo" ln dat materi odgovor. * "Ampak, Hadviga," je rekla mati zmedeno, "tvoja pisava je tudi postala drugačna in sicer ravno taka kakor Irenina. Hadviga ja skomizgnila z rameni. "To je najbrž zato, ker obe postajava starejši, mati. Irena In jaa bova ostali vedno enaki Jas mislim, če bo enkrat en mrtva, bo mitva tudi druga." "Otrok," je rekla mati strogo, Jas ti prepovedujem, da bi ka. takega govoril* o sebi in Ireni!" "Nikdar veš ne bom rekla, ljuba mati!" Tako sta pršili skesaj dve leti. Vsako soboto jr prišlo pi smo od Irene.» Imela Je vedno mnogo šegavega, opise iz domačnosti, prizore Is, ruskega javnega življenja. Bog ve. kar ko težko je postajalo Hedvigi sestavljanje teh pisem. Svak Jo je moral zalagati a snovjo (ved no po teti), ia Hadviga je bila srečna, ko je mogla fcupitl na dratbi zvezek "Anekdot is ru akega ljudske življenja". Ves zvezek Je polagoma prepisala '^pismih od Irene." Do matere so dihala pisma vedno najčistejšo ljubesen; bila so napolnjena nežno skrbjo, naj sa asati zavoljo svoja arčne napake varuje vsakega razburjenja, zakaj zgodba tega bednega .življenja niso vredne nlkakega razburjenja. I v ■ Večkrat Je rekla mat}: "Al se ne sdl tudi tebi, da se Ja morala Irena i spremeniti? Prišla sta v njen slog neka ostrost in trdota, ki Ju praJ ni bilo in me ialpatita. Otrok je moral poskusiti kaj bridkega, kar mi sa-moieuje. Ne, na aa ugovsrjsj ml. Hedviga; mati ima nevarnosti, in neoviga je i h starim zdravnikom Hotela sem ogolju-i ne da ogolju- . 11 1 /urnosti, in Hedvij je spet ozdravela, glavno ker je svak dnevno poši-jal telegraf ično dobra poročila o reninem zdravju. Cez Štirinajst dni je sedela stara dama spet v naslonjaču pri oknu in ja rekla «edvigi: Otrok, jaz tvojemu svaku ne zaupam, da mi Irenino zdravje slika preugodno. Pelji se tja, prepričaj se sama, kako je Ire-li. in mi daj potem sporočilo. -Ce mi ti daš dobro sporočilo, je ; zakaj ti me nisi še nikdar v Življenju nalagala." Tedaj se je Hedviga obrnila vstran ln je strmela s steklenimi očmi v steno. Tretji dan je pustila mater v oskrbi tete in je odpotovala v Rusijo. Brwl*onšna je bila vožnja skozi prazno ravnino. Ko e dospela na malo poetajo, ji je stopil nasproti svak, jo je peljal vstran pod grudo dreves in je rekel v smrtni zadregi: "Hedviga, Še preden stopiva voz* ti moram nekaj poveda-— jaa sam — jaz aam zopet poročen." '*Ti si -i ti si —" "Df, brez gospodinje ne moram vzdržati poasatva." "Ah!" Ogledala ae je kakor om9tena po kolodvoru. ' . "Kdaj gre prvi vlak nazaj?" "Hedviga r ' "Jaz ne morem — ne morem." Sedala sta pač nad eno uro pod drevesno gručo na klopi. Svak Jf Je mnogo prigovarjal Ona pa je govorila vedno le z blodnim izrazom v glasu: "Mati, mati -r-" In končno ae je peljala s svakom domov, in nova goepodinja jo je sprejela prijazno. Zvečer je poalala brzo pismo domov. I "Ireni gre telo dobro. Ima tako modrega, vrlega moža. TOREK, 10. FEBRUARJA Sedela je p Tedaj so se ji oči razširile, u-mirajoča je dvignila glavo kle-čoče, ji zaatrla v obraz in rekla: "O, ti ni-si Irena — ti — si Hedviga —" Omahnila je nazaj v blazine, strmela v strop, hlaatniia z rokami v zrak in zaklicala hipno: "Tu stoji Irena — tam zgoraj!" In je umrla--- Cez minute je dvignila Hedviga in je materi zatisnila oči. Božala je bledo lice in govorila: "Zdaj veš, matL.^Zdaj se ne jezi name in reci tudi Ireni, na, ne jezi na ponar*jevalko!" - Potem Je Hadviga naredila načrt sa naslednje "Iranino plimo" pač petkrat, proden ga ja odposlala, ln ja preizkušala vsak stavek vedno In vedno apet isno-va, če ne zveni sraven nota njene srčne grenkoba. In večkrat je pogledala v nami boli kvišku proti nebu: "Vodi mi roko ti. Irena r* Po dveh letih je prišel čas, ko naj bi ju Irena obiakala. V onih tednih Hedvlga nI mogla nič več skrivati, da je salo bolna. 8tari hišni sdravnik je prišel, govoril o živcih in bledici in odvadil svoja sdravilca. Ia nekega dne je prišlo kratko a svinčnikom pisane pismo Is Rusije: "Ljuba mati, bila sem tako ko leetev In škodbe kar lahko vidiš — Čeprav s tetavo — pi-Najhujte je, da edravnik pravi, da je napama potovanje Nemčijo sa nmlogtndmi čas Is-ključe no. Uboga mati! Jas te IQ6r le poljubljam Tebe In Hadvigo. Vi Stam rad . ajeao življenje ja bilo f la je Irenln grob z redkimi, grobnimi cveticami, ki jih je našla v pokrajini, in se je veselila hčerke, ki Jo je bila zapustile sestra. Mlada Irena je bila dvaaajdt let stara deklica, živahna in vedra kakor njena mati. Celo popoldne je Hedvlga snovala in pisala pisma. Menjaje je bilo vedno eno podpisano s Irena, drugo z Hedviga. Na samo pisemski papir» ne tudi slog se je menjaval. Medtem ko ao bila Irenina pisma vedra, ljubezni Silna, romantična, je pisala edviga trgovsko in suha Kratko pred odpotovanjem je Hedviga zahtevala na najodločneje način od svojega svaka, da ji prepusti Iranino dete in ji je da s sabo?. Pogledal jo je po svoje, plaho toda milo, in je u-govarjal: "Kaj misliš, da otrok ne bo nikdar izdal, da je njena mati mrtva?" - Toda) so se Hedvigi udrie grenke solze, in peljala se Je sa« ma akozi nepotolažene ruske stepe domov. Ces eno leto se Ja nagnilo življenja stara goape tajne svetni-oe h koncu. Hišni sdravnik končno hčeri ni nič več tajil. In našel Jo je pripravljena "Tri leta stm si življenje ma- Ob jutru pogreba je prišel avak iz Rusija Peljal je Irenino dete za roka je oddal Hedvigi in. rekel: "Pripeljal aem tf otroka, da ne bofr preveč sama." Tedaj je Hedviga pogledate svaka in rekla: "Rihard, ti ai tvest človek!" Zvečer, ko so sedeli skupaj, je rekel Rihard: "Hedviga, samo na to paai, da ters še p ta sem si rikljubov ala — zdaj ga pač ne morem nit več," je rskla. PARMA NA PRODAJ Proda se 40Q sfcrov Mill Iron, Uont.. blizo farma ? South D». kote. Farma se nahaja blizo » ate ki je pol milje od šole i* i milje pošte. voda, Slovenci. oeni. Za ng naaknr: Dobra pitna Sosedje « dve farmi h ponfckf ©eno pišite Prtih, P. 0. Bot 684, Roundup, ( Mont (Adr.) itaal faltáis. I. f l Ako hrbet —Kaj treba storiti? Ii SLOAN'S Liniment PRAVI PRIJATELJ v slabih Časih je hranilna ^ • A vloga v varni banki USPM ASEMCM STATE IMS lût BLUB ISLAND ATB.