SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : 1 i leta K 1*80 1 2 leta K 3*50 celo leto K 7-— za inozemstvo:	„	„ 2*30	„	„ 4*50	„	„ 9-—		Redakcija in administracija: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 17.
„Glavna posojilnica“ pred porotnim sodiščem.
Porotna dvorana.
Skupščina „Zaveze avstr, jugoslov. učiteljskih društev“ v Trstu. Slovenske narodne noše,
Oldfich S. Kóstelecky :
Humoreske.
Iz češčine prevel Stanko Svetina,
III.
Prva ljubezen g. Steerwinga.
(Dalje).
Pozneje sva se tudi že skupaj pogovarjala in se zabavala posebno zvečer — vsak v svoji sobi — z igranjem ali petjem : Madame je pela in igrala na piano, jaz sem zopet samo pel in posebno : Kje dom je moj. Gospa Lautrinova je včasih pela ali igrala tako veselo, a včasih zopet tako žalostno, da si nisem mogel pojasniti teh nasprotij.
Nekoč zvečer sem prišel prav utrujen iz Kensingtougardena, kjer sem opazoval neko posebno lepo partijo. Sedel sem doma pred začeto sliko londonskega raz-našalca časopisov. Kakor navadno v poslednjem času, sem tudi takrat gledal na svoje delo, toda misli so bile drugod : ljubka gospa Lautrinova je bila tega kriva.
Tu zaslišim iz nasprotnega okna, iz sobe gospe Lautrinove igrati na piano — Kje dom je moj. Bil sem seveda jako presenečen ; vstal sem; stopil malo bližje k oknu in sem pogledal v njeno okno.
Stal sem nepremično in sem poslušal skoro s pritajenim dihom.
Madame Lautrinova je končala, toda onega večera nisem več govoril z njo, zakaj onega večera sploh ni prišla k oknu. Zato sem sklenil, da jo drugega dne obiščem, naj reče, kar hoče. In res sem jo obiskal.
„Madame“, rekel sem brez ovinkov in popolnoma odkrito, „prišel sem, da se vam zahvalim za vašo včerajšnjo pesem.“
Potem sem pripovedoval, kaka pesem je to in kak pomen ima za nas Cehe. Gospa Lautrinova je menila, da je to kaka pesem ljubezni. Seveda, ljubezni do domovine. Potem je pripovedovala, kako napeto je poslušala moje petje te pesmi, kako se jo je učila. Prosila me je, cto naj ji besede te pesmi preložim v francoščino.
Vstregel sém njeni prošnji z največjim veseljem in takoj.
To je bil moj prvi obisk pri gospej Lautrinovi. In no : kadarkoli sem izustil od onega časa svoji postrežnici ime gospe Lautrinove, se je Harriot vselej tako dobrovoljno nasmehnila, da nisem niti premišljeval o pomenu tega nasmeha.
2.
Zanimivo partijo iz Kensingtongardena sem imel že izbrano. Začel sem delati.
Nekega popoludne sedim s svojim slavnim aparatom v prijaznem zatišju Kensingtongardena in slikam izborno partijo. Tu bumf, bac!' udarec na moj hrbet, deska na tleh in jaz tudi skoro. Obrnem se naglo — pred menoj stoji eleganten drog z rjavim cilndrom na glavi.
„Pardon, Sir,“ spregovori gentleman popolnoma mirno.
„Hvala, Sir,“ pravim jaz in vstanem.
„Izpodtaknil sem se.“
„Vidim.“
„Čital sem. Ali sem vas kaj ranil, Sir?“
„Prav nič, Sir.“ Toda čudež je bil, da se nisem ubil.
„Ali ste slikar, Sir?“
„Tako malo, Sir.“
„Dovolite, Sir.“
Gentleman je ogledoval moj načrt narobe.
„Prosim, Sir,“ mu zavrtim desko.
„Mhm.“
Potem pa je položil desko zopet na zemljo, kakor bi bilo to deska čez blato in je vprašal : „Ali poznate, Sir, zatišje By waterwork?“
„Ono zatišje, tudi mislim naslikati.“ „Jaz kupim vašo sliko. Sir. Za 100 liber.“
Sto liber je kakor 1200 goldinarjev. „Dovolite, Sir,“ sem rekel začuden. „Malo? Torej 200 liber.“
„Dve — sto H —?“
„Malo? Torej — “
„Dovolite, Sir. Vi precenjujete moje delo. Ne razumen, kako morete ponuditi 100 liber ali 200 liber ali navsezadnje 300 liber za stvar, katere še niste videli. Na ta način bi lahko ponudili 500 liber ali 600 liber ali navsezadnje 700 liber.“
„Zakaj ne? Dam vam za vašo sliko By watrework 200 liber.“
„Sedaj sem zopet jaz rekel : „Zakaj ne?“ „Toda pod enim samim pogojem.“
„In ta je?“
„Obiščite me jutri, Sir. Prosim.“
Vzel sem vizitko, Sir se je obrnil, šel počasi proč kakor velika, lesena figura in je bral mirno naprej.
Pogledal sem na listek, trdno prepričan, da bo tam črno na belem : X Y, norec. Toda tam je bilo : Lewis Steerwing, High Street 20.
Zvečer nisem z gospo Lautrinovo niti govoril niti pel. Zastonj sem jo čakal pri oknu. Morda je bolna, sem si mislil . . .
Priznam, da mi je bila gospa Lautrinova že več, kakor prej. Misel, da je Madame bolna, me je razburila tako, da sem
—	čeprav je bilo že pol devetih — poklical Harriot.
„Slišite, Harriot. Bodite tako prijazni in mi pripravite' zjutraj črno obleko. Imam važen obisk. “
„Prosim, Sir.“
Harriot je hotela oditi.
„Apropos, Harriot. Ali ne veste — ali neveste, kje imam oni dolgi čopič?“ (Zjutraj sem ga zlomil in vrgel za peč.)
„Dolgi čopič, Sir? Nisem ga videla.“ „To je škoda, potrebujem ga. Rad bi
—	rad bi — Kako pa -je to, Harriot, da je bila danes Tilly črno oblečena, kakor bi žalovala? Zjutraj sem jo videl —“
„Vi ne veste tega. Sir?“
To vprašanje me je tako osupnilo, da sem jo le z veliko težavo mirno vprašal : „Kaj pa, Harriot?“
„Povedala mi je to Villy, Sir.“
„Toda kaj ?“
„Danes je ravno eno leto, kar je gospej Lautrinovi umrl mož.“
„Tako? Jaz sem mislil, da — da je morda Tilly kdo umrl. Pomiloval sem jo že. Torej Harriot zjutraj ono obleko.“
Pomiril sem se: Gospa Lautrinova žaluje po svojem ranjkem soprogu, zato je nisem videl.
3.
Drugega dnevpred poludnem sem odšel v High Street. Številka 20 je bilo krasno poslopje. „Ali stanuje tu Master Lewis Steerwing?“ vprašam vratarja.
Redkobesedni vratar je molče pokazal na stopnjice.
Čez nekaj časa sem stal pred Mastrem Lewisom Steerwingom v enem izmed njegovih salonov.
Na njegov migljaj sem sedel na eleganten divan. Meni nasproti je sedel Master Steerwing. Tri minute je gledal v strop, dve minuti name in eno minuto na steno. Potem je začel, ne da bi obrnil pogled s stene, na kateri — mimogrede povedano — ni bilo prav nič posebnega : „Vdovec sem, Sir. 42. let mi je. V svojem življenju sem dvakrat ljubil, Sir. Prvič, ko mi je bilo 29 let, drugič čez
deset let pozneje. Tretjič ne bom več ljubil. Ako ste kdaj ljubili, Sir, potem poznate moč in silo prve ljubezni. Jaz sem bil s svojo prvo ljubeznijo nesrečen :'Mladenka, ki sem jo ljubil s celo dušo, mi je umrla dva dni pred poroko. Ali se ne čudite, Sir, da nisem zblaznel ?“
Pri tem je pogledal Master Steerwing name.v
„Čudim se, Sir.“
„Druga ljubezen ... Nesrečna ljubezen. Vdovec sem, Sir.“
Master Steerwing je gledal sedaj pet minut v strop in štiri minute name. Na steno ni več gledal.
„Sir,“ je rekel potem. „Rekli ste, da hočete naslikati partijo By waterwork v Kensingtongardena. To sliko kupim'za dve sto liber šterlingov, toda pod enim pogojem.“
„Prosim, Sir.“
„Sliki boste dali ime : Moja prva ljubezen.“
„Vaša prva ljubezen, Sir, ali moja?“ „Moja, Sir.“
„Sprej — “
„Dovolite, Sir. Spredaj pred vodometom pri onem rododendronu mi naslikate ... Ali ste zapazili, Sir, da je pred vodometom mogočen rododendron. Ali ste tudi opazili, da je pod rodendrom do sedaj ohranjena klop iz ruš. Ta klop je spredaj pred glogovim grmičjem. Pred klopjo stoji mladenka — kaj pravim ? Angelj v dekliški podobi. Roke ima povešene toda sklenjene in gleda v tla. V očeh, iz katerih se je svetila naj čistejša nedolžnost, se je zrcalila neizrečena bol. Ko sem jo opazil, sem jo gledal dolgo časa. Potem pa sem pristopil k nji.“
Master Steerwing je gledal dve minuti na steno, potem pa je skoro zašepetal : „Zjutraj je pokopala mater. “
Čez dve minuti je nadaljeval že glasneje
„Čez eno leto je bila moja nevesta ... Toda tri dni pred poroko ji je umrl zopet oče. Kolo parnega stroja ga je zgrabilo in raztrgalo. Bil je delavec v moji tovarni. Čez dva dni potem je umrla tudi ' moja nevesta : skočila je v Temzo. Ali se ne čudite, Sir, da nisem tudi jaz skočil v Temzo/?“
„Čudim se, Sir.“
„Naslikajte mi torej to dekliško podobo. To je bila moja prva ljubezen. Roke povešene, toda sklenjene, v očeh najčistejša nedolžnost in neizrečena bol, gleda v tla —“
„In deklična podoba. Sir?“
„Naslikajte mi samo ta prizor pri klopi iz ruš pred rododendroni. Deklične podobe nimam, toda za vzor naj vam bo angelj. Bogate, svetle, rumene lase, kakor zlato krasne morate tudi naslikati. Razumete?“ „Razumem. Bogate, svetle, rumene lase, kakor zlato krasne.“
„Da.“
V duhu sem videl gospo Lautrinovo — ta ima tudi bogate, svetle, rumene lase, kakor zlato krasne.
„In črno, priprosto, ukusno obleko,“ je nadaljeval Master Steerwing. „Do grla zapeto.“
„Prosim.“
„Ali sprejmete ta pogoj, Sir?“ „Sprejmem.“
„Za 200 liber.“
„Prosim. In velikost slike?“
„Taka.“
„Prosim.“
„Ali bom dolgo čakal na to sliko?“ „Tri tedne.“
„Dalj časa ne bom čakal.“
„Ne.“
(Dalje prihodnjič.)
in katere terjatve se bodo dale iztirjati. Da bo zguba znatna, to je gotovo, gotovo pa je tudi, da vlagatelji in tudi posojilnice, ki so svoj denar vložile v .Glavno posojilnico“, ne bodo izgubili ničesar, kajti plačati bodo morali zadružniki.
Polom „Glavne posojilnice“ ima — mnogih zlih posledic, kajti marsikdo, ki tudi ni v nobenem stiku s propadlo posojilnico, čuti to, ker je nastala v našem gospodarskem razvoju zelo občutna kriza.
Skupščina „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev“ v Trstu.
„Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev“ je imela dne 5. in 6. t. m. svojo letošnjo skupščino. Zbrali so se učitelji in učiteljice iz vseh slovenskih dežela in hrvaški učitelji in učiteljice iz Istre. Vkrcevanje v Grijanu.	V nedeljo, dne 5. t. m. je bila seja
§•• ' j J	upravnega sveta „Zaveze“ in potem dele-
Glavna posojilnica pred poroto. va'' da SO razile posojilnice vlagale svoj i gacijsko zborovanje, pri katerem so bila ^ J	Pl	* denar v „Glavno“, za kar je dobival Jošt zastopana vsa slovenska učiteljska društva
(Slika na naslovili strani.)	provizije.	po svojih delegatih (odposlancih). Zavezin
Pred ljubljansko poroto se je vršila pretekli teden razprava, na katere tek in izid so bile obrnjene oči širše javnosti tudi izven slovenskih dežel. — Kakor znano, je prišla „Glavna posojilnica“ v Ljubljani v konkurz in državno pravd-ništvo je obtožilo njenega predsednika dr. Mateja Hudnika odbornike:	Franca
Mačeka, Josipa Turka, Josipa Čada, Antona Putriha, blagajnika Leona Roglja in revizorja Franca Jošta, katere je zagovarjalo pet odvetnikov.
Leta 1899. je osnoval Veršec „Glavno posojilnico“, ki bi naj bila nekaka predhodnica banke. Ko je pa Veršec 19. decembra 1899 umrl, se je izkazalo, da je imela „Glavna posojilnica“ 30.000 K primanjkljaja. Da bi ta primanjkljaj, ki ga je zakrivil rajni Veršec, prikril in poravnal spustil se je predsednik posojilnice g. dr. Hudnik v razne špekulacije, ki so se mu pa vse ponesrečile ter njega in „Glavno posojilnico“ spravile v konkurz. Največja nesreča je bil nakup grajščine Thal pri Gradcu, kjer je nad 1 milijon K zgube in sicer vsled slabega gospodarstva. Tudi pri Pavšlarju in drugih tvrdkah je izgubila „Glavna posojilnica“ velike vsote, ker se jim je posojevalo visoke zneske brez zadostne varnosti.
Čeprav je poznal prezadolženost „Glavne posojilnice“, je ravnatelj celjske „Zadružne zveze“ Jošt, ki je kot revizor poznal stanje posojilnice, vendar posredo-
Rafaela Martelanc.
Igralci^igre'„Mati“ "v. Borovljah.
~1588
predsednik g. Luka Jelencj^prisrčnојЦро-zdravi vse navzoče in poudarja v svojem nagovoru zlasti delo, ki čaka [na^tem zbo-. rovanju učiteljstvo, j D al j e pozdravlja po-[sebno prisrčno burno aklamirane zasto-fpnike češkega učiteljstva.
Razprava je trajala ves teden in je končala v soboto z obsodbo dr. Matije Hudnika in revizorja Ješta. Sodni dvor je razglasil razsodbo, glasom katere se'ob-sodi dr. Hudnik kot načelnik „Glavne^po-sojilnice“, da je zakrivil krido posojilnice in tudi osebno prišel v konkurz ter
da je kot načelnik „Glavne“, dasi- gp__________	__________________________
ravno mu je bila prezadolženost it» -- 3 „Glavne znana, z zvijačami skušal :• kredit podaljšati ter tako 2000 K presegajočo škodo provzročil, zaradi pregrešita po § 486, in zaradi hudodelstva po §§ 197. in 199 t' z uporabo § 203 na 3 leta ječe, po- L-ostrene s temnico vsake 4 tedne.
Jošta pa obsodi sodni dvor zaradi tega, ker je odleta 1906. naprej, ko mu je bila prezadolženost „Glavne“ znana, z zvijačami njen up podaljšati skušal ter k temu priliko dajal po §§ 5., 197. in 199 f z uporabo § 202. na 2 leti samotnega zapora s 24 urnim postom vsakega četrt leta.
Drugi obtoženci so bili oproščeni.
Nastopila sta kazen takoj.
Splošna sodba je, da je dobil dr. Hudnik preostro kazen, kajti razprava je dognala, da je sicer špekuliral, ampak ne v svojo korist temveč, da bi rešil „Glavno posojilnico“ poloma.
Koliko bodo morali zadružniki „Glavne posojilnice“ plačati za pokritje, se še danes ne more natanko povedati, ker se še ne ve ,2 koliko
Zastor v gledališču v Borovljah.
	'
	' ■ :
•_ 1 - >	
J	•
	
	1
	1
	1 1
. -Шт-'':	
1 ilir	
prevelika, ni vozila’do obrežja, temveč je obstala kakih 300 m od obrežja. Na obrežju se je zbralo polno domačinov, ki so z godbo na čelu viharno pozdravljali izletnike. Ko se je parnik zasidral, so se mu približali čolni okoličanov in v okinčanem motornem čolnu sta se pripeljali dve deklici v narodni noši. Gdč. Martelanc je pozdravila izletnike v prisrčnih besedah ter podala predsedniku „Zaveze“ g.* Jelencu krasen šopek, na kar se ji je g. Jelenc zahvalil. Ta pozdrav na odprtem morju je bil di
9. dopoludne glavno zborovanje. Vsi prostori v veliki dvorani Narodnega doma so bili zasedeni in mnogi so morali stati ; nad petstoglava množica je bila zbrana tu na delu. Da pokažejo svoje simpatije do slovenskega učiteljstva, so posetili zborovanje osebno gg. poslanca dr. Rybar in Vilfan, c. kr. okrajni šolski nadzornik tržaški Neckermann, pismeno pa so izrazili svoje simpatije ferijalno akadem. društvo „Balkan“ v Trstu in učitelj - poslanec g. Valenčič.
Vse te je pozdravljal v svojem nagovoru g. Jelenc, omenjal dela učiteljstva, ki zastavlja vse svoje sile v to, da vzgoji ljudi Slovence, misleče, samostojne. Iskreno je pozdravljal učiteljstvo, zbrano na sku-
Slovenske narodne noše : Kranjica in Kranjec.
ven, gin-Ijiv in je napravil na vse globok utis. Priobčujemo sliko gdč. M a r tela n č e v e v tržaški oko lica n s ki narodni noši. Po pozdravu so čolnarji prevažali izletnike s parpika na obrežje, kjer so jih . zbrani domačini ‘o-količani
Za tem pozdravom pozdravlja g. Fr-luga ter govori o bratski ljubavi, ki jo prinaša tržaško učiteljstvo zastopnikom vsega slovenskega učiteljstva, tem trpinom svojega dela in svojih idealov.
Iz tajnikovega poročila posnamemo, da šteje „Zaveza“ 2094 članov, t. j. 15 več kakor lani. Tajnik g. Rus je na drobno razpravljal in poročal o velikem boju, ki ga bije v „Zavezi“ združeno učiteljstvo za svoje pravice.
Sprejeli so se še nekateri predlogi.
Popoldan je napravilo učiteljstvo skupen izlet s parnikom „Split“, ki je 63 m dolg in 9'5 m širok. Udeležencev izleta je bilo okrog 500. Vozili so se iz Trsta (odhod ob 4. popoldne) mimo Kopra, Pirana in Gradiške v Grijan. Ker je ladja „Split“
burno pozdravljali, godba je svirala slovanske komade in belo oblečene deklice so jih obmetavale z vrtnicami.
Na vrtu hotela „Grijan“ je pozdravil vse došlece g. I. Luksa’ v imenu tržaških oko-ličanskih Slovencev, odzdravil mu je g. L. Jelenc in se zahvalil Tržačanom za tako prisrčen sprejem. Navdušeno je še govoril o skupnem delovanju učiteljstva in ljudstva g. Vilfan in slavil slovensko
Prelivanje starega kovinastega denarja na Angleškem.
Igra narave.
učiteljstvo kot buditelje narodne zavednosti in pijonirje prosvete. Pevski zbor tržaš. učiteljstva je zapel pod vodstvom g. E. Adamiča nekaj krasnih pesmi in zvečer ob pol 11. so se izletniki zopet vkrcali na parnik „Split“ ter odpluli z njim mimo Mi-1 ramara v Trst. Ta vožnja je bila krasna. Nad nami zvezdnato jasno nebo, krog in krog čarobno morje, pred nami pa razsvetljeno velemesto Trst. Žarela je luč ob luči in ne le ob obrežju morja, temveč tudi po hribu navzgor proti Opčinam, Sv. Ivanu itd. In te neštevilne luči so se zrcalile v morju, da je čarobno lesketalo ob lahnem šumenju valov.
V 1’ponedeljek, dne 5.' junija ^t.; 1. jej bilo ^ob
pščini v imenu tržaškega učiteljstva v znesenih besedah g. nadučitelj Frluga. Za njim pa je nastopil burno aklamiran poslanec g. Rybar, ki je izražal v svojem govoru veselje nad tem, da ga je doletela že drugič čast, da pozdravlja v Trstu zborujoče slovensko napredno učiteljstvo imenom tržaških Slovencev. Takrat je omenil, da, če se da Trstu slovenskih šol, bo pozdravljal čez 30 let slovensko zborujoče učiteljstvo slovenski tržaški župan. Dejali so, da je bil optimist; a danes se kaže, da to niso utopije, ker slovenstvo v Trstu raste, narodna misel se razvija, da se nas boje že naši sovražniki. Učitelje pozdravlja kot učitelje naroda, ker čutimo potrebo vzgoje, narodne vzgoje. Ker ni dosti, da izpolnuje slovensko učiteljstvo svojo zaprišeženo nalogo kot vzgojitelji človeške individualnosti, njih čaka še druga naloga, ki jim jo nalaga narod: vzgojiti je treba ljudi v narod za konkurenčni boj i Ljubiti svoj narod ni protipostavno ! To moramo, da, moramo biti celo malo šo-


л

, s -T
o E " S
s cs -a O F K >
e. a
■2
CS 4jlbj ® ti F.ai
“Is
ti d «
s ti d
lil 11
c ^ s S
> ^ ^ o
2 e r-.
t *■“ N
ti 1= N
S ' ® •« OI Si ti
fe
H-S
ee>
Gl
ca
>
ü
5/3
ti
o
od
ti
■s-,
ti
>
o
4-i
S
-5
h-3
'o
H
•4
'S
o
o
cd e
n
2 f-S
e>4«d
Q4 g
© g
ad
>03
ti
ti
©
tis
cd
СЛ
• F—$ § s
«ti
>v
m
^5
2
Cfi

O
"ф
•«
«
E
OS
t«
E
m
И
Ipl
"Š ti »o

. .1 a, «	»
‘ti •£	^
cd o ‘©p V> У -
2 d
lil
.« «
N ►>>
S ti 012 « g ».S
^ e.-" ^
a? -a .
I|! =
tti ^ ^
(Z? o
^ ГГ
o cd > ti

vinisti, v katerih je prvo : slovenski narod. Poziva slovensko učiteljstvo, naj ne goji kozmopolitizma, ampak vzgaja narodni ponos, potem nam ne grozi nevarnost !
Pozdravili so še skupščino v navdušenih govorih češki meščanski ravnatelj g. Skalicky, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik N e c k e r m a n n in češki učitelj g. Skal a.
Gospod c. kr. ravnatelj H. Schreiner je nato predaval o „Delu kot vzgojnem sredstvu, sole delavnice in Manheimski sistein“, g. Ferdo pl. Klein mayer je referirai ov „Slovanskem šolstvu v Trstu“ in g. Ig. Sij a n ec pa: „Kako deluje moderna šola na telesni razvoj mladine“. Bilo bi preobširno, če bi hoteli poročati o posameznih predavanjih.
Sklepamo ta članek z besedami dr. Rybara: „Slovensko učiteljstvo naj vzgoji v s 1 o v e n s k i m 1 a dini na ro d ni p o n o s ; b o d imo i n m o r a mo biti celo malo narodni šovinisti. S 1 o v e n s k o I j u d s t v o p a n a j p o d-p i ra delovanje učite 1 j s t v a, z a-kaj le skupno vzajemno delovali j e bo imelo z a ž e 1 j e n u s p e h.
Borovlje na Koroškem. Naši obmejni bratje na Koroškem bijejo neprestan boj za obstanek, jezik in vero. Nekdaj so morali stati na straži zoper Turčine, ki so kaj radi pohajali na lepo koroško ozemlje, sedaj pa morajo čuvati slovensko posest zoper nemški naval. A žilav je narod slovenski, ni ga zlomil Turčin, ne bo ga strl Nemec. Od vseh strani nam prihajajo vesela poročila, kako se gibljejo in tako je 7. majnika priredil „Sokol“ v Borovljah Meškovo igro „Mati“, katero so kot gostje uprizorili igralci dram. odseka „Narodne čitalnice“ v Kranju. Krasna dvorana „pri Cingeljcu“ na Trati v Glinjah pri Borovljah je bila nabito polna. Igralci, katerih sliko prinašamo, so igrali tako izborno, da so gledalci odhajali navdušenih src. Saj je
našega lista. Gdč. Helena Bavdekova nam je prepustila M. Kambičevo sliko, ki jo priobčujemo danes. Spodaj je Jurčičeva rojstna hiša, oh straneh pa prizora iz njegovega romana „Deseti brat“. Kot ponatis te slike je izdala gdč. H. Bavdekova v korist C. M. D. krasne r a z g1 e d nic e v tvobarvnem tisku, ki se dobijo pri vodstvu C. M. D. v Ljubljani in pri gdč. H. Bavdekovi v Ljubljani, Zaloška cesta 24. — Ker so razglednice u m e t n i š k o delo in krasno v tro-b ar vil e m tisku izvršene ter se prodajajo v korist C. M. D. priporočamo, da si jih cenjeni čitatelji na-roče.
bila igra „Mati“ kakor nalašč za nas, ka-
tera nam živo predočuje narodne izdajice in njih propalost. Druga slika nam kaže zastor gledališča, ki je res lep in kaže vmeščenje koroških vojvod na gospodarskem polju, priča davnih srečnih dni naše samostalnosti in svobode.
Razglednice o Josipu Jurčiču. 301et-nico smrti Josipa Jurčiča smo proslavili tudi mi s primernim člankom in par slikami, ki smo jih priobčili v 12. številki
Igra narave. V naravi je vedno boj. In v tem boju je zmagalec tisti, ki je močnejši, ali pa — če to ne — vsaj zvitejši. Naša slika predstavlja boj med : ribo in belouško. Belouška .] se je mirno plazila ob bre-! gu. Zagleda jo riba in misleč, da je to kak večji črv, jo požre. Pa se ji je slabo izplačalo. Kača je namreč ribo predrla in na drugem koncu pomolila svojo glavo iz nje. Uiti ji pa vendar ni mogla, kajti riba je močno tiščala s svojimi čeljustmi belouškin rep.
Prelivanje starega kovinastega denarja. Kovani denar se dandanes ob tem velikanskem prometu zelo hitro obrabi. Zato vse kulturne države čez nekaj časa denar vnovič prelijejo. Posebno pogosto dela to Anglija, kjer je največji denarni promet. Naša slika kaže tako prelivanje denarja na Angleškem.
Slovenske narodne noše i. dr. Priobčujemo danes kot nadaljevanje serije slovenskih narodnih noš dekle v tržaški okoličanski narodni noši (gdč. Martelanc iz Grijana pri Trstu) in sliko „Kranjec in Kranjica“. — Napočila je doba, ko bodo posečali letoviščarji naše kraje in ko bodo tujci prihajali k nam. „Slov. Ilustrovani Tednik“ ima naročnike po vseh slovenskih krajih in tudi na Dunaju, Moravskem in Češkem, Hrvaškem in v Bosni, v Srbiji, Bulgariji, Egiptu in v Ameriki jih ima, da lahko rečemo, da je „Slov. Ilustrovani Tednik“ najbolj razširjen in največ čitan slovenski list. Da opozorimo tujce, zlasti brate Slovane na krasoto ! naše slovenske domovine, bomo začeli priobčevati opise in slike znamenitih slovenskih krajev in prosimo čestite čitatelje, da nam naj pošiljajo primerne slike. Društva za promet tujcev pa opozarjamo na naš list ter prosimo, naj nam pošljejo primerne članke in klišeje. Gostilničarji in hotelirji pa podpirajte naš list s tem, da ga naročite in razširjajte, saj je v vašem interesu, če seznanimo širše kroge z našo domovino ter privabimo čim več letoviščarjev in tujcev. Ne pozabite pa tudi inserirati v „Slov. llustrovanem Tedniku“. Podpirajte nas in mi bomo vas.
Ker so sedaj homatije na Balkanu, priobčimo v prihodnji številki serijo slik z Balkana, potem pride na vrsto serija
Razglednice Josipa Jurčiča.
Dekle iz Hercegovine.
slik z Bohinja, potem z Bleda itd.
Agitirajte in pošljite naročnino!
Ker smo zbrali iz vseh slovenskih krajev več tisoč naslovov, pošiljamo mnogim to številko na ogled. „Slov. ilustrovani Tednik“ je Slovencem potreben, ker je edini slovenski list te vrste. Naročite ga! Čim več bo naročnikov, tem boljši bo lahko list.
Ker se pri obilici naslovov lahko pripeti, da dobi kdo dva iztisa ali da dobi kdo, ki je še naročnik, list še tudi na ogled, naj nam, prosimo, opomni to na ovitku ter list vrne in stvar se uredi.
Mnogi še niti ne vedo za „Slov. Ilustrovani Tednik", opozarjajte torej prijatelje in znance nanj in mu pridobivajte naročnikov !
Drobiž.
Deset resnic o pijači. 1. Pivo, vino in žganje ni za zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včasi priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže zdravnik. 2. Špirituozne pijače, uživane v večji meri, opijanijo človeka, a morejo provzročiti naglo smrt vsled srčne kapi. Pivo je tembolj škodljivo, čimdalje ga uživaš. Za človeško zdravje najškodljivejše je žganje. Opojne pijače razdružujejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne moči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si razne bolezni : neprebavljivost želodca, upad črev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za razne bolezni kot trezen človek. 5. Špirituozne pijače so otrokom zelo nevaren strup, ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače provzročajo pri otrocih razne telesne in duševne bolezni. Otroci postanejo leni, neobčutljivi in končno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v polni meri na mozeg, menjava v človeku čuvstva, zatira plemenite misli, zbuja takoj gabne in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je "nevarno razumu in često privede do blaznosti. 8. Pijanstvo je zelo škodljivo za
telesni in duševni razvitek potomstva. Pijan-čevi otroci so bolehni, topi, često omedlevajo. 9. Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, hudodelstev, ubojev, samomorov. Pijanstvo napolnjuje bolnice, ječe in norišnice. 10. Najboljše sredstvo proti škodljivim posledicam pijanstva je popolna abstinenca, ker so «med abstinenti navadno krepki in zdravi ljudje.
Koliko je zdravnikov v Avstriji in kako so razdeljeni. Dr. Oskar Klauber je na podlagi zadnjega ljudskega štetja in izvestil ces. kr. statistične centralne komisije sestavil zanimive podatke o številu in razdelitvi zdravnikov v Avstriji. Glasom teh podatkov je bilo v Avstriji začetkom leta 13.202 zdravnika proti koncem leta 1905. Ušteti so tudi vojaški zdravniki. — Sedaj je zdravnikov v Avstriji: Na Nižjem Avstrijskem 3839, na enega zdravnika prihaja 940 prebivalcev; na Gornjem Avstrijskem 402 zdravnika, na enega zdravnika prihaja 2110 prebivalcev; v Solnogradu 146 zdravnikov, na enega zdravnika 1510 prebivalcev; na Štajerskem 750 zdravnikov, na enega zdravnika 1930 prebivalcev; na Koroškem 165 zdravnikov, na enega zdravnika 2290 prebivalcev ; na Kranjskem 115 zdravnikov, na enega zdravnika 4 5 70 prebivalcev; v Trstu 225 zdravnikov na enega zdravnika 1010 prebivalcev; na Goriškem 72 zdravnikov, na enega zdravnika 3490 prebivalcev; v Istri 182 zdravnikov, na enega zdravnika 2090 prebivalcev; na Tirolskem 661 zdravnikov, na enega zdravnika 1390 prebivalcev; na Predarlskem 69 zdravnikov, na enega zdravnika 2130 prebivalcev; na Češkem 3264 zdravnikov, na enega zdravnika 2560 prebivalcev; v Šleziji 264 zdravnikov, na enega zdravnika 2930 prebivalcev; v Galiciji 1675 zdravnikov, na enega zdravnika 4860 prebivalcev; v Dalmaciji 176 zdravnikov, na enega zdravnika 3600 prebivalcev. Dunaj sam ima več nego četrtino vseh zdravnikov Avstrije.
Zenskih zdravnikov je bilo 80. — Med deželami, ki so na slabem z zdravniki, je Kranjska na drugem mestu. Na enega zdravnika pride 4570 prebivalcev. Tako je bilo koncem leta 1910. Ali le prepogostoma je še manj zdravnikov ter se tako poveča število prebivalcev, kolikor jih pride na enega zdravnika — če bi bili porazdeljeni po deželi seveda, ali večina jih je v mestu. Zunaj na deželi je vedno zelo občutljivo pomanjkanje zdravnikov.
Žepni tatovi:
„Ti, ali misliš, da je kaj opazil?“
„A, kaj še, ta je bil vendar včasih detektiv.“
Premajhno stanovanje. A : „Naše stanovanje se nam je jako dopadlo, le žal, da nam je postalo premajhno.“ — B: „Ali se je vaša družina pomnožila?“ — A: „To ne, ampak
moja žena si je kupila par modernih klobukov.“
Nasprotno. Sodnik: „Vaš kazenski register kaže, da je bilo Vaše živjenje jako burno.“ — Obtoženec: „Nasprotno, gospod sodnik, moje življenje je bilo mirno, ker sem ga večji del — presedel.“
Ni pisano. Gospa vpraša kuharico, ki čita neki roman: „Kdo pa je spisal to knjigo.“ — Kuharica jo neverjetno pogleda in odgovori: „Saj to ni pisano, temveč tiskano"“ Premalo preskrbljen. „Porotniki vendarle niso naši prijatelji, če koga obsodijo, pa kar dostavijo olajševalne razloge.“
Naročajte razglednice, ki jih izdaja „Slovenski llustrovani Tednik“.
O postanku meteorjev. Vsi astronomi so edini v nazoru, da so meteorji posamezni samostojni delci v svetovnem prostoru, ki se približajo na svoji poti planetom, pridejo pod vpliv njihove privlačnosti, ki jih potegne s poti in privede do padca. Do sedaj še nerešeno vprašanje pa je, kako so meteorji nastali. Nasprotno naziranju nekaterih, da so meteorji deli razbitih kometov, trdi in dokazuje profesor na harvardskem observatorju Pickering, da so meteorji deli zemlje. On jih deli v dve skupini in sicer v železne in kamenite. Izmed 292 meteorjev, ki so padli tekom lanskega leta, je samo 12 železnih, nasprotno se pa dobi po muzejih vedno skoro enako število prvih kot drugih. To si razlaga na ta način, da se kamenite meteorje prizna kot take le v slučaju, če se jih vidi pasti. To dokazuje okolnost, da so videli izmed 328 ka-' menitih meteorjev, ki jih ima britanski muzej, padati 305 in so priznali le 23 najdenih ka-I menitih kot take. — Vsekakor pa ne trdi j Pickering, do so morda ti deli zemlje, ki se I po tisočletnih potih vračajo kot meteorji, morda
Zamän.
Povest Henrika Sienkiewicza. — Poslovenil
Podravski.
(Dalje.)
Prvokrat je srečno zadela, torej je bila vzgledna žena in mati. V tem hipu se ji je zdelo, da je našla rešitev v Svarcu, tu pa sov minévali mesci, odkar ga ni več videla. Čim bolj si ga je želela, tembolj se je temu upiral Gustav.
Moralo je nastopiti to zadnje strčenje teh nasprotujočih si stremljenj.
„Ako mi ga ne vrneš“, je govorila neki večer vdova, zalivajoča se s solzami, pojdem ga sama iskat. Pripravljena sem poklekniti pred te ter te na kolenih prositi zanj. Gustav, rekel si, da te je Kazimir prosil, naj bi bil moj varuh’. . . torej te rotim v njegovem imenu ... O Bog, Bog! ... Ti ne razumeš, da je mogoče trpeti ... Ti bržkone nisi kedaj ljubil!“
„Jaz, gospa? . . . nikdar? . . .“ ji odvrne zelo tiho Gustav in v očeh se mu prikaže prava bolest. Nemara, gospa, govoriš resnico ... Torej ti nisi ničesar opazila, ničesar videla? Jaz sam ne vem, ali sem koga ljubil . . . razun . . . Bog, kaj ti povem? . . . razun tebe edine!“
Po teh besedah se vrže Heleni k nogam.
Nastala je velika tišina. Rekel boš, dvoje ljudi je okamenelo. Ona, sklonjena nazaj, z rokami na licu, on pa ležeč pri njenih nogah.
Tako sta vztrajala nekaj časa; oba sta se nekako zamaknila, toda tudi največja bolečina ima trenutke, v katerih jame pojemati.
Kmalu je bil on po koncu. Bil je že hladen, zelo miren. Zbudil jo je ter začel govoriti s tihim, vsled sape pretrganim glasom ;
„Odpusti mi, Helena! Nisem smel tega storiti ! Toda saj vidiš, kako dolgo že tako trpim. Sedaj teče že tretje leto, kar sem te videl prvič v cerkvi . . . duhovnik je uprav povzdignil kelih in ti si se pripognila . . . Takrat sem še zahajal v cerkev! potem sem te videl bolj pogostoma in oprosti mi! . . . sam ne vem, kako se je to zgodilo! Na to si postala njegova žena — jaz pa sem molčal . . . Tudi sedaj te nisem hotel žaliti, niti ti biti nadležen, toda rekla si, da bržkone nisem kdaj ljubil . . . Vidiš, da to ni resnica . . . Tako težavno je odreči^ se poslednje nadeje . . . Odpusti mi . . . Švare še danes pride po tebe, on je plemenit človek ; — ljubi ga in bodi srečna . . . bodi zdrava!“
Sklonil se je k njej in dvignivši rob njeim suknjice, ga poljubil kot svetinjo.
Črez trenutek je vdova ostala sama.
„Kaj je rekel?“ je šepetala potihoma, „kaj je rekel Gustav? Spominjam se, da je rekel, da on pride znovič. Ali se mi mar ne sanja? . . . Toda ne . . . On pride.“
VI.
Med tem vse je Augustinovič nastanil na dobro pri Švarcu. Kakšna razlika njegovega nekdanjega življenja s sedanjim! Poprej ni imel toplega kotiča — Švare mu ga je dal; ni imel postelje — Švare mu je kupil posteljo ; ni imel obleke, Švare ga je preskrbel ž njo ; ni jedel — a Švare je delil ž njim hrano. Znašel se je v povsem drugih razmerah. Ogret, nasičen, v čednem jopiču, počesan, umit, obrit, je postal povsem drugačen človek. Bil je, kakor smo že dejali, človek jako slabega značaja ; razmere življenja so ga zmerom predrugačevale, vedno je bil le slučajna igrača teh činiteljev. Torej se je tudi pod strogo Švarcevo roko spremenil toliko, da
ga ni bilo mogoče spoznati; nove razmere življenja so mu začele ugajati. Kakor ga poprej ni bilo sram ničesar, tako se je sedaj jel sramovati vsega, ker se ni vje-malo z elegantno opravo in rokavicami. Največ preglavice mu je delal ukaz: zapustiti pijančevanje, toda sedaj ni imel več prijike pasti nazaj v staro pregreho, zakaj Švare ga je čuval kakor oko v glavi, ni ga spuščal izpred očij, kupil mu je časih še žganjice, toda denarja mu ni dal nikoli! Težko si je predstaviti, kako nestrpljivo je Augustinovič pričakoval trenutka, ko je Švare odprl omaro, da mu je iz nje nalil kupico. Koliko časa je poprej sanjaril o tem, ko si je predstavil okus pijače, trenutka, ko se je je dotaknil z jezikom, jo vlil v grlo ^ in končno, ko mu je stekla v želodec ! Švare, hoteč odvzeti tem požirkom pokorilen značaj, je navadno sam pil čašico z njim.
V teku časa začel je lepše ravnati ž njim, jel ga je seznanjati z različnimi svojimi in vseučiliškimi zadevami in končno s svojim načinom mišljenja. Ni nam treba praviti, da si je Augustinovič prilaščeval vse to, kot^ nekaj svojega lastnega, da je ponavljal Švarčeve besede, kadar je le nanesla prilika, pridodavši navadno iz početka: „Jaz si mislim, da“ itd. Kdo bi ga sedaj spoznal? On, ki ni smatral ničesa za preveč sramotno, je govoril sedaj na zborovanjih mladine, ko je razgovor dobil nekoliko preveč veselo lice: „Gospodje, pazite pred vsem drugim na dostojnost!“ Dijaki so se jnu smejali, smejal se je potihoma tudi Švare, ki pa je bil vesel svojega dosedanjega dela.
Ker sta obiskovala oba z Augustino-vičem isti oddelek, nam ni treba dodati, da sta se po večerih tudi skupaj učila. Takrat je imel Švare priliko oceniti v polnem obsegu njegove zmožnosti. (Dalje prih.)
izbruhi ognjenikov zemlje ali lune. On trdi nasprotno, da so se ti delci odtrgali od zemlje obenem z ono količino, katero je svoječasno odvrgla zemlja in se je iz nje izpopolnila naša luna. Seveda bi bila morala imeti v tem slučaju zemlja že takrat trdo skorjo. Ti posamezni samostojni delci se niso združili niti med sabo, niti z ono količino, ki je stvorila luno, marveč so začeli samostojno krožiti v svetovnem prostoru. Ostali pa so vendar v toliki bližini, ali se na poti toliko približali, da jih je vrgla usoda kot meteorje tja, odkoder so prvotno izšli. To naziranje potrjuje očividno tudi kemični razstav meteorjev. V njih niso našli namreč do sedaj še nikakega novega elementa, ki bi tvoril snov drugega sveta, marveč vedno le elemente: kisik, silicium, aluminium. železo, kalcij in magnezij, kateri tvorijo po-največ našo zemeljsko skorjo.
Osvežujoča pijača za poletje. Kmetu, ki ima po letu mnogo delavcev na polju, bi ne smelo biti vseeno, kako pijačo ti pijejo, da si ugasijo žejo. Od kakovosti pijače je namreč odvisna delozmožnost delavcev. Alkoholne pijače kot pivo in vino vplivajo uspavajoče. In delavci postanejo leni. Sama voda ali voda s sadnimi sokovi tudi ni pripravna pijača, ker se ne more ohraniti hladna in ker se človek po njej močno poti. Najbolja je sledeča pijača: Ve kg kave se skuha v 1У2 1 vode ter se dobi tako kavni ekstrakt, ki se pomeša s 5 1 vode, kateri se pridene sladkorja in čaša ruma. Ta pijača se potem nalije v steklenice, ki se na polju zagrebejo v zemljo in pokrijejo s čim že, da ostane pijača hladna. Izkušeni ljudje trdijo, da je to najboljša pijača za poletje.
Najboljša cikorija je „Kolinska kavina riumes“. To danes že vsak ve in zato vsak kupuje samo pristno kolinsko kavno primes.
Življensko zavarovanje je z narodno gospodarske strani najvažnejši faktor in je kot naj-gotovejši in najboljši način Sledenja močen temelj za preskrbljenje posameznikov in celih rodbin. Žal da se pri nas Slovencih življensko zavarovanje še vse premalo uvažuje. Res je, da če nosiš leto za letom one zneske, ki jih plačuješ za premije zavarovanja, v hranilnico, da se nabere s časom lep kapital, ali pa veš, da boš vedno vlagal! Ali ne boš morebiti kedaj nehal ali celo dvignil naloženo vsoto? Kaj pa če te prehiti smrt?! Koliko je vredna zavest: „Naj se zgodi kar koli, moja rodbina je zavarovana, ne bo prišla v bedo, če tudi jaz, njen reditelj, umrem!“ Vsak komur je mar dobrobit lastne rodbine, pa tudi vsak, ki hoče sebi za starost zagotoviti potreben kapital, naj se zavaruje na življenje!
Največji in najsigurnejši slovanski zavod za zavarovanje na življenje je banka „Slavija“, ki je bila ustanovljena l. 1869. Posebne koristi, ki jih uživajo zavarovanei banke „Slavije“ so:
1.	Banka „Slavija“ je vzajemen zavod. Vsled tega razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. V poslednjem času se je izplačalo že več let po 10°/o dividende.
2.	Član, čigar zavarovanje je v veljavi pet let, ima pravico do deleža čistega dobička
3.	Za vplačilo vsakega, — tudi mesečnega — obroka je dovoljen respiro 90 dni.
4.	Police, ki so v veljavi najmanj tri leta, kupuje banka tudi nazaj.
5.	Potem, ko je zavarovauje bilo veljavno že tri leta, more se, ako član to želi, izpremeniti v drugačno na gotovo vsoto se glasečo pogodbo, ne da bi bilo treba nadalje plačevati še kako zavarovalnino. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da bi kaj zgubil, ko bi naenkrat ne mogel več plačevati zavarovalnine.
6.	Ako zavarovanec odpotuje iz Evrope, ni potreba več plačati nikake doklade, ampak odhod je treba samo naznaniti.
7 Na police dovoljuje banka „Slavija“ za neznatne obresti posojila na 5—30 letno amortizacijo. Na to opovarjamo zlasti дд. uradnike, učitelje in častnike.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah itd. „Slovenski Ilustrovani Tednik“, ve ga nimajo, naj ga naroce !
Modni salon Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri L. Šebeniku v Sp. oiški pri Ljubljani.
Redka prilika!
Tovarna mi je izročila v razprodajo po vremenski nezgodi rešeno blago, mnogo tisoč kosov
krasnih, težkih flanelastih ođei
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii * *	* ж	Е-Ж д д Vz v« 1 y
lepih, najnovejših vzorcev in modernih barv, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za pokrivanje postelj in oseb, so jako fine, tople in močne, piibližno 195 cm dolge In 135 cm široke. Pošilja se po povzetju : 3 komade krasne flanel, odeje za 9 K, v vseh modnih barvah in vzorcih, 5 komadov gospodarskih flanel, odej za 10 K, 2 komada jako fine flanel, odeje za 9 K.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov kakor : ka-nafas, oksford. cefir, modrikasto platno, flanele, pepita in pošiljam zavojček 5 kg 40—50 m za K 17-—. Ostanki so 2 -4 m dolgi in jako porabni za domačo vporabo.
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej v Nachodu, Češko.
Najboljše, najzaneslivejše
pariške novosti,
kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandaž, kakor kilnih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavičar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar vec take prilike!
600 kosov samo K 4*20
Krasna pozlačena precizijska ura na sidro z verižico, točno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilnata kravata za gospode; 3 kosi najfin. žepnih robcev ; 1 krasen prstan za gospode z imit. dragim kamnom ; 1 krasna dam. garnitura nakitja. obstoječa iz prelepega kollierja iz Orient, biserov, mod. damsko nakitje s patent zapono, 2 elegantni zapestnici, 1 par uhanov s patent kljukicami, 1 krasno žepno toaletno zrcalo,	1
usnjata denarnica ; 1 par gumbov za manšete, 3 stop. double-zlato s patent zapono ; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi vsega sveta ; 3 šaljivi predmeti, veliko zabave za mlado in staro ; 1 zelo praktičen spisovnik za Ijüb. pisma za gospode in dame ; 20 korespondenčnih predmetov in še 500 drugih koristnih predmetov, ki so v hiši neizogibni. — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo K 4*20. Pošilja po povzetju ali pa če se denar naprej pošlje dunajska centralna razpošiljalna hiša
P. LUST, KRAKOV št. 575.
NB. Pri naročitvi 2 zavojev se priloži prima angleška britev. — Za neugajajoče denar nazaj.
Josip Sterle,
posestnik in premivani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu piše sledeče :
Gospodu
Gabrijel Piccoliju
lekarnarju
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 steklenic Vaše tinkture za želodec.

0
0
Da razprodam zalogo, dam po znižani ceni knjigo „Slepa ljubezen“. Igrokaz v 5 dejanjih s petjem. Spisal Ant. Pesek, uglasbil E. Adamič. Ko je izšla 1908 je dosegla ta knjiga nenavadno velik uspeh, kajti v dveh mesecih se je prodalo 2000 izvodov. Sedaj je prestavljena že na češko in srbsko. — Dobi se knjiga pri pisatelju A. Peseku v Ljubljani, Marije Terezije cesta 11 po-znižani ceni izvod s poštnino vred le 80 h (prej 1 K 10 h). Denar je vposlati v naprej (tudi v znamkah). — Naročite brž, dokler je še kaj zaloge! —
0
0
Najlepši, najboljši, čiste pasme, ceni pSl vseh pasem:
izvrstno dresirani lovski psi, veliki psi čuvarji, krasni salonski in dvorni psi, najmanjši pritlikavci psički,
izrastle že od .	.	.	70 K naprej,
mlade že od ... 40 K „ redke specialitete do 300 K in čez.
Vsakdo dobi na našo nevarnost in z garancijo 2—3 tedne na poskušnjo franko na dom, kdor naroči kateregakoli psa z natančno označbo pasme, starosti, barve, zaželjenih lastnosti in približne cene vštevši stroške za transport od eksporta psov
Flora“ v RePiri Pri
„1 Ш1 q	Pragi, Češko.
Če naročeni pes ne ugaja, vrnemo vso kupnino. — Tisoči priznanj in zahvalnih pisem. Pišite takoj na razpošiljalnico psov
„FLORA“ v Repori
pri Pragi (Češko) po najnovejši ilustrovani cenik, ki vsebuje krasne slike
vseh pasjih pasem,	“
----------------priporočeno dopošlje.----------------
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega : Fr a neka:“ s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
FRANC PLETERŠEK,
Maribor, Koroška ulica št. 10.
Rntrata vulnero politiranega in motnega po-XJUgfrla. /iCUU^a higtva jz trdega, kakor tudi
mehkega lesa za spalnice, jedilnice in kuhinjskega pohištva. — Divani, žimnice, stoli in ogledala.
Železne otroške postelje po najnižjih canah.
Ignac Božič, 5Xinadagme,
Maribor, Tegethoffova cesta št. 16.
Velika zaloga angleškega blaga.
Odlikovan na razstavi v Parizu leta 1911 z zlato kolajno.
Stampili] e
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
I
graver in izdelovatelj kavčukovih Stampili]
ДЈ5^Д Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki Iranko.
Slovenski volilci ! = Vo,.itie nar(U!no
"|| 1 *	— .	—... špecerijsko trgovino
ALOJZ ŠUMENJAK,
v lastni hiši, Maribor, Tegethoffova cesta 57.
Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem.
Postrežba točna in solidna! Slovenci : Svoji k svojim !
Smo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. G ušla n j (Koroško).
тШШтштттт» p
E L™ I Jakob Vezjak, *
LJUBLJANA, Stari trg št. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, Sčipalce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.

Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Cenik brezplačno.
Ali ste nam že pridobili novega naročnika ?
Na drobno! ^----------' Na debelo !
Slovenci pozor !
Vsi zavedni Slovenci, trgovci, društva, krajni šolski sveti, občine, župnišča i. t. d., naj naročijo svoje potrebščine, kakor šolske tiskovine, zvezke, trgovske knjige, Ciril in Metodovo črnilo, pisalni papir, svinčnike, peresa, razglednice, slovanske igralne, karte, konfeti, kače, lampijone, srečke, okraske i. t. d. vedno le v znani narodni trgovini
v WILKO WEIXL,
Maribor (Štajersko), Gosposka ulica št. 33.
Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska !
Maribor, Grajski trg
se priporoča p. t. občinstvu za izdelovanje oblek.
Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih oblek.
Priporoča se
: : slovenska trgovina : :
z modnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, sedaj samo Glavni trg št. 19.

Slovensko brivnico
v Mariboru, Tegethofova ulica 22
priporočam vsemu slovenskemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Juro Gredlič, brivec.
Allein echter Balsam
•us der Schutzengel-Apotheke des
A.Thierry in Pregrada
hei Rohilsch-Sauerbruno.
Lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s prevarljivimi znamkami se kazetuko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje, Ta balzam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kasljn. bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučih, posebno pri iu:i. c. : c i, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnemu zoporti, zobobolu in ustnih h Ee/ u. trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12,2 ali 6 1 ali ena velika posebna steklenica K 5.
Lekarnarja THIERRY-jcvo edino pristno mazilo iz vrtnice
je zanesljivo zdravilo za rane Virjcvce (ture), p *'!codb:\ vnetja, obscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči i t stori, da so bolv> :i op-r., , ■ nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K oniO.
Kupi se: Lekarna pri angeiju varuhu,^
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pav medicinalnili mi rodil nicali
R. DIEHL, veležganjarna, Celje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiumH»Km«»»Himummi»iii!ii!i!iii,.iiiii!!iiiiiiiiii!iiiiiii!!i!:!:!:!ii::!.,:::iii!i!ii!i!iii»ii!.'i!!i!!iiiimi!iiiiiiiim!ii!iiiiiiimiimiiiiiii!iiiiii!!i
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, bri novca, borovničarja, vinskega žganja in domačega .-. .. .-. .-. .-. konjaka, л .*.	\ .-.
B. Götzl, Ljubljana
:: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Solidna postrežba.	ffl	Vedno nizke cene.	н
ra
“SMS" LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. “lÄTi""''
Stritarjeva ulica štev. 2
..... ..	—	1 ■■ - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. -..—. . .. ■—
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ' -• °/o.
’^eIÜO]	Tifili
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
r. z. z o. z.
I II93X:CVSII ll»7'JĆCV5ll
npflvFTW'J 1 f [[■	ЈТГ
Frančiškanska ul. št. 8.
m-	rr
iii»5^ei>Mii»SKevsii
izvršuje vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela najsolidneje : in po zmernih cenah. :
NIi-A(• In ml>gs/4П 1 (■
Frančiškanska ul. št. 8.
I Ib	Vij Г
H9?^ci'sii iei namerili nos^ci'sii
Lastnik in urednik Auton Pesek. — Tiska „Učiteljska 'tiskarna* v Ljubljani.