50. številka. Trst, v torek dne 3. mar-a 1903. Tečaj XXVIII O „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša : za vse leto J4> K. za pol leta 13 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine »e upravni^tvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 s to t (3nvč.»; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka S70. glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom- Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, Hs.. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati,?Locp Trs^t, -j " Uredništvo in tiskarna ,> uifca -Carintia ste v. 12. t i w. Dr. Mer in Jigoslonii. ii. I-t>tako, če ne ie v* veči m*?!-!, nas iz-z'vlje na odpor odgovor dr.a Koerburja na interpelacijo posancev H ankinja in tovarišev red trditve ki 99 trdovratno vzdržuje n pieavlja i e v e 5 let: radi trditve namreč, da je v trgov.nski pogodbi med Italijo in Avstro-Ogersko nesa tijna klavzula, s katero te je avstrijska vlada obvezala, da bo v naš h pr morskih pokrajinah podpirala italijanske zahteve. Ali z drugim; besedami : da bo vladala v zmislu italjanske bege m »nije, torej pristransko na škodo Slovanov, kar po-menja koncem vseh koncev : v nasprotju z veljavnimi ustanovnimi zakoni, ki so sedaj v temeljno podstavo državi. Gospod Koerber je najodločneje negiral obstanek kake tajne klavzule in je trditvi o obstanku iste odločil mestj v »kraljevstvu pravljic«. Mi ne verujemo v čudeže na polju po-I tise. Zit> tudi nismo pričakovali čudeža povodom odgovora g. Koerberja na interpelacijo posl. Biankmja iu tovarišev. A čudež bi bil, velik čudež, pravi pravcati čudež, ako bi bil ekscelenca drugače odgovoril nego je v resnici. V prvo je v obče znana, pri po znana, neoporečna in od nikogar pobita resnica, da diplomatom služi jezik v to, da ne govore, kar misijo, kadar morajo govoriti o stvari, ki jim m prijetna — da so torej ttki diplomatični odgovori vsikdar tako konstruirani in zasukani, da g cer govore to in ono, a — n česar ne povedo, v*aj pozitivnega ne, najmanje pa onega, kar bi drugi ljudje radi vedeli. Kamo še le, ako gre za stvar, o ka teri je bilo v naprej določeno, da mora ostati tajna, ker bi, ako bi prišla v javnost, malce preveč kompromitirala one, ki so jo bili sklenili, in one, ki se jej mo~ajo pokoriti seda; in ki so vezan' na njo. Najivneji nego novorojeno dete bi moral b*ti torej, kdor bi pričakoval, da diplomat Koerl.er ne bo tajil ekz stence kakoršoje ei bodi tajne klavzule v naši pogodbi z Itilijo. O Igovor dr.? Koerberja na interpelaejo Biankinijevo nas ni torej ni malo presenetil. Takov je, kakoršnjega stno pričakovali. — Vendar bi si dovolili uasproti decidirani izjavi njeg. e iscelence dr.a Koerberja post s-viti tu par d-jstev: 1. Trditev, katero g. Kosrber p ;di v »kraljestvo pravljic«, se je ponavljala rjdno že leta sem v popolnoma pozitivni obliki po Letih in na ehodih ; 2. ta trditev je služila že opetovano tudi aterim nak je kruta ža • losta resnica, ki govori za verjetnost, da bo naši oficijelni kr gi vezani od ozirov na oficijelne kroge v Itiliji. Saj je drugače zdravemu človeškemu razumu nedostopno vse to po"*topanje državne uprave z nami na eni, in z Italijani na drugi strani. Pa naj so na Dunaju š* tako napolnjeni s predsodki nasproti nam, in naj jih še tako omamlja kriva misel, da je italijanski živelj edini kulturni ž velj v deželi, katerega treba (v interesu države) z ljubeznjivm in prijenljivim post »panjem 8po prijaznevati z državno mislijo : vendar si ne moremo misliti, da bi i vladni z:stetri, ako bi ne oilo š-j drugih ozirov, nas tako zapostavljal, nas žalil, nam delal krivico in nam za vso, z dejstvi in krvjo nešrevilnokrati dokazano zvestobo in lojalnost do države vrač jI s tako nehva-ležnostjo, a vsporedno s tem Italijane obsipal s toliko benevolencijo, ki je naravnost v kričečem nasprotstvu s postopanjem z nami ! Tako, da lahko rečemo, da sta postopanje s Slovani na eni, a ono z Italijani na dru*i strani v naših primorskih pokrajinah, dva ekstrema, skrajna ekstrema. 6. ravno včeraj je v rimskem parlamentu A. Baccelli, poltajnik v ministerstvu za vnanje stvari, izjavil na neko interpelae jo radi trozvez-ne pogodb?, da ne more ničesar odgovoriti ni pozitivn», ni negativno, ker je pogodba tajna. Nasproti t?mu pa stoji dejstvo, da v Italiji opravičujejo politično zvezo z našo državo ravno z gospodarskimi pridobitvami, zbok Česar mora biti jasno vsakomur, da je trgovinska pogodba v tesni zvezi s tajno politično pogodbo. S cer pa so interpelantje, predloživši interpelacijo, sami že povedali ekscelenci Koer-berju, da vedo že v naprej, kakov bo njegov odgovor, a Ha ta odgovor bo za Djih irelevantan ker le dejstva, le spremembo v postopanju z nami bodo smatrali dovoljnjim dokazom, da ona tajna klavzula v pogodbi z Italijo ne obstoji! Kakovo je to postopanje z nami, smo že povedali in nam govori sleherni dan. Tako ]e po interpelaciji, kakoršuo je b;lo pred interpelacijo, kakoršno je že dolgo, od davno, a posebno ee, odkar smo — v zvezi z Italijo ! Prihodnjič hočemo z nekoliko konkretnih vprašanj do ekacelence Koerberja ilustrirati to postopanje in mu doiazati, koliko je bilo vredno njegovo ogorčenje, s katerim je zavračal očitanje pristranosti ter prisegal, da je njegova vlada popolnoma nevtralna nasproti bojem med obema plemenoma v naših pokrajinah. Politični pregled. V Trstu, 3. marca 1903. O položaju. V sedanjih dobah ee niti ni možao misliti nemške politike brez hipokrizije v obrazu : ne da bi jej bile oči pobožno z isukane in roki sklenjeni v potrdilo, da oni, Nemci liberalnega taborja eo nedolžni na vsem zlu, ki tare državo, da oni so hoteli vsikdar le dobro, nikdar da niso mislili na svojo korist, ampak vedno le na splošno blaginjo, za katero po-klarlajo v jednomer žrte/ na žrtev. Ako bi bilo po njihovi želji — tako pravijo namreč oni sami — bi si Čehi in Nemci že davno ležali v objemu. Ali Cehi nočejo, pa nočejo. Nemci si torej perejo roke. Tako — odurno komed jo je uprizoril vnovič vodja liberalnih Nemcev na Češkem, dr. Eppinger, v nedeljo v nekem društvu okraja litomeriškega. Nemci so bili pripravljeni, da z najboljimi nameni pri sedajo h kon-ferenčai mizi s Čehi, ali Čehi da so že pred konferenco zajahali visokega konja in so hoteli tako od gori doli govoriti z Nemci. Tako ponižati pa se Nemci niso smeli in — niso ostali pri konferenčni mizi ! ! Sploh da je in ostane vsifca konferenca brez nade do vspehov, dokler bodo Čehi gospodarji situ-vacije ! Čehi — gospodarji situvacije ! Mari je g. Koerber njihov tajni zaveznik ? ! Ta misel bi bila tako 1 a ž n j i v a, da bi moral tudi dr. Eppinger zarde^iti gori do uš*s, ko bi jo hotel izgovoriti- Kar imajo češki po- PODLISTEK. Na rojstni zemlji 49 C. Spisal K»a ver-Šandor-GJalskl ; prevel XVII. M.ko aš seve ia ni mogel odbiti vab la. Vanda, ki se je b.la že dvignila in nestrpno gledala na očeta, spustila se je nekako obo-tavljaje se in rezignirano na kanapć. Zlatica jo je m rala z i pust ti, da odredi potrebno za večerjo. Sedaj je fctarka privlekla k m zi Leva. »On l»o najl»olj veiel, kako Be postopa a tafcimi »punčikami« — si je mislila mati. Lev in Vanda sta se poznala iz mesta — seveda le mimogredč le od vida. Njej je bilo sedemnajst let, ter je še le minole zime začela zahajati v svet, a Lev je tedaj že ne-bal obiskavati zabave in se je že zadnje mesece umaknil v svojo samoto. Tako jo je poznal le od vida, a jo je smatral tudi on, kakor drugi mladi lju ije, za prekrasno deklico. Vtniar je oa že sedaj videl v njej le bodočo junakinj i, d »ločeno za vnanji sijaj in za slavno mesto v družbi. Videval jo je vedno v drufcb: g"Sj>ej iz nsjodliČnejih kro gov, vedno nacifvsem na strani, se je obračala samo k njemu. V konverzaciji je bila spretna, kakor vsaka svetca dama. Na sproti Lsvu se je vedla kakor stara znanka in se je delala, kakor da sta vsaki dan skupaj. Pozneje mu je seveda ce tala z draže-stno koketarijo, kako da se jej ni dal nikoli predstavit-. On jej je le nekaj rekel v opra-vičenje, pa tudi ni bilo prilike, da bi Be jej predstavil. V obče kakor da ni siguren nasproti njej in kakor da ga je zapustila s cer navadna mu mirnost. Seveda — t stega domišlja vo-drznega samozaupanja dvajsetletnega mladeniča ni imel več; nasprotno, kakor da ga je v družbi žensk napadala misel na njego vih štiriintrideset let in ga obhajala neka slabost starosti. Razun tega ta niena lepota — kakor da ga je omamljala, žgala in dražila. Skoro vedno je molčal in Vanda je morala neprestano govoriti. On ni vedel ni mislil, da deklica g >vori umno, izbrano — on je moral le gledati nje Čarobno lepoto — njeno dovršeno glavo. In ko je sluga prišel naznanit, da je večerja na mizi in se je stari Blinjevid ponudil Vandi, da jo odvede v dvorano ter je njiju zabava ponehala, se ni Lev spominjal ni ene besede, kar sta govorila, ali v duši mu je stala, silno, žarko, jasno, vsaka po drobnost njenega telesa, in vedno mu je plovila pred očmi slika njenega belega vrata in tis^e divne baržunaste polti, po kateri kakor da je proti ramenicama — in zadej na tilniku plaval dib svilene pahljače. — Oncle Tomica, ki je b:l edini ves blažen, ker so Mikolaševi ostali, je določil Levu mesto kraj Vande. Večerja je tekla v svojem redu — po obilnem pravem hrvatskem redu. Jedi so bile vse izvrstne — in stara Blinjevička je ne-kolikokrati zadovoljno prikimala nasproti Zlatici. Niti gourmand Tomica ni prigovarjal, kakor je bila sicer njegova navada — pa naj slanci v parlamentu -moči, jim prihaja izključno le iz veljave češkega naroda ! Kaj hoče torej dr. Eppinger?!. -Mari zahtevajo Nemci, da bi vlada exoffo degradirala ves od Češki in mu velevala, naj se ne za naro veda svoje vrednosti ^f Ia- češki poslanci naj bi odklanjali moč, ki jim j> daje veljava njihovega naroda ? ! Ali Nemci so miroljubni ljudje in so slej ko prej pripravljeni ponuditi roko v spravo. Tako je zatrdil dr. Eppinger vnovič. Samo en majhen, prav mičkan pogoj je stavil. Čehi morajo enkrat nehati kričati o kršenju njihovih jezikovnih in plemenskih pravic.! Samo to malo zahteva dr. Eppinger, pa bo sprava na mestu. Samo tega ne vemo, ali je stavljenje takih zahtev bolj hinavsko, ali pa bolj — Bog nam grehe odpusti — prismojeno. Čehi naj ne kriče več o kršenju njihovih jezikovnih pravic, pa jim Nemci na krožniku prinesejo mir ! Da se pa Nemci radi le namišljenih krivic v jezikovnem pogledu, da bo radi Badenijevih jezikovnih naredb ne le kričali, prav po huronsko kričali, ampak so hoteli kar parlament in državo dvigniti iz tečajev — to je bilo seveda kaj druzega, to ni bilo kričanje, ampak le vsklik užaljenih duš ! Tako je učil tudi zmerni dr. Eppinger politiko s hipokriz jo v licu ! Da bi pa bilo to ravno pr.merno preludiranje za eventu-velne pozneje poskuse v dosego pomirjenja — za katere je seveda zmerni dr. Eppinger vedno pripravljen —, da tako zbadanje enih podžiganje drugih ni posebno pri- m pravno za zboljšanje razmer in položaja, to bi morda priznal tudi dr. Eppinger, ako bi ne hodil okolo s krinko nemško-liberalne hipokrizije. Jugoslovani in vojna predloga. »Novi list« na Reki piše : »V številki od ponedeljka smo priobčili dopis z Dunaja, v katerem so bile obelodanjene nekatere zakulisne podrobnosti v klubu »Slovanske zveze« v očigled glasovanju o novem brambenem zakonskem načrtu, ki je sedaj postal zakonom. V tem dopisu je bilo postopanje slovenskega narodno - konservativnega prvaka, posl. dre. Šusteršiča prikazano v jako nelepi-luči in ostro ožigosano. Sobotna številka »Slovenca« prinaša na čelu lista izjavo gospoda dra. Šusteršiča, ki vee navedeno označuje kakor »povsem prosto in podlo laž«, katera da prihaja iz liberalnega vira«. Mi smo oni dopis prejeli od odlične politične osebe, ki uživa neomejeno spostova- je bilo še toliko gostov pri mizi. Blinjevid ni bil povsem tak, kakor navadno. Zamišljen je bil. In neprestano je moral paziti Tomica, da se zabava ni zaustavljala. Tudi razgovor o politiki ni mogel podati družbi pravega življenja, če tudi sta si bila Blinjevic in Miko-laš sicer v silnem nasprotstvu — stari je ves gorel in plamtel od svojih slovanskih ideja-lov, Mikolaš pa je slavil Madjara Tiso in Andrasija. No, takrat se je Mikolaš varoval izjaviti se odkrito, malo da ni zatajil toliko Tiso, kolikor Andrasija. Vanda je iz početka začudeno gledala na Krasiča in na krojača, no — videča na mizi masivno Btaro srebro in dragoceni roko-ko-porcelan (— kar sicer stari Blinjevički ni bilo prav, da ga je Zlat'ca dala na mizo; bil je to porcelan njenega deda in ga je čuvala kakor svoje oko —) se je Vanda umirila in nasmehnila zopet ljubeznjivo — milostivo, Beveda samo nasproti Levu. On pa je z jedne strani postajal vedno bolj nemiren in razburjen v bližini krasne deklice, z druge strani pa je bil nevoljen in mu je bila zo-perna družba, ki ga zopet spominja na dneve, preživele v svetu, in ki ga zadržuje, da ne more v Dragane«. (Pride še.) nje ia do katere imamo popolno zaupanje. Temu dopisniku našemu prepuščamo predale tega lii-ta, da odgovori na ono izjavo dra. Suateršiča«. Iz italijanske zbornice Podtajnik v minieteretvu za vnanje stvari, A. Baccelli, je odgovarjal na interpelacijo posl. C i r m e Angleški »Panama« ? Neki Arnold \Vighl priobčil je v listu »Sundav Sun« odprto piemo na angležkega ministerskega pred sednikaT lorda Balfour ja, katerega obdolžuje, da je lagal, ko je izjavil, da obstoječi zakoni ne nudijo možnosti, da bi se pc-Btopalo proti sleparju \Vittaker \Vrightu, ni j a, ki je hotel vedet?, da li je res, da ustanovitelju družbe »London Globe and Fi-obstoji v p< godbi med Italijo in Avstro- ! nance«. Pisec odprtega pisma obdolžuje Bal Ogrsko določilo, da vsako povečanje Avstrije f°«rja, da ni spolnjeval svojih dolžnosti. An-ima za po-led co tudi jednako povečanje Ita- , giija ^a m* imela se nikoli t* ko koru m pira nega lije? Baccelli je na to izjavil, da, ako bi na 1 ministerstva, kakor sedaj. \Vight napoveduje to vprašanje že dal pritrjevalen ali zanikovalen škandal, ki je mnogo večji od panamskega odgovor, hi s t?m odkril to, kar je obseženo škandala in pozivlje spodnjo zbornico, naj ga in kar ni obseženo v pogodbi trozveze, čeear! tira pred sodnike radi teh obdolžitev. pa ne sme storiti, ker je ta pogodba tajna. i Posl. C i r m e n i ni bde tem odgo-j T TŽSlŠkB VBSt« vorom zadovoljen in je priporočal vladi, naj Not kanonik. »Wiener Zeitung« pazi na Jadransko morje, posebno pa na prinaša imenovanje veleč, gospoda župnika na Katinari, Frana Kosca, kanonikom v tržsškem kapitlju. Vsa minoloet g. Kosca, kakor duhovnika in kakor rodoljuba, nam veleva, da se radujemo na tem imenovanju in da novemu srca. Naša jedina njegovo nastopanje v novem Val ono. Balkansko vprašanje Spomlad se bliža in kakor vsako leto, tako so tudi letos začele prihajati vesti o spopadih med turškimi Četami in nezadovoljnim prebivalstvom evropejske Turčije. Najnovejše vesti so zopet kanoniku častiiamo od skoraj bi rekli neverjetne. Do pred malo želja je> da bi dnevi zatrjevalo se je namreč, da eo Grki položaju ostalo v soglasju z njegovo mino- Albanci in tuli Srbi v TurSiji nasprotni l08tjo in da bi se a 11 posrečalo paralizovati Bolgarom in da mislijo celo sestaviti Čete, ki jZVe3rne vplive, ki se uveljavljajo Fedaj v po bodo Turkom pomagale zatreti bolgarske gUbo našemu narodu in cerkvi — ne v ustaše v Macedeniji. Danes in včer3j dcšle korist. brzojavke pa so omenjenim vestem popol- Latinizatorji. »Obor« piše ; Na naših noma nasprotne in trdijo, da se vstaja širi obalah ee od veko/ spopada avt< htonni ele- tudi med Albanci, Grki in Macedonci. — ment e težnjami latinskimi. Misel starega Ravno te dni da eo se v zapadni Albaniji rjmBkega imperija še vedno živi in deluje, vršili dva dni trajajoči boji med Turki in Menja se po časih, umika se v sebe, kadar Albanci in da so bili Turki popolnoma pre- je 5as neugoden, ali stopa očitno na dan, magani. — Zatrjuje se celo, da so turške gim 0O razmere ugodneje. R:msko cesarstvo čete prestopile na stran ustašev. Tudi med je pa(ilo, ali rimska misel, pretvorjena v la- Turki in bolgarskimi ustaši to se boji zopet tjn8ko misel, znala si je najti podpore drugod, zapričeli. I raške čete so sestavljene iz 80 do in ona borba nadaljuje, Če tudi drugim 200 mož, so dobro oborožene in unifor- orožjem in drugačno taktiko. Kakor je nek- mirane. latinstvo vodilo svojo politiko na naših Velika bitka se je te dni bila v okraju obalih proti urojencem ilirskim, tako jo je Monastir med več batalijoni turških čet in vcdilo tudi prt ti novemu elementu hrvatskemu velikim številom bolgarskih uetašev. Po dve- pak jo vodi tudi danes. Naše oba'i so priče urnem boju eo bili ustaši v velikih etiskah, tisočletnih borb ; na našo zgodovino so te a tu so jim prihitele na pomoč nove ustaške borbe vpljivale po velikem delu in jej de- čete, vsled česar so morali Turki retirirati. lale pogoje. RimsKa politika je delovala včasih V tej bitki je bilo nad 30 mož ubitih in iz Rima, včasih iz Venecije, včas h od ka- mnogo ranjenih. Ko ao ee turki pomikali na- tere druge točke, a v novejih dobah so ee vse te točke zopet sjedinile v novi Italiji, katera nadaljuje to borbo. Rim in Italija sta danes v t* j točki eno, latinstvo in rodne aspiracije, a čuvati in ščititi 1 a t i n i z e m. Evo, to je točka, v kateri se zlagata —■ kakor pravi »Edinost« — skc f Nagi in vodja tržaških frama-sonov Venezian. Tu nebuje biti »Piccolo« antiklerikalen, a latinizatorji postajajo italijanski patrijotje. Tudi latinizatorji delujejo dalje zistema-tično. Samo par izgledov : v cerkvah tržaških se propoveduje italijansko in nemško, ali slovenski — nikakor; v Ricmanjih ee postopa tako »radikalno« z . oborcženo pomočjo ; na slovenske nadgrobne spomenike se nalagajo prstojbine, a v najnoveje dobe se je imenoval za slovenskega propovednika v cerkvi sv. Antona novega neki Pasor, ki je bil svojedobno od škofa Dobrile suspendiran, kasofje urednik irredentist:čnega »Indipen-denta«, kandidat »Piccolove« cammorre, ljubljenec Venezianov — in »Edinost« je dobro krstila njegov nastop : poziv na borbo ! A vse to se dr gaja v škofiji, glede katere najbolje dokazuje ta-le statistika, kakošnja bi morala biti : v škofiji tržaško-koperski se propoveduje sedaj v 30 cerkvah hrvatski, v 72 slovenski in 30 italijanski. Ali zastonj vsi opomini in zatajevanja, ves mir našega elementa — latinizatorji gredo dalje in dalje. Borba se pcojatruje in pridejo dnevi, podobni onim. ko se je po naših obalih v dobi narodne dinastije bila najhuja borba. Pozivanje škcta Nagla na mir v tej borbi je istotako izzivanje in žaljenje, kakor je tudi slovent-ko propovedovanje P~.corjevo. Tak'm načinom morajo zadobivati R'cmanje najveći po ne en in naj se po takem ni kdo ne čudi temu. Tu namreč ne gre za bolezen in zdravje, za vero in nevero, ampak za pravico in krivico, za latinsko, rimsko misel in za slovanso narodno misel! Ta poslednja mora zmagati in hoče zmagati ! tu dva koncerta v gledališču »Politeama Rossetti« in sicer prvega dne 18. t. m. — Med drugim sviral bo tudi Randeggerjev koncert za gosli, s katerim je na Dunaju ravnokar dosegal velikanski vspeh. Zatrjuje se kakor popolnoma gotovo, da se Kubelik tekom enega leta zaroči z grofico Marijano Czaky, hčerjo grofa Vidorja Czaky. Uverjeni smo, da vest o prihodu velikega češkega vijolinista v naše mesto vzradosti vse tržaške Slovane, ki gotovo pohite na njegova koncerta. Shod političnega društva »Edinost« pri ST. Ivanu. Na ehod, katerega je priredilo politično društvo »Edinost« predvčerajšnjim v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu, došlo je lepo število svetoivanskih in drugih mestn h in okoliČanskih rodcljubov. Shodu je predsedoval pre Isednik političnega društva, gosp. prof. M. M a n d i c. Govorila eta o občinskih volitvah in o pr trebi, da se tržašt i Slovenci toliko v okol'ci, kolikor v mestu, samostojno udeleže volitev : g. Makso CotiČ in odvetnik dr. Otokar Rvhar. S podrobnim poročilom pričnemo jutri. Volilne liste. V soboto so se v predsobi dvorane mestnega sveta (magiBtratna palača, II. nadstr.) izložile prvotre volilne liste občinarjev, ki imajo aktivno volilno pravico v mestu in okolici. Te liste bodo volilcem na ogled do dre 13. t. m. Do tpga dne morejo se uložiti rekurzi proti izpuščenju ali drugim pogreškom v volilnih listah. Te dni pa se tiskane liste dopcšljejo volilcem na dom. Na polju slovanskega novinarstva t Trstu. Minole sobote je iz sla prva številka lista »Tršćarski Lir yd«, ki se bavi s trgovinskimi in gospodarskimi stvarmi. Iz reškega »Novega lista« doznajemo, po- zaj, so požgali vse hiše in gospodarska slopja, na katere so naleteli na potu. Po Maoedoniji, Stari Srbiji in Albaniji se je razširilo v§e polno proklamacij v bol- i ta lij a nato se podpirata in spo garskem, srbskem, albanskem in grškem je polnjujeta ; pak — kakor je nek« č pripomnil ziku, v katerih se poživljajo vsi narodi erop- reški »Novi lis-t«, ima svojo irredento toliko ske Turčije naj se složno uprejo proti skup* italijanski kolikor latinski Rim, a obe delu- nemu sevražniku: Turku. V Carigradu da jeti na naših obalih. Misel rimskega imperija vlada vsled tega veliko vznemirjenje. Diplomat «"■ na akcija Rusije in Avstro-ogrske ter za in e izjave ruske vlade, tičoče se balkanskega vprašanja, niso zadovoljile prebivalstva v Bolgariji in Srbiji, vsled česar se je začelo majati stališče obeh rueofil- Prc kl a maci j a društva »Doinenico da gospod dr. A. Tres" umrl na Reki 72 letni Anton Kolman, f pravili v nevarnost občinske finance vsled brat občepoznanega p. k. Matije Kolmana, prizadevanj, da še nadalje obdrže v svojih trgovca, in oče gosp. Ant na Kolman-a obrt-rokah oblasti. Tako stan e stvari mora nehati. nika sodnega izvedenca v vrvarstvu. novi skih vlad, toliko bolgarske, kolikor srbske. Večina v srbski zbornici da ne dovoli niti ki predstavljajo oblast in moč živi, samo da se danes borita stari in italijanski Rim, ki poda novo odločno barvo tej misli, ali za nas je to postransko. Z ene atrani se nam živi jezik spravlja v nevarnost, a z druge strani glagolica, ker je latinska in italijanska misel znala zadobiti odločen vpliv v onih organ zacijah posvetn h in cerkven h, Za nas je novčiča za oboroževanje, dokler ostane sedanja vlada. Kralj je te dni konferiral s Pa-sieem in Vuieem glede razmerja večine do vlade in glede eventuvelne sprtmembe sedanjega m nisterstva. Proklamacija nazntnja, da Dompierijevci predlože kandidate za tri prve razrede in razvija sledeči program : Utrjenje občinskega gospodarstva, v kateri namen odpravijo vse stroške, ki niso v resnici na kori-t mesta. — O tem pa Pokojnik je bil vedno zvrst narodnjak in svojeČ8sen Dolinarjev sobojevnik.. »Tižaško podporno in bralno društvo« je izgubilo v njem enega sv j h prvih čhnoy. Vječnaja pamjat ! Važno za one, ki se hočejo izseliti. borba mučna in težka, ker smo osamljeni in v takem položaju, da jo moramo voditi ( energično in vztrajno, ali ob enem modro in mirno. Že večkrat smo opozorili na borbo, ki se vodi v Trstu in okolici, da niti Ičt^tako da se bliža kriza v bolgarskem kabinetu in sicer radi tega, ker da Rusija D€ onaeQiamo Pranega martirija naše gla- bodo skrbeli vsejedno za velika dela, ki so j Iz South-Dakota, nam pišejo dne 11. nujno potrebna, kakor: asanacija ulic incest m- m.: Slovenci, ki se mislijo izseliti v in stavbimtvo. Ameriko, naj po^kus jo svojo prečo v Lead, Oni niFO pristeši munmipalizaoije tak h South Dakota (reci: Trd, Saut Dakota). Mesto industrijalnih podjetij, ki nudjo več koristi i™« lepo !ego ter najbogatejše zlate rudnike občinarjem, ako so prepuščena privatni konkurenci. Vsakakor pa na svetu, ki pa še le od 1. 1883 delujejo, a au.euc. va^aKui ^ da bodo skrbeli za se še vedno odpirajo, torej ima mesto lepo strogo nadzorstvo nad onimi podjetji, ki so prihodnjest. Delavec lahko zasluži na dan po ni držala obljub, storjenih Cankovcem. Rueki konzul v Mitrovici se nahaja sedaj že tri dni z valijem in generalom Salih pašo v S koplju. Konference, ki se med njimi vršijo v Skoplju imajo baje namen, da preprečijo namerovani napad Arnavtov na kri- stijane. Zatrjuje se, da sta med kozaki, ki ZQanega petronijat ki je prvi za5el voditi spremljajo ruskega konzula, skrita ea tajnik zi9tematigno latinizatorsko akcijo. Škcf Nagi ruskega p *lam*tva v Carigradu in en visok je izdal £dsj paBtiraki liatf ki je oiitno na. golice, vprašanja zavoda sv. Jeronimija itd. | Danes moramo zopet povdariti neke momente z borbe v Trstu, ker je tam ta borba najmanje prikrita in ker se vodi brez velikih ! ovinkov. Na stolici velikega in uzornega j škofa Dobrile v Trstu sedi šk( f Nagi- Skt f Nagi stoji, poleg druzega, pod vplivom po- ruski čast n. k. Končno je vredno zabeležiti sodl»o, ki jo izreka Anglež lord Edmond Fitzmaurice, bivši člen evropske komisije za reforme, an-gležki komisar v evropski kom sji za reorganizacijo evropskih pokrajin Turčije. Mož meni, da so to stare historije. Sultan more kolikor hoče pritrditi reformam — na papirju, v praksi pa ne dovoli nikdar, da bi se dohodki pokrajin dali lokalnim vladnim oblastim na razpolago, ker potem bi on sam zgubil svoj del. Generalni inspektor more biti bogovom pedoben — vendar ostane obnemogel brez poštene policije. A da ne dobi take, za to bo že skrbel — sultan ! Ang.ežkeoau izvedencu v balkanskih stvareh se vidi z\ sedanje namerjane reforme sumnjivo ravne to, da jim je sultan pre rad in tako hitro pritrdil. perjen proti Slovencem in slovenskemu bo-gosluženju. »Piccolo« povdarja to jasno. Past raki list nagovarja vernike na mir, obsoja »neumestni narodni prepir« ter opominja vernike, naj nikoli ne zanašajo narodnostnega prepira na cerkveno polje, naj ne zlorabljajo cerkve i a seb čne namene. Nagi poživlja tu na mir, ali poživlja one, katerim se godi krivica, ker pravi izrecno, da verniki morajo biti mirni tudi tedaj, kadar se jim zdi, da se jim krivica god«, kei cerkev da mnogokrat se svojo strogostjo zdravi bolezni, samo da se reši življenje. Jasno je, očitno, kam meri ta šiba. To je bilo jasno tudi ljub janskemu »Slovencu«, ko je moral povdariti, kako bi se moral najprej fanatizmu Italijanov napraviti konec. Mirni morajo biti Slovenci, radikalno treba lečiti bolezen, to je, njihove n a- sedaj v občinski režiji. Kar se t:če narodnosti, pravi proklama-c ja dos'ovno : »Mi smo Italijani po narod nosti in jeziku, ali ne čutimo potrebe, da bi šli to razglaše-vat na strehe in da bi si šteli to v zaslugo, kakor delajo on i, ki morda res govorijo italijanski, ki pa po svojem izvoru ne pripadajo latinskim narodom, ali narodom, ki so Latincemv sorod u.« Nadalje pravi proklamacija : »Mi ljubimo ljudstvo in bomo skrbeli za njegovo blaginjo, ali neste m, da mu bomo vzbujali b t r a s t i, marveč s tem, da bomo v vseh utrjevali zmisel za dolžnosti in m ej 8 e boj no dobrohotnost, ki s ta glavna po goja skupnega socijalnega živ-1 j e u j a.« Nadtlje obljtibuje proklamacija resno volilno preosnovo, ki podeli volilno pravico mnogim, kateri jo sedaj n'majo in Bicer tako preosnovo, ki gotovo zadobi najvišo sankcijo. Jan Kubelik r Trstu. — Tekom tega meseca pride v naše me^to slavni češki vijo-liniat Jan Kubelik, ki je že pred leti prvikrat koncertiral v našem mestu. Sedaj priredi 3 dolarje, tedaj me?ečno 90 dolarjev. Lahko si mnogo pr hrani ali pošlje d mov. Tu je do 800 Hrvatov. PeTsko društ o »Kolo« vabi vse svoje pevce in pevKe na skupno pevpko vajo, ki se bo vršila jutri v sredo, dne 4. marca t. 1. cb 8. uri zvečer. Ker se bo poleg pevske vaje vršil jako važen pogovor, je dolžeo-t vsakega pevca, da pride k tej pevski vaji. Torej ne zabite ! Za niožko podružnico sv. Cirila in Metodija nabrala je gospa Dolenčeva o priliki svatbe g. nadzornika Valenčiča v kremi g. Ivančiča v ulici Romanja 10 K. — G. Zadnik (aiesar) podaril je na plesnem venČku pevs'iega društva »Kolo« 2 K. V poč< ščenje spomina svojega brata je daroval Anton Sancin-Drejač 10 K. Ker se niso udeležili kostimnega plesa tržaških go*pn, eo podarili g. Kristijan Dejak 20 K, g. Reaič 5 K, rodbina Ružička 5 K, rodbina Prhavec 4 K, g a Urbančič iz Bazovice 2 K, g. Ivan Pcgore-lfc 5 K, g. Pertot iz Rojana 2 K, rodbina Oarga 2 K. Hvala lej a ! Naj bi sledilo še kaj posnemovalcev ! PoneTerjenje tiOOO kron. — Redar Mihael Janez aretiral je včeraj na Korzu 19 letnega Aleksandra Wtchler iz Budimpešte, katerega je iskalo tamošnje sodišče radi pone\erjenja 6000 kron. AVachler je bil namreč praktikant pri budimpeštanski tvrdki Me v'i nder in brstje. D-e rjanuvarja t. ). bilo trni j« naloženo, da dv'gne v jedni tamošnjih bank 6000 kron. Ko je \Vachler imel denar v roki, pa je izginil ;z Budimpešte in ga od takrat ni bilo več mogoče dobiti. Medtem je \Vaehler zapravil gotovo skoraj ves denar, ker pri njem so dobili včeraj le še kakih 60 kroo. Odvedli so ga v preiskovalni zapor. Drzna tatvina. — Neznani tatovi so predsinoči udrli v mirodilnico gosp. Nsgel-acbmida v ulici S. Sebastiano in ukradli iz miznice 300 kron. Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim scdiščfm vršile so se sledeče kazenske razprave : Proti 26-letnemu Robertu pl. Rideli iz Sza\vasoea na Ogrskem, ki je napravil vfč razl čnih sleparij. Najbolj je bil pr'zadet trgovfc z vinom, Ivan Fonta not, ki je Ridebju izročil skoraj 2000 L vina in 460 kron, da ustanovi prodajo vioa v Ljubljani. Rideli je o prvi priliki prodal kija h drsrdaj neznan zločinec ustrelil skozi okno na gostilničarja Lovrenca Hrcina, brez-dvomno v namenu, da bi ga |umoril. Hacin je stal v sobi kake tri metre oddaljen od okna in ga je krrgla zadela pod levo pazduho in ga k snči lahko ranila. Kroglja, ki se je našla ima v primeri 9 mm. O storilcu še do-sedaj ni sledu. * Poseben vlak z Izseljene!. Pred-včrr/jšnjim zjutraj se je odpe jalo iz Ljubljane s posebnim vlakom 348 izseljencev v Ameriko. Bili so kakor živina natlačeni v tovornih vozovih. Vlak sa je odpeljal iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj. * V št. Petrn na Notranjskem razsirjo pokopališke in so v ta namen kupili zemljišče poleg sedanjega pokopališča za 7000 kron. * Za trtniee podružnice kmet. družbe kranjske je izpoeloval državni prsi. Povše 10 000 kron. * T« čaj za gornike in vinogradnike vse vino in si pridrčal denar. Osleparil je na na Grmu pri Novemmestu. Vsled sklepa razne n: č;ne tudi več druzih in bil obsojen deželnega zhora priredi vodftvo deželne kme- v enoletno tožko ječo. tijske šole na Grmu leto« drugi tečaj za gor- D minik I^enardon in Viljelm Klarič nike in vinogradnike. V 'em t čaju, ki se sta bila obdolžena, da sta v neki nabrežinf-ki prične dne 5. marca zjutraj ter zaključi dne kr*mi vpila: »Ž vela anarhija!« in prepevala 15. marca, se bo pouČevblo gornike in vino- anarh stične pesmi, proslavljajoče Caserija. gradnike praktično v vseh spomladanjih Ko so ju orožniki odvedli v zapor, sta obto- delih novega vinogradstvt», osobito tudi v ženca še nadalje vpila in prepevala angrhi- suhem cepljenji trt na zamaške in v raaho- st čne pe«mi? a Bta tu pa tam vsklikala tudi vitim in str« ficijskem cepljenji. V mesecu ju- »Živio Fran Josip!«, »Živela El'zabeta!« niju enkrft bo sledil za it-te udeležence drugi Na včerajšnji razpravi sta se opravičevala, tefaj za poletna dela. Tisti gorniki in vino- da sta bila popolnoma pijana in da se niče- gradn:ki, kateri se žele udeležiti tega tečaja, sar več re spominjata. Solni dvor je ob- zglasijo naj se glede sprejema pismeno ali sodil Klar ča na 1 mesec, Lenardona pa na uetmeno na vodstvo na Grmu, oziroma naj 3 tedne j*če. pridejo dne 9. t. m. do 8. ure zjutraj ra J< s p Gorjup je b i obdolžen, da je me- Grm. Revrejšim udeležencev se podeli pri- «eca januvarja t. 1. ukradel M haetu Skri- merna denarna odškodnina za potovanje in njarju v Trstu par škornjev ter Frrnu Orlu mudenje na Grmu. Želeti je, da se tega te v Skednju 120 kron. Nadalje je moral od gaja udeleži dosti virosrradnikov. gcvarjati tudi radi prestopka kršenja izgona. Prvo tatvino je Gorjup priznal, drugo pa je zanikal in je tudi nranjkalo dokazo v za isto. * Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu fVbruvarju 1903 je 140 strsnk \ lo- 37.695 K 52 st. ; 81 strznk vzd gnilo 9.588 S lifče ga je obsodilo vsled tega samo radi K 72 st.; 19 strankpm fe je zpb čalo pf so;il prve tatvine in radi prestopka proti izgonu | 26.100 K. Stanje vlog 649.715 K 18 stot. ; na 6 mesečno ječo. stanje hip-t enih porojd 403 640 K 89 stot.; Predsedoval je razpravi svet. Pederzolli, denarni promet 113.464 K 66 stot. sodniki so bili svet. Codrigr, Crut-iz in Mosche. Državno pravdništvo je zactopal nam. drž. pravdnika dr. Pangrazi; t brambo odvetnik dr. Sla vi k. tiraib, proalftuiii V sre lo, da* 4 marca ob T', uri prtfipoindt« -e bode vsi® 4ar»rlbt ;u£. c. kr. okrajoagn išč r* t viln« t-t.arj vrsii« blodeče iratr«* f»r»io : * Definitivnim ravnateljem realke v Idriji je imenovan do»edanji začasni ravnatelj Karol Pire. * 0 šolskem nadzorniku in ravnatelju Andreju Žu merju, ki je umrl te dni v Kran:u, posnemamo iz »Slovenskega Nar' da« : Pokojni je bil ro'en leta 1847. Učite- ul ca Pozzachera 2, razno; ulica St. F lippo ljeval je ves čas v Lju* liani. Leta 1882. je štev. 1, oprema v zah gi ; ulica S. M. M. Sponji 261, 1 konj in 1 ura; ul ca Biachetto 14, hipna oprava ; ulica Ferriera 3, 1 konj ; v Sv. Križu, omara. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 6 6, ob 2. uri p^poludne 15.0 C. — Tlakomer ob 7. uri z-uiraj 760.6. — Danes plima ob 1155 predp. in ob 11.37 pop.; oseka ob 6 07 predpo'udne in ob 5 20 popoludne. Vesti 12 ostale Primorske X Tatov! t cerkvi. V Marijino cerkev v Dubrovniku so udili t! tovi. A odnesli so le kar se vsaki dan nihaja na altarju, v vredn< Btt kakh 400 K. Skušali so odpr« ti tudi \elko blagajno, a ni se jim potrt 5i lo. X Koncert Nadine JSlavjanske na Reki je imel sijajen vspeh. Dvorana je bila natlačeno polna. Oduševljenje neopisno, plo skanju n b lo ni konca ni kraja. Družba je bila ganjena na takem prisrčnem vsj re-jemu. Izlat-ti pnt^žka cerkvena pevanja so bila izvajena tako preciznostjo, da je kar osupni'o celo najstrožje kritike in poznavatelje glasbe. Nad m S avjanska je slavila na Rrki pravi tviuaf: bila je to zmaga narodne slo vsnske kulture. X Umrla je včeraj v Gotici gospa Teodora pl. K naldini, mati bivšega pr morskega namestnika. Bila je f-tara 92 let inje umrla vsled pljučnice. Vesti iz Kranjske. * Vprašanje zdiuženja pevskih društev »Ljubljana« in »Slavec« je dalo na občnem .boru »Ljubljane« poved dolgi m \ rec» j otri debati. Slednjič je s< gl&sno v>prejtt predlog, naj se izvoli odsek, ki naj bi ee p< gajal s »Slavcem«. Ta odf-ek je bil tudi iiVv.-ljfn. * Poslušen umor. Dne 24. min. m. ob pol 10 uri po noči je na trati pri C r bil imeno- an nadz mik'm za kamniški okraj, potem za krsnjski in slednjič za radovljiški okraj. Bil je tudi, po Praprotniku, urednik »Učiteljske g:i tovariša«. Tudi literarno je bil z t 6 delaven. Na uč tel skem polju je bil 7a'o delavfn mož: kakor učitelj, ka^or voditelj in kakor nadzornik. BI je odlikovan z zlbtim krž m za zasluge s krono in ča«tn;m naslovom ravnatelja. Kakor človek je bd plemenitrgi srca. Podrejeno mu učiteljstvo ga je vi*oko ceiilo in lju bilo. Vesti iz štajerske. — Al-»d. podružnfca sv. Cirila in Metodija v Gradcu bo imela dne 8. suica t. 1. (b Vs12. uri predp. tvoje II. izredno ol čno >borcvenje. Prostoii akad. tehn. društva »Triglav«. Dnevni red : 1. Por« čilo odborovo, oziroma revizorjev. 2. Volitve. 3. Slučajcosti. Vesti iz Koroške. -j- Samomor 12 letnega dekleta? Iz Prevalj p šejo: Izgubila se je 12 letna št la-r.ca Marija Kučej. V soboto zvečer (''ne 14. februvarjo) je b la doma kaznovana in zato je za; nstila dom in Di Ee več vrnila. D m či so z: čeli km; lu slutiti nesrečo. Povpraševali so po ni»j in jo iskali povsod okoli, a zastonj. — Nikdo je ni videl, nikdo ni ničesar slišal o njej. Ali je ponesrtčila, ali j a si je sj ma poiskala v valovih smrt se ne v e. Razne vesti. Srbija ima baje prestolonaslednika Govori se, da živi v Carigradu nezskon^ki sin pokojnega raz kralja Milana, katere ga je imel z zoano grško lepot co Artemizijo. Dečku je baje sedaj 14 let in mu je ime Milan. V Carigradu da ga odgajajo kakor kakega pr'nca. V s!ti$a'u, da kraljeva i'vj caotane brez dediča, postane baje ta dečko preetolo naslednikom Srbije. lan Kubelik se ženi. Iz »Politike« dc-znajemo, da se je svetovcosloveči češki vir-tuvoz na gosli, Jan Kubelik, zaročil. In sicer s hčerjo ogrsKega grofa Szell Csaky, grofico Marijano. Zaročenca sta se seznanila na nekem 1 Kubelikovem koncertu pred tremi leti, a Be I potem nista več videla. Pač pa sta si vedno 1 dopisovala. Tudi sedaj sta se zopet sešla po-j vodom Kubelikovega koncerta na Dunaju in 'se zaročila. Kubeliku je sedaj 23 let, grofica ' pa je leto mlajša. Slavni umetnik hoče baje ' na Dunaju kupiti neko palačo. P. S. Gre f Csaky je dementiral to vest. Z druge strani pa zatrjajo, da je vest o zaroki le prenagljena in da ?e ieta izvrši v enem letu. Dar krnela cesarju in kralju. — Kmet Kosta Oblakovic iz Bačuge, je v mesten avg. minolega leta, povodom cesarjevega rojstnega dne, dopoe'al cesarju, po njem, Ol lakovMu, samem na r< ko izrezljano jako lepo Č»šico z napisom in vr rižico, vse iz enega koea lesu, torej nikjer pretrgano ali zvezano. Ta dfr je prav« časno priepel na svoje me^to in je kmet Oblakov e dobil primerno nagrado. Sedaj pa zrhtevajo od njega, naj pttom kompetentne ' oblasti vnovič predloži kabinetni pisarni prošnjo, ki bi bila pridejana že k pošiljatvi, a Be je menda izgubila nekje. — Oblakovič ustreže te dni temu nalogu, a priloži ob tej priliki za cesarja še eno tako Čašo. Smrt odličnjaka. Te dni je umrl v Te-mešvaru Feodor Nikol'ć, bivši civilni adlatus v Besni in pozneje kraljevi komisar na srbskem ceikvenem kongresu v Karlove"h. Mati pokojnega je bila hči srbskega kneza Miloša I. Obrenov'da. Nikol'ć je lil torej v bližnjem sorodstvu s srbsko kraljevo hišo. Hrvatje v Ameriki Štefanu Radiču. Hrvatje v Cn cagu so eloposlali proganianemu hrvatskemu publ'c'stu in pipat^lu Štefanu Radiču že tretji dar. Ta znaša 52 dolarjev. Strašna nesreča na kolodvoru v Osjeku. V petek zjutraj je d<šel mestni veterinar v Osjeku, V(iberger, na kolodvor, da bi nadzoroval nakladarje praš čev, namenjenih na Duna'. Hotel je preko ene proge na drugo, po k? t ri je mel priti vlak, s katerim je prih>jal županijski veterinar, ki je moral biti tudi navz( č na tem opravilu. V isti h p pa je pridrdial po {rogi vagon, katerega so železniški uslužbenci premikali. Da-si je bil opozorjen na to. ee je Vorberger vendrr zatekel preko prope, a {ren ikajoči s« vagon ga je zajel :n ga se svojimi sprednjimi železnimi ploščami pritisn 1 na plošče nekega drugega s^ojcčfga vagona. PrBa sire maka fo tako pr šla med plošče obeh vagonov, zbok česar mu je srce p- čilo in je siromak seveda, ostal mrtev na me*tu. 0 koristnosti orehov je pr redil španjski iziBkovfclec dr. Mimoz zanimiva preiskov anja. Kakor drugo slično «adje ima tudi oreh v osebi raa?č be ogljenih hidratov, ce'uloze, anorganiških sol', v.ide itd. Pol^g tega je neka snov, ki je orehova posebnost in ki ima posebne uČ nke. Če je na pr. zdrav človek po jedi opoludne fo^žd po (8 m velikih orehov, je opazoval dr. Mimoz že po malo dneh močneji prit k krvi proti koži in s'ezn^am. Barva obrazi je b;la bolj intenzivno radeča, rudečiea ustnrc se je poglobila. Ako se je množina povžit h orehov večala, je n* redko njstalo krvavenje z n*"sa. V ce!i vrsti slučajev se je delovanje srca dokaj ojačilo, arae 'je bilo ž vahmje, (nergif neje. Ako ae je š!o še v še s štewUm or hov, so ravstala celo valovenja kr i proti glavi ; v glavi je bil občutek vr< čins, omotice, tesnobe itd. Iz ten znamenit h pos^i;š'ni, izvršenih na zlravih ljudeh, se diju oklepati Da vporabo oreiiov zh 1 vplivanje na bolezni ; orehi se kažejo koristoe 1 sosebno o pomanjkanju krvi in drugih sličnih stanjih; škodljive pa povsodi tedaj, ako kdo trpi na prenapolnjenju s krvjo, bedi mestno omejenem, bodi splošnem Pri jet čn h se opaža na pr. po uživanju orehov razi' čno v'šanje ' temper: ture. To bi bil dar! Neki meVs kanski milijf-nar je ponudil predalniku Mek^ike, Diazu. 50 milijonov doltrjev za foplačanje vranjih dolgov Meks ke. Akademično društvo »Slovenija« na Dnnajn priredi v petek dne 6. marca 1903 svoj V. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapi-nika br. društva »Triglav«. 3. Odborovo poročilo. 4. Slučajnosti: a) porejčilo častn h fodov, b) poročilo veseliČnega odseka, c) poročilo odseka ra pi hištvo, d) proračun za letni tečaj, e) Samostalni predlogi, f) nujni j redlogi. Zače- tek ob 7. uri zvečer. Lokal : VIII. Atser-strasse. BudvveiVer Bierballe 7. Vstop bo dovoljen le členom. Brzojavna parožila. Imenovanje škofa in kanonika. DUNAJ 3. (B) »Wieuer Zeitungc objavlja : Cesar je imenoval kanonika metropo-litanekega kapitlja pri sv. Vidu v Prpgi, Doubravo, sk< fom v Kraljevem Gradcu. Nadalje je imenoval cesar župnika naKatinari, Frana Kosca, kanonikom katedralnega kapitlja v Trstu. Župan v Kodanju. KODANJ 3. (B) Meščanski odbor je izvolil z 19 proti 15 glasom soc. demokrata Jensena županom v Kodanju. Gospodarski kongres v Rimu. RIM 3. (B.) Rok za prijave na mednarodni gospodarski kongres je podaljšan do 15. marca. Za otvoritev razstave ie določen dan 13. aprila. Vihar in povodenj. NEAPEL.J 3. (B) SinoPi je razsajal tu silen vihar. Pomorščak R'ga, Istran, je bil na neki ladji avstrijske valite »Veglia« ubit (d strele Več delov mesta je poplavljenih. Strela je poškodovala celo vrsto napeljav električnega tramvaja ?n elek'r'čne rf zsvetljave. Državni zbor. DUNAJ 3. (M) — Zbora:ca poslancev. — Mej d šlirai spisi je interpe'acija posl. Bennatja in tov. do železniškega ministra radi trojez:čnih napisov na k' lodvorih železnice Trst Prreč. Mini=terski predsednik je odgovoril na 'VerpeJacijo posl. Vukov ča in tovarišev radi razmer v Macedoniji. Konsta-t'ral je, da ga min'Ster za vnanje stvari na priznavanja vreden način redoo obvešča o dogodkih vnanje politike, kar se dr staja uvede rja upravnih refirm, nameri jan h že v berolinski pogodbi — imajo predlogi, katerim so bili načrti izdelani povodom zadnjega bivanja gr.-fd Lamsdoitfa na Dunaji, ta namen, da se razmere zbolj-šajo s sebno v nekaterdi krajih evropske Turčije. M'nisterski predsednik g vori tnej5ih kombinacijah pod tako ugod- imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanj^uiočimi se vplačili. V Kak f'lan ima po preteku petih let pravico do d vidende „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine i 75,000.000 K. Po velikosti druga > zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenju e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poaluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. .Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji! .e^ah. /a enkrntno inercijo »e plača po 2 atot. z$ i>e«e>0 vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Pri p »ročam se za obilen obisk Fran Valetič. o o o o o o 00—00- M. Aite z nianifaktnrnim blagom ul. Nuova. ogel ui. S. Lazzaro št. 8 » podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. odiemalce. da je jako pomnožila svojo al go kakor tudi povečala prostore s tem, "da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico are-ia da more v polni meri zadostiti vsem zaht'oiKZ ceij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, po<*ebno pa snovi za mo^ke in Ženske obleke, arajce. o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in pi tičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake Sprejema naročbe na mo-ke obleke po meri, katere izvr-i najtoČneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati! • OOO -OO— 0 o o o o o o o JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7 Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-1 nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejša. Najtineje testenine po' jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa' in otrobi. Razpošilja naročeno bla^o1 tudi na deželo na debelo in drobno, f Cenike razpošilja franko. I II pristne le z rudećim napisom »J. Pserhiftfr« na pokrcvcu vsake = škatlice. . Z irr-og < ler ia>ši'j-*ri«, k* te k>< g iie staro priznano. I^lik" odvajajoče i'« od mnogih ; d avn-kov ol č ns-t^u | r j or<>reii'> zdravilo. Te krojfljt.'. .I^tu ej • t ko I|||I , lia se n- obeut iti k ^ kil fdjd> st;j ter j it ZiUiorejo br^z MkrMj 17 vnt tudi ' troci. J. Pserhoferjeve odvajajoče kapljice, koj* irrenu e n»*:dn> < be os v o > Pf»-?h< f r ' \ t- p i n b< kh /d- nv i . ž i «d 100 let ed no in p is i e r J. PSERHOFERJEVI lekarni 11 a I)u 1121 j u. I. Sinserstrasse 15. Zavitek s 6 škatljicami stane K 2.10. Manje oi en3*a zavitki sj n3 m>r3 pislati. Ako nar i»redpch d p jioetn'ne propt » : »1 zav i»k........K 2 60 4 zavitki.......K 81*0 2 rav ........„ 4.70 3 ztv tk;........„ 6 80 Po el>no pripotocl t n zdrj«\ila: J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, '2 lončka &t n-ta fV*nko, ak«» «»- p«• tl{» »eM................... J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, krep uj«»(V^a učinka 4 zavitki 5 zmtkov 10 J. Pserhoferjev balzam zoper rane, steklene c f* «uk<», .-.ko Se predj.la"*a ..................... TRGANJE ^^ KAŠELJ v rokah i« nopah preneha vsa- ^^ Uj ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se pe- ^^ želodčne bolezni trPotčevega soka in franco- stuzi antirheuminega ^^ prebf vijanja pri po-^Vji']i>ni iti s poAtniuo, ak« as onmi^od ni nm|!|K>.i z n.nono] vti^i -ofinrni oi |>c>d ofnao oxjTq o« »nra "rn ^ __ , . -ifli^OT istupao 1 .15 . .40 v V trgovini z manifakturnim blagom tvrdke Giuseppe Boile ulica Jtuova9 nasproti palači Salem se prodaja : kotonina navar:n 75/100 n»e»"r po 15 nov?. .......18 v*. Zar]Qll£ 156/100 m*^er pt» 36 nov$. bela za rjnlie 1 i6/100 jo 84 nov. v ». 78/100 „ «.ovč. V velikem izboru š;frnadap c nah, da ae ni bato konkurence. ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — — MT Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu traven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo tfosrata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe ae izvrše takoj. Pošiljatve so pošt-aiae proste. Prevzema vsako deln na debelo in drobno ter se zvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon-?urenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip StantlČ Čevlj. mojster. Zalag^atelj uradnikov in uslužbencev konsum-iiega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. iti iv. avstr. Lloyda. Naznanilo in priporočilo. Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je pilajaliica jestvin v ulici dellc Legiia stv. (J kojo sem več let vodil, prešla v mojo i popolno last. Prodajalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne znider-šič & Valenčič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice. Nadejam se, da me boie slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-(cašeati z obilnimi obiski, beleži udani Josip Luin. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barrlera veceliia, (vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapecarij. II m - Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne ce/ie. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na .......kolodvor ali brod v Trs'u........ za eno tovarno na deželi en z nesl v e opril>e3 koraptoarist, (Hipolnoma zmožen slovenskega m nenjšlepa jerika v govoru in pi-ari. Po-iiudb-; in jtr^pin -pr 5evbi /. refrjfeno^m kukor tn ii zahte\a plače na upravni^tvo te^a li-ta pod ;S R.« Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-^etodijevo cikorijo. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Jtehar. Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče ljubljanska kreditna banka V LJUBLJANI. preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov !