List Tečaj XLIV. j. i v 8 Izhajajo vsako sredo po eeli poli. \ eljajo v tiskarni ci jei po pošti pa za celo ieto 4 gold. 60 kr za celo leto 4 eold pol leta 'J srold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane Z H p leta "2 gold. 40 kr., za eetrt iera 1 gold. 30 kr V £*]ub]jani 4. februarija 1886. Obseg: O obdelovanji planinskih pašnikov. 4> Imenik udov c. k. kmetiijske d užbe kranjske. (Dalje.) Izkaz nasadeb 9 katera so se vršile leta 1885., iri onih, katere se morejo izvršiti 1. 1886. v gozdih polit, okraja postojnskega. Trgovinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. Pruskem in zoper večino nemškega državnega zbora. Naši dopisi. Nemški kancelar Bismark zoper Slovane na Novičar. Gospodarske stvari. Gnoj ki ga živina ponoči naredi v hlevih in po obdelovanji planinskih pašnikov. stajah zraven „stanu", se zdi pastirjem zelo nadležna stvar brez vse koristi. Navadno ž njim pognoje pašnike okoli stanu. Ti pogosto še preveč gnoja dobe ter tako ti obrorte, ki živini ne služi, čeravno močno Planinska zemljišča, na katerih se živina redi, raste. Tudi se neki prigodi, da pastirji zmečejo gnoj pašniki in senožeti, se na mnogih krajih slabo in ne- v kako grapo ali pa v kak strman prepad, da se ga primerno rabijo. le znebe Pogostoma se nahajajo med ljudmi napačne, krive Tudi v mlekarskih izdelkih se nahajajo nekatere misli glede tega, kako pomembo ima zemlja za rast- zemeljne obstojbine. Ako se od ene krave v 100 dneh redkokateri planinec je dosedaj vmolze na pr. 400 bokalov mleka, ima to mleke v sebi linsko rast. Pač resnobno premišljeval in si to vprašanje razjasnil ? kaj 7 funtov popela F/ 4 funtov kalija in skoro funta daje zemlja za rastline. Kar mu zemlja obrodi, sprejme fosforne kisline, to vse prihaja od paše, tedaj iz zemlje kmet navadno kot darilo dobrotne narave, kot božji Ti pepelni deli so za zemljo gotovo zgubljeni dar ali pa kot pošteno plačilo za trud in težave pri Ali pa treba pašnike gnojiti? obdelovanji zemlja, z daljnim premišljevanjem si nikdo dvomiti, ako dobro prevdarimo to kai tem ni moč rekli o smo glave ne beli. Njiva se sicer pognoji ker to stara važnosti gnojenja Ko bi pa kdo vendar še dvomil, ali navada, včasi, pa uže bolj redko, tudi travnik; skoro je treba našim planinskim pašnikom povrniti, kar so nikoli se pa ne gnoje pašniki, čeravno se tudiod^njih jim že skozi stoletj obrod pričakuje. Ako poprašaš, čemu da se gnoji stline odvzele, ali ne, temu ti bode gotovo vsakdo odgovoril: „ker brez gnoja nič ne planšarj pripeljemo še druge zaneslj priče Star skušeni eč spričujejo in stara pisma dokazujejo ? raste!" ako pa dalje pozveduješ, zakaj da brez gnoja nič ne ■ ■ I ■Mi ■■ I mmjjm i da odovitnost pašnikov od leta do leta peša, da se rodi, težko pravi odgovor dobiš. tedaj število goved in blagostanje planincev od leta To je pa tako. Rastlina za svojo rast potrebuje do leta manjša. Ni sicer edini vzrok te žalostne pri živeža, nekaterih redilnih delov, iz katerih steblo kazni pa endar je najpoglavitniši ta, da se zemlja s perje itd. vstvarja. Te redilne tvarine dobiva rastlina pašo vedno izmolzuje, a da se jej nič izmolzene moči deloma iz zraka, deloma pa iz zemlje. Kako je pa glede pašnikov? Trava, ki po njih ne povrača So pa tudi še drugi vzroki, zakaj planinski paš-raste, povžije iz zemlje ravno tako nekaj redilnih snovi, niki mnogokrat rode premalo paše. Zemljišče rastlini kakor seno in otava po senožetih, kakor žita in druga ne daje samo živila, dati jej mora tudi dovolj zdra-zelišča po njivah; a vendar se redko kedaj na to vega in vgodnega prostorišča, kjer svoje korenine lahko misli, da bi se zgubljena moč zemlji povrnila. Neko- zarija in razvija liko teh tvarin, ki jih trava zemlji odvzame, jej živina Nahaja se pa ravno planinsko zemljišče pogosto sicer med pašo nazaj da z gnojem, ki ga pušča za v stanu, da tem tirjatvam ne more vstrezati sabo; a to ni vse, kar je zemlja potrosila. Zraven pa tudi ravno nepravilno razdeljni odpadki pričajo o močvir Mnogokrat so planinski pašniki prevlažni ali celo namesto dobi pase poganjajo na takih nemarnosti planinarjev, kažejo, kako malo za pašnike prostorih kisle trave, škodljiva zelišča, katerih živina skrbe. Namesto da bi kravjek nekoliko razgrebli ga ne povoha. Velike planjave se vsled tega ne morejo puste mirno ondi ležati, kamor je padel; tako vduši vživati. To močvirje se mora posušiti; kamenje, kterega rastline pod sabo, pozneje pa na takih mestih vzbo- je povsod obilno, pri tem delu prav dobro služi. Tako hotajo taka zelišča, za katere živina ne mara Po nekaterih krajih Svajce kravjeka ne ►raztrosijo, ampak kaka nemarnost v tem se obrod pašnikov lahko pomnoži. Človek bi ne veroval 9 zdaj pri nas gospodari 9 prekladajo ga od časa do časa z lopato. Tako se re- tik stanu mora človek včasi po močvirji broditi nkotninina nrriAio ci/^av fn/li roi^ala icia nAfi DoljT0 cinnv nn rocfn no mA^rirn^i dilne obstojnine gnoja sicer tudi razdele, trava se pod njem ne zamori, toda to delo je nekoliko težavneje. p K sicer ne raste na močvirnej zemlji pa tudi ne na prekamnitih tleh mmmmm* Ako se kamenje od- /]§ . -M V » % S ii> J* \ v * ' » • - " > 2 - - i * r « r \ j r j- 34 pravi se L. elokrat pridobi mnogo odovitne zemlje Tudi kamenje ni brez koristi: porabi se lahko pri zi danji stanu ali pri zidanji hlevov, ki so pogostoma menik udov c. kr. kmetijske družbe kranjske. zelo slabi in pomanjkljivi; z njim se lahko popravljajo poti se ejajo zidovi na mejah pašnikov ali tudi podzemeljski odtoki za vodo na močvirnih krajih Vendar pa ni še zadosti, da se kamenje iztrebi poskrbeti se mora tudi, da se pašniki na novo ne Črnivec zasujejo. To se zna prigoditi ondi, kjer planinski po- Golobič toki naglo (Dalje.) Podružnica v Kranj i. predstojnik, Burger A., Burger > Dočkal F., Glob o č Hafnar Ješe P., Keržič J., Klemen /jllgu ^il^vului v/11va1j avju1 jf v uuiuuiu 9 uuou jl £jl\j u • , pašnike derejo. Taki potoki privale, Krener "A., Kuralt Fr., baron Lazarlrii H. sosebno kedar se od snežnice ali od ploha narastejo, Mataic za seboj grozno mnogo večega in manjšega kamenja kamenjem vred se razlijejo čez pašnike ter jih po- Sajovic končajo: rodovitno zemljo odplovijo, mesto nje puste panec kamenje po planini. Marsikak lep pašnik se je tako Mežnarc A. ? RobičJS., Rozman O mer j -Ltyu j. \j—h^j • j -l^v u m ci u j—i • 9 xtv£iiua Šavnik K.,vŠtfrer Frg Vavken A. Pavlin Rozman Fr. Zu i spremenil v pust prod, v golo puščavo kjer nobena travica ne zeleni se dan današnji zelo bolj po A. Podružnica v Ratečah. Gg. vitez pl. Gutmannsthal L., predstojnik, Bervar Ivančič Fr., Lowenfeld M., Pavlič A., Pintar M. gostoma godi, ko v prejšnjih časih. Glavni vzrok temu je brezobzirno iztrebljevanje gozdov, ki so bili naraven Povše P., Požar A., Plaser J., Ramovš A., Rodič J. bran zoper take ne bode ponavljala, moi strašne dogodke. Da se ta nesreča Schever M., Wetz j. j > pri posekanji dreves, so- sebno pri iztrebljevanji večih gojzdov prav previdno ravnati. Tudi z vravnavo potočine in z branovi se lahko odvrne ali vsaj zmanjša zasipanje in trganje Buhotinski P., Dermelj A.", Mayer pl. Melnhof Fr. pašnikov Podružnica v Boštanji. Gg. Planine Av predstojnik, Ažman S., Berce J. Zoper kamenje, ki se meli ob strmih peči in ki vča>l veliko škodo dela, so gojzdi vrh pašnikov naj dr. Mauer G., Papež J., Rojic P., Zohrer H trdne bra To kamenje se posebno rado trga spo Podružnica na Krškem. Gg. grof Auersperg E., Brulec Fr., Cepudar J. mladi, ko sneg kopni, mnogokrat stani in staje poško- baron Gagern H., Gregorič Fr., Grivic Fr., Hotsche- duje tudi ljudi ali živino pobije y uaoi uuui ijuui /ji ? aiiv Naši spredniki so bili pametnejši ko mi oni so de vali take gojzde, ki so bili branovi zoper povodnj var M., Knavs J., Lapajne J., Lenk J., Lesjak J. Lunder Fr., Medic Fr., dr. Mencinger J., Mlekuš H. Pfeifer J. plazove, dotakniti. Še stoji marsikteri teh gojzdov, umni pla ninci jim zanašajo; ali veliko so jih tudi počrtili za prodaj; zapeljal jih je mamljivi denar. Ta denarni dobiček se zdaj nikjer ne pozna; škoda pa, ki po iztrebljenji gojzdov za pašnike izvira, se bo dan na dan bolj čutila. Da ne bodo planinski pašniki vsako leto manj rodili, treba posebno skrbeti: da se zemlji odvzeta moč z gnojem povrne, Pfeifer W., Riedel K., Saje J., Sega J. tt 1 • a tt _ 1 T tt 1 t rr 1 m rt -- jr w ----o jl luu^l tj • } ivlivi " • j v ^ ^^o prepoved; nobena sekira se jih ni smela Tavčar Ig.. Verbajs A., Vesel J., Vovk J., Zadnik j 1 j Lah Podružnica v Ložu. Gg. Lenček BI., predstojnik, Brence Jan > Mlakar ? Obereigner Peče Fr Gospodarske izkušnje. Snaženje konj. da se posuše močvirni prostori, Skoraj vsi grajščaki naročajo hlapcem, da jim konje da se iztrebi kamenje, ki zavira vživanje paš- pri jutranjem krmljenji temeljito očedijo s štriglom in nikov da se narede branovi zoper povodnj melove krtačo. Predpišejo trikratno drganje konja s krtačo za Pa še marsikaj bi se dalo zboljšati, še marsikaj poredom in sedaj misli marsikateri oskrbnik, da je Bog odpraviti, kar je porabi pašnikov na poti. Tako n. pr. vedi kako dobro vprežni konj preskrbljen. Toda ne po- mnogo grmovja, ki brez koristi prostor jemlje, ki bi mislijo, da je še vkljub temu mnogo nesnage na konji se toraj moralo počrtiti; nahaja se preveč in sicer katera se ima tugi odstraniti. Zopet nekateri drugi prav širokih poti, utrtih od ljudi ali od živine: tudi * kmetovalci mislijo, da dobro polaganje konjem tudi po te poti zmanjšujejo porabni prostor; po živinjih sto- maga ter jih vsled tega ni treDa tako pogosto snažiti. pinjah se pogosto, sosebno pri mokrem vremenu, ko postanejo tla mečava, vderajo jame in se narede mlake, kjer kmalo slaba želišča vzrastejo, - pa vendar nikdo Zato opravljajo vse snaženje konj zelo površno. « • i • i iii n • v Kar storijo ti premalo, to delajo drugi preveč. Prestrogi so pri snaženji konj, nepotrebno živali ivjv1 t u vj v j X f —----------JL i votl u^l ou [ill o u tt v; ij , 1 £j ne misli, da bi te napake popravil. Ko bi se to storilo, mučijo in tudi pouzročijo, da se hitreje sprehladijo. bi se ti lahko več na istem prostoru pomnožila in bi se toraj resnici delajo tako , ker mislijo, da redilo napake in njih nasledki, da se namreč porabni ženje konj tem nikakor ni na zdravje, prostor in vsled tega število živine manjša, se ne opazuje samo po avstrijskih planinah, dobro snaženje je polovica krmljenja. Sploh prepogosto in presitno sna- snago. ne na vse to ampak Tudi nasvetovano večerno snaženje ni koristno, ker je zjutraj vendar zopet potrebno. Dosedanje izkušnje pri tudi v Švajci in po bavarskem Allgau-u se čez to poročajo sledeče: vsako jutro je treba konje z dobro slišijo pritožbe. Toda tam ne drže križem rok, ampak krtačo temeljito pokrtačiti in štrigelj si pridno pomagajo: zbrali so se namreč vrli možje zvečer po opravljenem delu pa je najbolje, če jih s malo rabiti f planšarji in prijatelji planšarstva, ti so se posvetovali, slamo trdno obribljemo, zlasti po nogah in trebuhu, po kakej poti bi se dali ti zadržki odpraviti, so ta Vsaki dan je treba enkrat grivo in rep s snažno sredstva ustmeno in pismeno priporočali ter tudi de- vodo oprati. Kopita moramo po vsakem delu, ko so se jansko izpeljati skušali ohladila, zmiti z vodo in v jutru pred upreganjem se-snažiti. Mazanje večkratno z mastjo ni potrebno, časih je celo škodljivo. Grivo in rep naj vsaki dan izčesljajo in poleti naj konje v vodi kopajo, kolikrat le mogoče- •a J Izkaz nasadeb, atere so se vršile leta 1885, in onih, katere se morajo izvršiti leta 1886. v gozdih polit, okraja postojnskega. namen sestnikov, ki I ^ so uradnim \> razvidno iz za pogozditev izkaza opozoriti i so zaaen, iz centralne namen, one nadzorstvu v Id. brez vsel sadene kazen goli prostor •evesnice in na eno hektar esnov 2 g da ga ne tvovati in kaznoval r korist se onim sde. na z arevjem ev kaznovanemu zdne sfoliave zot kateri so z uradnim ukazom saditi, kakor so nekateri v d Trgovinska in obrtna zbornica je imela dne 29. oktobra 1885. svojo redno sejo, kateri je predsedoval predsednik Josip Kušar v navzočnosti vladinega zastopnika gosp. c. k. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega. Seje so se udeleževali ti-le gg. zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Oroslav Doleuec, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Krenner, Kari Luckmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Ks. Souvan in Jarnej Žitnik. Predsednik konstatuje navzočnost v sklepčnost potrebnega števila zbornikov, otvori sejo in imenuje ove-rovateljema zapisnika današnje seje gg. Ivana Bauin-gartnerja in Antona Kleina. . Odobri se zapisnik seje z dne 9. oktobra t. II. Zbornični tajnik poroča o delovanji zborničnem v času od dne 29. junija do 29. oktobra t. 1., kar se na znanje vzame. To poročilo obsega med drugim sledeče: . Ukaze vis. c. kr. trgovinskega ministerstva zadevajoče: Navodila o onem v Rumunijo uvoženem blagu, ki se ima po pogodbini tarifi ocariniti. V to svrho treba blagu izvirne potrdnice, ki jo imajo izda-vati v odpravnem kraji bivajoči rumunski zastopnik, oziroma okrajno oblastvo ali pa načelnik carinskega urada, kateremu se blago za izvoz v Rumunijo napove; trgovino z netilnim blagom ob zapadnem obrežji afrikanskem, v Egiptu in južni Ameriki; rabo francoščine ali italijanščine v trgovinskem dopisovanji rabijo, kedar pošiljajo svoje cenike itd.; navodila o natančni oznambi kot uvozno ali pre- vozno blago, kedar se pošilja v Švico; zopetno premeno nekaterih postavk ruske carin- ske tarife; naznanilo, da se bodo o pravem času izdala po trebna navodila o sestavljanji statističnega poro čila za 1. 1885.; opozorjenje na spomenico, priobčeno v listu „ Au stria", ki jo je spisal in trgovinskemu minister stvu predložil trgovec Jurij Hutterot v Trstu raz pravljajoč načine in sredstva, katera bi ute biti primerna, da bi se povzdignila trgovina z iztočno Azijo; opozorenje na poročilo o trgovinskih razmerah perzijskih, priobčeno v listu »Austria", katero j spisal vodja c. k. konzulata v Teheranu, stotnik konjiče g. Rudolf Fuchs; vi • _____1 _ izvozna trgovina pomnožila, iu navaja imenoma mnogo poštenih in zaupnih trgovskih tvrdek v Belemgradu in druzih večih mestih na Srbskem, ki tudi izterjavanje in kupčijska posredovanja dobro oskrbujejo. 2. Razpise vis. c. kr. državnega vojnega ministra zadevajoče oskrbovanja vsevrstnega blaga za vojniško opravo itd. 3. Dopise c. k. deželne vlade zadevajoče: a) Poročilo, da je vis c. k. trgovinsko ministerstvo oaobrflo računski sklep zbornični za 1. 1884; b) poročilo, da se je odobrilo zadrugovanje političnega OKraja kamniškega; c) poročilo, da se je pričelo podučevati na obrtni napredovalni šoli v Kamniku; d) poročilo, da se je mozeljski občini političnega okraja kočevskega dovolila preložitev letnega sejma; e) poročilo, kam naj se uplačujejo globe zaradi prestopkov obrtnih propisov. 4. Napravo obrtnih knjig v domačo rabo zbornice. III. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pakič bere odseicovo poročilo o zborničnem proračunu za 1. 1886. Poleg tega določile so se potrebščine z 4473 gold., ki so se od onih v leta 1885. za 94 gold. 50 kr. pomnožile, in sicer po največ radi tega, ker se je za obrtne napredovalne šole in pa za pisarniške potrebščine več preračunilo. Dosedanji nakladni odstotek popolnoma zaleže za potrebščine, odsek predlaga torej: Zoornica naj vsprejme proračun ter naj ga po c. k. deželni vladi poda v potrjenje Nj. vzvišenosti trgovinskemu ministru. Zbornica je potrdila vse proračunske postavke z edino spremeno, da je v eno točko spojila točki „plača" in „nagrade tajniku". To pa proračuna ni nikakor po višalo, in se je vsprejel potem odsekov predlog. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 21. Vrtovi grški in rimski. Kedar so semitski narodi prišli v dotiko z Evropo, začeli so prenašati kulturo in ž njo tudi kulturne rastline. S tem se je začelo razvijati novo kulturno življenje, najpreje na Grškem. Do malega so nadkrilili „1 • 1 • ______i.____A. 1 ____ ___T___3_______J ~ „ ~ - ~ „ « » naučiti. Zbog tega je rekel sam o sebi, da nikdar ne sajene platane in lavorike v ravne drevorede, in izmed hodi iz mesta, ker želi pri vsaki stopinji, ki jo uaredf, njih so gledali kipi in druge umetnine. Eden drevored naučiti se kaj malega, ali od drevja in polja se ne more je vodil do ukusnega tempeljčka, eden do dražestnega ničesa naučiti. Platon je bil drugih misli, letnega dvorca, eden do mramornega vodometa, ki je začel je zbirati svoje metal bistro vodo v širok basin, po katerem so ribice učenca v krasnem perivoju na obali Kefha. Ta perivoj plavale. Na primernih mestih so se šopirile cvetlice in z visokimi zidinami in zasajen z bujnimi razne druge uresne rastline. Razen teh manjših vrtov je bil ograjen platanami. Mnogo potov je vodilo po urejenih drevo- je bilo v Rimu za cesarske dobe ogromnih penvojev, y redih, na primernih mestih so stali žrtveniki in razni katerih se na umeten način oponašali vse krasote pri-- kipi, umetni vodometi so zrak razhlajevali in vrt napa- rode. Bile so tu umetne doline in brezički, potoki, je- jali. ki so bili Apolonu posvečeni, imel je zera, gaji, zelene tratine, mali zverinjaki in ribnjaki, in Aristotel svoja prirodopisna predavanja, in nasledoval pri vsem tem vsakovrstni letni dvorci in kioski. ga je učenec njegov Toofrast. V teh gajih Kaj se je izci- vse se je godilo na vrtovih Neronovih, o tem pripove mila prva klica znanstvene botanike, in res je to bilo duje cerkvena povestnica. najdost.ojneje mesto za to prekrasno znanost. Tu pod V ^ * A « 1 ft . . • « fl A Kjer so bile hiše tako na tesnem, da se ni mogel vednirn nebesom, pod okriljem nježnega zelenila nastale narediti dolg in širok vrt, ondi so čveterovoglato dvo so akademije in liceji, in to je bilo zunaj mesta. Prvi vrt v mestu je zasadil grški rišče spremenili v nježen cvetnjak. filozof Epikur, in pinah pompejskih nahajamo malo ne odkopanih zasi-v vsakem domu začel zbirati učence svoja na njem. svojo ostalino vrtiček. Sredi vrtička so stali kipi domačih bogov in je razpoložil tako, da se morajo učenci po smrti njegovi boginj, a pred njimi je metal vodomet bistro vodo, ki enkrat vsakega meseca izbrati na vrtu njegovem ter v je letela v kamenito školjko. Takih vrtičkov je bilo go- veselju preslavljati spomin njegov. Njega so posnemali tovo- mnogo tudi v Rimu. Siromašneji ljudje, kateri niso še mnogi drugi, in tako je bilo čedalje več vrtov po imeli nikakega vrta, izgojevali so cvetlice pod okni, in grških mestih. Selški svet je imel uže davno poprej Plinij je miloval te siromašne cvetlice, ki so ob ozkih več smisla za vrtove in cvetličje. sadunosnim drev- mestnih ulicah brez svetlobe in solnca kukavno živo- jem vred je izgojeval po vrtovih mirte, lavorike, bršljin, tarile. narcise, žefran, mak, vijolice in druge cvetlice, Ate- Za časa, ko je Rim se zibal v bogastvu in v slavi, nah je bila vijolica najpriljubljeniša cvetlica. Aristofan bil je poln vrtov in cvetličja. Med gostimi kopami hiš omenja v Atenah trga, na katerem so cvetlice prodajali je bil ali velik vrt, ali javen perivoj, Največ vrtov pa in kjer so se kapci za to prekrasno robo prav trgali. je bilo ob desnem obrežji Tiberc po ravnini in po obliž Priljubljeno uresno drevo na Grškem je bila tudi pla- njih holmih. Tu so bili tudi cesarski vrtovi, na katere tana. V Atenah je stala ena gorostasna platana, pod je vsak smel zahajati. Okolo Marsovega polja so se katero so filozofi zbirali in podučevali svoje učence, rile lavorike in platane v pravilnih drevoredih. Platane Najkrasneji vrtovi grški so bili zasajeni po naselbinah, so bile jako priljubljene. Rimski govornik Hortensij je v Mali Aziji in v Afriki. Ves ttaii vek se je čudil zalival svoje platane z vinom, in drugi rimski velikaši njih krasoti. Prav gotovo so vplivom vzhodnega ukusa ti vrtovi razvili pod so nahajali v tem plemenito zabavo, da so sami platane sadili. Pred tempeljni in okolo njih so stala stara dre-Na Italijanskem se je umetno vrtnarstvo s početka vesa, katera so Rimci jako spoštovali in z največo skrbjo slabo razvijalo. Se koncu rimske republike, ko se čuvali. Bilo je tu starih gorostasnih dreves, o kojih so je jela v Rimu zbirati vsa umetnost in vse bogastvo pravili, da so rastla še o onem času, ko so Rim ute- sveta, vzdignilo se je tudi vrtnarstvo, in za časa cesar- meiili. Na samem bučnem forumu, kjer se je zbiral jev se je popelo do najvišega vrhunca. Prvi rimski vrt, najčislaneji rimski svet, rastle so smokve in oljke, in ki ga omenjajo, bil je vrt Tarkvinija Superba. Prve lepe vrtove je zasadil Lukul. Na vojnah v Aziji je videl prekrasne vrtove, ki so se mu tako prikupili, da je stali so hladniki z vinsko trto opleteni. Kako daleč so se vrtovi tudi zunaj mesta širili, povzamemo iz ^ožbe katero je Seneka navalil na rimske bogataše, kjer začel nabirati raznih semen in živih rastlin za dom veli, da ni brežička, katerega oni ne bi s svojimi vr-svoj. Prekrasni njegovi vrtovi so se širili ob morski tovi prekrili, da ni reke, ni jezera, ki bi ju oni s svo-obali v napoljskem zalivu. Nasul je tu umetnih bre- jimi perivoji ne zaokrožili, in da ob vsakem toplem stu-iičkov, izkopal nježnih jezer, zasadil najlepših rastlin, dencu, ob morskem zalivu postavljajo svoje letne dvorce. tako da so se vrtovi njegovi mogli meriti z onimi na __ izhodu. Za Lukula vele, da je uredil prvi mestni vrt, in sicer v Rimu. Odslej se je vrtnarstvo v Rimu čedalje bolj in jako razkošno širilo. Vrtovi so se na toliko umnožili, da je začelo zemlje poljedelcem zmanjkovati, in Rim je moral svoje oči vpreti na žitnice v Siciliji in v Afriki. Horac v/svojih odah se boji, da bi utegnilo proveliko nagnenje do vrtnarstva škodovati poljedelstvu. Manje vrtove so imeli samo zaradi koristi, ker so jih zasajali največ s sadunosnim drevjem. S početka cesarske dobe se je vrtnarstvo zelo ne- Političnc stvari. Nemški kancelar Bismark zoper Slovane na Pruskem in zoper V večino nemškega državnega zbora. Minuli četrtek je knez Bismark zopet rohnel v ukusno razvijalo. Ob tej dobi so imeli premožni Rimci pruskem deželnem zboru tako zoper poljski narod v na deželi razen sadovnjakov in prostorov za prvotne izhodnih pruskih deželah in zoper one poslaniške kroge rastline, tudi še vrtove za zabavo. Po teh umetnih vr- nemškega državnega zbora , kateri so pouzročili sklep tovih je rastla tisa, mirta, cipresa in pušpan, in ta dre- resolucije proti nečloveškem postopanji tamošnje vlade vesa so tako obrezovali in pristrigovali, da so naprav- nasproti inostranskim slovanskim prebivalcem na Ru-ljali umetne figure. Ali kmalu je začel prodirati bolji skem, Bismark segel je nazaj v leto 1815. in je ukus, in najkrasneji vrtovi so se pojavili ne samo na skušal dokazati, da je poljski narod na Pruskem ne- deželi, nego tndi v samem Rimu. Vsi vrtovi so bili zvest podanik, da zmiraj le hrepeneč po ponovljenji sedaj vrlo pravilno izpeljani, navadno so bili obzidani poljskega kraljestva. Trdil je, da je tega kriva tamošnja ali ograjeni s pušpanovo mejo. Sem in tje so bile na- duhovščina in pa poljsko plemstvo. Kulturni bo » o katerem se je toliko govorilo, ni bil obrnjen zoper vero, temveč zoper poljski narod, kateremu so vsa sredstva dobra, da tam odriva nemštvo. — Odkrito je tedaj izrekel, da hoče v manjšino dejati slovansko prebivalstvo v izhodnih pruskih deželah iu k večini pomagati Nemcem , iu ako bi bilo tudi treba odkupiti poljske graj-ščake. Na drobno očita Prusom, da imajo premalo živo narodno zavest, da občudujejo vse ptujstvo, da ne izležejo le preradi iz lastne kože, ampak da zlezejo celo v ptujo; kot višje bitje občuduje se človek, ki je bil na priliko v Parizu. Pri Francozih je kaj tacega nemogoče. Konec govora se glasi: Ako glede na navedeno zrem v prihodnost, izreči moram, da nisem prost skrbi. Ne bojim se unanjih nevarnosti, ne zdi se mi verjetno, da bi se motil vnanji mir. Pač pa glede na razvoj naših notranjih razmer, z ozirom na način, po katerem postopa večina državnega zbora, s katero ne pridemo naprej — računati ne moremo ne na pomoč socijal-de-mokratstva, ne na ono Poljcev, ne Alzašanov in ne na ono nekaterih druzih oddelkov, ali na pomoč središča (katoličanov), ne vem, —tu se zmiraj kaže sKrb, da bi vlada ne postala premočna, in to ne more ostati brez posledic. — Na to moramo sedaj delati, da postanemo močnejši, to je naša naloga in dolžuost. Na to stran toraj nekaj tamno zremo v prihodnost. Vsaj je mogoče, da se po načinu, kakor smo sprejeli in vporabljaii izredno srečo , ki nas je doletavala v zadnjih 20 letih, osodi zdi potrebno, nemško domoljubje razpostaviti na ostrejšo presKušnjo v ognji velike sosedne proti nemške zveze, z drugimi besedami, da pridemo še enkrat v položaj, podoben onemu Friderika Velikega v 71etni vojski, da se moramo boriti zoper močne zveze, za katere se v našem razdvojenji vsaka- kor nahaja nekoliko podbujevanja. Ker drugi narodi ne poznajo naših notranjih razmer, ne vedo, da ljudstvo drugače misli, kakor večina državnega zbora, kjer smo leta 1866. doživeli, da smo vkljub jeze večine šli v bratovsko vojsko. -Pa tega inostranstvo ne misli, ampak računa na to: stvar gre na dvoje — se ne bo držala (sedanja Nemška). Tudi na nas obračala se bo prislovica od ilovčastih nog in menila se bo s tem večina državnega zbora. (Odobravanje in protigovori.) Pa motili se bodo, ker za temi stoje še železne noge. Mogoče je tedaj, da naš notranji razvoj prisili zavezane države s Prusko na čelu na to gledati, „da kaj škode ne trpi država" in da vsaka sebe in zavezo po moči okrepčava, in se tako, kolikor po ustavi mogoče, oproste nasprotovalne politike večine državnega zbora. (Dobro! na desnici.) — Jaz še ne spadam k zagovornikom take politike, in v nasprotji je z mojim prizadevanjem zadnjih 10 letij, pa prej kakor bi pustil stvar domovine, da obtiči ali pride v nevarnost, pa vendar pred Nj. Veličanstvu cesarju in zavezuim knezom dal svete in se za-nje zastavil — in ministra smatral bi za ničvrednega bojazljivca, ki ne zastavi življenja in časti za to, po okoliščinah domovino rešiti tudi proti volji večine. (Pohvala.) Jaz vsaj bi, ako bi poskusil, vse prenašal, kar bi me zadelo, v to pa nikdar ne bom pripomogel, da bi si pustili, kakor se deloma to godi v nekaterih sosednih zapadnih državah, dedšino velikega časa in pa pridobitvo naše junaške vojne uničavati po notranjem nasprotovanji — in našel bom potrebna pota in sredstva v ta namen, ako mi Bog življenje in zdravje da in ohrani milost cesarjevo. Med tem zadovoljujem se s podporo, katero nahajam v predlogu, s kterim se bavimo, in zanašati se smete, da bodemo v vzajemnem zaupanji hodili eno pot. (Pohvala na desni — sikanje na levi in v središči.) Naši dopisi. Z Dunaja 30. januarja. (Državni zbor; dvorni ples; mestni odbor; vreme.) Dne 28. t. m. začelo se je zopet zborovanje državnega zbora, ne da bi se bilo pri prvi seji pripetilo kaj posebnega. Dvorana za zborovanje zbornice poslancev pridobila je od zadnjega zasedanja uekaj novega kinča s tem, da so se ravna stena dvorane na desni in levi od predsedništva okinčala s slikami za zbornico primernimi iz grške in rimske zgodovine. Slike so lepo izvršene in pogled na steno je sedaj mnogo prijaznejši, ker vise lepe slike mesto do sedaj s praznim platnom pokritih sten. V obče je bilo pri prvi seji primeroma malo poslancev navzočih, Ker na dnevnem redu ni bilo ne ene posebno zanimive točke. Razumljivo je tudi, da se nekaj časa še pomude poslanci v krogu svoje družine, ker so bili deželni zbori letos prav malo dni prej sklenjeni, na pr. tirolski komaj dva dni prej. Zelo veliko časa potrebovala so naznanila predsedništva, ker je med tem časom došlo zbornici mnogo prošenj, naznanil od vlade in nekaj naznanil oziroma prošenj izmed poslaniških krogov. — Preobširno bi bilo naštevati prošnje, katerih je mnogo zadevalo posvečevanje nedelj in praznikov, izmed vladinih predlogov pa omenimo načrt postave o odpisavauji zemljiškega davka zarad škode prizadete po vremenskih nezgodah ; — načrt postave, s katero se izvzame mnogo imetja dolžnikov izmed onih reči, po katerih je upnikom dopuščeno seči z izvršilnimi sodnijskimi koraki. V prvem branji prišli so na vrsto samo predlogi poslancev dr. Keil, Kreizig in dr. Wiedersberg. Po teh točkah sklenila se je seja po 2. uri popoludne in je predsednik napovedal drugo sejo na ponedeljek dne L svečana. Pri tej seji pridejo na vrsto tudi samo prva branja predlogov, Katere je ali predložila vlada ali pa prihajajo ou posamesnih poslancev. — Tretja seja ima biti v četrtek dne 4. februarija in pri tej seji voliti se ima predsedništvo zbornice. — Nova prikazen v zbornici bil je novi naučni minister vitez G-auč. On je mlad, prijazen uradnik, kateremu je videti dobra volja, zadostiti visokemu mestu. Mož je mlad, šibak, srednje velikosti, razun rumenkastih brk obrit, sivih las in nosi redno očale (cviker). Ko ga je mini-sterski predsednik zbornici predstavil, poklonil se je, pa razgovarjal se je samo z nekaterimi poslanci, s katerimi je bil znan od prej. — Ministerski predsednik grof Taaffe je zopet zdrav, minister Falkenhayn pa še ne sme zapustiti svojega stanovanja, akoravno doma opravlja ves svoj posel. Vsi drugi ministri bili so navzoči in dobre volje bil je izrekoma denarni minister Dunajevski, ker se je uže srečno znebil svojega velikega posla: letošnjega državnega proračuna. Dvorni ples dne 28. januarija bil je zelo obiskan in sijajen, vpeljana je bila pri tej priliki nadvojvodica Valerija. Mestni odbor dunajski našel je, da zna zima z obilnim snegom kmalu miniti, da tedaj poide zaslužek revnejšim krogom. Zato sklenil je, oorniti se do cesarja s prošnjo, da naroči zgradbo mestne železnice in pa vredjenje teka Dunajšice in da naj zaukaže , da k tem zgradbam pripomore zaklad za mestno razširjenje. S tem korakom si je mestni odbor mislil po najcenejši poti pridobiti zadovoljnost delavskih krogov, sicer pa je vendar vsemu svetu znano, da ravno mestni odbor ni mogel priti do nikakorsnega vspešnega sklepa glede omenjenih del. cestah Vreme je tudi na Dunaji južno-megleno, po večih bili vablj nakopičenega je se mnogo snega, tla povsod mokro-blatna, solnca uže zdavno ni bib eni odlični zastopniki sicer pa so sarskih in avtonomnih oblastev t duhovščine, ce videti. po Od sv. Vida nad Cerknico 30 •aznih časnikih le več od ne pr Sploh se eč in slabih časov bere in sliši; in tudi od teh dolgočasnih in težavnih hribov se ne more večjidel nič veseliga naznanjevati 13 pr ob 7 uri zjutraj sta bila 70 let stari mož in njegova 68 let stara žena v njuni sobici mrtva kmetijske družbe Skala se je zavalila na železnični tir pri Za- gorji dne 27. januarija popoludne krog 5. ure potem, ko je popoldanski poštni vlak srečno prevozil oni del tira. Dnevni naglič, kateri bi imel zvečer ob 6. uri dospeti z Dunaja v Ljubljano,..... uro zakasnenja. imel je vsled te nezgode eno Gospod Andrej Brus, glavni odbornik in tajnik najdena. Umrla sta namreč oi ogljenčeve sopare (puha) osemdesetletnico j kateri je ravnokar praznoval svojo tej ravno popravljeni sobici stoji majhna okrogla želežna pečica, ki je bila precej dobro potem še iz druge peči žerjavica va-njo i malo žerjavica se je tlela in morde še kak skozi napravlj ena in Drobna upanja zbolel je te dni tako nevarno , da bi še kedaj okreval Odlični slovenski doktorand j da je aženj mlela ter doposlal nam je sledeče vabilo Matija Murko čast skozi ta zelo zadelan aženj je pi aven pečice padel ii ni mogla soparica spodnjih vratcih v sobici nabirala f ko se j ter to nes rečno smrt povzročila. Žalostno je bilo oba skupaj na parah in dve trugi v cerkvi viditi. Kakor v življenji počivata tudi v eni jami skupaj. Bog jima daj večni mir in pokoj! Pogineli ste tudi v tej sobi za soparico dve prepelici. Zima je precej boljša in prizanesljivša memo lanske ker je bilo komaj tretjino snega na debelo od onega od lani, a v hribih je vendar le težavno, ker zarad žametov Tudi sneg najvišimi mi je naznaniti, da mi je Njegovo cesarsko apostolsko Veličanstvo najmilostivejše Svoiimi in kraljevo ______ lilo slavnostno promocijo doktorom filozofij uri č c vseučilšča na Dunaji vršila se bo dne v dvorani akademičnega senata Matij Murko Znani ljubljanski vrtnar Josip Ermacora umrl je dne 28. januarija vsled krvavenja pljuč še le 48 let star Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik ----, , -------J w t ^^v*«.* - ^ , huj «u/i in zelo vlažnega snega ni za kola in ne za sani k. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedelj A t 1 1 . ■ .... - . . «1 7. t. m. dopoludne po prvi božji službi božj dne nekterim, ki so šli k sodniji ali v davkarijo, pot zaprl, da so namesto isti, še le peti dan zamogli domu priti. Pri sadji do zdaj hvala Bogu vendar še ni škode Klinar. uri v M Peč ob pol božj ob ta dan popoludne po službi v šolskem poslopji uri v Prečni. Predavanje v obeh krajih je da bi le zanaprej kaj hujega ne bilo Ljubljane asi državni poslanci podali so se Pobiranje doneskov za „Narodni Dom Zabeležiti na n zopet na Dunaj, kjer se ima pričeti novo, imenitno de lovanje. Jutri je volitev predsedništva ivmuujw' ju koj puLoiii pa, se posei se v budgetnem odseku prične obravnava proračuna svot, da potem pa --------.,„ —...... — ------— v Ljubljani. Zabeležiti nam je veselo vest, da bo polovica prve stotine razprodanih krajcarskih knjižic kmalo gotova — krajcarskih pravimo, ker smo dobili razven tega posebej na desetkrajcarske knjižice nabranih toliko še naučnega ministerstva kj slancem, žilico potipati novemu naučnemu ministru , preračunj( bo enaka prilika dana po- žile njih število za 19 krajcarske knjižice, pomno , .... , - . Razprodanih imamo sedaj 47 krajcarskih knjižic, ^m;u PaL označiti svoje stališče o važnejših vprašanjih število se je tedaj v zadnjem času pomnožilo za štiri. ~ X.. ... j... , .... knjižico pod št. 93 (poverjenik ojega področj Mi Sloveuci izvedeli bodemo ka*o od druge strani se razumeti naučni minister enakopravnost v šolah Dobili smo namreč 44 g. J. F.) iz Ljutomera, 45. knjižico pod št. 305 (po — -------- -----* g. o. l.j iz, jujuiuiuora, -±o. kujizi bo pa gotovo ministru ponudila pri- jenica gospica Fr. T.) iz Mengiša izreči se, kako se hoče vstopiti nasproti zahtevam Nemcem Knotzove in Schone konfesijonalni šoli. 46 74 (poverjenica gospica M knjižico pod št iz knjižico pod št. 22 (poverjenika gg. A Št. Jerneja in 47 in rerjeve vrste se je minister uže zameril, ker je odpravil Podbrezja. Tedaj vnovič dve gospici poverienici iz solskih knjižnic one popise nemšiio-francoske vojske, je videti, je bilo izgledno postopanje naših vrlo P.) v katerih se junaštvo katera Je prusko-neinške kuje v zvezde, Vrhničank jako vspodbudlj našo državo, zborskih kro leta 1866. zavratno, v zvezi z Laško, napadla Pa J kot zavednih Sedaj imamo vsega sku Sicer se čuje do sedaj malo iz državno- šest od ženstva če ne jemljemo v poštev nabranih manjših kvot ker se zborovanje še le polagoma za- prodanih krajcarskih knjižic čenja. Ker pa pride letos razun rednega posla na vrsto tudi več manjših svot Dostaviti nam je še, da smo v zadnjem času dobili pogodba z Ogersko, obeta se uže sedaj pričeto zasedanje trajalo dolgo ? da nabranih deloma na krajcarske bo ravno deloma na desetkrajcarske knjižice. Posebno znatna in Kot ustanovnik pristopil „ U ____________• r. r 1 društvu „Narod omenljiva je ona, ki jo je poverjenik g. K nega Doma" trgovec in grajščak gosp. F Ljubljani z doneskom 1000 gold H v Ljub nabral na desetkrajcarsko knjižico pod št. XII. v v znesku 57 for. 60 kr. Vsem Bog zjutraj je deževalo, kakor iz škafa Letošnja Svečnica se z vremenom pomozi dalj nabiralcem in nabi ludne pa je potegnila ni obnesla krog 10. ure dopo le ralkam za marljivi trud najtoplejšo zalivalo. Le tako ? naprej i hladna burija in mesto dežj tele so iz sivega neba gosti kosmiči belega snega do podjetje so faktični vspehi ponosom lahko rečemo: Nam ni treba nobene posebne reklame. Najboljša reklama za naše domoljubno blizo četrte ure popolud Ako se daljna zima ravnala po pregovoru, tedaj bi se bilo bati še hude Ker pa vremenski pregovori ne obveljajo vselej zime tedaj se vendar smemo nadejati da prestan in da huj del zime Cerkvenih ali mešnav se sprejme v prijetnem kraju blizu Ljubljane v službo, ki je samskega stanu in poštenega obnašanja. Več se izve pri upravništvu „Danice" uže svečan deloma prevzel posel mu m pa „ Novic". hastega sušca, kateri ima, kakor znano, zavihan rep. Pri gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju bil je dne januarija obed, h kateremu so Čitalnica v Šiški priredi v nedeljo 7. februarja tera ne zasluži nje w nja, izrekoma šibal je 1886. slavnostno besedo s plesom. Neudje plačajo 50 dr. Det vladino postopanje nasproti časnikarstvu Kraje, vstopnine. Začetek je ob uri. in pa kaženje javnega menenja nitem vtikanji \ ekoma po nezako Novičar iz domačih in tujih dežel. lade med volitve. Predsednik sabora Mirko Hrvat, ki pri nobeni priliki ne skriva strogosti svoje, bil je takoj po konci in je sejo pretrgal za 10 Dunaja minut in je dr. Derenčinu žugal z izklučenjem za to j Minulo soboto in ponedeljek imeli ker je ekel, da bi tako ravnanje vladino moglo so naši in ski ministri skupno posvetova BU uaoi JU vgvioui i"'"'"1"1 r ~ ~ J dogovorov glede predstoječega ponovlj zarad škodovati sicer znani udanosti hrvatskega ljudstva pogodbe Pri čako se je 5 da bodo s tem posvetovanjem dogovori ii iu da se jim v ponedeljek v skupnem ministrov dognani in zasedanji pod predsedništvom cesarjevim tudi pritrdi In ni dvomiti, da bi se bil izključil iz nekaj sej tudi dr. Derenčin, ako bi se ne bil v drugi seji pismeno izgovoril, da je bil napačno razumljen. obče se kaže, da razmere v Hrvatski postajajo po unanji obliki Sej držav o zbora v ponedeljek bolj in bolj nezdrave zopet glede obravnav ni bila pomenlj vlad pa je Vladina tako imenovana narodna stranka zgubiva predložila pomen predloge, med drugimi načrt po- zaporedoma naj razumnejše može deloma po smrti r stave proti socijalistom pa načrt postave za delavsko- katera je zadnje dni pobrala slovečega pisatelja dr bolniške blagajnice. Pri tej seji je bil bolehen oglašen Stankovič slovenski poslanec Ob je bolehen tudi posla došla zboru novica , kakor se nam naznanja, ami Naber goj Nenad da je umrl moravski domoljub deloma pa se s sedanjimi razme zadovoljni veljaki zbirajo v lastne neodvisne kroge, od koder se novejši čas borijo kolikor zmernejše tolikor vspešnejše zoper madjarizem v Hrvatski, ka državni poslanec Kusi, predsednik Matice tfkolske, teremu je glavni steber bivši duhovnik v se v 43. letu svoje starosti Predsednik dr. Smolka Nemška Miškatovič, Zadnji Bismarkov govor pregibava spominjal se je pokojnega med naznanili z prijaznimi še zmeraj politiške kroge. Prvemu sledil je med tem besedami gorke priznan ; Češki klub pa in izrekoma zgubijo s pokojnim tovarišem premišlj velikih zaslug pokojnega ko-česki posla pa odločnega ze drugi, v katerem je Bismark skušal marsikaj zasukati v mečji glas, to da nezadovoljnost državnega zbora večine s tem ni odstranjena. Vsakdo čuti, da