I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA. ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenje RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE DRUŽBENI STANDARD, IPC

^enje, 25. septembra 1991
LETO m.
Številka 34
j, ,-matska linija za izdelavo obodov pokrovov zamrzovalnih P|.r'ni in vrat za zamrzovalne omare in hladilnike iz predlakirane cevine v obratu Hladilniki
^kakovosti do ekologije
);?Prarn Hladilno-zamrzoval-
^ Aparatov je največji sesfav-U/n- Podjetja Gorenja Gospo-tjšlski aparati, saj v treh obra-.,ne proizvodnje dnevno *'*io po 1100 zamrzovalnih In?r> 600 zamrzovalnih skrinj , '030 hladilnikov. Prav tako gof°vem obratu Plastika za-l^pvljajo ustrezne sestavne > 6 za gospodinjske aparate. yad 1500 zaposlenimi delav-8 s° tudi največji v Gorenju °sPodinjski aparati.
OrQadniem času, posebej po re-^"nizaciji v podjetju, namenja-(rf,največ pozornosti kakovosti, j čaničevanju stroškov, izbolj-ilg)u Pogojev dela in ekološkega ot!n,a- Vsi ukrepi so podrejeni i^j ?nienim štirim ciljem, s kateri-
J želijo utrjevati svoj položaj na au 'n se še bolj širiti v svet.
j^Pd na izdelavo aparatov iz .^lakirane pločevine sodi med JPontembnejše postopne po-iHi u'tvene a^ivnos,i v progra-V ^ladilno-zamrzovalnih apara-' 2a ta prehod je, kot smo pisali v Informatorju, značilnih Posebnosti: od zmanjševan-51 stroškov materiala, izdelavnih l0,ask°v do izboljšanja tehno-k,Ke9a stanja in pogojev dela, Ij K°r tudi ekološkega stanja.
.prividoma naj bi v letu 1992 gkSe9li že bistveno zmanjšanje (r)rsinenitve lakirnic. Z lastnim ^ anjem in angažiranjem stro-gij^nih potencialov novo tehnolo-10 preoblikovanja pločevine
obvladujejo zelo hitro. S tem, ko v proizvodnjo uvajajo predlakira-no pločevino, morajo posodabljati tudi ostale tehnološke procese, ki so povezani z novo tehnologijo. Tako je, na primer, uvedena nova tehnologija zalivanja vrat s poliuretansko peno.
Pred strokovnjaki v Hladilno-zamrzovalnih aparatih je tudi vprašanje uvedbe novih CFC-jev, torej gre za nove freone, ki ne uničujejo ozonskega plašča. Naloga je usmerjena k izpopolnjevanju zahtev iz novih zakonodaj po svetu in mednarodne konvencije.
Med pomembnimi aktivnostmi je tudi sistematično zmanjševanje stroškov. Prizadevanja za to področje dela so že rodila sadove in uspehi so se pokazali na različnih delih proizvodnega procesa. Odločili so se tudi za zaostreno revizijo proizvodno-teh-nološkega procesa po njegovem poteku, torej za pregled tehnoloških postopkov, materialnih in časovnih normativov in organiziranja dela.
"Nalog je seveda še veliko, zato vse sistematično usmerjamo z vsemi strokovnimi službami po novi programski shemi in tistimi službami, ki so skupnega pomena za podjetje," je povedal Boro Jefabek, namestnik direktorja in vodja tehnologije Hladilno-zamr-zovalnih aparatov, ter dodal, da so s tem, ko so vse vitalne strokovne funkcije združili v programu, bili dani pogoji za celovito in sistematično izpolnjevanje novih nalog in doseganje vse bolj zahtevnih ciljev.
Pomembna je okretnost in dobro ime
Kjer se nakopiči veliko problemov ali se ti ne rešujejo sproti, je treba veliko več časa, da se ponovno vzpostavi normalen položaj. Tudi ukrepi za izboljšanje nato terjajo globlje posege na vsa področja dela in življenja v takšnem kolektivu. Kajti, povsod je treba najprej nekaj ustvariti, da lahko kasneje koristimo. Najtežje pa je, kadar je zaradi napačnega in premalo agresivnega vodenja premalo ustvarjenega v preteklosti in v sedanjosti ni kje jemati.
Nekako tako se je dogajalo v preteklosti v Gorenju Procesna oprema. Zdaj, ko pa so na podlagi analiz ugotovili, da se s toliko zaposlenimi (trenutno jih je 500) bodočnost ne kaže v nič kaj ugodni luči, in začeli tudi resno razmišljati o Gorenju Procesna oprema s 350 delavci, pa se seveda odpira množica vprašanj. Direktor Andrej Glušič ob tem zatrjuje, da bodo pri ugotavljanju trajnih ekonomskih viškov najprej izkoristili vse možnosti, od prekvalifikacij, iskanja zaposlitve drugje, odpravnin, preden bi kdorkoli od delavcev ostal brez zaposlitve.
Gorenje
Procesna oprema
Vodstvo Gorenja Procesna oprema pa se ob tem še kako zaveda, da je za uspešno bodoče poslovanje treba potrebno kontinuiteto dela, zastavljeno v tem letu, držati vsaj leto, dve, da bi podjetje sanirali. Vedo, da bodo slabo preteklo poslovanje in zaradi njega nakopičeno izgubo morali na nek način odplačati sami. To pa
jim bo uspelo le z delom, s katerim bodo morali sebi in drugim dokazati, da bodo sposobni preživeti in si zagotoviti mesto na trgu. Zato težijo k cilju, biti tako glede rokov kot kakovosti izdelkov boljši kot drugi. Srednji nivo, ki ga dosegajo na trgu (trg tudi zahteva največ takšnih izdelkov) bodo držali tudi v prihodnje, saj so se že doslej izkazali kot konkurenčen partner doma in v tujini.
Tudi znotraj koncerna Gorenje so ponovno vzpostavili boljše sodelovanje, kjer pa prav tako nastopajo kot enak med enakimi. Tudi tu je prva kakovost, rok, cena, šele nato ime Gorenje. Res pa je, da sodelovanje znotraj koncerna in na slovenskem trgu nikakor ni dovolj za zasedbo vseh zmogljivosti v orodjarji in na strojegradnji. Ta dva programa sta namreč v devetih letošnjih mesecih dokazala, da bosta zmogla preživeti tudi v prihodnje, medtem ko bo program procesne elektronike moral temeljito prenovljen in zastavljen na povsem drugačnih osnovah in z bistveno manj zaposlenimi zaživeti na novo.
Na orodjarstvu in strojegradnji si prizadevajo tudi razširiti dejavnost na zastopanje tujih firm, v zagotavljanje stalnih partnerjev, sklepanje kooperacijskih poslov s tujimi partnerji in seveda v širše sodelovanje s slovenskimi podjetji.
Tako postaja cilj Gorenja Procesna oprema vse bolj sodelovanje s stalnimi partnerji, za kar možnosti so. Treba jih bo le izkoristiti.
Darinka Razdevšek
Pletejo prodajne niti
Mrežo pooblaščenih poslovalnic želi Gorenje Commerce razširiti v kar največ krajev in tako zagotoviti čimvečjo prisotnost Gorenjevih izdelkov na tržišču.
V sredo, 2. oktobra 1991, bodo v ta namen odprli četrto pooblaščeno poslovalnico v Ajdovščini. Lab d.o.o., Trgovina Elektro, kot se bo imenovala, bo na približno 70 m2 prodajnega prostora prodajala izdelke iz celotnega pro-
dajnega programa Gorenja Commerce.
Gorenje
Commerce
V Gorenju Commerce načrtujejo v naslednjih dveh mesecih odpreti še deset pooblaščenih poslovalnic, in sicer v Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Kopru, Slovenskih Konjicah, Tržiču...
D.Z.
Poslovodna šola Gorenja nadaljuje z delom
Ena od sestavin načrtovanja razvoja obstoječih in potencialnih vodilnih kadrov v našem koncernu je tudi Poslovodna šola Gorenja. Z delom je začela 13. junija, v prvi skupini pa je 17 slušateljev.
Delo Poslovodne šole Gorenja, za katero so podjetja prijavila skoraj 50 slušateljev, je razdeljeno v tri module. V prvem, junijskem, so se slušatelji seznanili s strateškim konceptom razvoja Gorenja ter z nekaterimi vprašanji ekonomske narave.
V okviru drugega modula, od 19. do 21. septembra, pa so obrav-
V prejšnjem Informatorju smo objavili imena tistih delavk in delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, ki so v drugi polovici lanskega leta slavili svoj jubilej zvestobe Gorenju. V letošnjem letu so se jim do konca aprila pridružili še novi jubilanti.
10 let Gorenja so dopolnili:
Bernarda Jelen, Ivana Krančan, Nevenka Lamešič, Marta Lampret, Rabija Omerovič, Drago Pantner, Ida Pejovnik, Jožica Poličnik, Ruža Filipovič, Truda Maksimovič, Stoja Krnela, Liljana Ol-jača in Milena Šimičič iz Štedilnikov.
Nevenka Biškup, Ivanka Drofel-nik, Hasiba Jašarevič, Mira Kre-jič, Jožica Novak, Ljubica Pavline, Nada Ristič, Gospana Be-nič, Nada Daničič, Zdenka Hofman, Hidajeta Kančič, Miladinka Klisarič, Irena Kovač, Muharema Pajič, Slavica Sadiku, Nada Stankovič, Zvonka Andrejc, Vili Drev, Džemila Joldič, Ljubica Kukoviča, Miran Božnik, Božidar Privšek iz Zamrzovalne in hladilne tehnike.
Anda Jeličič, Vinka Jurkič, Nada Vincek, Ljubica Vučetič, Kristina Beliš, Viktorija Fišer, Anton Kodre, Marta Pogorevc, Rozina Ramšak, Ivanka Jurekič, Ljuba Jurišič, Milan Topič in Dragica Petrovič iz Pralno-pomivalne tehnike.
Velenka Božič, Tita Pavitinovič iz Galvane.
Jože Cižmek iz Kondenzatorjev. Vlado Obu, Ivan Vanovšek, Vinko Brodnik iz Vzdrževanja. Petrovka Cvetanovič, Rudolf Hu-darin, Zlatko Bartolac, Ivan Dvornik, Katarina Fajdiga, Vilma Fe-ce, Kasim Lukavačkič, Jože Novak, Jelica Radusinovič, Boži-dara Rozmana, Viktorija Sabol, Suzana Golob, Zvonko Grmič iz strokovnih služb.
Kristina Jakša, Marija Pintar iz Kompresorjev.
20 let delajo v Gorenju:
Danica Lah, Slavica Plevel, Marija Kores, Frančiška Pocajt, Antonija Rošer, Ivan Sinreih, Marjeta
Šteharnik, Ida Hren, Džurdža Kopitar, Dragica Kristavčnik, Karel Lužnik, Ana Perše, Marija Sluga, Marija Lovrič, Marija Mraz, Jožefa Pogorelc, Verica Ramšak, Silvester Stropnik in Vera Tasič iz Štedilnikov.
Marija Omladič, Kristina Beliš, Viktorija Fišer, Anton Kodre, Marta Pogorevc, Rozina Ramšak, Stanislava Potočnik, Marija Šibanc, Slavica Vukajlovič, Silva Jelen, Izet Koca iz Pralno-pomivalne tehnike.
Vinko Gros, Marija Balant, Ivanka Barle, Vera Berložnik, Radoj-ka Dragičevič, Marija Galinec, Danica Goršek, Gabriela Pod-bevšek, Vladimir Pušnik, Martin Rotovnik, Danica Završnik, Bogomira Golob, Vera Iršič, Majda Martinc, Slobodana Mladenovič, Ivan Oder, Ivan Pirec, Jožefa Škrbot, Branka Trap, Frančiška Kotnik, Ana Petek, Gabriel Založnik, Ida Žolger iz Zamrzovalne in hladilne tehnike.
Anton Rošer, Milan Skornšek, Josip Žučko iz Vzdrževanja. Marija Ko rade j, Jože Gostenčnik, Milan Kretič, Ivan Marzel, Vera Orešnik, Štefan Riga, Silva Subašič, Vida Balant, Ivan Pantner, Alfonz Stepišnik, Jože Sko-renšek, Ivan Glušič, Milan Guček, Čedomir Kovač, Jožef Krašovec iz strokovnih služb.
30 let:
Anica Mravljak iz Štedilnikov in Terezija Doler iz Zamrzovalne in hladilne tehnike.
Kultura
komuniciranja
Zunanji videz - ekonomska kategorija v stikih z ljudmi
Predavanje na temo Kultura poslovnega komuniciranja, namenjeno poslovodnim delavcem Gorenja, ki je bilo načrtovano v Sektorju kulture, vodila pa naj bi ga Ana Nuša Kneže-vič 21. septembra, je zaradi objektivnih razlogov prestavljeno na petek, 13. decembra 1991.
V četrtek in petek, 17. in 18. oktobra, pa bo z Ano Nušo Kneže-vič organiziran pogovor in predavanje, namenjeno zlasti ženskam, ki veliko kontaktirajo s poslovnimi partnerji. Tema bo Zunanji videz kot ekonomska kategorija v stikih z ljudmi, s poudarkom na kulturi obnašanja, medsebojnih odnosih, zunanjem videzu, pomenu dišav, smislu za estetiko, modnih dodatkih, skratka, na splošni urejenosti. Predavanje bo ponovljeno še 19. in 20. decembra letos.
Srečanje z Ano Nušo Kneževič bo vsakokrat pripravljeno na Herbersteinu, zato je število udeleženk oziroma udeležencev omejeno. Vse informacije pri Stanislavi Pangeršič, telefon 448, II. ATC.
DR
navali korporacijsko, podjetmsk kulturo, o čemer je govoril Prea sednik poslovodnega od bot Gorenja Mitja Jenko, razvoj do veških potencialov, motivacijo i uspešno vodenje, nadalje krea tivnost in inovativnost, pa nace in prakso sodobne organizira osti ter uspešno komuniciranj: Slušatelji šole so predstavili,u dva primera iz prakse (Gorenj MGA in Gorenje GA).
Tretji modul za prvo skupino sla šateljev Poslovodne šole Gore ja bo predvidoma sredi oktob j njem pa bodo govorili o nac in oraksi sodobne oraaniza0 .
Deska malih oglaso^
mali oglasi, ki jih delavci
To, resnici na ljubo, vse bolj ^ podobo našega okolja. ®e\a$0 Gorenja Družbeni standard ^ prav tako nejevoljni, saj imeti urejeno in lepo P°s%-in vhode v gostinski obrat- . prav listke snamejo in stene stijo selotejpa, jih spet hitro r.
novno oblepijo z novimi
oglasi.

Najbrž bi ustrezno in hitro uresničila služba za um- ^ zunanjega prostora v Gor Gospodinjski aparati.
renju preselili na eno desko malih oglasov.
na njem pa bodo govorni o nač lih in praksi sodobne organ.-ter organiziranju lastnega de menedžerjev, ena od tem Pa tudi celovito obvladovanje kak° osti v podjetju.
"Prodam avto..., prodam lo..., prodam...” se obi&Lj začenjajo skoraj vsi šta\
drugi oglasniki brez zadd^
lepijo in obešajo po stena vhodu ali izhodu iz jedilnic v, renja Družbeni standard in drugod.
kvarl
An
'a,
Menim, da bi bilo treba P05^ dve posebni oglasni deski 5» | za male oglase in sicer ob naJ jj prehodnih mestih. Tudi obstoj^, zastekleni oglasni deski ob v du v jedilnici Družbenega s,g(1|| darda naj bi upravljalec narr% določeno vlogo. S tem bi se v^g. s številnih oglasnih desk v ^
An
ki
ta,
ta
ta
so
Uk
Ob
len
ta
>
i:n
Stis
D-Z'
Sss
tol
N
liki
2. stran - informator gorenje
25. 9. 1991 - številk3 ^ ta,
1
Izobraževanje
fogam	Kdaj	Kje	Izvajalec_____________________Cena
^'dperted 5,1	14.-18.	oktobra	Gorenje	Izobraževalni center	175 DEM
Vlado Kolnik
Satiro PRO	21.-25.	oktobra	Gorenje	Izobraževalni center	175 DEM
Milan Jurčič
vaattroPRO	28.10.-1.11.	Gorenje	Izčobraževalni center	175 DEM
Milan Jurčič
ki se želite prijaviti na seminarje prosimo, da to storite vsaj teden dni pred začetkom seminarja. 'Ofeacijo nakažite na ŽR: 52800-710-24165.
pomračijo dobite na:
Sgaževalni center Gorenje: tel, int. 319, 270, 337.
Zapuščaš prijatelje..
22. letih dela v Gorenju, ^težno vr službi varovanja, n*kaj časa vmes kot skrbnik Pleme v poslovni stavbi Kon-zina, se je te dni upokojil Iv-n Sušeč, izmenovodja v služ-1 varovanja Gorenja Servis.
' j^lzne iskrice v očeh in trepeta-
glas so izdali čuteče srce. pIovo je težko, saj 22 let pred-■avlja kar precejšen del življenja 'orni ljudmi, skupnih odrekanj, ?°moči. Saj zapuščaš prijatelje,
. katerimi si delil dobro in slabo," Poudaril ob slovesu Ivan Su-, c- Ni bil posebej zgovoren. Bolj tovorno je to, da je bil vztrajen j/1 zaupanih nalogah, pri zahtev-e,tl delu varovanja našega
skupnega premoženja, pripravljen delati ponoči, ob vikendih, praznikih. A nočno delo! To odtehta vse težavnosti izmenskega dela ali dela ob praznikih. Ko si še mlad, ni problem. Težje postaja, ko pride človek v leta... Zato Ivan meni, da je 35 let dela dovolj za upokojitev. Navsezadnje, kot je dejal, človek se že pred zaposlitvijo izobražuje, usposablja, kar pomeni pripravlja za delo, a to se ne prizna.
Na koncu najinega kratkega pogovora je Ivan Sušeč iskreno želel, da bi sodelavci, delavci Gorenja, uspeli premagati trenutne težave in se ponovno vrniti na svojo že znano ustvarjalno in razvojno pot, na kateri smo bili vedno najbolj prepričljivi.
DZ.
!
r
o
ji
m
e
r
n
tr
ti
'P
j«
Sonija Žučko in Ivan Sušeč sta se ob upokojitvi skupaj poslovi-* od sodelavcev v ekspeditu Gorenja in Službi varovanja
prvem tekočem traku
Uii ponija Žučko je začela delati , Gorenju leta 1963 in danes °fna/ verjame, da ji ni treba e1 v službo. Z dokupom zava-ije °Valne dobe v Gorenju Servis '1“ ii namreč omogočili upoko-
N
obujanju spominov na preho-
rio J-".0 pot v Gorenju se v mislih jol i .“krat povrne v prostore stare-eči ja htdniškega jaška, kjer je dobi-jb- l delo potem, ko je prišla v Ve-)(i- i ®nie iz Brežic. Šla je po poti svo-
S|. sestre. Najprej je delala ob . tkalnici, ko pa je v novi hali 6kel prvi tekoči trak, je postala |flo totavijaika štedilnikov na trda gtova. Največ let pa je Antonija i .r®živela na delu v obratu Hladil-'kov, kar od izgradnje leta 1969
do leta 1985.
Zadnjih šest let je delala v ekspeditu in prav tu so ji sodelavci pripravili lepo slovo.
H.J.
Vabilo na novo razstavo
Prihodnji četrtek, 3. oktobra, bo v Galeriji Gorenja otvoritev razstave tihožitij Gorana Horvata.
Hkrati pa bo tudi predstavitev knjige Sveto pismo-Stara zaveza, ki jo je likovno opremil Goran Horvat.
Srečanje na delovnem mestu
Ivica Lesjak
"Tajnice so različne, različni so tudi ljudje, s katerimi poslujemo. Z vsemi pa moramo v bistvu ravnati enako, ne glede na njihov značaj. Mi smo samo posredniki, ki naredijo dober ali slab vtis. Moramo se truditi, da je dober," je bil le eden izmed odgovorov, ki jih je nanizala o delu tajnic Ivica Lesjak, dolgoletna delavka Gorenja Gospodinjski aparati, danes na delovnem mestu tajnice namestnika generalnega direktorja za področje ekonomike in financ ter za tehnično področje.
Kot 16-letno dekle je pred petindvajsetimi leti prišla na delo v tedanji Chrommetal, kjer je, podobno kot drugi, delala v treh izmenah in kljub mladoletnosti si nihče ni upal oporekati nočnemu delu. Samo, da si imel delo. In tudi marsikatero nedeljo je bilo treba delati. A se človek počasi utrudi in kmalu je Ivica Lesjak začela razmišljati o šolanju ob delu. To je bilo tedaj, ko je prva hčerka začela hoditi v prvi razred.
"Postali sva prvošolki,” se spominja Ivica, ki se je takrat lotila šolanja z vso resnostjo. Po administrativni šoli je dobila zaposlitev v izobraževalnem centru in nato ob delu končala še srednjo ekonomsko šolo.
Tedaj so v kolektivnem vodstvu Gorenja TGO iskali tajnico. "Kar nekam strah me je bilo in prvič sem to delo odklonila. Nato so predlagali, da delo prevzamem začasno. Zdaj ta začasnost traja že deset let. Vendar sem spoznala, da to delo opravljam z veseljem, sicer pa mi je delo v proizvodnji, ob 500-tonski stiskalnici v Štedilnikih, posebej pa v izobraževalnem centru s pomočjo gospe Robidove, pomagalo, da tudi delo tajnice lažje opravljam. Spoznala sem veliko ljudi, s katerimi in za katere rada delam..."
Njeno delo se od začetkov do danes precej razlikuje, odvisno je pač od področja, situacije v gospodarstvu in od nadrejenih. Vselej, ko sliši pripombo, da tajnica pač samo kuha kavo in dviguje telefonsko slušalko, jo pretrese.
Prav v zadnjem času je njeno delo na področju proizvodnje in financ še posebej razgibano. Vse končne odločitve so zadnje leto zopet v rokah direktorjev, zato se je tudi obseg njenega dela povečal. K temu je prispeval težak gospodarski položaj in zato mora obe področji dela dobro poznati, če želi resnično biti v pomoč.
Področje proizvodnje in financ je povezano z veliko mrežo sodelavcev in poslovnih partnerjev. To zadnje posebej velja za področje financ. Mnogo je kontaktir-anja med ljudmi preko telefona in dopisov, zato moraš poznati ljudi, biti do njih korekten in prijazen, tudi če jih srečaš samo enkrat, saj šele takrat dobi pogovor po telefonu, dopis ali prošnja svojo sliko, ponavadi s pozitivnim odgovorom. Na tem delovnem mestu ne poznajo slabe volje, kislega obraza ali neizbranih besed.
"Mislim, da je za delo tajnice po-tregnega veliko veselja in prirojen značaj, saj besed, da 'ne znaš' ali 'ne moreš’ ne smemo uporabljati," je Ivica Lesjak razglabljala o svojem delu. Povedala je še, da ji je bil v veliko pomoč in samozavest seminar pod vodstvom Sonje Klemenc na temo "Tajnica v managements-kem teamu". Na seminarju si je utrdila mišljenje, da je tajnica tudi v očeh drugih bolj poslovni sekretar, saj je njeno delo odgovorno, poslovna tajnost pa v današnjem času toliko večja, saj je vse več neprijetnih situacij, ki pa jih je treba umiriti. In prav tu se Ivica Lesjak sprašuje: "Smo na poti v Evropo v očeh sodelavcev boljše tudi tajnice?" Bomo znali na to vprašanje odgovoriti tudi mi?
Naš pogovor bi lahko sklenili prav na tem mestu. Pa vendar je treba dodati še kakšno misel in podatek. Kot mnogim, je tudi Ivici Gorenje priraslo k srcu. Na delo se namreč vrača na isto mesto, kjer se je rodila. Ko se je Gorenje širilo, so namreč morali zapustiti hišo in nekaj zemlje ter se odseliti drugam.
"Kaj si želim? Želim si to, da bi se še naprej lahko vsak dan vračala na delovno mesto, ki ga zelo rada opravljam."
Hinko Jerčič
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
d jt
^ 9. 1991 - številka 34
J
3. stran - informator gorenje
Abonmaji 1991/92
V Kulturnem centru Ivan Napotnik tudi za letošnjo sezono razpisujejo nekaj abonmajev. Abonmaje bo vpisovala tudi Stanislava Pangeršič (prostori Gorenja Družbeni standard, poleg nekdanje banketne sobe ali telefon 448, II. ATC) in to do petka, 4. oktobra 1991.
In kakšni abonmaji so pripravljeni za ljubitelje glasbe in gledaliških predstav? V glasbeni abonma je vključenih šest koncertov vrhunskih domačih in tujih izvajalcev in ansamblov, med njimi flavtiska Irena Grafenauer in pianistka Dubravka Tomšič. Ob takojšnjem plačilu je cena abonmaja 1.500 din, možno pa je plačilo na tri čeke, cena pa je v tem primeru 1.800 din.
Gledališki abonma vključuje pet predstav Gledališča Celje (Ljubezen), Mestnega gledališča Ljubljana (Pahljača), Drame Ljubljana (Svetniški vrelec), Cankarjevega doma (Leticija in Luštrek) in Gledališča Maribor (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski oziroma Hamlet). Za ta abonma je ob takojšnjem plačilu cena 1.800 din, pri plačilu s tremi čeki pa 2.160 din.
Za štiri predstave mladinskega abomnaja pa je cena 800 din, lutke pa bodo najmlajše obiskale petkrat v Velenju, na eno predstavo pa se bodo odpeljali v lutkovno gledališče. Cena abonmaja je 600 din. Zadnja dva abonmaja je treba plačati ob prijavi.
Spoznajmo tudi Slovenijo
Kulturne znamenitosti Primorske
Da ne bi kdo očital, kako pot kulturnih lepot željnih delavcev vodi le v svet, v Sektorju kulture Gorenja Družbeni standard pripravljajo tudi krajše, enodnevne izlete po Sloveniji, da bi odkrivali starodavno kulturno zapuščino Slovencev.
V Sektorju kulture prvega od teh izletov organizirajo za prizadevnejše animatorje in ljubitelje kulture to soboto, 28. septembra, na Primorsko. Izlet bo brezplačen, saj se je od kulturnega dinarja nabralo nekaj sredstev, ki bodo tokrat namensko porabljena. Če imate torej radi umetnost in se zavedate, da umetnosti in zgodovine kulture najbližjega okolja ne poznate dovolj, se boste v prihodnje tudi izletov gotovo udeležili še drugi.
Nova Gorica je danes kulturno središče celotne Primorske. V stvaritvah številnih graditeljev, mojstrov obdelave kamna, kovin in lesa, slikarjev in kiparjev, so v sami Gorici in njeni okolici ohranjene številne kulturne vrednote.
Pravi biser je grad Kromberk, v katerem ima prostore Goriški muzej s stalnimi arheološkimi, etnološkimi in umetnostnozgodovinskimi zbirkami.
Blizu je Kostanjevica, samostanska cerkev iz 17. stoletja, enoladijska zgradba s stranskim hodnikom. Vredna ogleda je predvsem zanimiva štukatura z začetka 18. stoletja. V cerkvi je tudi grobnica zadnjih Burbonov.
Pot nas bo vodila naprej na Dobrovo. Dobrovski grad je značilen zastopnik
Klub popotnikov Gorenje
Spoznajmo svet in njegove kulture Občutek splošne internacionalizacije ima v sebi veliko ljudi, ki želijo spoznati, videti in občutiti tudi tisto, kar je drugačno. Videti druge kulture, spoznati življenjske navade drugih narodov, njihovo sedanjost skozi zgodovino, ki se kaže v njihovih kulturnih spomenikih.
Če hočemo namreč obdržati lastno samobitnost, ohraniti svojo deželo in kulturo, se naučiti ceniti vse, kar so pred nami ustvarjale generacije Slovencev, moramo spoznati tudi tisto, kar ni naše. Tisto drugačno, pa vendar in morda prav zato lepo in vredno naše pozornosti. Da bi se bolje spoznali in razumeli drug drugega, izbrišimo vsaj meje kultur in poskusimo razumeti to različnost.
Izleti, popotovanja skupine delavcev Gorenja, željnih kulturnih lepot, organizirajo v Sektorju kulture Gorenja Družbeni standard, nimajo namena biti klasični turistični in nakupovalni obiski tujine. Namenjeni so in bodo tudi v bodoče zgolj in izključno spoznavanju kulture drugih.
Ker je v posameznih okoljih Gorenja zanimanje za to vrsto popotovanj precejšnje, je pri animatorjih kulture vzniknila ideja o organiziranju neke vrste kluba popotnikov, skupine ljudi, ki bi za ta popotovanja namensko varčevali. Vsak obisk kulturnih prireditev izven Velenja in popotovanja zaradi ogleda lepot kulture sosednjih in tudi
nekoliko bolj oddaljenih narodov, je namreč povezan z denarjem, ki ga je vsekakor laže zbirati postopoma. Pripravljen je tudi že okvirni program teh izletov. Dokončno vsebino pa mu bo dala prihodnost in udeleženci sami. Dva izmed izletov sta že za popotniki - prvi v Benetke in drugi v Padovo. Rimini, San Marino. Pred popotniki pa so novi. eden privlačnejši od drugega. Konec oktobra ali novembra je tako predviden petdnevni izlet z avtobusom v Pariz, 21. in 22. decembra v Munchen, nato pa do pomladi prihodnje leto počitek in čas, da udeleženci privarčujejo kakšen dinar (marko, dolar) za nove kulturne izzive. Sredi aprila je nato predviden tridnevni izlet z avtobusom v Rim, mesec kasneje v Bologno in Firence, junija ali julija pa bi se za 10 dni odpravili v Moskvo in Leningrad. Želja je tudi po poti preko zahodnega dela Sovjetske zveze in preko Baltika do Skandinavije, jeseni prihodnje leto ali leto kasneje pa tudi enotedenski obisk New Torka in VVashingtona, ki bo organiziran ob pomoči Kulturnega centra Ivan Napotnik.
Morda kdo že zmajuje z glavo in dvomi v uresničitev tako ambiciozno zastavljenega programa. Pa vendar tudi Amerika ne bo le Amerika sanj, če se bodo bodoči popotniki pravočasno odločili za namensko varčevanje. Veliko pa je seveda odvisno tudi od bodočih razmer in seveda zmožnosti (zlasti denarnih) popotnikov. Podrobnejše napotke in druga pojasnila kot vedno, kadar je v ospredju kultura, pri Stanislavi Pangeršič v Sektorju lulture Gorenja Družbeni standard, telefon 448, II. ATC.
plemiške kulture, ki se na naših tleh pojavlja okoli leta 1600. Gre za tip dvorca z nerazčlenjeno pravokotno stransko maso in gladkimi stolpi. Je pa dobrovska arhitektura naredila že tudi prvi korak na poti v baročno oblikovanje. V gradu je stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča.
V Ajdovščini pa še ogled Pilonove galerije, samega mesta in župnijske cerkve Janeza Krstnika (tipična primorska cerkev s pravokotno ladjo).
Torej se obeta kulturno bogata sobota.
starostnih skupinah se je treba pfj3" viti vnaprej pri organizatorjih rekreacije (do petka, 27. septembra, tel. ‘,2t» II. ATC). Poleg delavcev Gorenja bodo lahko ribe lovili (in jih odnesli) tud' njihovi družinski člani, štipendisti P upokojenci Gorenja.
Poskrbeli bodo tudi za malico, če boste pravočasno prispevali blok za malico in se prijavili in poravnali Prllav!Jl' no, ki znaša za delavce Gorenja 6U za ostale pa 120 dinarjev.
S.P
Nogometna liga
Prišla je jesen in z njo nova sezona zimske lige v malem nogometu. V sektorju rekreacije so že začeli zbirati prijave in morda je prav, da na začetku povemo, da se morajo ekipe pravočasno prijaviti.
Neljuba je tudi novost, da je pač uvedena prijavnina, ki znaša za A ligo 1.900 dinarjev, za B ligo pa 1.700 dinarjev, za ekipe podjetij, ki ne združujejo sredstev za rekreacijo, pa je prijavnina za 100 % višja.
V	A ligi imajo pravico sodelovati ekipe PPT II., Galvana, Štedilniki, Centralno skladišče, MGA, TTE, Vzdrževanje, Servis orodij, Družbeni standard, PPT I., POINT in ZHT - ZO.
V	B ligi bo nastopilo 12 ekip po vrstnem redu prijav, ki jih bodo prejemali do 10. oktobra 1991, do 10. ure, ko bo žrebanje ekip v Sektorju rekreacije.
H.J.
V soboto ob jezero
V soboto, 28. septembra, nas sektor rekreacije vabi ob velenjsko jezero na posamezno ekipno tekmovanje v ribolovu za pokal Gorenja.
Za tekmovanje ob ribiškem domu v 4
Bomo smučali?
V rekreacijsko turistične^ | centru na Golteh tudi letos nr dijo ugoden nakup smučaj' kih vozovnic v obliki obvezi in tudi sezonskih vozovnic I
Na obveznici je 20 kuponov, vsi
.ak^
kuponov ima vrednost dnevne
vozov-
JI IO VI
niče. 10 kuponov bodo lastniki la" porabili v sezoni 91/92, ostale P“ naslednjih sezonah. Sezonska voz niča pa pomeni neomjeno število ženj od začetka sezone do 31 • ma prihodnjega leta.
Vse cene so v dinarjih, nudijo pa' , možnost plačila s tremi čeki. “ obrok (polovico zneska) je treba P čati do 15.. oktobra, ostala dva Pa ^ novembra in 5. decembra 1991 prodaji bo le 650 obveznic za odra in 350 obveznic za otroke, zato Uu
telji smučanja nikar ne zamudite
oktobra 1991, četrtka, ko bodo v kreaciji Gorenja Družbeni stanoa zaključili s sprejemanjem prijav.
In na koncu še cene:	_.i
Odrasli	olrt*
Obveznice	„	,in
4.600,00 din 3.200,00 0
Sezonska
vozovnica	„
10,000,00 din 7.000,00 b
Sodelujte — dopisujte v Informator
Malica
Četrtek
Redna
Mineštra, sirov burek
Petek
Ponedeljek
Torek
Sreda
Dušen puran, mlinci, solata
Vampi ali pašta, sadje Piščančji zrezki, rizi-bizi, solata
Segedin, krompir v kosih
Četrtek
Dietna
Cvetačna enolončnica, sirov burek
Dušen puran, mlinci, solata
Vampi, sadje
Piščančji zrezki, rizi-bizi,
solata
Pečena jajca, špinača, pire krompir
Testenine z mesom, solata
Testenine z mesom, solata ,	..... *. „,„01,..., __
Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do sprememb® I dilnika.
Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravili 0 Topolšica vam bodo v nedeljo pripravili in postregli: govejo juho z riba kašo, dušeno govedino po borgunsko, puranov file orli, pražen kromP dušeno sladko zelje, solatni bife, sladica po izbiri.	u.
Cene so nespremenjene, gostje na kosilu pa imajo za 50 odstotkov ca" še kopanje in savno! Dober tek!
Jq
°P
9a
'n
»d
ko
Ce
ba
Ufi
Os
?a
Torte po naročilu
V Gorenju Družbeni standard si prizadevajo izboljšati gostinske storitve in jih kar najbolje približati širšemu krogu porabnikov.
Med takšna prizadevanja sodi sprejem naročil tort različnih velikosti in vrst za različna praznov-
alo ^
anja. Prednaročila sprejemajo interni telefonski številki 28Z
508 na ATC I, osebna naročil® ^ želje za dekoracijo pa na hlad ^
čali v dveh obrokih.
liniji malice vsak dan, torte Pa ^ dajajo v torek, četrtek in Pe' -
Cene tort bodo, glede na vrsto velikost, 420 din majhne, °u ' 900 in več dinarjev velike tod ^ Torte bodo lahko naročniki P'
»d
»d
Hi
N
te;
I?
Pa
D-Z-

4. stran — informator gorenje
25. 9. 1991 - številka