ki ■o ir^i -r- PRILOGA flOSOVA PETICA CELJE 60 let srednje šole za gostinstvo in turizem str. 6 TV SPORED Digitalna oživitev dogodka s tradicijo od S. do 22. oktobra 2020 novi tednik ЈГ%и. nTo[feijetii i » öd пајиШЈН-tre * mojeka " „•- Maja Oderlap: Mlada mar spet očarala s svojim gla Tednik za Savinjsko regijo / št. 40/ Leto 75 / 1. oktober 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik 75 let časopisa na razstavi pred Narodnim domom Na Trgu celjskih knezov bo mesec dni na ogled panojska razstava, ki prikazuje 75-letni razvoj Novega tednika. Verjamemo, da se boste mnogi ustavili ob njej, se morda celo našli na kakšni fotografiji ali se samo spomnili katerega od dogodkov, ki jih je v preteklih desetletjih zabeležil naš časopis. Razstavo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan, ki je v torek ob pomoči sodelavca Roberta Zapuška izpeljala še zadnji del projekta - postavitev panojev. 2 AKTUALNO ZADETKI »Iščemo nove, drugačne vsebine, ki so prilagojene aktualnim razmeram. Spomladanski krč je vplival na vse zaposlene in partnerje. Pomembno je, da imamo dobre odnose, da se spodbujamo in skrbimo za točne in pravočasne informacije.« Darja Lesjak, vodja nakupovalnega središča Citycenter Celje »Dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo na pravi način prave stvari. Te pa so razvoj, nenehni boj s konkurenco in produktivnost.« Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno »Slovenija je država, ki ima še vedno največ cvetja v primerjavi z drugimi. Ne spomnim se, da bi kjerkoli v tujini zasledila toliko zasaditev kot pri nas.« Ana Sotošek, učiteljica in floristka »Tisti, ki potrebujejo pomoč, preveč molčijo... Mogoče je srečati tudi posamezne uporabnike, ki materialno pomoč odklanjajo.« Ivanka Plešnik, prejemnica zlatega vojniškega grba »Na lokalnih derbijih s Celjankami je vedno prisotna trema. Še pravočasno smo strnile vrste. Čestitam celotni ekipi za pozitivni naboj in preobrat.« Hana Galić, rokometašica Zelenih dolin žalca ČETRTEK PETEK / 21 8 SOBOTA NEDELJA t 23 > 12 ^ cn < 18 10 Ganljiva izpoved družinske zdravnice »Ne vem, če bom to še zmogla ...« »Že od časa epidemije med delom nisem šla na malico, za bolnike želim s svojo ekipo vsak dan narediti največ. Danes smo v ambulanti odgovorili na 60 elektronskih sporočil in na približno 80 telefonskih klicev ter glede na ukrepe sprejeli 20 bolnikov. V ambulanti mi pri delu pomagajo tri osebe, ki sem jim izredno hvaležna. Zvečer sem tako utrujena, da ne vem, ali bom vse to še zmogla ... Žal smo zdravstveni delavci samo del bolnega zdravstvenega sistema in se večinoma trudimo po najboljših močeh, da ta sistem vsaj za silo deluje,« pravi družinska zdravnica, ki ima svojo ambulanto na našem območju. Ima 15 let izkušenj kot družinska zdravnica s koncesijo. SIMONA SOLINIC Sogovornica želi ostati anonimna. Skoraj se je že odločila nastopiti z imenom in s priimkom, a bi to v trenutnih razmerah, ko je že čisto izčrpana, bilo še toliko bolj stresno zanjo, za njene sodelavce in tudi za njene bolnike. »Oni so za nas na prvem mestu. Mi smo tu zanje in ne oni zaradi nas,« pravi med pogovorom o tem, ali bi se javno izpostavila. »Raje ne. Ves čas razmišljam, kaj bi še naredila za svoje bolnike ... A prav je, da vedo, v kakšnem sistemu delamo,« doda. »Razumem jezo ljudi« »Že pred epidemijo smo bili izčrpani, zdaj smo še toliko bolj,« dodaja. Če kdo misli, da družinski zdravniki zdaj delajo manj, ker lahko glede na usmeritve NIJZ in ministrstva za zdravje v živo sprejmejo manj bolnikov, se moti, pravi. »Samo primer: za vsak klic in sporočilo mi medicinska sestra pripravi zdravstveni karton bolnika in zapis z razlogom njegovega klica. Nato se, ko ostale bolnike, kolikor jih lahko glede na ukrepe pregledam v ambulanti, lotim pregleda zdravstvene dokumentacije »Zdravstveni sistem deluje izključno zaradi ljudi, ki v njem delujejo. Ti pa so na pragu zloma, kar posledično pomeni razpad sistema. Takšen način ni več vzdržen. Sesutje sistema bo ena največjih kriz, ki jih bo Slovenija doživela.« To ni fotomontaža. Na omarah so kupi map, ki jih je morala naša sogovornica pregledati v enem dnevu! Gre za mape ljudi, ki so zaradi različnih razlogov klicali v ambulanto ali poslali elektronsko sporočilo. tistih, ki so pisali ali klicali. Na mizi imam tako kupe zdravstvenih kartonov. Nisem površinska. Pregledam vse. Glede na razlog klica je treba preveriti tudi starejše izvide, da se dobro seznanim z njimi, saj za vsakega bolnika ne morem vedeti vse zgodovine zdravljenja. Nato vse moje odločitve, ali gre za napotnice, izvide, recepte, bolniške staleže ali dokumentacijo za invalidske komisije ali kaj drugega, obdela medicinska sestra oziroma jih vnaša v sistem,« razloži zdravnica. Na vsak klic ali elektronsko pošto je treba ne le odgovoriti, ampak natančno preveriti razlog klica in vsako zadevo temeljito preučiti. A to je le en del vseh opravil. V zadnjih letih čuti nerazumno sovraštvo do zdravstvenih delavcev, tako do zdravnikov kot tudi do medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. »Verjamem, da so ljudje nezadovoljni, ker predolgo čakajo na storitve v bolnišnicah, ker marsikje naletijo na neprijazen odnos zdravstvenih delavcev in ker ne morejo priklicati ambulante. In jih razumem,« dodaja. Ob vsem tem se zaveda tudi razlik v med družinskimi zdravniki v javnem in zasebnem sektorju. Ko nekateri specialisti ne razložijo izvida Javnost prehitro sodi, zato je ključno, da izve, s čim vse se ukvarjajo družinski zdravniki. Ti ogromno časa porabijo tudi za pogovore z bolniki, ki ne morejo priti do specialističnih pregledov pravočasno. »Čakalne dobe so predolge, v tem času mi vodimo bolnike. Tudi po pregledu pri nekaterih specialistih ljudje dobijo le izvid, ki jim ga nihče ne razloži, na nas se obračajo za razlago izvidov in za naše mnenje o zdravljenju,« razloži. »Bolniki povedo, da v bolnišnici opravijo specialistični pregled, potem počakajo v čakalnici. Medicinska sestra jim prinese izvid, bolniki pa imajo dodatna vprašanja. Nekateri specialisti odgovorijo >saj vam bo osebni zdravnik razložik Ker bolnik ostane prepuščen sam sebi, kliče v družinske ambulante in prosi za pojasnitev izvida. Seveda razložim, sploh ni težava v tem, a rada bi pojasnila ljudem, da tudi takšni klici terjajo svoj čas,« dodaja zdravnica. Tovrstnih primerov je največ na področju ortope-dije in kirurgije. Doda, da ne želi kritizirati specialistov, verjame, da delajo vsi po svojih najboljših močeh. Želi le opozoriti, da bi se z malo volje dalo stvari izboljšati. »Vsi namreč delamo za bolnike. »Družinski zdravniki smo postali strelovod za vse frustracije, za vso negotovost in nedostopnost do zdravljenja na sekundarni ravni.« »Ljudje nas kličejo, ker ne dobijo svojega ginekologa AKTUALNO 3 »Naše zdravstvo ostaja v času, ki je bil pred tridesetimi let, kljub temu da je na nekaterih področjih prišlo do velikega napredka. Razvijajo se novi načini zdravljenja in nova zdravila, a bolniki čakajo in umirajo v vrstah. Denar za zdravstvo se izgublja v mnogih žepih, zdravniki opozarjamo na to že vrsto let.« ali zobozdravnika, ker ne uspejo priklicati specialistične ambulante ali ker so tam spremenili stopnjo nujnosti na napotnici in so bolniki naročeni šele leta 2022 ... Odgovarjamo na klice ljudi, ki se ne morejo naročiti na fi-zioterapijo ali morajo nanjo čakati do naslednjega leta. Da ne boste razumeli narobe, prav je, da se bolniki razjezijo in uprejo, vendar osebje v družinskih ambulantah ni pravi naslov za to,« meni zdravnica. Poniževalno! Vodilni v državi se tega, da je sistem zdravstva tik pred zlomom, zavedajo, a hkrati znajo poudariti, da je zdravstvo v primerjavi z drugimi državami na dobri ravni. »Poudarjajo, da ljudem pripada ogromno storitev. Če je nekdo zaradi težav s ščitnico na specialistični pregled naročen šele leta 2022 ali celo kasneje, te navedbe ne držijo. Držale bi, če bi bil bolnik na pregled naročen čez teden dni, torej bi storitev dobil realno, ne le na papirju! Bolniki na fizioterapijo čakajo tudi pol leta, toda storitev potrebujejo zdaj. Če bi jo dobili - potem opravljamo različna administrativna opravila. Velik del krivde nosi ZZZS, ki bi moral prevzeti večino administrativnih opravil. Zal z njegove strani prejemamo večinoma nerazumljive okrožnice in grožnje s kaznijo,« dodaja. Ob tem navaja, da je bilo delo na področju preventive v času epidemije v ambulantah ustavljeno. »Toda medicinske sestre, ki sicer delajo v referenčnih ambulantah, so delale druga dela in bile izjemno obremenjene. Potem smo dobili odgovor iz ZZZS, da nam dela preventive ne morejo plačati. Zakaj? Ker ni bila opravljena. To je poniževalno do medicinskih sester, saj vidim, kako in koliko delajo,« še pojasnuje. Zakaj med mladimi ni zanimanja za to delo? Kljub vsemu ostaja zvesta družinski medicini: »Svojim bolnikom želim dati vse najboljše. Za družinsko medicino sem se odločila, ker mi je bil všeč izziv. V njem sem ostala strokovno povezana z vsemi področji medicine. Všeč mi je bilo, ker so me bolniki vzeli za svojo, mi zaupali »Novih zdravnikov v družinski medicini je izredno malo. Tudi mlajši imajo dovolj, da so krivi za vse, kar je v slovenskem zdravstvu narobe, zato odhajajo v tujino. Družinska medicina počasi ugaša, kmalu se lahko zgodi, da bo veliko bolnikov ostalo brez osebnega zdravnika. Vsi vidimo, kam to vodi, a zavedati se moramo, da je lahko že jutri vsak od nas bolnik v zdravstvu, ki očitno ne deluje več.« bi bilo to zdravstvo, kot bi moralo biti. Storitev je tista, ki bolnikom pripada, ampak le, če je izvedena pravočasno,« je jasna zdravnica. »Zdravniki družinske medicine že leta opozarjamo, da postajamo >pisuni< in zavarovalniški agenti, kar je zelo narobe. Strokovnega dela je v naših ambulantah ostalo zelo malo, večino časa svoje občutke in najrazličnejše težave, srečne in žalostne trenutke v družini, na delovnem mestu,« pravi. A ob tem jasno svari vse mlade, ki se še odločajo za to pot, naj bodo trdni v svojih odločitvah. »V času pripravništva študentje >krožijo< v zdravstvenem sistemu, tudi v bolnišnici. In slišijo marsikaj. Tako zna marsikateri specialist »Specialisti napišejo izvid in na njem navodila, katero zdravilo mora bolnik dobiti. Pri tem ponavadi napišejo eno škatlico zdravila. Bolnikom pogosto ne razložijo, da imajo recept na kartici že izdan v elektronski obliki. Ker bolniki tega ne vedo, kličejo nas. Kličejo nas tudi zaradi razlage izvida, ker jim nekateri specialisti rečejo >osebni zdravnik vam bo razložil<. Samo več primerne razlage in komunikacije bi bilo treba ... Priporočljivo bi bilo tudi, da bi bili kje avtomati, kjer bi z vstavitvijo zdravstvene kartice ljudje lahko prebrali, kakšne recepte in napotnice imajo. Ljudje se včasih tudi ne znajdejo, zato bi jim morali dostop do podatkov o zdravstvenem stanju olajšati. Tako malo je treba, da bi si vsi skupaj olajšali delo.« ob pregledu zdravstvene dokumentacije izreči >pa kaj je spet ta družinski zdravnik napisal ...<. Na ta način mlad človek v tem ključnem obdobju izobraževanja dobi negativen občutek o družinskih zdravnikih, kar je nepravično,« dodaja. »Ko sem začenjala svojo poklicno pot, ni bilo posebnega zanimanja za družinsko medicino. Večina kolegov se je bolje počutila v bolnišnicah in na klinikah. Všeč jim je bil občutek varnosti, ker imaš v bolnišnici vedno nekoga, ki ga lahko vprašaš za mnenje, ko si v stiski. Pritegnile so jih klinične specializacije, ki so bolje plačane in omogočajo tudi raziskovalno delo. Nekateri so specializacijo izbirali tako, da so premišljevali, kje za čim manj stresa zaslužiti čim več denarja. Različni smo bili, kljub nekaterim izjemam je večina imela glavni cilj pomagati svojim bolnikom,« pravi. »Očitajo nam, da se bojimo virusa. Res sprejemamo samo naročene bolnike in tiste z nujnimi stanji. Takšen sistem ni zaradi zdravstvenih delavcev, ampak zaradi zaščite bolnikov.« V normalnih razmerah bi delala tudi za manj denarja »Očitajo nam tudi zasluž-karstvo. Upam si trditi, da večina družinskih zdravnikov ni izbrala te specializacije zaradi dobrega zaslužka. Na lestvici najbolje plačanih javnih uslužbencev je bolj malo družinskih zdravnikov, če se kateri pojavi, je to kakšen direktor zdravstvenega doma. Zdravnik specialist družinske medicine po končani fakulteti, sekundariatu in štirih letih specializacije je v osnovi razvrščen tri razrede nižje kot specialist v bolnišnici. Večina družinskih zdravnikov po končanen delu v ambulanti nima več energije, da bi hodila delat še kam drugam,« dodaja. Pravi - in doda, da misli iskreno - da bi delala za manj denarja, ne le ona, tudi njeni sodelavci, samo da bi bile razmere, v katerih delajo, normalne. »Vsi ti ukrepi, ki so zdaj v veljavi ..., so za ljudi. V polni čakalnici bi se lahko zgodilo, da bi bila med čakajočimi tudi okužena oseba, ki ne kaže znakov bolezni, a bi okužbo lahko prenesla na druge bolnike, tudi takšne, ki so po operaciji, se zdravijo zaradi raka ali imajo drugo kronično bolezen. Ljudje se morajo zavedati, da smo mi tu za njih in ne obratno in da je v čakalnicah zdaj manj ljudi zaradi njihove zaščite,« še dodaja. »Strah me je. Ne vem, če bom vse to še zmogla,« zaključi naš pogovor skoraj na robu solz. In doda, da jo pokonci drži poslanstvo pomoči ljudem. Pokonci jo držijo bolniki, ki ji zaupajo in vedo, da bo zanje naredila vse, kar je v njeni moči. Nad turistične posledice odpovedi Mosa z intenzivnejšo kampanjo Jesen čas za v v unovčenje vavčerjev Slovenska mesta ne sodijo med zmagovalce unovčevanja turističnih vavčerjev. Prebivalci naše države se pri porabi vladnega darila, ki bo pomagalo slovenskemu turizmu pri okrevanju, raje odločajo za druge destinacije. Mesta enako kot ves slovenski turizem zelo čutijo posledice koronavirusa. Vse to velja tudi za Celje, kjer bi v minulem mesecu zaradi Mosa moral biti eden od vrhuncev dnevnega turističnega obiska in nočitev v letu. A Mosa, kot ga poznamo, letos ni bilo. To vsekakor ni razlog, da jeseni Celja ne bi obiskali za več dni in unovčili turističnih vavčerjev pri katerem od ponudnikov nastanitev. Tudi knežje mesto je lahko primerna destinacija za bolj individualizirana in mirnejša doživetja, kot naznanjajo nova turistična gibanja v časih nove normalnosti. ROBERT GORJANC Po podatkih Fursa je bilo v Celju do 15. septembra unovčenih 933 bonov v vrednosti več kot 98 tisoč evrov. V Savinjski regiji je bilo sicer največ bonov unovčenih v zdraviliških krajih, v Podčetrtku, Laškem, Zrečah in Rogaški Slatini. »Celje ni izrazito počitniška in poletna destinacija in se ne more primerjati s ponudbo Obale ali zdraviliških/termalnih centrov v okolici, enako tudi ne z destinacijami, kot so Rogla-Pohorje, Gorenjska, ki ponujajo oddih v naravi. Zato je tudi primerjava z njimi nesmiselna za poletno obdobje. V Celju so ponudniki namestitvene kapacitete odpirali postopoma, konec junija, nekatere šele v juliju,« je povedala Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje. Turistične posledice odpovedi Mosa Odpoved letošnjega Mosa je zato vsekakor velik udarec tudi v turističnem smislu za Celje - v času sejma so bile običajno zapolnjene vse namestitvene zmogljivosti ne samo v Celju, ampak tudi v okolici (Laško, Dobrna, Podčetrtek, Rogaška Slatina ...). Lani je bilo v septembru zabeleženih več kot šest tisoč nočitev, v zavodu Celeia predvidevajo, da je bilo vsaj 30 odstotkov nočitev ustvarjenih v času Mosa. Slednji je v turistični sliki Celja pomemben z vidika razstavljavcev, ki ustvarjajo večino nočitev, kot tudi z vidika obiskovalcev (lani naj bi Mos obiskalo približno sto tisoč ljudi, ki so П iS ■;■'.=■ tudi obiskali znamenitosti Celja). Kot je še povedala Urša Dorn, svetovalka za turi- zem v Zavodu Celeia Celje, v času Mosa zaznajo večji obisk gradu, starega mestnega jedra, predvsem pa kulinarični ponudniki zapolnijo tudi svoje restavracije v mestu in okolici. V Zavodu Celeia Celje bodo zaradi izpada Mosa in da bi jeseni v Celje privabili še več gostov, okrepili promocijske kampanje. V ZCC že promovirajo nov turistični produkt Grofovski piknik kot primer dobre prakse sodelovanja z lokalnim gostincem, gostilno Pri Kmetec. Do konca novembra so tudi zakupili velik pano na avtocesti pri Arji vasi, s katerim dodatno nagovarjajo k obisku Celja. »V kampanjah izpostavljamo Stari grad Celje s programom Zive zgodovine. V oktobru, če bo ugodno vreme, bomo okrepili izvajanje tega programa, ki je letos na grad ob koncih tedna privabil res zavidljiv obisk. Sodelujemo tudi z novo znamenitostjo, ki je svoja vrata odprla prejšnji mesec, Tehnoparkom, za katerega menimo, da bo v jesenskem času privabil v Celje precej novih obiskovalcev,« je še sklenila Urša Dorn. Foto: SHERPA Število in vrednost unovčenih turističnih bonov v evrih v izbranih občinah Savinjske regije, do 15. 9. 2020: Podčetrtek 27.942 4.007.562,49 Zreče 15.189 2.069.802,48 Laško 14.140 2.158.557,79 Rogaška Slatina 10.243 1.542.475,35 Šoštanj 6.953 1.038.691,53 Dobrna 4.364 732.191,37 Mozirje 3.008 371.365,40 Velenje 1 .782 200.130,67 Celje 933 98.434,15 Žalec 706 81.155,39 Vir: Furs 4 GOSPODARSTVO Cetis združuje izdelovanje komercialnih tiskovin v enem podjetju Cetisovi družini Kmalu nov član v Cetis bo izdelovanje komercialnih tiskovin, s katerim je lani ustvaril približno tretjino svojih prihodkov, prenesel na svoje hčerinsko podjetje Amba, ki se prav tako ukvarja s to dejavnostjo. Amba, ki je v lasti celjskega podjetja že več kot desetletje, se je predlani iz najetih prostorov v Ljubljani preselila v Celje, kjer je Cetis za izdelovanje komercialnih tiskovin postavil sodobno proizvodnjo ter s tem uspešno končal eno svojih večjih naložb v zadnjih letih. Z novimi prostori v Celju in z nakupom nove opreme je Cetis zmogljivosti za izdelavo komercialnih tiskovin več kot podvojil. Podjetje, v katerem bosta združeni proizvodnji komercialnih tiskovin Cetisa in Ambe, se bo imenovalo Cetis Flex. JANJA INTIHAR r «^ i g r _ ^ « (»Ј>Ј - t , "v ■ Z novimi proizvodnimi prostori in z nakupom nove opreme je Cetis zmogljivosti za izdelavo komercialnih tiskovin več kot podvojil. Pogodbo o izčlenitvi proizvodnje komercialnih tiskovin in njenem prenosu na Albo morajo uradno potrditi še lastniki, kar ne bo težava, saj ima ljubljanska družba MSIN v Cetisu, ki ga lastniško in tudi drugače obvladuje že nekaj let, več kot 75-odstotni delež. Seja skupščine bo v drugi polovici oktobra. V Cetisu predvidevajo, da bo celoten proces končan še pred koncem letošnjega leta, ko se bo družba Amba lahko preimenovala in bodo registrirali novo podjetje Cetis Flex. V njem bo zaposlenih približno 150 ljudi, vodil ga bo Radenko Mijatović, dosedanji direktor Ambe, sicer tudi izvršni direktor v Cetisu. V Cetisu poudarjajo, da ne gre za novo proizvodnjo ali selitev. Proizvodnja nove družbe Cetis Flex bo namreč še naprej v dosedanjih prostorih Cetisa, ki so namenjeni izdelovanju komercialnih tiskovin, ter v novih prostorih, v katere se je preselila Amba pred dvema letoma. Gre za sodobne proizvodne prostore za izdelavo fleksibilne embalaže, ki so urejeni v skladu z najzahtevnejšimi standardi kakovosti in varnosti na področju farmacevtske in prehrambne industrije, pravijo v Cetisu. Dodatna nova oprema omogoča podvojitev zmogljivosti tiska, višjo produktivnost in krajše dobavne roke, varnost dobave je zaradi dveh tiskarskih strojev še večja in tudi kakovost tiska je boljša, poleg tega je omogočila širitev proizvodnega programa tudi na tako imenovane pokrivne filme in na vrečke. Po uradni registraciji bo ponudba novega podjetja obsegala fiksno embalažo, ki jo je do zdaj izdelovala Amba, ter etikete, termokrčljive rokavč-ke, ovojne etikete in rešitve za zaščito blagovnih znamk, ki jih je proizvajal Cetis. Matična družba Cetis pa se bo osredotočila na izdelovanje varnostnih tiskovin in korporativno upravljanje celotne skupine, so pojasnili v celjskem podjetju. Lani rekordna prodaja, rast tudi letos Cetis, ki zadnja leta beleži stalno rast, je lani prihodke od prodaje povečal na malo manj kot 37 milijonov evrov. Še bolj kot prodajo je povečal čisti dobiček, ki se je v primerjavi s predlanskim zvišal za 1,6 milijona evrov in je znašal 3,7 milijona evrov. Celjsko podjetje je bilo uspešno predvsem na tujih trgih. Delež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je s predlanskih 41 povečal na 53 odstotkov. Malo več kot dve tretjini prihodkov ali 26 milijonov evrov je Cetis zaslužil s prodajo varnostnih tiskovin, kar je največ doslej. Cetis dobro posluje tudi letos. Čeprav so posledice pandemije koronavirusa občutno zarezale tudi v njegovo delo, je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal prihodke in tudi dobiček. Ustvaril je 17,9 milijo- na evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4 odstotke več kot lani, čisti dobiček je bil približno takšen kot lani in je znašal 2,6 milijona evrov. Delež izvoza je povečal, in sicer na 54 odstotkov. V poročilu o poslovanju v prvem polletju je vodstvo Cetisa zapisalo, da je podjetje v programu varnostnih tiskovin v prvem četrtletju delalo odlično, predvsem na račun izdelave potnih listin za eno večjih afriških držav. Z epidemijo koronavirusa so prišle tudi težave. Naročila so se zmanjšala, razlog za to sta bila predvsem omejitev gibanja in zaprtje meja v Aziji, Afriki in Srednji Ameriki. Ustavila se je izdaja slovenskih potnih listin. V Cetisu pričakujejo, da se bodo do konca leta razmere umirile in bodo naročila varnostnih tiskovin tako na domačem kot na tujih trgih spet oživela. Celjsko podjetje se je tudi letos pri pridobivanju poslov v tujini osredotočilo predvsem na države Evropske unije, Afrike in Srednje Amerike. Za razliko od varnostnih tiskovin je Cetis s svojimi komercialnimi tiskovinami usmerjen na trge zahodne in srednje Evrope, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in na Nizozemsko. Ključne panoge, s katerimi sodeluje in v katerih želi v prihodnje z inovativnimi rešitvami svoj položaj še okrepiti, so industrija pijač, farmacevtska in kozmetična industrija ter prehramb-na industrija. Tudi v programu komercialnih tiskovin je podjetje v prvih letošnjih šestih mesecih povečalo prihodke in to zlasti na račun domačega trga, ker je pridobilo nove posle za eno od farmacevtskih podjetij in v proizvodnji pijač. Na tujih trgih je bila prodaja manjša. Manj naročil je bilo zlasti iz podjetij v industriji pijač. V Cetisu pravijo, da se trg počasi pobira, a bodo posledice ukrepov za zajezitev koronavirusa prisotne še nekaj mesecev. Foto: arhiv Cetis Cetis je v letošnjem prvem polletju s programom varnostnih tiskovin ustvaril 11,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega 42 odstotkov na slovenskem trgu. Tretjino prihodkov so mu prinesli projekti v Afriki. Malo manj kot 6 milijonov evrov je znašal promet, ki ga je celjsko podjetje imelo s prodajo komercialnih tiskovin. Delež prihodkov, ustvarjenih v Sloveniji, je bil 52-odstoten. V Hišo vin Emino odkupujejo grozdje za vinski letnik 2020. Do konca septembra naj bi ga od pogodbenih pridelovalcev odkupili od 300 do 350 ton. Zaposleni ocenjujejo, da je letošnje grozdje bistveno bolj kakovostno, kot je bilo v zadnjih dveh letih, kar bo omogočilo še višjo kakovost vin omenjene zadružne kleti. V Hiši vin Emino, kjer zadnja leta za svoja vina nizajo domača in tuja priznanja, pravijo, da se trud za kakovostno kapljico začne septembra, ko od svojih pogodbenikov odkupijo grozdje za nov letnik. Letošnji po besedah enologa Gašperja Rep-šeta obeta veliko. Predvsem v zadnjem delu zorenja grozdja je bilo veliko sreče z vremenom. September je bil sončen, suh in topel, zato je grozdje lepo dozorelo in tudi njegovo zdravstveno stanje je veliko boljše kot pretekla leta. »Mošti iz letošnjega grozdja imajo izredno lepo in izrazito sortno aromatiko. Prav tako imajo precej nižje kisline kot v prejšnjih letih, kar je prav tako posledica toplega vremena.« V Hiši vin Emino, ki jo upravlja Kmetijska zadruga Šmarje, so doslej odkupili grozdje za penine in za sortna vina, kot so rumeni muškat, sauvignon in chardonnay. V teh dneh bodo odkupovali grozdje modre frankinje. Iz grozdja letnika 2020 bo na trg najprej prišlo mlado vino Emino cu-vee, znano pod skupno blagovno znamko štajerskih vinarjev Pubec. TS Premogovnik V zadnjih petih letih je Skupina Premogovnik Velenje zaposlila 554 novih sodelavcev. Število zaposlenih povečuje tudi letos. V prvi polovici letošnjega leta je celotna skupina na novo zaposlila 33 delavcev, do konca leta načrtuje še vsaj toliko novih zaposlitev. Pred dnevi so v premogovniku zaposlili devet novih sodelavcev, objavili so že tudi nov razpis, iščejo namreč še več rudarskih delavcev za delo v jami. Koliko ljudi bodo v tem letu še zaposlili, je odvisno od števila upokojitev in ponudbe na trgu dela, pravijo v Premogovniku Velenje. »Veliko energije vlagamo v izobraževanje in zaposluje zaposlovanje mlajšega kadra, saj se zaziramo tudi v prihodnost - torej v čas, ko se bo rudarska Šaleška regija prestrukturirala, zaradi česar bomo znanja in izkušnje zaposlenih v družbah Skupine Premogovnik Velenje oblikovali v nove programe z visoko dodano vrednostjo ter s tem zagotovili delovna mesta tudi, ko bodo v premogovniku prenehali odkopavati,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. Za šolsko/študijsko leto 2020/21 so v Skupini Premogovnik Velenje razpisali 40 štipendij, od tega jih je 34 namenjenih dijakom in šest študentom v rudarskih, strojnih in elektropro-gramih. LKK, foto: PV f? Letošn dober e grozdje obeta etnik V Hiši vin Emino, ki je letos na največjem slovenskem vinskem ocenjevanju Vino Slovenija za svoja vina ter penino prejela tri zlate medalje, v teh dneh začenjajo odkup grozdja modre frankinje. (Foto: SHERPA) Direktor premogovnika Janez Rošer pravi, da sodelavce izbirajo skrbno in preudarno, saj se zavedajo, da je delovno okolje v jami precej drugačno kot pri večini ostalih poklicev. GOSPODARSTVO 5 V zadnjih petih letih so na Celjskem najvišjo rast zabeležila podjetja Draganović, Inel in Kinezika Tekma gazel letos brez zmagovalk Izvedba projekta »Gazela«, ki je z izborom najboljših hitro rastočih podjetij v dvajsetih letih zrasel v enega največjih poslovnih dogodkov v Sloveniji, je letos nekoliko drugačna kot prejšnja leta. Izbora regijskih zmagovalcev ni, prav tako ne bo državnega, a je znano, katerih sto podjetij po posameznih regijah je v minulih petih letih doseglo najvišjo rast. V Savinj-sko-zasavski regiji je tokrat na vrhu lestvice podjetje Draganović iz Žalca, ki je od leta 2014 do 2019 čiste prihodke od prodaje povečalo za osemkrat. JANJA INTIHAR Savinjsko-zasavska regija je po številu prejemnikov najvišjih priznanj za hitro rastoča podjetja še vedno najbolj uspešna med regijami. Kar devet od skupno dvanajst regijskih zmagovalcev Gazele se je od leta 2014 do 2019 uvrstilo med najboljše tri v državi, nekaj celo večkrat. Zlat državni kipec so prejela podjetja Engrotuš, Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Dewesoft iz Trbovelj, Plastika Skaza iz Velenja in Tehnos iz Žalca. Poleg sedmih zlatih so gazele s tega območja dobile še tri srebrna in dve bronasti odličji. Kako izjemna je Savinjsko--zasavska regija, kažejo tudi ugotovitve najnovejše raziskave trajnostne uspešnosti gazel, ki so jo opravili v družbi Bisnode. Regijski zmagovalci s tega območja bi namreč po stresni simulaciji Time-to-wall kljub popolnem upadu prodaje preživeli v povprečju kar 176 dni. »To je odličen rezultat, če vemo, da bi zlate gazele ob isti stimulaciji preživele 115 dni in regijski zmagovalci 96 dni,« je povedala Alja Stepišnik. Delati na pravi način prave stvari Namesto razglasitve treh najboljših hitro rastočih podjetij je družba Dnevnik, ki vodi projekt Gazela od leta 2005, tudi za Savinjsko-zasavsko regijo pri- pravila pogovor s predstavniki nekaterih uspešnih podjetij. Dogodek, pri katerem je sodelovala tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, je bil v Velenju. Direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek je povedal, da njegovo podjetje nima ambicije postati veliko, a želi ostati dobro, biti najboljše v tem, kar dela, in ohraniti svoj položaj na trgu. »Dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo na pravi način prave stvari. To so razvoj, nenehen boj s konkurenco in produktivnost,« je dejal Bogomir Strašek in napovedal, da bo podjetje do leta 2025 več kot polovico prodaje ustvarilo z izdelki za električne avtomobile. Tudi direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek je pouda- ril, da njegova družba nenehno vlaga v razvoj novih izdelkov. Rezultati so zdaj vidni in v družbi se trenutno ukvarjajo predvsem s tem, kako učinkovito izkoristiti številne priložnosti, ki so se jim odprle v zadnjem obdobju. Izjemna rast prvih treh Družb KLS Ljubno in Kro-noterm, čeprav sta obe zelo uspešni in iz leta v leto beležita rast, ni na letošnji lestvici sto najhitreje rastočih savinjsko--zasavskih podjetij. Njuna rast namreč ni več tolikšna, kot je bila v minulih letih. Na vrhu lestvice je tokrat podjetje Draganović iz Žalca, ki se ukvarja s prevozništvom in hotelirstvom. Med letoma 2014 in 2019 je čiste prihodke od prodaje, ki so lani znašali 5,8 milijona evrov, povečalo za osemkrat. Sledi mu celjski Inel, ki razvija in izdeluje sisteme za označevanje in sledlji-vost izdelkov v farmacevtski industriji. Lani je ustvaril 25,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 790 odstotkov več kot pred petimi leti. Tretja na lestvici najvišjih rasti je družba Kinezika iz Celja, ki razvija in izdeluje kozmetične izdelke za druge blagovne znamke doma in v tujini, v zadnjih letih pa se je uveljavila tudi z izdelki dveh lastnih blagovnih znamk. Ki-nezika je v petih letih prihodke od prodaje, ki so lani dosegli malo več kot 3,5 milijona evrov, povečala za šestkrat. Potem ko sta se še pred približno pol leta sindikat in vodstvo Gorenja prepirala glede napovedanega množičnega odpuščanja, se danes mnenja krešejo ob načinu izplačila nagrade. Bodo v Gorenju kljub izplačilu dodatka stavkali? V Gorenju je spet vroče in sindikat za prihodnji teden celo napoveduje stavko. Tokrat se zaposleni in vodstvo ne morejo zediniti glede izplačila dodatka za delovno uspešnost. Sindikat si želi enoten dodatek za vse, družba je dodatek izplačala, a ne vsem enakega. Sindikat na to ne pristaja. Iz Gorenja so sporočili, da je družba zaposlenim izplačala poseben dodatek iz naslova prihrankov v proizvodnji za avgust, izplačilo je predvideno tudi za prihodnje tri mesece. »Zaposleni v proizvodnji so s svojim kakovostnim in predanim delom izjemno pomemben del nedavnega uspeha podjetja, zato se je vodstvo odločilo izplačati omenjeni bonus, kljub temu da po zadnjih treh zaporednih uspešnih mesecih podjetje v obdobju januar-avgust 2020 skupno še vedno izkazuje kumulativno izgubo,« so zapisali in dodali, da so posebne spod- bude za doseganje delovne uspešnosti po posameznih tovarnah del poslovnega sistema Hisense in so jih že vpeljali v proizvodnih družbah v Valjevu v Srbiji in v Mori na Češkem, kjer so jih zaposleni dobro sprejeli. »Temeljijo na doseganju ciljev posameznih tovarn in ustvarjenih prihrankih iz tega naslova ter se od tovarne do tovarne zato razlikujejo, vezane so tudi na število oddelanih ur posameznega delavca,« so še pojasnili v Gorenju. Sindikat na drugi strani želi enoten dodatek k plači za uspešnost v izrednih razmerah za vse zaposlene za avgust, september, oktober in november v višini 0,75 evra bruto na uro. Predsednik sindikata Žan Zeba je prepričan, da je enoten dodatek edino pošten, saj da se zaposleni med oddelki tudi mešajo. Ob tem poudarja, da je sindikalni predlog pravičnejši in ne predstavlja finančnega bremena za podjetje. Od vodstva družbe sindikat zahteva tudi dvig vseh osnovnih plač s 1. januarjem prihodnje leto. Dvig ne sme biti nižji od 10 odstotkov. Podporo stavke je s podpisom v nekaj dneh podprla večina sindikalnega članstva. S stavko izgubijo vsi Sindikat za zdaj ostaja pri svojih zahtevah, vodstvo pri svoji obliki določitve višine in izplačila dodatka. Če bo prišlo do stavke, tudi če bo ta kratkotrajna in če bo stavkalo le manjše število zaposlenih, Gorenje bonusov za prihodnje tri mesece ne bo izplačalo, opozarjajo v družbi. Menijo tudi, da je sindikat tokrat pripeljal družbo in zaposlene v povsem absurdno situacijo. Podjetje je želelo za dodatke zaposlenim nameniti dva milijona evrov, sindikat pa je zaradi tega napovedal stavko. LKK, foto: Gorenje Meja prodana, jo zdaj čaka »prisilka«? Celjsko okrožno sodišče je konec minulega tedna izdalo sklep, s katerim dovoljuje prenos delnic šentjurske Meje na novega lastnika, podjetje Altius s Ptuja. Višje sodišče v Ljubljani je namreč zavrnilo pritožbi, s katerima sta Mestna občina Celje in Družba za upravljanje bank (DUTB) izpodbijali sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki jo je z Altiusom podpisal stečajni upravitelj celjske družbe PSZ, lastnice Mejinih delnic. S tem zapletov, ki že več let spremljajo menjavo lastništva v šentjurskem podjetju, še ni konec. DUTB zdaj predlaga, naj sodišče v Meji začne postopek prisilne poravnave. Okrožno sodišče v Celju sklepa o uvedbi postopka prisilne poravnave v Meji še ni sprejelo, saj slaba banka, kot je razvidno iz objav na spletnih straneh Ajpesa, še ni založila začetnega predujma v višini 1.292 evrov. Predlagatelj postopka mora namreč v skladu z zakonodajo ob vložitvi svojega predloga na račun sodišča vplačati takšen znesek. V DUTB na naše vprašanje, zakaj so se odločili za vložitev predloga upniške prisilne poravnave, odgovarjajo, da je visoko finančno zadolženost Meje možno zmanjšati tudi na takšen način. Kaj je poleg tega še v ozadju, v slabi banki ne razkrivajo. Zaradi finančnih akrobacij, ki jih je med podjetji znotraj sistema PSZ, preden je ta šel v stečaj, izvajal njegov večinski lastnik Darko Zupanc, ima slaba banka do Meje visoke terjatve. Gre za posojila in poroštva v višini malo več kot šest milijonov evrov. Te terjatve mora novi lastnik šentjurske Meje odkupiti. Po naših informacijah se Altius in DUTB še vedno nista pogodila o ceni, ki jo bo ptujsko podjetje moralo plačati za odkup dolgov Meje, oziroma naj bi Altius soglašal le s poplačilom posojil, ne pa tudi poroštev. Ali bo celjsko sodišče sprejelo sklep o uvedbi prisilne poravnave v Meji, bo najverjetneje znano v prihodnjih dneh. Morda se lahko celo zgodi, da si bo slaba banka premislila. V odgovoru na naše vprašanje je namreč med drugim zapisala, da je »ne glede na strategijo upravljanja, ki jo vodi v posameznem primeru, vedno pripravljena na pogovore z vsemi zainteresiranimi, da bi poiskala najboljšo rešitev.« To prisilna poravnava zagotovo ni, je prepričan Roman Gregorn, direktor Meje, ki več o teh zadnjih zapletih niti ne želi govoriti ali jih komentirati. »Vse skupaj me žalosti in res je že skrajni čas, da se rešita vprašanji lastništva in dolgov Meje. V podjetju se trudimo čim bolje delati in vse, kar si želimo, sta stabilnost in strateški lastnik, ki bo podprl naše razvojne projekte,« pravi Gregorn. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV 1 * < -t CELJE - Srednja šola za gostinstvo in turizem proslavila 60 let Za spoštovanje znanja, dela in izkušenj »Bil je fantastičen večer v čarobnem okolju Starega gradu,« je ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar povzel dogajanje pred tednom, ko je šola proslavila 60-letnico. Najprej so v šoli praznovali dijaki in zaposleni, nato je bila prireditev za goste na gradu. Resda dogodek zaradi aktualnih razmer ni mogel biti izpeljan pred tako številnim občinstvom, kot bi si želeli, a je bil kljub vsemu veličasten, pravi ravnatelj in posebej izpostavi odlično šolsko vokalno-inštrumentalno skupino pod vodstvom Ingrid Slapnik, ki je pripravila nepozaben večer z gosti, klapo Skala. TATJANA CVIRN Iztok Leskovar, profesor matematik, ki je svojo poklicno pot začel v omenjeni šoli, jo vodi 12. leto. V tem času se je šola tesneje povezala z gospodarstvom, dijaki in učitelji nabirajo izkušnj e tako doma kot v tujini. Leta 2014 je prevzela še celjski dijaški dom in ga v nekaj letih delno prenovila in preuredila v vedno bolje zaseden Dijaški in študentski dom Celje. Danes šolo obiskuje 463 dijakov in ravnatelj si želi, da bi bila v širšem prostoru še bolj prepoznavna. Od takrat, ko je šola nastala in imela vsako leto večji vpis dijakov, saj je bila tudi edina tovrstna v širši regiji, so se časi precej spremenili ... Proti temu ne moremo nič. Tehnologija napreduje in gre v smeri, da človekovo delo vedno bolj nadomeščajo stroji in računalniki. A mislim, da v gostinstvu in turizmu brez človeškega stika ni pristnega odnosa. Koronavirus nas je še bolj oddaljil in dal prednost tehnologiji ter zmanj šal pomen stika. Vpis, ki je še dodatno padel, je tako delno posledica stanja, ki vlada v gostinstvu in turizmu. Ti dve dejavnosti sta ravno v tem času doživeli največji šok. Država na srečo blaži posledice z ukrepi, kot so turistični boni, a z njimi ni rešila vseh panog in vseh delovnih mest. Takšen primer so turistični vodniki. Gostinstvo in turizem sta bila v nezavidljivem položaju že pred izbruhom koronavirusa tudi zato, ker je to delo slabo plačano in razvrednoteno, po mnenju nekaterih ga lahko opravljal vsak. Kdo so torej mladi, ki se kljub vsemu temu še odločajo za te poklice in prihajajo k vam v šolo? Splošna težava v Sloveniji je, da je vsak strokovnjak za vse in da si lahko dovoli, da komentira karkoli. Enako velja za področje gostinstva in turizma, kjer velja prepričanje, da lahko v teh dejavnostih dela vsak. V šoli so otroci, ki so prepoznali, da pri nas dobijo nekaj več. Ljudje, ki cenijo znanje in sebe, vedo, da ni vseeno, kakšno hrano si pripravijo, da so pomembni kakovostne sestavine, njihova obdelava in na koncu videz te hrane, ob čemer ne smemo pozabiti na ustrezno pijačo, kavo ... To je dodana vrednost, o kateri na žalost pri ceni obroka, ki stane manj kot pet evrov, ne moremo govoriti. O tem se lahko pogovarjamo, ko gre za posebne ponudbe večerje ali gostilne z Michelinovimi zvezdicami, kjer ponudijo umetnine na krožnikih, vanje pa ustvarjalci vložijo veliko znanja in časa. Seveda mora biti na drugi strani nekdo, ki zna ceniti to, kar dobi na krožniku. Pogosto se pojavi očitek, da pridejo ljudje iz takšne restavracije lačni. Ne razumejo, da to ne pomeni, da se gredo tja najesti, ampak da se s tem udeležijo vrhunskega kulinaričnega dogodka, ki ga večina drugih kuharjev ni sposobna izvesti. Ti kuharji odkrivajo, kaj vse hrana in tehnologija skrivata in kakšen potencial imamo na tem področju, a ga ne znamo izkoristiti. Veliko naših dijakov je imelo srečo, da so lahko to preizkusili in to jih privlači. Ko se vaši dijaki zaposlijo, verjetno delajo precej drugače od tistega, kar ste jih vi naučili. Se morda tudi zato pogosto odločajo za samostojne poti? V nekem okolju, ki nima visoke kupne moči, je treba imeti zelo širok spekter znanj. Naši partnerji, s katerimi delamo, se zavedajo, da morajo biti kuharji sposobni skuhati najprej dobro malico za rednega odjemalca. Ko dobijo odjemalca, ki je pripravljen plačati več za drugačno storitev, morajo znati to ponuditi z vsem, kar sodi v posebno kulinarično ponudbo. Tu gre za kup znanja, ki ga potrošniki dobijo, a ga pogosto niti ne opazijo. Ljudje smo naravnani tako, da znamo hitro povedati, kaj je slabega, ne znamo pa pohvaliti, če je kaj izjemnega. Sam se ravnam po načelu, da je treba vedno znati pohvaliti. Izobražujete gostinske in turistične delavce. Ali so to ločeni programi? Ne. Če želimo celovitega človeka, potrebujemo ena in druga znanja. Gastronomsko--turistični tehnik je na primer progam, v katerem mladi najprej delajo tisto, kar jih bolj veseli, počasi pa jih seznanjamo tudi z drugim delom in spoznajo, da je obilo stvari, v katerih lahko uživajo in so koristne. Dijaki s področja turizma znajo pogosto odlično ubesediti kulinarične izdelke naših kuharjev. Če oboje združimo, dobimo zmagovalno kombinacijo. Tako oblikujemo ekipe, v okviru katerih si med seboj pomagajo, kar je Iztok Leskovar: »Rad bi, da bi bila šola širše prepoznavna tudi s pomočjo naše spletne strani, kjer načrtujemo redno objavo receptov. Na koncu šolskega leta bi jih združili v knjigo kot poslovno darilo, plod našega dela.« Podobno so v šoli že izdelali svoje pivo, milo s hmeljem ... Na vrtu šole raste potomka najstarejše trte z Lenta in vsako leto pripravijo slavnostno rez. (Foto: arhiv NT, SHERPA) spet dober primer prakse in učenja, da je skupinsko delo lažje. Takšen primer projektnega dela je naša pivnica: ena skupina dijakov zvari pivo, druga pripravi prigrizke, tretja izračun vsega, četrta sestavi besedilo o nastanku piva, o zgodovini . Dodamo še glasbeni nastop in nastane izobraževalno-družabni dogodek. Tovrstne dogodke bi radi pripravljali v dijaškem domu, kjer urejamo prostor, ki bo sicer namenjen praktični učilnici strežbe. Ko omenjate prostor - pri vas ne tarnate, da bi imeli tovrstne težave . Šola je sorazmerno nova, prostora imamo dovolj, saj je bila zgrajena za več kot 600 dijakov. Odkar sem ravnatelj, smo zamenjali že skoraj vso opremo, saj je treba s časom naprej. V kuhinjah še zlasti skrbimo za nabavo novosti. Pomemben del učnega procesa so mentorji, učitelji. Kako jih spodbujate in navdušujete, da nabirajo nova znanja in ga prenašajo otrokom? Mislim, da sem malo zvit. Nekatere krasno motiviram s pomočjo dogodkov, ki jih izvajamo s partnerji - občino, šolami, tujimi partnerji, delodajalci v Celju, Sloveniji in Evropi. V šoli težko pričaramo vzdušje hotela Slon, Rimskih term, Galerije okusov, hotela na Tenerifih ali na Finskem ... A z omenjenimi partnerji je to mogoče, saj lahko k njim napotim učitelje in dijake, ki si to morajo zaslužiti. Z delom v šoli dokažejo, da so kakovostni, zanesljivi, prodorni, da jim lahko zaupam, da bodo zasijali na omenjenih krajih. Učitelji gredo tja z dijaki ali samostojno. Delodajalce pripeljem tudi v šolo, kjer lahko predstavljajo svoja podjetja in pridobijo kakovostne delavce. Svoja posebna znanja lahko vključijo v izobraževalni sistem, če so ta v skladu z izvedbo izobraževalnega načrta. S Termami 3000, z Rimskimi termami, s Thermano Laško, hotelom Slon, z Gostinstvom Jezeršek in mojstrom Janezom Bratovžem smo na primer pripravili modul Koordinacija gastronomskih storitev, kjer je poudarek na reševanju problema velikih količin odpadkov v gostinstvu. Kako se je šola znašla v času epidemije in kako ste zakorakali v novo šolsko leto? Šola se je dobro odzvala. Takoj smo se preusmerili na delo na daljavo, pri čemer vsi dijaki niso imeli na voljo primerne opreme in spletnega prenosa ter pogojev za delo. Morali smo se prilagajati razmeram. Naši učitelji in dijaki so se izkazali kot izjemno inovativni in prilagodljivi, je pa res, da so nekateri zaspali in se vdali v usodo. To skušamo v teh dneh nadoknaditi. Zato je pomembno, da čim dlje časa vztrajamo pri modelu B in zdržimo pri njem celo šolsko leto. To nam bo omogočilo redno in kolikor toliko normalno delo ter dopolnitev znanja tam, kjer se kaže primanjkljaj. Tega se ne da ugotoviti od danes do jutri. Ta primanjkljaj se bo poznal čez čas in to pri snoveh, ki pomenijo nadgradnjo obstoječega znanja. Ob tem je seveda vprašanje, kako uravnotežiti količino snovi, da otroci niso preobremenjeni. Pred leti ste mnoge presenetili z odločitvijo o prevzemu dijaškega doma v Celju. Vam je bilo kdaj žal? Nikoli. Ko opravim izračune in se odločim, vodim stvari naprej. Dijaški dom je bil zame velik izziv, v katerem sem videl potencial. Stavbe so sicer zelo pomembne, a zame so bolj pomembni ljudje, ki jim dajejo vsebino. Zato sem se najprej odločil prenoviti stavbo od znotraj, da bi se ljudje dobro počutili, fasada bo ostala za konec. Veliko naložb je bilo opravljenih, od ureditve sob, strehe, študentskih kuhinj, kopalnic, osrednje kuhinje, kjer kuhamo malico za štiri celjske šole . Zadnja naložba je omenjena praktična učilnica, ob njej bo še kavarna. Za hišo je vrt, ki ima veličastna drevesa in smo ga uredili tako, da bo prijeten ne le za stanovalce in goste v domu, ampak tudi za Celjane. Zasedenost doma raste, od 81 smo prišli na 155 dijakov in od 30 študentov na 85. Ob tem smo gostili veliko skupin, kar smo morali v teh razmerah opustiti. To je bil dodaten zaslužek, iz katerega smo črpali denar za posodobitve. Kaj si želite za 60-letnico? Želim si samo eno stvar: da bi se v Sloveniji spet vzpostavila spoštovanje in priznavanje znanja, dela in izkušenj. Naj čevlje sodi le kopitar ... Ko bo tako, se bodo stvari same po sebi uravnale tako, kot morajo biti. IZ NAŠIH KRAJEV 7 ROGAŠKA SLATINA - Nove pridobitve v športnem parku Nogometaši z boljšimi pogoji za delo fe ^sfe, lipi*» « Športni center Rogaška Slatina je bogatejši za dodatno stavbo z garderobami, za novo tribuno in razširjeno parkirišče. V prihodnjih mesecih bo deležen še ene novosti, in sicer ureditve pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo. TINA STRMČNIK REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 T FTTH SPFT NA PROnATMTH MFSTTHI sezona 2020/21 VPIS ARONMAJFV Cena abonmaja znaša 18 EUR in vključuje obisk 6 prireditev. Nova stavba ob glavnem nogometnem igrišču ima tlorisno površino 421 kvadratnih metrov, kar pomeni podvojitev dosedanjih prostorskih zmogljivosti. V spodnjem nadstropju so dve garderobi, namenjeni ekipam, ter ena, namenjena uradnim osebam. Vsaka garderoba ima svoje sanitarije. Na razpolago sta tudi prostor za rekvizite in soba, namenjena dejavnosti fizioterapevta. V zgornjem nadstropju sta tribuna s 162 sedeži in skladišče. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je povedal, da je v šolo, ki deluje pod okriljem domačega kluba, vključenih skoraj 200 otrok v različnih selekcijah. Nova pridobitev bo po njegovih besedah omogočila precej boljše pogoje za njihovo delo. Stara in nova stavba, ki jo je zgradilo podjetje Ges, sta povezani, skupna streha prinaša videz nedeljive, dokončane celote. Razširjeno parkirišče omogoča parkirna mesta za dodatnih 30 osebnih vozil in dva avtobusa. Celotna vrednost naložbe, ki vključuje tudi pripravo Hiša \ kulture у ШП7Г Celie / mu«,novcj..,8.do, Koželj s podporo petih strank VELENJE - Kot zadnji, ki se podaja v tekmo za županski stolček Velenja, se je predstavil Darko Koželj, kandidat stranke SDS, ki ga podpirajo tudi stranke NSi, SLS, SMC in GAS. Njegova protikandidata Benjamin Strozak (Dobra država) in Peter Dermol (SD) sta se javnosti predstavila že dan po izteku roka za vložitev kandidatur. Koželj napoveduje, da bo v njegovem programu, ki ga sicer še ni predstavil, na prvem mestu skrb za zdravje ljudi. Ob tem poudarja, da je v politiki novinec, ki ima mnogo življenjskih izkušenj. Za kandidaturo za župana se je odločil, ker so, kot pravi, pri vodenju občine potrebne spremembe. »Velenjčani in Velenjčanke si želijo sprememb in njihov glas mi je dal vedeti, da je treba nekaj storiti. Njihov glas dojemam kot klic na pomoč in ta klic pomeni, da so ljudje resnično zaskrbljeni za svojo prihodnost.« Koželj, ki je upokojen podjetnik, meni, da je Velenje gospodarsko in industrijsko dobro razvito mesto, kjer se združujejo različne kulture, kar je obetajoča popotnica za prihodnost. Nadomestne županske volitve, ki so bile razpisane po smrti dolgoletnega župana Bojana Kontiča, bodo 11. oktobra. LKK dokumentacije in opremo, znaša 633 tisoč evrov. Občina je del denarja pridobila na javnih razpisih Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije. Fundacija za šport bo za projekt prispevala 65 tisoč evrov, Nogometna zveza Slovenije 30 tisoč evrov. Spodbujanje športa in tudi turizma V slatinski občinski upravi poudarjajo, da je prav uspešno pridobivanje namenskih nepovratnih sredstev ključ do novih vsebin, ki si jih v lokalnem okolju samo z lastnimi viri ne bi mogli privoščiti. V prihodnjih mesecih bo Športni center Rogaška Slatina deležen še ene novosti, in sicer ureditve pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo. Občina bo tako v razvoj slatinske nogometne infrastrukture skupaj z ostalimi izboljšavami zadnjega desetletja vložila že krepko več kot milijon evrov. Pričakuje, da bodo boljši pogoji dela za nogometaše prispevali k vrnitvi članske ekipe na višjo raven tekmovanja. S pomožnim igriščem na umetni travi bo trening možen ne glede na vreme, glavno nogometno igrišče pa bo manj obremenjeno. Pomožno nogometno igrišče naj bi izboljšalo tudi pogoje za sodelovanje med Nogometnim klubom Rogaška in lokalnim turističnim gospodarstvom. Takšno naložbo so si namreč želeli številni hotelirji, je pred časom za naš medij dejal Kidrič. »Slednji ocenjujejo, da bi lahko, zahvaljujoč takšnemu igrišču, v poletnem času v občino privabili veliko športnikov od drugod in v hotelih ustvarili več tisoč nočitev.« V OM DF7111 VAŠFГ.Л ОРРПДТРРЛД- T? TFI FMДСН 1 PON 70П TFI FKOM KSfi Д1 1 TOTAI TV VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA 9 1Q €/min i7 nmreria Д1 г.апп \7 Hruriih r»mr<*7ii Hnlnr.air» Hriini ппаглtr*rii sport@nt-rc.si PO? «чб. Glasbene sobotnice 8 IZ NAŠIH KRAJEV RADEČE - Odprli didaktično pot v okviru projekta Posavski ribji krog Pridobitev za učenje in giba nje V Hotemežu pri Radečah je na območju ribnika ob Savi pred dnevi tudi uradno zaživela nova didaktična pot kot del evropskega projekta Posavski ribji krog. Projekt skuša doseči infrastukturne in izobraževalne cilje: oživitev ribnika, protipoplavne ukrepe, ureditev okolice, ribolovno traso za invalide ter osveščanje o biotski raznovrstnosti, ohranjanju narave, trajno-stnem razvoju in zdravem življenjskem slogu. ROBERT GORJANC Vodilni predstavniki ra-deške občine, ki je nosilka projekta, ter sodelujoči partnerji zavod KTRC, ribiška družina in Osnovna šola Marjana Nemca Radeče so tako predali namenu 760 metrov dolgo učno pot z devetimi interpretacijskimi tablami o ribjem življu, vodnem krogu in rečnem ekosistemu ob ribniku in Savi. »Ta projekt pomeni nadgradnjo naših dejavnosti izpred nekaj let na nabrežju reke Save, ko je začela delovati elektrarna v Vrhovem, ko še nisem bil župan. Danes se lahko pogovarjamo o eni naj-mikavnejših ribolovnih tras na svetu, rekreativnem centru Savus, zdaj imamo tudi urejen ribnik in didaktično pot. Verjamem, da bodo v naslednjih mesecih zabrneli stroji še naprej od ribnika in da bomo v okviru vzdrževalne poti za Savske elektrarne Radečani pridobili tudi varno kolesarsko in pohodno pot do Vrhovega,« je ob odprtju nove didaktične učne poti po- vedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče. Dubravka Kalin, direktorica KTRC Radeče, je dodala, da je lokalno prebivalstvo s to naložbo pridobilo tudi mikaven prostor za sprostitev. »Hkrati je tudi učni pripomoček za spoznavanje narave v domačem okolju, namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, tudi v skladu s konceptom vseživljenjskega učenja. Seveda bomo to pridobitev poskušali čim bolj izkoristiti tudi za obiske šolskih skupin od drugod in v turistične namene v povezavi z ribolovom in s splavarjenjem.« Idejo za ureditev območja okrog ribnika, ki je zorela vrsto let, je dala domača ribiška družina. »Ob ureditvi degradiranega območja smo stremeli tudi k temu, kako urediti pogoje za ribolov invalidov in otrok. To se je letos že obrestovalo, saj smo do nedavnega imeli le tri mlade ribiče, zdaj jih imamo že 15. To za nas veliko pomeni in dokazuje, da smo na pravi poti,« je bil konca ambicioznega projekta vesel Branko Zelič, predsednik Ribiške družine Radeče. Še posebej zato, ker izvajanje projekta ni šlo povsem gladko. Katja Selčan, ravnateljica Osnovne šole Marjana Nemca v Radečah, je dejala, da so bili v šoli veseli, da jih je KTRC povabil k sodelovanju pri tem projektu. »Pridobili smo namreč novo učilnico in to v naravi, ki je nadgradnja in dopolnilo k učnemu načrtu. Velikega pomena je, da lahko v domačem okolju spoznavamo biotsko pestrost v naravi, ta pridobitev tudi omogoča nove možnosti za gibanje, ki je zelo dragoceno za zdrav življenjski slog.« Vrednost projekta, ki je trajal 18 mesecev, znaša 142 tisoč evrov, sredstva je prispeval Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Financiranje je bilo stotodsto-tno, kar je sicer redek pojav pri evropskih projektih. S tem načrtov za mikavnej-šo ureditev tega območja še ni konec: že vrsto let, še od časa nupanovanja sedanjega poslanca Matjaža Hana, si v občini prizadevajo, da bi v bližini ribnika uredili ribiško vasico s prenočitvenimi zmogljivostmi, Ambicizzni načr-zi, ker razmere niso bile zrele za uresničitev, so morali za nekaj let v predal,zdaj ta cilj eendarlv postaja reszičnzst. »V junijskem roku je bila naša občina za sa projekt uspešna na razpisu za približno 140 tisoč evrov sofinanciranja Evropikega sklada za pomorstvo in ribištvo. Na regijski ravni je projekt potrjen, zdaj mora postopek izpeljati še država. Upam, daa bomo po novem letu že lahko začeli gradnjo prvih treh hišk in mini turistične infrastrukture,« je še sklenila Dubravka Kalin. Dogodek va Hotemežu je bil posvečen tudi svetovnemu dnevu tuoizma, kii smo ga obeležili v nedeljo. temu postavil nov rekord Mo-zirskzga gaja, saj je njegova lu-Zznica tnhtaša kva 61 kilogramov To je de vet kiiogramov več, kot je znašal dosedanji »lubeničnš« rekord, ki ga je pszv tako postavil FiZoln BJ, loto: MAJA HORVAT ХШ KI DNEVAJ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 НШшЈ telemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 IZ NAŠIH KRAJEV 9 Družina Bogner ima spet razlog za nasmeh. t i". piti skupaj. V Radečah se je pokazalo, da to zmoremo, kadar je treba. Včasih je to tudi prednost manjše občine, kjer sosed pozna soseda,« je povedal Tomaž Režun. Kot je v predstavitvi poročila o delovanju odbora in izvajanju dobrodelne akcije povedal Vlado Marot, sekretar območnega združenja RK vas<,« je bil ganjen Stanko Bogner, ki sicer kot samostojni podjetnik opravlja dve službi v gostinstvu, zato ima prostega časa res malo. Zelo težko obdobje po požaru je bilo tako tudi za njegovo ženo Rosano Bogner, saj se je bilo treba znajti v nepredvidljivih okoliščinah, poskrbeti za otroke itn. »Zelo Ker so sredstva iz donacij presegla predvideno vrednost pomoči za obnovo po ocenjeni škodi, bo preostanek donatorskih sredstev z računa RKS OZ Laško-Radeče v višini 6.700 evrov namenjen odpravljanju posledic hudega neurja, ki je 30. avgusta prizadelo občino Radeče. LAŠKO, RADEČE - Za pomoč družini, ki jo je prizadel požar, zbrali 88 tisoč evrov Družina Bogner ima spet varen in topel dom Osemčlanska družina Bogner iz Loga pri Vrhovem, ki ji je v začetku maja požar uničil streho, mansardni del hiše, kjer so bivali otroci, ter močno poškodoval tudi druge stanovanjske prostore, je pred dnevi spet zaživela v obnovljeni hiši. Škoda po požaru je bila ocenjena na približno 80 tisoč evrov. Območno združenje RK Laško-Radeče, Občina Radeče in družina Bogner so po obnovi hiše pripravili zaključek dobrodelne akcije. ROBERT GORJANC Po požaru se je takoj začela akcija pomoči družini, da je pridobila najnujnejše potrebščine za bivanje. V mansardnih prostorih so bile namreč povsem uničene otroške sobe, oprema in vsa oblačila. Ustanovljen je bil odbor za pomoč in obnovo hiše po požaru, ki je usklajeval dobrodelno akcijo. Vodja odbora je bil župan Občine Radeče Tomaž Režun. »Vsak je prispeval svoj delež, da imamo zdaj končano lepo zgodbo. A treba je tudi vedeti, da je vsak dan kakšna nova strašna zgodba v tej naši majhni Sloveniji in da se vse ne končajo na takšen način. Tako se lahko konča, če so pravi ljudje in če znajo sto- Laško-Radeče, je bilo v akciji zbiranja pomoči zbranih za več kot 88 tisoč evrov donacij, od tega skoraj 47 tisoč evrov sredstev, ki so prispela na račun Rdečega križa, za več kot 37 tisoč posrednih finančnih donacij ter za približno 4.500 evrov donacij, ki so bile neposredno vročene družini Bogner. Znova razlog za veselje »Stokrat najlepša hvala vsem, ki so pomagali pri obnovi. Tistim, ki so nas poznali in tistim, ki nas niso. Sem gostinec, kuhar, in sem delal na ogromno mestih po vsej Sloveniji. Bil sem presenečen nad odzivom, saj sem imel občutek, da so me vsi pozabili. Po lokalih, na kavice, namreč ne hodim, saj delam in grem takoj domov. Ampak kjerkoli sem delal, so se ljudje spomnili name in me poklicali. Težko najdem besede, da bi opisal, kakšno zadovoljstvo je to zame. Je res dober občutek. Neka gospa je rekla: Verjetno ste v življenju kaj prav naredili, da so se ljudje spomnili na sem vesela, da nam je uspelo vse tako hitro spraviti na neko normalno raven, da smo še pred začetkom šole uspeli urediti sobe za otroke, da lahko v njih spijo, se učijo in igrajo. Ogromno ljudi nas je presenetilo z različnimi oblikami pomoči, a tudi z besedami in to nam izjemno veliko pomeni. Zaradi vsega tega je bilo potem lažje prebroditi to težko obdobje.« V imenu prisotnih otrok se je za izjavo ojunačil Samo Bogner, učenec 7. razreda, ki osnovno šolo obiskuje v Sevnici. »Zelo težko mi je bilo po tistem dogodku, mislil sem, da je to najstrašnejša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. Zdaj ko imamo spet sobe, nova oblačila in druge stvari, sem spet zelo vesel.« Nosilec gradbenih del je bilo podjetje AGM Nemec iz Dola pri Hrastniku, ki je kot obliko pomoči prispevalo tudi visok popust na ceno svojih storitev, sicer pa je bilo opravljenih veliko ur prostovoljnega obrtniškega ter drugega dela sosedov in krajanov. Foto: SHERPA Lovro Bogner je ob obisku gostov, ki so ob zaključku dobrodelne akcije prišli na ogled obnovljene hiše, z veseljem zaigral. Vlado Marot, sekretar območnega odbora RK Laško-Radeče, je predstavil poročilo o zbranih sredstvih pomoči, izvedbi dobrodelne akcije in delu odbora za pomoč ter obnovo hiše družine Bogner. Zaključnega dogodka ob obnovi hiše Bognerjevih sta se udeležila tudi župan Občine Radeče Tomaž Režun (levo) in radeški poslanec Matjaž Han, ki sta bila kmalu na prizorišču požara v tisti hudi noči. 10 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH - Obudili pomembno, a manj znano zgodovino Lemberg v duhu srednjega veka Lemberg je majhen trg, kjer živi približno 25 tr-žanov. Celoten kraj ima le približno 150 krajanov. Obnovljen rotovž sporoča, da je imel kraj nekoč pomembno veljavo. Na tamkajšnjih posestvih so nekoč gospodarili Žovneški gospodje, ki so, tudi zahvaljujoč lemberškemu gradu, dobili grofovski naslov - Celjski grofje. Obiskovalce je minulo soboto v preteklost ponovno popeljala srednjeveška glasba, po trgu se je sprehajala grajska gospoda. Stojnice s ponudbo domačih izdelkov so spominjale na čas, ko je bila v kraju razvita obrt in ko je cvetela trgovina. TINA STRMCNIK Lemberg ima dolgo zgodovino. Tamkajšnji grad je bil prvič omenjen v začetku 12. stoletja, ko je tja prišel živet vitez Gebhard Žovneški. Žov-neški plemiči so v prvi polovici 14. stoletja dobili grofovski naziv, prav lemberška gospoščina jim je pomagala, da so bili povzdignjeni v grofe Celjske, je pojasnila Slavica Lorenčak, predsednica Tu-ristično-kulturnega društva Lemberg in sodelavka Zavoda za turizem, šport in mladino (ZTŠM) Šmarje pri Jelšah, ki sta minulo soboto v tem trgu pripravila že tretji srednjeveški dan. »Vse do izumrtja so imeli Lemberžani s Celjani dobre zveze. V našem dru- štvu ohranjamo spomin na to, da je bil Lemberg nekoč pomemben za grofe Celjske, in ljudi osveščamo o lokalni zgodovini. Prav je, da vedo, od kod prihajajo in kdo so njihovih predniki.« Od razcveta do zatona Lemberških Tudi v Lembergu je podobno kot drugod po Evropi pod gradom v začetku 13. stoletju nastal trg. Zaradi lege ob glavni cesti se je razvil v obrtno, trgovsko in sejemsko središče. Po besedah Loren-čakove je vsaka hiša v trgu imela svojo obrt. Najstarejši so bili lončarji in najbogatejši usnjarji, ki so bili organizira- »Domačini delujemo po načelu vsi za enega, eden za vse. Ko je treba, stopimo skupaj. Pomembno je, da ohranimo naš trg na podeželju. Če si majhen, je težko, a Lemberg je preživel,« je povedala predsednica Turistično-kulturnega društva Lemberg in sodelavka ZTŠM Šmarje pri Jelšah Slavica Lorenčak. ni tudi v svoj ceh. V kraju so delovali še »kolarji«, kovači, žebljarji, steklarji in drugi obrtniki. Tudi pristojnost sodstva, ki je bila najprej na gradu, je bila sčasoma prenesena v trg, in sicer v rotovž oz. mestno hišo. Lorenčako-va je poudarila, da gre za naj- starejše sodišče na Spodnjem Štajerskem. Kako so končali lember-ški graščaki? Lorenčakova je pojasnila, da so po izumrtju Celjskih grofov konec 15. stoletja na lov za svojo dediščino odšli Habsburžani, ki so prevzeli oblast. »Obstaja domneva, da so lemberški graščaki kovali zaroto proti Srednjeveški dan je izpolnil svoje poslanstvo - obuditev zanimanja za Lemberg. cesarju. Ta je to izvedel in v kraj prišel s svojo vojsko. Porušiti je dal vse gradove, ki naj bi po legendi obkrožali kraj, graščake odpeljal na Dunaj in jih obglavil. Rešitelja, ki je cesarja obvestil o zaroti, naj bi nagradil z delom trga, gospodarskimi poslopji in zemljišči.« Dodala je, da je bil kraj od začetka 16. stoletja oproščen davka in je dobil še druge pravice, ki jih je do konca 18. stoletja skupno potrdilo šest cesarjev. Močno razvita obrt in trgovina ter pravica do sejmov so tržanom omogočale precejšnje blagostanje. O zanimivi preteklosti kraja priča obnovljen rotovž, kjer je od leta 2010 muzejska zbirka. To je zasnovala domačinka, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, ki zgodovino kraja preučuje že štiri desetletja. Predmete so podarili domačini, ponosni na zgodovino svojega kraja. Zgodovina na domačem pragu Ideja o organizaciji srednjeveških dni v Lember-gu se je rodila ob začetku delovanja ZTŠM. Sodelavci omenjenega zavoda so želeli pozornost ljudi, ki prihajajo v Šmarje pri Jelšah, usmeriti v ta kraj, ki ima bogato zgodovino, a je bil morda nekoliko pozabljen. »Lemberg je kot speči princ. Zanimiv je prav zaradi zgodovine, pove- Legenda pravi, da je bilo okoli Lemberga nekoč sedem gradov. Tako gorečih vitezov se najbrž tudi danes ne bi branil noben graščak. zane z grofi Celjskimi. Tudi njegove geografske danosti kličejo po takšni prireditvi, kot je srednjeveški dan,« je povedala direktorica omenjenega zavoda Melita Bevc. Dodala je, da so na prireditev povabili lokalne ponudnike, ki se ukvarjajo s peko domačih dobrot, z zeliščarstvom, izdelovanjem izdelkov iz gline in lesa ... S svojimi izdelki se je predstavil tudi center ponovne uporabe. Živahno dogajanje so sooblikovala društva iz regije in širše, ki s plesi, z mečevanjem, lokostrelstvom ter s svojimi oblačili obujajo duh srednjega veka. Lemberg je bil letos že drugo leto zapovrstjo tudi prizorišče kulturnega dne za učence Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki so izvedeli več o njegovi zgodovini ter se udeležili delavnice pisanja srednjeveškega pisma. V družbi Petra Koželja so spoznali, kako so se ljudje nekoč me-čevali, kako je bil sestavljen viteški oklep, in izvedeli še marsikaj zanimivega o zgodovini. Kulturni dnevi so naleteli na dober odziv. Nekateri otroci so tudi svoje starše spodbudili k ogledu muzeja v rotovžu. »Tako smo dosegli enega naših ciljev - da tudi naše občane pritegnemo, da obiščejo naše lokalne znamenitosti. Marsikdo pred ustanovitvijo zavoda sploh ni vedel zanje.« Foto: Andraž Purg - GrupA KULTURA 11 Na odru Gledališča Celje na začetku sezone še ena komedija Ko laž zaplete in vodi partnerske odnose Gledališče Celje bo kot drugo predstavo v jubilejni sezoni uprizorilo še eno komedijo, Laž Floriana Zellerja, režiser predstave je Jernej Kobal. Gre za prvo slovensko uprizoritev te komedije, ki govori o tem, kako pomembno je zaupanje, ki ga človek izgubi, ko ljubljeno osebo ujame na laži. Prva premiera na velikem odru je bila v torek, jutri zvečer ob 19.30 bo še druga. ROBERT GORJANC Mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje, je na novinarski konferenci povedala, da so se zavestno odločili, da bodo novo sezono začeli z dvema komedijama. »V tem času, ko opažamo, kakšni so psihološki pritiski, kakšen je strah pred prihodnostjo, na primer zaradi služb, ko se sprašujemo, kakšne bodo posledice za duševno zdravje, se nam je zde- lo smiselno, da bi bil začetek sezone v nekih veselih, pozitivnih tonih. Da je mogoče to tisto, kar trenutno vsi potrebujemo, da se lahko nekje sprostimo in nasmejemo.« Režiser predstave Jernej Kobal je o predstavi Laž povedal, da pri tem delu na gre za klasično komedijo, a vendar za duhovit in smešen tekst, ki govori o vsakodnevnih stva- reh, prikrivanju, laganju, kar je tudi del partnerskih odnosov. »Z lažjo pride do osnovnega zapleta v predstavi, ta laž vodi v naslednjo laž in na koncu gre za vprašanje, ali še lahko kaj verjamemo in kdaj lahko verjamemo. Zeller se je v tem delu izkazal kot mojster zapleta, ki se stopnjuje do samega konca, ko postanemo že rahlo zmedeni, komu verjeti in komu ne, kaj se je zares zgodilo in kaj se ni.« Francoski dramatik, romanopisec in režiser Florian Zeller (1979) je sicer že povezan z Gledališčem Celje, saj ta že tri leta igra njegovo uspešnico Oče. Dramaturginja predstave Alja Predan je za avtorja dejala, da je tipični, urbani Parižan in trenutno eden najbolj »vro- Prizor s predstave Laž: (z leve) Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Barbara Medvešček, Andrej Murenc. (Foto: Jaka Babnik) Z novinarske konference Gledališča Celje pred predstavo Laž: (z desne) Tina Kosi, Jernej Kobal in Alja Predan. (Foto: Andraž Purg - GrupA) čih« francoskih avtorjev, ki se ukvarja z galantnim, meščanskim bulvarjem. »Laž je sestra dvojčica komedije Resnica, ki smo jo na našem odru videli na Dnevih komedije pred dvema letoma v izvedbi tržaškega gledališča. Obe obravnavata večno filozofsko temo, kaj resnica in laž pravzaprav sta, s katero se Zeller ne ukvarja na poglobljen način. Kot marsikdo pred njim, na primer Molliere v Ljudomrzniku, ki smo ga pri nas videli pred dvema letoma, se na enak način sprašuje, ali je smiselno vse povedati po resnici in vsakemu v obraz ali se je mogoče bolj modro sprenevedati, kaj prikriti, se narediti, da česa ne vidiš, ali ne veš.« Tudi to predstavo v Gledališču Celje pripravljajo v dveh igralskih zasedbah. Prvo sestavljajo Andrej Murenc, Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc in Barbara Medve-šček, drugo Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl in Maša Grošelj. O zgodbi predstave Laž: Zakonski par povabi drug zakonski par na večerjo. Najboljši prijatelji so. A stvari se zapletejo, ker naj bi gostiteljica na cesti videla prijateljičinega moža, kako se poljublja z drugo žensko. Zato želi večerjo odpovedati, saj se ji zdi, da mora prijateljici povedati resnico. A mož jo prepričuje, da se je v življenju treba kdaj pa kdaj tudi zlagati ali resnico prikriti kot znak ljubezni in takta in da se v življenje drugih nima smisla vpletati. Ta načelna moralna dilema se kmalu razraste v nebrzdan klobčič resnic in laži, ko nihče ne ve več, kdo koga vara in s kom in ali so vsi štirje junaki v resnici zvesti ali nezvesti. Tretja izdaja Festivala Račka Festival Račka je minuli konec tedna doživel svojo tretjo izvedbo, letos z naslovom Radikalni odmevi teles. Osrednje dogajanje festivala predstavlja razstava več avtorjev v Galeriji Račka, festival pa so uvedli perfor-mansi v galeriji in v Celjskem domu. Tretja izdaja Festivala Račka prihaja v času, ko je bližina teles omejena, celo nadzorovana. Stik med posamezniki se vzpostavlja na ekranu, merjenje telesnih in psihičnih zmogljivosti v okviru računalniških aplikacij. »Na eni strani smo se na račun okoliščin zadnjega leta poglobili v zapiranje v lastno intimo, v nove strategije odkrivanja zmožnosti svojega fizičnega in miselnega delovanja, na drugi strani se vedno bolj sproščeno prepuščamo sistemom, ki jih ponuja informacijsko-ko-munikacijska tehnologija,« je začetek festivala pospremila kustosinja Maja Antončič iz centra sodobne umetnosti, ki deluje v okviru Zavoda Celeia Celje. Tokrat festival v središče postavi človeško telo, v glavnem žensko telo. Prodira v njegove biološke značilnosti, hkrati razkriva številne plasti tehnoloških in kulturoloških preoblek. Razstava: aktivacija družbenopolitičnih razmislekov Na razstavi Festivala Račka se s svojimi deli predstavljajo umetnice, raziskovalke in oblikovalke, ki delujejo na področju večmedijskega ustvarjanja. Maša Jazbec predstavlja polje an-droidne znanosti. S projektom Interpersonal Interactions prikaže princip fizične in psihične zamenjave delov teles (rok in obraza) med osebami in androidnimi roboti. Delo Mariska Avedon prikaže nekoč globalno zelo priljubljen virtualni svet Second Life, v katerem Sandra Sterle vzpostavi svoj avatar - drugo identiteto -in ga prepusti v upravljanje naključnim uporabnikom na spletu ter svojim družinskim članom. V videu Bodyfraction Uršule Berlot in Sunča- ne Kuljiš abstraktne forme digitalne simulacije mikroskopskih podob snovnih telesnih delcev (koža, lasje, zobna sklenina) ustvarjajo kontem-plativno imaginarno topografijo (makro, mikro ali nano dimenzij) v gibanju, podprto z intenzivno zvočno atmosfero. Teresa Almeida v The Bitness Project v.01 v raziskovanje anatomskega delovanja medeničnega dna vplete zmožnost sodobne mobilne aplikacije, ki odpira temo v širše družbeno polje. Prav tako je ženskim reproduktivnim organom posvečen video Su-garwalls Teardome Tabite Rezaire. Umetnica skozi formulacijo retro računalniške estetike, spiritualnih gest in simbolov ter nenavadno dokumentarno naracijo predstavi maternico v kontekstu zgodovinskih, bioloških in rasnih razmerij. Maja Smrekar se v projektu Hibridna družina poglobi v radikalno preizpraševanje ideologije heteronormativne družbe. S kompleksno raziskavo odnosa človek-žival oziroma človek-pes v več delih vzpostavlja vprašanje novih materinskih oziroma družinskih relacij. Razbijanje tabujev in feministično držo oblačenja v pisan svet ženskih delov telesa ter njegovih prikritih procesov v svoji umetniški praksi s projektom Deflowered by Lea uporablja Lea Culet-to. Oblačenje telesa, odvisnega od nacionalno normiranih strategij v delu »Janezove sanjarije«, uporabita Simona Semenič in Nada Žgank. Performansi: prodor v občutje telesa V performansih, ki so uvedli tretjo izvedbo Festivala Račka, so se umetniki dotaknili vprašanja, kako se vzpostavlja in kako zveni telo, ko med performerja/performerke in gledalca/gledalke poseže stroj. Iza Pavlina je v prvič izvedenem perfor-mansu Tehnometrije na preizkušnjo postavila obiskovalca razstave in mu ponudila v upravljanje likovni pripomoček, ki je sicer namenjen spolnim užitkom, povezan z apli- kacijo na mobilni napravi. Agnes Momirski v svojem delu siXren raziskuje različne metode skrivnih starodavnih ritualov in ob tem uporablja zdravilno retoriko, medtem ko je estetika njene pojavnosti blizu znanstvenofantastični ikonografiji in glasbenim videospotom. Skupina ustvarjalk zvoka in analogne elektronike Kikimore je pri nastopu z napravami DIY (napravami lastne izdelave) prav tako vzpostavila pronicljivo elektronsko zvočno pokrajino in jo združila z glasovi narave. Avdiovizualni performans Ictus Cordis Januša Aleša Lu-znarja je v okviru kompleksne sinhronizacije dveh teles, senzoričnih in zvočnih naprav, ustvarjal komunikacijo med bitjem dveh src, glasbenika in plesalca. Simona Semenič v svojem premiernem performansu Lepa kot slika kritično obravnava hipokrizijo domoljubja in vprašljiv odnos oblasti do slovenske sodobne umetnosti. Razstava v Galeriji Račka bo na ogled do konca oktobra. RG, foto: Andraž Purg - GrupA »Na razstavi se v okviru večmedijskosti in performativnosti izriše aktivacija nekaterih nujnih družbeno-političnih razmislekov, ki odmevajo znotraj in zunaj polja sodobne umetnosti, medtem ko performansi z intenzivnimi zvočnimi in vizualnimi dražljaji želijo prodirati v gledalčevo oziroma gledalkino občutje telesa,« je vsebino festivala strnila Maja Antončič. 12 NAŠA TEMA Trgovci ohranjajo optimizem, tudi ko je nasmeh zakrit »Naučili smo se ceniti brezskrbnost« Koronavirus je tako ali drugače močno prizadel trgovinsko dejavnost. Medtem ko so morali nekateri za lep čas zapreti svoja vrata in so čez noč ostali brez dela in dohodka, so morali drugi pošteno garati, da so zadovoljili in potešili želje vedno bolj zahtevnih državljanov. Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o trgovini, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več poslovati. Izjema so manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v bolnišnicah ter druge manjše prodajalne, če bodo v njih na dela proste dni stregli kupcem lastniki sami ob pomoči študentov in upokojencev. LEA KOMERICKI KOTNIK Čeprav se na novo resničnost, kot te dni pogosto slišimo, navajamo že skoraj pol leta, se zdi, da je še lep čas ne bomo povsem ponotranjili. A eno je zanesljivo, prilagodljivost in sposobnost hitrega odziva na nenehno spreminjajoče se razmere in posledično na pravila bosta nujni, če bomo želeli preživeti. Tega se še posebej zavedajo v poslovnem svetu. Trgovci z različnih področij pravijo, da so se v tako imenovanem prvem koronava-lu veliko naučili, da so na morebitno zaostrovanje ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih veliko bolje pripravljeni, kot so bili spomladi. A negotovost in tudi strah ostajata njihova spremljevalca. Kot je dejala center mana-gerka nakupovalnega središča Citycenter Celje Darja Lesjak, je najpomembneje, da so se znali ob podpori vseh partnerjev, ki poslujejo v središču, novim razmeram karseda hitro prilagoditi in da v pozitivnem duhu delajo naprej. »Iščemo nove, drugačne vsebine, ki so prilagojene aktualnim razmeram. Spomladanski krč je vplival na vse zaposlene in partnerje. Spet se je izkazalo, kako pomembno je, da imamo dobre odnose, da se spodbujamo in skrbimo za točne in pravočasne informacije,« pravi Lesjakova in dodaja, da so trenutni poslovni rezultati spodbudni. »Trudimo se, da se naši obiskovalci ob upoštevanju vseh higienskih in varnostnih ukrepov počutijo varno in prijetno.« Nekateri spremembe zaznavajo, drugi ne Kako so se s krizo spopadli in kako pričakujejo morebitno poslabšanje, je odvisno tudi od dejavnosti, s katero Nakupovanje je oblika druženja. Čeprav pod veliko bolj strogimi ukrepi kot pred pojavom koronavirusne bolezni, se ljudje še vedno radi srečajo in poklepetajo, tudi v nakupovalnih središčih. se ukvarjajo. Tako na primer v trgovini z oblačili Reserved bistvenih razlik v odnosu ljudi do nakupovanja in v trgovini zaposlenih ne opažajo. Čeprav ljudem omogočajo pomerjanje oblačil, ga je manj, pravi vodja prodaje Kaja Mežnar. Več previdnosti in tudi nezaupljivosti pri strankah še vedno opaža Špela Marčec iz podjetja Gala, ki se poleg gostinske ukvarja s storitveno dejavnostjo, z izdelavo ključev, s fotokopiranjem, šiviljstvom. »Najbolj so se spremenili odnosi med ljudmi. Nekateri so postali bolj razumevajoči, solidarni, spet drugi bolj nestrpni in brez posluha za sočloveka. V »Veseli smo, ko nam stranke povedo, da so nas pogrešale, ko nismo obratovali. Še bolj smo veseli, da se ljudje vračajo. Z dobrim delom in s prijaznostjo želimo pokazati, da lahko tudi v zaostrenih razmerah ljudi razvajamo, če si le vzamejo trenutek zase in se posladkajo pri Teti Fridi,« pravi Jasmin Husić. V podjetju Gala, ki v okviru Citycentra Celje nudi različne storitvene dejavnosti, z negotovostjo pričakujejo hladnejši del leta. Skrbi jih, da bi morali ob poslabšanju zdravstvene slike v Sloveniji spet zapreti vrata. A dokler poslujejo, skušajo skrbi odmisliti in strankam ponuditi celovite ter kakovostne storitve. Sočasno se trudijo pozitivno vzdušje v negotovih časih vzdrževati tudi med zaposlenimi. Zavedajo se, da so prav zaposleni ogledalo družbe. tem času smo se naučili, da sta še bolj pomembna lepa beseda, dobro vzdušje. Sicer pa večina strank razume razmere in skuša razumeti tudi zaposlene.« Da so se v mesecih po ponovnem odprtju trgovin in lokalov razmere in odnosi močno spremenili, pravi Jasmin Husić, ki vodi kavarno in prodajalno Teta Frida Celje. »Navaditi smo se morali na nov način dela. Predvsem na razdaljo, razkuževanje površin, rok, nošenje mask ... Spremenila se je tudi struktura nakupov. Veliko več je nakupov, ko stranke izdelke odnesejo domov. Tudi čas, ki ga stranke preživijo pri nas, se je skrajšal,« pravi Husićeva in dodaja, da smo se v teh zaostrenih razmerah naučili ceniti brezskrbnost in stvari, ki smo jih prej imeli za samoumevne. Ob tem dodaja, da na nov val nikakor niso pripravljeni, saj je bilo spomladansko zaprtje zanje predvsem finančno močan udarec, pri čemer jih bo nastala vrzel spremljala še kar nekaj časa. Foto: SHERPA Supermarket se je preselil na splet Kot prelomno so leto 2020 ocenili tudi pri podjetju Tuš. Glavna sprememba je izjemno hitra rast povpraševanja v spletnem supermarketu, ki je v teh mesecih postal eden glavnih stebrov trgovinske ponudbe podjetja. Kot priznavajo v Tušu, je koronavirus pospešil načrtovan prehod na nov poslovni model, ki se v celoti usmerja h kupcu. Trenutno imajo Tuševe trgovine v Sloveniji vzpostavljenih 22 prevzemnih mest, dostavo od doma nakupljene-ga blaga imajo urejeno v treh mestih. Z razmahom spletne prodaje, ki je zacvetela prav v času spomladanskega zaprtja, je spletna prodaja postala pomemben del trgovinske dejavnosti celotne družbe, priznava Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju. »Spletno nakupovanje še vedno zelo dobro deluje, saj so se nakupovalne navade močno spremenile,« pravi in dodaja, da sta se v podjetju spremenila tudi način dela in pristop do sprejemanja mnenj strank. »Pandemija je pospešila prehod na prilagodljiv poslovni model, ki je resnično usmerjen samo h kupcu. Čeprav se zdi to v trgovini povsem logičen pristop, smo odkrili nove, odzivne načine izboljšanja poslovanja,« je še povedala predstavnica Tuša. Z novimi izkušnjami so v zadnjih mesecih spletno nakupovalno mesto nadgradili in so, kot pravijo, pripravljeni tudi na morebitno novo zaostrovanje razmer v jesenskem in zimskem času. »Ne samo na spletu, na vse smo pripravljeni tudi v trgovinah,« zatrjuje Marjetičeva. »Dosledno sledimo priporočilom NIJZ, ki jih nadgrajujemo z lastnimi ukrepi in s predlogi kupcev,« še pravi sogovornica. Kot še pravi, so kupci ukrepe sprejeli z razumevanjem, saj vidijo, da se trgovci trudijo ohraniti čim bolj prijet- no, a novim zdravstvenim standardom prilagojeno nakupovanje. »Postalo je jasno, da to niso le >kaprice<, ampak nova resničnost, s katero smo se naučili živeti in ki nas bo spremljala še kar nekaj časa.« V trgovine se je vrnila živahnost »Zagotovo je bilo zaprtje večine neživilskih trgovin v našem centru huda preizkušnja za vse. Celotno dogajanje smo morali prilagoditi novim razmeram. A veseli smo, da nakupovanje v zadnjih mesecih spet poteka >normalno<, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. Veseli smo, da sta se življenje in živahnost vrnila v naše trgovine. Ljudje imajo nakupovanje radi in prav je, da jim ga omogočimo v čim prijetnejši obliki,« pravi Anja Šketa, vodja Planeta Tuš Celje. Priznava, da verjetno celoten utrip v nakupovalnem središču še nekaj časa ne bo takšen kot pred »korono«. »Kupci so se navadili na nove razmere, upoštevajo ukrepe in primerno >opremljeni< še Ljudje vedno raje in vedno pogosteje supermarket obiščejo na spletu in nakupljeno blago prevzamejo na prevzemnem mestu. NAŠA TEMA 13 Z odkritim pogovorom do motivacije Zaposleni v Mercator centru Celje opremljeni z novimi znanji in izkušnjami pričakujejo jesen. Spletno prodajo in dostavo nakupljenega blaga so kot eden redkih trgovcev z živili v Sloveniji ponujali že pred epidemijo, pri čemer so morali na tem področju v zadnjem obdobju ekipe številčno okrepiti. Ključno za ohranitev pozi- vih dni po razglasitvi epide- kupovalnih možnosti marca in aprila skokovito povečalo. »Ko smo kadrovsko okrepili dostavne ekipe, smo naredili pomemben korak k ranljivim skupinam ljudi,« pravi vod- ja celjskega hipermarketa, ki ugotavlja, da se veliko ljudi tudi po ponovnem splošnem odprtju trgovin še vedno rado poslužuje spletnega nakupa. Foto: Andraž Purg - GrupA tivnega odnosa med zaposlenimi, ki se vselej odraža tudi navzven, je bilo ob nepričakovanih in povsem novih razmerah, v katerih smo se znašli ob spomladanskem splošnem zaprtju, pravočasno in korektno obveščanje, pravi vodja enote Mercatorjevega hipermarketa Mihaela Sambol. Kot je povedala, so v podjetju takoj po razglasitvi izrednih razmer vzpostavili posebne enote, ki so pomagale zaposlenim. »Veliko smo se pogovarjali in na ta način vzdrževali dobro delovno vzdušje, čeprav nas je bilo vse malo strah,« se pr- mije spominja Sambolova in priznava, da je bilo to obdobje zelo naporno. »Informacij še ni bilo veliko, vsi smo bili v skrbeh, kupci so bili nezaupljivi. Ko smo osvojili nov način dela, ko smo se sprijaznili z dodatno delovno opremo, je postalo lažje,« je še dejala sogovornica. Spletni nakup z dostavo Čeprav so v Mercatorju že pred pojavom koronavirusa ponujali storitev spletnega nakupovanja in dostave na dom, se je koriščenje teh na- Slovenski trgovci zagotavljajo, da tudi v primeru ponovnega poslabšanja razmer in ostrejših omejitev gibanja ni skrbi, da bi na njihovih policah zmanjkalo najosnovnejših živil. »Skladišča so polna,« pravijo. I ПБ Če so morali zaposleni v trgovinah najprej kupce še opozarjati glede nošenja zaščitnih mask, to danes ni več potrebno. »Ljudje vedno bolj razumejo navodila in priporočila ter jih vedno bolj tudi upoštevajo. Zdaj vedo, da teh pravil nismo postavili v trgovini in da ne gre za našo >kaprico<,« pravi Mihaela Sambol. Posebna previdnost velja pri rokovanju z nepakira- r ; nimi živili, na primer s sadjem in z zelenjavo. Zaželeno je, da tudi kupci na oddelku sadja in zelenjave uporabljajo rokavice. radi pridejo v trgovine. Čeprav nam internet marsikaj olajša, ne more v celoti nadomestiti klasičnih oblik nakupovanja. Nenazadnje je pomemben tudi trenutek, ko se ljudje, četudi zgolj za trenutek in na razdalji, srečajo,« še pravi Anja Šketa. Čeprav so razmere v tem času dokaj negotove, skušajo trgovci vseeno ohraniti karse-da optimističen pogled v prihajajočo jesen in zimo. »Spremenjene razmere skušamo videti kot nove priložnosti. Ta pozitiven in dejaven duh poskušamo razširiti v podjetju, saj tako lažje delujemo. Šli smo že skozi mnoge preizkušnje in pripravljeni smo na nove,« dodaja Anja Marjetič. Foto: arhiv podjetja Kako ob »koroni« do nove garderobe? Koronavirus je močno spremenil način kupovanja oblačil. Poleg vseh higienskih in varnostnih ukrepov za preprečevanje omenjenega virusa veljajo tudi napotki Nacionalnega inštituta za varno zdravje (NIJZ) glede pomerjanja oblačil. O njihovi politiki in vplivu na prodajo smo vprašali trgovine H&M, Orsay in Modiana. Odgovorili so le v Orsayu. Če trgovina omogoča pomerjanje oblačil, je treba glede na priporočila NIJZ za vsako stranko razkužiti in učinkovito prezračiti kabino za pomerja- nje. Oblačila, ki jih je stranka pomerila in jih ni kupila, je treba shraniti ločeno. Če so na oblačilih dodatki iz plastike in kovine, na primer gumbi, zadrge ali drugi okraski, jih je treba razkužiti. Preden lahko prodajalci oblačila vrnejo na prodajne police, jih morajo ločeno hraniti dva dni. Po nekaterih podatkih virus na tekstilu v laboratorijskih pogojih preživi en dan, navaja NIJZ. Če so na oblačilih različni dodatki iz plastike ali kovine, na njih virus preživi dlje časa, tri dni. Zato previdno ravnanje z oblačili ni odveč. LEA KOMERIČKI KOTNIK OB ROBU Do stvari z nekaj kliki in manj stresa Izjave številnih trgovcev, ki so se v času pandemije tako rekoč čez noč preselili na splet, o izjemnem porastu nakupov po internetu odražajo tudi številke. Čeprav lahko že nekaj mesecev brez večjih težav nakupu-jemo tudi v trgovinah, so se ljudje navadili udobja nakupov iz domačega naslonjača. Dobre izkušnje iz časa epidemije so očitno odpravile morebitne dvome. Čeprav se prištevam še v mlajšo generacijo, mi nakupovanje po spletu dolgo ni najbolj dišalo. V zadnjih nekaj letih so spletni nakupi tudi pri nas doma precej pogosti. Najpogosteje doma naročamo izdelke za dom in psa. Še vedno imam nekaj zadržkov pri nakupovanju oblačil in obutve. Predvsem zato, ker so lahko slike na spletu ali v katalogih precej varljive. Da ne govorim o tem, da so med številkami posameznih proizvajalcev velike razlike. A tisti, ki med brskanjem po spletu z veseljem še kaj kupijo, pravijo, da so to zgolj nesmiselni izgovori, ker da lahko vse brez težav zamenjaš. Seveda je treba pri tem upoštevati čas. Trgovina je tukaj in zdaj. Prideš, kupiš, imaš. Ne glede na dvom sem s klikanjem že kupila kar nekaj oblačil in tudi obutve. Ne zase, ampak za otroke. Pri oblačilih še vedno nekako prisegam na tradicionalno nakupovanje. Če smo po spletu že pred koronadobo, ko je virtualno postalo normalno, veliko kupovali oblačila in športno opremo, potovanja in počitniške nastanitve ter izdelke za gospodinjstvo - tako kažejo podatki Eurostata za leto 2019 - pa danes vedno več Slovencev iz udobja domačega naslonjača naroča tudi hrano. Pred dnevi mi je prijateljica, ki se Mercatorjeve dostave živil poslužuje že od začetka ponudbe, dejala, da je to najboljša »pogruntavščina«. Brez hitenja in stresa pripravi spletni seznam in enkrat mesečno naroči vse, kar njena družina potrebuje. Najboljše pri tem je, da ji vse nakupljeno dostavijo do vrat. Glede na to, da nisem ravno človek, ki bi užival v dre-njanju med nakupovanjem, moram priznati, da mi je po-koronski obisk trgovin veliko bolj všeč. A je dobro vedeti, da obstajajo tudi alternative. In še to, če se ne sprehajam med policami, bom morda kupila kakšno nepotrebno stvar manj. Česar verjetno trgovci ne bodo najbolj veseli. Kljub številnim prednostim spletnega nakupovanja, ki jih v zadnjem času spoznavam in tudi priznavam, je nekaj, česar računalnik (še) ne zmore ponuditi - dobrega nasveta ali prijaznega nasmeha. Zato še vedno raje poklepetam s prodajalko v trgovini kot z računalniškim algoritmom, ki me generično pozdravi ob obisku spletnih trgovin. Pozitivna naravnanost je ključ do uspešne prodaje. Ko zaščitna maska pokrije nasmeh, spregovorijo oči. Nekatere trgovine pomerjanja oblačil ne omogočajo. Zaposleni morajo oblačila, ki stranki ne ustrezajo in jih vrne, dati v čisto polivinilno vrečo in nanjo napisati datum. Če so na oblačilih dodatki iz plastike in kovine, jih morajo zaposleni pred shranjevanjem oblačil v vrečo razkužiti z alkoholnim razkužilom. Nato oblačila ločeno shranijo za dva dni in jih po tem obdobju spet ponudijo v prodajo. Namesto ločenega shranjevanja lahko obleke oziroma tkanine temeljito prelikajo s paro, tkanina se mora na koncu dobro posušiti. Po oblačila mnogi na splet Tamara Veginelčič iz trgovine Orsay je povedala, da je pri njih pomerjanje oblačil omogočeno, vendar je vsaka druga kabina zaprta. Kupci večinoma spoštujejo vse varnostne ukrepe, zaposleni opažajo le, da si kar nekaj strank ob vstopu v prostor ne razkuži rok. Tudi medsebojen razdalje, ki je priporočena, ne upoštevajo vedno. Oblačila, ki jih obiskovalcu pomerijo in jih ne kupijo, zaposlene v poslovalnicah omenjene blagovne znamke odlagajo na posebno stojalo in jih likajo s paro. Kako nova pravila pomerjanja vplivajo na obisk poslovalnic in na promet? Sogovornica je pojasnila, da pomerjanje oblačil pod strožjim nadzorom kupcev ne odvrača od nakupa. Na prodajo po njenem opažanju bolj vpliva, da se ljudje po nakupih raje odpravijo v trgovine, ki niso v nakupovalnih središčih. Opaža še, da se od pojava koronavirusa ljudje nasploh manj zanimajo za nakup oblačil v trgovinah. »Obisk trgovin je slabši, najverjetneje se večina potrošni- kov odloči za spletni nakup, kjer trenutno večina trgovcev omogoča podaljšan rok vračila. Stranke, ki pridejo v trgovino, pridejo z namenom, da bi nekaj kupile.« Zaprte kabine, daljši čas vračila Medtem ko nam iz podjetja Montecristo SL, ki upravlja s trgovinami Modiana, na naša vprašanja niso odgovorili, smo splošen odgovore prejeli iz podjetja H&M. V omenjenem podjetju pomerjanje oblačil ni mogoče, a imajo kupci možnost, da oblačila, ki jim ne ustrezajo, vrnejo v 28 dneh, navaja spletna stran omenjenega podjetja. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da spoštujejo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in pristojnih ustanov na ravni vsake države, ukrepi pa so osredotočeni na varnost in zdravje zaposlenih. Poročilo o poslovanju navaja, da je prodaja v vseh poslovalnicah po svetu v prvem polletju letošnjega leta upadla, in sicer zaradi pojave koronavirusa. V času, ko so bile trgovine na številnih trgih zaprte, se je podjetje usmerilo predvsem na digitalne prodajne kanale. Tam se je prodaja povečala. TS 14 KRONIKA Jezni nad policijo samo na spletu, nad varnostnike pa kar na terenu S provokacijami predvsem nad varnostnike V zadnjem mesecu se na družbenih omrežjih »zliva vsa gnojnica« predvsem na policiste in varnostnike, ki ukrepajo v primeru nespoštovanja predpisov v povezavi s preprečevanjem okužb z novim koro-navirusom. Posamezniki celo objavljajo posnetke, iz katerih je vidna provokacija. Vendar policisti in varnostniki samo opravljajo svoje delo. Kot ga mora vsak zaposleni. SIMONA SOLINIC Zanimivo je, da na policiji pravijo, da vsaj na Celjskem veliko tovrstnih provokacij na terenu ne zaznavajo, drugače je v vrstah varnostnikov. Ti so prave tarče slabe volje posameznikov. Spomnimo samo na primer vklepanja mladoletnice na Vranskem, kjer je bilo razlog za policijski postopek njeno nedostojno vedenje. Policija je ni kaznovala zaradi neno-šenja maske na avtobusu. Za to je pristojen Zdravstveni inšpektorat RS. V teh dneh se je v Ljubljani zgodil primer, v katerem je moški, ki naj ne bi v trgovini želel nositi maske, napadel varnostnika, zato je ta pristal v bolnišnici. Iz katere varnostne službe je bil omenjeni varnostnik, ni znano. Nekaj splošnih vprašanj o tem smo poslali podjetju Sintal. »Nesprejemljivo!« »V Sintalu menimo, da je nespoštljiv odnos do varnostnikov nesprejemljiv, saj varnostniki samo opravljajo svoje delo in uveljavljajo ukrepe iz hišnih redov trgovin, bolnišnic, šol, avtobusnih prevoznikov ..., ki sledijo smernicam NIJZ in zadnjim odlokom vlade za preprečevanje širjenja okužb z novim korona virusom. Varnostniki ne uveljavljajo svoje samovolje, ampak skrbijo za predpisan red po navodilih, ki jih dobijo,« pravi Davor Pajk, direktor Fizičnega varovanja pri podjetju Sintal. Varnostniki so tako neupravičeno tarča jeze ljudi in tudi provokacij. V takšnih trenutkih se morajo odzvati razsodno in po pravilih. »Kršitelja najprej opozorijo na kršitev, pri čemer morajo biti vljudni, a jasni in odločni. Če stranka opozorila ne upošteva, mora varnostnik ponovno izreči opozorilo, v primeru neupoštevanja mora ukrep stopnjevati do ustne odredbe. Na primer: >Če si ne boste nadeli maske, boste morali zapustiti trgovino. Če tega ne boste storili, boste zadržani na kraju, največ dve uri, do prihoda policije/ Zaradi neupoštevanja ustne odredbe varnostnika lahko policisti izrečejo globo 200 do 400 evrov,« dodaja Pajk. Težava je, da kršitelji, ki so kaznovati, kazen policije označijo kot represijo oziroma kazen za neupoštevanje pravil, ki so povezana z nošenjem maske, in podobno. Toda takšne globe policija ne izreka neposredno zaradi nenošenja mask, ampak gre formalno za kazen zaradi neupoštevanja ustne odredbe varnostnika. Včasih nesramnost prestopi meje Varnostnemu osebju zakonodaja sicer omogoča, da v primerih kršitev stopnjuje ukrepe tudi do uporabe fizične sile ali uporabe sredstev za vklepanje. »Vendar se tega, še posebej pri osebah, ki sodijo v skupine mladoletnih oseb, invalidov, vidno nosečih žensk ali starejših oseb, varnostniki izogibajo in ukrepe izvajajo samo v primerih, ko res ne gre drugače,« dodaja Pajk. A nesramnost nekaterih ljudi prestopi tudi meje. »Ljudje se ob kršitvah največkrat poslužujejo verbalnih groženj varnostnikom in se sklicujejo na različna pravna ter zdravniška mnenja, ki govorijo, da so zapovedani ukrepi nezakoniti, neučinkoviti ali celo zdravju škodljivi. Pride tudi do pozivov varnostnikom k fizičnem obračunu, a varnostniki morajo ne glede na vse ostati mirni, vljudni in morajo vztrajati pri uveljavitvi reda, ki ga zagotavljajo. Kršitelje to nemalokrat tako razhudi, še posebej če dobijo plačilni nalog od policije, da se pritožijo. Vsako pritožbo obravnavamo temeljito in skladno z zakonodajo ter vedno podamo odgovor,« pojasnjuje sogovornik. Ob tem dodaja, da je v primerjavi s časom Tihotapcu grozi petnajst let zapora V nedeljskem skupnem poostrenem nadzoru Finančnega urada Celje in policistov Policijske postaje za izravnalne ukrepe PU Celje je bilo na avtocestnem počivališču Lopata prijetih več ilegalnih migrantov. Ekipa, ki je izvajala nadzor, je pri postopku s 34-letnim belgijskim voznikom kombiniranega vozila prijela 34 prebežnikov, med katerimi so bili državljani Iraka, Irana in Turčije. Skriti so bili v tovornem delu vozila. »34-letnemu vozniku smo odvzeli prostost in ga pridržali. Kazensko ga bomo ovadili zaradi suma kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države,« so sporočili s celjske policije. »Za 34 ilegalnih prebežni-kov poteka postopek vrnitve hrvaškim varnostnim organom,« še dodajajo. 34-letnemu vozniku grozi do 15 let zaporne kazni. Na Celjskem so v zadnjem tednu policisti obravnavali več ilegalnih prebežnikov. Nazadnje v ponedeljek, ko je policijo poklicala ženska, ki je v bližini avtocestnega izvoza Lopata opazila moškega in posumila, da bi lahko šlo za ilegalnega prebežnika. Patrulja, ki je bila napotena na kraj, je ugotovila, da je pešec državljan Alžirije, ki je v Slovenijo vstopil ilegalno, in sicer z Madžarske. V državo je vstopil tako, da je bil skrit v podvozju tovornega vozila. SŠol, foto: PUC pred »korono« teh pritožb zdaj bistveno več. Napačno razumevanje Pajk še pojasnjuje, da se je izkazalo, da so poleg različnih mnenj in nestrpnosti razlog za pritožbe velikokrat tudi preveč nejasna pravila, ki omogočajo različne interpretacije: »Prav tako netaktna ravnanja in izjave odgovornih oseb v medijih, ki jih posamezniki razumejo napačno ali razlago prikrojijo svojim osebnim željam, potrebah ali hotenjem.« Javnost je trenutno izredno razdvojena in varnostniki to vsakodnevno čutijo pri svojem delu. »Vsi se dobro spomnimo, kako smo izkazovali spoštovanje in hvaležnost medicinskemu osebju ter mu izrekali podporo v boju z zahrbtnim virusom. Če res želimo pomagati omejiti virus, spoštujmo red, ki je predpisan in ga za vse nas uveljavljajo tudi varnostniki, ki niso tam zase, temveč za vse nas. Tudi oni so nepogrešljiv člen v boju zoper covid-19 in tudi oni si od obiskovalcev zaslužijo upoštevanje navodil, spoštljiv odnos in strpnost, a tudi kakšno prijazno besedo,« zaključuje Pajk. Pred policijo imajo ljudje večji strah Zanimivo je, da na Policijski upravi Celje ne opažajo tovrstnih provokacij policistov ali celo zmerjanja, ker policisti samo opravljajo svoje delo. Pri posredovanjih zaradi kršenja javnega reda in miru primerov, ko bi ljudje stresli svojo jezo na policiste ali jih zmerjali, skoraj ni. Enako je na mejah. »Posamezniki, ki jim je bila odrejena karantena, jeze niso izražali, saj so vedeli, da jih čaka ob vstopu v državo,« pravijo na celjski policiji. Tudi pri delu prometnih policistov tovrstnih primero ni. »Če je kakšen primer >hitre jeze<, ljudje kasneje uvidijo, da so storili prekršek ali kršitve in se sami umirijo,« dodajajo na policiji. Zasačili so ga z ukradenim orodjem V začetku tedna so policisti ponoči v Bukovžlaku obravnavali 33-letnega državljana Kosova, ki je imel pri sebi več kosov različnega orodja. V postopku se je izkazalo, da je orodje ukradel iz gradbenega zabojnika, kamor je vlomil. 33-letnika bodo kazensko ovadili. Za volan močno pijan V nedeljo zgodaj popoldne so policisti v Zečah ustavili voznika avtomobila, šlo je za državljana Švice. Preizkus z alkotestom je pokazal kar 1,15 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kako visoka stopnja alkoholiziranosti je to, kaže primerjava s staro mersko enoto: gre za 2,30 promila alkohola v krvi. Voznika so pridržali in ga z obdolžilnim predlogom odpeljali k sodniku. V Arji vasi so v četrtek minuli teden ukrepali zoper voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,67 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so na kraju odvzeli vozniško dovoljenje. Dobil pa bo tudi 1.200 evrov globe in kar 18 kazenskih točk. Prometni policisti so te dni zasegli tudi nekaj osebnih vozil. Med drugim v Laškem in Žalcu. V teh dveh primerih sta brez vozila ostala voznika, ki sta vozila brez vozniških dovoljenj in pod vplivom alkohola. Poškodovani kolesarji V ponedeljek zjutraj se je hujša prometna nesreča zgodila na Kidričevi cesti v Celju. V njej se je poškodoval 35-letni kolesar. Prometno nesrečo je povzročila 24-letna voznica avtomobila, ki je s stranske ceste zavijala na Kidričevo cesto in trčila v kolesarja, ki je pravilno pripeljal. Druga nesreča se je isti dan zgodila v Žalcu. 38-letni kolesar je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola trčil v ulično svetilko. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel kolesar 0,60 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dva kolesarja sta se na v Celju poškodovala tudi pretekli teden v nesreči na Ljubljanski cesti. Voznica avtomobila je pri vključevanju na to ulico trčila v kolesarko. Ta je padla in pri tem trčila v kolesarja, ki je vozil pred njo. Oba kolesarja sta se lažje poškodovala. IZ SVETA ZABAVE 15 Omar Naber »Ljubim makedonski paradižnik, belgijsko pivo in kalifornijski rokenrol« Omar Naber je nov videospot za pesem Cesta in nebo pospremil malo drugače - napovedoval ga je skoraj mesec, in sicer z objavljanjem krajših prisrčnih vide-ov pod skupnim imenovalcem #PolepsajDan. Videi prikazujejo spontanost, dobrosrčnost ter odprt in skromen pevčev karakter. Velikodušen pevec je do zdaj razveseljeval druge, v videospotu pa se zgodba obrne in sreča najde njega. Kako to, da je pesem Cesta in nebo toliko časa čakala na videopreobleko? Pesem je nastala kar nekaj let nazaj, a takrat ni bila na pravem mestu ob pravem času. Vanjo sem se še bolj zaljubil v trenutku, ko mi je zanjo Iztok Melanšek, basist skupine Tabu, napisal tekst. Tekst je ljudski, enostaven, a vsebuje zelo močno sporočilo. Vedel sem, da je za pesem treba posneti videospot. Zdaj ko je dobila novo, moderno preobleko s klasičnim rok pridihom, je bil pravi čas za to. Je res, da je to prva pesem, ki ste jo sproducirali čisto sami? Res je. In na to sem še posebej ponosen. Še pred petimi leti si nisem upal sanjati, da bom kdaj tega sposoben, saj se mi je programiranje in »miksanje« glasbe zdelo izjemno težko in zahtevno. To je zame velik osebni dosežek. Videospot je narejen zelo profesionalno, snemali ste dva dni, naredili več sto kilometrov, najeli dva prestižna avtomobila. Strošek je bil zagotovo velik, sploh v teh za glasbenike nezavidljivih časih. Časi res niso zavidljivi, ampak sem imel srečo, da sem čisto po naključju spoznal super človeka, ki me je pri videospotu finančno podprl. Gre za direktorja podjetja Abba Nutrition, katerega produkte tudi sam že več let uporabljam. Tako kot jaz cenim njihove izdelke, tako on ceni mojo glasbo. Vas je tudi trenutna situacija s »korono« spodbudila, da toliko ustvarjate? Moram reči, da me je res. Koncertov ni več, prireditev je zelo malo, priložnosti za nastope je še manj. Malo sem se zamislil, kaj naj počnem. Od nastopov sem namreč živel kar petnajst let. To v Sloveniji ni tako enostavno, zato je treba temu posvetiti vso pozornost. Sem pa glasbeno zelo odprt za nove stvari in sem se dokaj hitro odločil, da se bom »vrgel« v svojo neizpolnjeno glasbeno strast, to je produkcija glasbe. So dobri in hitri avtomobili vaša strast? Ne ravno, ker živim v središču Ljubljane in ga ne potrebujem. Predstavlja mi prej prevozno sredstvo kot karkoli drugega. A ko sem prvič sedel v starega ameriškega pontiaca brez strehe, sem se takoj zaljubil in odločil, da bom nekaj takšnega nekoč imel. Takšnega udobja ne nudi skoraj noben modernejši avto. Hitre vožnje ne maram, udobno vožnjo pa zelo. Kaj vas osreči bolj kot avtomobili? Še bolj kot avtomobili me osreči recimo dobra nova kitara. Ali iskren nasmeh lepega mimoidočega dekleta (smeh). Osreči me, ko vidim, da so drugi ljudje srečni. Da se imajo radi. Da so v dobrih odnosih in da si želijo najboljše. Osrečijo me makedonski paradižnik, belgijsko pivo, kalifornijski rokenrol. Ponavadi človek, ko postane tako prepoznaven, zelo »zraste«, a vi ostajate preprosti in ne delate razlik med ljudmi. Delanje razlik med ljudmi glede na njihov status je primitivno. Vsak človek bi moral imeti priložnost, da si zasluži spoštovanje in zaupanje soljudi. Ljudi ne sodim po nazivih, ki jih imajo, ampak po odnosu, ki ga imajo do drugih in do svoje okolice. Ego je nekaj, kar nas lahko v življenju samo ovira. Je bilo snemanje zadnjega vi-deospota težje od ostalih? Mislim, da je bilo to najtežje snemanje do zdaj. Režiser je bil pod velikim pritiskom, saj je bil to zanj prvi videospot. Tudi organizacija je bila dokaj velik zalogaj, saj je bilo vpletenih več kot dvajset ljudi. Moram priznati, da me je vse skupaj precej izčrpalo. Kje bo Omar Naber čez deset let? Verjamem v hišico, ki bo imela posebej prostor za ustvarjanje, torej studio, delovno sobo za ustvarjanje, petje in vaje, za filme in dobro družbo ter občasno pivo, kjer ne bi motil nikogar. Verjamem v udobje, v mirno in produktivno, ustvarjalno življenje, popestreno z občasnimi potovanji po svetu, kadar ne bom nastopal. Verjamem, da si prihodnost ustvarjamo in napovedujemo sami s svojimi dejanji, s trudom za lepo prihodnost. Verjamem v pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. NUŠA JEZERŠEK, Agencija GIG, Foto: Domen Dajcman in Kerim Vodnik od m DODLSLT Novi mutanti »Sobotni klub za mutante.« Scenarij, ki se sprehaja med žanri, je precej težko napisati -sprevračanje tona mora služiti kot vaba pozornosti, stopnjevanje napetosti. V filmu Novi mutanti je veliko kvazidramatičnega suhega govora o trpljenju - na način Somraka (Twillight) - ki vedno znova potopi »izlete« v paranormalno grozljivko, ki je po drugi strani preveč predvidljiva. Šele finale v tipičnem superheroj-skem stilu da občutek, da je film »našel samega sebe«, da ponuja zabavo. A to je precej pozno. OCENA: 4 / 10 Pod belimi pečinami »Večno sonce brezmadežnega razmerja.« Pod belimi pečinami je predvsem film dialoga in igre. Tako zelo, da se nekajkrat vmes lahko vprašate, ali ne bi bilo možno teh čudovitih belih pečin Dovra zamenjati za gledališče. A oba glavna igralca sta nadvse vredna velikega platna in gledljivih zgodb o minevanju časa vedno manjka, sploh če gre za zgodbo o starejših, razpadu razmerja in o upanju. Malo premalo vizualen in anarhističen, a očitno iskren ter dobronameren film. OCENA: 7 / 10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA Troli na svetovni turneji (Trolls World Tour) Poppi in Branch odkrijeta, da pripadata le enemu od šestih plemen Trolov. Vsak obožuje svoj žanr glasbe, a kraljica hard roc-ka Barb želi prevzeti nadzor nad vsemi ... Pomembno: nadaljevanje animiranega hita. Jezik enakopravnosti Slovenski znakovni jezik je na pragu izumrtja. Trije posamezniki se vsak na svoj način borijo, da bi ga ohranili. Pomembno: dokumentarec Marka Kumerja Murča bo premierno na sporedu 2. oktobra. Kje: Mestni kino Metropol. V sklopu festivala Mesto žensk bo v Slovenski kinoteki in Ki-nodvoru v Ljubljani niz filmov ženskih ustvarjalk oziroma filmov o pomembnih ženskah. Festival traja od 22. 9. do 12. 10. (PZ) 16 ZAPOSLOVANJE frgotur Monter (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kate-gorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 24. 10. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, izpit za upravljanje z viličarjem (je zaželen, ni pa pogoj), vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 22. 10. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja/pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo uni- verzitetno izobrazbo s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske veščine. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. Vodja prodaje (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo ustrezne izkušnje s področja prodaje (gre za 30 produktov), izobrazbo s področja ekonomije, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika, izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja projektov (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali drugih sorodnih profilov (VI/1. ali VI/2. stopnjo izobrazbe), najmanj 2 leti delovnih izkušenj, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika, izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eu-rofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik vodje p/oizvodnje (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno poznavanje strojev za brizganje plastike, znanje uporabe MS Office paketov, vozniški izpit B-kategori-je, sposobnost vodenja, presojanja in dela v timu, komunikativnost, inovativnost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen delovni čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, 3-izmensko delo. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije, osebo z osebnimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost, zmo- žnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Električar (m/ž) (Žalec) Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj, srednjo izobrazbo smer elektrotehnika in energetika ali drugega relevantnega področja, natančnost, odgovornost, inovativ-nost, timsko osebo, ki je zanesljiva in dokonča projektno delo. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s preizkusnim obdobjem, zaposlitev za poln delovni čas, dopoldanski delavnik. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. Vi-Ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Ličar (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, osebo s praktičnim znanjem varjenja po postopku MIG/MAG, vozniški izpit B-kategorije, osebo z osebnimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inova-tivnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski izpit, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, osebo s praktičnim znanjem varjenja po postopku MIG/MAG, vozniški izpit B-kategorije, osebo z osebnimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inova-tivnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Ličar (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obde-lovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Prebold) K prijavi vabimo kandidate, ki imajo končano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe (zaželeno kovi-narsko-strojne smeri). Zaželeno je tudi, da imate vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, znate brati tehnično dokumentacijo, načrte, skice, da imate izpit B-kategorije, zaželen je izpit za viličarja, pozitivna naravnanost, pripravljenost za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Vzemite si minuto za boljšo službo. Udeležite se največjega slovenskega kariernega sejma 22. oktobra med 10. in 19. uro na spletu. Spoznajte najboljše slovenske delodajalce, pridobite nova znanja in motivacijo na več kot 30 predavanjih in delavnicah za vse okuse. Izkoristite brezplačno osebno karierno svetovanje in psihometrično testiranje. Več na kariernisejem.com. Skladiščnik viličarist (m/ž) (Prihova) Medse vabimo novega sodelavca za zasedbo delovnega mesta skladiščnik viličarist. Vodenje evidenc o stanju zalog, evidentiranje količin in kakovostne ustreznosti artiklov, označevanje in šifriranje artiklov ... Izbranemu kandidatu bomo nudili urejeno delovno okolje. Pfeifer, d. o. o., Prihova 21, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) v vrtnem centru Kalia Velenje Naša pričakovanja: končana najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske, agronomske ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, odlično razvite komunikacijske veščine, sposobnost dela v timu, organiziranost, prijaznost, veselje do dela z ljudmi. Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Senior Dynamics Consultant/Developer - Senior Dynamics Svetovalec/razvijalec (m/ž) (Ljubljana in Celje) Pričakujemo dobro poznavanje organizacijskih poslovnih procesov v relevantnih podjetjih, poznavanje programskih jezikov C/Al in AL, izkušnje z uporabo. NET tehnologije, solidno poznavanje baz podatkov (SQL). Business Solutions, d. o. o., Velika pot 15, 5250 Solkan. Prijave zbiramo do 24. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec na brizganju plastike (m/ž) (Prebold) Pričakujemo, da izpolnjujete pogoje: najmanj III. ali IV. stopnja izobrazbe smeri mehatronika ali elektrotehnika, najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 21. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Slaščičar (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo kreativno in samostojno osebo, ki ima zaključeno srednje poklicno izobraževanje smer slaščičar. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 18. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Receptor (m/ž) (Dobrna) Delo na hotelski recepciji, izvajanje nalog v skladu s standardi, ki so potrebni za tekoče in kakovostno delo receptorja, oskrba gostov z ustreznim propagandnim materia- lom, obračunavanje hotelskih storitev, aktivna koordinacija in sodelovanje ter usklajevanje s prodajno službo, usmerjanje gostov v termah in po drugih prostorih. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 18. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomivalec posode (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo marljivo, zanesljivo, skrbno osebo, ki ima lasten prevoz. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 18. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo kreativno in samostojno osebo, srednjo poklicno izobrazbo gostinske smeri, osebno urejenost, lasten prevoz, zaželene delovne izkušnje na podobnih delih. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 18. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obratovodja - tehnolog strojništva (m/ž) (Vitanje) Kovačnica jeklenih in aluminijastih odkovkov, Kovinar, d. o. o., razpisuje 2 odprti delovni mesti za Izmenskega obratovodjo v kovačni-ci jekla in v kovačnici aluminija. Slednji prenaša tehnologijo v prakso, vodi procese proizvodnje ter upravlja s človeškimi viri. Dolgoročno, dobro, redno plačilo. Kovinar, d. o. o., Kovaška cesta 12, 3205 Vitanje. Prijave zbiramo do 15. 10. 2020. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljalec elektronike I. (Šentjur, Celje) Podroben opis delovnega mesta: ročno vstavljanje elektronskih komponent, ročno spajkanje. FTA, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Arja vas pri Žalcu) Iščemo skladiščnike za delo v novem logističnem centru v Ar j i vasi pri Žalcu s končano najmanj osnovnošolsko izobrazbo, spoštljivim in odgovornim odnosom ter motiviranostjo za delo. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni svetovalec v trgovini Zavas Celje (m/ž) V Sloveniji bomo kmalu odprli že šesto specializirano Zavas maloprodajno trgovino - v trgovskem središču Supernova v Celju, zato v svoj prodajni tim vabimo dva nova sodelavca na delovnem mestu prodajni svetovalec. Zavas, d. o. o., Špruha 19, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 8. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja financ (m/ž) (Celje) Za uresničevanje naše strategije in doseganje ciljev družbe iščemo sodelavca za delovno mesto vodja financ. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Programer namenskih strojev in opreme (m/ž) (Zreče) Opis del in nalog: programiranje namenskih strojev (PLC/NC/HMI) in/ali robotov, izdelava tehnične dokumentacije in podpora uporabnikom ter vzdrževalcem. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 13. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strugar in rezkalec (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar, delovne izkušnje pri podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 21. 10. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C-kategorije/ dostavljalec v poslovni enoti Arnovski gozd (m/ž) (Žalec) Vaše naloge: dostava pijač in živil z manjšim tovornim vozilom gostinskim lokalom na območju Koroške regije. Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 15. 10. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. ŠPORT 17 slutili, kako bo septembra ta barva navduševala Slovenijo. Le še nekaj metr0v d0 ciljne arene Na 8. Konjiškem maratonu tekla tudi ekipa NT&RC Vzorčni primer izvedbe tekaškega maratona ob »koroni« Letošnji, 8. Konjiški maraton, tokrat v spremenjeni in prilagojeni različici, je dokazal, da je v zahtevnih okoliščinah koronačasa mogoče kakovostno izvesti množično tekaško prireditev ob upoštevanju vladnih ukrepov in priporočil inštituta za javno zdravje (NIJZ). To je še dodaten razlog, da ta maraton med tekači ostaja med najbolj priljubljenimi prireditvami. ROBERT GORJANC Maraton, na katerem tokrat ni bilo najdaljše discipline, 21 kilometrov, je trajal dva dni: v soboto je bil tek na 5, v nedeljo še na 10 kilometrov, in sicer z udeležbo približno tisoč tekačev in predstavnikov organizatorja. Kar je bilo v skladu s pravili NIJZ, ki dovoljuje 500 udeležencev na prireditev. Tekači so pred začetkom teka na prireditvenem prostoru morali nositi maske, razvrščeni so bili v štartne bokse, v katerih je bilo lahko največ 50 tekmovalcev. Iz njih so se podali na štartno-ciljno mesto, od koder so začeli teči z nekajminutnim časovnim zamikom. Za obe disciplini je bilo tako izvedenih kar 16 štartov. Po prihodu v cilj je vsak tekač ob medalji in darilni vrečki prejel tudi novo masko, potem je moral takoj zapustiti prireditveni prostor. Gledalcem in navijačem tokrat na prireditveni prostor ni bil dovoljen vstop. Tudi na ta način so organizatorji dosledno upoštevali vse ukrepe in priporočila, saj je zanje, kot so poudarili, na prvem mestu zdravje tekačev in obiskovalcev. Veliko gledalcev in navijačev je kot v minulih letih ob Jj - I л * : шввши Varnostna razdalja med tekači i^WS progi spodbujalo tekače, ki so dodatno energijo prejemali tudi od glasbenikov ob stezi. Daljši tek tudi za državno prvenstvo Nedeljski tek na 10 kilometrov je štel tudi za državno prvenstvo v cestnih tekih: tako kot lani sta slavila Neja Kršinar in Mitja Krevs, pri čemer je slednji le za 3 sekunde ugnal Roka Puharja, ki je sicer večkratni zmagovalec konjiške tekme. Na sobotni tekmi na 5 kilometrov sta zmagala domačin Jakob Tome in Barbara Klinar. Organizatorjem gredo vse čestitke za profesionalno izvedbo prireditve v teh težavnih okoliščinah. »Pokazali smo, da se vse da, če sta le volja in vztrajnost. Hitro smo prišli do sklepa, da se ne bomo dali in da bomo prireditev izpeljali, čeprav bi bilo lažje obupati. Na prizorišču je bilo mogoče začutiti, da tekači naše delo cenijo in da jim organizirani tek sicer letos zelo manjka. Tudi v tem smislu smo maraton z dušo. Če smo si ljubljanskega pred leti zapomnili po snežni različici, si bomo Konjiškega letos po koronatekmi,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Anton Noner. Foto: Andraž Purg - GrupA Prvi in letos (najbrž) edini Sobotnega teka na 5 kilometrov se je udeležila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje, ki se sicer tradicionalno udeležuje Konjiškega maratona. Ekipa NT&RC v štartnih boksih v pričakovanju začetka teka. Z leve: Barbara Gradič Oset, Lea Komerički Kotnik, Robert Gorjanc in Igor Šarlah. Kolikor so dopuščale možnosti, smo malo trenirali tudi že med karanteno, v zadnjem obdobju pa nekoliko bolj intenzivno. Kot vse kaže, bo to letos tudi edini tek, ki se ga bomo udeležili. Prijavljeni smo bili tudi na Istrski maraton v Ankaranu, ki je bil po prestavitvi načrtovan za oktober, a so ga organizatorji zaradi aktualnih koronarazmer odpovedali. RG Lea in Barbara pred ciljem Igor je bil spet najhitrejši v naši ekipi. 18 ŠPORT Sanja Vrček je sredi leta zamenjala celjski dres za žalskega in Celjska »klop« na čelu s trenerko Mišo Marinček se je veselila po uspešnih kmalu okusila slast zmage v lokalnem derbiju. Za njo je v rdečem Črnogorski trener Marko Dobrković ni izgubil upanja in je priganjal ter spodbujal akcijah v prvem polčasu. dresu Lea Krajnc. svoja dekleta. Spet neizprosen lokalni derbi med žalskimi in celjskimi rokometašicami V drugem polčasu Zalčanke boljše za sedem golov Priče smo daljšemu obdobju zelo zanimivih lokalnih derbijev med žalskimi in celjskimi rokometašicami. Večinoma so bili zelo izenačeni in napeti, velikokrat na končni izid nista vplivala ne različna proračuna klubov ne večja kakovost določene zasedbe. Pomlajeni vrsti RK Zelene doline Žalec in ŽRK Z'dežele sta se spopadli pred tednom. V dvorani I. OŠ Žalec so bile uspešnejše domačinke. DEAN SUSTER Žalčanke so v četrtem krogu 1. državne lige še četrtič zmagale. Od gostij so bile boljše s 23:20. Toda pot do zmage je bila vse prej kot lahka. Možnost za še višje vodstvo Celjanke so bile v prvem delu zelo razpoložene, njihovo vodstvo je znašalo že pet golov (4:9). Varovanke trenerke Miše Marinček so do odmora ohranile visoko prednost (7:11). Gostiteljice so bile nezbrane, v napadu jih je zvila trema, medtem ko v obrambi ni bilo velikih lukenj. Šele v deveti minuti so dale prvi gol, strelka je bila Sanja Vrček, ki je še v prejšnji sezoni igrala za celjsko ekipo. Nato je bila najprej izključena Kaja Kolar, steber žalske obrambe, zaradi protesta z žalske klopi je sledila dodatna kazen. Zelene doline so imele dve igralki manj, česar Celjanke niso najbolje izkoristile. Učinkovit dogovor med odmorom V drugih tridesetih minutah se je vse postavilo na glavo. Po približno osmih minutah so domačinke že vodile (14:13), saj jim je uspel del- ni izid 7:2! Med avtoricami preobrata so bile tudi sedemnajstletna Lana Artelj, Neža Herodež, Alja Krevs, osemnajstletna Tjaša Žener in sedemnajstletna Hana Galić: »Začele smo v krču, v lokalnem derbiju s Celjanka-mi je vedno prisotna trema. Vedele smo, da bo tekma zelo zahtevna. Potrebovale smo samo en klik, da smo končno potegnile iz sebe tisto, kar znamo. Pravšnjo spodbudo je dodal trener. Še pravočasno smo strnile vrste. Čestitam celotni ekipi za pozitivni naboj in preobrat.« Žalčanke so pod vodstvom trenerja Marka Dobrkovića zabeležile četrto zaporedno zmago v prvenstvu. Pri Zelenih dolinah je bila najbolj učinkovita Sanja Vrček s petimi goli. Neža Herodež jih je dala štiri, po trikrat so bile uspešne Hana Galič, Lana Artelj in Alja Krevs, po dvakrat Tjaša Žener in Anika Strnad, en gol je dodala Kaja Kolar. Dvoboj Jasmine Pišek, desnokrilne igralke celjske ekipe, in odlične vratarke Klare Hrovatič, ki je podobno kot Vrčkova nekdanja članica ŽRK Zdežele. Razočarane domov Celjanke so svoj zadnji gol dosegle iz sedemmetrovke v zadnji minuti in svoj izkupiček zaokrožile na 20. Kapetanka ekipe Z'dežele in slovenska reprezentantka Jasmina Pi- šek je dejala: »Tekmo smo začele zelo dobro, vendar smo v drugem polčasu naredile preveč napak. Vratarka Žalčank nam je ubranila nekaj >zicer-jev<, prav tako nismo naredile dovolj v obrambi. Nismo se držale dogovora in rezultat je tu. Poraz je za nas zagotovo veliko razočaranje.« Katja Čerenjak je dosegla sedem golov, šest iz sedemmetrovk. Pet golov je dodala Lea Krajnc, po tri sta dali Jasmina Pišek in Iza Bon Brzin, dva Ines Kaltak. Foto: Andraž Purg - Grupa SV V1 ■ ■ V I I • peščico navijačev bo lažje Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po visokem porazu v ligi prvakov v Barceloni (42:28) jezo stresli na nasprotnike v državnem prvenstvu. V četrtem krogu 1. slovenske lige so v Dobovi zmagali s 37:22. V Celju bo drevi (20.45) v 3. krogu lige prvakov gostoval Kiel. V dvorani Zlatorog bo lahko 350 gledalcev, od katerih domači rokometaši pričakujejo zelo glasno spodbudo. »V primerjavi s tekmo z Aalborgom bo šlo za zelo veliko razliko. Veliko lažje nam bo igrati, dobili bomo dodatno energijo. S psihološkega vidika bo prisotnost navijačev velik plus za nas. V prazni dvorani dobiš občutek, kot da igraš prijateljsko tekmo,« meni trener Tomaž Ocvirk. Na nasprotni strani bodo Norvežan Sander Sagosen, Hrvat Domagoj Duvnjak, tudi Miha Zarabec. »Naša primarna naloga je, da tekmo odpremo drugače kot zadnjo v Barceloni. Torej brez stra-hospoštovanja, temveč zgolj s spoštovanjem do tekmeca, ki ga želimo premagati. Zmanjšati moramo število izgubljenih žog in potrpežljivo igrati proti globoki nemški obrambi 3-2-1,« je dodal Ocvirk. Celjani bodo v nedeljo gostili Trimo, ki je po štirih krogih prav tako še neporažen. Neprijetne zadeve se vrstijo v vrstah Rokometnega kluba Gorenje. Najprej si je odlični Matic Verdinek odsekal palec leve roke, ki so mu ga kasneje neuspešno prišili, nato so v Velenju potrdili okužbo z novim koronavirusom. Velenjčani bi morali v soboto odigrati tekmo četrtega kroga 1. lige, a so se zaradi bolezni v ekipi preventivno odločili, da na gostovanje v Škofjo Loko ne odpotujejo. Nato so igralci opravili test, potrjen je en primer okužbe in sobotni obračun z Dobovo je odpovedan. DŠ NA KRATKO Neizenačena lokalna derbija Celje: V uvodu 1. slovenske lige za košarkarje so lokalna derbija visoko dobili Slatinčani proti Šentjurčanom in Laščani na Polzeli. Močno okrepljena ekipa Terme Olimia iz Podčetrtka je prav tako visoko slavila v Kranju proti Triglavu. Zelo prepričljive so bile tudi celjske košarkarice, ki imajo pomlajeno zasedbo, a prizadevno in obenem zadovoljno ob dejstvu, da bo Cinkarna Celje še naprej glavni pokrovitelj. V svoji dvorani so ljubljansko Ilirijo nadigrale z 92:34. Lea Debeljak je dosegla 26 točk. V 2. ligi so Celjani v Hali Tivoli za Ilirijo zaostali za deset točk. Kokalj se je odločil za Trst Slovenske Konjice: Mitja Krevs, nekdanji član AD Kladivar, in Neja Kršinar sta zmagovalca cestnega državnega prvenstva na 10 kilometrov. Četrti je bil Jan Brešan, šesti Simon Navodnik, deseti Tim Seničar. Med mlajšimi mladinci je zmago slavil Maj Pritržnik (vsi Kladivar). V članski konkurenci smo pogrešali Jana Kokalja, ki se je odločil za nastop na mitingu v Trstu, kjer je v teku na tri kilometre osvojil drugo mesto. V Coneglianu so tekmovali še trije predstavniki celjskega kluba. V teku na 800 metrov sta za dvojno zmago poskrbeli Karin Gošek in Barbara Kok, na isti razdalji je bil Jan Vuković peti. Rojška bo nasledil Rodman Celje: Upravni odbor Hokejskega kluba Celje in trener članske ekipe Rok Rojšek sta sprejela sporazumni dogovor o prekinitvi sodelovanja. Upravni odbor je Rojšku hvaležen za vse, kar je dal celjskemu klubu. Njegov naslednik bo David Rodman, nekdanji slovenski reprezen-tant, ki je za izbrano vrsto nastopil na desetih svetovnih prvenstvih, od tega na petih v elitni diviziji. Sodeloval je pri prvem nastopu slovenske reprezentance na olimpijskem turnirju v Sočiju leta 2014. Za Davida Rodmana bo to prvi trenerski izziv v karieri. (DŠ) ŠPORT 19 Na tretji tekmi slovo celjskih nogometašev od evropske sezone Čakali, da se bo tehtnica sama prevesila njim v prid Po dveh tekmah nogometašev Celja v kvalifikacijah za ligo prvakov (Dundalk 3:0, Kerin, Vizinger, Dan-gubić; Molde 1:2, Lotrič) je sledil obračun tretjega kroga v kvalifikacijah za evropsko ligo v Erevanu. Žal ni bil uspešen, varovanci trenerja Dušana Kosića so klonili v podaljšku. Med tem v Armeniji vlada vojno stanje zaradi spora z Azerbajdžanom, zato bo Ararat-Armenia danes gostil Crveno zvezdo na Cipru. DEAN ŠUSTER Letenje še nikoli ni bilo tako prijetno. Na razpolago je bilo 180 sedežev in vsak je lahko ležal na treh. V Erevanu, ki ga vsako jutro temeljito očistijo, je bilo ogromno uniformiranih ljudi, policistov, vojakov, varnostnikov, redarjev. Tudi na štadionu na obrobju mesta jih je mrgolelo. Prestolnica je lepa, ostankov komunistične arhitekture v središču ni zaslediti. Cene so nižje kot v Sloveniji, moški so videti starejši, tudi zaradi brad. Celjska ekipa je prebivala v hotelu Radisson Blu, tretjem najdražjem v Erevanu. Preostanek celjske delegacije z direktorjem kluba Zoranom Podkoritnikom, z direktorjem NK Celje, podjetja za poslovne storitve v športu, Valerijem Kolotilom in s članom upravnega odbora Bojanom Šrotom je bil v še prestižnejšem Grand Hotelu. Iz več gostinskih lokalov je bilo slišati prepevanje znamenitega Charlesa Aznavo-urja, francoskega šanso-njerja armenskega porekla. Na tržnici s kakovostnimi spominki so bili seveda tudi nogometni dresi. Največ jih je bilo od klubov Roma, Arsenal, Manchester United ... Prijazni in ustrežljivi vodnik Gevorg je začutil, da mi ni bilo takoj jasno. Hitro me je spomnil, da so to zadnji klubi armenskega nogometnega ponosa Henrikha Mkhitaryana. Strahospoštovanje odveč Celjani so bili najbližje zadetku v 18. minuti, ko je Luka Kerin preigral svojega čuvaja, njegov strel pa je pred vratarjem odbil domači branilec. Edini gol na tekmi je v 111. minuti dosegel Ukrajinec Ser-hij Vakulenko. Precej je bilo dolgočasnih obdobij, celjsko spoštovanje do ekipe, v kateri je bil en Armenec, je bilo preveliko. Zmaga z Moldejem je bila vredna 380.000 evrov, v Erevanu pa 80 tisočakov manj. A vložek je bil še vedno ogromen. Poskus preboja v zadnji krog kvalifikacij je bil izrazito pragmatičen. Morda bi bilo lažje z umirjenim branilcem Josipom Ćalušićem, Plastenke priljubljenih gaziranih pijač so v manjšem lokalu ob našem hotelu stale 300 dramov (560 dra-mov je en evro), plastenke vode pa 400 dramov. •t 4 S H Ф 19Ü ® x z - »ONI i 9 ■ > - J № S3 "ТЦЈ-р ""V * iS/ 1 ччмти k' <*OCA r 1 'Črv* Л - Ja Z leve stojijo Lan Štravs, Žan Zaletel, Dušan Stojinović, Matic Vrbanec, Ivan Božić in Matjaž Rozman, čepijo pa Filip Dangubić, Luka Kerin, Amadej Brecl, Denis Marandici in Mitja Lotrič. Igrali so še Jakob Novak, Žan Benedičič, Nino Pungaršek in Mićo Kuzmanović. Na priložnost so čakali Metod Jurhar, Žan Flis in Advan Kadušić. Na tribuni so bili Tom Kljun, Gašper Koritnik in Stefan Močić. Dušan Kosić: »Domačini imajo dobre posameznike, veliko bolj izkušene od naših.« ki je manjkal zaradi poškodbe gležnja. Odsotna sta bila tudi brata Štraus, ki se očitno poslavljata od kluba. Čakanje na odločitev po enajstmetrovkah ni obrodilo sadov, tako kot tudi ne močan pritisk na domača vrata v zadnjih minutah podaljška. Premalo poguma Na letališču armenske prestolnice, ki je prazno podobno kot brniško, smo se dan po tekmi pogovarjali s trenerjem Dušanom Kosićem: »Občutek je še vedno isti, torej da bi lahko naredili več, če bi si le več upali. Ni bilo veliko vsebine, lepote. A bili smo disciplinirani. Imeli smo nekaj situacij, ki bi jih lahko bolje zaključili. Tudi nasprotniki si niso priigrali veliko priložno- sti. Tekma je bila grda. Imamo slab občutek. Ni se nam izšlo. Domačini imajo dobre posamezniki, veliko bolj izkušene od naših.« Je bila tolikšna previdnost načrtovana? »Ne, želeli smo biti agresivni s pritiskanjem na njihovo zadnjo linijo. Za to je treba imeti energijo. Krivičen bi bil, če bi rekel, da fantje tega niso hoteli narediti. Vsaka tekma v evropskem tekmovanju pomeni šolanje. To ni bila tekma pred praznimi tribunami. Takega sodniškega kriterija tudi nismo pričakovali. Škot nam je v uvodu hitro delil kartone. Kasneje je bil kriterij sojenja dober. Za nameček imajo fantje zdaj želodčne težave.« Ce- lje je zabeležilo prepričljivo zmago in dva tesna poraza. »Dundalk se je kasneje prebil v naslednji krog, poslušali pa smo, da ne gre za resno ekipo. Vsaka zmaga v evropskem tekmovanju je zame dragocena. Javnost sicer ni zadovoljna, četudi smo pridobili izkušnje, ki nam lahko zelo koristijo v državnem prvenstvu,« je zaključil Kosić. Premalo odločnosti Izredno čustveno se je odzval direktor Zoran Podko-ritnik, saj je zakopal obraz v dlani in dolgo časa ihtel. V petek je dejal: »Dejstvo je, da smo razočarani. Nismo se ste-pli. To je bil glavni razlog, da Radio Erevan je bil sinonim za zvrst šal, ki so bile v drugi polovici 20. stoletja zelo priljubljene v nekdanji Sovjetski zvezi. Na vprašanje, če drži, da v Sovjetski zvezi velja enaka stopnja svobode govora kot v ZDA, je Radio Erevan odgovoril: »Načelno da. V ZDA se lahko postaviš pred Washingtonov spomenik, vpiješ >dol z Bushem<, pa boš ostal nekaznovan. V Sovjetski zvezi lahko na moskovskem Rdečem trgu vpiješ >dol z Bushem<, pa boš ravno tako ostal nekaznovan.« nismo zmagali. Po drugi strani imamo v Celju nov mejnik, to je uvrstitev v tretji krog kvalifikacij za evropsko ligo. Takšen dosežek bi že sedaj podpisali za naslednjo sezono. Toda imeli smo nasprotnika po meri. To bi morali bolje izkoristiti in napredovati v play-off.« Pričakoval je posluh NZS, saj je Celje želelo prestaviti tekmo z Bravom. Odgovor NZS je bil, da drugih terminov pač ni več. A kjer je volja, je tudi pot, je odvrnil Podkoritnik. Bodo fantje, obogateni z izkušnjami, znova nevarni v 1. SNL? »Absolutno se strinjam, da je naša mlada ekipa pridobila neprecenljive izkušnje. Videl se je strah v njihovih telesih. Nasprotniki so si bolj želeli zmage. Vse moči in misli moramo sedaj usmeriti v državno prvenstvo. Cilj je ponovna uvrstitev v evropsko tekmovanje, seveda pa se še enemu naslovu državnih prvakov ne bi odrekli ...« Mitja Lotrič in Jakob Novak sta izpustila nedeljsko tekmo z Bravom. Za 2:0 in prvo zmago v novem Nošenje mask je obvezno tudi na prostem, vsaj tretjina ljudi se tega ne drži. prvenstvu sta gola dala Mićo Kuzmanović, ki je že ljubljenec občinstva, in Celjan Nino Pungaršek, ki mu je uspel krasen strel z 20 metrov. A spet je bil junak vratar Matjaž Rozman, ki je poskrbel, da tekma »ni šla v drugo smer«. V nedeljo bo celjsko moštvo znova igralo doma, proti Taboru, ki je gladko ugnal vijoličaste. Foto: DŠ Lestvica 1. SNL MURA 5 4 10 9 1 13 TABOR 5 3 0 2 8 8 9 MARIBOR 5 2 2 1 11 7 8 DOMŽALE 5 2 12 9 8 7 BRAV0 5 2 12 7 8 7 OUMPIJA 4 12 14 4 5 KOPER 5 12 2 6 7 5 CEUE 5 12 2 5 6 5 GORICA 4 10 3 5 9 3 ALUMINIJ (-2) 5 113 2 8 2 oj&iu&šfi, iMćl шШ1 NK JABOR Zoran Podkoritnik je bil po koncu tekme tarča fotografov. PRVALIGA t'A. Telekom Slovenije PRENOS: planet NED. 4.10.2020 18:00 STADION Z DEŽELE rti L* #J 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE www.cinkarna.si PRODAM KUPIM PRODAM TRAKTOR New Holand T3, 55 KM, letnik 2017, prodam. Telefon 041 530-885 951 POSEST PRODAM ZIDANICO na lepi sončni legi, z razgledom na Aqualuno, prodam. Telefon 040 354-633. 937 NA lepi lokaciji v bližini Laškega prodamo manjšo kmetijo, primerno za bivanje. Telefon 070 376-656. ODDAM Addiko krediti za podjetnike ŠKOFJA vas. Oddam prostor za parkiranje avtomobilov, 1.000 m in skladišče, 200 m2. Telefon 041 725-092. 958 DOBRO ohranjen ford focus 1,4 bencin, srebrne barve, letnik 1999, garažiran, servisiran, registriran do 21. 7. 2021, prodam. Telefon 051 631-218. 936 VOLKSWAGEN lupo 1,0, letnik 2000, registriran do aprila 2021, prodam za 800 EUR. Telefon 041 650-737. 939 STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO sobo oddam zaposleni osebi za daljši čas bivanja (s prijavo). Telefon 041 650-737. 940 PRODAM OSEBNI avto ali motorno kolo Tomos, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 031 783-047. 930 STROJI 909 HIŠO v okolici Žalca prodam. Telefon 051 476-078 ali 041 689-748. 937 KMETIJO in več gradbenih parcel prodam. Telefon 051 476-078 ali 041 68 9-748. 938 PRITLIČNO stanovanjsko hišo z uporabo vrta, okolica Ljubečne, oddam. Zaželeni mlajši upokojenci ali par z redno zaposlitvijo. Telefon 051 362-164. 952 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TRI bike za nadaljnjo rejo, od 500 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 918 PRODAM PEČ na trda goriva Buderus-logano 02.40, 16-46 kw, 14-40 Mcal/h, rabljeno, možen priključek na olje in plin, prodam. Telefon 041 318-083. 945 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, težko 240 kg in bikca matafon/simentalec, težkega 200 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408. l 8i PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za odojke prodam. Okolica Polzele. Telefon 031 839-845. 941 DVA bikca, 200 in 250 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 953 KORUZO za siliranje, v bližini Celja, prodam. Telefon 041 575-992. 946 KVALITETNO belo in rdeče grozdje prodam. Telefon 031 237-193. 860 DOMAČA jabolka bobovec prodam. Telefon 031 637-267. 843 NEŠKROPLJENO grozdje jurka, na brajdi, prodam. Telefon 051 621-738. 89i GROZDJE, mešano, belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-738. 9i6 KROMPIR za ozimnico (cena po dogovoru) in ječmen prodam. Telefon 051 630-807. 932 LAŠKO. Zelo ugodno prodam od 100 do 130 kg kvalitetnega neškropljenega grozdja na brajdi. Možna pomoč pri obiranju. Telefon 041 473-344. 942 SILAŽNE bale, 10 kosov za 150 EUR in domače žganje prodam. Telefon 031 612-160. L 82 BUČNICE, surove, za pečenje, in pšenico prodam. Telefon 041 951-092. 954 KORUZA, ječmen, pšenica, tritikala naprodaj. Telefon 041 742-334. 957 JABOLKA kanade, carjevič, bobovec itd., lepo obrane, za ozimnico ali »prešanje« in krompir brez umetnih gnojil, zelo ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 960 OSTALO PRODAM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š ŽENSKA oblačila številka 44 ugodno prodam. Telefon 051 418-190. 917 SUHA bukova drva, 8 m3, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 959 Hitro in enostavno do 75.000 eur za obrtnike, samostojne podjetnike in mikro podjetja. Poiščite ponudbo na addiko.si Addiko Bank business MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina ... Za vsa dela tvojih rok naj ti poplača dobri Bog! (P. Frece) ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE - PEPCE LAPORNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu Čonču in vsem ostalim. Njeni najdražji BUKOVA drva na paletah, dolžina 25 in 33 cm, prodam. Možna dostava. Telefon 031 625-479. p DRVA bukve, na paletah dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p BOJLER za centralno, 120 l, nerjaveč in dvojne telege za živino ugodno prodam. Telefon 031 544-199. 944 SUHA metrska bukova drva, cena 60 EUR/ meter, prodam. Telefon 031 851-448. 950 MESO telice, stare dve leti, ekološka reja, okolica Vojnika, prodam. Telefon 031 853-674. 961 METRSKA bukova drva, okolica Rimskih Toplic, ugodno prodam. Telefon 031 426679. L 83 ZAPOSLITEV IŠČEMO osebo za pomoč v slaščičarni, kuhinji (peka biskvitov, keksov, pomoč v kuhinji). Branka Leber, s. p., Rolca, Gubčeva 1, Celje, telefon 051 358-888. 949 Poroke Šentjur Poročili so se: Mateja PA-VLIČ in Simon KLAUŽER, oba iz Doropolja, Ema MO-ČENIK iz Bodreža in Nejc ZALOKAR iz Šentjurja. Velenje Poročili so se: Veronika ROTNIK iz Šoštanja in Marjan DOLER iz Velenja, Mojca BOŽIČ iz Žalca in Franci MIHAR iz Velenja. Vekovečna drugih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) ZAHVALA K večnemu počitku je odšla naša ljuba mama, žena, babica, prababica, sestra, teta, svakinja in sestrična FRANČIŠKA PUŠNIK iz Nove Cerkve (21. 2. 1937 - 18. 9. 2020) Vsem, ki ste jo spremljali, tudi samo v mislih, na njeni zadnji poti in nam v tem bolečem času stali ob strani, iskrena hvala za besede tolažbe, cvetje, svete maše, sveče, dobrodelne darove, pomoč, pesmi slovesa in lepe misli. Za čas njene bolezni je naša iskrena zahvala namenjena zdravnikom in zdravstvenemu osebju; dr. Prazniku, sestri Tamari, patronažni sestri Karmen, kirurgu dr. Podgoršku in osebju abdominalne kirurgije in negovalnega oddelka SB Celje ter vsem posebej neimenovanim, a nepogrešljivim v hudem. Prav posebna zahvala je namenjena onkologinji dr. Albini Planko Rezar. Prisrčna hvala tudi osebju Špesovega doma v Vojniku. Iskrena hvala dekanu gospodu Vicmanu za cerkveni obred, našima prijateljema Andreji Krt Zakonjšek in Primožu Krtu za sočutno petje in orglanje pri sveti maši, sorodniku Matjažu Žmaharju za podane besede slovesa ob grobu in Celjskemu oktetu za pesmi ob slovesu. Hvala tudi pogrebni službi Raj. Vsi njeni Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (Oton Župančič) Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 81. letu zapustila naša draga mamica, babica in sestra KRISTINA JANČIGAJ Od nje smo se poslovili v sredo, 16. septembra 2020, na pokopališču na Vranskem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih slovesa in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Matjaž in hčerka Tina z družinama Smrti Celje Umrli so: Elizabeta MO-HORKO iz Žalca, 87 let, Hildegarda PRAPROTNIK iz Pariželj, 90 let, Jože KOTNIK iz Ljubije, 47 let, Darko KAJBA iz Prebolda, 54 let, Radovan KUDER iz Pernovega, 59 let, Dušan BOŽIČ iz Celja, 79 let, Ana KOŠTOMAJ iz Celja, 91 let, Marjan BIZJAK iz Ogorevca, 69 let, Josip KRAMARIĆ iz Griž, 82 let. Šentjur: Umrla sta: Anton SLA-TENŠEK iz Šentjurja, 70 let, Franc RANČAN iz Straže na Gori, 78 let. Žalec Umrli so: Anton STR-GAR z Gomilskega, 57 let, Katarina FRECE iz Liboj, 91 let, Barbara TROTOVŠEK iz Drešinje vasi, 94 let, Pavel ARH iz Založ, 84 let, Ivan DOLINŠEK iz Dolenje vasi, 71 let, Zofija BLAZNIK iz Šempetra v Savinjski dolini, 80 let, Anton ŽAGAČ iz Kasaz, 79 let. Velenje Umrli so: Sead SMAJIĆ iz Velenja, 71 let, Terezija BE-DNJANIČ iz Velenja, 86 let, Marta STUPAR iz Šmartne-ga ob Paki, 73 let, Terezija POLIČNIK iz Velenja, 84 let. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, atija, dedija in brata MARIJANA JAZBECA se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali njemu in nam. Hvala Šentjurčanom in gospodu Čonču, saj ste mu v slovo prinesli del Šentjurja, ki ga je vedno nosil v srcu. Iskrena hvala »njegovi šoli« in bivšim sodelavcem ter športnim prijateljem, s katerimi je bil vedno srečen. Hvala vsem sopevcem v zboru DU za njihovo intimno slovo. Bil je dober človek. Hvaležni smo, da ste ga imeli radi. Vsi njegovi ŠKROPLJENJE SADOVNJAKOV PO OBIRANJU Opravimo s pripravkom CUPRABLAU Z 35 WP v odmerku Зкд/ha, ki zmanjšuje potencial okužb jablanovega škrlupa (Venturis inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju. Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo Cuprablau Z 35 WP za zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. CUPRABLAU Z 35 WP uspešno zatira tudi listno luknjičavost koščičarjev, češnjevo listno pegavost in črno pegavost jablan, ki jo je vse več opaziti v sadovnjakih. PRIPOROČILA ZA ŠKROPLJENJE VINOGRADOV PO TRGATVI Zaradi vse bolj blagih zim v zadnjih letih, ko temperature v posameznih letih ne padejo pod - 14 stopinj °C, se micelij glive pepelovke vinske trte (Uncinula necator (Schwein.) Burrill) ohrani čez zimo. Tako se že v začetku spomladi, ko se razprejo lusko listi, na zimskih očesih prične razvoj pepelovke. Te okužbe vinogradniki velikokrat spregledajo. Tudi peronospora vinske trte (Plasmopara viticola Beri. & de Toni) trosi glive (oospore) prezimijo v drobirju odpadlega listja. Z jesenskim škropljenjem vinogradov zmanjšamo potencial patogenih gliv in s tem intenzivni pritisk primarnih okužb. Po trgatvi priporočamo uporabo kombinacije pripravka CUPRABLAU Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha (30g /10 L vode), ali nov pripravek CUPRABLAU Z 35 WG, v odmerku 3 kg/ha (30g /10 L vode), ki mu dodamo od 3 kg do 8 kg /ha pripravka PEPELIN WG (od 30 g do 80 g /10 L vode). www.cinkarna.si p p O. £ in СЛ N O 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino Spored od 1. 10. do 7. 10. Besen - triler četrtek, torek: 21.00 petek, sobota, nedelja: 20.50 Mulan - pustolovski, drama četrtek, torek: 20.10 petek, sobota, nedelja: 18.50 Naprej - animirani, komedija, pustolovski petek, sobota, nedelja: 16.40 Novi mutanti - akcijski, pustolovski četrtek, torek: 18.30, 20.30 petek, sobota, nedelja: 18.15, 20.15 Prvič narazen - drama, romantični četrtek, torek: 18.00, 19.00, 20.00, 21.10 petek, sobota, nedelja: 16.20, 18.40, 19.30, 20.30, 21.10 Tenet - akcijski, drama, triler četrtek, torek: 17.40, 19.30, 20.40 petek, sobota, nedelja: 17.20, 19.00, 20.20 Troli na svetovni turneji - animirani, komedija četrtek, torek: 17.00, 17.50 petek, sobota, nedelja:16.00, 16.30, 17.00, 18.30 Troli na svetovni turneji - animirani, komedija, 3D četrtek, torek: 17.30, 18.20 petek, sobota, nedelja: 15.30, 17.30 Vojna z dedkom - komedija, drama, družinski četrtek, torek: 18.15, 20.20 petek, sobota, nedelja: 15.50, 18.00, 20.00 ČETRTEK 19.00 Osebna zgodovina Davida Copperfielda - fantazijski PETEK 18.00 Jezik enakopravnosti - premiera, dokumentarni 20.00 Osebna zgodovina Davida Copperfielda - fantazijski SOBOTA 17.00 Pod belimi pečinami - drama 19.30 Sinonimi - drama NEDELJA 17.00 Sinonimi - drama 19.45 Osebna zgodovina Davida Copperfielda - fantazijski SREDA 18.00 Nevidno življenje Evridi- ke - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 10. 10.00 Knjižnica Šentjur V časih in prostorih odprtje razstave članic likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur ob dnevih evropske kulturne dediščine 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Včeraj, danes, jutri uvodno srečanje šolskega leta 2020/21 s članoma zasedbe New Swing Quartet, Marjanom Petanom in Daretom Heringom; vstop prost 17.00 in 19.30 Gledališče Celje, Mali oder Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v petek in soboto ob istem času 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Za domovino z rockom naprej! javno vodstvo po razstavi ob dnevih evropske kulturne dediščine 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Usodna modrina predstavitev romana Maje Horvat KINO ŠMARJE PRI JELŠAH PETEK 19.00 Grenlandija: Poslednje zatočišče - akcijski triler SOBOTA 10.00 Troli na svetovni turneji - animirana glasbena pustolovščina 19.00 Vojna z dedkom - komedija KINO VELENJE PETEK 17.00 Vojna z dedkom - družinska komedija 20.00 Mulan - akcijska pustolovska drama, 3D SOBOTA 21.00 Wake up and dream - premiera filma neodvisne produkcije mladih velenjskih filmskih ustvarjalcev NEDELJA 16.00 Troli na svetovni turneji - animirana glasbena pustolovščina, sinh. 20.00 Corpus Christi - drama PONEDELJEK 20.00 Ema - glasbena drama Iščeš nov izziv? V kavarni Miško Knjižko tim odličnih natakarjev išče novega vodjo, te mika, se prijavi na e-nä$lov kavarna@knjiznica-celje:si ali nas pokliči na 03/426 17 08 miško knjižko 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Anton Perko: Slovenski slikar v službah cesarskega dvora odprtje občasne razstave avtorice Gabrijele Kovačič 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Josip Ipavec in Peter I. Čajkovski - dva slovanska romantika gala koncertni večer; vstop prost PETEK, 2. 10. 17.00 Galerija Velenje Kje je lešnik? lutkovna predstava Teatra za vse ob svetovnem dnevu otroka 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer z Borisom Bizjakom odprtje razstave likovnih del slikarja in glasbenika 19.00 Likovni salon Celje Can there be heroes? mednarodna skupinska razstava, kustos: Vladimir Vidmar 19.30 Gledališče Celje_ Florian Zeller: Laž premiera SOBOTA, 3. 10. 10.00 Razlagova Celje_ Vodeni sprehod po Fotohiši Pelikan ob dnevih evropske kulturne dediščine 11.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Predstavitev Pihalnega orkestra Celje glasbeni program 19.30 Gledališče Celje_ Florian Zeller: Laž abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času NEDELJA, 4. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 15.00, 17.30 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambel Opoj in Veseli svatje 5. koncert za narodno-zabavni abonma 17.00 Narodni dom Celje Spomin na Almo spominska slovesnost s kulturnim programom ob 70. obletnici smrti Alme M. Karlin v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje, potrebna je predhodna prijava PONEDELJEK, 5. 10. 19.30 Dom kulture Velenje Zadnje lune monodrama Gledališča Velenje TOREK, 6. 10. 10.00 Knjižnica Šentjur Zbiralci ljudskega slovstva knjižna čajanka; vstop prost 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vodeni sprehod po razstavi Več kot barve ob dnevih evropske kulturne dediščine SREDA, 7. 10. 19.30 Gledališče Celje, Mali oder Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 1. 10. 10.00 Ljudska univerza Celje Modri kotiček: Podporna skupina za upokojence vodi: Sabina Rožen 13.00 Večgeneracijski center Socio Celje Pogovorna angleščina vodi: Tea Strajn 17.30 Osnovna šola Antona Aškerca Velenje Hatha joga vodi: Ana Penšek 17.00 Ljudska univerza Celje Na koga smo v resnici jezni? predavala bosta: Bogdan Rahten in Antonija Omerzu 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Posti se zapovedane dni predavanje iz sklopa Pet cerkvenih zapovedi za življenje danes z lazaristom Antonom Lavričem PETEK, 2. 10 9.00 Večgeneracijski center Socio Celje Učenje slovenščine za tujce tedenske delavnice za vse stopnje znanja 14.30 Večgeneracijski center Socio Celje Zabavne likovne animacije za otroke z Dolores Ponoš 16.30 Večgeneracijski center Socio Celje Kako ohraniti notranji mir? vodi: Alenka Macuh, angelska terapevtka SOBOTA, 3. 10. 10.00 Celjska koča_ Zelena EU-avantura na Celjski koči orientacijski pohod, lokostrelstvo, pustolovski park, ogled doživljajskih zeliščnih vrtov, stojnice, vse aktivnosti so brezplačne; v primeru slabega vremena dogodek odpade 10.00 Krekov trg Celje_ Podeželje v mestu predstavitev rokodelcev in obrtnikov ter prodaja pridelkov s kmetij 10.00 Mestna plaža Celje Piknik na Mestni plaži 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 15.00 Tržnica pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Otroški Hmeljko dogodek: Gospodična Mici in Hmeljko: Voda je naše največje bogastvo; ob 16.00 Jole Cole čarodej 20.00 Celjski mladinski center Kavasutra z glasbo do vrelišča NEDELJA, 4. 10. 8.30 Zbor pri Domu krajanov v Podsredi 12. tradicionalni pohod po kozjanskih sadovnjakih ob Prazniku kozjanskega jabolka pohod bo ob vsakem vremenu 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 1. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 2. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 3. oktober 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 4. oktober 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 5. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 6. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 7. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ POSLUSAN V NASI REGIJI! www.radiocelje.si PONEDELJEK. 5. 10. 8.00 Zbirno mesto pri gostišču Medved v Novi vasi Pohod do Šmartinskega jezera 10.00 Celjski mladinski center Predstavitev projekta EOYOU spletni dogodek s pomočjo aplikacije Zoom 11.00 Večgeneracijski center Socio Celje_ Zdravljenje skozi odpuščanje in povezovanje z žensko energijo delavnice temeljijo na ženskih krogih in tehnikah, kjer uporabljamo meditacijo in molitve 15.15 Večgeneracijski center Socio Celje Zdravo in aktivno staranje s telovadbo za ravnotežje vodi: Irena Potočnik 16.30 Ljudska univerza Celje Pričetek začetnega tečaja ruščine vodila ga bo Olga Stojan 17.00 Večgeneracijski center Socio Celje Telovadba 1000 gibov po metodi dr. Nikolaya Hrishina 17.00 in19.30Ipavčev kulturni center Šentjur Zvočna meditacija za otroke z Matejo Bobek ob tednu otroka vstop prost 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur_ Mavrična zvočna kopel izvaja: Mateja Bobek; vstop prost 20.00 Narodni dom Celje_ Besede miru video prireditev o notranjem miru; vstop prost SREDA. 7. 10. TOREK. 6. 10. 8.30 Ljudska univerza Celje Računalnik in pametni telefon delavnica je namenjena upokojencem brez predznanja 17.00 Slovensko društvo Hospic, OO Celje_ Odprta skupina za žalujoče odrasle pogovorna skupina je namenjena vsem žalujočim 19.00 Ljudska univerza Celje Zakaj privlačimo določene ljudi v partnerskih, poslovnih in prijateljskih odnosih? delavnica bo na spletu; vodila jo bo dr. Sara Tprphir 10.00 Ljudska univerza Celje Računalnik in pametni telefon delavnica je namenjena upokojencem z računalniškim predznanjem 10.30 Večgeneracijski center Socio Celje Kako lahko s spremenjenim razmišljanjem izboljšamo svoje življenje predavanje hipnoterapevtke Mojce Ambrož novi tednik 16.00 Zbirno mesto: sedež MČ Celje - Center (Gledališka ulica 2)_ Vodenje po drevesni poti starega mestnega jedra z Vesno Golner 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pod mavričnim dežnikom Hermanova družinska ustvarjalnica ob dnevih evropske kulturne dediščine Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Pravljične dogodivščine z Mojco primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Galerija Velenje_ Papagaj Bine pravljično-ustvarjalna družinska urica 17.30 Ljudska univerza Celje ABC kemičnih motilcev endokrinega sistema predavali bosta: dr. Lucija Kolar in dr. Lucija Perharič, dr. med. Dobrodelne prireditve ČETRTEK. 1. 10. 11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Prodajna razstava izdelkov varovancev Centra za varstvo in delo Golovec ves izkupiček od prodaje je namenjen njim Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Čast in slava -Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Trg celjskih knezov: panojska razstava ob 75-letnici Novega tednika, avtorica Darja Jan, MNZC; do konca oktobra Krekov trg Celje: panojska razstava ob 15-letnici Zavoda Celeia Celje; do 27. 10. Galerija Velenje: pregledna razstava ilustracij Razkošje domišljije avtorice Marjance Jemec Božič; do 17. 10. Podhod Pesje: razstava Kopališča v Šaleški dolini; do junija 2021 Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Arpada Šalamona, jubilejna razstava ob 90-letnici; do 16 10 novi tednik Vedno г №№]( Občasne razstaveB radio Cell© Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko sport"@nt-rcTsT Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuie 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žeriav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Ko so sanje lepše kot realnost Foto: SHERPA Cvetlični vrt Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve s zgodbe Št. 40/ Leto 75 / Celje, 1. oktober 2020 Ustvarjalno druženje vseh generacij str. 33 »Zelo rada delam z ljudmi« str. 29 Podlasice, ki odkrivajo Trajnostni turizem na še neodkriti svet str. 31 Goričkem str. 43 26 INTERVJU Ana Sotošek Ana Sotošek, učiteljica in floristka ■ ■ ^^^ ^^^ ^^^ ^^ ^^^ je učiteljica na Šoli za hortikulturo H H ^^^ Ш ШШЛ H H ^^^^ in vizualne umetnosti Celje. To po- Н^ H ^Ж H ■ ■ H ^fa^B ^^ letje je na izobraževalnem seminarju Ш Ш ^ка ^^ Ц H J J I ^^^^ v Nemčiji uspešno opravila izpit in prejela certifikat za NCJFD - naci- и и ^^ ^^ onalnega Florintovega sodnika, to Ш i i je sodnika mednarodne cvetličarske cvetjem je umetnost« i=j- Učiteljica in mentorica v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ana Sotošek je izjemna mojstrica ustvarjanja s cvetjem in aranžiranja. Svoje dijake in študente z neizmerno ljubeznijo do lepega in s strastjo navdušuje, da cvetju namenijo še dodatno uro ali dve. Rezultati tistih, ki ji sledijo, so izjemni, ker takšni dijaki in študenti pobirajo najprestižnejša priznanja doma in v tujini. MARJETKA R. LESJAK Ko sem jo ob začetku pogovora vprašala, ali se strinja, da so rože najlepše darilo narave, je pritrdila, a obenem brez oklevanja dodala, da to velja za vse rastline, ne zgolj za rože. »Za strokovnjake so samo vrtnice rože,« je opozorila in dodala, da v stroki raje uporabljajo izraz cvetlice, rastline ... Kdaj ste ozavestili svojo ljubezen do cvetja, do lepega? Do tega spoznanja me je pripeljala življenjska pot, na kateri so bile tudi velike prepre-ke. Šele ko sem odprla svojo cvetličarno, sem videla, da je cvetje tisto »ta pravo« v mojem življenju. Se morda spomnite, kaj je bilo vaše prvo naročilo, ki ste ga kot samostojna cvetli-čarka dobili? Spomnim se prvih aranžiranih cvetov za 8. marec, ki sem jih podarjala strankam ob odprtju cvetličarne. Anemone. Stranke, ki so jo dobile, so še dolgo govorile, kako trpežna je. Samozavest je rasla z izkušnjami. So se mi roke kar tresle ob prvem aranžiranju daril. Z izobraževanjem, izkušnjami in veseljem do ustvarjanja je vse to izginilo. Kakšna je bila vaša pot do učiteljice v šoli? Zelo dolga. Pravzaprav sem se sama izšolala v tej šoli kot vrtnarski tehnik. Nadaljevala sem na biotehniški fakulteti za inženirja sadjarstva in vrtnarstva. Študija nisem takoj do- končala. Vmes sem se za leto in pol zaposlila v podjetju Sadjarstvo in vrtnarstvo Mirosan. Pri 21 letih sem odprla lastno prodajo sadja in zelenjave v Vojniku in tudi to dejavnost sem opravljala približno leto in pol. Ker sem prodajala na podeželju in ljudje tudi še niso bili tako osveščeni, se ta prodaja ni obnesla. Zatem sem se zaposlila v inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Potem sem odprla cvetličarno na Ljubnem ob Savinji. Po šestih letih dela so prostor, ki sem ga imela v najemu, denacionalizirali, zato sem dejavnost zaprla. Med tem časom sem rodila tudi hčer in sina. Ker se mi je zasebna dejavnost ob družini zdela preveč tvegana, sem se zaposlila v PUP, Podjetju za urejanje prostora v Velenju. Tam sem delala pet let in v tistem času sem tudi končala študij na biotehniški fakulteti. Okoliščine so me zatem pripeljale v Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer poučujem že več kot 20 let. Ves čas sem tudi mentorica dijakom in študentom na tekmovanjih doma in v tujini. V tem času sem se dodatno izobraževala na biotehniški fakulteti in pridobila naziv diplomirane inženirke agronomije in hortikulture. Dodatno se izobražujem tudi v tujini - preko nizozemske cvetličarske zbornice, udeležujem se mednarodnih izmenjav v šolah v Nemčiji, Nizozemski, Norveški. Naša šola je članica Florneta, mednarodne izobraževalne mreže, ki pripravlja več tekmovanj. Na tekmovanjih v San Remu in Milanu se je naša šola dobro izkazala, naša dijakinja drugega letnika na enem teh tekmovanj po pripravah, ki sva jih vodila s kolegom Matjažem Pustoslemškom, osvojila tretje mesto v kategoriji cvetličarjev do 35. let. Ce se kje pokaže možnost, se zelo rada udeležim dodatnega izobraževanja. Vaši dijaki in študentje dobivajo prestižne najvišje nagrade tako doma kot v tujini. Očitno jim ne posredujete zgolj golega znanja, ampak vzgajate v ljubezni do tega poklica. Tako kot se trudim doma biti do obeh otrok enaka, tako se trudim tudi v šoli, da sem do vseh dijakov in študentov enaka in da ne delam razlik. A nekateri sami pokažejo več zanimanja, da se naučijo več kot drugi. Nekateri znajo, a se ne upajo izpostavljati na tekmovanjih, ne želijo nameniti malo več svojega časa za dodatno delo. Tisti, ki so pripravljeni, se tudi bolj povežejo z učiteljem oziroma mentorjem in splete se neka posebna vez. Tisti, ki delajo z dušo in s srcem, so uspešnejši. Vaša srčnost ter njihova nadarjenost in pripravljenost za delo so torej zmagovalna kombinacija? Tako je. To poletje ste uspešno opravili izpit in pridobili licenco za nacionalnega Florintovega (Florint je mednarodna cvetličarska organizacija, op. p.) sodnika. To je zelo pomemben mejnik. Kaj vam osebno pomeni? To dojemam kot nadgradnjo svojega znanja. Veliko mi pomeni, da bom lahko vplivala na kakovost in višjo raven tekmovanj med šolami. S tem, ko sem pridobila dodatna znanja, jih lahko tudi sama prenesem naprej. Kaj to pomeni za šolo, ki je že članica Florneta - mednarodne mreže šol? Tudi v okviru šole to pomeni višjo raven znanja in možnost poseganja po še višjih rezultatih. Ce poznaš način sojenja v floristiki, veš tudi, kako pripravljati dijake in študente na delo v cvetličarni ali na tekmovanja. Tudi na evropski ravni je to pomembno - da imajo vse šole isto raven znanja in praktičnih izkušenj. Cvetličarje, ki se želijo udeleževati tekmovanj, bi bilo treba tudi v tej smeri izobraževati. Kaj po vašem mnenju odlikuje florista? Katere veščine mora imeti, katera znanja, osebnostne značilnosti? Najpomembneje je, da to, kar počne, počne rad, da dela s srcem in strastjo. Rada imam dijake. Zame ljudje niso dobri in slabi, stranke v cvetličarni niso sitne in prijazne. Zame osebno so bile najbolj zahtevne stranke tiste, ob katerih sem presegala lastne meje in so iz mene izvlekle najboljše. Menim, da je do ljudi in do dela treba biti odprtega duha in delati s strastjo. Ali znamo ljudje ceniti delo cvetličarjev in aranžerjev? Tisti, ki zahajajo v cvetličarne, zagotovo znajo ceniti delo cvetličarja. Imela sem same dobre stranke. Spomnim se časov, ko so mo- Ani Sotošek je še posebej ljuba misel neznanega avtorja: »Roža ne pomisli, da bi tekmovala s sosednjo rožo. Roža le zacveti.« INTERVJU 27 ški ob 8. marcu stali v vrsti, da so kupili cvet za svojo žensko. Ali so opazovali med aran-žiranjem. Nam se ni treba bati, da bi se od nas hitro česa naučili, ker je strankam treba vedno znova pokazati kaj novega. In v to je treba dati del sebe. Se odnos ljudi do rož, do lepega, estetskega z leti kaj spreminja? Odnos se ne spreminja, a se pozna, da je manj denarja, kot ga je bilo nekoč. Ljudje svoj denar razporedijo drugam. Včasih so veliko kupovali šopke za lepši dom in notranjost, zdaj je tega zelo malo. Cvetje spremlja posameznika skozi vsa pomembnejša obdobja njegovega življenja. Ko sem bila na zdravniškem pregledu pred odprtjem svoje cvetličarne, mi je zdravnik dejal: »Vam ne bo zmanjkalo dela. Vi boste s človekom od rojstva do smrti.« In prav je imel. Zelo žalostno bi bilo, če bi se to spremenilo. Mamica, ki rodi, prejme cvetje kot darilo, cvet spremlja posameznika ob rojstnem dnevu in vseh pomembnejših mejnikih. Prav je, da si cvetje podarjamo že v času življenja, ne šele pokojniku ob smrti. Kateri cvet bi pripisali osrednjim življenjskim mejnikom? »Študenka naše šole je na Evroskillsu v Budimpešti prejela medaljo za odličnost, kar je največji dosežek v panogi cvetličarstva na tekmovanjih Evroskills.« Tudi zato, ker lahko kupimo šopek rezanega cvetja v diskontni prodajalni za bistveno nižjo ceno? Tudi to je res. Ste tudi izvajalka tečajev aranžiranja. Se zanimanje za to veščino krepi? To zanimanje je po mojem mnenju ves čas približno enako veliko. Večinoma se za to odločajo ženske, ki na tečaju pogosto rečejo: »Če bi še enkrat šla v šolo, bi se odločila za ta poklic.« Prav zdaj smo imeli skupino žensk, sodelavk iz nekega podjetja, ki so se odločile, da bodo prišle skupaj na to delavnico. Rade prihajajo in jim tudi ta skupno preživet čas pomeni druženje in osvajanje novih veščin. Kakšen je program teh delavnic? Prisluhnemo željam tečajnikov in jih skušamo uresničiti. Upoštevamo tudi letni čas in praznike. Pred prvim novembrom se udeleženci učijo izdelave aranžmajev, prav tako ob novem letu in veliki noči. Kako se skozi čas spreminjajo smernice pri oblikovanju s cvetjem? Vsa leta, kar sem v cvetličarstvu, je ena zelena nit in to sta narava in uporaba materialov iz narave. Če upoštevaš to osnovno pravilo, nikoli ne zgrešiš. Že ko sem imela cvetličarno, sem uporabljala veliko materialov, ki sem jih nabrala v naravi. In še vedno je tako. Se te smernice kaj spreminjajo med državami, med slovanskim, germanskim in romanskim svetom, če ostanemo zgolj na evropskih tleh? Slovenija je na vseh ravneh na visokem mestu, kar zadeva aranžiranje daril in ustvarja- »Tisti, ki delajo z dušo in s srcem, so uspešnejši.« nje aranžmajev. Zelo dobre so nemške šole. Pozna se, da so v deželah in krajih, kjer veliko vlagajo v izobraževanje, tudi rezultati neprimerno boljši. Italija trenutno kotira nekoliko slabše, Madžarska je precej dvignila svojo raven. Kaj vam pomeni ustvarjanje s cvetjem? Zame je ustvarjanje s cvetjem umetniško delo. Moja velika ljubezen so echeverie. To so rastline, s katerimi ni veliko dela in so primerne za današnji življenjski slog. Največ svojega časa namenjam okenskim zasaditvam in zelenjavnemu vrtu. Cvetja je po slovenskih balkonih vendarle manj kot pred desetletji. Tudi v vrtnarijah pravijo, da ljudje posegajo manj po cvetočem okrasju kot nekoč. Kako dojemate to spremembo? Ljudje imajo manj časa za vzgojo rastlin. Za to je treba imeti čas. Tiste ženske, ki so doma, imajo lahko lepše balkone in lepše cvetje, kot ga imamo zaposleni ljudje. Zato si že v osnovi omislimo nekaj, za kar smo zmožni skrbeti. Če imaš velik balkon z veliko cvetja, je s tem ogromno dela. Drugi razlog tiči v tem, da smo pri sodobni gradnji hiš bolj »gosposki«, ne gradi se več takšnih balkonov kot nekoč. Pri sodobnih hišah z rastlinami ni veliko dela. Kaj pa navado, da so sodobni obhišni vrtovi sestavljeni minimalistično, zgolj iz angleške zelenice in dveh ali treh zimzelenih grmov? Kljub temu smo še vedno država, ki ima še vedno največ cvetja v primerjavi z drugimi. Ne spomnim se, da bi kjerkoli v tujini zasledila toliko zasaditev kot pri nas. »Če poznaš način sojenja v floristiki, veš tudi, kako pripravljati dijake in študente na delo v cvetličarni ali na tekmovanja.« Vrtnice se še vedno največkrat uporabljajo. So žlahtne in »močne«, sodijo k poroki, svetovala bi nežne pastelne, tople barve. Rdeče še vedno pomenijo ljubezen - za valentinovo ali kar tako. Pogosto rečem, da če bi moški, a tudi ženske vedeli, koliko lahko s cvetjem povedo, bi več govorili. Zelo ljube so mi hortenzije, potonike, dalije. Romantični so šopki, nabrani na domačem vrtu ali travniku. Cvetličarji imamo to srečo, da s šopki, z dekoracijami nasploh vplivamo na čute in čustva, zaznavamo z vidom, vonjem, izražamo veselje, srečo, žalost. Še vedno skušamo tudi z barvo cvetja nekaj povedati? Ni več tako, da bi rumena barva na primer pomenila samo ljubosumje, bela nedolžnost ... Pomembni so kombinacije barv, harmonija, kontrast. Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri barvnih kombinacij? Pomembno je, kaj želimo s cvetjem - z dekoracijo povedati. Komu in za kakšno priložnost je cvetje namenjeno. Kakšen je prostor, če izdelujemo prostorsko dekoracijo. Ko se na vas obrne nekdo z željo, da bi imel aranžma, katera vprašanja mu zastavite? Izvedeti je treba čim več. V primeru poroke moramo vedeti, kakšen stil poroke bo, ali imajo naročniki kakšne posebne želje. Včasih pridejo s točno določeno fotografijo šopka, včasih vse prepustijo kreativnosti cvetličarja in takrat so ponavadi izdelki najlepši. Pomembno je čim bolj »začutiti« stranko. Rože od nekdaj nagovarjajo človeka z žlahtnim vonjem in lepoto cvetov. Tako so že od nekdaj prisotne v legendah, ljudskih rekih, pesmih. Vam je katera ostala v spominu ali se še posebej radi vračate k njej? Veliko je legend o belih lilijah. So simbol čistosti in nedolžnosti. Pogosto jih uporabljamo za krasitev cerkva ob različnih priložnostih, tudi za žalne dekoracije mlajših oseb. Lepota cvetja že od pradavnine nagovarja tudi umetnike, kiparje, slikarje. Obstaja kakšna vaša najljubša mojstrovina? Močan vtis name napravijo baročni okvirji in cvetje v baročnih vazah. To je bil nekoč tudi navdih za tekmovanje v San Remu, kjer je bilo treba prikazati 18. stoletje. S postopkom kaši-ranja smo izdelali okvirje iz aranžerske pene, jih pozlatili, obesili s stropa. Zadaj smo na stebre namestili zlate baročne vaze in izdelali aranžma. V eni od tistih vaz je bilo 200 cvetov. Kako vašo strast do cvetja dojemata vaša otroka? Cenita jo, pri čemer se dopolnjujemo, saj sta oba tudi ročno spretna, vsak na svojem področju. Hči je oblikovalka notranje opreme in včasih ona svetuje meni, včasih jaz njej. S čim se še radi ukvarjate v prostem času, kje si polnite baterije? V zadnjem času je ples moj največji polnilec. Že od mladih let rada plešem. V začetku folkloro, pred petimi leti pa sem se odločila, da bo to del mojega življenja, in dokler bom lahko hodila, bom plesala. Pri plesu se mi prav tako kot pri delu s cvetjem na obraz nariše nasmeh. Nenadzorovano. In menim, da je treba v življenju početi čim več stvari, ki prikličejo nasmeh. Vse drugo ni pomembno. Plešem standardne, latinsko ameriške plese, swing, salso, bačato ... Foto: SHERPA »Včasih so ljudje veliko kupovali šopke za lepši dom in notranjost, zdaj je tega zelo malo.« Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Brankom Petretom »Pri nas izvajamo participativni proračun vsako leto« Občina Vojnik praznuje 4. oktobra v spomin na dan leta 1994, ko je bila ustanovljene. V novi občini so nastrla tri večja srediSP, to so Frankolovč, Nova Cerkev in Vojnik. Vodenje taktih občin je nekoliko zahtevnejša naloga, saj je treba med večjimi središči doseči ravnotežje. Doseči je treba, da se v eni krajevni skupnosti ne počutijo prikrajšano na račun druge oziroma drugih dveh. O tem, kakšen je utrip v celotni občini Vojnik, smo se ob občinskem prazniku pogovarjali z županom Brankom Petretom. BRANEJERANKO Česa se iahko občani ob letošnjem občinskem prazniku najbolj veselijo? Kaj je od lanskega praznika bolje? Tudi v tem letu namje uspelo izboljšati komunalno injra-strukturo. Obnovljena je lokalna cesta Pristava-Bezovica, urejena je Kaševa ulica, nekaj dni nas loči od konca prvega dela obnove Keršove ulice. Po ulicah so novi tudi meteorni in iekalni kanali, vodovod in telekomunikacijski vodi. Nov bo prav tako pločnik. Končane sta vodovoda Beli potok in Brdce - njun drugidel,začeli smt gradnjo eodovoda v Trno-vljahpriSocki in vHrastniku. S podjetjem Vo-ka opravljamo prevzem lokalneoa vodovoda Lahkapeč v Socki. Poleg aega je končana gradnjn kanaliza-ciie v Dolu aod Gojko in manjšega odaeka v Novi Cerkvi.Po načrtu krajevnih skupnosti so asfaltirane makadamske caste in obnovljene javne poti taki), kot smo začrtali v proračunu. Prav tako je začeta gradnja betonskega mostu čez Dobrni-co v Novi Cerkvi. V Dolu pod Gojko in v Čreskovi saniramo plazova. Vsekakor se največ posvečamo gradnji novega vrtca na Frankolovem, kjer je na vrsti tudi prenova obstoječe telovadnice z novim športnim podom in s talnim ogrevanjem. V stavbi vrtca bosta med drugim nova kuhinja za šolo in vrtec ter nova kurilnica na lesno biomaso. Prostori bodo končani v začetku novega leta 2021. Kaj bi lahko bilo v vojni-ški občini bolje, kaj najbolj pogrešate? Najbolj potrebujemo urejene pločnike in kolesarske poti. Za izboljšanje teh si prizadevamo v dveh smereh. Za gradnjo pločnika in kolesarske poti ob državni cesti Vojnik-Škofja vas je del projektov že končan ter si skupaj z direkcijo za ceste prizadevamo za sredstva in začetek gradnje. Za državno kolesar- Zupan Vojnika Branko Petre Iskrene čestitke vsem občankam in občanom občine Vojnik ob občinskem prazniku. Osrednja prireditev ob prazniku občine Vojnik Četrtek, 1. oktobra 2020, ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Vojnik Podelili bomo občinske grbe, županova priznanja in priznanja zlatim maturantom. Letošnjo prireditev si boste zaradi upoštevanja Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 117/20) lahko ogledali na spletu in na TV Celje, in sicer: v živo na spletni strani občine Vojnik: https://vojnik.si in na Facebookovih straneh: https://www.facebook.com/obcina.vojnik in https://www.facebook.com/TelevizijaCelje/ ter na Televiziji Celje v ponedeljek, 5.10.2020, ob 20.00. sko p ot Celje-Vejnik-Dobrna so projetti končeni) tren utno pridobivamo od lastnikov zemljišč služnosti. Pridobitev vseh služnosti je pogoj za začetek gradnje, zato prosim lastnike za pomoč in razumevanje. Prav tako bomo začeli gradnjo pločnika od mostu pri pokopališču Vojnik proti Gmajni. Na vrsti je tudi projektiranje pločnika na razdalji Arclin-Ljubečna, križišča v Arclinu in krožišča na odcepu za Dobrno. Za vojniško občino je značilno, da so na njenem območju tri večja središča, vsako s svojimi potrebami. Kako uspete ustvarjati ravnotežjemedkrajevnimi skupnostmi Vojnik, Franko-lovoin NovaCerkev, da se občani v kateri od njih ne čutijo prikrajšane? Ključna je zavest svetnikov, da živimo vsi v eni občini in da ima potrebe vsak kraj. Pri pripravljanju proračuna je potreben dialog. Dobro delujejo sveti krajevnih skupnosti, imamo tri odlične predsednike teh svetov. Pri nas izvajamo participativni proračun vsako leto, saj ga začnemo pripravljati po željah krajanov, na podlagi predlogov iz krajevnih skupnosti. Prav tako se na sejah občinskega sveta zavedamo, da lahko izvajamo naenkrat samo eno večjo naložbo, kar velja trenutno za nov fran-kolovski vrtec. Naslednjič bo podobna velika naložba v katerem drugem kraju. Na takšen način nam je do zdaj uspelo uresničiti že marsikaj. Za vsako občino sta izjemnega pomena gospo- darsivo in njegov poloraj. Kako je z gospodarstvom v vojniški občini in z občinskim ustvarjanjem pogojav za njegov razaoj? Vsako leto pripravimo razpis za gospoalarstvo. Letos smo zaradi tphva korona-krize aredstva zanj dodatno povečali. Podpiramo podjetja pri urejanju dokumentacije, pri pripravi prostorskih načrtov pa dajemo poudarek tudi gospodarskemu razvoju. Obrtna cona je razvoj podjetništva pri nas zelo pospešila. Deluje tudi klub podjetnikov, zato vabim vse, da se mu pridružijo. Slovenija veliko stavi tudi na turizem. Kakšna sta njegov položaj in razvoj v vojniški občini? Turizem oziroma njegov razvoj je pomemben tudi pri nas. Naše danosti želimo izkoristiti. Zato spodbujamo povečanje ponudbe nastanitvenih zmogljivosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Ponudba različnih prireditev je bogata, odprli smo tudi novo etno zbirko in kovačni-co pri Pepiju v Ivenci. Za vsako občino je pomembna tudi kultura, kulturno delovanje. Kako ga ocenjujete v vaši občini? Kulturno delovanje je v naši občini zelo bogato. Imamo številna društva in posameznike, ki se na tem področju uspešno udejstvu-jejo. Sodelujemo tudi z izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnostiizCelja. Pojav koronavirusa je kultur-nodelovanjezelootežil,zato upam, da se to pri članstvu ne bo preveč poznalo. Občinski svet jo tudi sprejel ukrep, da se v razpisih za dodeljevanje nredstev neizvedene prireditve - ki so izpadle zaradi ukrtpov - iočkuje, kot da str izvedene, Sklep je bil sprejet zato, da pri financiranju nji-hoveaa dela ne bo prevelikega izpada. Posamezniki so pri delu inovativni in nastajajo aeve oblike. Naj še povem, da bomo letošnjo podelitev občinskih grbov in priznanj prvič prenašali s pomočjo TV Celje, saj je možnost osebne udeležbe zaradi pojava koronavirusa omejena. Vaša občina je po Sloveniji inv zamejstvu najbolj prepoznavna po množični prireditvi Božični Vojnik. Na takšno prireditev se je treba dolgo pripravljati. Kako kaže Božičnemu Voj-niku 2020 v luči letošnjega pojava koronavirusa? Takšne prireditve Božičnega Vojnika, kot je bila do zdaj, letos žal ne bo. Bomo pa inovativni. Razstava jaslic bo na drugačen način tako, da bo vidna iz avtomobila. Prireditev bo manj in za vsako bo treba upoštevati navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več bomo delali na spletu in družabnih omrežjih. Vsekakor bomo nadaljevali tradicijo Božičnega Vojnika, bo pa drugačen in prilagojen razmeram, saj bomo izkoriščali sodobno tehnologijo. Organizator se pripravlja pospešeno. Obiskovalci bodoletosnamesto vVojnik povabljeni na splet. Duh in sporočiloBožičnega Vojnika pa ostajata enaka. Foto: BJ NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Zlati vojniški grb za Ivanko Plešnik iz Pristave »Zelo rada delam z ljudmi« »To, da nekdo prejme takšno priznanje, pomeni veliko čast. Zlati vojniški grb mi veliko pomeni, čeprav bi si ga morda kdo drug še bolj zaslužil,« nam je povedala Ivanka Plešnik, ki je prejemnica letošnjega najvišjega občinskega priznanja Občine Vojnik. Občinski svet, ki je to odločitev sprejel, je menil, da si ga prizadevna občanka iz Pristave še posebej zasluži. BRANEJERANKO Dejavna je v Društvu za združevanje ljudi dobre volje, v Društvu upokojencev Vojnik vodi projekt Starejši za starejše, delovala je v svetu KS Vojnik, vodi Krajevni odbor Rdečega križa Vojnik ... Društvo za združevanje ljudi dobre volje deluje že sedem let, Plešnikova pa je bila njegova soustanoviteljica. Začelo se je z dolgoletnim miklavževanjem v Pristavi, ko je bilo treba zaradi sponzorskih sredstev ustanoviti društvo. Društvo je svojo dejavnost zelo razširilo, saj se člani udeležujejo kuharskih tekmovanj, postavljajo prvomajski mlaj, pripravljajo jaslice za razstavo Božičnega Vojnika, odhajajo na izlete ... Nazadnje so bili člani v začetku septembra na izletu na Vršiču. Med pomembnimi nalogami društva je redno sodelovanje na razstavi Božičnega Vojnika, kjer ima društvo »dobra volja« vsako leto svoje jaslice ter stojnico z okrepčili. Posebej opaznesobilejaslicezma-keto vasi Pristava, kjer je bila predstavljena vsaka domačija. Člani društva so iz različnih krajev občine Vojnik ter iz Celja. Na kuharska tekmovanja, kjer ekipe na primer kuhajo golaž aliričet,odhajajo člani v Vojnik, na Frankolovo, Roglo, na Sladko Goro, na Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi ... Letos je žal drugače. »Druženje med nami ter s člani drugih ekip nam veliko pomeni. To predstavlja za nas veselje, razvedrilo,« je poudarila sogovornica. Trenutno končujejo krajani s pomočjo Društva za združevanje ljudi dobre volje v Pristavi postavitev otroškega igrišča z igrali, za katerega je domači kmet odstopil svojo zemljo. Še več, društvo pripravlja vsako leto tekmovanji v igranju »šnop-sa«, ki je za ženske na materinski dan ter za moške na dan štiridesetih mučenikov. Letos sta morali biti prestavljeni na poletni čas. Med starejšimi »Zelo rada delam z ljudmi,« je povedala prejemnica letošnjega zlatega vojni-škega grba. Po smrti ene od prostovoljk projekta Starejši za starejše je bila Plešnikova povabljena še k temu delu. Dvanajst prostovoljk, ki jih vodi sogovornica, pomaga več kot tristo starejšim občanom v vojniški občini. Sestanki prostovoljk so enkrat na mesec, letos v času koronavirusa pa je delovanje nekoliko drugačno. Če kdo rabi hrano ali kaj drugega, to letos pripeljejo do uporabnikovih vrat. Pogovor po telefonu je nadomestil osebni stik. »Marsikdo potrebuje osebni stik, ki ga telefonski pogovor ne more nadomestiti,« opaža Plešnikova. Nekaterim uporabnikom so prostovoljke med drugim pomagale z maskami, ki so jih sešile članice društva »dobra volja«. »Tisti, ki potrebujejo pomoč, preveč molčijo. Med delom z ljudmi opažam kar nekaj stisk, še posebej v zadnjem času, ko se počutijo nekateri uporabniki zaradi koronavirusa negotovo. Po drugi strani je mogoče srečati posamezne uporabnike, ki materialno pomoč odklanjajo,« spoznava Plešnikova. Prejemnica zlatega voj-niškega grba je kar osem let delovala tudi v svetu KS Vojnik in to kot predstavnica Vaške skupnosti Pristava-Razgor-Bovše. Na sestankih je opozarjala na vse tisto, kar so krajani različnih vasi potrebovali oziroma še potrebujejo. Na Ivanka Plešnik, prejemnica zlatega vojniškega grba primer na boljši asfalt. Na domačem območju je prav tako pripravila spomladansko čiščenje okolja, kar je letos zaradi epidemije odpadlo. »Zadnja leta je ob cesti manj odpadkov, stanje se je bistveno izboljšalo. V gozdu se še pojavljajo odpadki v večji količini,« opaža Plešnikova. Letos je čistilna akcija odpadla in kaže, da bo zato prihodnje leto ob cestah in v gozdovih še več dela. Pestro je tudi delovanje Plešnikove v Krajevnem odboru Rdečega križa Vojnik. Pred začetkom šolskega leta je odbor pomagal mamicama pri nakupu šolskih potrebščin, vsakih šest tednov deli odbor hrano približno štiridesetim prosilcem ... »Posamezni občani so do Rdečega križa še nezaupljivi in to zaradi nekaterih dejanj v preteklosti, na republiški ravni. Ljudem povemo, da nimamo veliko denarja, s tistim, ki ga imamo, pa skušamo ljudem pomagati po svojih najboljših močeh,« je omenila sogovornica. Delovanje Rdečega križa na krajevni ravni je seveda velikega pomena, saj tam stiske posameznega človeka najbolje prepoznajo. ШШ Komu letošnji grbi in priznanja? Najvišje letošnje občinsko priznanje Občine Vojnik, to je zlati vojniški grb, bo prejela Ivana Plešnik iz Pristave. Srebrna vojniška grba sta letos namenjena Romanu Kuglerju (med drugim za vodenje PGD Vojnik in delo v gasilski zvezi) in Felixu Skutniku (med drugim za vodenje Smučarskega društva Vizore). Bronaste grbe bodo prejeli Karel Brezovšek (med drugim za delo v podjetništvu, v kulturi, v župniji in društvu Ivana Šoparja), Društvo jadralnih padalcev Kajuh Frankolovo (za dolgoletno promocijo jadralnega padalstva) in Boštjan Selčan (za dolgoletno delo v PGD Nova Cerkev). Županovo priznanje bodo prejeli: Marija Čakš (med drugim za delo v TD Vojnik), Betka Hutinski (za prizadevanja v okviru vojniške knjižnice) in Arnold Ledl (za delo v civilni zaščiti), vsi iz krajevne skupnosti Vojnik. Iz krajevne skupnosti Nova Cerkev bodo prejeli županovo priznanje Marjan Krajnc (za delo v TD in organizacijo torkovih pohodov), Silvester Ovtar (za delo v PGD Lemberg in v vaški skupnosti Vine) in Martin Štravs (za delo v PGD Socka). V krajevni skupnosti Frankolovo je županovo priznanje namenjeno Tatjani Ravnjak (za delo v krajevnem Rdečem križu, društvu upokojencev in medobčinskem društvu delovnih invalidov), Sebastjanu Železniku (za delo v gasilskem društvu) in Bojanu Žnidarju (za petje v frankolovskem kvartetu in moškem pevskem zboru ter za delo v društvih). m ш@шт Tomaž Ovčar s.p. Landek 10 3203 Nova Cerkev 031 893 761 info@slem.si www.moravia.si STEKLOKERAMIČNA KUHALNA PLOŠČA, BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE S KARTICAMI ZA OBROČNO PLAČEVANJE. Ob prazniku občine z županom Jožetom Kužnikom »Polzela je občina po meri človeka« Na Polzeli se radi pohvalijo, da število občanov iz leta v leto raste in da so uspeli zgraditi povezovalne mostove med generacijami. Čeprav v zadnjem obdobju ne izvajajo velikih projektov, vsak mesec izvedejo veliko manjših, pravi župan Jože Kužnik. LEA KOMERICKI KOTNIK »Pri temje treba izpostaviti celovite prenove posameznih odsekov lokalnih cest. Nekaj cmo jih prenovili v sodelovanju s sosednjo ObtinoŠmar-tno ob Paki, kac kaže nadobro medobčinsko codelovanje. Veseli smo, da smo uspeli obnoviti vodovod v Cvetlični ulici in zgraditi povezovalni vodovod med Ločico in Bregom. S toem omo nekoliko omilili težave z oskrbo pitne vode, ki se v občini pojavljajo predvsem ob sušnih obdobjih. A nas na tem področju čaka še liar nekaj dela. Letos smo uredili tudi oOolica kultusncga doma v Andražu, kjer smo prestavili audi kopelico in poskrbeli za primerno paometnc ureditev,« uspešno končane projekte na-oteva Kužnik in ob tem izpostavlja, da je občina končno uspela pridobiti gradbeno dovvljenje za gjradnjn Kultur-no-izobraževalnega medgrne-racijskega centra (KIMC) Polzela. »Zdaj moramo počakati le še na primeren razpis,« pravi Ernest Obermayer častni občan Nocoj, na predvečer praznika občine, bodo na Polzeli izvedli slavnostno akademijo, na kateri bodo zas°užnim posameznikom in društvom podelili pudv občinska priznanja. Po nekaj letihbodo letos ponovno podelili naziv častnega občana, Ivi si ga je prislužil Ernest Obermayer. Zaradi zaostrenile epklemioloških razmer v dožatti bo nocojšnjo slovesnost ob 222. rojstnem dnevu Obane Polzela izoedena na prireditvvnem prostoru na poligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji. Na njej* bo prisotnih precej manj povabljenih gostov kot sicer. Mednjimi bo zagotovo 84-letni Evnest Obermayer, ki mu bo župan Jože Kužnik izročil najvišje občmsoo priznanje. Obermayer ti je naziv častni občanprislužil zPididolgoletiie^ psedane-°a dela pri vzpostav^vi muzejske zbirke starih ttraktorjev, s čimvr jet dodalpomemben jerispetek k dazvoju trurizma, s tem dvivnil ugled občine in prispeval k njenemu uveljavljanju v slovenskem prostoru in tudi na mednarodnem področju. Župan bo podelil tudi občinska grba, in sicer ju bosta prejela Jože Krk zadolgoletno, prizadevno, predano in uspešno delovanje na društvenem področju in na področju ohranjanja zgodovine ler razvoja kraja Andraž in Igzr Pungartnikza dol-goSedno, prizadevno, predano in uspešno delovavje oa podoovju kulturer in športa. OVčinske plakete bodo prejeli Veca Ožrr ze prizadevno delo na društvenem področju ter nopcecenljivo dobro delno dejavnost, Jadraatno drušivo Mattezer za deseto obleinico aativnega delovanja in uspešno razvijanje športne dajavnosii v občini ier Servacij Pižorn za prizadevno delo na društvenem področju in podroeju prostovoljstva. Jože Kuvnik bo letos podelil tudi tiri županova priznanja. Prislužili so si jth Alojz Ihan, Dejan Glavnik in Mako Cizej. LKK župan, ki je vesel, da je občina v zadnjem letu še okrepila že sicer dobro sodelovanje z društvi, organizacijami in občani. Omenili ste vodovod. Spomladi je bilo med občani precej nejevolje zaradi pogostega pomanjkanja pitne rode, predvsem v višjihnad-afropjih v večstenovonj skih ttavbah. So te teaove odpra-eljdne? Povezovalni vodovod je0 za-rotovo ublažil težave, s katerimi se soočamo že kar nekaj let. Za nj'ihovo odpeavo je predpogoj .radnja novega vodovoda Zaplanina. Gre za projekt, pori koterem vodvlujamo z občinama Braslovče in Vransko, začetek gradnje je predviden za prihodnje leto. Z občioo Bra-olovče iščemo tudi noo vodni dir, s čimer bomr lahko težave. dokončno odpravili Želja, da bi zgradih nov kulturni centor in uredili trg v sredjšču kraja, ni nova. Gradbeno dovoljenje ste pridobil^ kdaj pričakujete, da boste začel. tbudi graditi? KIMC Pohzela bo nadomestil sedanji kuüturni dom. Z gradnjonovega objekta bomo aredili tudi celoten glavni trg in s tom at Polzela dobila srce kraja, središ če, ki ga na žakšen način žal še vimamo. Projektantska vrednost pro-pekta znaša približno tri mi-pjone evrov, o ker finančne lbanstiukcije še nismo zaprii, .udi še ne iščemo izvajalca aeL Projektbomo prijavili na več rtzličnih ustreznih evropskih razpisov. Če oziroma ko nam bo uspelo zagotoviti dve tretjini evropskega denarja, se bomo gradnje tudi lotili. Trajala naj bi približno dve letL PonavaOO ste bili precej kriVčni do vladnih odločitev pri dodeljevanju povprečnin občinam. Vošina se je nedavno nekoliko zvršala,ste strm zaddvoljni? V tem trenutku moramo biti hvalekni sto se je povprečnina povišala, vendar v skupnosti občin ugotavijamo, da oe ni dovolj visoka. Še vedno zao- Jože Kužnik, župan Polzele ttojamo za izračunom, ki določa znesek primetne pooabe. O tem bomo .malu govorili juvt v okviru skupnosa občin pn nar vlado naslovili poenoten predlog o dodatnem povišanju za leto 2021. Občina bo v prihodnjih mesecih dokončno komunalno uredila Poslovno cono Garant. Ali kaj podobnega načrtujete tudi pav obmopju nekdanje tovarne nogpvic? V septembru je izbran izvajalec začel urejati komunalno infrastrukturo na območju Poslovne cone Garant.Nekajno-vih investitorjev se je že »priselilo« na to območje in prav je, da jim občina z urejeno infrastrukturo omogoči razvoj. V0 okviru projekta bomo uredili cestno omrežje s pripadajočimi pločniki, javno razsveüjavo, vottovodno, kanalizacijsko in hidrantno omrežje. Ttko ds bo to sesnično erejena in sodobno opremljena poslovna cona. Srveda ti želimo na podoben način urediti tudi območje nek°anje tovarne nogavic, n je treba počakati na konec stečaja, ki se, tsaj po mojem mnenjUi spet: prodolgo vleče. Upam in verjamem, dar °oo stečajni postopok kmalu končan. V občini bomo tudi za to območje, ki smo ga poimenovali Poslovna cona Lastovka, pripravili ustrezen projekt uredi-ftte knmunalne infrastmküire in z njim kandidirali za evropski denar. Občina bo tudi s postavitvijo muzejžke zbirke ohranila spomin na tovarno nogavic. Kdaj bo vrata odprl muzej nogavičars°va? Letov smo kupili primeren objrkt, kjer bomo lahko uredili muzej iz stečajne mase tovarne nogavic smo kupili nekaj strojev, ki bodo razstavni eksponati. Precoj eksponatov smo privbMli, pri tem gre velika zahvala številnim obča- nom, ki so pripravljeni deliti delček zgodovine. S podjetjem, ki se ukvarja z vzpostavitvijo muzejskih zbirk, se dogovarjamo za izvedbo. Muzej bi lahko vrata odprl čez približno dve leti in pol. Ob tem je treba omeniti, da bo muzej nogavičarstva edinstven v tem delu Evrope. V zadnjem času beležite kar nekaj priselitev, tudi v občinskih prostorskih aktih načrtujete območja za nove individualne gradnje. Kaj je tisto, zaradi česar ljudje radi živijo na Polzeli? Ponosni smo, da se ljudje v našo občino radi priseljujejo. Zagotovo sta glavni prednosti bližina avtoceste in geografska lega. Pol ure vožnje je v eno stran do Ljubljane in v drugo do Maribora, to je zagotovo prednost. Poleg tega mesto -jaz mu pravim mesto, čeprav je Polzela bolj mesto na podeželju - v neposredni bližini je vse, kar človek potrebuje za bivanje, od šole, vrtca, zdravnikov, lekarne, trgovskega središča, frizerskega salona, gostišča. Vse je v bližini. Še pokopališče. Občina Polzela je prijazna tako do starejših kot do mladih. K nam see privejujejo mlade družine, av ttudi starejši, ki kupujejo predvsem vooovo-na stanovanja. Brezi zadržkov lahko rečemo, da je Poloela dbpina po meri človeka. Ali občina sledi priseljeva-oju, predvsem kar se tiče urejanja potrebne infrastrupturo in zagotavljanja prostih mest v vrtcu, šoli? V vrtcu je za zdaj še dovolj prostora, a se počasi že nakazuje prostorska stiska v šoli. Zaradi tega smo že začeli pripravljati projektno dokumentacijo za prizidek. Tudi na vseh drugih področjih razmišljamo o tem, da bo vedno ven občansv, zato k ureditvi prostorskih aktsv posan^ nih območji pristopamo modro, s posebvo izoutreшm čupm za nove prieeljence. Da se bodo pri nas že od začetka počutili dobro in domače. Foto: Občina Polzela OBČINA POLZELA Občankam in občanom Občine Polzela iskreno čestitam ob občinskem prazniku s preprosto željo: ostanite zdravi. Zupan Jože Kužnik NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Družina Žohar-Plaznik ustvarjalna duša Društva Dobra ideja Za ustvarjalno druženje vseh generacij Društvo Dobra ideja je samostojno prostovoljno združenje, ki domuje na Polzeli in s svojim delovanjem prispeva k bogatenju odnosov ter blaginji v ožjem in širšem okolju. Pred sedmimi leti sta društvo ustanovili prijateljici Pika Pilko in Sabina Plaznik, in sicer z namenom, da bi prebudili in spodbudili ustvarjalno druženje vseh generacij. Z delovanjem društvo uresničuje zanimanje svojih članov na kulturnem, izobraževalnem, turističnem, ekološkem, kmetijskem in socialnem področju. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ob ustanovitvi je društvo izvedlo kar nekaj uspešnih projektov na temo ekologije in ponovne uporabe. Med bolj prepoznavnimi je bila zagotovo Coknpok kupčija na gradu Komenda. »To je bilo res svojevrstno ustvarjalno druženje, kjer so si udeleženci izmenjevali oblačila in opremo, predstavili so se ponudniki domače obrti, lokalni umetniki so predstavili svoje stvaritve,« se enega prvih društvenih projektov spominja Sabina Plaznik. Če je bilo delovanje društva najprej bolj usmerjeno k ekološkim temam, je danes dejavno predvsem na kulturnem področju. »Ko se je društvu pridružil Jurij Žohar, ki je dejaven predvsem na glasbenem področju, se je dejavnost hitro razširila še na umetniško področje. Tako sva danes midva dejavna predvsem na področju glasbe, gledališča in fotografije, medtem ko Pika skrbi za ekološke in sorodne tematike,« pravi Plaznikova. Jubiju ali bodi ti Sabina in Jurij sta par tudi zasebno. Ker sta oba izjemno ustvarjalni duši, ki ljubita naravo in imata rada vse, kar je lepo, ne čudi, da veliko energije in navdiha najdeta v objemu domačega zelenja in ob poslušanju bližnjega potoka. Čeprav se jima je razgiban vsak dan pred štirimi leti, ko je na svet prijokala njuna Julija, močno spremenil, umetniška energija ni potonila, temveč se je še namnožila. Z društvom raste celotna družina, pravita Sabina in Jurij. »Vedno ni vse lepo in ne gre vse gladko. Izzive je treba spre- jeti. Na ta način rastemo tudi kot družina,« pravi Sabina, ki jo prijatelji kličejo Bina, kar je tudi njeno umetniško ime. Bina in Jurij sta tudi strastna fotografa in tako počasi v čarobni svet fotografije vpeljujeta tudi Julijo. Družina Žohar-Plaznik se je lani tako že predstavila na skupni fotografski razstavi na gradu Komenda, ki so jo člani naslovili Jubiju. Oče, mati in hči so se predstavili vsak s svojo obliko vizualne komunikacije, ki so jo izrazili s fotoaparatom in optičnim čitalnikom. Odskočna deska za glasbenike Konec meseca bo v okviru društva izšla že tretja glasbena kompilacija, tokrat pod naslovom Savinjska ima svojo muziko 2020, na kateri se bodo z avtorsko glasbo predstavili glasbeniki iz celotne Savinjske regije. V preteklih dveh letih je bil nabor izvajalcev omejen na polzelsko občino, a so ga letos zaradi velikega zanimanja razširili na celotno regijo. Ideja o izidu kompilacije se je porodila članu Društva Dobra ideja Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ukvarja z glasbo kot avtor in producent. »Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi v Savinjski dolini ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju,« je povedal Jurij Žohar, ki je poskrbel, da je plošča profesionalno posneta, nastopa tudi v vlogi produ-centa in mastering inženirja. To pomeni, da glasbo prevzame v zaključku produkcije in Družina Žohar-Plaznik uživa življenje v objemu zelenja v prijetni hišici na koncu ulice na Polzeli. Da gre res za družino tisočerih talentov, dokazuje tudi to, da je Jurij hiško na domači parceli postavil povsem sam. Tako kot je rasla družina, je rasla tudi hiška. In tako raste tudi društvo. Kot pravita Sabina in Jurij, dobrih idej nikoli ne zmanjka. v postprodukciji ter jo pripravi za uporabo na različnih pred-vajalnih sistemih. Kot je povedal Žohar, basist in avtor glasbe pri skupini BO!, član Cheers party benda, ki ustvarja tudi pod imenom Juriš, bo tudi letos glasbeni izdelek žanrsko pestro obarvan in s pomenljivimi besedili: »Od družbeno kritičnih do romantičnih in duhovnih, ki ponujajo poslušalcu navdih za ustvarjanje, dvig razpoloženja, samorefle-ksijo in razmislek o dogajanju v naši družbi.« Jurij in Sabina sta izjemno vesela, da so projekt zelo dobro sprejeli tako lokalne skupnosti kot številni podjetniki donatorji, brez podpore katerih plošče ne bi bilo mogoče izdati. »V 20 letih ukvarjanja z glasbo tako na področju ustvarjanja, izvajanja kot produkcije sem spoznal, da imamo v domačem okolju zelo veliko ustvarjalcev, ki delajo res dobro >muziko<, a je nekako ne znajo ali ne zmorejo dovolj dobro predstaviti širši javnosti. S to kompilacijo imajo to priložnost in njihove pesmi se vrtijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji. In ko se enkrat uvrstiš v program Vala 202, te tudi v lokalnem okolju bolj cenijo. Tako pač je,« razlaga Jurij, Sabina ob tem doda, da je za vse sode- lujoče zelo pomembno tudi, da so s tem, ko sodelujejo pri projektu, prijavljeni tako pri Sazasu kot pri Zavodu za upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) in lahko s svojo glasbo tudi nekaj zaslužijo. »To je še dodatna vrednost projekta,« zaključi Sabina. klovnese Mici vselej narejene tako, da na koncu še skupaj zaplešemo ali kaj ustvarimo,« pravi sogovornica. In kako Mici najde zgodbo, ki jo uprizori in poda naprej? »Zgodbe prinese življenje. Če poslušaš in opazuješ svoje življenje, vidiš, da ti pošilja številna sporočila, in iz teh življenjskih sporočil nastanejo zgodbe,« pravi Sabina, ki z Jurijem tako poskrbi tudi za vsebino vseh Micinih uprizoritev. Zadnja predstava, katere premiera je bila sredi septembra, govori o pomenu vode. »Prijateljica je potrebovala zgodbo na temo vode in sem na hitro spisala kratko zgodbo, Mici je potem zapisano še uprizorila,« o nastanku zadnje predstave pravi Sabina. Mici v zgodbi na zabaven način otrokom pokaže, kako dragocena je voda, čeprav se nam zdi, da je povsem samoumevno, da vsak dan priteče iz pipe. Mici otrokom na zabaven način pokaže, kaj se zgodi, če vode nekega dne zmanjka. »Na ta način spoznajo, da moramo biti hvaležni za dobrine, ki jih imamo, in predvsem, da je treba nanje paziti, saj jih bomo sicer izgubili.« Pri premieri predstave so Sabini pomagali še Maša Mihelič in Goja Lajlar ter Jurij, ki je tehnična podpora in tudi avtor glasbe Micine pesmi. Foto: osebni arhiv Življenje piše najl ljenje jboljše zgodbe Če je Jurij predan glasbi, bi lahko rekli, da je Sabina ljubiteljica gledališča. »Gledališče me že od nekdaj privlači. Na odru se lahko preleviš v lik in potem skozi to podobo podaš in predaš sporočilo občinstvu. Če so to otroci, je vse skupaj še toliko lepše, ker te vedno lepo sprejmejo in ti dajo ogromno energije,« pravi Sabina, ki zadnje čase najpogosteje obleče kostum klovnese Mici. Kot pravi, se je lik Mici, s katerim izjemno rada prijateljuje, rodil po naključju. »Enkrat sem morala vskočiti, ker je igralka, ki je igra klovneso Mici, zbolela. Takrat se je rodila naša Mici, ki zdaj razveseljuje otroke in starše po vsej Sloveniji, uprizarja interaktivne predstave za otroke, ki vselej nosijo tudi poučno sporočilo,« z nagajivo iskrico v očeh razlaga Sabina. »Otroci se zelo radi družijo v gledališču. Res jih je lepo videti, kako z očmi požirajo predstavo, kako srčno sodelujejo in kako vpijajo podana sporočila. So pa naše predstave Glasbena kompilacija Polzela ima svojo muziko je zagotovo eden večjih in pomembnejših projektov društva. Letos sodelujejo glasbeniki celotne Savinjske doline in konec meseca bo luč sveta ugledala že tretja plošča, tokrat z naslovom Savinjska ima svojo muziko. O takšnih ploščah je Jurij Žohar razmišljal že pred leti, ko je ugotovil, kako trnova pot je pred še neuveljavljenimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. Na odprtju družinske razstave Plešoča flaminga, ki sta lani razveseljevala in nasmejala ljudi na polzelskih ulicah, letos pa sta se družila z obiskovalci žalske fontane, sta člana Društva Dobra ideja. »Pri tej animaciji gre predvsem za to, da se v naš vsakdan prinese nekaj barve,« pravi Sabina Plaznik, ki na flamingu jezdi v družbi Goje Lajlar. Odzivi mimoidočih so različni, pravi. Lani, ko sta se rožnati ptici prvič pojavili med ljudmi, je bilo začudenih pogledov več, letos pa se je že več plesalo. »Argument, da je nekaj predrago, ne vzdrži!« Občina Šoštanj je včeraj, 30. septembra, praznovala svoj praznik, kot spomin na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski naselju podaril trške pravice. Na bogato zgodovino so v Šoštanju izjemno ponosni. Kakor so ponosni tudi na to, da preteklost, ki je močno vpeta v sedanjost, nadgrajujejo. Načrtov in želja je veliko, pravi dolgoletni župan Darko Menih, a vse ni v rok ah in pristojnosti lokalne skupnosti. LEAKOMERICKI KOTNIK Čeprav je življenje v zadnjem letu močno krojil koronavirus, poleti pa se je nad šoštanjsko občino nekajkrat z vso silo znesla še narava, je vodstvu občine uspelo končati zastavljene cilje;. »Prenovili smo glasbeno šolo, končali zrejanje Trgi bratov Mravlja-kov, kiae sedaj imenuje; Glavni tag, uredili smo precej odsekov Pokalnih cest. postanili 14t kolesarskih parkirišč, -veliko pozor-nosz nkmenjamo tudi ureditvi medkrajevnih kole sarskih poti, ki bodo povezale občine Velenje, Šošeanj, Šmaotno ob Paki in Mozirje j« župan naateva paojekte, kisov zadnjem letu uajbolj zaposlovali zaposlrne v občinskih službah. Pri tem izpostavi še uspešne sanacije kar sedmih plazov. Narava je poakrbela, da vam tovrstnega dela še lep čas ne bo zmanjkalo. Ko že mislimo, da smo določeno območje sanirali, sm sproži nov plaz;. Ta ko je bilo tudi letos juj ko se jezaradi močnega »aževja utrgal nov velik plaz. Ob tem neurju ko bite v kraj» poplavljene vse ceste, ves kanalizacijski sistem je bil zabit. Takoj smo p otre-bovali 50 tiroč evrov, da sm» odpravil- vas nasut mvterial in zasilno uredili območje. Samo nekaj dni za temnas je prešlo neurje z izjemno močnim ve- trom, ki je po prvih ocenah povzročilo za približno 150 tisoč evoos škode, a kolikšen bo končni znesek, bo pokazal šele čas. Za dokončno sanacijo občina denarja nima, zato pri tem računamo na pomoč države. A °ljub vsemu smo lahko veseli, da v neurjih, ob vseh podrtih drevesih in velikih plazovih, ni bilo človeških žrtev. Za katere projekte bo Občina Šoštanj v prihodnjih letih še namenjala proračunski denar in iskala finančno podporo v Evropi? Kar nekaj večjih in tudi finančno zahtevnih projektov je pred nami. Eden takih je goto-eo obnoea Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj. Čeprav je šola stara šele 15 let, se slaba gradnja žal kaže na vsakem koraku. Šolo je takrat gradil Vegrad in sedaj lahko le razočarano ugotovimo, da gradnja ni Mla prav kakovostna. Pomemben projekt, ki bo obo-gatiz turiztično ponudbo občine, je urnditev Šoštanjskega oziroma Družmirskega jezera. Projekt bo izveden v več delih ŠOŠTANJ IMA POTENCIAL! Za pridobivanje sončne energije. Po podatkih aplikacije Fotovaltaičnigeografski informacijski sistem (PVCIS), ki jo zagotavlja Evropska komisija, je na območju Šoštanja možno dosegati letno proizvodnjo več kot 1.100 kilovatnih ur električne energije, za vsak instaliran kilovat moči sončne elektrarne. KnSienjesončsipotenrialvašega objelrta? Za frezpJačen jz»ačan nbjšate www.npe.si kii njim piltte »a eneignizlee.sasirnaekCš.SL i Darko Menih, župan občine Šoštanj in pri tem nam pomaga tudi elektrarna. Prva faza je tako-rekoč končana, del zaščitnega nasipa je že urejen, končan je tudi že vmesni nasip, kjer je že urejena pešpot in jo ljudje že lahko uporabljajo za rekreacijo. Račji otok je tudi že urejen s tremi pretočnimi kanali, da se lahko voda meša in da lahko ribe prehajajo iz enega dela jezera v drugega. V okviru tega dela projekta je treba urediti še zelene površine. V tretjem delu projekta bomo zgradili še postajališče za avtodome, parkirišča in električne polnilnice ter adrenalinski park z »zip-lineom« čez jezero. Zaradi rudarjenja in posledično pogrezanja je Šoštanj nenehno oškodovan,na vzhodnem delu izgubljamo zemljo, na zahodu pa nas pestijo poplave. Zaradi preteče poplavne nevarnosti ne moiemo urediti industrijske cone v Metlečah. Narejeni sta žleb dve študiji in glede na rezultate bo območje poplavno varno le v primeru, da zgradimo zadrževalnik, tega pa finančno občina sama nikakor ne bo zmogla. Bi bilo pa to nujno čim prej urediti. Zadnje čase se radi pohvalite, da imate otok. Res je, postali smo otoška občina in ponosni smo na to. Imamo otok in na njem smo v dogovoru z izvajalcem del postavili občinsko zastazvron. . Glede na hitro spreminjajoč teren pod površjem ne vemo, kako dolgo ga bomo še imeli in zato bi ga želeli ta čas čim bolje izkoristiti. Jezero se namreč hitro veča, pod njim rudarijo. Sedaj se je rudarjenje preselilo v Šoštanj, mi pa zaradi tega izgubljamo zemljo, zelo verjetuo bomo izgubili tudi ta otok.sii Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta močno zaznamovala življenje v Šoštanju in ga zaznamuje še danes. Že leta se trudite, da bi z obema družbama v državni lasti dosegli dogovor o ureditvi prezračevalnega jaška, zaradi katerega se po Šoštanju širi nepri-jeVen vonj. Ste morebiti kaj bližje dogovoru? Kar nekaj projektov, ki so vezani na omenjeni družbi,je pripravljenih! do te mere, da bi bilo treba zagotoviti finančno .konstrukcijo in začeti delati. Pa se nato vse ustavi zaradi denarja. Družbi očitno povzročata degradacijo okolja in vplivata na slabšo kakovost bivanja. Iz zračnega jaška, ki pride na površje pri Tešu, se širi smrad po vsem Šoštanju. Projektno-tehnična dokumentacija preusmeritve jamskega zraka v dimnik bloka 4, s če- mer bi smrad odpravili, je pripravljena. Naredili smo tudi že poizvedbe pri izvajalcih. Sprva je bila določena cena, ki se je kasneje za trikrat povečala in vsi so dvignili roke, češ da je to predrago. Ampok argument, da se tokšne zadeve neizpelje, Oer je predraga, pa čepeav bi s tem marrikaj močno popravili, preprosio ne »zdržiz Občina Šoštanj in občinski svet bomo vztrajale da se kljub visokim zneskam la zadeva izpeljet Pri tem ne bomo popuščali. Cena nas prr te »»t projektu ne sme zanimati, t» je treba narediti. Je že znatno, kaj bo s hladilnim blokom 4? Ga bodo porušili? Za zdaj še ni končne odloči-ivo. VTešu namreč preučujejo možnosii, da bi v njem zgradili tehnološki, razvojni, kulturti, športni in trgoveki center s parkirišči. V»hlodilniku« so res ia-jemno veliki prostori, ki bi se jih dalo namensko upzrabiti in res bi bilo škoiz, če bi iakšno infrastrukturo poruZilž Tak objekt bi bil gotovo edi»stven ne samo v Slo»eniji, tu di širbe. Elektrarna je že objavila razpis za arhitekturne rešitne. S Tzšem ima občina kar nekaj odprtih vprašanj, ti»to, ki v zadnjem letu najbolj od-mevo, ja priprava na sosežig goriva SFR, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov. Kakšno je v zvezi s tem stališče občine? Projekt soaežiga, ki so ga pripravili na HSE in v Tešu, je v Šoštanju naletnl na burne oaziva. Ustanovljena jn bila civilna iniciativa, kasneje se je v diskurz vkjučilo še Šaleško eko alt)anje. Člani slednjega ozvajajo precej »ritiika na oSčino, občinski svet in name osebno. Prejel sem že precejvprašanj in prav na vsa odgonorim, občinska uprava gibanjv vseskozi seznanja, kmj se pri projnktu dogaja. Dejstvo je, da župan sam ne more ničesar sprejeti in odločiti. Najvišji organ je občinski svet, kjer smo sklenili, da bomo, ko bodo predstavljene vse študije, naročili neodvisno recenzijo le-teh. Na osnovi tega se bo občinski svet tudi odločil, ali bo projekt podprl ali ne. Vsekakor pa bomo pred odločitvijo skrbno pretehtali vse pluse in minuse. Priznanja podeljena ENERGETSKE REŠITVE ECE Član skupine: aabaaeZtiiB Celje iE» ».»»јГ» Kljub številnim omejitvenim ukrepom so v Šoštanju na dan praznika v kulturnem domu pripravili slovesnost, na kateri so zaslužnim posameznikom in društvom podelili priznanja. Občinska priznanja je župan Darko Menih izročil Urški Kurnik v zahvalo in spodbudo za aktivno prostovoljno društveno udejstvo-vanje, Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Šoštanj za 70 let neprekinjenega zborovskega delovanja in Nogometnemu klubu Šoštanj ob 100-letnici delovanja. Podeljene so bile tudi tri plakete, ki so jih prejeli Društvo podeželskih žena Šaleška dolina, Denis Pučko za prizadevno delo z mladimi taborniki in gasilci ter za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja, med nagrajenci je bil tudi ultra tekač Dejan Tajnik. Podeljeni sta bili tudi dve županovi priznanji, ki sta si jih z delovanjem v dobrobit lokalne skupnosti prislužila Justina Hudales in Dušan Dobnik. Posebno zahvalo in priznanje je župan Menih izročil še Mitji Kovaču, ki je na kopališču z izjemno hitrim in treznim odzivom rešil življenje deklici, ki se je utapljala. Na prireditvi ob počastitvi praznika občine je župan priznanja podelil tudi najuspešnejšim šoštanjskim maturantom. LKK NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Podlasice, ki odkrivajo še neodkrit svet Ujeti v čarobno barvitost jamskega sveta Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica velja za enega najbolj dejavnih klubov pri nas. Letno izpelje do tristo različnih akcij. Med pomembnejše zagotovo sodijo vsakoletne čistilne akcije jam, poleg tega so člani izjemno uspešni pri raziskovanju domačega podzemlja, izjemno uspešna je tudi njihova jamarska šola. Kot pravi predsednik kluba, zagret raziskovalec in izkušen jamski reševalec Maks Petrič, za vstop v jamarsko družino ni nikoli prepozno. LEA KOMERICKI KOTNIK Jamarstvo je veliko več kot zgolj šport ali raziskovanje. Je način življenja, pravi predsednik šoštanjskega jamarskega kluba. »Jamarji smo ljubitelji narave in raziskovalne duše, ki želimo videti in vedeti več. Želimo odkriti neodkrite kotičke sveta, ki se ponavadi skrivajo pod površjem. Iščemo in uživamo v drugačnem svetu tam spodaj,« pravi Maks Petrič in doda, da bi bili presenečeni, kakšne naravne lepote se v vsej svoji razkošnosti in barvitosti odpirajo globoko pod zemljo. Jame so vse prej kot črne. Lepote lahko vidijo in spoznajo tisti, ki se ne bojijo potopiti v »ta novi svet«, kot jamam in breznom pravijo jamarji. Ogromno jam še čaka na odkritje Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica ima sedež v občini Šoštanj, a kot pravi Maks Petrič, jamarstvo ni vezano na kraj. Klub je dejaven na zelo širokem območju, člani raziskujejo predvsem na območjih Dobroveljske in Dleskovške planote ter Golt, Čemšeniške planine in Korošice. »V zadnjem obdobju so se bolj intenzivno lotili tudi raziskovanja Zasavskega hribovja, ki so ga jamarji malo zapostavljali, a smo dokazali, da je območje jamsko zelo bogato. Na šestih taborih smo odkrili šest novih jam,« pove Petrič. V Sloveniji je registriranih že več kot 13 tisoč jam in brezen, šaleški klub k tej zbirki vsako leto prispeva 35 novih jamskih odkritij. Veliko raziskuje tudi na domačem terenu, ki ima, kot pravi sogovornik, zelo zanimivo in razgibano podzemlje. »Na območju Šoštanja se skriva ogromno presenečenj.« Nekaj novih jam in brezen so šaleški jamarji že odkrili in jih bodo v prihodnje tudi raziskali in popisali. Trenutno člani kluba veliko naporov in časa usmerjajo v raziskavo izjemno zahtevne jame v Dobrovljah, ki se imenuje Brezno presenečanja. »Gre za staro jamo, vhod vanjo je že leta 1937 opisal Edo Pretnar. Bolj resno so jamo raziskovali spet od leta 1973. Temu je sledilo obdobje zatišja in nato smo se leta 2012 člani našega kluba spet podali na pot raziskovanja.« Na globini približno 470 metrov so prebili ožino in jamo podaljšali na, kot ocenjujejo, 500 do 600 metrov. In tako jama velja za najgloblje brezno v Spodnji Savinjski dolini. »Za samostojni spust do trenutno najgloblje točke, do sifona, in vrnitev na površje jamar potrebuje približno 16 ur,« zahtevnost in veličino jame ponazori sogovornik. V jami je tako tudi bivak in že se je zgodilo, da so jamarji v njej tudi prenočili. Hkrati gre za geološko zelo zanimivo, lahko bi rekli tudi edinstveno brezno, pravi tajnica društva Alenka Jelen, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem geološke sestave jam. »Polovica brezna je sestavljena iz vulkanskih kamnin, ki so zelo barvite, zato je mogoče na tem delu brezna posneti resnično izjemne fotografije. Drugo polovico jame sestavljajo triasni apnenci, gre za povsem drug tip kamnine in posledično je tudi brezno od tega dela naprej povsem drugačno,« pojasni Jelenova. Tudi sicer je štajersko območje za jamarje izjemno zanimivo, pravita sogovornika. »V bližini Makol je tudi najstarejša jama pri nas, ki je nastajala pred 250 milijoni let. Je res posebna jama, reče se ji Belojača jama.« Poletje v Bovcu in na Korošici Podlasice niso dejavne zgolj v domovini. Vsako leto se odpravijo na raziskovanje in izobraževanje v tujino. Letos jim je načrte nekoliko prekrižal koronavirus in so člani kluba morali ostati na slovenskih tleh, a zato niso bile jamarske dogodivščine nič okrnjene. Poleti so tako nekaj dni preživeli v Bovcu, kjer so raziskovali globoko brezno Rakek Rol in si ogledali Dantejevo jamo. »Tokratno poletno odpravo smo preživeli v Sloveniji, ki je izjemno lepa in polna naravnih lepot. Posočje je tako in tako naravni fenomen,« je o enem letnih taborov povedal predsednik. Avgusta so pripravili raziskovalni taboru na Koro-šici, kjer so raziskovali eno večjih jam. »Šlo je za precej zahtevno raziskovanje, saj so dostopi do jam zaradi oddaljenosti oteženi. Vsak jamar namreč s sabo nosi dvajset dodatnih kilogramov, gre za Pri vseh odpravah je zelo pomembna tudi ekipa na površju. osebno opremo in za potrebne inštrumente.« Šaleški jamarji so poleti na povabilo Jamarskega kluba Kamnik sodelovali tudi v večji čistilni akciji na območju Velike planine. Zaradi smeti smo lahko ob vodo Posebno pozornost šaleški jamarji namenjajo čistilnim akcijam. Vsako leto se ob podpori lokalne skupnosti lotijo vsaj ene večje. Letos so se tako v začetku poletja lotili precej zahtevnega projekta, čiščenja Aramove jame, ki se nahaja na Visočkem vrhu. »Ni bilo ravno lahko, a tudi najbolj prijetno ne,« pravi Petrič. »V nosu je bil prisoten smrad razkrajajoče se crkovine, v ušesih zvok pokajočih kosti.« Šoštanj ska ekipa je imela že pred tem izkušnje z odstranjevanjem tovrstnih odpadkov, a v tem primeru je bilo čiščenje zaradi ozkega vhoda in stopničastega brezna izjemno zahtevno in naporno. V čistilni akciji je sodelovalo 13 jamarjev, ki so na površje privlekli za približno 1,5 kubičnega metra ali 17.100 litrskih vreč smeti. »Veseli smo, da imamo ekipo, ki je sposobna izpeljati takšno čistilno akcijo, a si srčno želimo, da tovrstno čiščenje ne bi bilo več potrebno,« pravi Petrič in v isti sapi doda, da jih čaka še ogromno dela, če želijo očistiti le del »svinjarije«, ki smo jo ljudje že nametali v jame. »Ljudi je treba ozavestiti, da so jame glavni vir pitne vode. Vsi bi se morali zavedati, da z metanjem odpadkov v jame ne škodimo samo okolju in drugim, ampak tudi sebi,« še poudarja Petrič in priznava, da se je stanje v zadnjih letih vendarle nekoliko izboljšalo. A je starih grehov res še veliko. Jame in jamarstvo znajo približati ljudem Nasprotno od številnih ostalih sorodnih društev, ki pogosto tarnajo zaradi upada zanimanja med mladimi, se lahko v Šoštanju pohvalijo, da je zanimanja mladih in malo manj mladih ljubiteljev narave in jamskih skrivnosti ogromno. V klubu je pestra članska druščina, od izkušenih dolgoletnih jamarjev do otrok, ki šele vstopajo v jamski svet. In tudi zanje prirejajo primerne dejavnosti. V tem letu je kar pet njihovih članov opravljalo in uspešno opravilo republiške izpite Jamarske zveze Slovenije za naziv jamar in jamar pripravnik. Izpite so opravljali v začetku septembra v Hudi luknji pri Velenju. »Za njimi je veliko dni, večerov, ko so kot salame viseli na vrvi, razgibavali mišice in gubali možgane. Največ so se učili na terenu, v jamah, kjer so med raziskovanjem pridno pridobivali izkušnje in pilili veščine, ki jih je treba obvladati za pridobitev naziva jamarski pripravnik in jamar. Pripravniški izpit so letos opravili trije, Tilen, Mateja in Benjamin, izpit za jamarja sta opravila dva Filipa,« zadovoljno in ponosno pove predsednik kluba. Šaleški jamarji niso dejavni samo v jamah, ampak tudi na spletu. Redno pišejo blog in na ta način skušajo jame ter jamske užitke približati vsem tistim, ki zaradi različnih vzrokov sami ne morejo v jamo. Foto: arhiv kluba V Sloveniji je veliko jam, vendar je le peščica splošno turistično dostopnih. Nekaj takšnih je tudi v naši regiji, to so Jama Pekel, Snežna jama in Huda luknja. Ljubitelji jamskega sveta se lahko kadarkoli pridružijo članom kluba pri raziskovanju. Kot pravi Maks Petrič, za vstop v jamarski svet ni nikoli prepozno. Preden se lahko začetniki spustijo v jamo, vadijo vrvno tehniko v steni. Vreče smeti, ki so jih člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica v začetku poletja potegnili iz Aramove jame. Filip Solar je po uspešno opravljenem izpitu postal jamar. Reševanje je ena od praktičnih izpitnih nalog. 34 PRILOGA Foto: Nataša Juhnov Spoštovane bralke in bralci lokalnih časopisov, v posebni turistični prilogi Gremo tja, kjer je najlepše, tja, kjer smo doma, na počitnice k nam, po Sloveniji smo se glede na pozitiven odziv turističnih ponudnikov v štirih regijskih časopisih odločili, da vam bomo ponovno ponudili turistične zgodbe naše dežele z namenom in željo, da še dodatno spoznamo morebiti pozabljeno ali le spregledano zgodbo o naših vaseh, krajih, neokrnjeni naravi... - o biserih Slovenije. Gre za nadaljevanje zgodbe, ki smo jo začeli s prihodom poletnih dni, ko smo vam ponujali turistične vizitke, ki so bile tako pri vas kot pri ponudnikih lepo sprejete. Zaradi navedenega smo se odločili, da bomo prilogo nadgradili, zato vas tokrat vabimo v času jesenskih in prednovoletnih počitnic na ponovno odkrivanje še neznanih in neraziskanih kotičkov naših krajev. Pravzaprav se je o lepotah naše dežele začelo marketinško razmišljati v daljnih 80. letih prejšnjega stoletja, ko smo se lotili akcije Slovenija, moja dežela, in čeprav smo z velikim veseljem na šolskih in družinskih izletih spoznavali turistične bisere, zavedanja o zgodbah krajev in ljudi še nismo poznali. Danes je drugače. Razglednica Slovenije z vedno aktualnimi turističnimi paradnimi produkti, ki imajo svoj prostor v nacionalni oglaševalski promociji, so ena plat zgodbe, a nas v naših prilogah zanimajo druge zgodbe. Zanimajo nas neodkrite in malo znane zgodbe ponudnikov, ki dajejo več kot turistični vrvež. Zanimajo nas preprostost, še neznane legende, tisti kmečki turizmi, zidanice, sprehajalne poti in kolesarske steze, kjer se popotniku zdi, da čeprav je dan podoben dnevu, je vendarle vse drugače. Želimo spoznati poslovne priložnosti na kmetijah, kjer ponujajo domačo hrano, sladke in druge dobrote, ki so jih pripravljale babice. Preživeti nekaj nepozabnih dni v Prekmurju, je povsem drugačna izkušnja, kot doživetja v Podravju, turistično raziskovanje na Dolenjskem ali v Savinjskih dolini. Turistični kamenčki pri Bricih so neponovljivi in ostanejo v spominu. Turistična doživetja tam, kjer se dotikamo neba, na Gorenjskem in Koroškem, dajejo popotniku občutek vznesenosti in večnosti. Da, v naši prilogi potujemo na drugačen način; odkrivamo in spoznavamo še neprepoznavno in neodkrito, da bi bralcem nudili občutek posebnega zadovoljstva in sreče ter jim ponudili oddih, ki ni samo dopust, ampak je zgodba ponudnikov, ki gradijo svojo poslovno pot z ljubeznijo do svojega doma, tradicije in kulture življenja. Spoštovani, Vljudno vabljeni k listanju priloge, nato ... bomo krenili na pot - odkrivat lepote, legende in zgodbe, prepletene s tisočletno tradicijo naših krajev, in sicer povsod tam, kjer smo doma. Drago Slameršak Štajerski o, и^ШШШШ Ш PRILOGA 35 Od 30 % cenejša povratna potovanja ob koncih tedna in praznikih Slovenske železnice GREMZVLRKOMi O @ O© www.slo-zeleznice.si 36 PRILOGA novi tednik VMW 2 ИЛШСј/ radio celie sport@nt-rc.si Hotel Prebold, odličen kraj za počitek in sprostitev Okolica ponuja veliko možnosti za sprehode, pohode, šport in rekreacijo, obisk zdravilišč in smučišč. Hotel je oddaljen le 7 km od Fontane piv Zeleno zlato. V 16 sodobno urejenih sobah vam ponuja prijetno nastanitev v mirnem okolju, z wi-fi povezavo in s kabelsko TV. Hotel se ponaša tudi s sedmimi novimi, moderno urejenimi sobami. Poleg številnih možnosti za zunanje dejavnosti vam Hotel Prebold ponuja wellness razvajanje, savne in masažne kadi. Za malo manj sončne dni sta v ponudbi tudi notranji golf simulator ter fitnes studio. Hotel Prebold se lahko pohvali tudi z dvema večnamenskima dvoranama, kjer ste dobrodošli kot gosti ob porokah, srečanjih, službenih zaključkih ali zabavah, ter s sodobno konferenčno mul-timedijsko dvorano, ki je primerna za poslovna srečanja, tiskovne konference, seminarje in drugo. V prostorih Garni Šport Hotela je na ogled prodajna razstava slik najbolj nadarjenih umetnikov iz Ukrajine. Razstavo so poimenovali Neznana Ukrajina in si jo lahko ogledate vsak delovni dan. Hotel je pridobil evropska sredstva za energetsko sanacijo stavbe. V sklopu tega bodo do leta 2022 naredili novo fasado, zamenjali okna, toplotno izolirali veliko dvorano, uredili ogrevanje na toplotno črpalko in na strehi postavili fotovoltaiko. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. HOTEL PREBOLD, Graščinska cesta 9, 3312 prebold T:03 703 40 60, E: info@hotel-prebold www.hotel-prebold.si ■ DVE VEČNAMENSKI DVORANI (POROKE, SREČANJA, ZAKLJUČKI, ZABAVE, MULTIMEDIJSKA DVORANA ZA KONFERENCE, SEMINARJE IN DRUGA POSLOVNA SREČANJA) 9 NOVIH SODOBNO UREJENIH SOB Z WI-FI POVEZAVO, WELLNESS, FITNES STUDIO, NOTRANJI GOLF SIMULATOR, MOŽNOST POHODOV, REKREACIJE TER OBISKA ZDRAVILIŠČ IN SMUČIŠČ oddaja o kulturni dediščini naših krajev. I . 4-//3 vsak četrtek ob 12:20 na radiu celje VttBto^ -—- -ЈШ,. radio celje '^ш DOLENJSKE LIST PRILOGA 37 Štajerski VESTNIK CERKLJE NA GORENJSKEM destinacija, ki vas bo očarala s svojim prvinskim naravnim in kulturnim bogastvom. Med barvitimi polji, razgibanimi hribi pod pobočjem Krvavca vabi mnogokrat nagrajeno najlepše urejeno manjše mesto -Cerklje na Gorenjskem. Bogata kulturno-zgodovinska dediščina, označene kolesarske in pohodniške poti, najboljše slovensko smučišče Krvavec, pestra kulinarična ponudba ter blagodejno podnebje hribovskih vasic bodo prepričali, Ravba 50 LET TRADICIJE APARTMAJI -SOBE RAVBAR Smrečnikova ulica 15 in 17, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel: 00386 7 3730680 GSM: 00386 41 738309 www.ravbar.net kulinarike in idrijskega podzemlja Idrija slovi kot najstarejše slovensko rudarsko mesto, ki je z dragoceno tekočo kovino stoletja oskrbovalo ves svet. Na vsakem koraku je prežeto z bogato dediščino živega srebra, povsem nov svet pa se odpre ob vstopu v globine skrivnostnega idrijskega podzemlja. V starem mestnem jedru, nad vhodom v rudnik živega srebra, Antonijevim rovom, ki se ponaša z več kot 500 let staro dediščino, stoji Gostišče Barbara. V prvem nadstropju je restavracija, ki navdušuje svoje goste s pestro kulinarično ponudbo. Kot tradicionalno idrijsko kulinariko vam postrežejo z vrhunskimi žlikrofi, ki jih pripravijo po več kot 200 let starem receptu. Postrežejo vam jih z ocvirki in parmezanom, gobovo omako, s pečenko ali bakalico, ki je njihov tradicionalni golaž, pripravljen iz koštrunovega mesa. Lahko poizkusite tudi ročno izdelane testenine posebnih oblik, ki spominjajo na Napoleonov klobuk in so polnjene s krompirjem in zelišči. Pripravljajo tudi gosto juho iz krompirja in osmukanih listov zelja, poimenovano smukavc. Rudarska pijača ge-ruš, ki je pripravljena na osnovi pelina, je prava izbira za ljubitelje žganic. Inovacija Gostišča Barbara in raj za sladkosnede so njihovi ročno izdelani čokoladni žlikrofi, polnjeni z različnimi slastnimi nadevi. V Gostišču Barbara vas navdušijo tudi s pe- strim izborom različne hrane, široko izbiro malic, dostavo hrane na dom in jedmi po naročilu. Na letnem vrtu se lahko poleg celovite ponudbe osvežite s pijačami, dobro kavico in sladoledom. Za brezskrbna doživetja Idrije si lahko v Gostišču Barbara rezervirate prenočišče. Prostora imajo kar za 25 oseb. Nudijo vam lepo urejene klimatizirane sobe, eno-, dve-, tri- ali štiriposteljne, ki imajo brezžični dostop do interneta. V letošnjem letu za domače obiskovalce sprejemajo tudi turistične bone. Ob predhodni rezervaciji pa je Gostišče Barbara primerno tudi za zaključene skupine do 35 oseb. Podajte se na eno od kolesarskih poti, saj vam je po novem na voljo dvajset novih električnih koles, ali na eno izmed pohodniških poti, prežetih s številnimi turističnimi znamenitostmi. Peš ali s kolesom se lahko odpravite na raziskovanje krajinskega parka Zgornja Idrijca. Sprehodite se lahko do kemšta, največjega lesenega vodnega kolesa v Evropi, in si oglejte Divje jezero, skrivnostni muzej v naravi. Najpogumnejši boste v jesenskem času našli osvežitev v naravnem kopališču Lajšt, sicer na eni najlepših poletnih oaz. V Mestnem muzeju Idrija si lahko ogledate razstavo o umetnosti klekljanja idrijske čipke in njenih izdelovalkah, klekljaricah. Spoznajte s čipkami okrašene tekstilije in najstarejše, najlepše, največje čipke, med katere sodi tudi »Jovankin prt«. Razstava vas bo popeljala skozi 300-letno zgodovino klekljanja vse do sodobnosti. Lahko pa se tudi sami naučite osnov te veščine v tamkajšnji čipkarski šoli. Doživetja raziskovanja Idrije in vrhunska kulinarična ponudba Gostišča Barbara vas bodo tako navdušili, da se boste v Idrijo zagotovo radi vračali. Kolesarski hotel je kategorije 3 kolesa, kar zagotavlja visoko podporo vsem kolesarjem. V sklopu nastanitve v našem kolesarskem hotelu, vam nudimo veliko različnih možnosti za kolesarje s cestnimi, gorskimi ali s treking kolesi. PosestVo Pule шшт. Z BONI NA POSESTVO PULE POSESTVO PULE I Er^jjffipule.si | M: + 386 51 373 662 | Posestvo Pule | Drečji vrh 1^^(^8231 Trebelno | Slovenija 38 PRILOGA Prijetno mestece ob Savi je stičišče mnogoterih poslovnih poti ter kulturnih, kulinaričnih, poučnih in razgibanih doživetij. Krško vabi, da ga odkrijete! Da razodenete vsa kulturna, kulinarična, zabavna, poučna in razgibana doživetja, ki jih mestece ponuja. Razgibajte se ob brezmejnih pohodnih in kolesarskih poteh, odkrijte staro mestno jedro in novi del mesta, s svojo bogato vsebino in ponudbo. V mestu, dobro poznanem po energetiki naj vas pot zanese tudi do interaktivnega multimedijskega centra Svet energije, ki vam bo pričaral popolnoma novo izkustvo energije in energetike. K odkrivanju in zgodovinskih zgodb pa vabijo tudi številne cerkve, samostani in gradovi, ki se razprostirajo v Krškem in okolici. Slikovita pokrajina je prava izbira za izlet, krajši oddih ali čisto prave počitnice, mesto pa ponuja nešteto možnosti za raziskovanje, prijeten klepet ob kavi in zabavo ob številnih glasbenih, športnih in drugih (tradicionalnih) prireditvah. Energija Kulture! Pustite, da vam pregovorj slikovite fasade starega mestngajedra. Staro mestno jedro Čeprav je Krškemu ime posodila bližnja reka Krka, ob starem mestnem jedru šumi najdaljša slovenska reka Sava. Mestno središče Krškega je kot skrivnosten atom - majhno, a nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno energijo kulture. Mestno raziskovanje je najbolj slikovito peš ali med pritiskanjem na pedala Krčana, mestnega kolesa, ki si ga lahko brezplačno izposodite na treh lokacijah v mestu. V Krškem je čutiti prav posebno energijo ustvarjalnosti in inovativnih misli. Ob obisku Krškega se boste potopili v sočen zgodovinski roman, kjer glavni liki komaj čakajo, da jih spoznate. Odkrijte tri može prebojnih idej - Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Janeza Vajkarda Valvasorja, ki so bili odgovorni za prve slovenske tiskane knjige in razvoj slovenskega jezika. Družbo vam bodo delali tudi med počitkom v Mestnem parku in vas usmerili v Valvasorjevo knjižnico, kjer vam bodo odkrili skoraj pol tisočletja star, prvi slovenski prevod Biblije. Na potepu med prvimi tiskanimi knjigami in edinim muzejem speedwaya v Sloveniji boste spoznali, da sta krška zgodovinska in kulturna zakladnica polni edinstvenih zgodb. Krško se lahko poleg edine nuklearne elektrarne in prvega stroja za izdelovanje čokolade pohvali tudi z enim najlepših mavzolejev na Slovenskem. V njem počivata zakonca Hočevar, pomembna krška mecena in podpornika izobraževanja. Josipina Hočevar se vam bo kot srčna dobrodelnica razkrila v Mestnem muzeju Krško, kjer si v treh stavbah lahko ogledate stalne in občasne razstave. V hiši nekdanjega krškega župana in znanega slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja so v večstoletni zgodovini domovali mnogi bogati meščani in pomembni pisci. Tam lahko še danes pokukate v sušilnico, v kateri so nekoč kar z ognjem sušili sadje. V Krškem so se začele mnoge velike zgodbe in si ustvarili dom številni ustvarjalci. Izdelke rokodelcev, umetnikov in podjetnikov predstavljajo trgovinice v mestnem jedru, kjer si lahko naberete polne žepe unikatnih spominkov. Po celodnevnem raziskovanju si v eni izmed gostilnic privoščite lokalne dobrote in steklenico vrhunskega vina. Mestni muzej Krško Mestni muzej Krško, ki ima nalogo dokumentiranja, zbiranja, raziskovanja in predstavljanja kulturne dediščine mesta in občine Krško, se nahaja v obnovljenem Valvasorjevem kompleksu, ki ga sestavljajo tri hiše: poznorenesančna, poimenovana Valvasorjeva, ter sosednji Jarnovičeva in Kaplanova, z ohranjenimi po-znogotskimi elementi. V ansamblu s farno cerkvijo sv. Janeza Evangelista in nekdanjo cerkvijo sv. Duha predstavljajo najbolj kakovosten del starega mestnega jedra Krškega. Pred vogalno (Valvasorjevo) hišo, na katero so Krčani že konec 19. stoletja namestili spominsko ploščo J. V. Valvasorju, od leta l966 stoji kip z upodobljenim polihistorjem, delo akademskega kiparja in medalj er j a Vladi -mirja Štovička. Kot prva je stalno razstavo v Mestnem muzeju Krško dobila ravno zbirka Vladimirja Štovička, skozi katero predstavljamo del opusa, ki ga je umetnik ob osemdesetem jubileju podaril Občini Krško. Grad Rajhenburg Grad Rajhenburg je po zadnji prenovi leta 2012 dobil izjemno privlačno podobo, ki jo dopolnjujemo tako z muzejskimi razstavami in programi kot tudi glasbenimi, gledališkimi in filmskimi predstavami. Med pomembnimi vsebinami je tudi muzejska predstavitev življenja in dela tra-pistov, ki so delovali na Rajhenburgu med leti 1881 in 1947. Rajhenburški trapisti so bili prvi industrijski proizvajalci čokolade na Slovenskem. Proizvajali so jo pod blagovno znamko Imperial, ki jim jo je podelil avstrijski cesar Franc Jožef I. Bili so cesarski dobavitelji tako čokolade kot likerjev, kar je bilo največje priznanje za kvaliteto njihovih izdelkov. V njihovi proizvodnji so bili zelo cenjeni in prodajani tudi likerji; Cacao iz kakava, ter zeliščna Grande in Tra-pistin. Njihovi proizvodi so bili na prodajnih policah po vsej Evropi. Energija lokatne *mje! Domače mernike avtohtona vina in č osrečijo vsakega V mestu vam pester izbor gostišč, restavracij in picerij ponuja od domače tradicionalne hrane do sodobnih pridihov mediteranskih, mehiških ter italijanskih jedi. Podeželje vabi na izletniške in turistične kmetije s ponudbo hišnih, lokalnih in regionalnih specialitet, pripravljenih iz surovin pridelanih v Posavju. Vinske kleti in vinoto-či ponujajo vodene degustacije, oglede kleti ter široko paleto lokalnih vin od vrhunskih penin do ostalih belih in rdečih vin. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER V starem mestnem jedru se nahaja Turistično informacijski center, le ta je založen z različnimi turističnimi materiali in brošurami. Prijazni sodelavci vam bodo ponudili različne namige za izlete in doživetja. Če želite prav posebno dogodivščino, pa vas bodo usmerili do ponudnikov ali za vas oblikovali izkustveno in nepozabno izkušnjo. Vabljeni v Krško! CPT Krško, Cesta krških žrtev 46, tel. +386 (0)7 490 22 20, tickrsko@cptkrso.si, www. visitkrsko.com. PRILOGA 39 T: 069 907 937 S kajakom po zeleni reki Temenici, smaragdn najtoplejša veslanje po čarobni rek trki ali reki Kolpi Edinstveno aktivno doživetje slovenska reka. Pomirjujoča svežina neokrnjene narave za nepozaben odklop od vsakodnevnega vrveža. J kajakov bodo poskrbeli za vso opremo in varno plovbo. Primerno tudi za začetnike. Safari po Temenici ф KAJ NAREDI E-KOLESARJENJE Z RIDEME POSEBNO? AKTIVNO RAZISKOVANJE IN UŽIVANJE RAZISKOVANJE IN UŽIVANJE CESA? DOLENJSKIH RAZGLEDOV, KULTURE IN KULINARIKE. KJE TOČNO JE RIDEME AKTIVEN? PO DOLINI REKE KRKE, KOČEVSKEM ROGU, GORJANCIH, TRŠKI GORI IN BELI KRAJINI. - st: n ... - . • tji j*;- i *-■ -L - ** - ■ LUKA@RIDEME.ME iV«fS( f -nr.. • r 4 I šs WS . £ «r* ш^-шмт + 386 568 962 STALNO PRISOTNI V NOVEM MESTU, DOLENJSKIH TOPLICAH IN NA SMUČIŠČU GAČE ... ^^ iiniiiiiimiiiiiMi ДИМИЈИ 40 PRILOGA Izpostavljamojesenski četverček doživetij Si želite raznolikih in edinstvenih dogodivščin, v katerih bodo uživali vsi družinski člani? Potem ne odlašajte z odločitvijo in se podajte v destinacijo Čatež in Brežice, kjer vas čakajo doživetja, ki vam bodo še dolgo stala v čudovitem spominu. 1. ZABAVA IN KOPANJE V TERMAH PARADISO ALI TERMAH ČATEŽ Tako Terme Paradiso, večkrat nagrajeni spa resort, kot Terme Čatež, največje slovensko zdravilišče, so pravi mali raj za otroke in odrasle. V obeh lahko uživate v notranjih in zunanjih bazenih s prijetno termalno vodo, nikdar pa ne zmanjka tudi zabave za otroke. Počasna reka, tobogani, bazeni z igrali so le nekatere izmed atrakcij, ki bodo poskrbele za ure in ure smeha. V Termah Čatež na dogodivščino vabita tudi Gusarski zaliv s plavajočimi hiškami na jezeru in Indijanska vas. Prespite lahko v hotelih, gradu, Termah Village, ki vključuje apartmajske in mobilne hišice, ali v kampu, ki že vrsto let nosi naslov najboljšega slovenskega kampa. 2. VOŽNJA Z BRODOM PREKO SAVE Brežiška občina se lahko pohvali kar s 130-letno splavarsko tradicijo, vse do danes pa se je ohranil edinstven brod na Savi, ki vabi na prav posebno doživetje. Goste vsakodnevno popelje preko reke Save iz Term Čatež v vas Mostec in nazaj. Edinstvena vožnja ne otrok ne odraslih zagotovo ne bo pustila ravnodušnih. 3. OGLED MOGOČNEGA GRADU BREŽICE Na mlade in stare naredi prav poseben vtis mogočen grad Brežice, ki slovi po eni najlepših baročno poslikanih viteških dvoran. V njem deluje Posavski muzej Brežice, ki vas skupaj z najmlajšimi popelje na čisto pravo grajsko dogodivščino. 4. S KOLESOM PO BIZELJSKIH GRIČEVJIH IN OBISK REPNIC Najemite električno kolo in raziskujte bizeljsko gričevje. Priporočamo vam postanek v repnicah. Gre za jame izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so repnice postale eden izmed spomenikov preteklega časa, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vin. Podrobnejši opis ponudbe preverite na www.discoverbrezice.com ali nas pokličite 040 242429. ANJFV CA NA KRKI vabi kuživanjuv naravi in umetnosti z raznolikimi možnostmi za preživljanje prostega časa in celodnevne izlete. - OBISK KOSTANJEVIŠKE JAME - OGLED RAZSTAV V GALERIJI BOŽIDAR JAKAC, NEKDANJEGA CISTERCIANSKEGA SAMOSTANA IN CVIČKOVE KLETI TER SPREHOD PO PARKU SKULPTUR FORMA VIVA - POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE - ČOLNARJENJE IN SUPANJE PO REKI KRKI ■ RIBARIENIE Več informacij: Turistično informativni center Kostanjevica na Krki Lamutov likovni salon, Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki telefon: 07 49 88 152, 07 49 88 140 tic-gbi@galeriia-bi.si, www.galeriia-bi.si i FEEL «U OVFMTA SEMIČ. Skriti biser, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev, pod hribom po imenu Smuk. Je središče ene od treh belokranjskih občin in središče Šokarije, kot to območje hudomušno imenujejo Belokranjci. Nad njim se vzpenja slikovita Semiška gora, zasajena z vinogradi in posuta z zidanicami, kar daje kraju prav poseben čar. Semič je znan po dobrem vinu, odličnem medu ter lepih naravnih in kulturnih danostih. Slednje lahko spoznavate tudi v trškem jedru Semiča, kjer vam našo belokranjsko zgodbo domiselno pripoveduje prenovljena Muzejska hiša Semič. V zahodnem delu te slikovite občine popotnika k raziskovanju vabi Črmk-nji-ka doliko, ki ponuja edinstven preplet dediščine, zgodoaine in noraae. °e posebej prietačni so Divji potok, Smučarski center Gače, eden izmed najvišjih vrhov Bele krajine Mirna gora in nekdanje koče-varske vasice Planina, Ponikve, Škrilj, Kleč ... a jsos-dkoriSfi n-aoare-aaSiki skrivnostni in verjetno najlepši komo oodoakkdooffifliosioakoioiooi ^H^a-S^O^OS^^IBikBOS^SD]^ kraški lepotici. Prav poseben občutek pa vas bo preplavil, če se boste z jadralnim padalom spustili s hriba Smuk nad Semi-čem, od koder se vam bo odprl prečudovit razgled na celotno Belo krajino. Zelena in zdrava, aktivna in varna, predvsem pa srčna Bela krajina vas vabi, da našo neokrnjeno naravo raziščete sami, z družino ali s prijatelji. Dobrodošli v Semiču! VEČINFORMACIJ: TIC Semič +386(0)40 625 148 tic@kc-semic.si, www.kc-semic.si #zd ajječas # mojasl ovenija #belakrajina /Jr5, kulturni .enter PRILOGA 41 Promocijsko sporočilo Destinacija Jeruzalem Slovenija Jeruzalem Slovenija s svojim svetim imenom, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž s svojimi turističnimi kmetijami, vinskimi kletmi, gostilnami, gostišči, л ■■ V ■ 1 ■ v v ■ л I II ■■■■■■■■■ V M m mm . m m ■■ ■■■ apartmaji, počivališči za avtodome, kolesarskimi, jahalnimi in pešpotmi, naravnimi rezervati, krajinskimi parki in številnimi muzeji vabijo v svoj objem! Muzeji Našo dediščino smo ohranili v mnogih muzejih in muzejskih zbirkah: Sta-nica-železničarski muzej, Klet muzej Brumen, Košarkina hiša, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, grad Ormož in Velika Nedelja, gasilski muzej, spominska hiša dr. Stanka Cajnkarja, muzej NOB... Kulinarika Pridite poskusit naše pogače: gibanice, postržjače, kvasenice, krapce, solen-ke. Znani smo tudi po okusnem mesu iz tünke ter zaseki. Naše bučno olje ni samo za solato, ampak ga polijemo tudi čez lešnikov in vanilijev sladoled. Da bo vse prej omenjeno še boljše teknilo, ne bo šlo brez našega odličnega vina. Sladokusci lahko izbirajo med šiponom, ki je edina avtohtona sorta naših goric, laškim ali renskim rizlingom, chardon-nayem, sauvignonom in belim pinotom, poleg tega pa paleto dopolnjujejo še sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel, rizvanec, kerner in ranina. Naše gorice spadajo med 5 % najboljših vinskih leg na svetu.. Ko se zavrtijo klopotci je znamenje, da bo kmalu dozorelo grozdje. Klopotec je lesena vetrnica, nasajena na visokem drogu in postavljena v vinograd z namenom, da s svojim oglašanjem plaši in odganja ptice. Postavlja se 15. avgusta, snemamo ga z droga konec trgatve. Klopotec pa ne varuje zgolj vinogradov pred škodljivci, temveč mu marsikje pripisujejo še magično moč. Z njimi pa je povezan tudi najlepši čas v Prlekiji, čas jeseni, ko je na vrsti trgatev ali, kot ji pravimo Prleki, »brotva«. Martinovanje V vseh 3 občinah imamo bogato etnološko obarvano Martinovanje, kar je za nas največji praznik, ko mošt postane vino. Vabimo vas, da nas obiščete 6. in 7. novembra, da spoznate naše običaje, ki jih že stoletja negujemo. Pohodništvo Prleške ravnice in gorice vabijo tudi na krajše in daljše sprehode med polja z žiti, prepojena z makom, gozdovi in terasastimi goricami v gričevnatem predelu, ki ponujajo prelepe razglede bližnje in širše okolice. V sedlu kolesa Čarobna pokrajina, kjer se ravnica in blago hribovje, ponujata kot idealno okolje za šport, je prava oaza za človeka, ki skuša naravo doživeti tudi iz sedla kolesa. Imamo številne kolesarske poti, ki se vihtijo čez valove vinskih gričev, lezejo preko polj in travnikov, se vijejo ob Dravi in potokih, sukljajo skozi dvorišča z gosmi, pripeljejo mimo sakralnih in kulturnih obeležij in zaustavijo ob odličnih gostilnah, kleteh in turističnih kmetijah. TIC Ormož izposoja kolesa: imamo 3 električna in 7 navadnih. Ormoške lagune so naravni ornitološki rezervat, kjer so našteli preko 200 različnih vrst ptic. Tu je raj za ornitologe, ljubitelje narave in tiske, ki iščejo mir. Družbo pticam delajo vodni bivoli, ki se prosto pasejo in so nekaj posebnega. Ribolov Pravi raj za ribiče sta Savski ribnik in reka Drava. Naši ribniki in reke so bogati s krapi, ščukami, ostriži, amuri, mrenami, somi in drugimi sladkovodnimi ribami. Informacije: TIC ORMOŽ, Grajski trg 3, 2270 Ormož, Tel.: 02 741 53 56, tic@jeruzalem-slovenija.si www.jeruzalem-slovenija.si 42 PRILOGA GOSTILNA AMADEUS Gostilna stoji na eni izmed najlepših mestnih lokacij, tik pod ptujskim gradom, kjer se srečate z domačo hrano lokalnih pridelovalcev in boste vsaj za trenutek ušli vsakdanjosti. Kjer se domačnost sreča z modernostjo. Ponujamo lokalne jedi, jedi po naročilu, sezonske okuse, dnevna in nedeljska kosila. Gostilna ÄDBUS Uradna spletna stran Gostilne Amadeus: www.gostilna-amadeus.si Uradna Facebook stran: gostilnaamadeus Uradna Instagram stran: @gostilna_amadeus Telefonska številka: (02) 771 70 51 Delovni čas: ponedeljek-sobota: 12.00-22.00 torek (ZAPRTO) nedelja: 12.00-16.00 APARTMA MALA HIŠKA Apartma Mala hiška stoji nedaleč od naše Gostilne Amadeus Ptuj. Hiška ponuja izjemno mirno lokacijo tik pod ptujskim gradom. Idilična apartmajska hiša tik pod mogočnim ptujskim gradom je kot nalašč ustvarjena za vse, ki želijo ujeti mestni kulturni utrip in obenem uživati v spokojnosti zgodovinskega mesta, kulinarike in vina. V Mali hiški boste naleteli na toplino, udobje in domačnost. Pri nas lahko koristite turistične bone. Dožiltfte počitnice nQ tU/iiStiCni leivieim Jiršovci 24,2253 Destrnik ^ (0)41 936 774, (0)40 745 089 ^ lnfo@lovrec.com Pristna domača hrana, kakovostno vino, apartmaji, zaključene družbe, bogata narava in kulturna dediščina in še več... Gostišče TAVERNA Jeruzalem—Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci Kontakti za rezervacije: Tel:+386 (0) 2 7194 128 Mobile: +386 (0) 41 920 500 E-naslov: info@kupljen.com Odločite se za izlet po Jeruzalemskih gričih in obiščite Taverno, kjer vas bo očarala intimna domačnost in ob slastnih lokalnih specialitetah in vinih Kupljen se bo vaš obisk spremenil v doživetje, ki ga boste želeli ponoviti. Morda pa vas sobe in romantični razgledi s terase omamijo, da ostanete še dlje. Promocijsko sporočilo Grand hotel Donat Superior in Grand hotel Bellevue vas vabita! Grand hotel Donat Superior najdete v Rogaški Slatini, v deželi Donata, stekla in vina, med zelenimi griči in dolinami, na sončni strani Alp, sredi rodovitne vinorodne pokrajine. Prisotnost zdravilnega vodnega vrelca in legenda o njegovem spočetju zaznamujeta bogat razvoj Rogaške Slatine skozi čas. Spretne roke tu živečih steklarskih mojstrov oblikujejo kristal, šepetaje unikatne zgodbe vodnih transparenc. Mariborsko Pohorje - bivanje z razgledom ... Čez hotel na vrhu vzpenjače je zapihal svež veter. Grand hotel Bellevue odpira vrata spremembam in vas pričakuje s še boljšo in kakovostnejšo ponudbo. Posebej za vas širimo svoje kapacitete, nadgrajujemo storitve in ustvarjamo nove možnosti udobja. GRAND HOTEL DONAT Superior Belle4|Hje Grand Hotel **** KROMPIRJEVE POČITNICE 24. 10.-1. 11. 2020 GH BELLEVUE 4*, MARIBORSKO POHORJE, 3 noči, 230 €, nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, prost vstop v finske savne, prost vstop v fitnes, wi-fi. Animacijski program za otroke in odrasle. Živa glasba: Marko Mulec 29. 10., Mambo Kings 30. 10., skupina Mali Greh 31. 10. GH DONAT Superior 4*+, 3 noči, 245 €, nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, sveže sadje na baru hotela, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, prost vstop v notranji bazen, prost vstop v finske savne, fitnes, uporaba kopalnega plašča, brisače in hotelski copati, wifi, animacijski program za odrasle. Živa glasba: skupina Mali Greh 29. 12., Marko Mulec 30. 10., Mambo Kings 31. 10. NOVOLETNE POČITNICE 29.12.-3. 1. 2021 GH BELLEVUE 4*, MARIE2RSK0 POHORJE, 3 noči, 299 € dvoposteljnasoba,34P € apartma, nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, prost vstop v finske savne, prost vstop v fitnes, wi-fi. 31. 12. silvestrovanje - Marko Mulec, 1. 1. 2021 NOVOLETNI PLES - ALFI NIPIČ GH DONAT Superior 4*+, 3 noči, 319 € dvoposteljna soba, 399 € predsedniški app, nočitev z zajtrkom, VEČERJE PODARIMO, sveže sadje na baru hotela, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, prost vstop v notranji bazen, prost vstop v finske savn, fitnes, uporaba kopalnega plašča, brisače in hotelski copati, wifi, 31. 12. SILVESTERSKI POLJUB - ALFI NIPIČ, 1. 1. NOVOLETNA ZABAVA - Marko Mulec Cene veliaio za rezervacije do 31. 10. 2020. Želimo, da vaše bivanje v naših hotelih postane nadstandardno doživetje. Rezervirajte svoje zatočišče udobja še danes. GRAND HOTEL DONAT BELLE UE I Grand Hotel | ^ Љ "" 1 III III JI I 'mii^^^*1 mi "!i m an. 11. ■■ «li^äp ** ^птшвптттт v Grand Hotelu Donat v Rogaški Slatini v Grand Hotelu Bellevue Mariborsko Pohorje Akcijske cene Ф"Krompirjeve росШш Mamhn Kinac Akcijske cene f NOČITVE \ ( NOČITVE z zajtrkom J I z zajtrkom % «s^P) A Ö EUR M VD.D.ß ^ V EUR # 0 2УМ ЧШ ihiL 30. 10. 2020 v Grand Hotelu Bellevue m omn w u^t-oii i ( NOČITVE \ ( NOČITVE \ I z zajtrkom I Iz zajtrkom I !! MOŽNOST KORIŠČENIA TURISTIČNIH BONOV! ^Jm SILVESTROVANJE /Њ^м* Alfi Nipič Marko Mulec / ^ i г&Г ^vA^ AO _______ _ 1 _ ~>i m o n-in.. '•^nO*.^' V Alfi Nipič Marko Mulec C 31 A 2 2020 v 31.12. 2020 v Л - Ш |M. ■ . ■ . - ' . - / ■ - A - V "..-•: -Jv. vV'. ; ,.; — V veniji prepoznavajo panoge, ki so lahko konkurenčne na svetovnih trgih, kar je bistvo tako imenovane pametne specializacije. Med drugim poudarja, da je na področju »trdih« projektov, med katere spada tudi urejanje komunalne infrastrukture, ključna dobra pripravljenost tovrstnih projektov, za katere želijo izvajalci dobiti evropska oziroma državna sredstva. Primer dobre prakse na področju turizma je projekt nastanitvenih objektov Goričke iže v Križevcih, kjer so tudi gostili posvet. Po besedah Nataše Pal Gerič, direktorice podjetja Evitel, ki upravlja Goričke iže, se ji je poslovna ideja porodila pred približno štirimi leti, prepričala pa jo je lokacija. Pri gradnji in obnovi hiš so med drugim uporabili opeko, ki je bila nekoč že uporabljena. V ponudbo so vključili tudi lokalne ponudnike hrane in pijače, katerih izdelke lahko gostje kupijo pri njih. V Pomurju številni primeri dobre prakse Kot je povedal Grah, je bilo v Pomurju uresničenih že veliko dobrih projektov na področju krožnega gospodarstva. Eden takih je tudi renkovsko podjetje Paradajz, v katerem pridelujejo paradižnik pod priljubljeno blagovno znamko Lušt. »Paradižnik res pridelujemo množično, ampak smo usmerjeni v to, da je najboljši. Okus je tisto, kar prodajamo,« pravi izvršni direktor podjetja Andrej Smodič. Kot enega od vidikov trajno-stnega gospodarjenja omenja ogrevanje rastlinjakov, v katerih pridelujejo paradižnik, z geoter-malno energijo. Dodaja, da za zdaj resda še nimajo reinjekcij-ske vrtine, s katero bi izčrpano vodo vračali v podzemlje. Kot pojasnjuje, predvsem zato, ker je to tehnološko težko izvedljivo. Izčrpano vodo ohladijo in jo čisto izlivajo v Ledavo. Pri pridelavi prav tako ne uporabljajo kemikalij za zatiranje škodljivcev, temveč se teh znebijo s pomočjo drugih živali, ki so v rastlinjaku. »Vsako živo bitje je del prehranjevalne verige in hrana za nekoga. Tako je tudi v rastlinjakih vzpostavljen ekosistem med škodljivci in živalmi, ki jih sami vnašamo. Primarni dokaz za to, da ne uporabljamo kemikalij, so čmrlji v naših rastlinjakih, ki so tam prvenstveno zaradi opraševanja.« V podjetju so se lotili še zanimivega projekta v smeri krožnega gospodarstva. Kot pojasnjuje Smodič, na leto pridelajo od 4500 do 5000 ton paradižnika, ki uspeva na 350 tisoč rastlinah. »Te so bile doslej za nas po odmrtju zgolj odpad, za katerega smo morali plačevati, da ga lahko deponiramo.« Vendar so se odločili izkoristiti dejstvo, da je v teh rastlinah tudi celuloza, ki jo uporabljajo v številnih industrijah. Tako so iz nje izdelali vrečko iz naravnega materiala, ki aktivno sprejema in oddaja vlago, zlepljena pa je samo s pomočjo škrobne-ga lepila. A Smodič opozarja, da je za tak projekt treba najti ustrezen poslovni model, saj se lahko zgodi, da sicer dobra ideja ugasne že v procesu ustvarjanja, če ne temelji na ustrezni komercialni strategiji. Zanimiv je tudi primer Skupine Panvita, enega največjih pridelovalcev in proizvajalcev hrane v Sloveniji. Znotraj skupine namreč deluje tudi družba Panvita Ekoteh, ki jo vodi Matjaž Durič. V njej se ukvarjajo s proizvodnjo energije in predelavo odpadkov v bioplinarnah. Kot pojasnjuje Durič, v Panviti ves odpad, ki ga proizvedejo, uporabijo za proizvodnjo energije. Na letni ravni predelajo več kot 40 tisoč ton odpadnega materiala in proizvedejo več kot 26 tisoč megavatnih ur električne energije, kar zadostuje za potrebe celotne skupine. Energijo pa oddajajo tudi za ogrevanje Splošne bolnišnice Murska Sobota. V družbi proizvajajo tudi organsko gnojilo, ki nadomesti mineralna gnojila. Timotej Milanov Doživite jesenske razglede in nepozabno izkušnjo oddiha v osrčju vinogradov! Lendava je z okoliškimi vinogradi in s prepišno geografsko lego stičišče različnih kultur in kulinaričnih užitkov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi vino. Vinarium stoji v osrčju vinogradov in simbolizira tržnico vin, forum vinarium iz časa rimskega imperija. Tako je razgledni stolp sredi slikovitih Lendavskih goric dobil ime. V kratkem je poleg turistične atrakcije postal metafora prelepih razgledov - je zgodba o lendavskem uspehu, ki temelji na pogumni povezavi tradicije s sodobnostjo. S svojo višino 53,5 metra vabi na čudovit razgled na griče in ravnice štirih držav. Ko se naužijete prekrasnega razgleda, vas v hiškah ob stolpu pričakujejo dišeči užitki: gibanica, langaš, votli kolač, domače mesnine ter žlahtna kapljica. Stolp je tudi prizorišče kulturnih, kulinaričnih in zabavnih dogodkov ter vsebin, ki popestrijo obisk najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji. Sprehodite se lahko tudi do kamnitega obeležja na najvišji točki Lendavskih goric - Piramide, zagotovo pa je vredna ogleda cerkvica Sv. Trojice, saj hrani edinstveno naravno mumificirano telo kapetana Mihaela Hadika, I ki se je bojeval proti turškim vojakom. Legenda o ö ljubezni med graščakovo hčerjo Piroško in poveljnikom £ Mihaelom namreč še danes buri duhove ... V okoliških vinogradih ste lahko tudi priča posebnemu doživetju Hotela Vinarium, razpršenega hotela, ki pod svojim okriljem združuje vinske kleti, v katerih je moč prenočiti in počitnikovati. Gre namreč za inovativno obliko organiziranosti, pri kateri se poveže več različnih lastnikov oziroma upravljavcev nepremičnin na različnih lokacijah z namenom njihovega oddajanja. Gostje v miru in tišini bivajo v eni izmed zidanic na izjemnih lokacijah z lepimi razgledi, hkrati pa v okolici uživajo v razvajanju, rekreaciji, odlični kulinariki in pestrem kulturnem dogajanju. 46 RAZVEDRILO Diplomiraj Oven Tehtni ca Кш ... pa boš delal in potoval. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ni dvoma Pravkar so bili objavljeni rezultati ankete, ki je bila opravljena med moškimi od 50. do 75. leta starosti. Vprašanje se je glasilo: »Ali raje preživite z ženo brezplačen konec tedna v hotelu s petimi zvezdicami ali ste raje na pikniku s prijatelji? Odgovori so bili naslednji: 60 odstotkov odgovorov: močno zapečeno, 40 odstotkov: srednje zapečeno. Listki Mož se vrne iz službe in najde listek: »Šla sem k mami, je zbolela.« Stopi v kuhinjo in najde listek: »Večerja je v hladilniku.« Odpre hladilnik in spet najde listek: »Pogrej jo v mikro-valovki.« Po večerji razmišlja, kaj bi počel in na postelji najde listek: »Sanjaj o meni.« Možu je dovolj listkov, lepo se obleče in ko se hoče obuti, najde v čevlju listek: »Kam pa kam?« Meteorolog Kralj je hotel na ribolov in je svojega meteorologa vprašal o vremenski napovedi za nekaj naslednjih ur. Meteorolog mu je zagotovil, da ni možnosti za dež. Tako sta kralj in kraljica odšla na ribolov ... Na poti je kralj srečal moškega z ribiško palico, ki je jahal na oslu in ga vprašal, če ribe prijemljejo. Ribič je rekel: »Vaše veličanstvo, vrnite se v palačo! V kratkem času pričakujem hudo neurje!« Kralj je odgovoril: »Svojega vremenarja zelo cenim. Je izobražen in izkušen strokovnjak. Poleg tega mu izplačujem zelo visoko plačo. Njegova napoved je bila povsem drugačna. Zaupam mu.« Nadaljevala sta pot, vendar ju je v kratkem času ujela nevihta. Kralj in kraljica sta bila popolnoma premočena. Besni kralj se je vrnil v palačo in ukazal, da meteorologa odpustijo. Nato je poklical ribiča in mu ponudil prestižno mesto kraljevega napovedovalca vremena. Ribič je rekel: »Vaše veličanstvo, o napovedovanju ne vem ničesar. Podatke dobim pri svojem oslu. Če vidim, da se ušesa mojega osla povesijo, to z gotovostjo pomeni, da bo deževalo.« Kralj je torej najel osla. In tako se je začela praksa najemanja neumnih za delo na vplivnih položajih. Še manj »Kako meriš v višino?« »160 cm.« »Nisi ravno visoka. Koliko pa imaš kilogramov?« »Še manj, 135.« Bila je tako grda, da so se celo mojstri delali, da delajo, ko je šla mimo gradbišča ... Ko si majhen, se učiš govoriti. Ko odra-steš, se učiš molčati. Na Primorskem je bila taka burja, da je enemu bivšo ženo nazaj prinesla ... Prvi dan v mesecu bo Luna vstopila v vaš znak in v večernih urah tvorila ščip. Precej nemirna energija se bo razkadila in do sobotnega večera boste energični ter polni novih zamisli. Še posebej ena se bo izkazala za zelo zanimivo. Neka rešitev pa vam ne bo najbolj ustrezala, iskali boste novo. Pazite, da ne boste mešali prijateljstva in posla, to dvoje nikakor ne gre skupaj. 3\k Lev Sonce, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša veliko vitalne energije. Zato bo vaše počutje iz dneva v dan boljše, zadovoljnejši boste. Do izraza bodo prišla vaša najgloblja čustva. Glede na to, da verjamete vase in v svoje občutke, boste pogumno sprejeli odločitev, ki lahko veliko spremeni. Ljubezen vas bo našla. Od vas je odvisno, kako boste sprejeli priložnost. škorpijon Od sobotnega večera do torkovih jutranjih ur boste gostili Luno v svojem znamenju. Dihali boste z naravo, zato več časa preživite na prostem. Konec tedna poskrbite za kulinarično razvajanje, zelo vam bo prijalo. Popustljivejši boste, pripravljeni boste tudi prisluhniti, vendar nikomur ne boste hoteli narediti škode. Ponovno boste imeli priložnost, da se dokaže vaš prav. Preudarno in brez hitenja boste ravnali tudi v prihodnje. Nekje v svoji notranjosti čutite, da tokrat ni treba narediti nič posebnega. Vse se dogaja točno tako, kot si lahko samo želite. Zanesite se na svoj občutek, saj vas bo vodil pravilno. Misel na neko osebo vam ne bo dala miru. Nehote se lahko zaplete-te v labirint nadčutnega in v vsem vidite zaroto. Ostanite z nogami trdno na tleh. Dvojčka V torek in sredo boste gostili Luno, zato bosta ta dneva izredno živahna ter dinamična. Nekomu ne boste pustili do besede. Zelo zgovorni boste, vendar to vseeno mogoče ne bo dovolj, da bi dosegli svoje. Potrebni bodo drugačni argumenti, mogoče tudi taktika. Iznajdljivi boste, zato vam ne bo težko ustreči bližnji osebi, ki vas bo prosila za nasvet. Rak Strel ec Veliko energije ste vlagali v spremembe v domači okolici, zdaj je na vrsti nadgradnja. Počasi boste začeli spreminjati odnos do bližnje osebe. Vprašajte se, ali vas res potrebuje. Mogoče je resnica celo nekje v sredini, razmislite. Včasih imamo rešitve najbolj zapletenih primerov tik pred nosom. Tudi tokrat bo tako, zato se prepustite toku dogodkov. Kozorog V mislih in tudi sicer se vedno radi vračate v preteklost, spoštujete tradicijo. Zagotovo se težko ločite od stvari, vendar je nastopil čas, ko bo treba storiti prav to. Pazite, kam kaj shranjujete. Nastopil je čas, da modernizirate in spremenite svoje delovne postopke. V nasprotnem primeru vas lahko čas povozi. Nikakor ne pričakujte čudežev tam, kjer to ni mogoče. Če menite, da ste se na-čakali, to ni še nič, prihaja novo obdobje dogajanj. Nekaj zapletov je za vami, vendar to še ne pomeni, da je vsega konec. Dovolj trme in vztrajnosti premorete, da ne boste kapitulirali ob prvi težavici. Počakajte na ugodnejši čas. Prednost, ki ste si jo ustvarili na delovnem področju, boste z lahkoto obdržali. Tokrat vas ne bo nič ustavilo. Vodnar Od srede do petkovih poznih večernih ur bo Venera še v vašem znaku, zato boste žarčili posebej privlačno energijo. Mogoče ste trenutno preveč prepričani v svojo srečo in se zato ne potrudite dovolj. Oseba, ki se je močno potrudila napraviti vtis na vas, se ne bo umaknila. Nasprotno, stopila bo v ospredje in si s svojim vedenjem zaslužila vašo pozornost. Veliko energije in časa boste usmerili v urejanje finančnih in materialnih vprašanj. Zelo pomembno srečanje se bo izkazalo za uspešno in bolj mirno boste zadihali, saj se situacija odpira na način, kot ste želeli. Ste v obdobju, ko doživljate večje preobrazbe in tega se lahko samo veselite. Res ste lahko na trenutke ranljivi in se počutite izpostavljen, vendar je to samo del procesa. Devica Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo začela potovanje po vašem znamenju v petek pozno zvečer. Prihaja čas, ki se ga lahko resnično veselite, saj se obetajo zelo prijetni trenutki v družbi in v dvoje. Občutka za težave drugih ljudi vam nikoli ni primanjkovalo. Prav zaradi tega se boste zelo potrudili v družinski situaciji, ki skrbi vse vaše člane. Ribi Zadnji čas je, da naredite izbor ljudi v svoji okolici in se vprašate, kje ima kdo svoje mesto. Ni potreben dolgotrajen razmislek, saj je vse jasno. Dobro veste, kdo verjame v vas in vam vedno stoji ob strani. Zakaj bi potem preizkušali njegovo potrpežljivost in vdanost, nobene potrebe ni za to. Mogoče boste ravnali nekoliko muhasto, vendar nič hudega. Tudi to je del vašega značaja. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 433 Nagradna križanka 1 8 2 8 6 1 9 5 3 1 4 5 3 6 3 8 1 7 6 4 2 2 1 9 3 9 2 6 SUDOKU124 1 7 6 9 4 3 8 9 6 4 2 3 9 1 3 8 2 4 5 4 6 9 6 7 2 5 8 6 REŠITEV SUDOKU 432 REŠITEV SUDOKU 123 7 4 9 6 2 1 5 3 8 8 3 2 7 5 4 6 9 1 1 5 6 9 3 8 2 4 7 6 7 5 4 8 9 1 2 3 2 1 8 3 6 5 4 7 9 3 9 4 2 1 7 8 6 5 4 8 3 5 7 2 9 1 6 5 2 7 1 9 6 3 8 4 9 6 1 8 4 3 7 5 2 9 4 6 7 1 5 2 8 3 3 7 5 8 2 9 1 6 4 1 2 8 4 3 6 7 9 5 5 8 4 2 9 3 6 7 1 6 3 9 1 7 4 8 5 2 7 1 2 5 6 8 4 3 9 4 9 3 6 8 2 5 1 7 2 6 7 9 5 1 3 4 8 8 5 1 3 4 7 9 2 6 novi tednik VMHC? 2 илеиој / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe VMiac? г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. oktobra. Geslo iz številke 39: Časi so vse bolj nenavadni. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Majda Fišer iz Rogaške Slatine, Zvone Marovt s Polzele in Valerija Kokotec iz Rimskih Toplic. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE novi tednik Vedm г i/umrj/ radio celje 71 ZA NAROČNIKE IN SPREMLJEVALCE Med vsemi obstoječim naročniki bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo potovali brezplačno Cena vključuje: • Prevoz s turističnim avtobusom • Ogled glavnih znamenitosti Maribora • Degustacija vin pri Srcu med vinogradi • Ogled kleti Radgonskih goric z degustacijo vin • Degustacija olj v Oljarni Šaruga • Martinovo kosilo • Krst mošta in animacijski program • Spremstvo harmonikarja na avtobusu • Z vami bo ekipa Novega tednika in Radia Celje M&M TOUKS TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije na: • tel. 08 305 36 05,051 668 700 • mmtours@siol.net • v agenciji M&M tours, Mestna ulica 2, Laško, vsak delavnik med 8.00 in 16.00. Več na https://www.novitednik.si/postanite-narocnik