
PTUJ. 8. oktciira 1970
LETO XXIII., št 39
Cena 0,60 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
III. seja OK ZKS Ormož
Prejšnji teden je bila v
Ormožu III. seja občinske
konference ZI^. Osrednjo toč-
ko dnevnega reda je sestav-
ljala problematika izobraže-
vanja in idejnopolitične vzgo-
je v občini.
Seje so se poleg članov
konference udeležili še Lojze
Briški, sekretar medobčin-
skega sveta ZKS iz Maribora,
Milan Kučan, član sekreta-
riata CK ZKS iz Ljubljane,
Stane Stanič, predstavnik
Zavoda za šolstvo, organiza-
cijske enote Maribor in dru-
gi.
V zadnjih petih letih je na
področju celotne Slovenije o-
pazen občuten pozitiven pre-
mik v razvoju osnovnega
šolstva in izobraževanja na
sploh. Tudi v ormoški občini
beležijo pozitivno realizacijo
sanacije osnovnega šolstva.
Razen osnovne šole Tomaž,
kjer je predvidena novograd-
nja osnovne šole, zaključuje-
jo letos adaptacijska dela na
vseh šolah. Izboljšali so tudi
kadrovsko strukturo in delno
rešili vprašanje učil. Priza-
devanja domače občine, te-
meljne izobraževalne skup-
nosti in republiške skupščine
so tako obrodila sadove, ki
bodo pomagali, da se tudi or-
moški _ šolar vsaj delno pri-
bliža svojemu vrstniku v raz-
vitejših občinah. ^
Osrednji in najbolj boleč
problem pa je še vedno od-
prt, to je 50 odstotni osip na
osnovnih šolah, ki je pravza-
prav rezultat izobraževalnega
dela. Kje so vzroki, da polo-
vica otrok na ormoških os-
novnih šolah ne konča osem-
letke? Ugotovljeno je, da o-
sip raste premo sorazmerno
z nerazvitostjo posameznih
območij, kjer je nizek osebni
standard, kjer je vrsta aso-
cialnih pojavov (alkoholizem)
in nizka kulturna raven pre-
bivalstva. Drugi vzrok pa je
v prezahtevnem učnem pro-
gramu.
Na konferenci je bilo pou-
darjeno, da izobraževanja ne
smemo ločiti iz proizvodnega,
procesa ali ga celo zapostav-
ljati. Izobraževanje na de-
lovnem mestu je pogoj za e-
nostavno in razširjeno repro-
dukcijo.
^ Konferenca je obravnavala
se probleme štioendiranja. o-
troškega varstva, podaljšane-
ga bivanja učencev v šoli.
izobraževanja odraslih, potre-
bo po prometni vzgoji in dru-
go.
Idejnost pouka je osnova
borbe za mlado generacijo.
^ Zato se morajo posebej pri-
praviti prosvetni delavci tako
aa se bodo idejno izobraževali
|n takou spešno zasledovali
tiste vzgojne smotre, ki so v
učnih.programih. Do sedaj so
Prosvetni delavci radi popu-
stili ob strani vprašanja, ki
zadevajo odnose s cerkvijo,
kot da je to nekaj nedotak-.
Ijivega. Idejni boj za mlado
generacijo pa ni samo stvar
prosvetnih delavcev, ampak
je to stvar vseh družbeno-
političnih dejavnikov v neki
skupnosti.
Izobrazba kot produkcijska
sila je osnovni pogoj za na-
predek gospodarskega in
družbenega razvoja in zato
je treba v naslednjem petlet-
nem obdobju nadaljevati s
kadrovsko in materialno kre-
pitvijo osnovnih šol. Izobraz-
ba je najboljša popotnica, ki
jo lahko nudimo našemu o-
troku na poti v življenje.
jr
most je »za¥reicc
ie pred tr§at¥ijo
Vinogradniki z območja
Juršinc v Slovenskih goricaii
so se sestali v nedeljo na do-
kaj živahnem^ zboru vino-
gradnikov. Čeprav mošt v
kleteh še ni zavrel, ker se
bo trgatev začela šele v tem
in prihodnjem tednu pa je
»zavrel« mošt med vinograd-
niki že pred trgatvijo. Osred-
nja tcčka dnevnega reda, ki
je bil predložen zboru, je bi-
la razprava o odkupnih ce-
nah mošta. Vinogradniki so
poudarili, da je ponujena ce-
na 220 S din za liter mošta
očitno prenizka ter da mo-
šta po tej ceni kupcu obratu
Kletarstvo »Slovenske gori-
ce« pri KK Ptuj ne bodo nu-
dili v prodajo. Iz svojih vrst
so izvolili 4-člansko delegaci-
jo, ki so jo pooblastili, da gre
v njihovem imenu v Ptuj in
se pogaja za višjo odkupno
ceno mošta.
Vinogradniki so razpravlja-
li o kritičnem položaju slo-
venjegoriškega in nasploh
slovenskega vinogradništva,
ki se odraža v stagnaciji
družbenega in v skokovitem
padcu zasebnega vinogradni-
štva. Poudarili so, da je na
njihovem območju mnogo vi-
nogradniških površin, ki
sploh ne zaslužijo imena —
vinograd, davek zanje pa je
treba plačati, čeprav ni od
teh površin skoraj nobene
koristi. Grozdje in vino po-
stajata deficitna proizvoda.
Proizvodnja je ekstenzivna,
motika in nahrbtna škropil-
nica sta še vedno glavni o-
rodji za obdelavo. Proizvodni
stroški so preveliki, odkupne
cene mošta in vina pa občut-
no prenizke. Zakaj pobere-
ta vinska trgovina in gostin-
stvo tako velik zaslužek? Go-
vorimo. da so' slovenjegori-
ška in haloška vina med naj-
bolj kvalitetnimi v Evropi,
proizvajalcu pa jih nlačujejo
pa tako nizki ceni. Zakaj ima
mošt iz družbene proizvodnje,
ki v večini primerov ni nič
bolj kvaliteten od zasebno
proizvedenega višjo odkupno
ceno? »Nimamo nič proti
družbenemu sektorju, hoče-
mo samo enakopraven odnos
do obeh ...«
To je izvleček iz razprav,
ki smo jih slišali na nedelj-
skem zboru vinogradnikov v
Juršincih.
Slišali smo tudi željo po
obnovi slovenjegoriškega vi-
nogradništv.a. Pri vinograd-
niškem odseku v Juršincih so
že začeli zbirati prijave za-
interesiranih za obnovo vino-
gradov. Za obnovo pričakuje-
jo ugodne kreditne pogoje. S
tem vprašanjem smo se v po-
nedeljek obrnili na Viktorja
Cvirna, direktorja Kreditne
banke Ptuj, ki nam je v zve-
zi s tem dejal: »Začeli smo
s kreditiranjem obnove vino-
gradov v Halozah, enako pa
smo zainteresirani za obnovo
vinogradov v Slovenskih go-
ricah. Želimo program obno-
ve, predvsem pa to, da po-
vršine za obnovo ne bi bile
manjše od 20 arov. Cšm več-
ji kompleks je pripravljen za
obnovo, nižji so stroški ob-
nove in tudi poznejše proiz-
vodnje.«
Kmetje, zbrani na nedelj-
skem zboru vinogradnikov
so načeli tudi problem od-
kupa letošnjega sadja, ki v
večini primerov gnije v sa-
dovnjakih in po njem nihče
ne povprašuje. Kritično so
obravnavali poplavo orodaje
najrazličnejših umetnih so-
kov, medtem ko imamo do-
volj surovin za proizvodnjo
sadnih sokov, nimamo pa u-
strezne predelovalne indu-
strije.
V razpravi so sodelovali:
Janko IVIatjašič. Simon Top-
lak, Ignac Hrga. Martin
Slodniak. Boris Kaučič. Alojz
Bec. Franček Holc in drugi.
Zdravko Turnšek. predsed-
nik občinske konferenco
SZDL Ptuj je vinogradnikom
med drugim deial: »Nisem
vas prišel tolažit in deliti ob-
ljub, zagotavljam na, da bo-
mo o teh vprašanjih seznani-
li odgovorne dejavnike in tu-
di sami storili za rešitev te-
ga vprašanja, kolikor je to
pač v naših močeh.«
Mošt v Slovenskih goricah
je torej zares zavrel že pred
trgatvijo.
J. S.
Delegati za I.
konferenco ZKJ
Občinska konferenca ZKS
Ptuj je na svoji zadnji seji
izvolila tri delegate, ki se bo-
do udeležili I. konference
ZKJ: inž. Mirana Glušiča,
vodja obrata »Osojnik« pri
KK Ptuj, Janeza Boharja,
kmetijskega tehnika, zaseb-
nega proizvajalca iz Ratko-
vec pri Murski Soboti in
Lojzeta Briškega, dipl. poli-
tologa, sekretarja medob-
činskega sveta ZKS za ob-
močje Maribor.
Gornje delegate volijo na
osnovi skupnega dogovora
tudi občinske konference
ZKS na območju medobčin-
skih svetov ZKS Maribora,
Pomurja in Koroške.
Iz ptujske občine se bo u-
deležil konference kot gost
tudi Branko Gorjup, član CK
ZKS, direktor TP »Panonija«
iz Ptuja.	J. S.
Pravno varstvo
družbesvsgii premo-
ženja
Občinsko javno pravobra-
nilstvo Ptuj je obravnavalo
v letu 1969 skupaj 1524 za-
dev, v skuoni vrednosti
3,939.996.47 din. Število ob-
ravnavanih zadev je precej-
večje od drugih občinskih
javnih pravobranilstev v Slo-
veniji. Statistični podatki
kažejo, da je obseg dela pri
posameznih občinskih javnih
pravobranilstvih poprečno
947 zadev letno.
Težišče dela občinskega
javnega pravobranilstva kot
pravnega varuha družbenega
premoženja je bilo v pretek-
lem letu v spremljanju in
preučevanju družbenih od-
nosov in pojavov, pomembnih
za pravno varstvo družbene-
ga premoženja in v njego-
vem preventivnem delova-
nju. Uporaba določenih ukre-
pov in pravnih sredstev za
zavarovanje premoženjskih
pravic in koristi družbenih
skupnosti je bila uporablje-
na samo v nujnih primerih,
sai si je služba javnega pra-
vobranilstva prizadevala, da
je s svojim pravnim posre-
dovanjem preprečevala ne-
potrebno pravdanje.
J. S.
dosedanja realizacija
proračuna občine
Ptuj
Na zadnji seji občinske
skupščine smo slišali tudi po-
ročilo o realizaciji proraču-
na občine Ptuj v obdobju ja-
nuar — avgust 1970. V ob-
ravnavanem obdobju se je
proračunska potrošnja gibala
v okviru letnega plana. Let-
ni plan dohodkov 19.470.300
din, ki je bil predviden v za-
četku leta je bil dosežen v
višini 66 odstotkov, kar po-
meni 100 odstotno realizacijo
dohodkov za obdobje osmih
mesecev. Dinamika priliva v
občinski proračun je bila v
prvem četrtletju za 6 odst.
pod planom, v drugem četrt-
letju pa je dosegla predvide-
no višino dohodkov.
V primerjavi z enakim ob-
dobjem lanskega leta so le-
tos razpoložljiva sredstva za
22 odstotkov višja. Vendar pa
ta rezultat potrjuje samo u-
godnejšo dinamiko priliva v
tem letu, saj so predvideni
dohodki proračuna za leto
1970 le za 12 odstotkov višji
v primerjavi z lanskim le-
tom.	J. S.
Jabolka zastonj
Ko sem se mudil v nedeljo
v Juršincih, so mi tamkajšnji
sadjarji povedali, da niso
redki primeri, da kmetje po-
nujajo jabolka celo zastonj.
Kar je treba storiti je edino
to, da greš v sadovnjak, si
nabereš jabolka in rečeš za-
nje hvala lepa. Eden izmed
tamkajšnjih sadjarjev je na
tak način ponudil jabolka na
krajevno običajen način v
razglasu po rani nedeljski
maši. Kot smo slišali si tudi
zastonj nihče ni prišel pobi-
rat jalDOlk. Komentar k te-
mu zapisu najbrž ni potre-
ben, lahko pa pripomnimo
samo še to, da kupcev za sad-
je ni, za predelavo v ja-
bolčnik ni dovolj posode, pa
tudi svinje in krave ne mo-
rejo pojesti vsega sadja. To-
rej, kam z njim? J. S.
OBVESTIT. O
OBVEŠČAMO PREBIVALCE NASELIJ: MEST-
NI V^.H, PLACAR. ROGOZNICA, NOVA VAS, JA-
NE5^0VCI IN DPvFGE, DA STA NOVOZGRAJENI
VTSOKONAPETO.STNI ELEKTRIČNI VOD IN
TRANSFORMATORSKA POSTAJA V NOVI VASI
PRI PTUJU /pFl KK PLACAR) POD NAPETOST-
JO OD 7 OKTOBRA 1970 D Al TE.
PI.EZANJE PO DROGOVIH IN DOTIKANJE
VODNIKOV JE SMRTNO NEVARNO.
ELEKTRO MARIBOR — ENOTA PTUJ
stran 2
tednik — Četrtek, s. oktobra 1970
Poziv delDvnim organizacijam
Po povzetku analize o šol-
skih malicah, ki jih je letos
meseca maja in junija zbra-
la Delavska univerza v Ptu-
ju, ugotavljamo, da irrsa ptuj-
ska občina nekakšen neslav-
ni primat v podhranjenosti
šoloobveznih otrok. Naj že
kar uvodoma zapišemo, da po-
datki o šolski prehrani otrok
kažejo, da je na osnovni šoli
v Rodnem vrhu v Halozah
90 (devetdeset) odstotkov šo-
loobveznih otrok nedohranje-
nih, od tega 60 odstotkov
močno nedohranjenih. V ra-
sti pa močno zaostajajo tudi
na drugih šolah v občini. V
nekaterih pasivnih krajih kot
je Leskovec. dobiva nekaj
nad 50 otrok šolsko malico
brezplačno. Nič bolje ni v
Zetalah. Gruškovju. Zavrču,
Podlehniku. Cirkulanah, Tr-
novski vasi, Vitomarcih, Na-
raplju in še kje. Zato so o-
troci pred malico nemirni,
ker pač komaj čakajo, da po-
zvoni šolski zvonec, ki hkra-
ti naznani, da je čas malice.
Mnogim šolarjem je to e-
dini topli obrok dnevno ter
ga pojedo s pravo slastjo.
Žal pa so tudi. jedilniki šol-
skih kuhinj sila skromni.
Pripravljajo sicer razne ju-
he. drugič zopet kruh, nama-
zan z marmelado, margarino
in čaj ali mleko. Ce to pre-
računamo v kalorije, znaša to
približno 400 kalorij. To pa
je seveda še zdaleč prema-
lo za pravilen telesni kot tu-
di duševni razvoj otrok. V
hrani primanjkuje beljako-
vin pa tudi ogljikovih hidra-
tov. Kljub temu predstavlja
šolska malica neke vrste do-
polnilno prehrano.
Ne moremo trditi, da do-
slej nismo ničesar naredili za
boljšo in zdravo prehrano
šolskih otrok. Šolske malice
prejema kakih 7500 učencev
ali 75 odstotka. Mesečni pri-
spevki staršev so zelo različ-
ni in ne krijejo ekonomske
cene malic ter znašajo od 2
do 8 dinarjev, v mestu nekaj
več. Kljub temu pa dobiva
kar nekaj nad tisoč otrok
brezplačne malice, ker starši
ne zmorejo niti teh nekaj di-
narjev za malice svojih o-
trok, še zlasti v družinah,
kjer je več šoloobveznih o-
trok in kjer je v družinskih
proračunih gospodar nad de-
narjem alkohol, kar niso ta-
ko redki primeri. Prav alko-
hol še žal marsikje v druži-
nah od.j-eda otrokom njihov
kos kruha. To pa se ne bi
smelo dogajati, ko hrane na
splošno ne primanjkuje.
Pri tem naj poudarimo, da
vsekakor ni dovolj, da naše
zdravstveno osebje šolske o-
troke od časa do časa pre-
gleda. ampak bi naj zdrav-
stveni delavci po pregledih
tudi takoj ukrenili vse po-
trebno za pravočasno pomoč
v prid močno podhranjenim
otrokom. Pri tem ne bi sme-
lo biti vprašanje, kdo bo
plačal zdravljenje, ampak je
važnejše, da človeku, zlasti
mlademu, katerega telo in ra-
zum se šele razvijata, nudi-
mo vse, da bo njegova mla-
dost vesela, da bo zdrav sto-
pil na lastno pot skozi živ-
ljenje. Nedvomno pa si vsako
podjetje naposled želi imeti
zdrave proizvajalce. Zdrave
roke pa zahteva tudi naše
kmetijstvo.
Prrznati moramo, da samo
izobraževalne skupnosti, ki
so sicer iztegnjena roka ob-
čine, ne morejo zaradi pičlih
sredstev prispevati v zadost-
ni meri za financiranje šolske
prehrane. Niso namreč red-
ki primeri, da so postale ma-
lice le sad -prizadevnosti u-
čiteljev, ki si pomagajo na
najrazličnejše načine, tudi z
zbiranjem kmetijskih pridel-
kov po vaseh. Kljub pa se
izboljšanje malice vedno u-
stavi pri pomanjkanju denar-
ja.
Ne smemo pozabiti, da si
TIS v Ptuju še posebej pri-
zadeva, da bi šolski otroci
imeli čim izdatnejše malice.
Zato'bo v letošnjem letu na-
menili v te namene 250.000
dinarjev (lani 210.000). Žal je
to dosti premalo, če vemo.
da je v ptujski občini 29 šol
• z nad 10.000 učenci, kar po-
meni, da pride na učenca na
leto le kakih 250 dinarjev,
kar ne zadostuje niti za kruh,
kateremu pa je cena prav te
dni poskočila za blizu 20 od-
stotkov.
Pred leti so sicer gospodar-
ske organizacije prevzele pa-
tronat nad vsemi šolami v
občini. Sedaj ima le nekaj
šol še povezavo s svojimi pa-
troni in sicer Desternik (Iz-
bira), Grajena (Les), Juršin-
ca (Gradnje), Kidričevo, Le-
skovec. Zetale (TGA Kidri-
čevo), Polenšak (Koloniale,
Maribor). Sela (Živilska ind.
Petovia). Videm pri Ptuju
(Izbira). Vitomarci (Drava),
Rodni vrh (Mlekarna) in
morda še katera šola.
Ali ne bi kazalo, da bi se
ob tem nekoliko zamislili sa-
moupravni organi pa tudi
sindikalne podružnice v pod-
jetjih, tudi tistih, ki so na
šole nekako pozabili ter bi
iz svojih skladov vsako leto,
namenili nekaj denarja za
prehrano šolskih otrok? Njim
se ne bi toliko poznalo, otroci
pa bi jim bili zelo hvaležni,
še posebej ker je malica v
krajih kot so Haloze, Slo-
venske gorice še marsikje
šolski topli obrok, ki ga o-
troci dnevno zaužijejo, naj-
izdatnejši oziroma "naj bi
bil.
Obljubljamo, da bomo z
veseljem objavili ime delovne
organizacije in organa pa tu-
di osebe, ki bo prva sporoči-
la našemu uredništvu, da je
namenila nekaj denarja za
prehrano otrok na podežel-
skih šolah. To ljubeznivo va-
bilo naj velja tudi za pod-
jetja v drugih občinah, kjer
jim na šolah prav tako pri-
manjkuje denarja za izbolj-
šanje šolskih malic.
Franjo Hovnik
udarec je bil za nas carinsl^i
ukrep glede izvoza naše ži,
vine v Italijo.
Ob koncu razgovora, bil je
zelo živahen in ploden,
njega smo vam posredovali'
le skromen izsek, jim je An<
ton Žagar, podpredsednik ob-
činske skupščine Ptuj izro-
čil v spomin na naše mesto
Kroniko Ptuja, gostje pa so
se prav tako oddolžili za pri.
jetno bivanje v naši občini
s spominskimi darili.
Vodja njihove delegacije
je v besedah zahvale med
drugim dejal:
»V naši delegaciji smo da-
nes predstavniki treh sindi-
katov, upamo in na tem tu-
di delamo, da bo naš prihod,
nji obisk v Jugoslaviji v zna.
menju enega »znaka« oziro-
ma enotnega sindikata itali-
janskih delavcev. V našeta
imenu pozdravljamo vse de-
lovne ljudi v Jugoslaviji in
vas vabimo, da pridete i
nam na obisk.«
Italijansko sindikalno de-
legacijo je vodil v Sloveniji
Julij Planine, predsednik re.
publiškega odbora sindikata
delavcev kmetijstva, živilske
in tobačne industrije.
J. S.
Halijatiska sineimama delegaclia na abssku v ptujski cbcmi
v okviru večdnevnega bi-
vanja v Sloveniji je bila
prejšnji teden na 2-dnevnein
obisku v ptujski občini G-
čJanska sindikalna delegaci-
ja iz Italije. Gostje so si v
spremstvu gostiteljev, občin-
skega sindikalnega sveta
Ptuj ogledali farmo brojler-
jev, valilnico, klavnico, far-
mo bekonov, obrat Slovenske
gorice in kulturne znameni-
tosti starega Ptuja. Obiskali
so tudi Ormož in so z zani-
manjem ogledali moderno
vinsko klet. Gostje iz Italije
so se živo zanimali za naš
samoupravni sistem, za raz-
voj gospodarstva, njegove
uspehe in tudi težave.
Sindikalni funkcionarji iz
Italije so prišli na obisk v
Slovenijo na povabilo repu-
bliškega odbora sindikata
delavcev kmetijstva, živil-
ske in tobačne industrije. Ta
odbor ima s sindikalnimi de-
lavci iz italijanskega mesta
Farli 3-letne prijateljske sti-
ke.
V četrtek zvečer, dan pred
koncem obiska v Ptuju, je
bil na ptujskem gradu sklep-
ni pogovor, ki nam je poka-
zal marsikaj zanimivega. Po-
leg sindikalnih funkcionar-
jev ptujske občine in širšega
območja medobčinske dejav-
nosti raznih odborov sindi-
kata, so se razgovora udele-
žili tudi Branko Gorjup, član
CK ZK Slovenije, Anton Ža-
gar, podpredsednik občinske
skupščine Ptuj, in Zdravko
Turnšek, predsednik občin-
ske konference SZDL Ptuj.
Goste je uvodoma pozdravil
in začel pogovor Simon Pe-
šec, predsednik občinskega
sindikalnega sveta Ptuj.
Italijanski sindikalni funk-
cionarji so se živo zanimali
za gospodarski razvoj naše
občine in še posebej za re-
šitev vprašanj, ki zadevajo
naše kmetijstvo. Njihove iz-
jave so bile še posebej zani-
mive glede dela njihovih
sindikatov, ki kot so poveda-
li, tudi večkrat čvrsto udari-
jo po mizi in se glede na
različne sindikate tudi več-
krat razhajajo v svojih sta-
liščih. Beseda je stekla tudi.
'o znanih večdnevnih štraj-
kih, ki so zadnja in mnogo-
krat tudi edina oblika in o-
rožje za dosego svojih pra-
vic, ki so največkrat naper-
jene na zvišanje plač. Skoraj
začudeni so sprejeli dejstvo,
da se naši delavci mnogo-
krat na račun izbolj. določe-
nega vprašanja bodisi v de-
lovni organizaciji ali kje
drugje odpovejo delu svojih
osebnih dohodkov.
Naši ptujski gospodarstve-
niki in družbenopolitični de-
lavci so jim med drugim ne
zlonamerno, ampak kot dej-
stvo, povedali tudi, kako hud
Ob 25-!etiilci 07N
V osnovni šoli Pohorski od-
red Slovenski Bistrica že
sedmo leto pod vodstvom
mentorja Miroslava Lešnil^a
uspešno deluje klub OZN. ki
je edini tovrstni v bistriški
občini.
Klub OZN »CHE GUEVA-
RA« združuje trenutno 32
članov iz 7. in 8. razredDV
osnovne šole. Pred nedavnim
so sprejeli akcijslci, program
za šolsko leto i970,''71 in iz-
volili svoj samostojni samo-
upravni odbor OZN, katere-
ga predsednik je Mišo Jed-
ločnik, učenec 8. razreda os-
novne šole.
Že v dveh preteklih šol-
skih letih je bil ta klub naj-
uspešnejši v okvirju svobod-
nih šolskih dejavnosti. Za
svoje požrtvovalno delo pa je
bil nagrajen tudi njihov
mentor. Do vedno novih us-
pehov pa jim pomaga tudi
vodstvo šole, ki z zanima-
njem spremlja vsako njihovo
akcijo in jo po potrebi tudi
finančno podpre.
Medtem ko so člani že
sprejeli klubske značke bo-
do v naslednjih dneh spreje-
li še članske izkaznice in po-
sebne klubske čepice. Priza*
devali si bodo izdelati tudi
lastno zastavo. V nasledrijil"
mesecih pa nameravajo
vzpostaviti stike še z osnov-
nimi šolami v Oplotnift
Poljčanah in Sp. Polskavi.
kjer bodo ustanovili podobne
klube, s katerimi bi skupn"
ustanovili občinsko zvez"
klubov OZN.
Sedaj pa se že aktivno
pripravljajo na samostojno
razstavo ob 25. obletnici i-''
stanovitve svetovne organi'
zacije Združenih narodov.
Viktor Horvat
Posnetek z zanimivega pogovora na ptujskem gradu
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970
STRAN II
iji^eci bistriškimi komunisti
zobraže¥aiijy ¥eč pozornosti
Minulo sejo komiteja ob-
I finske konference ZK Slo-
i venska Bistrica so člani po-
jvetili idejno političnemu izo-
braževanju komunistov. Si-
cer bi morali razpravljati tu-
di o informaciji o analizi de-
javnosti delovnih organiza-
cij, ki pa je iz objektivnih
razlogov odpadla.
Ee v spomladanskem ob-
dobju smo obširneje pisali o
programih dela komunistov,
med njimi pa smo posvetili
precejšnjo pozornost vlogi in
pomenu izobraževanja. Toli-
ko bolj je bilo seveda priča-
kovati, koliko je bilo na tem
področju storjenega. Pred-
sednik komisije za družbe-
nopolitične odnose in idejno
politične probleme Kviro Pe-
trač je že kar v začetku ugo-
tavljal. da je bilo delo te ko-
misije precej otežkočeno, saj
vsi člani niso aktivno sode-
lovali pri obravnavi proble-
matike. Vsa teža bremena ie
padla zato na dva člana, ki
pa kljub dobri volji, nista
mogla storiti vsega. Člani ko-
miteja so sicer kasneje v raz-
pravi ugotavljali, da je bilo
delo komisije kljub temu us-
pešno in da je stališče pred-
sednika le malce preveč
skromno.
Veliko smo slišali na ra-
čun izobraževanja v osnovnih
organizacijah, ki ni bilo tak-
šno, kot bi moralo biti. Vse
prepogosto je opaziti, da izo-
braževanje ločujejo od dru-
ge dejavnosti, to pa nima ve-
liko skupnega s statutom ZK.
ki jasno govori, da je stalno
spremljanje problematike in
izobraževanja ena od osnov-
nih nalog članov zveze komu-
nistov.
^ Prisluhnimo Kviru Petra-
ču, ki je problem izobraže-
vanja predstavil jasno in re-
alno: »Komisija je pri svo-
jein programiranju ugotovila
močno stagnacijo v izobraže-
vanju članstva ZK. Pri se-
stavljanju programa smo tak-
sno ugotovitev upoštevali,
^ato je osrednje delo komisi-
je u^nerjeno v izobraževa-
nje. Čeprav je naša želja, da
Di realizirali celoten pro-
Sram, se kaj lahko pripeti, da
nam bo izobraževanje tudi v
Prihodnje vzelo preveč časa.
Prelomili smo, vsaj v neka-
terih sredinah miselnost, da
Je izobraževanje potrebno in
"a se zanemarjanje ravno te-
Sa močno otepa in otežuje
piarsikakšno dobro zamisel,
«1 bi afirmirala partijo, če
"i jo bili sposobni izpeljati,
"ružbeno politično izobraže-
vanje je treba pojmovati kot
Usposabljanje slehernega za-
poslenega. da bo sposoben in
Učinkovit na delovnem me-
stu, v samoupravnih odnosili
'n družbenem življenju sploh.
; letošnjem zimskem obdob-
''u bomo organizirali preda-
janja o perspektivah =n sme-
našega ekonomskega raz-
soja, s posebnim poudarkom
'»a problematiki naše občine,
o integracijah v gospodar-
stvu, oblikah in metodi orga-
niziranja in dela ZK in še
nekatera druga.
Mladi komunisti bodo de-
ležni še dodatne oblike izo-
braževanja. Že letos smo o-
pravili del tega programa, v
času, ki je pred nami, pa bo-
mo nadaljevali.«
Posebno pozornost so ude-
leženci sestanka posvetili dej-
stvu, da je v bistriški obči-
ni vse premalo predavatelj-
skih kadrov. Zopet se pojav-
lja stara bolezen, ko zaradi
nenačrtnega kadrovanja po-
navljamo stare napake. Pov-
sem jasno je, da predavanj
ni mogoče prirejati samo s
predavatelji izven bistriške
občine. Domačini problema-
tiko mnogo bolje poznajo, to-
rej bo potrebno skrbeti tudi
zato. da jih bo več priprav-
ljeno stopiti pred članstvo, pa
naj si bo na seminarjih, ob-
časnih predavanjih ali z de-
lom v osnovnih organizaci-
jah.
Nekaj let nazaj ugotavlja-
mo, da je v Slovenski Bistri-
ci problem kadrov v ospred-
ju. Vsekakor ne smemo trdi-
ti, da ni bilo. storjenega ni-
česar, dejstvo pa je, da se
vse skupaj le prepočasi pre-
mika. To ni samo problem
zveze komunistov, temveč
problem širše družbene de- ]
javnosti. Trdimo lahko, da !
mora biti ZK prva, ki bo za- :
črtano kadrovsko politiko po-
speševala in ji dala poudarek
največje pomembnosti.
D. Utenkar
O kreditiranju družbenega in zasebnega kmetijstva smo se
pogovarjali z Viktorjem Cvirncm, direktorjem KB Ptuj
letos m fcreditiraiije kme-
ti jstva v ptujski občini
milijardo in 656 milijonov
S din
o letošnjem kreditiranju
kmetijstva v ptujski občini
je stekla razprava tudi o
zadnji seji občinske skupšči-
ne Ptuj. Viktor Cvirn, di-
rektor Kreditne banke Ptuj
je podkrepil svojo razpravo
s številčnimi pokazovalci in
poudaril, da ima ptujska KB
do kreditiranja družbenega in
zasebnega kmetijstva do-
kaj odprte roke. Da bi zve-
deli o tem kaj več, smo ga
v ponedeljek zaprosili za kra-
tek razgovor:
Tovariš direktor, s kakš-
nim kreditnim zneskom se je
letos vključila vaša banka
za izboljšanje stanja in us-
pešnejši razvoj družbenega
in zasebnega kmetijstva v
ptujski občini?
Letošnja kreditna vlaganja
v družbeni in zasebni sektor
kmetijstva znašajo 1 milijar-
do 656 S din. Številka ni
majhna, vendar pa se ob njej
zavedamo, da so potrebe še
mnogo večje. S tem zneskom
naša banka še ni izrekla
zadnje besede, opažamo pa,
da nam večkrat zmanjkajo
dobro izdelani programi kre-
ditnih naložb predvsem v za-
sebnem kmetijstvu.«
Nam lahko poveste, v ka-
tere namene so bila uporab-
ljena dodeljena kreditna
sredstva?
»Menim, da bodo številke
zanimive. Na območju celotne
občine smo letos vložili v ko-
operacijsko proizvodnjo 770
milijonov S din, 250 milijo-
nov S din smo dodelili Meso-
kombinatu »Perutnini« Ptuj
za gradnjo 20 farmskih ob-
jektov proizvodnega sodelo-
vanja s kmeti predvsem na
območju občine Ptuj, 83 mi-
lijonov je doslej izčrpanih za
obnovo haloških vinogradov.
531 milijonov S din je dobil
Kmetijski kombinat Ptuj za
obnovo polnilnice vina in
polnilne linije (94 milijonov),
za nakup dveh hidravličnih
stiskalnic za grozdje (60 mili-
jonov S din in za rekonstruk-
cijo mlekarne 377 milijonov
S din). Poleg tega smo odo-
brili kombinatu še 22 mili-
jonov S din za pogozdovanje
gozdnih površin.
Pri kmetijskem kombinatu
Ptuj se reorganizira hranilno
kreditna služba, ki je za kme-
te velikega pomena. Kombi-
nat bo začel poslovati s to
službo s startno vsoto 120
milijonov S din. Prvo tretino
sredstev t. j. 40 milijonov S
din znašajo sedanje hranilne
vloge, drugo tretino sredstev
bo dal kombinat iz svojih
skladov, tretji del spet v zne-
sku 40 milijonov S din pa bo
primaknila naša banka.
Kmetje bodo dobili kredit za
vlaganje v kmetijske objek-
te po ugodni 3 do 4-odstotni
obrestni meri. Seveda pa mo-
rajo pozneje spoštovati dolo-
čila, ki so navedena v pogod-
bi o sodelovanju. Menim, da
imajo kmetje prav v teh hra-
nilno kreditni službi, ki jo
podpira tudi banka, možnosti
za izboljšanje svojega polo-
žaja.«
— Ali ne bo ta hranilno
kreditna služba pri kombina-
Kdaj modernizacija ceste
Ptuj-»Gomila?
Odbornik občinske skupšči-
ne Ptuj Janko Ceh iz Pod-
vinc je sprožil na zadnji seji
občinske skupščine Ptuj
vprašanje asfaltiranja ceste
Ptuj — Juršinci — Gomila
— Gornja Radgona. Poudaril
je, da postajajo ljudje ne-
strpni in da sprašujejo, ka-
ko je z modernizacijo te ce-
ste.
Na vprašanje je odgovoril
Tone Žagar, podpredsednik
občinske skupščine Ptuj, ki
je poudaril, da bo cesta v
kratkem prekategorizirana iz
sedanjega tretjega v drugi
red. Modernizacija ceste je
predvidena v naslednjem pet-
letnem obdobju, žal pa obči-
na pri tem nima odločujoče-
ga vpliva in je moderniza-
cija ceste odvisna predvsem
od republiških sredstev. Po-
udaril Je tudi. da cesta II.
reda ne sme biti ožja od 6
metrov, kar pomeni, da bi
stalo v trenutnih razmerah
asfaltiranje 1 km te ceste
najmanj okrog 100 milijonov
S din. Odbornikom je ob tej
številki skoraj dobesedno za-
prlo sapo. Modernizacija ce-
ste je torej predvidena, kdaj
pa bo prišla na vrsto pa vam
na žalost ne moremo zago-
tovo povedati. Po »prleški
magistrali« bo se torej ntij-
brž še precej dolgo kadil
prah. Seveda pa puške ne bi
kazalo vreči v koruzo!
J. S.
Zakaf podražitev
dimnikarskih storitev?
To vprašanje je bilo po-
stavljeno na zadnji seji ob-
činske skupščine Ptuj, nekaj
dni za tem pa tudi na zbo-
ru vinogradnikov v Juršin-
cih. Kmetje so menili, da so
te storitve občutno predrage.
Odgovor in obrazložitev, za-
kaj so cene dimnikarskim
storitvam dražje, bo podan
prihodnji seji občinske skup-
ščine Ptuj. X
tu v določenem pc^ledu kon-
kurenca vaši banki, mislim,
da bi se na ta račun zmanj-
šalo število vlagateljev, ki
varčujejo pri vaši banki?
»Na hranilno kreditno
službo pri KK Ptuj nismo
prav nič ljubosumni. Hranil-
no kreditnim odborom, ki
bodo ustanovljeni oziroma se
že ustanavljajo po vaseh, bo-
mo celo strokovno pomagali.
Služba bo kmetom mnogo
bližja kot naša banka, kmet-
je pa morajo spoznati, kako
nesmiselno in kako velika
škoda je hraniti denar do-
ma, čeprav samo en dan, dva
ali teden dni. To je zgubljen
kapital, ki ga je treba neneh-
no obračati in končno ne
smemo pozabiti na obresti,
k; jih v nogavici shranjen
denar ne daje.«
J. S.
CESTA KAŽE »RE3RA«
Sedaj je v rekonstrukciji
cesta Ormož — Obrež. Dela
na tej cesti potekajo po na-
črtu in upajmo, da bodo z
rekonstrukcijo končali do
predvidenega roka, to je do
15. oktobra letos.
Vsled zgoraj omenjene re-
konstrukcije pa sedaj močno
trpi cesta Središče — Salovci
— Krčevina — Pavlovci, ki
služi za delni obvoz. Ta ce-
sta je do nedavnega bila še
v povoljnem stanju, sedaj pa
tega ne bi več mogli trditi.
Tovornjaki, ki vozijo po o-
menjenem obvozu, so ^cesto
tako »zdelali«, da kaže »re-
bra«, ali bolje povedano: ce-
ste ne bo mogoče več uporab-
ljati za vozila z občutljivej-
šo konstrukcijo, v kolikor ne
bo obnovljen. Na nekaterih
odsekih ima človek občutek,
da se vozi po kolovozu, ne pa
po makadaniu. Kamenje, ki
je ob gradnji ceste bilo po-
loženo kot osnovna plast, mo-
li na površino tudi do 10 cen-
timetrov visoko. Ves gramoz,
ki je bil navožen v vseh le-
tih na to osnovno plast, je
sedaj vsled prevelike teže
in neprimerne hitrosti popol-
noma »izginil«. Reveži, ki se
morajo voziti s kolesi po taki
cesti. »Po moje bi bilo naj-
boljše, da vsak pusti želodec
doma, ker se mu bo sicer
itak znižal.« mi je dejal zad-
njič eden izmed tistih, ki u-
porabljajo to cesto.
Vsekakor pa se je lažje ša-
liti, kakor pa kaj storiti, sploh
če ni za to sredstev. Upaj-
mo, da bo enkrat prišel na
vrsto tudi ta odsek ceste, in
da se bodo »našla« sredstva
za njegovo popravilo. S
skupnimi močmi bomo tudi
to rešili.
F. Kelemioa
STRAN 4
TEDNIK — Četrtek, s. oktobra 1970
Premiranje telic - otipljiv
Podpisniki »Sporazuma o
oblikovanju cen mesa in go-
veje živine na območju SRS«
so se sporazumeli, da bodo iz
tako imenovanega stabiliza-
cijskega sklada vsako leto
izplačali premijo v znesku
400 dinarjev za 60.000 pita-
nih goved in 20.000 plemen-
skih telic.
O tem premiranju že gre
glas po deželi, saj o njem pi-
še dnevno časopisje. Kmečki
glas pa tudi po radijskih va-
lovih je ta vest prišla že
skoraj v sleherno kmetijo.
Pitano govedo in plemenske
telice bodo dobile premijo
iz sredstev, ki jih bodo zago-
tovili podpisniki »Sporazu-
ma« in republiški proračun.
Zato ne bo odveč, če o pre-
miranju plemenskih telic
spregovorimo še enkrat neko-
liko podrobnejše.
KAKŠEN JE NAMEN
PREBIRANJA?
Nedvomno je namen tega
spodbudnega ukrepa dvojen:
a)	urediti tržišče s pitanim
oz. klavnim govedom
b)	spodbuditi rejo in ob-
novo črede krav. brez ka-
tere ne bi bilo mogoče ureje-
vati tržišča s klavnim gove-
dom.
Namen premiranja plemen-
skih telic je torej spodbuja-
nje k povečanju staleža krav
in obenem spodbujanje k po-
mlajevanju kravje črede. .
Vsem je bolj ali manj zna-
na resnica, da so krave na
območju Ptuja, Ormoža in
Slovenske Bistrice prestare-
le, saj je več kakor polovica
vseh krav, ki so vključene v
osemenjevanje, stara več ka-
kor šest let. Tako visok delež
starih krav je tudi eden od
pomembnih vzrokov nizkega
dohodka iz govedoreje.
Spomnimo se samo neka-
terih nevšečnosti, ki so ne-
posredno povezane s starost-
jo krav:
Izkušnje in strokovna dog-
nanja kažejo, da se stare kra-
ve težje zabrejijo; zato ima-
jo tudi dolgo razdobje med
dvema telitvama. Na tele in
na novo laktacijo je treba
čakati bolj dolgo, kakor pri
mlajših kravah, ki se lažje
zabrejijo. Težje ali lažje po-
škodbe vimena so pri starih
kravah tudi bolj pogoste, ka-
kor pri mladih. Znano pa je
tudi dejstvo, da stare krave
ne povečujejo več svojih pro-
izvodnih zmogljivosti, tem-
več nasprotno se proizvodne
zmogljivosti starih krav iz
leta v leto zmanšujejo.
Večina starih krav pripada
po svojem poreklu še k ek-
stenzivnemu proizvodnemu
tipu t. j. k reji z nizko pro-
izvodno zmogljivostjo za pri-
rejo mesa in mleka. Tudi nji-
hov zarod z modernimi in-
tenzivnimi biki, ki imajo
lastnosti za veliko proizvod-
no zmogljivost, zaostaja za
svojimi sovrstniki, ki so po-
tomci mlajših in intenzivnej-
ših krav. Dokaze za resnič-
nost teh trditev vidimo (pri-
zadeti kmetje pa občutijo ob
nižji odkupni ceni) "na vsa-
kem odkupu živine, kjer se
pojavi določeno število tak-
šnih goved, ki že od daleč
kažejo, da so potomci takšnih
krav, ki imajo majhne pro-
izvodne zmogljivosti za pri-
rejo mesa.
Neposrednih nevšečnosti,
ki jim botruje starost krav
je še veliko več, vendar naj bo
o tem dovolj.
Poglejmo raje, kakšna je
prednost mlajših krav?
Proizvodne zmogljivosti
mladih krav se po vsaki te-
litvi povečujejo, raje se za-
brejijo in imajo krajša raz-
dobja med dvema telitvama;
to pa pomeni v enakem ča-
su več telet in več mleka.
Do mlajših krav pa pri-
demo le na ta način, če zre-
dimo veliko telic, ki jih pri-
pustimo in se po prvi telitvi
in v začetnem delu laktacije
odločimo o njihovi nadaljnji
reji. Večje število prvesnic
omogoča tudi ostrejšo odbi-
ro bodočih krav z velikimi
proizvodnimi zmogljivostmi.
Prvesnice z majhno količino
mleka lahko hitro presušimo,
dopitamo in prodamo kot
mlado pitano govedo.
Na ta način smo pridobili
teleta, spitane prvesnice (za-
radi majhne količine mleka)
pa je mogoče vnovčiti po viš-
ji ceni, kakor stare izčrpa-
ne krave.
Tako odbrane mlade krave
bodo dale večji dohodek, ka-
kor stare. Mlade krave ima-
jo torej veliko prednost!
Ravno zaradi tega name-
ravajo podpisniki prej ome-
njenega sporazuma in repu-
bliški proračun podpreti so-
razmeroma drago vzrejo te-
lic tudi z denarjem t. j. s
400 dinarji.
V prihodnji številki:
ALI BO VSAKA TELICA
DOBILA PREMIJO?
ZVZ PTUJ:
Dr. M. Ledinek
V Slov. Bistrici so podelili sindikalna priznanja
Zasiuiena priznanja
Predsednik občinskega sin-
dikalnega sveta Slovenska
Bistrica Božo Strnad je mi-
nuli teden na posebni sloves-
nosti podelil diplome zasluž-
nim sindikalnim delavcem,
ki so s svojim delom prispe-
vali velik delež pri izvedbi
programa IX. tedna bratstva
in prijateljstva občin Cako-
vec, Varaždin, Koprivnica,
Ptuj, Ormož in Slovenska Bi-
strica. Slovesnosti so se ude-
ležili tudi predsednik skup-
ščine občine Slovenska Bi-
strica Miro Kolenko, pod-
predsednik Branko Vasa, se-
kretar občinske konference
SZDL Oto Nekrep in drugi.
Bistričani so z uspehom
sodelovali v IX. tednu, do-
kaz za to pa je tudi pokal
pokrovitelja »Podravke«, ki
so ga sprejeli za prvo mesto
med šestimi sodelujočimi. V
delavsko-športnih igrah pa
so osvojili drugo mesto, ta-
koj za občino Cakovec. Sin-
dikalni športniki iz bistriške
občine so se v tekmovalnem
delu posebno dobro uvrstili
v streljanju na glinaste go-
lobe in v streljanju z zračno
puško, kjer so osvojili prvi
mesti. Tretji so bili v rally-,
ju in kegljanju, četrti pa v
namiznem tenisu in šahu.
Predsednik komisije za
medobčinsko sodelovanje
Ivan Ferk je ob slovesnosti
dejal: »Devete delavske
športne igre so dosegle svoj
namen. Sodeloval je širok
krog delavcev iz neposredne
proizvodnje, ki so v športnih
tekmovanjih pokazali takšno
vnemo in borbenost, kot jo
kažejo v proizvodnji, na de-
lovnem mestu. Cilj tekmova-
nja ni bil samo zmaga, tem-
več v prvi vrsti srečanje de-
lavcev šestih sodelujočih ob-
čin dveh bratskih republik z
željo, da bi še bolj utrdili
prijateljske vezi delovnih
ljudi.
Na kulturnem področju so
uspešno zastopali. občino
DPD Svoboda iz Slovenske
Bistrice, sindikalna godba to-
varne Impol, sindikalni mo-
ški pevski^ zbor Impola in
kvintet »Toneta Celana« iz
Laporja. Vse te skupine so s
svojimi kvalitetnimi progra-
mi žele velike uspehe v vseh
krajih, kjer so gostovale.
Ob koncu se moramo
spomniti še na naloge, ki
nas čakajo kot organizator^
je X. tedna bratstva in pri-
jateljstva. Vsi skupaj mora-
mo poskrbeti, da bo X. teden
zajel še večje število članov
■ sindikalnih organizacij vseh
sodelujočih občin. Upajmo,
da se bomo lahko tudi pri-
hodnje leto spominjali do-
bre organizacije in njenih
uspehov.
Misli, da to ni samo moja
želja, ampak je želja nas
vseh, ki smo zbrani, pa tudi
mnogih drugih Bistričanov,
saj bomo le s skupnimi moč-
mi uspeli in želi uspehe.«
-d
Predsednik ObSS Božo Strnad predaja diplomo zaslužne-
mu sindikalnemu delavcu inž. Francu Šiftu
Drava : Kladivas'
(Celje) 2:1
Nedeljsko sončno popoldne
je privabilo na stadion Dra-
ve nad 400 gledalcev, ki so
bili priča razburljivi, tipično
prvenstveni tekmi.
Ekipi sta nastopili v posta-
vah:
DRAVA: Kolarič, Planjšek
I., Kranjc, Vrbančič, Koro-
šec, Rob, Hadler, Kneževič,
Ceh, Planjšek V., Spehonja.
KI.ADIVAR: Štancer, Cer-
nič, Štrajk, Andelkovič (Pe-
telinek), Ferme, Kuder, Plav-
čak, ?;avski, Priganica, Hri-
bernik, Kampon.
Kmalu po sodnikovem žviž-
gu so domačini prevzeli ini-
ciativo, toda tudi gostje so
kmalu uredili svoje vrste in
oba nasprotnika sta skušala
najti slabo točko v obrambi.
Igra se je predvsem razvija-
la po sredini igrišča z redki-
mi streli na vrata.
Po odmoru so domačini z-
željo po zadetku pričeli valiti
napad za napadom in v 54.
minuti je Planjšek V. pove-
del domačine v vodstvo. Si-
lovito streljana žoga je za-
dela vratnico in se odbila v
mrežo.
Po tem za detku so tudi
gostje pričeli ofenzivnejšo
igro in v 62. minuti je Zavski
izenačil. Toda Drava ni po-
pustila in v 68. minuti se je
znašel pred vrati gostov sred-
nji krilec Vrbanec. ki je po-
novno po vedel in s svojim
zadetkom postavil končni re-
zultat.
V zadnjih minutah so Ce-
ljani skušali z vsemi močmi
rezultat popraviti, toda čvr-
sta obramba in odlični vra-
tar Kolarič so znali prednost
očuvati.
Tema je bila borbena in iz-
redno požrtvovalna ter v
pravem športnem duhu. Sod-
nik Barun iz Maribora ]e
tekmo vodil odlično.
anc
ŠKORCI NA SEJI
SO PTUJ
Upam, da ne boste razu-
meli naslova tega sestavka
preveč dobesedno, da so se
zadnje seje občinske skupšči-
ne Ptuj, na kateri je bilo
mnogo razprav o krizi naše-
ga vinogradništva, udeležili
tudi škorci. Sicer pa to ne bi
bilo nič čudnega, saj so ti v
jeseni zelo nadležni ptiči pra-
vi strokovnjaki za obiranje
grozdja, ki ne čakajo na za-
dostno količino, sladkorja v
■grozdju. S trgatvijo začnejo,
čim so grozdne jagode toli-
ko mehke, da jih lahko po-
spravijo v svoja zares nena-
sitna žrela. Pri tem ne upo-
števajo nobenega zakona s
področja vinogradništva, se
ne ustrašijo nobenega slam-
natega strašila, tudi na klo-
potec se kaj hitro udomači-
jo in jim je njegova jesen-
ska pesem le za povečanje a-
petita pri pospravljanju
dnevnih obrokov sladkega
grozdja. Takšni so torej ti
mali ptiči, ki spomladi pri-
letijo v naše kraje, gnezdijo
v votlih deblih aii zanje po-
sebej pripravljenih lesenih
škatlah ter v naše zadovolj-
stvo veselo čebljajo po sa-
dovnjakih in, ne pozabimo,
uničijo tudi tone raznih li-
čink in drugega mrčesa.
No, toliko za uvod. Sicer
sem bil nekoliko predolg in
zato sedaj preidimo k stvari.
Na zadnji seji občinske skup-
ščine Ptuj je o teh nenasit-
nih obiralcih grozdja sprego-
voril odbornik Avgust Purg.
Njegovo razpravo moramo
vzeti zelo resno, prav tako
kot je problem tudi nakazal.
Poudaril je mnogo škodofzF
Poudaril je ogromno škodo,
ki jo napravijo vsako jesen
našemu vinogradništvu škor-
ci. Zberejo se v ogromnih ja-
tah in gorje vinogradu, kjer
se jata spusti in dvigne na-
enkrat tudi nekaj deset kilo-
gramov trdo prigaranega px'i-
delka. In kaj storiti v takem
primeril? Dobro vemo, da so
škorci zaščiteni, strašila in
druga odvračalna sredstva pa
skoraj nič ne zaležejo. Za-
man je ves trud vinogradni-
kov, pridelek pa se iz dneva
v dan zmanjšuje. Škorci so
zaščiteni in pika! Najbrž pa
bi moral imeti zakon, ki jim
je dal to posebno pravico ne-
dotakljivosti tudi določilo,'
kako ukrepati takrat, če se
ta ptičji rod preveč razrnno-
ži in povzroča ogromno ško-
do, kot smo temu priča iz le-
ta v leto prav v vinogradni-
štvu.
J. S.
tednik — četrtek. 8. oktobra 1970
STRAN 5
Stanje vinogradništva
y ptujski občini
Ptujska občina spada med
tista jugoslovanska območja,
kjer je vinogradništvo rela-
tivno najmočnejše razvito.
Čeprav je vinogradniških po-
vršin 5,4 odstotka od kmetij-
skih površin v občini, daje
v strukturi rastlinske proiz-
vodnje okoli 10 odstotkov
vrednosti skupne vrednosti
proizvodnje.
Po statističnih podatjkih in
oceni je bilo leta 1968 v ptuj-
ski občini 1848 ha vinogra-
dov. Od teh površin je okoli
480 ha ali 24 odstotkov v
Slovenskih goricah in 1368 ha
ali 76 odstotkov v Halozah.
V	letu 1824 je imelo to ob-
močje okoli 2300 ha vinogra-
dov. To stanje se do leta •
1955 ni bistveno zmanjšala.
V	povojnem obdobju so za-
čeli vinogradniki z obsežnimi
krčenji opešanih vinogradov
in lahko rečemo, da so se v
zadn,iih 10 letih zmanjšale
vinogradniške površine za o-
koli 20 do 30 ha letno. Ob-
nove izkrčenih vinogradni-
ških površin po drugi svetov-
ni vojni praktično ni bilo, o-
ziroma se je omejila na
manjše' izpopolnjevanje vi-
nogradov ali podsajanje. Da-
nes ocenjujemo, da je bilo
po vojni obnovljenih skupno
z družbenim sektorjem okoli
350 ha vinogradov. Kmetje
po vojni svojih vinogradov
skoraj niso olDnavljali. KK
Ptuj ima okrog 300 ha ob-
novljenih vinogradov, kmetje
pa le 1524 ha skoraj v celoti
nad 30 let starih vinogra-
dov. Po sedanjih ocenah je
nad 800 ha vinogradov sta-
rejših od 50 let. Znano je, da
vinograd, star nad 30 let pri
močnem izkoriščanju ne vra-
ča vloženega dela in sredstev
za proizvodnjo. To potrjuje-
jo tudi pridelki. V zadnjih
petih letih je bil poprečni
pridelek v družbenem sek-
torju okoli 1.50 kg grozdja
na trs. v kmečkih vinogradih
pa poprečno le 0,40 kg grozd-
ja na trs.
V svetu nekoč znano in u-
Poštevano vino iz tega ob-
močja dosega še danes rela-
tivno ugodne cene na trži-
šču. Zaradi spremenjene teh-
nologije, predelovanja in kle-
tarjenja v svetu pa vrednost
kmečkega vina na organizi-
ranem vinskem tržišču ne-
nehno pada. Kljub izrednim
naravnim pogojem, ki jih
irna -to območje za proizvod-
njo vina. ne dosega na trži-
šču kmečko vino tiste cene,
kot vino iz drugih manj kva-
litetnih območij. Vzroki za
to so izredno neugoden se-
stav vinogradov, zastarel in
neprimeren način predelave,
izredno slabo kletarjenje, ki
ne dopušča primerne pripra-
ve vina za tržišče in tako ne
dosega primerne cene.
Ptujsko vinogradniško ob-
niočje je edino večje zname-
nito vinogradniško območje.
v katerem prevladujejo vino-
gradi z mešanico najrazlič-
nejših nekvalitetnih vinskih
sort. Domači trg, zlasti pa
svetovni trg taka vina odkla-
nja ali pa zelo nizko vred-
noti ter zahteva čiste kvali-
tetne sorte. Sloves ptujske-
mu vinu so dale določene
sorte (renski rizling, trami-
nec. laški "rizling, beli bur-
gundec, šipon, sauvignon in
druge) in ne mešanice sort.
Način predelave grozdja
onemogoča poznejšo pripravo
vina in zahtevno tržišče. Za-
radi počasne in zastarele
predelave in slabega izplena
pri stiskanju izgubi to ob-
močje okoli 10 odstotkov mo-
šta. Barva vina, po kateri bi
to območje lahko slovelo, se
izgubi, počasna predelava na-
pravi vino nečisto, grobo z
nevinskimi priokusi in napa-
kami. Analize takih vin red-
no dokazujejo velike okoli-
ščine maslene kisline, hlap-
nih kislin, boekserja, grenko-
be, plesni itd.....ki so oči-
ten znak neprimernega in ne-
strokovnega kletarjenja. Ta-
ka vina po zakonu ne morejo
iti v promet, kaj šele v izvoz.
P. S. Sestavek smo povzeli
iz materiala, ki sta ga pri-
pravila za zadnjo sejo občin-
ske skupščine Ptuj dr. inž.
Jože Colnarič in inž. Ivan
Skočir.
S seje občinske konference ZKS Ptuj
»Pripravljamo se
na obrambo in ne
na napad...«
Člani občinske konference
ZKS Ptuj so namenili svojo
zadnjo sejo, bila je v sredo
popoldne v Narodnem domu,
skoraj izključno vprašanjem
organizacije vsesplošnega
ljudskega odpora in nalogam
komunistov, ki jih imajo na
tem izredno važnem področ-
ju svoje dejavnosti. Seje se
je udeležil kot gost konferen-
ce Albert Jakopič, predsed-
nik komisije za vsesplošni
ljudski odpor pri CK ZK Slo-
venije.
Franc Tetičkovič, sekretar
komiteja občinske konferen-
ce ZKS Ptuj je podal obšir-
no uvodno poročilo o pripra-
vah na vsesplošni ljudski od-
por in v njem poudaril, da je
bil dosežen na tem področju
v zadnjem času lep napredek.
Odpirajo pa se nove naloge,
katerih nosilci so družbeno-
politične in delovne organi-
zacije, društva, šole,'krajev-
ne skupnosti, skratka sleher-
ni občan. Delovno področje,
ki jih zajemajo priprave in
vsesplošni ljudski odpor je
torej izredno široko in krat-
komalo nima mej. Ce pogle-
damo v nekoliko ožjem ob-
činskem merilu, se srečamo
od občinske skupščine pa vse
do krajevne skupnosti z or-
gani in odbori, ki jim je pri-
prava na vsesplošni ljudski
odpor posebna skrb. ki ob
dosedanjih uspehih prehaja v
vedno večje naloge.
Po uvodnem poročilu se je
razvila o pripravah na vse-
splošni ljudski odpor živah-
na ra/nrava, v kateri so so-
delovali Karel Žmauc, inž.
Miran Glušič, Karel Lončar,
Viktor Kranjc, dr. Marko
Demšar, Janko Mlakar in v
sklepni besedi Albert Jako-
pič, ki je med drugim pohva-
lil odločitev občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. da je vpra-
šanju priprav in vsesplošni
ljudski odocr posvetila eno
izmed svojih sej.
In kaj je v bistvu namen
teh priprav, se sprašujejo
mnogi občani? »Pripravljamo
se za obrambo in ne na na-
pad! V svetu so številna ža-
rišča vojne. Geopolitični po-
ložaj Jugoslavije pa je tak,
da segajo tudi v našo državo
številni »apetiti«. In zato mo-
ramo biti pripravljeni tudi
na najhujše, česar sicer ne
želimo. Situacija v svetu pa
nam pripiravljenost izrecno
narekuje.
J. S.
14. okt. v Ptuju
srečanje gostinskih
In turističnih delavcev
V sredo, 14. oktobra se bo-
do sestali v Ptuju predstav-
niki gostinskih in turističnih
delavcev Medžimurja, Ptuja
in Ormoža. Posvetovanje or-
ganizira odbor za gostinstvo
in turizem pri medobčinskem
odboru sindikata delavcev
storitvenih dejavnosti ptuj-
ske in ormoške občine.
Na posvetovanju bodo u-
gotovili, kako se uresničujejo
v praksi zaključki, ki so bili
sprejeti na lanskoletnem
medobčinskem posvetovanju
gostinskih in turističnih de-
lavcev. Posvetovanje je bilo
lani oktobra v Ptuju.
Na tem srečanju bodo iz-
Vnenjali delovne izkušnje, si
ogledali nekatere gostinske
obrate v Ptuju, obrat »Kle-
tarstvo« Slovenske gorice in
»Petovio«. Ob tem je treba
poudariti, da imajo gostinci
iz območja Medžimurja zelo
dobre poslovne stike in od-
nose z gostinstvom v naši ob-
čini.
J. S.
»PERUTNINA« JE ODPRLA
V PTUJU NOVO POSLOVALNICO
Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, obrat »Koopera-
cija« Hajdina, je odprla v tem tednu na Trgu svo-
bode 5 (nasproti sodišča) v Ptuju novo poslovalnico
z reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji,
gospodinjsko opremo, gradbenim materialom in pre-
mogom.
Prodajalna je namenjena predvsem kmetijskim pro-
izvajalcem, saj imajo na voljo vse vrste semen, kr-
mila vseh vrst, zaščitna sredstva za varstvo rastlin,
umetna gnojila in delovna orodja za kmečke pro-
izvajalce.
Pogovarjali smo se s poslovodjem Jožetom PUL-
KOM, ki nam je povedal, da je prodajalna uspešno
začela poslovati. Zanimivo in za tovrstno prodajalno
koristno je tudi to, da je poslovodja kmetijski teh-
nik, da lahko daje kupcem — kmetovalcem potreb-
ne strokovne nasvete.	J. S.
Smriria nesreča med ilalijasiskiiiii
lovci
Lovni turizem je že na za-
četku zabeležil smrtni pri-
mer, ki se je pripetil v Bar-
tolovcu blizu Varaždina.
Skupina lovcev iz Rima se
je v soboto odpravila na lov.
Popoldne bi zaradi dežja mo-
rali prenehati loviti. V tem
trenutku je italijanski lovec
Sergio Beluci zagledal zajca.
Dvignil je puško in pomeril.
V tem trenutku je tudi nje-
gov prijatelj Amadeo Sebe-
tia hotel streljati na zajca.
Stopil je naprej in tako pri-
šel pred cev prijateljeve pu-
ške, ki je ravno v tem tre-
nutku pritisnil na petelina.
Tako je strel zadel Sebetia.
Bil je takoj mrtev.
Nesrečno naključje je ho-
telo, da je Beluci tako ubil
svojega najboljšega prijate-
lja Sebetia.
O nesreči so obvestili dru-
žino in diplomatske predstav-
nike Italije. Zadevo razisku-
je preiskovalni sodnik okrož-
nega sodišča v Varaždinu. O-
ba lovca sta bila gosta hotela
Jeruzalem v Ormožu.
jr
Seminarji la
predsednike In
tajnike sindikalnih
organizacij
V zvezi s pripravami na
občne zbore osnovnih orga-
nizacij sindikatov v ptujski
občini bodo organizirani v
tem mesecu enodnevni semi-
narji za predsednike in taj-
nike osnovnih organizacij
sindikatov.
Med prvimi bo 12. oktobra
seminar za predsednike in
tajnike osnovnih organizacij
sindikatov storitvenih dejav-
nosti, ki se ga bo. udeležil Jo-
že Vidic, predsednik republi-
škega odbora sindikata sto-
ritvenih dejavnosti.
21.	oktobra se bodo sestali
na seminarju predsedniki in
tajniki osnovnih organizacij
sindikatov delavcev industri-
je. sindikatov gradbenih pod-
je, sindikatov gradbenih de-
javnosti ter sindikatov delav-
cev prometa in zvez ptujske
in oi'moške občine.
22.	oktobra bo seminar za
predsednike in tajnike osnov-
nih organiz. delavcev kmetij-
stva, živilske in tobačne in-
dustrije občin Ptuj, Ormož in
Slovenska Bistrica. Na semi-
narju bo predaval Julij Pla-
nine, predsednik republiške-
ga odbora omenjenega sindi-
kata.
Na omenjenih seminarjih
bodo obravnavali družbeno-
politične in ekonomske cilje
ter bodoče naloge slovenskih
sindikatov nanašajoč se na
razvoj in delo v posameznih
občinah. Seminarji so name-
njeni vsebinskim in kadrov-
skim pripravam na občne
zbore osnovnih organizacij
sindikatov.
V pripravi je tudi seminar
za predsednike in tajnike os-
novnih organizacij sindika-
ta delavcev družbenih dejav-
nosti občine Ptuj.
J. S.
STRA'6 U
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970

v okviru kulturno umetni-
škega društva v Crešnjevcu
že drugo leto uspešno deluje
združeni pevski zbor Creš-
njevec — Pragersko. Tesno
sodelovanje med tema dvema
krajema na glasbenem pod-
ročju sega sicer že precej da-
leč nazaj, vendar so bili pr-
vi vidnejši rezultati prikaza-
ni širšemu občinstvu v zad-
njih dveh letih. Pred tem pa
sta oba kraja imela svoji
društvi, ki sta se vsled
zmanjšanja števila članstva
združili in sedaj nastopata
kot celoti. Samo manjši po-
gled v njihovo dejavnost pa
odkriva nova dejstva v prid
takšnemu sodelovanju. Med-
tem ko jih na odru občinstvo
ocenjuje kot zelo uspešne in-
terpretatorje narodnih, umet-
niških in borbenih pesmi, pa
nam pogled v ozadje nudi še
novo podobo uspeha. Petje
jih je združilo v neločljive
prijatelje. Zal ugotavljamo,
da je v njihovih vrstah zelo
malo mladih, saj je trenutno
starostno poprečje zelo viso-
ko. Skupno z dramsko sekci-
jo pa spadajo med najaktiv-
nejše v društvu. Brez stra-
hu pa bi to lahko trdili tudi
v občinskem merilu na pod-
ročju amaterske dejavnosti.
Društvo šteje 30 članov, ven-
dar si bodo v naslednjih dneh
prizadevali vključiti več no-
vih članov, predvsem iz vrst
mladih.
Zadnjo nedeljo (4. oktobra
1970) je združeni pevski zbor
izvedel v Pragerskem svoj
prvi koncert narodnih, umet-
niških in borbenih pesmi.
Maloštevilno občinstvo (mor-
da vsled nedovoljne reklame
ali lepega vremena) so bili
nad izvajanjem zbora tako
navdušeni, da so morali po-
samezne pesmi ponavljiti. To
jim je bilo tudi veliko pri-
znanje za njihovo neumorno
delo tudi v času, ko je bilo
na njivah in doma največ o-
pravil, sami pa so v večernih
urah namesto počivanja iz-
brali petje. Nastop v Prager-
skem je prvi te vrste v letoš-
nji jesenski sezoni, ko imajo
v programu še več nastopov.
Pričakujejo, da bodo že v na-
slednjih dneh nastopili s so-
dobnim koncertom v Framu,
sodelovali pa bodo tudi na
vseh pomembnejših prosla-
vah in kulturnih prir^itvah
v domačem kraju.
Eden osnovnih ciljev poleg
povečanja števila članov zbo-
ra je razširiti število izbra-
nih pesmi, kar jim bo goto-
vo uspelo, saj so pred njimi
dnevi manjše zaposlenosti na
poljih in kar je še važnejše,
za vse člane je petje — zdru-
ževanje prijetnega s korist-
nim.
Viktor Horvat
Na mostu
čez Dravo
Srečal sem ga na mostu
čez Dravo: razcapanega, u-
mazanega, neobritega. Bil je
strt, star in ves skrušen. Ni-
sem ga vprašal po imenu,
toda na obrazu mu je bilo
zapisano trpljenje, zaniče-
vanje in obup. Bilo mi je do-
volj, da sem vedel to. Drugo
me ni zanimalo. Prosil me je
za cigareto. Dal sem mu in
ko sem mu prižgal, sta se na-
jina pogleda srečala. V ti-
stem pogledu, ki se je zazrl
vame, je bilo povedano vse.
Nobena beseda ne bi imela
tako globokega pomena, kot
so ga imele te žalostne oči,
vse solzne, umirajoče sredi
zaraslega obraza tega nebog-
ljenega starca. Nikdar v živ-
ljenju si nisem, tako želel bi-
ti daleč od nekoga, kakor ta
trenutek. Biti sam s člove-
kom, ki mu je življenje po-
stalo trnjeva pot, bolečina pa
zapisana v sleherni gubi nje-
govega od starosti razorane-
ga obraza!
Todv. tega nisem storil; o-
brnil sem se proč in v očesu
mi je zabliskala solza. To-
da ni jokalo oko, jokalo je
srce ob misli, kje ima ta
skrušeni mož dom, svojce in
nazadnje, katera gruda mu
bo dala zadnji dom. Gomilo
mu bo prerasla trava, leseni
nagrobnik bo strohnel, spo-
min po njem in po tistem, ki
počiva pod njim, bo zbledel,
a rjegove starčevske, ugašu-
joče oči bodo govorile:
»Človek, ki pojdeš mimo
moje gomile, ozri se nanjo in
se spomni trpina, ki ga je
življenje tako neusmiljeno
pustilo trpeti. Bil sem brez
doma, vendar sem navsezad-
nje le našel v svoji zemlji
gorak kotiček in svoj dom!«
To resnično zgodbo sem iz-
pisal iz svojega »dnevnika
spominov« od dne 21. avgu-
sta 1970. Mislim, da ni po-
trebno ničesar več dodajati,
ker je v njej povedano vse.
Ostane edino vprašanje:
»Zakaj je ta človek postal
revež? Po svoji ali po krivdi
drugih? «
Na to vprašanje pa, žal, ne
morem dati zadovoljivega
odgovora.
Franček Kelemina
Bistričani ostciSi v figi
Zadnje kolo v 11. republi-
ški košarkarski ligi je bilo
za mlade košarkarje Partiza-
na iz Slovenske Bistrice od-
ločilno. V Murski Soboti so
se pomerili z domačim mo-
štvom. ki je bilo že pred to
tekmo obsojeno na izpad iz
lige, Bistričanom pa bi se to
lahko pripetilo, če bi zadnje
srečanje izgubili. Letos jim v
tekmovanju zares ni šlo naj-
bolje, največ krivde pa je v
tem, da niso imeli trenerja,
pa tudi pogoji za delo so bili
skrajno minimalni. Kljub
v^semu so Bistričani zaigrali
v Murski Soboti odlično in
zmagali 68:57, kar jim je se-
veda zagotovilo nadaljnje so-
delovanje v družbi klubov II.
republiške lige.
Ob tem pa bi radi poveda-
li. da bodo morali v Sloven-
ski Bistrici pomisliti na to,
da se s košarko ukvarja pred-
vsem srednješolska mladina,
ki ima zaradi šolanja v Ma-
riboru in drugod že tako
mnogo bolj težaven položaj
od drugih. Žalostno bi bilo,
da bi zaradi nerazumevanja
razoadla še zadnja sekcija
TVD Partizana. Ciani košar-
karske sekcije so nam pove-
dali. da bodo sedaj, ko so
končali s tekmovanjem, skli-
cal! sestanek vseh zaintere-
s'ran''h ter postavili vpraša-
nje nadaljnjega obstoja. Ni
mogoče igrati in trenirati v
dresih, ki jih imajo že od sa-
mega začetka, povedati pa
moramo, da bo košarka pri-
hodnje leto v Slovenski Bi-
strici slavila deseto leto ob-
stoja, občutno pa je tudi po-
manjkanje ostalih rekvizitov.
Povsem jasno, da v prihod-
nje brez trenerja ne bo -šlo,
resnici na ljubo pa moramo
ugotavljati, da .to ne bi bilo
tako veliko finančno breme,
posebno če pomislimo, da tek-
movalci dosegajo uspehe, na
katere so Bistričani lahko
ponosni.
Letos jim je uspelo, da bo-
do že četrto leto nastopali v
tekmovanju slovenskega ran-
ga. Naj oId tem omenimo, da
so bili v prejšnjih dveh le-
tih bolj uspešni, saj so se o-
bakrat potegovali za prvo
mesto, obe leti pa so imeli
tudi svojega trenerja. To pa
je tudi popolnoma jasen do-
kaz, da brez strokovnega vod-
stva ne gre. V komentarju
po prvenstvu pa moramo vsaj
del prostora posvetiti igralcu
Vladu Ivetiču, ki ima morda
največ zaslug za uspehe svo-
jega moštva. Verkokratsmo
se lahko prepričali, da ie nje-
govo košarkarsko znanje iz-
redno obsežno, to pa je doka-
zoval v mnogih srečanjih, ki
so jih Bistričani zmagovali
prav Po njegovi zaslugi. Se-
veda s tem nočemo zmanjša-
ti deleža vseh ostalih tekmo-
valcev. ki so se trudili skozi
vso sezono, resnica pa je, da
je bil Ivetič gonilna sila mo-
štva.
Prav bi bilo. da bi v času
odmora v Slovenski Bistrici
našli možnosti za nadaljnje
delo. kajti prav zares bi bilo
neodgovorno pustiti mlade
ljudi na cedilu v trenutku,
ko svojemu mestju lahko še
veliko prispevajo."
Za moštvo Partizana so v
minuli tekmovalni sezoni na-
stopali: Ivetič, Potenc, Kre-
gar, P. Bradan, F. Bradan, J.
Bradan, Krulc, Kodrič.
G:-um, Brumec. Homar in
Zuraj.
D. Utenkar
»LES«, lesno industrijsko in trgovsko
podjetje Ptuj
Rogozniška c. 2
razglaša prosto delovno mesto
ŠOFERJA OSEBNEGA
AVTO^IOeiLA
POGOJI:
—	kvalificiran voznik motornih vozil
—	mehanik
Posebni pogoji: poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati bodo morali na posebni zdravniški pre-
gled.
Osebni dohodki po pravilniku.
Pismene ponudbe pošljite do 15. oktobra 1970
gornjemu naslovu.
GRADiTEV KURILNIH NAPRAV
NA TEKOČE GORIVO
Cesti so primeri, da inve-
stitorji stanovanjskih, po-
slovno stanovanjskih ali in-
dustrijskih objektov monti-
rajo za ogrevanje peči na
tekoče gorivo, nekateri pre-
urejajo ogrevanje iz klasič-
nega trdega goriva na teko-
če. Za tekoče gorivo so po-
trebne cisterne oziroma re-
zervoarji, ki morajo biti
zgrajeni tako, da niso izpo-
stavljeni nevarnosti pred
nastankom požara in da ne
ogrožajo varnosti okolja.
Pred zgraditvijo rezervo-
arja za tekoče gorivo si mo-
rajo investitorji pridobiti po-
trebno soglasje od pristojne-
ga občinskega organa — in-
špektorja za požarno var-
nost, kakor je to določeno v
7. členu temeljnega zakona o
prometu vnetljivih tekočin
(Uradni list SFRJ, št. 10 65).
Pri vgrajevanju rezervoarjev
in montaži kurilnih naprav
se mora,io dosledno držati
določb pravilnika o sprav-
ljanju in hranjenju kurilne-_
ga olja (Uradni list SFRJ, št.
65 67).
Za izdajo soglasja je po-
trebno vložiti vlogo pri od-
delku za inšpekcijske službe
skupščine občine Ptuj. Vlogi
mora biti priložena predpi-
sana upravna taksa in map-
na kopija parcele, na kateri
se bo gradil rezervoar.
Investitorji, ki se pri vgra-
jevanju rezervoarjev za ku-
rilno olje ne bodo držali na-
vedenih predpisov, so odji
vorni za prekršek po 1. toč
1. odstavka in 2. odstavka 1
člena temeljnega zakona
prometu vnetljivih teko«
in bo proti njim uveden p
stopek.
Občinski inšpekti
za požarno varno
skupščine občin
Ptuj
Ob dnevu pionirjev
Ob dnevu pionirjev, 1
september je bila na osnov
šoli Pohorski odred/ v Sli
venski Bistrici pionirsl
konferenca, ki se je je udi
ležilo okoli 400 mladih. Pi:
nirji so ob tej priložnoi
sprejeli smernice za bodoi
delo in izvedli krajši kultu!
ni program.
Viktor Horvat
vaš list
Zahvala
^
Ob smrti mojega dragega moža
PETRA SKAZA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu po-
spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in
cvetje, ter izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujem dr. Miletu za pomoč med
njegovo boleznijo. Hvala g. proštu za govor ob gro-
bu, pevskemu zboru in godbi.
Žalujoča žena Marija
Ptuj, 8. oktobra 1970.
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970
STRAN II
Srečanje v vojašnici »Pohorskega bataljona« v Slovenski Bistrici
Biti moramo takšni^ kot nas
Včeraj so pripadniki Jugoslovanske armade proslavili
enega od svojih pomembnih dnevov. Bil je dan artilerije,
to pa je seveda tudi vzrok, da smo pripravili reportažo, v
kateri bi radi opisali vsaj delček tistega, kar mladi vojaki
in njihove starešine srečujejo vsak dan. Prisluhnili smo
besedam komandanta vojašnice »Pohorskega bataljona« v
Slovenski Bistrici Vlajka Pavloviča, starega vodnika prve
klase Besima Smailagiča, vodnika prve klase Todorja Ko-
čeva in vojaka Radisava Miljkoviča. Obiskali smo jih v
dneh, ko so se pripravljali, da bi svojemu rodu primerno
proslavili praznik. Kot vedno doslej so bili pripadniki naše
armade pripravljeni na prijateljske razgovore, iz katerih
smo lahko razbrali največje značilnosti njihovega dela, ki
je tolikokrat v ospredju, in vendar mnogim tako neznano.
Kcimndantovci
poslanica
Komandanta vojašnice
»Pohorskega bataljona« pod-
polkovnika VLAJKA PAV-
LOVIČA smo zaprosili, da
bi nam povedal kaj več o ar-
tilerijskih enotah. Za njego-
vo pripravljenost se mu naj-
lepše zahvaljujemo.
»Pred devetindvajsetimi le-
ti, 7. oktobra 1941 so parti-
zani prvič neposredno ob-
Komandant vojašnice »Po-
horskega bataljona« podpol-
kovnik Vlajko Pavlovič
streljevali aerodrom v Kra-
Ijevu. Tako je bil obeležen
začetek novega rodu v naši
vojski — artilerija. Artilerij-
ske enote narodnoosvobodil-
ne vojne so rasle največkrat
z zaplembami orožij od oku-
patorjev, velikokrat v boju
»prsa v prsa«. Imajo svojo
slavno preteklost, s posebnim
zanosom pa se spominjamo
trenutkov, ko so artilerijci 3,
sandžaške brigade samo z e-
nim topom zaustavili celo ko-
lono tankov, da bi rešili ra-
njence.
Tako kot vsa naša armada,
je bila tudi artilerija ustvar-
jena jia popolnoma poseben
način. Do občutne krepitve
je prišlo po osvoboditvi mno-
gih naših mest in po kapitu-
laciji Italije, ko so bili usta-
novljeni artilerijski polki in
brigade.
V povojnem obdobju je bi-
lo pred pripadnike artilerij-
skih enot postavljeno mnogo
novih nalog. Potrebno jo je
bilo modernizirati z novimi
tehničnimi pridobitvami, iz-
šolati prve kadre in prilaco-
diti strukturo novim pogo-
jem. Šolanje artilerijskih ka-
drov je bilo moderno organi-
zirano. Osnovane so bile šo-
le raznih stopenj in special-
nosti. Zahvaljujoč hitri mo-
dernizaciji naše socialistič-
ne samoupravne skupnosti
smo dobili najsodobnejšo o-
premo, ki je v praksi doka-
zala izredno kvaliteto. Poleg
tega so bili zgrajeni novi po-
ligoni, artilerijske vojašnice,
kabineti in šole, seveda pa
tudi mnogi drugi objekti, ki
so potrebni za vsakdanje
življenje pripadnikov naše
armade.
Nadaljujemo tradicijo ar-
tilerijcev narodnoosvobodil-
ne vojne, težimo in borimo
se, da bi dosegli takšne re-
zultate, kot smo jih v času
socialistične revolucije. Biti
moramo takšni, kot nas je
vzgojila revolucija.
Stremeti moramo za tem,
da postanemo resnični moj-
stri naših topov, s katerimi
bi v primeru, da bi bilo tre-
ba braniti neodvisnost soci-
alistične .Tugoslavije, ob dru-
gih rodovih naše armade us-
pešno izpeljali obrambne na-
črte.
Pomembne naloge pa lahko
izvajamo edino ob naporih
vseh nas, z zavestjo in di-
sciplino z zvrhano mero vo-
lje, z vsem tistim, kar od nas
pričakuje vrhovni koman-
dant maršal Tito in vsa so-
cialistična Jugoslavija.
Enote naše vojašnice so v
minulem obdobju dosegale
zelo dobre rezultate. Prizna-
nje gre zato vsem pripadni-
kom — vojakom in stareši-
nam, ki so z napornim de-
lom upravičili zaupanje. Ča-
ka nas veliko novih nalog,
zato moramo zaupati našim
izkušnjam in mladostni moči
pripadnikov armade, ki so
nič kolikokrat dokazali, da
zmorejo tudi tisto, kar se je
ne dolgo tega zdelo nemogo-
če.
Prepričan sem, da bo seda-
nja generacija vojakov dose-
pla takšne rezultate, kot so
jih njihovi predhodniki in
morda celo boljše.
V to nas obvezuje bogata
tradicij? artilerijcev narod-
noosvobodilne vojne, ki so
zaorali prve brazde. To dol-
gujemo veli''^pn»u si>or'*!nn in
vsej skupnosti jugoslovan-
skih narodov.«
Vso noč, dolgo In
hladno zimsko noč
Ena generacija vojakov je
marca položila najtežji izpit:
vso noč so mlad.eniči v kolo-
ni topniške divizije korakali
Besim Smailagič
po novozapadlem snegu na
čelu kolone artilerijcev. Vso
noč, dolgo in hladno zimsko
noč, da bi prišli na položaje,
ki so bili oddaljeni vsega
šestnajst kilometrov.
To je bila generacija šola-
nih artilerijcev iz topniške
divizije podpolkovnika Vlaj-
ka Pavloviča.
In šele pred tremi meseci
so prišli, da bi zamenjali to-
variše, ki so del dolžnosti do-
movini opravili. Pa so preko-
sili sami sebe. Top, ki se jim
je v začetku zdel tako ne-
znan, jim je postal prijatelj,
postal je njihov. Vaje in zo-
pet vaje so pripomogle, da
streljanje zmorejo v pičlih
šestih minutah, čeprav je
norma kar osemnajst minut.
V dvajsetih minutah je divi-
zija pripravljena.
V pogojih, kot jih rojeva
vojna, je divizija preizkusila
veščino v noči, ko so topovi
na makadamskih cestah po-
.sfali samo sence.
In prišli so na položaje.
Od samega začetka za »uz-
buno« pa do cilja v zaščitnih
maskah! Čeprav komandant
divizije podpolkovnik Vlajko
Pavlovič nerad govori o eno-
tah mora priznati: najboljša
je bila topniška enota po-
ročnika Radomira Turoviča.
Z zadovoljstvom govori o
streljanju na cilje v zraku,
o tistih, ki so upravljali pro-
tiletalske mitraljeze, čeprav
nimajo »profesionalnih« pro-
tiletalcev. Komandant govo-
ri z zadovoljstvom na obrazu
o mladih starešinah, vodni-
kih Miroljubu Iliču in Sretku
I-aloviču, ki sta »svt-ža« pri-
šla iz šolskih klopi in z us-
pehom vodila enote na pr-
vem maršu.
Komandant pa ne pozablja
tudi na topniške oddelke in
njihove komandirje. Govon o
oddelku desetarja Petra Pe-
troviča, pri tem oa misli tudi
na vse ostale, ki s toliko než-
nosti in smelosti upravljajo
in negujejo svoje tope. Be-
sedo dve »podari« ljudem, ki
skrbijo za brezhibnost celot-
ne »tehnike«, omenja vodnika
Gradimira Milivojeviča, ki
do takrat še nikoli ni videl
nekaterih vozil, pa je kljub
temu našel in odpravljal na-
pake.
Takšna je ta divizija.
Kot mnoge druge.
Uči se, opravlja vaje in tr-
do dela.
Neka generacija je položila
težak izpit. Vso noč je prebi-
jala žamete na poti, prema-
govala novi sneg, pomešan z
dežjem.
Mnogi iz te generacije so
odslužili svoj rok in odšli na
svoje domove, kjer bodo
prav gotovo velikokrat pri-
povedovali o tem maršu in
dogodkih.
Zamenjali so jih mlajši, ki
pa so že pripravljeni na tež-
ke naloge. Premagovali bo-
do norme, kajti to je del nji-
hovega vsakdanjega urjenja,
vsakdanjega življenja.
O fantu, ki je pri
vojakih »šef»
Naslednji obisk je bil na-
menjen vojaku Radisavu
Miljkoviču, ki ga mnogi Bi-
stričani srečujejo vsak dan v
domu JLA. Skoraj bi lahko
rekel, da je alfa in ornega
doma. ali še bolje: »prva
zveza« za sodelovanje z Bi-
stričani. Radisav namreč
vsak dan »dežura« na keglji-
šču, čeprav seveda to'ni nje-
govo edino delo. Na skrbi
ima tudf televizijsko sobo,
kjer lahko vsakdo pokuka na
ekran ali pa prebira časopise,
ki jih je kar zajeten kup.
Velikokrat prej sva se že
srečala, pač takrat, ko meje
športna žilica zanesla na keg-
ljišče. Zanimalo me je, pri
kakšnem opravilu ga bom
zalotil v dopoldanskem času.
Dvomi so bili kaj hitro po-
tešeni, kajti ob mojem pri-
hodu si je dajal Radisav o-
pravkov s čiščenjem steze.
Vse je treba pripraviti, da
pridejo proti večeru obisko-
valci v čist prostor, čeprav
velikokrat iz njega potem na-
redijo pravi kaos. Je pač ta-
ko. Obiskovalci so največkrat
mladi ljudje in kdo bi mislil,
da bo Radisav naslednje do-
poldne prebil ob odpravlja-
nju nereda, ki so ga pustili
za sabo? Pa tudi zameri jim
ne. Pravi, da je njihovo ob-
našanje še vedno v mejah
dovoljenega. Kadar pa se kdo
le malce preveč spozabi, pač
sledi pot na hladno. In še en-
krat mi je povedal, da se to
pripeti zares zelo redko.
Radisav je po poklicu de-
lavec iz Semč pri Nišu. Do-
brih sedem mesecev je mini-
lo. ko so ga "z enote ooslali
v dom JLA. Nekam nrikrito
mi ie povedal, da na to mesto
pošljejo samo najboljše vo-
jake, kot da si tega ne bi mo-
gel misliti, kajti zares ni vse-
eno, kdo opravlja to po-
membno dolžnost.
Z večino obiskovalcev se
je kmalu spoprijateljil, se-
veda pa pozna tudi vse stal-
ne goste, to pa je skoraj vsa
bistriška mladež. Tu in tam
se tudi pripeti, da kdo »po-
zabi« plačati svoj dolg in jo
pobriše skozi vrata, toda Ra-
disav si zaradi tega ne beli
glave. Dobro ve, da bo pobič
že naslednjega dne pricap-
Ijal nazaj in če ne bo imel
denarja za plačilo, bo pač po-
stavljal keglje.
Nekajkrat je bilo na keg-
ljišču tudi tekmovanje, pa
kaj ko steza ni najboljša.
Moj sogovornik mi je zatrdil,
pa tudi sam sem se lahko ve-
likokrat prepričal, da so ne-
kateri pravi mojstri in je za-
res škoda, da v Bistrici ni-
majo kluba.
Sprehodila sta se še nao-
krog po domu in menda ni
potrebno posebno zatrjevati,
kakšen red vlada. Mimogre-
de mi je Radosav zaupal to,
da ima na skrbi tudi plesno
dvorano, v pomoč pa mu pri-
skočijo tudi drugi. To po-
slednje je dodal, ko sem ga
malce nejeverno pogledal, saj
je tista dvorana kar nekam
prevelika, da bi ji bil kos en
sam.
Moral sem se odpraviti.
Seveda nisem mogel oditi
brez obljube, da bom poskr-
bel za fotografije, ki ga bo-
do še dolga leta spominjale
na dni, ko je daleč stran od
rodAega mesta našel nove
prijatelje in z njimi živel v
vojašnici pa tudi na keglji-
šču. kjer je bil »glavni šef«.
Ekonomika pa še
vse kaj drugega ^
Besima Smailagiča lahko
velikokrat srečate v Sloven-
ski Bistrici. Posebno dobro
so mu znane poti, po katerih
je potrebno iskati živež. Ka-
ko jih tudi ne bi? Po skoraj
dvajsetih letih je postal star
intendant&ki maček. Torej
nadvse pomembna in spošto-
Radisav Miljkovič
vana dolžnost. Spoštovana ne
samo zaradi tega položaja, do
katerega imajo vojaki že od
nekdaj prav poseben odnos.
(Konec na 12. strani)
STRAN 8
tednik — Četrtek, s. oktobra 1970
Biti moramo takšni, kot eias je ...
(Nadaljevanje z 11. strani)
temveč tudi zaradi njega sa-
mega, ki morda bolj kot mno-
gi drugi svojemu delu daje
prvenstven oomen.
Na ramenih nosi štiri ru-
mene trake, torej je stari
vodnik prve klase. Prav za-
res bi ne mogel človek mimo
opisa njegove podobe. Izza
naočnikov in košatih brk se
skriva nasmeh, ki pritegne
tudi najbolj nezainteresirane-
ga opazovalca. Vredno pa je
prisluhniti tudi njegovim be-
sedam. ki niso nikoli prazne,
nikoli niso govoričenje. Pove
kolikor povedati ima in pre-
pričan je. da je vsa stvar s
tem rešena.
Kajpada me je zanimalo,
kako je »zašel« med inten-
dante. Takole mi je povedal:
»Leta 1949 je bilo. Povedali
so mi, da je »prvi človek«
za prehrano zbolel. Problem
je bil velik, pa so predlagali,
da vsaj začasno prevzamem
njegov posel. Sicer pa sem bil
vezist. Potem se je čas od-
mikal in vse bolj jasno je po-
stalo, da je moj^ »prekva-
lifikacija« dokončna. Nisem
razmišljal kdo ve kaj. Jasno
je bilo, da je bila to naloga,
ki jo je bilo treba izpolniti.
V takih trenutkih pa nikoli
nisem kolebal. Cas je prine-
sel svoje, po skoraj dvajse-
tih letih pa še vedno oprav-
ljam to delo. Ne bi bilo prav,
če bi rekel, da je bilo že kar
od začetka vse v najlepšem
redu. Veliko sem se moral
naučiti, delati, vendar mi ni-
koli ni bilo preveč. V Slo-
venski Bistrici sem šesto le-
to, več kot dovolj, da posta-
nem domač, čeprav se vozim
vsak dan v službo iz Maribo-
ra.«
Potem sva se zagovorila o
načinu prehrane, kalorijah
in še marsičem. I^e dolgo te-
ga so v bistriški vojašnici
modernizirali jedilnico, ki se-
daj »posluje« po sistemu sa-
mopostrežbe. S tem pa še ni
bilo vse opravljeno. Dokonč-
no bo treba urediti še kuhi-
njo. v katero je že prodrla
modernizacija. Ko bo vse na-
red. bodo imeli vojaki na iz-
biro tri vrste hrane ...
Ob dnevu artilerije pa so
pripadniki JLA priredili v
domu JLA tovariški večer, na
katerem sem se zares lahko
prepričal, da je Besim pravi
kampeljc. Odveč bi bilo go-
voriti. da je dobršen del pri-
prav padel nanj. Mojstrsko
je pripravil pečene odojke,
ki so bili prava poslastica.
Poleg tega pa sem lahko spo-
znal, da ima tudi mnoge dru-
ge sposobnosti. Pripravil je
namreč program, ki je nav-
dušil vse udeležence, ob mno-
gih mizah pa sem slišal po-
hvale. da tako veselo doslej
še nikoli ni b-lo.
Takšen je torej človek, ki
pogosto rad zatrdi, da je de-
lo tista gonilna sila. ki mu
omogoča ne samo obstoj,
temveč tudi lastno zadovolj-
stvo. Svoje bogate izkušnje
prenaša mlajšim rodovom,
preoričan pa sem. da ni vo-
jaka. katerega je s hrano o-
skrboval Besim. da se ne bi
velikokrat spominjal svojega
brkatega intendanta, ki je
vselej imel pripravljeno do-
bro, včasih, če je bilo po-
trebno, pa tudi trdo besedo.
Takšnega starešino ni tež-
ko vzljubiti. Zaupanje pa je
treba izpolnjevati z delom,
ki Besimu nikoli ni bilo mu-
ka, temveč dolžnost in ve-
selje.
Kako se je Makedonec
vživel pri nas
Prav zanimivo je bilo pri-
sluhniti Todoru Kočevu, mi-
mogrede, prijatelji v Bistrici
ga kličejo kar Tošo, ki je pri
nepolnih petnajstih letih za-
pustil rodno vas Josifovo pri
Titovem Velesu. Takrat se je
Todor Kočev
namreč bil odločil, da bo ob-
lekel uniformo kot kadet šo-
le v Ljubljani. Mladeniču ta-
ko dolga pot od doma ni bila
najbolj pri srcu. Znašel se je
v osrčju Slovenije, v kraju,
ki so govorili ljudje takrat
njemu nerazumljiv jezik. Po-
vedal mi je, da se še sam ni
zavedal, ko je že razumel
slovenske prijatelje in tu in
tam rekel tudi kakšno »na-
šo«. Po enem letu šolanja pa
se je preselil in nadaljeval v
Beogradu. Kmalu je bilo šol-
skih dni konec. Postal je vod-
nik in zaprosil je, da bi služ-
boval v kraju, ki bi ne bil
preveč oddaljen od rodnega.
No, življenje se je zasukalo
drugače in želje so se razbli-
nile. Prišel je v Slovensko
Bistrico. Ni razmišlajl o tem
kako daleč od doma je. Spo-
prijel se je z delom, ki je
bilo kmalu kronano z uspe-
hi. Tošo je spoštovan med
starešinami in prav tako med
vojaki. To si je prislužil z
znanjem in z delom med
mladimi vojaki. Vendar se ni
zadovoljil samo s tem. V Slo-
venski Bistrici 3e je vživel in
kmalu so bile želje, da bi
služboval kje v bližini do-
mačega kraja, le še daljna
preteklost.
Mnogi Bistričani dobro ve-
do, kakšen tovariš je. Poseb-
no dobro se tega zavedajo
prijatelji iz nogometnega
kluba Osankarice. s katerimi
se teden za tednom bori za
ugled mesta na športnem
področju. Pa tudi to ni nje-
govo edino udejstovanje. Bil
je tudi član komiteja ZMS,
potem pa je odšel na službo-
vanje v Ljubljano. Življenje
pa je en sam velik krog. Po-
novno se je vrnil v Bistrico,
kjer je z ženo Mišo ustvaril
družino in še bolj »pognal«
korenine v našem kraju.
Dolgo sva se pogovarjala In
beseda je nanesla tudi na
velik problem mladih družin,
ki ga bo slej ko prej potreb-
no temeljito preučiti.
Kot mnogi drugi mladi za-
konci tudi moj sogovornik in
njegova žena nimata stano-
vanja. Težko je ustvarjati in
vzgojiti družino v takšnih o-
koliščinah. Prav zares bi o
teh problemih morali voditi
več računov.
Pa sva se povrnila spet k
delu, ki ga vsak dan oorav-
Ija. Vezist je, telegrafist, u-
pravlja s teleprinterjem, de-
lovno mesto v Slovenski Bi-
strici pa mu je omogočilo tu-
di, da se spoprime s šifrote-
leprinterstvom. Ne skriva za-
dovoljstva, da i~ma priložnost
delati v okolju, ki mu omo-
goča nenehno izpopolnjeva-
nje, pa tudi upošteva njegov
delež pri najrazličnejših iz-
boljšavah. Zadovoljeh je. za-
dovoljni pa so tudi tisti, ki
jim po dolžnosti odgovarja.
Tega mi seveda ni povedal
sam, temveč so spregovorili
njegovi tovariši in predpo-
stavljeni, ki cenijo mladega
strokovnjaka.
Pripravil D. Utenkar
VAŽEN ŠOLSKO ZGODOVINSKI
ZBORNIK PRED IZIDOM
Lani je minilo 100 let, od-
kar je bila na Slovenskem
uvedena 8-letna šolska ob-
veznost za vse slovenske o-
troke. V znamenje te stolet-
nice je slovenski šolski mu-
zej v Ljubljani pripravil in
založil zbornik
OSNOVNA ŠOLA NA SLO-
VENSKEM 1869—1969,
ki so ga uredili* dr. Vlado
Schmidt, dr. Vasilij Melik in
France Ostanek. Obsegal bo
blizu 700 strani formata 14 X
20,5.
V	zborniku sodeluje nad
15 pedagoških delavcev, ki
so po zgodovinskih virih ob-
delali posamezna področja iz
razvoja slovenske šole v zad-
njih 100 letih. V tem delu
bo prvič pri nas kritično ob-
ravnavano važno obdobje iz
slovenske šolske zgodovine,
ki je prineslo našemu na-
rodu poleg določenih brid-
kosti tudi razveseljiv napre-
dek v našem obveznem šol-
stvu. zlasti po 1. 1918. V tem
stoletnem razvoju so tudi u-
čitelji in slovenski župani
prispevali precejšen delež, da
so se nekdanje dvojezične
slovensko-nemške šole po-
stopno spreminjale v prave
slovenske vzgojno učne za-
vode.
V	prvem delu zbornika so
tile prispevki:
dr. V. Melik: Slovenci in
šolska zakonodaja pred 100
leti;
dr. V. Schmidt: Osnovna
šola in osnovnošolska zako-
nodaja pred 100 leti;
dr. J. Sagadin: Kvantita-
tivna analiza razvoja osnov-
nega šolstva v razdobju 1871
do 1941;
L. Ude: Zgodovina slo ven-
skega pouka na koroških os-
novnih šolah;
D. Pahor: Pregled, razvoja
osnovnega šolstva na zahod-
nem robu slovenskega ozem-
lja;
dr. F. Strmčnik: Razvoj
izobraževanja osnovnošolske,
ga učitelj stva na Slovenskem
v obdobju od 1. 1869 do raz-
pada Avstro-Ogrske.
V drugem delu zbornika pa
avtorji obravnavajo razvoj
pouka posameznih učnih
predmetov ter ga ovrednoti-
jo do današnjih dni. Svoje
razprave s tega področja so
prispevali: Albert Žerjav,
Alfonz Kopriva, Venčeslav
Čopič, Janez Tomšič, Drago
Stepišnik, Venčeslav Winkler,
France Ostanek in Anica Do-
lanc.
Nujno je, da postanejo na-
še osnovne šole (kakor tudi
posamezniki) prednaročnilci
tega zbornika, iz katerega se.
bo dalo zajemati tudi pre-
cej snovi za šolski zgodovin-:
skl pouk, ki je doslej razvoj]
šolstva pri nas premalo upo-;
števal. V prednaročilu bo ce-;
na knjigi 70 din, pozneje pa I
višja. Ker je naklada takOi
obsežnega dela omejena (ma-i
lo nad tisoč izvodov) je tre-''
ba do novembra t. 1. pohite-i
ti z naročili na naslov: Slo-]
venski šolski muzej, Ljublja-i
na. Poljanska c.'28 (žiro ra-:
čun 501-3-14).	-er-:
Ljutomer: DravaJ7:15
Rokometaši so v gosteh o-
svojili dve točki, saj so v
Ljutomeru premagali mlado
in neizkušeno ekipo. Rezul*
tat bi bil lahko nedvomno
višji, če Drava ne bi sf>et za-
igrala dveh zelo različnih
polčasov: prizadevnega in po-
žrtvovalnega v prvem delu
ter neresnega v nadaljeva-
nju.
Tekmo je odlično vodil
Šraj iz Beltinec.
Gole so dosegli za Dravo:
Kovač 7. Križe 5, Grame 2.
4. Jurkovič 2, Bezjak 1, z^
Ljutomer: Topolinjek 7, Skr-
get 4, Feguš 3. Marjanovič 2,
Zmauc 1 gol.
Drava : Slovenj
Gradec, mladinci 11
Mladinci Drave so moral'
kloniti pred mnogo boljšii^
nasprotnikom, ki je prikaza'
prav dopadljiv rokomet. Do-
mačinom primanjkuje igral'
cev — mladincev, da bi lahW
sestavili ekipo, ki bi dostojno
zastopala naše mesto.
Uspešni so bili za DravO;
Skok 6, Plamberger in Vrab
2, Majnik 1; za goste pa Be'
liš in Fajšman 6, Bari ^
Marko 3, Hapečnik 2 gola.
Sodil je orav dobro Gram'
iz Maribora.
Delavski svet stanovanjsko-komunalnega pod-
jetja Ormož razpisuje na podlagi 11. člena zakona
o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Urad-
ni list SRS, št. 42-218/66) v zvezi 7. člena odloka o
urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
1-5/68)
JAVNI f>!ATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča pare. št. 546/8, 546/9,
546/11, 546 12, 546 14, 546/15, .546/16, 546/17, 546 18,
546	19, 547/19, 547/22, 547/23, 547/24, 547/25, 547/31,
547	34, 547/37 in 548/9 k. o. Ormož, ob kopališču v
Ormožu, je predvideno za gradnjo individualnih
stanovanjskih hiš.
Izklicna cena za zemljišče je 4.— din za 1 kva-
dratni meter.
Najboljši ponudniki morajo trpeti vse stroške
izgradnje komunalnih naprav (to je vodovodno in
električno omrežje s priključki, kanalizacijo ter
dovozne ceste).
Rok za plačilo odškodnine je 8 dni po prejemu
odločbe o uporabi stavbnega zemljišča, oziroma po
podpisu pogodbe.
Glede na izpolnjevanje obveznosti izgradnje ko-
munalnih naprav mora najugodnejši ponudnik skle-
niti s stanovanjsko komunalnim podjetjem Ormož
posebno pogodbo pred vročitvijo odločbe o dodelitvi
zemljišča.
Ža pričetek gradnje je rok 6 mesecev od prav-
nomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, za do-
končanje po 3. letu od začetka gradnje.
Javni natečaj je usten in bo v četrtek, dne 22.
oktobra 1970, ob 9. uri v prostorih stanovanjsko
komunalnega podjetja Ormož. Mestni trg št. 9 a.
Udeleženci natečaja so dolžni pred pričetkom
javnega natečaja plačati pri stanovanjsko komu-
nalnem podjetju Ormož varščino v višini 10 "/o od
izklicne cene.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom so na razpo-
lago v upravi stanovanjsko komunalnega podjetja
Ormož, vsak dan od 8. do 12. ure.
DELAVSKI SVET
STANOVANJSKO-KOMUNALNEGA
■pnriTT^/rT A nTJiv/rn'?:
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970
STRAN II

Skoraj neverjetno je, da bi
^eka mati rodila 51 otrok. Pa
gaj jih tudi ta, o kateri mi-
jlim pisati, ni toliko rodila,
vendar jim je kljub temu
»iiiati«.
V mislih imam ženico 67-
letno Antonijo Damiš — Gra-
šič ali »Grašičevo mater« iz
Žerovinc 1. O njej sem pred
l^ratkim pisal v zvezi z nekim
drugim problemom pod na-
slovom »Ostala sem zapu-
ščen otrok ... « Danes pa bo
telda beseda o nečem, česar
ne srečamo vsak dan.
Antonijo Grašič ali »Gra-
šičevo mater«, kakor jo so-
vaščani imenujejo, sem obi-
slcal na domu in jo poprosil
za razgovor. Ustregla mi je
in za vas, dragi bralci, pove-
dala tole:
»Svojo zgodnjo mladost
sem preživela kot večina mo-
jih vrstnic. Bila sem pastiri-
ca in dekla. Pozneje sem u-
bogala klic srca in se poro-
čila. Saj veste, z zakonom
pa se vedno začnejo težave
m skrbi, ki pa se jih še da-
nes, žal, nisem znebila. Ni-
koli v življenju si nisem
mogla privoščiti oddiha. Ve-
dno je prišlo kaj, da sem mo-
rala urediti doma ali pa sem
pomagala drugim, ki so mo-
ie pomoči bili potrebni. Ko
ie prišla vojna, pa mi prav
-aito niso cvetele rože. Spet
iem morala delati bolj za
iruge, kakor pa sama zase.
Večkrat se je oglasil kak
partizan in rada sem ga za-
■ožila s hrano, ali mu kak-i,
Irugače pomagala, a mi »li
:al, kakor mi ni žal ničesar,
Itar sem storila za druge.
Pomagala sem pač po svojih
močeh, ker nikoli nisem mo-
?la storiti tega, da bi koga
pustila v nesreči.«
>>Mi lahko morda zaupate,
zakaj vas vsi sovaščani, sta-
ri ali mladi, kličejo za »Gra-
šičevo mater?«
»To se me je oprijelo že
med vojno, ko sem pomagala
partizanom. Ostalo pa je do
danes verjetno zato, ker sem
vsakemu rada pomagala in še
pomagam, če le morem, l^a-
mo veste, med nama rečeno,
da še vedno pride tu in tam
do veljave tisti stari prego-
vor, ki pravi: »Dobrota je si-
rota.«
»Tukaj v vasi so mi pove-
dali, da ste vi mati z največ
otroki. Ali je to res?«
»Da in ne! Svojih otrok
sem imela devet, toda od teh
devetih je samo eden živ, ta
pa je z ženo pobegnil v Nem-
čijo, tako da sva z možem
ostala sama. Pomagala sem
pri petintridesetih porodih in
mi ljudje zato pravijo »ma-
ti«. To pa zato. ker sem tem
otrokom pomagala, da so za-
gledali »luč sveta«. Vzgoji-
la <^em štiri tuje otroke, ki so
jim starši pomrli in sedaj so
pri meni trije vnuki, ki jih
vzgajam, kakor bi bili moji
otroci. Starši so v tujini in
se zanje več ne brigajo in so
zato ostžli na mojih rokah
od najzgodneišegfa otroštva.
No, to so moji otroci, o ka-
terih so vam sovaščani go-
vorili!«
»In ob koncu, kaj je vaša
največja želja?«
»Moja največja želja je, da
bi mojim trem vnukom v
življenju bilo boljše in lep-
še, kakor je bilo meni. Želim
tudi, da bi v svetu bil mir
in konec prelivanja krvi, da
ne bi umirali ljudje za tuje
interese, kakor so to morali
naši ljudje za Hitlerja!«
To so besede, s katerimi je
Antonija končala uradni del
pogovora. Se o marsičem mi
je pripovedovala in če bi ho-
tel vse zapisati, tega ne bi
zmogel. Poslovil sem se z le-
pim vtisom od nje, njenega
moža Ivana in treh vnukov:
Ivanke, Jožeka in Lojzeka. Ti
ljudje so se mi tako priku-
pili, da z besedo ne morem
izraziti občutka v srcu, ko se
spomnim na te preproste,
vendar inteligentne in veli-
kodušne ljudi. Predvsem pa
sem prepričan, da se bom
dolgo spominjal svojega pr-
vega srečanja z »Grašičevo
mamo«na njenem domu, ka-
ko mi je vsa majhna in ob-
težena z leti prihitela napro-
ti in mi stisnila roko.
FranČfek Kelemina
HM	^	m m
9. oktobra 1943 — je bil v
Kočevju sodni proces proti
'otliteljem bele in plave gar-
ki jih je narodnoosvobo-
dilna vojska ujela v Grčari-
in na Turjaku. Na zatbž-
klopi je sedelo 21 obtožen-
Izredno vojaško sodišče
je 16 obsodilo na smrt, 5
I*® na prisilno delo.
To je bil prvi proces proti
"ojnim zločincem v okupira-
li Evropi.
oktobra 1919 — so pred-
jjavniki komunistične mla-
"^e na konferenci v Zagre-
ustanovili Savez komu-
nistične omladine Jugoslavi-
f - SKOJ.
^ 1920 — se je v plebiscitni
■Oni A izreklo 15.279 glaso-
valcev za Jugoslavijo, za Av-
'^'■ijo pa 22.025; med slednji-
mi je bilo okoli 10.000 Slo-
'^ncev, ki so glasovali za
^strijsko republiko proti
kraljevini SHS. Cona B je za-
to brez glasovanja pripadla
Avstriji.
1943 — je bilo na Suhorju
prvo glasovanje slovenskih
pravnikov z osvobojenega o-
zemlja. Zbora se je udeleži-
lo 85 pravnikov — borcev in
aktivistov.
11.	oktobra 1919 — je izšla
prva in edina številka komu-
nističnega lista »Vstajenje«.
1941 — se je s prvo parti-
zansko akcijo v Prilepu zače-
la oborožena vstaja make-
donskega ljudstva. Bolgarske
okupacijske oblasti so ostro
reagirale.
12.	oktobra 1919 — se je v
Sloveniji začela splošna stav-
ka tiskarskih delavcev. Na-
slednji dan so prenehali iz-
hajati vsi listi v Sloveniji,
namesto njih pa so izhajale
med stavko »Novice«, ki so
prinašale le najbolj nujne
vesti. Stavka je trajala do 8.
decembra.
13.	oktobra 1936 — je mi-
nister za socialno politiko in
narodno zdravje revolucio-
narnih akcij v tem letu do-
ločil Delavski zbornici poseb-
nega komisarja in revizijsko-
komisijo za pregled poslova-
nja v letih 1934-36. Strokov-
na komisija in druge stro-
kovne organizacije so ostro
protestirale.
. 1942 — je bil dr. Marko
Natlačen, slovenski kvizling,
kaznovan s smrtjo. Ob 18. u-
ri tega dne pa so Italijani
ustrelili pred njegovo vilo 24
talcev.
1943 — je Italija napove-
dala vojno silam osi.
14.	oktobra 1920 — so se
delavci v Trstu spopadli s fa-
šisti. ki so hoteli preprečiti
manifestacijo za priznanje
Sovjetske zveze. Fašisti so
prvič požgali uredniške pro-
store tiskarne delavskih li-
stov.
1942	— so v gramozni jami
pri Ljubljani ustrelili 7 tal-
cev, med njimi je bil tudi
književnik Vinko Košak.
1943	— je Vrhovni štab
NOV in partizanskih odredov
Jugoslavije ustanovil prvo
letalsko bazo.
1948 — se je v Beogradu
končal IV. kongres SKOJ ob
navzočnosti 946 delegatov, ki
je trajal 3 dni. Kongres je po-
trdil sklep CK SKOJ in Cen-
tralnega sveta LMJ. da se
skliče skupen kongres obeh
organizacij. Maršal Tito je
SKOJ podelil red narodnega
heroja v priznanje mladini
za nesebično borbo proti re-
žimu bivše Jugoslavije, za
heroizem v osvobodilni vojni
in za požrtvovalno delo pri
graditvi socializma.
15.	oktobra 1922 — je bila
z odlokom prepovedana upo-
raba slovenskega jezika na
sodiščih v Julijski krajini.
1943 — se je začelo vpiso-
vanje 3 odstotnega posojila
narodne osvoboditve za po-
trebe narodnoosvobodilne voj-
ske Slovenije in osvobojene-
ga ozemlja v višini 58.000.000
lir.
1946 — se je končala v Pa-
rizu mirovna konferenca, ki
je trajala od 29. julija. Ob-
ravnavala je mirovne pogod-
be z bivšimi zavezniki hit-
lerjevske Nemčije: z Itali-
jo, Finsko, Romunijo, Mad-
žarsko in Bolgarijo. Konfe-
rence so se udeležile države
protihitlerjevske koalicije
(tudi Jugoslavija). Po trdih
diplomatskih bojih ie dose-
gla soglasje glede osnovnih
vprašanj. Končno besedilo
načrta mirovnih pogodb pa
je bilo formulirano šele na
posvetovanju ministrov zu-
nanjih zadev velesil v New
Yorku od 4. novembra do 12.
decembra 1946.
Od otrok je izsiljeval denar
Nekje proti koncu avgu-
sta se je Z. K. peljal z mo-
pedom v Brebrovnik k svo-
jemu dekletu. Na cesti Sa-
lovci — Krče vina je srečal
12-letna Franca Trstenjaka
in Matijo Podgorelec iz Sa-
lovec. Oba je ustavil in od
njiju izsiljeval denar. Ko sta
fanta vsa prestrašena pove-
dala,» da nimata denarja, ju
je oba pretepel. Franc jo je
sicer poceni odnesel, a je za-
to Matija bolj »gor plačal«.
Po telesu je dobil poškodbe
v obliki modrih podpludo, in
sicer zato, ker ga je Z. vrgel
na tla in ga je brcal. Tako je
namreč fant pozneje povedal.
Ko sta se fanta vrnila do-
mov in povedala, kaj sta do-
živela, sta njuna očeta ra-
zumljivo, bila ogorčena.
Nekaj dni za tem se je Z.
peljal skozi Salovce v Or-
mož in kot nalašč se mu je
ravno za Podgorelčevo do-
mačijo pokvaril moped. Ko
so otroci povedali očetu Pod-
gorelcu, kdo popravlja mo-
ped za njegovo hišo, je ta o-
gorčeno planil na cesto, zgra-
bil Ž. za ovratnik in odvle-
kel v klet. Tamkaj ga je z
vrvjo temeljito premikastil
in ga vrgel nazaj na cesto.
2. je pozneje šel k pristoj-
nemu zdravniku, ta pa mu je
izdal poškodbeno spričevalo,
s katerim je na Občinskem
sodišču v Ormožu vložil tož-
bo zoper očeta Podgorelca
zato, ker ga je napadel na
poti in mu z vrvjo v svoji
kleti temeljito »preštel« ko-
sti. Ni pa pomislil, da si je
tega pravzaprav sam kriv,
ker je od otrok izsiljeval de-
nar in jih nazadnje pretepel.
Ko sem Z. pred kratkim o-
biskal, sem ga zaprosil za
kratek razgovor. Bil je takoj
pripravljen in nisem mogel
verjeti, da ima tako rnlad
fant za seboj tako burno pre-
teklost. Priznal je, da mu je
sedaj žal storjenega dejanja
in obljubil mi je, da bo to
tožbo na sodišču v najkraj-
šem času umaknil, ker ne bi
rad po nepotrebnem prišel
pri ljudeh v zamero. Oblju-
bil mi je tudi, da česa po-
dobnega ne bo nikdar več
storil.
F. Kelemina
SL^VU^varstva
ŽIVALI
Skoraj neopazno je sve-
tovna javnost praznovala dan
varstva živali. Te človeka in
človeštvo spremljajo skozi
tisočletja. Prav zato želimo
občane in javnost opozoriti
na žalostno dejstvo, da so
danes v naši socialistični
družbi še nismo uspeli uza-
koniti postave za varstvo ži-
vali pred mučenjem.
To nas še loči od drugih
kulturnih narodov in nas ži-
gosa v naši brezbrižnosti.
Znano je namreč, da imajo
drugod, zlasti v skandinav-
skih državah tep redpise že
zdavnaj uzakonjene. Ljudje
pa so tudi pravi ljubitelji
štirinožcev ter že svoje otro-
ke vzgajajo v ljubezni do ži-
vali. ne samo udomačenih,
tudi tistih v divjini.
Ker je žival, in to ne samo
udomačena, nenehen sprem-
ljevalec in tudi hranitelj člo-
veka, je logično, da je, ozi-
roma bi naj bila ena temelj-
nih človekovih dolžnosti, da
s tem svojim spremljeval-
cem ravna kar se da huma-
no. Ta imperativ ne sme bi-
ti odvisen od samovolje po-
sameznika, temveč je dol-
žnost celotne skupnosti.
Danes že niso več redki
primeri, da tuji turisti kaže-
jo s prsti za nami, da govo-
re in pišejo, kako jih ]e
strah prihajati v deželo, kjer
je žival izpostavljena naj-
različnejšim krutim samovo-
ljam posameznikov. Znano je,
da imajo že v številnih tu-
ristično razvitih deželah ho-
tele že tudi za pse. najzve-
stejše človekove spremljeval-
ce, da imajo vse boljše trgo-
vine že tudi posebne prosto-
re, kjer ljudje za čas, ko ku-
pujejo v trgovini, dajo v
varstvo svojega psička. Pri
nas pa imamo te živali pri-
pete na verige, dostikrat
brez hrane, vode, da o mu-
čenju vprežne živine že niti
ne govorimo. Še huje pa je
s tisto živino, ki je namenje-
na za zakol ter marsikje do-
življa pred svojo smrtjo pra-
vo maltretiranje. Tu pred-
njačijo mesarji klavci, goni-
či pa tudi vozniki, ki vozi-
jo živino v mesnice, seveda
ne vsi. Tudi vozniki vprežni
živini niso najbolj prizanes-
ljivi.
Četudi še nimamo zakona
o varstvu živali, menim, dg
smo Slovenci toliko kulturen
narod, da bomo prenehali s
trpinčenjem živali, vse od
domačih in tistih, ki žive v
naravi pa tudi ptic in da bO"
mo na to opozarjali tudi so-
državljane. Prav tako bi naj
tudi šolska vodstva opozorila
svoje učence, da živali kot
tudi ptice niso igrače, še
manj tarče za urjenje svojih
strelskih spretnosti, kar da-
nes tako rada preizkuša na-
ša mladina in starši ji to do-
puščajo... F. Hovnik
STRA'1 U
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970
Koristni nasveta tv spored
SLAB DUH odpravite iz o-
mare. če io znotraj umijete
s precej močno raztopino hi- ;
permangana. Omaro je po
pranju treba pustiti nekaj
dni odprto, da se temeliito
posuši. Ce pa je notranjost
politirana, se tega načina nt
moremo poslužiti, ker bi po-
škodovali polituro. Zato si
pomagamo z gorčično moko.
Stresemo jo v široko posodo,
ki jo postavimo v omaro ter
pustimo tam nekaj dni. Gor-
čična moka bo posrkala ne-
prijeten vonj. Ce je treba,
moko še menjamo, nato pa
omaro dobro prezračimo.
APNO spravimo z lesenih
tal s kisom, posebno trdo-
vratne madeže z vročim.
ČRNILO spravimo z lesa
najhitreje z limonino kislino
in toplo vodo.
MADEŽE od strojnega olja
na tkaninah, kamor pridejo
na šivalnem stroju, odpravi-
mo. če jih potresemo s ko-
ruznim škrobom ali s sm.uk-
cem. Cez nekaj časa nama-
zano mesto zbrišemo ali skr-
tačimo.
PREDPRAŽNIK varuje
stanovanje blata in prahu.
Vendar ga je treba vsak dan
dvigniti in temeljito očistiti.
Delo si olajšamo, če jih ob
suhem vremenu podložimo s
papirjem, da ostane prah na
njem. V mokrem času pa mo-
ramo zamenjati moker pred-
pražnik s suhim. Zato jih
moramo imeti več. Le tako
bo ostalo blato in prah izven
stanovanja.
ZEI.EZNE PREDMETE
najlažje očistimo z v nafto
namočeno krpo.
KOTLOVEC odpravimo iz
posode, če damo v tako po-
sodo kis in ga pustimo v njej
čez noč. Uspešno sredstvo je
tudi voda, mešana s salmija-
kom. Tanko plast kotlovca
odpravimo iz posode, če v
njej prekuhamo kis.
V posodi se ne bo nabral
kotlovec, če je v njej košček
marmora.
SADJE, pravilno posušeno,
čutimo pod prstom kot meh-
ko radirko.
MARMELADA je kuhana,
če se kaplja na krožniku ne
razleze. Ce je še tekoča, je
treba nadaljevati s kuha-
njem.
PLOČEVINAST F^OKROV
na kozarcu odpremo lažje, če
položimo čezenj smirkov pa-
pir. Tako dobimo trden pri-
jem in takoj odpremo koza-
rec.
NEDEI.JA, 11. oktobra
9.30 Pet minut po domače 9.40
Kmetijski razi?ledi 10.00 Kmetij-
ska oddaja 10.45 Mozaik 10.50 O-
troška matineja. TV kažipot,
športno popoldne 18.30 Mestece
Pevton 19.45 Ci-kcak 20.00 TV
dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Mejaši
21.40 Godala v ritmu 22.00 Šport-
ni pregled 22.30 Neobvezno 23.10
Poročila.
PONEDEI.JEK 21. oktobra
9.35 TV V šoli 10.30 Nemščina
10.45 Angleščina 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 14.45 TV v šo-
li 15.40 Nemščina IG.10 Franco-
ščina 17.15 Madžarski TV pregled
18.00 Zgodbe o taktuju 18.15 Ob-
zornik 18.30 Po sledeh napredka
19.00 Mozaik 19.05 Diapazon 19.50
Cikcak 20.00 TV dnevnik 50.30
3-2-1 20.35 A. Decany: Rosenber-
ga ne smeta umreti. Znani obra-
zi. Poročila.
TOKEK. 13. oktobra
9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina
11.00 Osnove splošne Izobrazbe
14.45 TV v šoli 15.40 Ruščina 16.10
Angleščina 17.45 Pravljica 18.00
Risanka 18.15 Obzornik 18.30 Tor-
kov večer z Jožetom Kampičem
19.00 Mozaik 19.05 O našem go-
vorjenju 19.30 Soolne bolezni n'.-
so zatrte 19.50 Cikcak 20.00 TV
dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Avantu-
ra 22.55 Poročila.
SREDA. 14. oktobra
9.35 TV v šoli 11 00 Osnove
splošne izobrazbe 11.30 Oddaja
za prosvetne delavce 17.15 Ma-
džarski TV pregled 17.50 Zaklad
kapitana Parangala 18.30 Obzor-
nik 18.35 Obrežie 19.00 Mozaik
19.05 TV Variete 19.20 Praznik na
vasi 19.50 Cikcak 20.00 TVldnev-
nik 20.30 3-2-1 20.35 Teh naših
petdeset let 22.10 Nogomet: Lu-
xemburg — Jugoslavija 23 40 Po-
ročila.
ČETRTEK. 1.5. oktobra
9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina
10.45 Angleščina 11.00 Francoščina
14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina
15.55 Angleščina 16.10 Osnove
splošne izobrazbe 17.15 Madžar-
ski TV pregled 17.45 Tiktak 18.00
TV studio vrtec 18.15 Obzornik
18.30 Izbrali smo v Kranju 19.00
Mozaik 19.05 Enkrat v tednu
19.20 Doktor v hiši 19.50 Cikcak
20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35
A. J. Cronin: Primeri dr. Fin-
laya 21.25 Kulturne diagonale
22.00 Veliki orkestri. Poročila.
PETEK, 16. oktobra
9.35 TV v šoli 11.00 Angleščina
14.45 TV v šoli 16.10 Osnove sploš-
ne izobrazbe 16.45 Madžarski TV
pregled 17.25 MC Pheetersovo
popotovanje 18.15 Obzornik 18.30
Jazz 19.00 Mozaik 19.05 V sredi-
šču pozornosti 19.45 Cikcak 20.00
TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Naj-
večja predstava na svetu 23.05
3-2-1 23.10 Poročila.
SOBOTA, 17. oktobra
9.35 TV v šoli 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 11,30 Oddaja
za prosvetne delavce 15,30 Košar-
karski turnir Partizana 17,45 Ob-
zornik 17.50 Po domače s Podpe-
škim oktetom in triom Burnik
18.15 V senci zvezd 19.10 Mozaik
19.15 S kamero po svetu 19.*45
Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30
3-2-1 20.35 Senegalski folklorni
ansambel 21.35 3-2-1 21,40 Skriv-.
nosti morja 22,05 Nepremagljivi
22.55 TV kažipot 23,15 Poročila.
Kino
PTUJ
8.	oktobra KORAKAJ, NE
TECI ameriški film;
9.	in 10. oktobra JOE NA-
VAHO angleški film;
n. oktobra ALARM V
VSEMIRJU ameriški film;
12. in 13. oktobra CLEO-
PATRA ameriški film;
14. oktobra BOLJE VDO-
VA, KOT... ameriško-itali-
janski film.
ORMOŽ
10.	oktobra francoski film
VESELO LETOVANJE; 11.
oktobra italijanski film U-
GRABITEV.
VELIKA NEDELJA
10.	oktobra italijanski film
UGRABITEV; 11. oktobra
francoski film VESELO LE-
TOVANJE.
GORigNICA
11.	oktobra ameriški film
TOBRUK.
LJUTOMER
10.	in 11. oktobra ameriški
film PANCO VILA JASE;14.
in 15. oktobra it.-nem. film
DNEVI JEZE.
SLOVENSKA BISTRICA
8. in 9. oktobra švedsko-
danski film JAZ, ŽENSKA;
11. in 12. oktobra angleški
film RAZBOJNIKI NA RI-
VIERI.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
11.	oktobra ameriški film
HEROJI TELEMARKA.
ZAVRC
11. oktobra italijanski film
ADIOS, GRINGO!
Tekmovanje
za Zorkov
tnemorial
v Mariboru
V sredo 30. 9. je bilo v Ma-
riboru mednarodno atletsko
tekmovanje za »Zorkov« me-
morial, ki se ga je udeležilo
čez 100 atletov Slovenije. Hr-
vaške, Beograda in sosedne
Avstrije. Najuspešnejša tek-
movalca 9ta bila pl:i moških
Miro Kocuvan, Kladivar, Ce-
lje, v teku na 200 m, in pri
ženskah Breda Babošek, ZAK
Maribor, v skoku v višino.
Sodelovali so tudi tekači iz
partizanskih društev Ptuja
in Markovec. Tonček Stanj-
ko je bil v teku na 300 m če-
trti. Dosegel je isti čas kot
tretje uvrščeni in mu je tako
za las ušlo bronasto odlioje.
Poudariti velja, da je v tej
skupini tekel članski prvak
Slovenije Kavčič iz Kranja.
Boris Žohar se je v teku na
1000 m za mladince uvrstil
na zadovoljivo 6. mesto.
Od Markovčanov je tek-
moval Alojz Vršič v teku na
3000 m in pristal na 13. me-
stu. Tu je bila konkurenca
zelo močna, saj je republiški
prvak Drago Zuntar iz Celja
osvojil šele 3. mesto. Čerav-
no atleti iz ptujskega območ-
ja niso osvojili medalj, saj
so brez njih ostali tudi mno-
go boljši atleti, je njihova
uvrstitev na tako kvalitetni
prireditvi zadovoljiva.
OP
JurovcI in PodSehnlk
brez vode?
Na zadnji seji občinske
skupščine Ptuj smo slišali
tudi problem, ki se je pojavil
ob gradnji ceste Ptuj — Ma-
celj. Ob raznih zegcieljskih
delih pri gradnji ceste so bi-
le presekane nekatere vodne
žile, ki so napajale bližnje
studence v Juiwcih. Tam-
kajšnje prebivalce je ta. če
se smemo tako izraziti — viš-
ja sila precej prizadela in že
trkajo na najrazličnejša vra-
ta, da bi bili preskrbljeni z
zdravo pitno vodo.
Enak problem se je poja-
vil tudi v Podlehniku. Pole?
tega so ugotovili, da sedanje
vodovodno zajetje ne bo za-
doščalo za potrebe nove šole,
ki jo gradijo v tem kraju.
J. S.
Tednikp
vaš list i
v
TEDNIK — četrtek, 8. oktobra 1970
STRAN II
Reieriirano
Dober den drogi Prleki no
vsa rezervirana žlohta z mo-
jega rezerviranega kota!
Prejšji tjeden sen van pi-
sa, ke se od same žalosti, ke
nemren jobolk nikan odati,
no od šmarničnega veselja
na ves glos okoli voglof auf-
biks deren, gnes pa van mo-
ren FK)vedati, ke me je toti
auf-biks skoro v večno po-
hriistaje sprava. Saj vete ve-
na, kak gre tota zadeva v Pr-
lekiji: enkrat na ves glos,
enkrat pa po tihen se zde-
reš auf-biks, tretjič pa je no-
vadno že tak, ke samo na ši-
roko gobec odpreš, — zdre-
ti se več nemreš, saj je kokš-
na listnata ročica ali brano-
vlek boj nogel, ke ti aparat
za gučaje doj zadela. No, ne-
ke tokega se je zgodilo tiidi
meni. Preštima sen, ke mi
poleg tistih provih škorcof, ki
po liifti lečejo, hodijo v go-
rico zobat iiidi krščeni škor-
ci, ven ke jih je dosti tiidi
med vami. Odprovin se ti jas
večer v gorico, da me ne bi
zeblo sen si vzeja krese ma-
lo kočje sline no seveda za
obrambo no napad en vredik
gorični kolek. Vena še ne je
bila viira ob desetih ponoči
pa sen že začuja, kak je na
drugi stroni gorice neke za-
šumotalo. Malo po štireh ma-
lo po dveh sen začeja čista
po vojaško puzati na drugi
kunec gorice. Tema je bila
kak v roli, nič ne čujen no
nikoga ne vidin. Naenkrat
začne iti neke naravnoč prta
meni. Stisna sen gorični ko-
lek tak, ke je vena voda žje-
ga pritekla pa čaka. Aha, smo
že fkup. Vidin dve postovi,
ki kumer tri metre fkraj od
mene trgata moje celoletne
žiile. Skočin v luft no za-
mohnen glih tak kak gdo je
Jurčičof Krjavelj preseka
hujdiča na polovico. Palo je
PO trden to sen preštima,
glih tak pa sen preštima, gdo
nekaj sekund za ten go-
rični kolek poboža tiidi me-
ne. Ce glih bla trda tema, sen
naenkrat zagledna fse zvez-
de na nebi, fse prleške bre-
gače no še šterntolski rol, ki
se je ziba tan daleč na Drav-
sken polji. Kumer sen priša
k sebi, tak sen ba omotičen,
^loja nočna beroča sta seveda
zginola v temo. Krez en cajt
sen čiija, kak sta po cesti
odbrnela dvo mopeda. Huj-
^jča sta bila motorizirana,
^'idite. tak se človeki zgodi
v jegovi lostni gorici. Zaj pa
reete, če je to pravica. Člo-
^ik celo leto dela, te pa ti
Pridejo nekšni razbojniki, ki
" čejo naravnoč povedano
Požreti tvoj švic na trdo de-
lo- Po pravici povedano je v
fiašen kmetijstvi tokih stri-
cof iz leta v leto več.
piše franCek izpod
holoz
spoštovoni lujs!
Veš tudi jas, ki sen tan pod
Halozami duma, ti moren
neke povedati. Nemo ti pisa
o naših kmečkih križih no
težovah, saj toga zodje ca j te
niše neče preveč poslušat!
pač pa mo ti napisa, kak se
naši peciklisti na cesti ob-
nošajo. Veš tudi iz našega
kraja je dosti tokih, ki se
vozijo v mesto kriih služit.
Za avte seveda nega penez,
pa je pač treba vsoki den
pecikl med noge djoti no se
v mesto pelati. No,' to seve-
da neje nij hujdega, če bi
bij a pri ten kokšen red no
spoštovoje prometnih pred-
pisov. Pa veš kak ti to gre,
glih tak kak, če kmet krave
po cesti na pašo žene. Po tri-
je no po štirje se ti pelajo
navštric no postovlajo na
kocko svoja življeja drugih
udeležencof prometa. Pri ten
tiidi opozorila miličnikof nič_
ne zaležejo. Dikline se med"
potjo pogovorjajo, kak je ke-
ra kerega pod odejo spistila,
pubeci pa glih tak, kak je
bilo na veselici ali pa pri
kokšni Miciki. Pri ten seve-
da pozobijo, ke so na cesti.
Naj ti poven še to, ke sen
to že večkrot preštima na
Zagrebški cesti. Ce kerega o-
pozoriš na neprevidno vožjo,
ti 'jezik pokože ali pa celo
zagrozi, ke de te preriika.
Tej ko ti naj bo tebi no
vsen kolesoron, ki se tak po
pastirsko po cesti vozijo.
Lepo te podrovla Franček
izpod Haloz.
pozdrovleni
FRANČEK!
Vidin, ke se tudi ti na moj
giič vun razmiš. Lepo bi se
mi zdelo, če bi mi enkrat ne-
ke v čista^ halošken narečji
napisa. Ven, ke bi bili toga
naši vrli Haložani še posebej
veseli. Veš, jas sen hoda sa-
mo v prleške šole pa se na
haloško narečje boj malo viin
zastopin.
Srečno, no bote lepo po-
zdrovleni! Vaš vdoni poniž-
ni prleški Lujs.
Drava : Celje, članice
3:9
Domačinke so danes imele
za nasprotnika zelo močno e-
kipo Celja, ki je prikazala
dopadljiv rokomet. Pred-
vsem hitra in odlična igra v
napadu ter čvrsta obramba
niso dovolila presenečenj.
Domačinke niso imele svoje-
ga dneva, vse preveč so gre-
šile v obrambi, v napadu pa
so premalo streljale ali iz-
gubljale žogo.
Gole so dosegle za Celje:
Hudnik 4, Pavlovič 3, Lupše
2: za Dravo: Zorko, Hojnik
in Kranjc po 1 gol.
Sodil je prav dobro Gamc
iz Maribora.
Šah
PiUj : Zagorje 4,5:3,5
v nedeljo so pričeli svo+e
tekmovanje tudi šahisti, ki
letos tekmujejo v II. sloven-
ski ligi — vzhod. Zraven
njih nastopajo v tem tekmo-
vanju še Lendava, Ljutomer,
Slovenska Bistrica in Vele-
nje.
Izidi prvega srečanja so
naslednji: PodkrajšekiCvetko
1:0, "Bohak:Zornik 0,5:0,5,
Majcenovič:Rijavec 1:0, Fi-
jan:Bajole 0:1, Šeruga:Poz-
nič 0.5:0,5. Skarja:Kerin 0.5:
0,5. Sedlašek:Anžur 0:1, Za-
foštn!k:Drnovšek 1:0.
Tekmovanje je bilo v pro-
storih hotela Poetovio, dobro
organizirano.	anc
Osankarica : Dravinja
0:3
Se eno nedeljo so bistri-
ški nogometaši ostali praznih
rok. Čeprav so mnogi upra-
vičeno pričakovali, da bodo
po treh zaporednih dobrih
igrah to pot pobrali ves izku-
piček, so se dogodki na igri-
šču. zasukali -v tisto smer. ki
ni nič kaj prijetna za domače
ljubitelje nogometa. Poveda-
ti moramo, da je zmaga no-
gometašev iz Slovenskih Ko-
njic zares zaslužena, čeprav
so dosegli vse tri gole po gro-
bih napakah domače obram-
be in to pot izredno nezanes-
ljivega vratarja Kotarja.
Samo v prvih minutah so
Bistričani pokazali vsaj že-
ljo, to pa je skoraj tudi bilo
vse. Ko so Konjičani dosegli
prvi zadetek, so bili Bistri-
čani kot,razbita vojska, zato
pa so v nadaljevanju prejeli
še dva zadetka, ki sta »za-
pečatila« njihovo usodo.
Srečanje, ki si ga je ogle-
dalo okoli 300 gledalcev je
dobro vodil sodnik Sčurič iz
Kidričevega. Osankarica pa
je igrala v naslednji postavi:
Kotar, Stegne, Tkavc, Vasič,
M. Golob, Kočevje, V. Golob,
Pristovnik, Topič (Ker), Zele-
nič in Colič.
-d
nogomet:
Drava : Murska
Sobota 2:2
Domači mladinci so prika-
zali prav dobro igro ter v
zadnjih minutah po krivd"
vratarja dovolili, da je na-
sprotnik odnesel točko iz
Ptuja.
Vaše zdmvje
Prihaja čas
fjrehSadov
Leta 1960 so v institutu za
raziskovanje virusnih obo-
lenj v Salissburyju v Angliji
odkrili virus, ki povzroča
prehlad. Dvanajsti dan po
vdoru virusa v organizem
začne ustvarjati telo proti-
telesa. Ta orotitelesa pri po-
novnem vdoru virusov nasto-
pijo proti njim ter jih nev-
tralizirajo, torej ubranijo or-
ganizem pred boleznijo. Ta
ugotovitev je napotila angle-
ške raziskovalce k misli, da
se organizem sam upira in
bori proti virusni infekciji.
Izid tega boja je odvisen od
življenjske moči vinasov ter
obrambnih moči organizma.
Angleške virusologe je moti-
lo le vsakdanje ugotavljanje
v ambulantah: ljudje, ki so
preboleli prehlad, so po kraj-
šem ali daljšem času ponov-
no zboleli. Zaključek je bil,
da imuniteta po prebolelem
prehladu ni zanesljiva.
Nagnjenost organizma k
prehladnim obolenjem ned-
vomno obstaja. Lahko je pri-
rojena ali pridobljena.
Starost bolnika ni po-
membna, ker se lahko pre-
hladi vsak človek, mlad ali
star. Statistike kažejo, da
ženske zbolijo, pogosteje ka-
kor moški.
Proti pridobljeni nagnje-
nosti k prehladu se lahko
človek uspešno bori tako, da
povečuje svojo odpornost
proti infekciji. Telo je treba
okrepiti z vsakdanjim prha-
njem z mrzlo vodo ali z ma-
sažo z mokro frotirko. Kakor
dolgo dopušča vreme je tre-
ba spati. pri odprtem oknu.
Vsako jutro je treba malo
potelovaditi in pri tem glo-
boko dihati. Morski zrak in
sonce povečujejo odpornost
organizma proti boleznim
gornjih dihalnih poti.
Izkušnje iz ambulant go-
vore o tem, da so ljudje, ki
so pogosto prehlajeni. Nahod
dobijo poleti in pozimi, spo-
nrdadi in jeseni. Zakaj?
Pri ukrivljeni srednji nos-
ni steni ali pri polipih v no-
su je pogost nahod. Podobno
je pri otrocih s povečanimi
mandlji. Kronično obolenje
sinusov je pogost vzrok za
pojav nahoda. Moški zmanj-
šujejo svojo odpornost protE
nahodu z uživanjem alkohola
in s kajenjem. Tudi nepravil-
no oblačenje je velikega po-
mena za obolenje, če ne u-
streza vremenskim razme-
ram.
Velikega pomena glede
možnosti za obolenje je tudi
izčrpanost organizma, kakor
tudi neredna in nezadostna
orehrana. Nehigijenični po-
goji v stanovanju (vlaga!) so
že od zdavnaj znani kot po-
memben dejavnik r>ri pre-
hladu.
Dr. JV
STRA'16 U
TEDNIK — ČETRTEK, 8. oktobra 1970
Radijski program
NEDEI.JA, 11 oktobra
6.00—3.00 Dobro .]utro! — vmes
ob 6.05 Poročila 6.30 Vremenska
napoved — Informativna oddaja
6.50 Danes za vas 7.00 Poročila
7.20 Vremenska napoved — In-
formativna oddala 7.30 Za kme-
tijske proizva.ialce 7.50 Informa-
tivna oddaja 8.00 Poročila — Ra-
dijski in TV spored 8.05 Radij-
ska igra za otroke 8.41 Orkestral-
ne skladbe 9.00 Poročila 9.05 Sre-
čanje v studiu 14 10.00 Poročila
10.05 Se pomnite, tovariši . . .
10,25 Pesmi borbe in dela 10.40
Pet minut za EP 10.45—13.00 Po-
slušalci čestitajo — vmes ob
11.00—11,15 Poročila 11,50—12,00
Pogovor s poslušalci 12.00—12.10
Poročila 13.00 Poročila 13.15 Ob-
vestila in zabavna glasba 13.30
Nedeljska reportaža 13,50 Z an-
sambli DO Sloveniji 14.00 Poro-
čila 14.05 Veseli zvoki 14,30 Hu-
moreska tedna 14.50 Godala v
ritmu 15.00 Poročila 15.05—17.00
Športno popoldne — vmes ob
16,00 EP 17,00 Poročila 17,05 Iz
opernega sveta 17.30 Radijska
igra 18.11 Ogrski plesi 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Glasbene razglednice 19.30
Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo
zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Ples-
na glasba 23.00 Poročila.23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Jazz 24.00
Poročila
VSAK DAN RAZEN NEDELJE:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5,00 Poročila 5.30 Vremenska na-
poved — Danes za vas 5,45 In-
formativna oddaja 6.00 Jutranja
kronika 6.30 Vremenska napo-
ved — Informativna oddaja 6.50
Rekreacija 7,00 Poročila 7.15 In-
formativna oddaja 7,25 Radijski
in TV spored 7,45 Informativna
oddaja 8,00 Poročila.
PONEDELJEK, 12. oktobra
14.00 Poročila 14,10 Lepe melo-
dije 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14,55 Kreditna banka Ljub-
ljana 15.00 Dogodki in odmevi
15,30 Glasbeni intermezzo 15.40
Pojo slovenski zbori 16,00 Pro-
pagandni vrtiljak 16,40 Iz ope-
retnega sveta 17,00 Poročila
17,10 Glasbeno popoldne 18.00 Po-
ročila 18,15 »Signali« 18.35 »In-
terna 469« 19,00 Lahko noč, otro-
ci! 19,10 Obvestila 19,15 Ansambel
Fantje treh dolin 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Operni
stereofonski koncert 21.00 »Kdor
prodre v bistvo moje umetnosti
bo rešen bede . . . « 22.00 Poročila
22,15 Zaplešite z nami 23,00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23,15 Jazz 24.00 Poročila.
TOREK, 13. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Glasba mla-
dih 14.30 Orkester Leon Young
14.40 »S kitaro po svetu« 14.55
Združenje kreditnih bank Slove-
nije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni Intermezzo 15.40 Revija
koncertnih pevcev 16.00 Propa-
gandni vrtiljak 16.40 »Rad Imam
glasbo« 17,00 Poročila 17,10 Beet-
hovnova dela 18,00 Poročila 18,15
V torek nasvidenje! 18.45 Druž-
ba In čas 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19,10 Obvestila 19.15 Ansambel
Maksa Kumra 19,25 EP 19.30 Ra-
dijski dnevnik 20.00 Prodajalna
melodij 20.30 Radijska igra 21,20
Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15
Sodobna glasba 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15
Popevke in- zabavne melodije
24.00 Poročila.
SREDA, 14. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Melodije za
razvedrilo 14.30 EP 14.35 Poslu-
šalci čestitajo 14.55 Kreditna ban-
ka Ljubljana 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Dve simfonični sliki 16.00
Propagandni vrtiljak 16.40 Na o-
blsku v studiu 14 17.00 Poročila
17.10 Jezikovni pogovori 17.25
Glasbena galerija 18.00 Poročila
18,15 Pucclnl: Prizor treh vpra-
šanj iz opere Turandot 18.40 Naš
razgovor 19.00 Lahko noč. otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene
razglednice 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Glasbeni večeri RTV
Ljubljana 21.25 Lahka glasba
22.00 Poročila 22.15 Melodije in
ritmi današnjih dni 23,00 Poro-
čila 23.05 Literarni nokturno 23,15
Jazz 24,00 Poročila,
CETKTEK, 15, oktobra
14.00 Poročila 14.10 »Pesem iz
mladih grl« 14.30 S triom Silva
Stingla 14,45 »Mehurčki« 14,55
Združenje kreditnih bank Slo-
venije 15 00 Dogodki n odmev!
15.30 Glasbeni Intermezzo 15.40
Koncert 16.00 P-opagandni vrti-
ljak 16.40 Zabavna glasba 17,00
Poročila 17,10 Operni koncert
18,00 Poročila 18,15 Popevke za
vas 18 45 Znanstveniki pred mi-
krofonom 19.00 Lahko noč, otro-
ci 19.10 Obvestila 19 15 Ansambel
Jožeta Privška 19.25 EP 19.30 Ra-
dijski dnevnik 20.00 Domače pes-
mi 21,00 Literarni tokovi 21,40
Glasbeni nokturno 22.00 Poročila
22.15 Sodobna balgarska glasba
23,00 Pri tujih radijskih posta-
jah 23,30 Za lahko noč 24.00 Po-
ročila,
PETEK 16. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Skladbe za
mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal-
ci čestitajo 14,55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Dogodki In od-
mevi 15,30 Napotki za turiste
15.35 Glasbeni intermezzo 15.40
Bjelinskl: Serenada 16.00 Propa-
gandni vrtiljak 16.40 »Rad imam
glasbo« 17.00 Poročila 17.10 Člo-
vek in zdravje 17.20 Koncert po
željah 18.00 Poročila 18.)'5 Kon-
cert slovenske glasbe 18.50 Ogle-
dalo časa 19.00 l.ahko noč otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel
Vitala Ahačiča 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 20 let Slovenskega
okteta 20.30 »Top pops 13« 21.15
Oddaja o pomorščakih 22,00 Po-
ročila 22.15 Zvoki iz logov doma-
čih 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Jazz 24,00 Poroči-
la.
SOBOTA, 17. oktobra
14.00 Poročila 14,10 Glasbena
pravljica 14,20 Za prijetno raz-
položenje 14,55 Združenje kredit-
nih bank Slovenije 15.00 Dogod-
ki in odmev: 15.30 Glasbeni In-
termezzo 15.40 Mezzosopranistka
Vera Soukupova 16.00 Propa-
gandni vrtiljak 16.40 Ob isti uri
17.00 Poročila 17,10 Gremo v kino
17.50 Kitara v ritmu 18.00 Poro-
čila 18,15 Iz jugoslovanske ba-
letne glasbe 18.45 S knjižnega tr-
ga 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel Rudija
Bardorferja 19,25 EP 19.30 Radij-
ski dnevnik 20,00 Spoznavajmo
svet In domovino 21,15 Zabavna
glasba 22,00 Poročila 22,20 Odda-
ja za izseljence 23.00 Poročila
23,05 S pesmijo in plesom v novi
teden — vmes ob 24,00 Poročila
01,00 Poročila.
Ptujska osebna
kronika
rodile so:
Jožefa Emeršič, Draženci
18 — Rajka; Marta Lah, Gra-
dišče 10 — Franca; Ana Ma-
lešič, Trubarjeva 6 — deč-
ka; Matilda Matjašič, Selška
cesta n. h. — Simono; Ana
Geč, Ormož, dr. Hrovata 37
—	deklico; Antonija Kosen-
burger, Dobravska cesta 5,
—	Mladena; Jožefa Arnuš,
Jiršovci 56 — Darinko; Mari-
ja Šijanec, Starošinci 21 —
Mirana; Kristina Vidovič,
Strajna 57 — Mileno; Silva
Vinter, Dubrava — Bojana;
Frančiška Pavec, Sobetinci 6
—	Andreja; Terezija Voda,
Nova vas 30 — Danila; Ro-
zalija Ekart, Sp. Jablane 37
—	Bogomira; Marta Horvat,
Krčevina 21 — deklico; An-
gela Meško, Mezgovci 49 —
dečka; Martina Repič, Slav-
šina 38 — Andreja; Karlina
Zinko, Trstenjakova 6 a —
deklico; Marija Pišek, Apače
42 — dečka; Terezija Rajšp.
Kukava 28 — Terezijo; Eli-
zabeta Soštarič, Naselje bra-
tov Reš n. h. — Borisa; Ma-
rija Horvat, Desenci 7 —
Franca; Morjeta Roškar, Ro-
goznica 68 a — Metko.
poroke:
Zoran Vnuk, Drbetinci 6
in Majda Kasteli:, Ljutomer-
ska 18; Franc Sedminek,
Šempeter v Sav. dolini 5 in
Elizabeta Veselič. Stojnci 61;
Anton Koren, Maribor, Prvo-
majska 7 a in Danica Mihe-
lač, Leskovec 3; Ivan Smolin-
ger, Sela 17 in Marija Sibi-
la. Apače 147.
umrli so:
Jožef Juršič, Obrež 31, roj.
1910, umrl 2. 10. 1970; Marija
Simonič. Krčevina pri Ptuju
26. roj. 1888, umrla 30. 9.
1970; Ana Nemec, Bezjakova
14, roj. 1892, umrla 2. 10.
1970; Ida Brunčič. Ljutomer,
Ormoška 5, roj. 1918, umrla
3.	10, 1970; Jakob Kogovšek,
Prešernova 23. roj. 1908, umrl
4.	10. 1970.
Naii ogSasi
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem Dr. Ervin Jelen, Mari-
bor, Ul. 1. internacionale 22 (od-
cep Engelsove ulice).
KL.AVIRSKO harmoniko ugodno
prodam. Naslov v upravi.
TRAKTORSKO krožno brano u-
godno prodam. M. Hrga. Rit-
merk p. Podgorci.
PRODAM brajde kvlntona. Pav-
linič, Kogoznica, -Vpraša.jte v pi-
sarni odvptnika Ivana Tobiasa v
Ptuju.
PRODAM dobro ohranjeno kom-
pletno pohištvo za spalnico in
kuhinjo, in televizor (mali for-
mat). Lackova 1., I. nadstropje.
MOTORNI tricikl prodam. Mar-
kovci 23,
PSE čuvaje — ovčarje. 10 ted-
nov stare prodam, Janko MikSa,
Na obrežju 2, Ptuj.
USLUŽBENKA išče eno ali dvo-
sobno stanovanje v Ptuju. Plača
naprej, lahko tudi v devizah. Na-
slov v upravi.
DVOSEDEZNI, malo rabljen mo-
ped T-12. sadni mlin na motorni
ali ročni pogon. kadi. sode, raz-
no pohi.štvo. lesena vedra (no-
va) in 80 m ladijske veri.ge pro-
dam. Ivan Preložnik, Majšperk
23.
PARCELO z novozgrajeno kletno
ploščo in gradbenim materialom
v centru Gorišnice prodam. Go-
rišnica 36.
SAMSKI uslužbenec išče sobo v
Ptuju ali neposredni bližini. Na-
slov v upravi.
ISCEM polkvalificirano samsko
natakarico, nad 20 let staro, z
delnim znanjem nemščine. Sta-
novanje in hrana preskrbljena.
Plača po dogovoru. I^judmila Za-
lokar. Gostilna »Pri Auguštinu«
Slovenska Bistrica. Ljubljanska
cesta 17.
NUJNO prodam spačka, letnik
1961. Milan Strbal. Zlatoličje 45.
PROD.^M hišo in več parcel, vse
ob cesti v Stukih 30 pri Ptuju.
Hiša je primerna za lokal. In-
formacije 10. oktobra 70 od 17. do
19. ure in 11. oktobra 70 od 7. do
14. ure v Stukih 30,
PRODAM njivo v Spuhlji. Naslov
v upravi.
FIAT 600. stroj 750, dobro ohra-
njen nu.jno prodam pod ugodni-
mi pogoji. Naslov v upravi.
• GRADITEI.JI HIS, POZOR!
Ce želite imeti plastične rolete,
polnjene z lesom, novejše izde-
lave, v različnih barvah, (cena
po kvadratnem metru s komplet-
nimi železnimi okvirji 140 din
brez okvirjev 92 din. rok doba-
ve in montaže je največ 1 me-
sec). se oglasite osebno ali pis-
meno na naslov Feliks Purg, nil-
zar, Breg 21, p. Majšperk.
MOSki, star 53 let. upokojenec
z lastno hišo in lepim vrtom že-
li spoznati resno in pošteno
žensko do 50 let za skupno go-
spodiujstvo. Pozneje je možna
ženitev. Otmar Koban, Rače pri
Mariboru.
OPREMLJENO sobo in kuhinjo
dam v najem za eno leto. Infor-
macije v soboCo popoldne. Naslov
v upravi.
PODPISANI Jožef EMERSiu
Draženci 18, preklicujem in oj
žalujem vse kar sem govoril
Jožefu KRUMPAKU iz Selške ce.
ste n. h., izjavljam, da je
resnično in se mu zahvaljujej,,
da je odstopil od kazensls^gj
pregona.
RAZTEGLJIVO mahagonijev,
mizo, 6 tapeciran'ih stolov, vs(
novo, in rabljeno kuhinjsko j,
premo ugodno prodam. Ilovnil
Videm pri Ptuju,
Zahvala
1
Ob hudi izgubi našega dragega moža. očeta, brata,
strica, starega očeta in botra
JAKOBA GOJKOŠEKA
iz Trnovcev
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija-
teljem, znancem in sosedom za sočustvovanje, po-
moč in izraženo sožalje in vsem, ki so ga spremili
na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Najlepša hvala za spremstvo gasilcem iz Sel, Juro-
vec in Vidma kakor tudi g. duhovnikom iz Ptuja,
Ptujske gore. Trojice in Vidma, nadalje govornikom
doma in ob odprtem grobu za poslovilne besede.
Žalujoča žena Katarina, hčerki Francka in Marica,
sin Tonček z družinami, brat in sestre z družinami
ter drugi sorodniki.
Trgovsko podjetje
^4ERKyR, Piuj
priredi v nedeljo, 11. oktobra 1970, ob 14, uri na
dvorišču minoritskega samostana	'
modno redijo
jesensko zimskih modelov
Prikazani bodo novi modeli proiz'vajalcev kopfek-
, cije, pletenin, čevljev ter modnih dodatkov. Med
revijo vas bo zabaval ansambel s pevko.
Brezplačne vstopnice, ki bodo žrebane, si lahko pri-
skrbite v prodajalnah trgovskega podjetja »Mer-
kur«: Tekstilna hiša, Biserka, Zvezda, Dom, Jasmin.
Vabimo vas, da se revije udeležite, gotovo bo kak-
šen model, ki vam bo ugajal.
-
Komisija za kadrovsko socialna vprašanja pri
tovarni avtoopreme Ptuj
prosta delovna mesta za delavce s končano VIŠJO
EKONOMSKO KOMERCIALNO SOLO in
EKONOMSKO SREDNJO SOLO
za delo v gospodarsko računskem sektorju.
POGOJ: po možnosti s prakso v računovodstvu.^
Osebni dohodek določen s pravilnikom o delitvi
osebnih dohodkov.
Prijave spreiema kadrovska služba podjetja do
12. oktobra 1970.
___^
I. /.1«!^	»flvo^i .-'tujski tednik. Ptii I Heroj« Lark« t Urejnje orfOniški ^><1^01 AriTnn Hn.inian ?iHvni in ..i,.'..v,,rni nr.-.lii^
i Jože Slodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsik četrtek Tekoči račun pri SDR Ptuj. št. =>24-'\-7r2. Tiska časopisno podjetje Mariborski
Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračama.