To re k: Ted ni kov kopalni dan
|i otroško vstopnico
I52B
	Štajerski TEDNIK
	
	
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Aktualno
Ptuj • Danes poskusno zaprto staro mestno jedro
O Stran 4
v
Štajerski
Sp. Podravje • 0 reševanju nepremičninskega spora za nekdanje letovišče Biograd
% TAPETEDECOR
* WWW.TAPETED6KOR.SI ^(J
SENČILA-ZAVESE-TAPETE [po naročilu]
T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik m Stajerskitednik
Politika Destrnik •
„Postavke lahko spreminjajo samo svetniki, župan ne!"
O Stran 3
Podrauje Sv. Tomaž • Kdaj bo stekla gradnja medgeneracijskega
centra
O Stran 7
v
Šport
Nogomet • V petek vse poti vodijo v Kidričevo
O Stran 11
Tenis • V ptujske vitrine dva ekipna naslova
O Stran 12
Zaradi podržavljenja nepremičnine 30 let prepuščene zobu časa
Tako kot reševanje zanemarjenosti starega mestnega pokopališča ima tudi zgodba okrog ptujskega mladinskega počitniškega letovišča v Biogradu dolgo brado, ki sega dobra tri desetletja nazaj. Zadnja počitniška kolonija v tem obmorskem letovišču je bila organizirana leta 1984. Od takrat letovišče in nepremičnine propadajo. Celih 33 let.
Več na straneh 2 mM

____
Foto: Črtomir Goznik
, petek,
septembra 2017
k LXX • št. 74 ovorna urednica: ona Meznarič J1581-6257 ____a: 1,20 EUR
Prenova pokopališča
Delo dobili Koprčani in Ljubljančani
Vurberk •
Ali za energetske točke ni več prostora?
o Stran 2
z> Stran 24
neg
d

Ormož•
Kdo bo prevzel vajeti ormoškega turizma
.	s Stran 3
9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 22. septembra 2017
Spodnje Podravje • O reševanju nepremičninskega spora za nekdanje letovišče Biograd
Zaradi nasilnega podržavljenja nepre
Tako kot reševanje zanemarjenosti starega mestnega pokopališča ima tudi zgodba okrog ptujskega mladinskega počitniškega bila organizirana leta 1984. Od takrat letovišče in nepremičnine propadajo. Celih 33 let.
Leta 1983 je skupščina občine Biograd izdala odločbo, s katero je Ptujčanom prenehala pravica do uporabe zemljišča in objektov v počitniškem kompleksu, ki je neposredno ob morju, tik ob današnji marini. »Skupnost otroškega varstva se je zoper odločbo pritožila na vrhovno sodišče So-
cialistične republike Hrvaške in s pritožbo uspela. Od leta 1986 smo iskali različne nadomestne rešitve za oživitev objektov, vendar brez uspeha. V tem času je večina premoženja propadla. Ko so gradili marino, so odvzeli tudi objekt nekdanje kuhinje in jedilnice, ki je sedaj v sestavi marine Kornati.
V času vojne na Hrvaškem smo začasno ustavili reševanje problematike lastništva, po vojni pa s strani marine ni bilo pripravljenosti, da se zadeva ustrezno reši,« so pojasnili na mestni občini (MO) Ptuj.
Še pred vojno se je država Jugoslavija razdelila, tri leta po osa-
Foto: Google maps
Lokacija nekdanjega ptujskega mladinskega letovišča v Biogradu je nedvomno zanimiva za investiranje. Nepremičnine so v urbanem območju, tik ob morju in marini, mimo je speljana tudi obmorska sprehajalna pot.
mosvojitvi se je v Sloveniji sprožil val nastajanja novih občin. Nekdanja velika ptujska občina se je v dveh fazah (1994 in 1998) razdelila na več manjših. In tako so danes vse naslednice nekdanje skupne občine, teh je 16, solastnice premoženja v Biogradu - kolikor ga je sploh še ostalo, saj sta ga občina in država približno polovico na
silo nacionalizirali. Podržavljenje ptujskega premoženja sicer še ni dokončno pravnomočno, saj so v teku sodni postopki.
Od 50 arov ostala samo dobra polovica
Kompleks ptujskega počitniškega doma v Biogradu se je raztezal
na približno 50 arih zemljišča. S podržavljenjem premoženja, ki so ga domnevno protipravno izvedli biograjski občinarji in država, sta si občina Biograd in Republika Hrvaška prilastili za okrog 20 arov zemljišč, pa tudi nekdanja objekta kuhinje in jedilnice. Na podržavljeni zemlji so zgradili ceste, pločnike in del marine. Za ta zemljišča sta
Ptuj • Prenova pokopališča v spominski park
Delo dobili Koprčani in Ljubljančani
Mestna občina (MO) Ptuj je na portalu javnih naročil objavila imeni izbranih ponudnikov za ureditev starega mestnega pokopališča - spominskega parka na Volkmerjevi cesti na Ptuju, v neposredni bližini šolskega centra.
V civilni iniciativi Za živo pokopališče nameri MO Ptuj, da bodo z določenih nagrobnikov odstranili okvirje, nekatere grobove pa odstranili in opustili, nasprotujejo. Predlagajo, da se na območju ohranijo vsi grobovi in nagrobniki, saj daje bil takšen tudi dogovor z županom MO Ptuj Miranom Senčarjem in njegovimi sodelavci, sprejet na sestanku v juniju. Vodja iniciative Laris Gaiser, sicer tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, opozarja še na morebitne arheološke najdbe pri izvajanju zemeljskih del ter posredno nujnost zagotovitve arheološkega nadzora. Poziva k izvedbi celovitega dokumenta z natančno evidenco oz. posnetkom grobov in nagrobnikov, sprašuje pa tudi o zakonski podlagi MO Ptuj za poseganje v nagrobnike kot zasebno lastnino.
Dela so razdelili v dva sklopa. Prvi zajema gradbeno-obrtniška in inštalaterska dela ter zasaditve, drugi restavratorska dela. Za prvi sklop je najugodnejšo ponudbo med štirimi ponudniki predložilo koprsko podjetje Makro 5 gradnje (890.506 evrov). Za drugi sklop je prispela samo ena ponudba, podjetja Gnom iz Ljublja-ne(178.790 evrov). Izbira izvajalcev še ni pravnomočna. Na odločitev o oddaji del je do torka možno vložiti revizijo, pred tem pa vplačati takso - za sklop ena skoraj 18.000 evrov in za sklop dva dobrih 3.500 evrov. Ponudbe za izvedbo del na sklopu ena so oddali še Komunalno podjetje Ptuj (938.803 evre), družba VG5 iz Ljubljane (1.092.999 evrov) in Lesnina MG oprema, prav tako iz Ljubljane (920.483). Zneski ponudb so z DDV.
V skladu z investicijskim programom (IP) je vrednost projekta, skupaj z davkom, ocenjena na 1,4 milijona evrov. MO Ptuj pričakuje, da bo 80 odstotkov vrednosti investicije pokrila s sofinanciranjem države in EU, iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb / Trajnostne urbane
strategije. Strošek priprave projektne dokumentacije so ocenili na dobrih 21.000 evrov. Izvedbena dela so v skladu z IP ocenjena na 1,3 milijona evrov; od tega gradbena dela 382.000, obrtniška dela 253.000, elektroinštalacije 119.000, zunanja
ureditev - vegetacija 363.000 in sanacija spomenikov 230.000 evrov. Vzpostavitev vsebin LCD-zaslona in označevalnih tabel bo predvidoma stala 18.000 evrov, 19.000 evrov pa promocija ter obveščanje javnosti o izvedbi in namenu projekta.
47 nagrobnikov bodo v celoti ohranili
Če bodo financiranje in dela stekli po načrtih, bi lahko bila investicija jeseni prihodnje leto končana. Ob-
močje pokopališča je veliko približno 1,2 hektarja, na njem je okrog 1.200 nagrobnikov. Pokopališče izvira iz druge polovice 18. stoletja (1787), od leta 1978 (39 let) pa je v mirovanju. »Staro mestno pokopališče je trenutno v nezavidljivem stanju. Vegetacija se je nekontrolirano razrasla, nagrobniki, spomeniki, plastike in plošče so tarča vandalizma, zaradi tega pa celo poškodovani ali uničeni,« je o projektu med drugim navedeno v investicijskem programu. V sklopu sanacije območja je predvidena obnova 47 kakovostno ohranjenih nagrobnikov, ki sodijo v tako imenovano prvo območje varovanja. Na okrog 750 nagrobnikih bodo ostale samo spominske plošče, okvirje bodo odstranili (širše območje varovanja). Za približno 400 nagrobnikov je predvidena odstranitev (tretje območje varovanja). Merila za prenovo, ohranitev,
delno odstranitev in odstranitev nagrobnikov, spominskih plošč in nagrobnih okvirjev presoja konzer-vator v sodelovanju s projektantom. O tem, ali bodo nagrobnike ohranili ali ne, se presoja glede na obliko, kompozicijo, zgodovinsko in umetniško vrednost ter materialno stanje. Sanirali bodo tudi stari pokopališki zid in portale na vhodih iz Tihe ulice. Na preostalem delu okrog pokopališča bodo postavili kovinsko ograjo, ob kateri bodo zasadili živo mejo. Od 230 popisanih dreves in visokih grmovnic jih bodo 91 ohranili, 62 odstranili, za preostalih 77 bodo potencial za morebitno ohranitev ali odstranitev še presojali. V spominskem parku bodo med drugim uredili Lackovo ploščad, spominsko in informativno ploščad, sprehajalne poti, zelenice, razsvetljavo ter počivališče s klopmi in pitnik.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
230 let staro ptujsko pokopališče bodo prenovili in na območju uredili spominski park. Nekateri so mnenja, da bo obnova grobo posegla v zgodovinsko-kulturni status območja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah
(02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 22. septembra 2017
Aktualno
Štajerski	3
mičnine 30 let prepuščene zobu časa
letovišča v Biogradu dolgo brado, ki sega dobra tri desetletja nazaj. Zadnja počitniška kolonija v tem obmorskem letovišču je
Foto: Google maps
Pogled na objekt, v katerem so nekoč počitnice preživljali otroci s ptujskega območja.
odprti vprašanji domnevno nezakonitih parcelacije in vpisa lastninske pravice na občino Biograd in Republiko Hrvaško. Postopek reševanja vprašanja zakonitosti je še vedno na sodišču. Na preostalih nepremičninah, gre za več kot 20 arov zemljišča in štiri objekte oz. hiše (največja meri 143 m2, preostale tri pa 95, 52 in 7 m2), so po za-
dnji parcelaciji iz leta 2016 nesporne lastnice občine s Ptujskega.
MO Ptuj premoženje prodala naprej in prejela del kupnine
Premoženje v Biogradu pa so občine tako rekoč že prodale naprej. Leta 2008 je bila z družbo
Patting, sedaj 2E, sklenjena prodajna pogodba za celoten kompleks, tudi za tisti del, ki je bil podržavljen. »Predmetna pogodba je bila finančno delno realizirana, zemljiškoknjižni prenos nepremičnin na kupca pa zaradi naknadne parcelacije in vknjižbe lastništva na druge pravne osebe ni bil izveden. Kot navedeno, smo se na nezakonito parcelacijo in vknjižbo pritožili. Po končanju pritožbenega postopka se bo pristopilo k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja predmetnih nepremičnin z dejanskim. Občine solastnice želijo čim prej v celoti realizirati prodajno pogodbo s pravnim naslednikom kupca Patting, sedaj 2E. Z uvedenimi postopki pred sodišči na Hrvaškem želimo, da se nezakonita dejanja glede uzurpacije zemljišč odpravijo oz. uredijo tako, da bo možno uskladiti zemljiškoknjižno stanje vseh prodanih nepremičnin z dejanskim,« so pojasnili na MO Ptuj in dodali, da je kupec nepremičnin (Patting) v skladu s kupoprodajno pogodbo na račun MO Ptuj v letih 2008 in 2009 nakazal 311.700 evrov kupnine.
Mojca Zemljane
Foto: CG
v
Celan: »Primer je zrel za evropsko sodišče.«
»Zgodba o nekdanjem letovišču v Biogradu je šolski primer kršenja vseh pravnih in človeških norm vseh odgovornih organov v sosednji Hrvaški. Moj spomin na to letovišče sega v 60. leta prejšnjega stoletja, ko sem kot socialno ogrožen otrok dobil možnost preživeti počitnice v tem letovišču. Se danes je ta spomin zelo svež, predvsem na takratno podobo letovišča, ki pa danes po izgradnji marine in dovoznih poti izgleda popolnoma drugače. Pričetki urejanja lastniških odnosov segajo v 90. leta, ko sta skupščino občine Ptuj zastopala Vojteh Rajher in Branko Brumen. Postopki so zaradi vojnih razmer na Hrvaškem nekoliko zastali. V času županovanja Miroslava Lucija je ta problematika postala ponovno zanimiva, ker so občine začele pripravljati delitveno bilanco. Žal so številna prizadevanja župana Lucija in njegovih sodelavcev padla v vodo, ker je hrvaška stran dokazovala, da o nakupu tega zemljišča med skupščino občine Biograd in skupščino občine Ptuj ne obstaja nobena kupoprodajna pogodba. Hrvaška stran je ves čas trdila, da gre za skupno javno dobro, ki ga ni mogoče lastniško prenesti v Slovenijo. Po mojem nastopu županovanja smo se tega problema lotili zelo zavzeto. Opravili smo številne pogovore s političnimi predstavniki v Biogradu, a žal brez uspeha, saj so nas vedno zavajali in iskali vse možne izgovore za ureditev tega stanja. Vse to so lahko počeli zaradi pravnih praznin v njihovi zakonodaji. Postopek namreč teče tako, da hrvaški državni kataster opravi geodetske posnetke dejanskega stanja - to aktivnost so zaradi vstopa v EU opravili. Nato bi morala regionalna geodetska služba uskladiti nacionalni kataster z občinskim in ga predložiti sodišču v Biogradu, ki mora izvesti sodni vpis. Žal nam tega do danes ni uspelo urediti, ker je na vseh sestankih, kljub njihovim obljubam, vedno manjkal eden izmed navedenih partnerjev. Izgovor je vedno bil, da je nujno zadržan. Ključni trenutek, ki nam je omogočal, da smo s sodnimi postopki sploh lahko nadaljevali, je bila najdba kupoprodajne pogodbe. Našli smo jo v zemljiški knjigi v Zadru. Trditev hrvaške strani, da je bilo to zemljišče nekoč javno dobro in da je bilo skupščini občine Ptuj podarjeno, se je izkazala za lažno. Najdena pogodba nam je med drugim omogočila, da smo izpeljali javni razpis za prodajo teh zemljišč in objektov hrvaškemu kupcu. Očitno pa tudi to lokalnim šerifom v Biogradu ni dovolj, saj se sodni postopki, ki jih zoper njih vodi hrvaški kupec, vlečejo že nekaj let. Najverjetneje bo treba ta spor prenesti na evropska sodišča in tam dobiti ugodno rešitev, ki bi jo sicer dva poštena soseda lahko uredila v nekaj dneh,« je o problematiki povedal nekdanji ptujski župan Štefan Čelan.
Ormož • Kdo bo prevzel vajeti ormoškega turizma?
Zidarič ne bo vodil Zavoda
Marko Zidarič mesta direktorja novoustanovljenega Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož predvsem zaradi večje odgovornosti in nižje plače od zdajšnje ne bo sprejel. Zavod bo do novega razpisa začasno še naprej vodila kot v. d. direktorice Simona Kosi.
Kot smo poročali v začetku meseca, so se ob imenovanju kandidata na seji sveta občine Ormož pojavila namigovanja, da izbrani kandidat Marko Zidarič ne bo prevzel mesta direktorja novoustanovljenega Zavoda za turizem kulturo in šport Ormož. Ta negotovost se je končala, saj je Marko Zidarič potrdil, da se ni odločil sprejeti vodenja omenjenega zavoda. »Ko sem primerjal sedanjo pogodbo o zaposlitvi pri Puklavec Family Wines z novo, sem videl, da so odgovornosti precej večje, tudi zadolžitve so precej obširnejše, prav tako bi bilo potrebno veliko več angažiranosti, na drugi strani pa je plačilo slabše, kot ga imam na zdajšnjem delovnem mestu. Že na samem razgovoru za službo sem povedal, da če plača ne bo enaka, novega delovnega mesta ne bom prevzel,« je o razlogih, zakaj ne bo prevzel položaja direktorja, dejal Zidarič, ki je sicer že devet let vodja turizma v družbi Puklavec Family Wines: »Ostajam na tem delovnem mestu. Jih sicer razumem, da mi višjega plačila niso mogli ponuditi, saj je za mesto direktorja predpisan 37. plačni razred. Naj povem še, da je bil razpis bolj grobo zapisan, predvideno je bilo, kaj se od kandidata pričakuje. Videl sem, da bi zadovoljil tem pogojem, a kot sem povedal, bi bilo potrebno ogromno dela, plačilo pa bi bilo slabše, kot ga imam sedaj. Morda pa bom kandidiral čez pet let ...«
Ponovni razpis, enaki pogoji kot v prvem?
Dodajmo sicer, da je bil Zidarič izmed štirih prijavljenih kandidatov edini, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Novoustanovljeni zavod bo tako začasno še naprej vodila dosedanja vršilka dolžnosti direktorica Simona Kosi, po besedah ormoškega župana Alojza Soka pa bodo kmalu objavili nov razpis. Na vprašanje, ali bodo razmisli o tem, da bi razpisne pogoje zastavili širše, Sok odgovarja: »Če se tudi pri ponovnem razpisu ne bo našel primeren
kandidat, bo pa najbrž treba razmisliti o spremembi zahtevane izobrazbe. Občinski svet pa je iskal prvenstveno nekoga s primerno izobrazbo in izkušnjo s področja turizma. Drugih kadrov različnih poklicev, ki bi bili direktorji, je v državi zagotovo dovolj, a kot že rečeno, želeli smo turističnega delavca.« Nastalo situacijo pa je župan še takole pokomentiral: »Moj komentar je pa enak, kot sem ga slišal od predsednika KPK Štefaneca. V Sloveniji se dobrih kadrov ne da ustrezno nagraditi, zato smo pa tam, kjer smo in mnogi mladi odhajajo čez mejo.«
Monika Levanič
Zavod za turizem, kulturo in šport Ormož je še naprej brez direktorja.
Kidričevo • Bo Boxmark odpuščal ali ne
Uprava jasno sporoča, da ne
Od zaposlenih v podjetju Boxmark Leather je slišati informacije, da naj bi večje število delavcev na lokaciji v Kidričevem ostalo brez dela. Uprava podjetja informacije katego-
rično zavrača.
Pri vodstvu družbe smo poizve-deli, kaj se dogaja na področju kadrovske politike, koliko ljudi bi lahko ostalo brez dela in kateri profili. Zaprosili smo tudi za pojasnilo, ali drži, da dodatno zaposlujejo delovno silo na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Na družabnih omrežjih, pa tudi sicer v javnosti, je slišati vrsto informacij o možnih odpuščanjih delavcev v kidričevskem šiviljskem velikanu. Delo da naj bi izgubilo več sto sodelavcev, med merili za ugotavljanje presežnih naj bi bilo tudi število dni koriščenja bolniškega dopusta. Med delavci, ki naj bi jih v Boxmar-ku odslovili, pa da so tudi takšni s 15-letno zaposlitvijo v tem podjetju. Direktor podjetja Marjan Trobiš je pojasnil, da na družbenih omrežjih zapisanih očitkov ne želi komentirati. Poudaril pa je, da v Kidričevem nimajo namena odpuščati.
Informacije smo iskali tudi na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje. Vodja službe Tomaž Ži-rovnik je pojasnil, da jim je podjetje Boxmark konec aprila posredovalo napovedi o morebitnih odpovedih pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev. »Obvestilu so priložili kratek program razreševanja presežnih delavcev in zapisnik sestanka z reprezentativnim sindikatom, iz
katerega je razvidno soglasje glede kriterijev in programa razreševanja presežnih delavcev. V programu je zaradi poslovnih razlogov in spremenjenih okoliščin predvideno prezaposlovanje - odpovedi pogodb s ponudbo novih (na drugih delovnih mestih) in možno prenehanje pogodb o zaposlitvi do največ 50 delavcem v obdobju šestih mesecev. Glede na to, da ta družba zaposluje več kot 2.100 delavcev, je napovedano maksimalno število (do 50 zaposlenih) v polletnem obdobju bolj kot ne v okvirih rednega povečevanja in zmanjševanja števila zaposlenih
v tako velikih družbah. Doslej na uradih za delo Ptuj in Ormož nismo zabeležili prijav napovedanega števila delavcev. Sicer pa je ta družba napovedala zaprtje obrata v koroški regiji in ponudila možnost prezaposlitve na lokaciji v Kidričevem. Z drugimi ali drugačnimi namerami poslovnih odločitev v območni službi Ptuj nismo seznanjeni, čeprav nas podjetje običajno sproti in korektno obvešča o vseh poslovnih odločitvah, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje števila sodelavcev,« je povedal Žirovnik.
Mojca Zemljane
Foto: Črtomir Goznik
Uprava družbe Boxmark Leather kategorično zanika kakršnekoli namere o odpuščanju sodelavcev na lokaciji v Kidričevem.
Foto: ML
4 Štajerski
V središču
petek • 22. septembra 2017
Ptuj • Cene v domu upokojencev bodo od oktobra ponovno višje
Dom vse globlje v rdečih številkah, povrhu
Težavam v Domu upokojencev (DU) Ptuj ni videti konca. Del so jih člani sveta zavoda v ponedeljek predelovali v skoraj peturni razpravi. novo, triodstotno povišanje cen ter sklenili, da se v tej fazi ne strinjajo z namero pristojnega ministrstva, da pravico upravljanja koprske sončnih elektrarn, ki so nameščene na enotah doma, s katerimi naj bi po besedah direktorice Jožice Šemnički pravzaprav „delali na
Že pri sprejemanju dnevnega reda je članica sveta zavoda Ro-zalija Ojsteršek imela nekaj pripomb. Predlagala je, da se točka o prenosu pravice upravljanja enote Koper s ptujskega Doma upokojencev na drug zavod briše z dnevnega reda. Ostermanova ji je pojasnila, da ne vidi razloga, zakaj o tem ne bi razpravljali. „Odločali o tem tako ne bomo mi, saj za to nismo pristojni. Ministrstvo nas prosi le za stališče in prav je, da povemo, ali to za Ptuj predstavlja škodo ali ne," je pojasnila. Z nje-
nim mnenjem so soglašali ostali člani sveta in potrdili predlagan dnevni red.
Cene višje od 1. oktobra
Doslej je ptujski Dom posloval s ceno oskrbnega dne v višini 15,88 evra. Zaradi sprostitve napredovanj v javnem sektorju pa bo cena po novem višja; po priporočilu ministrstva za tri odstotke. Za enote na Štajerskem bo tako osnovna
Kostanj posebne sorte
Cankarjevi kostanj so hodili gledat, ker je bil »čudo svojega plemena«, ptujskega žal lahko le še objokujemo. Ta ponedeljek bodo na seji ptujskega mestnega sveta podpisniki peticije proti poseku dreves na mestni tržnici županu predali več kot 2.000 zbranih podpisov. Številka se občinskim veljakom ne zdi dovolj velika, da bi svoje načrte za večno čast in slavo, ki s potrebami mesta seveda nimajo kaj dosti skupnega, spremenili. S posekom kostanja so jasno sporočili, da jih mnenja in želje občanov prav zares ne zanimajo, vsaj dokler so ti poravnali svoje davčne obveznosti in na volilnem listku obkrožili, kar je bilo obkrožiti pač mogoče.
Delavci Javnih služb Ptuj so zatrjevali, da je bilo drevo praktično mrtvo. Spoštovani, to drevo je bilo tako zelo živo, da je lani novembra po nekaj toplih dneh zacvetelo. Vsaj od takrat je javnost neuspešno pozivala občino, naj odstrani suhe veje drevesa, kar bi nesrečo preprečilo. Po mojem mnenju (skromnem, laičnem in povsem subjektivnem, se ve) na ptujskih javnih službah, z našim denarjem kar solidno porejenih, ljudje, ki prežagane suhe veje ne ločijo od žive, preprosto nimajo česa iskati. Pika. Ime tam zaposlenega arborističnega strokovnjaka, njegov strokovni naziv in seznam bogatih kompetenc medtem čakamo že mesece ...
Don Kihota sem vedno občudovala, zato sem sečnjo kostanja na Novem trgu skušala ustaviti sama. Iz množice radovednežev se mi ni pridružil nihče, daleč od oči mimoidočih so se prisrčni stiski rok kar vrstili. Ptujčani moji, ta kostanj je še zdaj bolj živ od vas! Tudi v meni je bilo življenja preveč, zato je na kraj dogodka kmalu prihitela policijska marica. Domnevam, da so si policisti ravno takrat zaželeli svežih rogljičkov iz bližnje pekarne ... Župana mi ni uspelo priklicati, na vprašanje, kako lahko kot občanka kakorkoli vplivam na porabo svojega denarja, odgovora z občine ni bilo. Nič ne de. Še nam bodo cveteli kostanji.
oskrba na dan po novem znašala 17,70 evra, za dodatno oskrbo (IV.) pa 29,35 evra. V Kopru so cene nekoliko višje, in sicer 18,94 evra za osnovno oskrbo ter 31,06 evra za oskrbo IV.
„Navodilo ministrstva je, da se v zvišanje cen obračunajo le izdatki, ki pomenijo višjo maso plač. Kar se tiče zdravstvene nege, se nam z zavarovalnico še ni uspelo dogovoriti za povišanje," je bila jasna Šemničkijeva. Ob tem je dodala, da sproščena napredovanja veljajo od 1. julija letos, medtem ko bodo cene višje od 1. oktobra. Prav zato bo ob koncu leta predvidoma presežek odhodkov nad prihodki še nekoliko višji od pričakovanega.
Zaradi incidenta seje zaprli za javnost
Nekatere navedbe Franca Kodela, člana sveta zavoda, v zvezi z gradnjo ptujske enote Doma upokojencev v Kopru so nekdanjega zaposlenega, Dejana Dokla, tako razburile, daje začel vpiti, da laže in daje uničil zdrav zavod, za kar bo odgovarjal. Ostermanovaje sicer poklicala policijo, a je Dokl še pred njenim prihodom sejo zapustil. So pa člani sveta zaradi tega dogodka sklenili, da seje sveta zavoda zaprejo za javnost in izjave medijem podajo po zaključku sej. Na naš pomislek, da s tem izključujejo tudi prisotnost novinarjev in da gre za javni zavod, so se že v torek odzvali in naj bi novinarjem v prihodnje vendarle omogočili prisostvovanje na sejah.
Ptuj • Podiranje dreves se kljub protestom nadaljuje
Stoletnega divjega kostanja ni več
Med zbiranjem podpisov proti poseku sedmih dreves na ptujski mestni tržnici so motorne žage znova zabrnele. Javne službe Ptuj so po naročilu Mestne občine Ptuj podrle divji kostanj na Novem trgu, ob kipu generala Maistra.
Na ptujski občini so pojasnili, da je bilo drevo suho in nevarno za mimoidoče: »Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) smo prejeli kulturnovarstveno soglasje za odstranitev drevesa.« Poudarili so, da se je prejšnji teden zgodila nesreča, »pri kateri na srečo nihče ni utrpel poškodbe«. V neposredni bližini drevesa so bili občani, med njimi tudi otroci, nenadoma pa se je »odlomila večja veja drevesa ter padla na mimoidoče«. Sklenili so, da so bili dela primorani izvesti »zaradi varnosti občanov in turistov, saj gre za predel mesta, ki je vsakodnevno poln obiskovalcev«.
Odgovornost za dejstvo, da je bilo drevo (enako kot večina ostalih v mestu) v tako slabem stanju, na občini vztrajno zavračajo. Konservatorski svetovalec mariborske območne enote ZVKDS Miran Krivec je
znova pojasnil, da je k slabemu stanju kostanja pripomoglo več dejavnikov: »Drevo je imelo zaradi grajenih struktur ob njem dokaj omejen rastni prostor. Seveda je bilo drevo za to vrsto tudi že staro, njegovo starost ocenjujemo na okoli sto let. Taka drevesa potrebujejo posebno nego (dodajanje hranil, zalivanje, redni arboristični posegi), ki je kostanj ni bil deležen. To žal pri nas v Sloveniji še ni postala praksa.«
General se bo sprehodil do vogala tržnice
Po Krivčevem mnenju bi ohranjanje tega drevesa lastnikom predstavljalo nerazumen strošek, rezultati bi bili vprašljivi, v tem območju pa se giblje veliko ljudi. Opozoril pa je, da je drevo del zelenega sistema ptuj-
skega mestnega jedra in pomemben sooblikovalec odprtega prostora v mestu. Občini je predlagal, da bi na tem mestu ponovno zasadili sadiko divjega kostanja, vendar vrste rdečecvetni kostanj (Aesculus x carnea Briotii): »Ta vrsta je po velikosti malo manjša kot navadni divji kostanj ter bolj odporna na sušico in listnega zavrtača, ki rada napadata divje kostanje pri nas.«
Tudi novega v zdaj že zavidljivem nizu njegovih nasvetov na občini ne bodo upoštevali. »Na tem mestu se bo v sklopu ureditve tržnice prihodnje leto posadil lipovec višine okoli osem metrov. Kip generala Maistra se bo na željo Društva generala Maistra Ptuj prestavilo na vogal tržnice s pogledom na Slomškovo 14.« Ali na občini med drevesi poznajo le lipovce (in morda še cigarovce) ali so na lipovce prejeli kakšen količinski po-
pust, nam ni uspelo izvedeti. Ptujski kostanj naj bi novo življenje in podobo dobil v nedavno odprti galeriji Srečka Molka na Murkovi ulici.
Samo M. Strelec, eden od podpisnikov peticije za ohranitev dreves, je dogajanje komentiral: »Ljudje pravijo, da je bil kostanj bolan in ga je bilo treba podreti, jaz za to nisem strokovnjak. Ne bi rad zapadel v pa-ranojo, da se ne sme podreti sploh nobenega drevesa več. Zanima pa me, kdo o takih stvareh odloča in ali je za to strokovno usposobljen.« Opozoril je, da gre sečnjo drevesa v času podpisovanja peticije razumeti kot provokacijo: »Ljudje ne želimo biti proti, ampak vedeti, kdaj, kje in kaj se bo zgodilo. Težava, skratka, ni v nekem kostanju, temveč v tem, da občani vodstvu občine ne zaupajo več.«
Eva Milošič
petek • 22. septembra 2017
V središču
Štajerski	5
izgublja koprsko enoto
Kljub napetemu dogajanju so člani sveta sprejeli nekaj pomembnih odločitev: potrdili so enote DU Ptuj prenese na Obalni dom na Markovcu. Zanimiva debata se je razvila še okrog
v u
črno .
„Ministrstvo igra nekorektno igro. Plače se višajo pri vseh kadrih, zavarovalnica pa ne povečuje prispevkov za zdravstveno nego. Kdo bo to pokril?! Drugi domovi z višjimi cenami bodo razliko lažje pokrili," je bil jasen Franc Ko-dela. Šemničkijeva pa je pojasnila, da zdravstvena nega ne pokriva niti stroškov.
sprejeta, zaradi te spremembe pa je bil sprejet tudi rebalans finančnega načrta, po katerem naj bi imel Dom ob koncu leta 9,7 milijona evrov prihodkov in 10,2 milijona evrov odhodkov. Primanjkljaj v višini pol milijona evrov bodo (seveda) pokrili s presežki iz preteklih let.
Bodo enoto v Kopru Ptuju enostavno vzeli?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je oba sveta zavoda (tako ptujskega
Foto: CG
Član sveta Žarko Markovič je poudaril, da tudi dvig cene oskrbe ne bo zagotovil pozitivnega poslovanja doma, predstavnica stanovalcev Ljubica Šinigoj pa je navrgla, da se boji negativnega odziva stanovalcev, saj se bo breme prevalilo na stanovalce oz. plačnike domske oskrbe. Kljub pomislekom je bila nova cena oskrbe
150.000 evrov zasluženih »na črno«?!
DU Ptuj je iz dejavnosti proizvodnje električne energije lani zaslužil približno 150.000 evrov. Ker so to dejavnost želeli registrirati in jo dodati v sklep o ustanovitvi, so za mnenje o tem zaprosili Službo vlade RS za zakonodajo, ki pa jim je odgovorila, da ta dejavnost ne sodi v kontekst dejavnosti domov! »To so torej prihodki, ki jih imamo pravzaprav na črno,« je povedala direktorica.
Predlog člana sveta Mira Vambergerja je bil, da dom to dejavnost skuša urediti ne kot tržno, temveč kot samooskrbo. Prepričanje, da mora vodstvo najti model, kako to zagato rešiti. Podobnega mnenja je bil tudi Oton Mlakar, ki je še poudaril, da so bile elektrarne zgrajene s soglasji in dovoljenji. „Če ostanemo brez tega dela kolača, bo to ponovno vplivalo na ceno oskrbe," je še poudaril. Svet zavoda je zato strokovnim službam naročil, naj poiščejo ustrezno rešitev.
Foto: CG
Kaj se dogaja v koprski enoti: za 22 stanovalcev štirje kosi kruha?!
Dogajanje v koprski enoti je podrobneje predstavila predsednica tamkajšnjega sindikata lama Babic Rihter. Zatrdila je, daje tam z leti stanje vse slabše, da so delavci obremenjeni, da jih je premalo, da se bolniške ne nadomeščajo, kljub temu daje dom poln, in da so rezultat tega nezadovoljni stanovalci. Kar se tiče kakovosti hrane, jo je ocenila kot „katastrofo". Zatrdila je, daje v nedeljo v popoldanski izmeni, ko bi morala stanovalcem dati večerjo, celo zmanjkalo kruha. „Za 22 stanovalcev smo imeli le štiri kose kruha," je dejala Babič Rihterjeva. K sreči naj bi ostalo nekaj kruha, ki ga zaposleni niso pojedli, in gaje lahko dala stanovalcem. „Takšnega sadja, kot ga vidimo danes na seji, mi nimamo," je še dodala. Poudarilaje, daje stališče zaposlenihjasno: želijo si izboljšav, in če jih bo pripojitev k drugemu zavodu prinesla, je to zanje sprejemljiva rešitev. Dodalaje, da kakovost storitev v Kopru strmo pada in da očitno ni interesa, da bi se stanje izboljšalo. Ostermanovaje poudarila, da bi takšne stvari morali reševati z vodjo enote. Podobno je zatrdila tudi Šemničkijeva in še dodala, da imajo enake dobavitelje.
O izjemno slabih razmerah v koprski enoti je Šuligojeva povedala, da stanovalci tam niso zadovoljni in da si želijo pripojitve k Obalnemu domu.
kot koprskega) prosilo za mnenji o pripojitvi ptujske enote k Obalnemu domu upokojencev Koper.
Žarko Markovič je predlagal, da se DU Ptuj postavi v pogajalsko pozo in skuša v zameno za prenos pravice upravljanja kaj iztržiti. „V tem trenutku pa sem jaz proti," je še dodal. Podobno je dejal tudi Mlakar, a je dodal: „Če bomo postavljeni pred dejstvo, pa tako nimamo kaj!"
Tako Šuligojeva kot Šemničkijeva sta spomnili, da je lastnik domov
itak država, ki lahko s svojo lastnino počne, kar želi.
Po precej dolgi razpravi so člani sveta sprejeli sklep, da se v trenutnih okoliščinah ne strinjajo s prenosom pravice upravljanja na Obalni dom v Kopru. Na nadaljnja pogajanja z ministrstvom so sicer pripravljeni, a ob primerni kompenzaciji. V končni fazi pa bo končno odločitev sprejelo ministrstvo, ne glede na (upravičene) zahteve ali želje ptujskega vodstva.
Dzenana Kmetec
Ptuj • Teden mobilnosti
Zaprtje starega mestnega jedra
Kljub temu da vreme minuli teden ni bilo ravno naklonjeno pohajkovanju na prostem, so organizatorji vendarle večino delavnic v sklopu Evropskega tedna mobilnosti na Ptuju uspešno izpeljali. Danes, v petek, bodo v sklopu tega projekta za promet zaprli ulice okrog šol, pa tudi velik del mestnega jedra.
Od 16. do 22. septembra so bili organizirani zanimivi dogodki in aktivnosti. Njihov namen ostaja vsa leta nespremenjen: povezati se v prizadevanju za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti. „Aktivno-sti, ki se bodo v tem tednu odvijale na Ptuju, spodbujajo promocijo, izobraževanje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin o pomenu trajnostne in aktivne mobilnosti za kakovost bivanja, zdravja in okolja ter spodbujajo preizkušanje in uvedbo trajnih prometnih ukrepov," so pojasnili na ptujski občini.
Kje se danes ne boste smeli voziti
Zaradi akcije Dan brez avtomobila bodo na Ptuju danes, v petek, 22. septembra, od 9. do 17. ure zaprte naslednje ulice: Slomškova, Miklošičeva, Murkova, Krempljeva in Prešernova ulica ter Slovenski in Mestni trg. Sočasno bodo zaprte tudi ceste okrog šol.
Potopisno predavanje, dan odprtih vrat ZŠAM s poudarkom na varnem kolesarjenju, izvedba tradicionalnega poligona Kolesarček za vrtčevske otroke in delavnica
V sklopu tedna mobilnosti so organizirali več dogodkov. Danes, u petek, bodo med drugim za promet zaprli ulice okrog šol in del starega mestnega jedra.
električne mobilnosti so le nekateri izmed dogodkov, ki so obeležili letošnji Evropski teden mobilnosti. Eden najzanimivejših podvigov pa čaka organizatorje, Mestno občino Ptuj in SOU Spodnjega Podravja ravno danes, v petek, ko bodo za promet zaprli ulice okrog šol, letos prvič pa tudi del starega mestnega jedra. Zaradi akcije Dan brez avtomobila bodo od 9. do 17. ure zaprte naslednje ulice: Slomškova, Miklošičeva, Murkova, Krempljeva in Prešernova ulica ter Slovenski in Mestni trg.
Ob 12. uri bo organizirano rekreativno kolesarjenje od Mestnega trga do Rance, kjer bo poskrbljeno za okrepčilo. V primeru dežja kolesarjenje odpade, v vsakem primeru pa bo za promet zaprto mestno jedro oz. zgoraj navedene ulice. Mestni avtobus bo vozil nemoteno.
Dzenana Kmetec
Ptuj • Zlati maturanti generacije 2016/2017
14 zlatih in dva diamantna
Katarina Horvat, Manja Toplak, Petra Toplak, Janez Belšak, Gregor Kotolenko, Vito Nah-berger, Vanesa Marčič, Benjamin Cvetko, Aljaž Galun, Aljaž Nahberger, Matic Rašl, Jernej Kaker, Aljaž Kolar in Patrik Lampret je 14 zlatih imen generacije, ki je v šolskem letu 2016/2017 končala srednješolsko izobraževanje. To so zlati maturantje, za katere je zaradi odličnega rezultata na maturi sprejem pripravila tudi Mestna občina Ptuj.
Župan MO Ptuj Miran Senčar je v torek sprejel najbolj zavzete in ve-doželjne ptujske srednješolce, tiste, ki so splošno ali poklicno maturo opravili z odliko in si prislužili naziv zlatega maturanta.
Svoje predstavnike med zlatimi dijaki so dobile prav vse ptujske srednje šole. Z nazivom zlati maturant zaradi odličnega znanja na maturi so se okitili: Katarina Horvat, Manja
Toplak in Petra Toplak iz Gimnazije Ptuj; Janez Belšak, Gregor Kotolen-ko, Vito Nahberger iz Biotehniške šole; Vanesa Marčič iz Ekonomske šole; Benjamin Cvetko, Aljaž Galun, Aljaž Nahberger in Matic Rašl iz Ele-ktro in računalniške šole; ter Jernej Kaker, Aljaž Kolar in Patrik Lampret iz Strojne šole Šolskega centra Ptuj.
Dva med njimi; Vito Nahberger in Jernej Kaker, sta si z vsemi dose-
ženimi točkami prislužila celo naziv diamantni maturant.
Da je mesto na njihove dosežke ponosno, jim je na sprejemu dejal ptujski župan, ki se mu je v imenu dijakov zahvalila dijakinja Katarina Horvat. Slavnostni dogodek so popestrili tudi z glasbo, z nastopom vokalistke Kaje Maroh, učenke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Dzenana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
Podravje
petek • 22. septembra 2017
Destrnik • 18. seja občinskega sveta
„Postavke lahko spreminjajo samo svetniki!"
Destrniški svetniki so na septembrski seji potrdili prvo spremembo proračuna za letos. Prihodki so se zmanjšali za dobrih 54.554 evrov (izpad razpisov za pridobitev evropskih sredstev), odhodki pa za 176.638 evrov. Prihodki proračuna tako znašajo 2,647 milijona evrov, odhodki pa 2,702 milijona evrov.
Foto: MG
Svetniki občine Destrnik za varčnejšo porabo proračunskega denarja.
Krepko višji tudi sodni stroški
Zaradi dveh tožb (gre za nerealizirano pogodbo z Emgradom o nakupu poslovne stavbe in odškodninsko tožbo bivšega direktorja občinske uprave Mirana Čeha za plačilo njegovega dela v termah Gaja) ter vpisa lastništva na javnih poteh in nekaterih drugih pravnih zadev so se povišali sodni stroški. Prvotno so bili planirani v višini 8.000 evrov, z rebalansom pa so določeni v višini 20.000 evrov, kar predstavlja 250-odstotno povišanje.
Ormož • Začela se bo gradnja prizidka k zdravstvenemu domu
Otroški dispanzer in ginekolog v nekdanjih prostorih CSO, šolski dispanzer v objektu starega rentgena
Gradbena dela za širitev Zdravstvenem domu Ormož v vrednosti dobrih 1,17 milijona evrov se bodo po zapletih vendarle začela s prvim oktobrom letos. V novi pridobitvi bodo pacienti do konca junija prihodnje leto, v času del pa bodo določene zdravstvene dejavnosti potekale tudi v nekdanjih prostorih Centra za socialno delo Ormož in objektu starega rentgena.
V letošnjem letu se bo občina Destrnik pri gospodarskem ministrstvu zadolžila za gradnjo kanalizacije(Mihelič-Kramar) za 76.074 evrov. Na novo so v proračun za leto 2017 uvrstili projekt posodobitve šolske športne dvorane. Občina se je prijavila na razpis šolskega ministrstva ter pridobila nepovratna sredstva za sanacijo tal v telovadnici pri OŠ Destrnik. Celotna investicija z menjavo šestih vrat znaša 83.000 evrov, na razpisu so pridobili polovico sredstev.
Predsednik odbora za plan in finance Bojan Potrč je povedal, da so imeli pri obravnavi rebalansa proračuna veliko vprašanj, tudi
Širitev ormoškega zdravstvenega doma se bo po zapletih s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ki so postopke zamaknili za pol leta, vendarle pričela. Minuli petek je bila namreč podpisana pogodba v vrednosti 1.172.574 evrov (z DDV) z izbranim podjetjem VG5 iz Ljubljane. Še preden bodo zabrneli delovni stroji, pa čaka zdravstveno osebje izpraznitev nekaterih prostorov in selitev v nadomestne prostore. »Pripravljamo se na selitev zdravstvenih dejavnosti v nadomestne prostore. Dejavnost ginekološke ambulante, otroškega dispanzerja in preventivne dejavnosti se bo z oktobrom 2017 do preklica izvajala v bivših prostorih Centra za socialno delo Ormož, ki jih je ZD Ormož najel za nemoteno izvajanje teh dejavnosti v času novogradnje. Dejavnost šolskega dispanzerja in ena ambulanta družinske medicine pa se bo izvajala v objektu starega rentgena. Dejavnost klinične psihologije, logopedije in razvojne ambulante smo že preselili v nadomestne prostore znotraj zdravstvenega doma,« je pojasnila direktorica ZD
Ormož Vlasta Zupanič Domajnko in še dodala: »Gradnja se bo izvajala na tako imenovanem 'živem objektu', saj gre za velik gradbeni poseg v ZD Ormož. Našim uporabnikom bo onemogočen dostop do spodnjega parkirišča v času izvajanja same gradnje (gradbeni stroji, tovornjaki ...). Uporabniki bodo dostopali do Zdravstvenega doma Ormož iz gornjega parkirišča pred splošnimi ambulantami.« Dela naj bi bila končana do konca junija prihodnje leto.
Z novogradnjo tudi prostori za satelitski urgentni center
Kot smo že poročali, so utesnjeni delovni prostori že nekajletna težava zdravstvenega doma. »Zdravstvena dejavnost Zdravstvenega doma Ormož se opravlja na 2.209 m2, skladno z normativi, ki opredeljujejo zdravstveno dejavnost, pa bi potrebovali 3.179 m2. Vodstvo zdravstvenega doma in z njim svet zavoda so večkrat razpravljali o prostorski problematiki in sprejeli
zaradi tega, ker se je spremenilo veliko postavk: postavka za sofinanciranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (27.469 evrov, ki jih bo občina nakazala le, če bodo tudi preostale občine sofinancerke zagotovile delež 10,82 evra po prebivalcu), za nakup gasilskega vozila (20.000 evrov), za sanacijo tal v telovadnici in za ureditev večnamenskega športno-vadbenega centra pod vrtcem (46.000 evrov).
usmeritev, da je celovita in dolgoročna prostorska in lokacijska utesnjenost zdravstvenega doma lahko dokončno rešena le z novogradnjo. Določene dejavnosti so v neprimernih prostorskih pogojih, kajti naš obseg dejavnosti je presegel trenutne prostorske zmoglji-
Manj denarja za naložbe, več za stroške občinske uprave in pogostitve
Zelo so se znižale investicijske postavke in postavke za delo svetnikov.
vosti. V preteklih desetih letih smo namreč razširili našo zdravstveno dejavnost za več kot 25 %, tako v splošni dejavnosti - dejavnost splošnih ambulant in službe nujne medicinske pomoči, zobozdravstvu, področju specialističnih dejavnosti, z novogradnjo pa bomo zagotovili
Odbor je imel največ pripomb na zvišanje postavk za delo občinske uprave ter postavk za pravne in notarske storitve. Prav tako so v odboru za plan in finance opozorili na povečane izdatke pri pogostitvah, ki bi jih bilo treba po njihovem mnenju zmanjšati. Namesto rezerviranih 7.540 evrov za celotno leto so namreč v občini precej pred koncem leta porabili za pogostitve kar 13.000
tudi ustreznejše prostore za delovanje referenčnih ambulant. S širitvijo bomo zagotovili prostorske pogoje za nove time, ki bodo začeli delati v letih 2017-2019,« je razložila direktorica ter še dodala, da bodo z novogradnjo poleg ustreznejših prostorov za izvajanje nove dejav-
evrov, kar je 173 % več, je opozoril tudi svetnik Žiga Volgemut. Na to sta vplivali predvsem dve nenačrtovani pogostitvi, ob 300-letnici prve omembe šolstva in ob odprtju kanalizacije Mihelič-Kramar, ki ju je prevzela občina.
Člane odbora je zmotila tudi povišana postavka za nakup opreme za novo poslovno stavbo. Župan je pojasnil, da je bilo treba kupiti za 7.000 evrov pohištva za klet in nove stole v sejni sobi. Ker so ta sredstva že porabljena, o njihovi morebitni drugačni porabi svetniki več niti ne morejo odločati.
»Upam, da župan v prihodnje ne bo svojevoljno spreminjal postavk in se bo obnašal bolj varčno pri porabi sredstev proračuna. Za zdaj smo svetniki po zakonu tisti, ki odločamo, za kakšen namen in koliko sredstev se bo porabilo, župan pa je tisti, ki izvršuje proračun! Spremembe potrjujemo in zavračamo svetniki," je še posebej izpostavil Bojan Potrč in povedal, da so člani odbora po burni razpravi in negodovanju vseeno potrdili spremembe proračuna za letos, ker se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo glede tekočega poslovanja občine.
MG
nosti razvojne ambulante zagotovili tudi nove prostore za satelitski urgentni center, za katerega si na Ormoškem vneto prizadevajo.
Večino sredstev bodo prispevale občine
S širitvijo zdravstvenega doma bodo pridobili 661 dodatnih kvadratnih metrov površin. V novih prostorih, ki jih bodo pridobili z nadzidavo prostorov sedanjega otroškega in šolskega dispanzerja, bodo v nadstropje oz. mansar-do preselili prostore otroškega in šolskega dispanzerja ter razvojno ambulanto, pritličje pa bodo preuredili za splošne ambulante skupaj z referenčnimi ambulantami. V sklopu obsežne investicije načrtujejo rušitev veznega hodnika med traktom splošnih ambulant in sedanjimi prostori otroškega šolskega dispanzerja ter na tem mestu izgradnjo prizidka, v katerem bodo novi prostori za izvajanje urgentne in splošne dejavnosti, v preostanek prizidka pa bodo uredili še prostore za klinično psihologijo, logopedinjo in preventivo. Zgradili bodo tudi novo stopnišče z dvigalom. Celotna naložba je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, od tega naj bi zdravstveni dom prispeval okoli 440.000 evrov lastnih sredstev. Za zagotovitev preostalih sredstev pa bo zdravstveni dom s poroštvom občin ustanoviteljic najel 15-letni kredit v višini okoli milijon evrov, pri čemer bo občina Ormož v prihodnjih letih odplačala 965.000 evrov, Središče ob Dravi 169.000 evrov, Sveti Tomaž pa 165.000 evrov.
Monika Levanic
Foto: ML
V tem objektu bosta z oktobrom šolski dispanzer in ena ambulanta družinske medicine.
petek • 22. septembra 2017
Podravje
Štajerski	7
Sveti Tomaž • Občina letos še ne bo najela milijonskega kredita
Kdaj bo stekla gradnja medgeneracijskega centra
Načrtovan začetek gradnje medgeneracijskega centra pri Svetem Tomažu, ki bo deloval pod okriljem Centra starejših občanov Ormož, letos še ne bo stekel.
Čeprav imajo na tomaževski občini pripravljeno vso dokumentacijo za izgradnjo, pridobljeno gradbeno dovoljenje ter že izbranega izvajalca del, bo s samo izgradnjo centra treba še počakati. Kot je pojasnil župan Mirko Cvetko, vse dokler ne bodo pridobili koncesije za opravljanje institucionalnega varstva, gradnja doma ni mogoča. To je bil tudi osrednji razlog za glasovanje o rebalansu občinskega proračuna na ponedeljkovi seji občinskega sveta.
Čakajoč na koncesijo - če jo bodo dobili ...
V letošnjem proračunu so namreč za izgradnjo centra predvidevali zadolževanje v višini milijon evrov, ki pa zaenkrat ne bo potrebno: »Medgeneracijski center v letošnjem letu zagotovo ne bo zaživel glede na dejstvo, da je razpis za koncesijo odprt do 31. oktobra. Do takrat se je treba prijaviti, prijavitelj bo Center starejših občanov Ormož, torej govorimo o enoti doma za starejše pri Svetem Tomažu. Vnaprej bo vse odvisno
evrov, kar je veliko premalo za sanacijo: »Pridobili smo predračune glede zamenjave ostrešja, kar je nujno, če želimo rešiti omenjeni objekt. Predračunska vrednost je ocenjena na 50.000 do 60.000 evrov, zato predlagam, da se tega lotimo prihodnje leto. Poskrbeli smo, da je kritina urejena do te mere, da ne zateka, tako da večje škode na objektu, kot že je, čez zimo ne pričakujemo. Naslednje leto pa bo treba zagotoviti sredstva in objekt zaščititi.«
Monika Levanic
Svetniki so s soglasnim sprejetjem rebalansa umaknili zadolževanje v višini milijon evrov za gradnjo medgeneracijskega centra Sv. Tomaž.
od ministrstva, ki bo podeljevalo koncesijo. Danes lahko samo srčno upamo, da bomo s koncesijo uspešni in da bomo vse zapisano tudi realizirali. Začetek same investicije bi se tako zgodil naslednje leto,« je pojasnil župan Cvetko.
Odprt razpis za podelitev koncesij predvideva okvirno 300 mest za celotno območje upravne enote Maribor.
Tudi obnova stare šole prestavljena v nedorečeno prihodnost
Svetniki so rebalans soglasno podprli, Mirka Lovreca pa je zmotila ukinitev sredstev za vzdrževanje stare šole: »V bližnji
prihodnosti bo na tem objektu treba nekaj narediti. Strinjam se s predlogom župana, da v to kislo jabolko zagrizemo prihodnje leto in se potem res namenijo potrebna sredstva. Upam pa, da jih ne bomo samo planirali v proračunu in na koncu porabili za druge stvari.«
Župan je pojasnil, da so imeli v proračunu zagotovljenih le 4.000
Občanom bodo sofinancirali odlaganje salonitne kritine
Z rebalansom so svetniki med drugim namenili okoli 3.000 evrov za odlaganje salonitnih strešnih plošč občanom, ki jim je toča razbila streho: »Kot veste, smo imeli v letošnjem letu velike težave s točo in neurji. Marsikatera družina na tem območju je zaradi toče morala zamenjati kritino, salonitne plošče pa ležijo pri hišah. Zato smo se odločili, da bomo tem družinam pomagali financirati odlaganje teh plošč. Upam, da bodo sredstva padla na plodna tla. Salonitk seje treba rešiti čim prej, saj vemo, da so okolju škodljive.«
Župan Cvetko je še dodal, daje toča letos povzročila škodo na približno 18 objektih v občini.
Foto: ML
Ptuj • Izvajanje projekta donirane hrane
Prejemniki niso samo lačni, pestijo jih številne težave
Projekt Donirana hrana je nastal in se razvil pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije. Na Ptuju je zaživel na pobudo Lions kluba Ptuj, občine Ptuj kot sofinancerke in društva Ars Vitae. Od 3. julija so v razdelilnici razdelili že dve toni hrane, kije tako našla pot na krožnik, namesto da bi končala med odpadki.
Med upravičenimi prejemniki, ki jih ob usklajevanju s Karitasom in Rdečim križem določi Center za socialno delo Ptuj, so družine, ogrožene zaradi brezposelnosti staršev in samske osebe, med katerimi so brezdomni, starejši posamezniki brez zaposlitve, invalidi, mlajše osebe brez svojcev in drugi, ki si iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo zagotoviti preživetja na drugačen način. Trenutno obiskuje razdelilnico hrane 52 upravičencev. Ta deluje od torka do sobote med 8. in 11. uro, v nedeljo pa med 9. in 11. uro ter med 14.00 in 15.30, ko še topla hrana pride najpogosteje v roke veččlanskih družin. „Presežki hrane iz toploteke, kruh in pekovsko pecivo, sendviči, solate, mlečni izdelki, pecivo in druga užitna hrana, ki bi sicer končala v smeteh, se s pomočjo vseh vključenih v projekt prestreže in odpelje v razdelilnico hrane. Javna delavca in vključeni prostovoljci jih naslednje jutro razdelijo upravičenim prejemnikom, ki ob humanitarni pomoči Rdečega križa in Karitasa na ta način pridobijo dodatna živila, s katerimi lažje zagotovijo dnevni obrok sebi in družinam. S presežki hrane upravičencem pomagamo dvakrat tedensko. Trenutno je v projekt vključen en trgovec z dvema trgovinama. Verjamemo, da se bodo
sčasoma v projekt donirane hrane vključili s presežki še drugi trgovski centri," je povedala Polona Toplak, predsednica društva Ars Vitae, in dodala, da imajo zaposlena in prostovoljci opravljeno izobraževanje iz HACCP-sistema, za kar poskrbijo v Lions klubu Ptuj, in opravljeno usposabljanje za delo v projektu, za katerega poskrbi strokovna delavka Amadeja Kokot, ki v društvu vodi projekt Donirana hrana.
Razdelilnica razgalja številne stiske uporabnikov
V društvu Ars Vitae se zavedajo, da so prvi obiski v razdelilnici vse prej kot lahki, da so prejemniki sprva zadržani in nezaupljivi in da je potreben
čas, da se vzpostavi medsebojno zaupanje, da se odprejo in jim zaupajo tudi druge stiske, s katerimi se soo-
čajo. „Vse pogosteje zaznavamo, da so njihove stiske posledica kompleksnih težav, ki se jih ne da reševati s parcialnimi ukrepi. Veliko jih namreč ne more dostopati do sicer upravičene pomoči v sistemu, ker so nepoučeni, imajo težave v duševnem zdravju, so bolni oz. nimajo nikogar, ki bi jim pomagal pri uveljavljanju omenjenih pravic. V društvu se trudimo, da ljudem v stiski na enem mestu ponudimo čim več različnih oblik
Foto: Črtomir Goznik
Polona Toplak, predsednica društva Ars Vitae, ki na Ptuju izvaja projekt Donirana hrana: „Projekt smo prepoznali tudi kot vstopno točko v druge oblike pomoči, ker po izkušnjah, ki jih imamo, imajo uporabniki, ki prihajajo v razdelilnico donirane hrane, tudi druge
.V	u
težave.
pomoči, da jim ni treba hoditi od vrat do vrat in ponavljati svojih bolečih zgodb. Pomagamo jim pri urejanju socialnega statusa, pri iskanju namestitve, pri izpolnjevanju vlog, pisanju pritožb, iskanju informacij, naročanju pri zdravniku, iskanju opreme za stanovanje, obleke, obutve, posteljnine, brisač. Uporabniki, ki prihajajo v razdelilnico hrane, niso samo lačni, imajo tudi kup drugih težav, ki jih potiskajo na družbeno obrobje. Ne
glede na to, v kateri program našega društva uporabnik pride, želimo, da tam dobi čim več pomoči."
Regionalni projekt
»Projekt Donirana hrana daje energijo in upanje, da smo tudi v lokalnih skupnostih zmožni ustvarjati pozitivne družbene premike. Prav tako pa daje drobno upanje, da bodo sčasoma sprejete tudi druge sistemske rešitve, ki bodo lahko zagotovile dostojno življenje tudi tistim, ki so za to, da preživijo, sedaj svojo stisko prisiljeni razgaliti pred vrati humanitarnih organizacij,« pove Polona Toplak.
Za prihodnje leto si želijo, da bi v razdelilnici hrane dobili še tretjega javnega delavca, prav tako pa, da bi projekt sčasoma zaživel regionalno, da se ne bi več dogajalo, da bi morali odsloviti nekoga, ki je v stiski, ker prihaja iz druge občine.
S potekom izvajanja projekta Do-nirana hrana so zadovoljni tudi v Lions klubu Ptuj, pobudniku in nosilcu tega projekta na Ptuju, pove njihov koordinator Jure Šarman. Ljudje morajo videti, da rešitve obstajajo.
Zagotovo pa so zadovoljni tudi vsi tisti, ki so s prispevki pomagali na letošnji Obarjadi Lions kluba Ptuj, s pomočjo katerih so lahko tudi zagnali ta projekt.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski razdelilnici donirane hrane sta v okviru javnih del zaposlena dva delavca, projekt vodi strokovna delavka društva, pomaga pa tudi 17 prostovoljcev. Na fotografiji Jure Sarman, koordinator projekta Donirana hrana iz Lions kluba Ptuj, s Tomažem, ki je v razdelilnici hrane zaposlen preko javnih del, in prostovoljko Bojano.
8 Štajerski
Podravje
petek • 22. septembra 2017
Ptuj • Predstavitev arheoloških izkopanin na kraju najdbe
Vse arheološko bogastvo pa vendarle ni
O tem, da je arheološko bogastvo, ki ga hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, že nekaj let (od začetka obnove dominikanskega lesenih zabojih in uskladiščeno v kleteh nekdanjega Kmetijskega kombinata na Muzejskem trgu ter nedostopno tako strokovnjakom
Po mestu in v njegovi okolici so namreč predstavljeni nekateri spomeniki na kraju, kjer so bili najdeni, da si jih lahko ljudje ogledajo ob svojih vsakodnevnih sprehodih po mestu, če jih sploh opazijo, prav tako pa turisti, če so se pravi čas napovedali na pravem mestu, sicer ne bo povsod šlo ...
Kateri arheološki spomeniki so predstavljeni na kraju najdbe (strokovni izraz za tovrstno predstavitev je in situ), nam je pojasnil vodja arheološkega oddelka v PMP-O Ivan Žižek:
„Na Ptuju imamo in situ prezen-tirane naslednje nepremične spomenike, za katere je po odloku kot skrbnik naveden Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož:
1. rimska opekarska peč; nahaja se znotraj pomembnega dela obrtniške četrti (nasproti trgovine Rimska peč), v kateri je bilo izdelanih večina predmetov za vsakdanjo uporabo prebivalcev rimske Petovione. Ob delno ohranjeni peči je na ogled nekaj pripomočkov za krašenje keramičnih posod in keramična posoda, ki je bila tu izdelana. Rimska peč je zaščitena z betonskim plaščem. Zgodba pa še vedno ni zaključena, saj nad pečjo
ni zgrajen objekt, da bi se s tem omogočil normalen ogled. Delavci, zaposleni na arheološkem oddelku muzeja, smo poizkušali z dežurstvi, vendar je bilo zanimanje za ogled minimalno, zato smo to opustili;
2. tretji mitrej na Zg. Bregu; nahaja se znotraj mestne četrti, v kateri so bile zgrajene ville urbane. Te stavbe so nudile vse, kar so si takrat prebivalci lahko privoščili - od mozaikov (žal jih je večina na ogled v Univerzalnem muzeju v Gradcu), reprezentativnih fresk do kanalizacije, vodovoda, centralnih kurjav in še bi se dalo naštevati. Izkopavanje je bilo opravljeno in zaščitna stavba zgrajena v času avstro-ogr-ske monarhije. Žal kasneje na tem prostoru ni prišlo do realizacije predstavitve arheološkega parka. Tako je mitrej znotraj arhitekture iztrgan iz homogene arhitekturne celote, s tem pa tudi izpovedno osiromašen. Z arheološkim parkom bi povečali zanimanje za sam mitrej ter prikazali ves blišč takratnega časa. V mitreju smo pred leti zaposleni na arheološkem oddelku v poletnih mesecih vpeljali dežurstvo, da bi omogočili ogled čim večjemu številu obiskovalcev ogled, vendar je bilo število zanemarljivo.
Prevladujejo napovedani obiski skupin, a se spopadajo z velikim problemom, saj ni v bližini parkirišča za avtobuse;
3. Povodnov muzej z Orfejevim spomenikom; v tem primeru gre za najstarejši muzej na prostem v Sloveniji. Ptujski kurat Simon Povoden je dal vzidati v Mestni stolp rimske spomenike, najdene v Ptuju in okolici. Kot tak predstavlja rari-teto in ima poleg predstavljenih pomembnih rimskih spomenikov tudi svojo zgodovinsko vrednost. V neposredni bližini je Orfejev spomenik. Strokovnjaki domnevajo da je bil nagrobnik najden v neposredni bližini in so ga v srednjem veku uporabili za sramotilni steber (pranger). Sam menim, da je spomenik ostal na primarni legi, saj se v njegovi notranjosti nahaja vertikalna razpoka. Če bi pred tem bil kamen padel, bi verjetno na tem mestu počil in se nam ne bi ohranil v monolitni obliki."
V mnogih primerih upravljavci spomenikov niso poznani ...
I. Žižek: „Na kraju najdbe je predstavljenih še nekaj arheoloških spomenikov, za katere pa ne skrbi PMP-O in njihov upravljavec ni poznan. Ob porodnišnici
Foto: jš
Tabla v bližini ptujske porodnišnice nas sicer poučuje, da naj bi tu nekje bila rimska cesta, ampak nestrokovnjaku sicer urejeno pokošen travnik ne pove, kje naj bi iskal rimsko cesto, še manj pa, po čem bi lahko prepoznal, da gre za cesto ...
Splošne bolnišnice Ivana Potrča je predstavljena rimska cesta. V neposredni bližini so na zelenici postavljeni rimski spomeniki, nekateri najdeni na območju bolnišnice, nekaj pa je prenesenih z drugih lokacij. Vsaj za te lahko trdim, da so bili preneseni brez vednosti odgovornega kustosa, tako da ne razpolagamo s pogodbo o vzdrže-
vanju med muzejem in bolnišnico. Tam je tudi steber s kopijo kapite-la. Pred Domom upokojencev je plastika kamnitega rimskega leva -upravljavec ni znan. Tudi za rimsko lončarsko peč na Zg. Bregu upravljavec ni znan. Nekateri spomeniki so vzidani v fasade in škarpe v mestnem jedru - brez uradnega upravljavca. In še cvetka: prvi mitrej na
Spodnji Hajdini. V tem primeru gre za najstarejši mitrej v Srednji Evropi. Ker je v drugi občini, ne ptujski, so očitno tisti, ki so pisali odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zavesno izpustili mitrej iz upravljanja našega zavoda oz. se jim je to zdelo nepomembno. S tem so nam bila odvzeta pooblastila pooblaščene-
Videm • Župnija Sveti Andraž v Halozah odslej brez samostojnega župnika
V Leskovcu bo k maši zvonilo redkeje
Lani so v Zgornjem Leskovcu ostali brez stalne pošte, v začetku tega meseca pa še brez stalnega duhovnika župnije Sveti Andraž v Halozah. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za vernike in vzdrževanje leskovške in podružničnih cerkva.
Župnika Edvarda Vajda, ki je v leskovški fari deloval 20 let, so premestili v župnijo Ravne na Koroškem. V Nadškofiji Maribor so pojasnili, da so s tem skušali zagotoviti kar najbolj enakomerno razporejenost duhovnikov po vsej škofiji: »Ravenska župnija ima več kot 5.000 prebivalcev. Škof ne more pustiti, da duhovnik dela v neki župniji, ki ima 1.400 ljudi, župnija z več tisoč ljudmi pa ostaja prazna ...«
Novi upravitelj leskovške fare je postal pater Jože Petek, član skupnosti minoritov v Vidmu pri Ptuju. Odločitev, kako bo po novem organizirano bogoslužje, bo v njegovih rokah. »Oskrbe vernikov, kot je bila do sedaj, torej maše vsak dan in ob nedeljah celo dvakrat na dan, gotovo ne bo mogoče zagotavljati. Predvidevamo, da bo bogoslužje organizirano dvakrat čez teden in enkrat v nedeljo,« so povedali na mariborski nadškofiji. Podoben urnik je napovedal tudi pater Tarzicij Kolenko iz župnije Sveti Vid pri Ptuju, ob tem pa dodal: »Tudi na Ptuju svetih maš nimajo vsak dan.«
V	mariborski nadškofiji so poudarili, da so za takšno pomoč predstojništvu videmskega minoritskega samostana zelo hvaležni: »Patri minoriti živijo v skupnosti kot sinovi svetega Frančiška. Kolikor najdejo časa in zmorejo, se posvečajo tudi oznanjevalni in pastoralni dejavnosti po župnijah.« K takšni pomoči so se v Vidmu pri Ptuju zavezali za eno leto, po izteku tega obdobja bo obstoj ali vsaj oblika organizacije leskovške župnije spet pod vprašajem.
Župnijo lahko ukinejo le verniki
V	mariborski nadškofiji so prepričani, da je to za vernike nova priložnost, da se še bolj povežejo s Cerkvijo: »Lahko se še bolj vključijo v življenje župnije. Za nekatera dela ni nujno, da jih opravi duhovnik; prevzamejo jih lahko verniki in tako novemu duhovniku pomagajo. Dosedanji župnik je okoli župnije in cer-
kve kosil sam, kar bi lahko opravili verniki. Če bomo krizo skušali premostiti z razumevanjem, potem škof nobene župnije nima namena ukiniti. Župnija bi
se lahko ukinila le sama, in sicer v primeru, da bi se verniki pač nehali zbirati ...«
V Nadškofiji Maribor so priznali, da imajo zaradi pomanj-
kanja duhovnikov vse več težav: »Takšno stanje ni le v naši škofiji, temveč tudi v Sloveniji in vsej Evropi. Upada sicer tudi število vernikov; takih, ki so verniki po
krstni knjigi, je sicer še kar nekaj, takih, ki pri župnijskem življenju aktivno dejansko sodelujejo, pa si želimo več.« Težave rešujejo tudi tako, da en duhovnik hkrati vodi tudi dve župniji. Opozorili so, da med naloge župnikov še zdaleč ne sodi le bogoslužje, temveč tudi skrb za župnijsko življenje in premoženje župnije: »Tri temeljna področja oz. osnovno poslanstvo duhovnikov so bogoslužje, oznanjevanje in karitativno delo.«
Novi upravitelj leskovške župnije bo razen za cerkev svetega Andraža v Leskovcu moral skrbeti tudi za podružnični cerkvi svetega Avguština in svete Magdalene. Leskovško faro, eno izmed 786 slovenskih rimskokatoliških župnij, so ustanovili leta 1751, ko so v Leskovcu dobili prvega stalnega dušnega pastirja, Gregorja Andloviča. Leskovška cerkev, katere prva omemba sega v sredino 16. stoletja, je sicer sprva delovala kot podružnica videmske, zgodovina pa se rada ponavlja...
Eva Milosic
Foto: EM
V mariborski nadškofiji so poudarili, da župnija Sveti Andraž v Halozah kljub dušni oskrbi iz sosednje fare Sveti Vid pri Ptuju ostaja samostojna.
petek • 22. septembra 2017
Podravje
Štajerski	9
skrito v lesenih zabojih
samostana v času, ko so se Ptujčani igračkali evropsko prestolnico kulture) varno zaprto kot nestrokovnjakom, smo že večkrat pisali. Vendar vse vendarle ni skrito ...
i^a
SV.v

V
Foto: jš
V katerem zaboju Kombinatoue kleti je shranjen Petronijeu spomenik, najbrž ue malokdo, zato pa je Videm-čanom na ogled njegova kopija u bližini kraja, kjer je bil ta rimski nagrobnik najden.
ga muzeja med drugim tudi za varovanje arheološke dediščine. Sam sem na te anomalije opozarjal ob sprejemanju odloka, vendar na MO Ptuj za pripombe ni bilo posluha.
V Podložah so prezentirane prazgodovinske gomile iz starejše železne dobe. Lokacija je lepo parkovno urejena in na ogled obiskovalcem. Pot do njih je lepo označena in na razlagalnih panojih je nazorno predstavljena vsebina arheološkega spomenika.
In tu se ta zgodba o bogati ptujski arheološki dediščini konča."
Kako vi vidite prihodnost ptujske arheološke zbirke?
I. Žižek: „Zaposleni v PMP-Or-mož se zavedamo, da je pot do nove arheološke zbirke še dolga, zato poizkušamo z manjšimi razstavami ponuditi prebivalcem Ptuja in obiskovalcem mesta vsaj del bogate dediščine. Ker pa se vedno zatakne pri denarju, je ta naša dejavnost zelo omejena. Trenutno imamo na ogled razstavo, na kateri je predstavljeno gradivo iz pozne bronaste in začetka starejše železne dobe. Nad obiskom nismo zadovoljni. Pa je razstava didaktično podkrepljena, s tem pa nam nudi dodatno izobraževanje
vsaj enega dela bogate zgodovine našega mesta.
Kar pa se tiče morebitnega pre-zentiranja originalov na javnem prostoru, pa se bi gotovo ponovila zgodba Orfejevega spomenika in Povodnovega muzeja. Manjši predmeti zahtevajo poseben način varovanja. Pred leti je bila na ogled takšna manjša razstava, vendar je v zaradi premalo varovalnih komponent prišlo do odtujitve dediščine. Kljub hitremu reagiranju predmeti do danes niso bili najdeni.
Nimamo pa nič proti izdelavi replik ali kopij za potrebe parkovne ureditve ali predstavitvi dediščine v raznih izložbah."
Nerazumevanje lokalne in državne politike je večna tema ...
Prej ste omenili Orfejev spomenik ... Ko ga človek pogleda danes in sedanje stanje primerja s starejši risbami in fotografijami, opaža, da bodo počasi reliefne podobe na njem nerazpoznavne (zob časa, onesnažen zrak, korozija ...). Razmišljate, da bi postavili na javni ogled kopijo spomenika, Orfeja pa zaprli v muzej?
I. Žižek: „Z Orfejevim spomenikom se ukvarjamo že dalj časa. V izdelavi je konservatorski načrt, v katerem je treba navesti tudi novo lokacijo postavitve originala, tega bi pa zamenjala enakovredna kopija. Original bi moral biti znotraj novega lapidarija. Prav tako se je treba pogovarjati tudi o rešitvi spomenikov, vzidanih v Mestnem stolpu, in jim najti prostor v zbirki.
O prestavitvi Orfejevega spomenika se bomo lahko konkretno pogovarjali šele, ko bo zgrajen ustrezen paviljon zanj. Vsi popisi del in ocena stroškov so bili v preteklosti že večkrat narejeni, vendar se je pri tem tudi vse končalo. Bojim se, da se zgodba ponavlja ... "
Kaj lahko torej sedaj v zvezi s ptujsko arheologijo pričakujemo občani, kaj pričakuje stroka?
I. Žižek: „Škoda, ki smo jo naredili na eni strani stroka, na drugi lokalna politika, ko smo na silo preselili arheološko zbirko iz dominikanskega samostana v stavbo nekdanjega kombinata, je velika in nepopravljiva. Vsi smo se zavedali, da je zbirka na nekdanji lokaciji neprimerna, lahko bi rekli celo slaba, vendar smo jo vsaj imeli in smo preko nje spoznavali vse bogastvo arheološke dediščine, s tem pa tudi celoten zgodovinski pomen tega okolja in mesta. V preteklosti je bila nekdanja zbirka deležna nekaterih lepotnih popravkov, nikdar pa celovite prenove. Delavci v Pokrajinskem muzeju smo vsaj trikrat poizkušali uveljaviti idejo o celoviti prenovi, vendar kljub argumentom nikdar nismo bili deležni resne obravnave in posluha lokalne skupnosti. Država (Ljubljana) nas je prav tako podpirala samo na deklarativni ravni, nikdar pa z resnim pristopom in svojo odgovornostjo, kajti arheološka dediščina je državna lastnina. In tu je večna žogica, ki se kotali od enega do drugega. Ker sem po naravi optimist, verjamem vsaj zdaj v trezno presojo o potrebnosti postavitve sodobne, didaktične in všečne razstave. Možnosti imamo, znanje prav tako, samo volja je potrebna."
jš
Ptuj • Z balinišča ob Potrčevi 34
Bodo balinanje vrnili v občinski praznični koledar?
Balinišče ob Potrčevi cesti na Ptuju, ki je tudi najstarejše balinišče v MO Ptuj, je bilo 14. septembra prizorišče balinarske tekme, ki naj bi v nekem delu obudila že tradicionalno praznično balinanje ob vsakokratnem prazniku MO Ptuj v avgustu.
Ta tekma je bila tradicionalna spremljevalka občinskega praznovanja dolgih 17 let, zanjo pa so se v največji meri vedno trudili člani ŠD Center pod vodstvom Jožeta Maučca, ki imajo tudi sedež na tem naslovu in ki tudi skrbijo za urejenost balinišča. Vedno pa so tudi poskrbeli, da so se člani ekip okrepčali z bogračem, pripravljenem po starem originalnem receptu. Ob lanskem in letošnjem prazniku MO Ptuj, nazadnje je bila leta 2015, je ta tradicionalna tekma v balinanju izostala, predstavniki
četrtnih skupnosti pa so izgubili še tisto malo povezave, ki so jo imeli, saj pravega sodelovanja med njimi ni več niti na športnem področju. V vseh četrtnih skupnosti pa tudi nimajo izbranih prazničnih dni, da bi se srečevali vsaj s krajani, če že širše ne. Tudi zato so vsaka takšna srečanja, četudi gre zgolj za športna srečanja, še kako pomembna. Letos sta na balinanje povabila dva: ČS Center in ŠD Center. Upati je, da se bo s tem tudi tekma vrnila v koledar občinskega praznovanja, in da bo poslej tudi
več balinanja mimo teh dogodkov. Balinišče ob Potrčevi lahko živi tudi v večernih urah, saj ima razsvetljavo.
Med osmimi ekipami so se najbolj izkazali balinarji ekipe občinske uprave MO Ptuj, druga je bila ekipa bivših predsednikov ptujskih krajevnih skupnosti, tretja pa ekipa župana MO Ptuj, od četrtega do osmega mesta so se uvrstile ekipe: ČS Ljudski vrt, Zavoda za šport - moška ekipa, Zavoda za šport - ženska ekipa, DU Ptuj in Turističnega društva Ptuj.
MG
»Razumevanje različnih potreb in življenjskih situacij je tisto, kar je pri našem delu zelo pomembno. Da pa to lahko dosežemo, moramo v prvi vrsti svoje stranke dobro poznati, šele nato lahko skupaj z njimi najdemo pravo rešitev.« Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega. Denimo
NLB Predplacmska kartica
Mastercard, s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite. V širokem naboru storitev je tudi ponudba zavarovanj življenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo našle tako mlade družine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega šolarja (NLB Vita Nezgoda Junior), kot tudi vsi, ki želijo za varno
starost poskrbeti z dobrim življenjskim ali naložbenim zavarovanjem. »Vsakemu prisluhnemo in skupaj najdemo odgovor, naša glavna prednost pa je prav gotovo široko znanje, ki ga premorejo naši finančni svetovalci« razloži Vesna Medoš. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi z veseljem priporočijo znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni, da nas na Prešernovi 6, obiščete tudi sami.
Promocijsko sporočilo
V NLB Poslovalnico Prešernova po celovite finančne rešitve
Na Ptuju že vrsto let deluje NLB Poslovalnica Prešernova. V svoje lokalno okolje je močno vpeta, saj s celovitimi finančnimi rešitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priložnostih. Želja Vesne Medoš, vodje poslovalnice in njenih sodelavcev je, da stranke od njih odidejo zadovoljne in z občutkom zaupanja.
Balinanja se je udeležilo osem ekip, najboljša je bila ekipa občinske uprave MO Ptuj.
Foto: MG
10 Štajerski
Kultura
petek • 22. septembra 2017
Ptuj • Končani letošnji Folklorni kimavčevi večeri
Trije pestri folklorni večeri
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je konec tedna pripravila že sedmo srečanje folklornih skupin, Folklorne kimavčeve večere 2017, in na njih zbrala pester izbor odličnih plesalcev in godcev.
Trije popoldansko-večerni nastopi so potekali na »kulturnih« prizoriščih, kot so si jih dosedanje ptujske mestne oblasti pač uspele zamisliti in uresničiti: prvi in zadnji koncert sta bila v nemogoči dominikanski dvorani (vsaj za obiskovalce je dostop in izstop iz dvorane -zlasti če je to v mraku in temi - pravi logistični podvig; kako dvorano doživljajo nastopajoči, pa osebno še nismo preverili), drugi pa v šolski telovadnici. Ker pač kulturne dvorane za tako obsežne nastope Ptuj (še) nima. In medtem ko sta bili obe prizorišči pač takšni, kot ju mesto premore, pri tem organizatorji ne morejo biti izbirčni, pa so bili nastopi odlični. Organizatorji so za petkov nastop povabili obe
Foto: Črtomir Goznik
Dominikanska dvorana ali zapor?
Očitno so se izvajalci obnovitve dominikanske dvorane odločili obiskovalce tamkajšnjih prireditev zadržati na prizorišču čim dlje. In tako se je oba folklorna večera ob odhodu zataknilo z vrati, ki vodijo iz dvorane: niso se dala odpreti. Na petkov večer tako zelo, da so se morali obiskovalci ob odhodu povzpeti po celotni tribuni navzgor in z vrha po pomožnih stopnicah navzdol. Ob nedeljskem odhodu je bil zatik nekoliko krajši - vaja očitno dela mojstra tudi pri odpiranju vrat. Ne upamo si predstavljati, kaj bi bilo v petek, če bi - bog ne daj - morali dvorano zapustiti v naglici ...
Folklorne kimavčeve večere sta začeli folklorni skupini dveh največjih slovenskih univerz - ljubljanske in mariborske. Na fotografiji: Akademska folklorna skupina Franceta Marolta s plesi ljubljanskega predmestja.
najboljši slovenski folklorni študentski skupini - AFS Franceta Marolta ŠOU Ljubljana in AFS Študent iz Maribora, drugi večer so gostili hrvaške poklicne folkloriste, skupino Lado iz Zagreba, zadnji večer pa je pripadel domačim folklornikom iz Lancove vasi, Dolene in Podgorcev ter tamburašem iz Cirkulan, ki so pod režijskim vodstvom Maje
Glaser Bedenik pripravili glasbeno--plesno predstavo Kolaž čutov.
Kimavčevi večeri so se v petek slovesno začeli z nagovoroma ptujske mestne svetnice in predsednice odbora za družbene dejavnosti Darje Koter ter direktorja državnega sklada za kulturo Marka Repnika.
]š
Ptuj • Predstavitev knjige Starodavna umetnost zdravljenja
Korenina znanja je bila povsod ista
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so pripravili predstavitev knjige Veronike in mag. Uroša Plantana Starodavna umetnost zdravljenja (Tradicionalna evropska medicina), ki obravnava prave vzroke bolezni, rastlinsko terapijo, magnetizem, zdravilno hrano in terapijo bolezenskih stanj.
Avtorja že dve desetletji proučujeta in prakticirata starodavne tehnike zdravljenja. Na potovanjih po vsem svetu sta tradicionalno evropsko medicino primerjala z drugimi izročili, denimo kitajskim in tibetanskim, in presenečena ugotovila, da je pravzaprav »vse enako«: korenina medicinskega znanja je po vsem svetu ista. Doslej sta izdala tri knjige, vendar ob tem poudarila, da v njih nista zapisala ničesar novega, temveč le poiskala rdečo nit skozi zgodovino medicine.
Izročilo Hipokrata, Hildegarde iz Bingna, Paracelsusa, Antona Me-smerja in drugih danes prezrtih velikanov umetnosti zdravljenja želita približati sodobnemu človeku. Izhajata iz prepričanja, da se lahko resnično zdravljenje prične šele takrat, ko bolečinam ali bolezni določimo pravi vzrok. Plantan je pojasnil: »Paracelsus je zapisal, da duša skozi lečo uma riše na telo. Duša nam torej pošilja sporočila, ki jih občutimo kot
misli, čustva in dejanja, ta pa pišejo na naše telo v obliki bolečin. Nobene bolezni ni mogoče pozdraviti, če zdravimo telo; posamezni del telesa lahko pozdravimo le tako, da uniči-
mo kakšnega drugega ...« Planta-nova je poudarila, da vzrok bolezni tiči v čustvih: »Teh ne moremo ne potlačiti ne spremeniti, lahko pa jih sprejmemo. Ko to storimo, se najprej
Mag. Uroš in Veronika Plantan sta poudarila, da se zdravje začne pri ljubezni do samega sebe.
spremenijo naša dejanja, potem misli, postopoma pa tudi sama čustva.«
Avtorja sta z občinstvom delila tudi nekaj povsem konkretnih napotkov: »Začenja se čas prehladov in viroz. Večina ljudi zato uživa več mandarin, pomaranč in limon. V resnici so vsi starodavni zdravilci to odsvetovali, saj s sadjem oz. vso surovo hrano svoje telo ohladimo.« Namesto tega je Plantanova svetovala uživanje kuhane hrane, začimb in vina: »Telo je treba ogreti. Že sama beseda prehlad pove, da je telesu mraz. Vsi govorijo, da potrebujemo C vitamin, ki pa ga najdemo tudi v kisli repi in kislem zelju. C vitamin dodajajo že vsem živilom, tudi kruhu, sploh se ga ne moremo znebiti!« Sklenila je, da je veliko »zdravil« podcenjenih, čeprav jih imamo pred nosom in so praktično zastonj: »Ničesar ni treba nalagati na ladje in voziti iz tropskih krajev. Vse imamo tukaj!«
Eva Milošič
Tednikova knjigarnica
MEJNIKI SLOVENSKE KOŠARKE IN DRUGE KOŠARKARSKE
Bližina vesolja
Vesolje je čisto blizu tebe. Le uležeš se pod milo nebo in že ga lahko opazuješ.
Še bliže je, če si ga ogledaš skozi teleskop. Nebo se odpre v daljave, v neskončnost. Rimska cesta se zdi jasa, posejana z zvončki.
Še najbolje pa prideš skozi, če si visokorasel. Malo večji od povprečja. »Kakšno vreme je tam zgoraj?« sem velikokrat poslušal, ko sem bil še v osnovni šoli. Verjetno so mislili, da se vesolja lahko kar dotaknem z roko.
Lahko bi počel marsikaj, a če si dolgin, je velika verjetnost, da pristaneš med košarkarji. Vendar ni vsak, kije visoke rasti, primeren za ta šport. Košarko moraš preprosto imeti rad, postati mora del tvojega življenja, pa naj stane, kar hoče...
Pravkar ste prebrali začetek prvega poglavja romana za najstnike z naslovom Jaz, košarkar (Mojca Gubanc. Celovec: Mohorjeva družba, 2013. Zbirka Troubles. 110 strani), ki s svojimi naslovi poglavij lepo ponazarja zlato medaljo slovenske košarkarske reprezentance. Tako se glasijo naslovi preostalih poglavij: Smisel gibanja, Trenutek, ko se gibanje zaustavi, Ponoven zagon, Vesolje, prihajam!, Med zvezdami.
Bravo, naši zlati!
In kako je s knjigami na temo košarka, smo se spraševali knjižničarji in v čast slovenskemu zlatu pripravili razstavo knjig v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer si lahko izposodite med drugim čtivom tudi to, košarkarsko:
Košarka je naslovljena drobna kartonka za predšolske otroke, malo večje pa bodo navdušile slikanice: Rakun Raško, košarkar (Helena Kraljič. Ilustracije Adriano Janežič. Jezero: Morfemplus, 2017), Lipko in KošoRok (Primož Suhodolčan. Ilustriral Gorazd Vahen. Ljubljana: DZS, 2013), Lipko in svetovni prvaki (Primož Suhodolčan. Ilustracije Gorazd Vahen. Ljubljana: DZS, 2014). Mlajši najstniki se lahko potopijo v doživetja košarkarske ekipe v knjigah: Dražen in jaz (Franjo Frančič. Ilustriral Adriano Janežič. Ljubljana: Karantanija, 2004), Košarkar naj bo! (Primož Suhodolčan. Ilustracije Uroš Horvat. Ljubljana: Karantanija, 2002), Fantje, žoga, punce (Goran Gluvič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001) ali pa posežejo po biografiji Dražen Petrovič: neukrotljiva legenda (Juan Francisco Escudero. Iz španščine prevedli Katja Temnik in Anja Lesjak. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup in Šauperl, 2014).
Tu je še potpuri »košarkarskega branja«, ki je večinoma med strokovnim, poučnim branjem: Igriva košarka z elementi male košarke (Ljubljana: Košarkarska zveza Slovenije, 2011), Sodobni koncepti v kondicijski pripravi mladih košarkarjev (Več avtorjev. Ljubljana: fakulteta za šport, 2016), Ukradene sanje: jugoslovanska košarka (Jua-nanHinojo. Iz španščine prevedla Katja Temnik. Slovenske Konjice, 2013), Košarka od začetka do danes (Miha Zibrat. Samozaložba, 1999), Popotovanje: Razmišljanja o košarki in življenju (Nina Ko-lenc. Maribor: Subkulturni azil, 2013), Mejniki slovenske košarke (Mik Pavlovič. Ljubljana: Pisanica, 2000), Vedno na vrhu in med prvimi (Mik Pavlovič. Spremna beseda Goran Vojnovic, Karikature Andrej Novak. Ljubljana: samozaložba, 2013), Dajte Gogiju žogo! (Goran Dragic, od Ilirije do Miamija. Napisal Tadej Golob. Ljubljana: Sportelement, 2015). Tadej Golob je tudi zapisal obsežno avtobi-ografijo tudi komentatorsko neprekosljivega, vrhunskega košarkarja Petra Vilfana (Tržič: Učila International, 2010).
In kot zanimivost dodajam še nekaj zgodovinskih dejstev o košarki, ki je mlada oblika športa, iz enciklopedije Šport (Prevedla Borut Petrovič Jesenovec in Slavica Jesenovec Petrovič. Tržič: Učila, 2001.) s strani 62:
Ob koncu 19. stoletja je Luther Gulick, ravnatelj kolidža v Spring-fieldu v ameriški državi Massachusetts, hotel gimnastiko, ki se mu je zdela dolgočasna, nadomestiti z nogometom in ragbijem. Toda ker teh dveh športov pozimi zunaj ni bilo mogoče igrati zaradi ostrega podnebja, je prosil profesorja Jamesa Naismitha, naj se domisli igre, ki bi jo bilo mogoče igrati v dvorani. In tako je profesor stuhtal košarko!
Veliko bralnih in športnih užitkov želi
Liljana Klemencic
MESTNO GLEDALIŠČE
Povabilo k vpisu abonmajev sezoni 2017/2018
www.mgp.si
abonma
abonma
□uui Ii i	i	auui Ii i	o ^—.	auui II i	—.
KRESNIČKA in ZVEZDICA	IZVEN	PREMIERA
abonma
[za otroke, 7 predstavi	[za odrasle, 5 predstavi	[za odrasle, 7 predstavi	Vpis abonmajev in
blagajna
Redni vpis v abonmaje bo potekal za dosedanje abonente v času od ponedeljka, 18. septembra, do vključno ponedeljka,	02 749 32 50
25. septembra. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od torka, 26. septembra, do vključno petka, 6. oktobra 2017.	¡nfo@mgp.si
(za odrasle, 5 predstavi
(za odrasle, 7 predstavi
Foto: ČG
Nogomet
Aluminij seje znesel v Dekanih, Celje čez Dravo Strani 12
Rokomet
Zmaga prinaša vrh lestvice
Strani 12
Tenis
V ptujske vitrine dva ekipna naslova
Stran 13
Tenis
Z osmimi zmagami iz kvalifikacij do lovorike
Stran 13
Nogomet
Videm po preobratu uspešen na Koroškem
Strani 14
Ples
Ana in Ivan na EP v prvi tretjini nastopajočih
Strani 14
Nogomet • 12. liga
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
V petek vse poti vodijo v Kidričevo
Maribor ima v Sloveniji daleč največ navijačev, na Štajerskem je delež privržencev vijoličastih še posebej velik. Letos so ti glasni in razigrani, saj si je slovenski državni prvak priboril pravico nastopa v Ligi prvakov. Prav ta, evropski Maribor, bo v petek gostoval v Kidričevem. Da bo to pravi praznik nogometa, ni treba posebej poudarjati, novo dimenzijo pa mu daje otvoritveno srečanje pod reflektorji na stadionu v Kidričevem.
Obe ekipi sta v dobri seriji rezultatov, saj Maribor v tej sezoni sploh še ni izgubil tek-
Vstopnice na voljo že od 18. ure
Foto: Črtomir Goznik
Obramba Aluminija bo imela v petek proti Mariboru zagotovo veliko dela.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V petek bo mogoče vstopnice za srečanje Aluminij - Maribor kupiti že od 18. ure dalje na običajnem prodajnem mestu pred stadionom.
me, Aluminij pa je neporažen ostal na zadnjih štirih srečanjih (zmaga in trije remiji). Z boljšo popotnico v Kidričevo seveda prihajajo varovanci Darka Mi-laniča, ki so v zadnjem krogu
kar 0:3 slavili v Novi Gorici, Aluminij je na drugi strani doma remiziral proti Ankaranu. Prvo medsebojno srečanje v sezoni sta tekmeca odigrala v Ljudskem vrtu v 1. krogu, takrat je
minimalno slavil Maribor (1:0, Pihler).
»Kakšne posebne priprave v smislu motivacije pred tem srečanjem niso potrebne. Igralci se zavedajo, kakšen
1. SNL, 10. krog: Aluminij - Maribor,
petek, 22. 9., ob 20.20 v Kidričevem
tekmec prihaja v goste, vsi skupaj pa bomo naredili vse, da odigramo najboljšo možno predstavo in morda presenetimo državne prvake,« je dejal Grubor, ki je med tednom spočil nekatere nosilce igre, nekateri so vendarle morali na igrišče v Dekanih v pokalnem obračunu z Jadranom.
Mariborčani so imeli vse do sedaj še bistveno močnejši ritem igranja tekem, saj so igrali na treh frontah. V tem tednu pa vendarle niso stopili na igrišče in so lahko obnovili moči pred naslednjimi izzivi.
Domačini lahko z optimizmom pričakujejo srečanje tudi zaradi izidov iz lanske sezone, ko so v dveh domačih srečanjih proti Mariboru vknjižili remi in zmago (0:0, 3:1). A takrat so imeli veliko močnejšo zasedbo kot letos, saj so v rdečem dresu igrali še Bizjak, Kramer, Ko-cic, Turkalj, Damiš, Zeba ... Se bodo tokrat izkazale njihove zamenjave?
iPoibilajts naí na íu¿toun¿m íhíztu!
CRADIOPTUJ
^ «a aflietu
www.radio-ptuj.si
Drava v nedeljo na domačem stadionu z Ljubljančani
Ptujska Drava bo morala sredino pokalno srečanje s Celjani hitro pozabiti in se osredotočiti na nove izzive, odslej samo še na prvenstvene. V nedeljo jih čaka zahtevna domača preizkušnja, v goste prihaja ekipa AŠK Bravo. Ta je odlično začela sezono, s tremi zmagami, v zadnjih treh krogih pa je doživela - tri poraze. Trener AŠK Bravo je Dejan Grabič, v njegovi ekipi pa med drugimi nastopata Marko Roškar (prej Drava) in Ovbokha Agboyi (Zavrč).
Osmi krog s sabo prinaša nekaj zelo zanimivih obračunov, predvsem srečanji Radomlje - Nafta in Tabor Sežana - Jadran Dekani si ob srečanju na Ptuju zaslužita posebno pozornost.
JM
2. SNL, 8. krog: Drava Ptuj - AŠK Bravo ,
nedelja, 24. 9., ob 16.00 na Ptuju
Nogomet • Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij
Uresničitev dolgoletnih želja: v petek bodo v Kidričevem zagoreli reflektorji
V Kidričevem si dolga leta vztrajno prizadevajo za čim boljšo ureditev infrastrukture v Športnem parku Kidričevo. Ob številnih idealno urejenih in vzdrževanih igriščih, tudi z umetno travo, so letos namenu predali novo tribuno, v zadnjih dneh pa so dokončali še eno veliko investicijo v tem sklopu - postavitev reflektorjev. Ti bodo odslej omogočali igranje tekem v nočnem terminu, kar je posebej pomembno v spomladanskem in poletnem času, ko se srečanja igrajo ob visokih temperaturah. Ta povečujejo možnost zdravstvenih težav pri igralcih, v Kidričevem pa bo z novo pridobitvijo to postalo preteklost.
„V klubu je že dolga leta obstajala silna želja, da bi postavi-
li tribuno. Ta trud se je letos končno obrestoval, imamo lep objekt, ki se lepo podaja v to okolje in smo nanj zelo ponosni. S tribuno so zadovoljni tudi gledalci, tudi iz vseh drugih strani prihajajo pozitivni komentarji. Sedaj smo uspeli to še nadgraditi s postavitvijo reflektorjev, s čimer se za nekaj časa zaključuje izredno uspešen infrastrukturni ciklus vseh, ki se dolga leta ukvarjamo z nogometom v Kidričevem," je povedal predsednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar.
Kakšna je bila finančna konstrukcija za zadnjo pridobitev?
Z. Jevšovar: „Finančni zalogaj za naš klub ni bil majhen. Nekako smo ga zmogli, tudi s pomočjo Nogometne
zveze Slovenije. Načelno smo se uspeli dogovoriti o tretjin-skem financiranju projekta: tretjino klub, tretjino naš spon-
zor in tretjino NZS. NZS bo svoj del poravnala v letih 2018 in20i9."
Da vam je uspelo vključiti NZS v ta projekt, je verjetno velik uspeh?
Z. Jevšovar: „Sam osebno menim, da je to izreden uspeh! Osebno si to štejem kot veliko zmago nas v klubu, kajti vsi vemo, da NZS denarja nima na pretek. Govorice vseh, ki delajo v nogometu in vseh, ki se spoznajo na dogajanje, so bile, da nimamo minimalnih možno-
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar: „Znova se je pokazalo, da smo pravi, da znamo razmišljati in delati ter znamo tako zahteven projekt, kot je postavitev reflektorjev, tudi izpeljati."
sti za kaj takega. Vendar se je znova pokazalo, da smo pravi, da znamo razmišljati in delati ter da znamo tako zahteven projekt tudi izpeljati. Ob tej priliki bi se zahvalil predsedniku NZS Radenku Mijatovicu, ki je prisluhnil našim pogledom. Ob obisku v Kidričevem je bil enostavno presenečen, ni mogel verjeti, da je kaj takšnega tukaj možno. Njegove besede na koncu so bile: 'Vse to je nastalo z vidnim trudom, zato enostavno v NZS ne moremo tega spregledati in ne moremo mimo tega, da ne bi prepoznali prave zgodbe'."
Verjetno je kar nekaj „kredita" tudi v tem, da ste pred leti gostili državno reprezentanco?
Z. Jevšovar: „Vsekakor! V času predsednikovanja Rudija Zavrla in Ivana Simiča so bili na NZS zelo zadovoljni z našim gostoljubjem do reprezentance. A moram biti pošten in takoj poudariti, da smo bili za to poplačani z ureditvijo vseh namakalnih sistemov na pomožnih igriščih, ki jih je v veliki meri financirala prav NZS.
Ko pa smo ravno pri reprezentanci: ko sem predsedni-
ka NZS povabil na petkovo srečanje z Mariborom - vabilo je z veseljem sprejel -, mi je v pogovoru dejal, da obstaja velika možnost, da bi katera od mlajših državnih selekcij igrala kakšno srečanje v Kidričevem. Reprezentančni nogomet se tako po vsej verjetnosti vrača v Kidričevo."
Reflektorji, ki so sedaj v Kidričevem, so pred tem stali v Zavrču.
Z. Jevšovar: „Ti reflektorji so bili v lasti firme Rohrtech, nekdanje firme RM Vuk. Pri tem moram pohvaliti gospoda Romana Vuka, ki je bil z nami zelo potrpežljiv in dosleden, predvsem pa izredno korekten, da smo lahko ta posel speljali."
Premierne tekme pod reflektorji ne bi mogli odigrati ob primernejšem trenutku, kot je gostovanje državnih prvakov iz Maribora.
Z. Jevšovar: „O tem ni nobenega dvoma, to je za naš konec Slovenije vrhunec sezone. Maribor je naš prijateljski klub, veliko njihovih navijačev hodi tudi na naše tekme. Vsi skupaj smo srečni, da se bo to zgodilo prav z njimi!"
Jože Mohorič
12 Štajerski
Šport
petek • 22. septembra 2017
Nogomet • Pokal Slovenije, 2. krog:
Aluminij se je znesel v Dekanih, Celje učinkovitejše od Drave
Jadran Dekani -Aluminij 0:7 (0:3)
STRELCI: 0:1 Krajnc (3), 0:2 Bartulovič (31.), 0:3 Muminovic (34.), 0:4 Bartulovič (68.), 0:5 Škoflek (76.), 0:6 Podgoršek (87., avtogol), 0:7 Škoflek (90.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Vrbanec, Čagalj, Martinovic, Petrovič, Muminovic, Škoflek, Krajnc (od 67. Rogina), I. Men-sah (od 53. Lukanc), Bartulovič (od 70. Horvat). Trener: Slobodan Grubor.
Nogometaši Aluminija so v torek odločno začeli dvoboj v Dekanih in povedli že v 3. mi-
nuti - zadel je Alen Krajnc. To je dodatno sprostilo goste, ki so tokrat zaigrali v precej premešani enajsterici; obrambno vrsto so sestavljali Ploj, Vrbanec, Čagalj in Martinovic, pred njimi sta igrala Muminovic in Petrovič. Po dobre pol ure igre sta v polno zadela še Bartulo-vic in Muminovic in srečanje je bilo praktično odločeno.
V drugem polčasu so vstopili trije novi igralci, ob Roginu in Horvatu je priložnost prvič dobil tudi 24-letni David Lukanc, ki je k Aluminiju pred kratkim prestopil iz Ankarana. Po dvakrat sta se med strelce vpisala Damir Bartulovič in Žiga Ško-
Med osmerico dva drugoligaša
Pokalno tekmovanje je še enkrat več pokazalo svojo glavno značilnost - nepredvidljivost. Čeprav ni bilo nobenega prvoligaškega para, sta se dva prvoligaša poslovila na tej stopnji tekmovanja - Krško in Domžale. Posebej presenetljiv je izpad branilcev naslova pokalnih prvakov Slovenije, Domžalčanov, ki jih je izločila ambiciozna Mura. Pri varovancih Anteja Šimundža je z dvema zadetkoma znova izstopal Luka Bobičanec. Po dvakrat so se med strelce vpisali še Eda-fe (Gorica), Križan (Celje), Škoflek in Bartulovič (Aluminij), Kambič (Krka) in Mešanovič (Maribor). Enemu je uspel tudi hat-trick, Leonu Benku (Olimpija). Pokal Slovenije, 2. krog, rezultati: Jadran Dekani - Aluminij 0:7 (0:3), Drava Ptuj - Celje 0:3 (0:2), Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana 1:6 (0:3), Mura - Domžale 3:1 (3:1), Šampion - Gorica 0:3 (0:0), Cherrybox 24 Tabor Sežana - Maribor 0:3 (0:1), Krka - Krško 3:2 (2:2, 1:0), Koper - Triglav Kranj 1:4 (1:1).
flek. Za Jadran je to prvi letošnji poraz v vseh tekmovanjih, saj so v 2. ligi dosegli štiri zmage in tri remije, v Pokalu pa so izločili Akumulator.
»Zadovoljen sem s prikazanim, pristop je bil pravi od prve minute naprej. Zadovoljen sem tudi z učinkovitostjo, ki je bila v zadnjih tekmah naša slaba točka. Teren je bil težak za igro, a smo se odlično prilagodili razmeram,« je po srečanju povedal trener Aluminija Slobodan Grubor.
Drava - Celje 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Križan (36.), 0:2 Križan (42.), 0:3 Lupeta (78.).
DRAVA PTUJ: Domjan, Flis, Vezjak (od 69. Džafič), Petek, Lonzarič, Šporn, Čeh, Marcius, Školnik, Kolar (od 46. Vajda), Šalamun (od 69. Panikvar). Trener: Simon Sešlar.
CELJE: Rozman, Cvek, Trav-ner, Kelhar, Žinko, Štraus, Pi-šek (od 82. Cikaqi), Kesič (od 59. Lupeta), Vidmajer, Križan (od 78. Dangubič), Gatarič. Trener: Dušan Kosič.
Gostovanje prvoligaša na Ptuju bi moral biti praznik za tukajšnje ljubitelje nogometa, a se je potek dogodkov obrnil v nepravo smer. Srečanje je bilo sprva delegirano za torek ob 14. uri, a je zaradi obilnih padavin prišlo do prestavitve na sredo - ob 13. uri! Nekoliko neposrečen termin za velik obisk ...
Sprejem v MO Ptuj
Nagradi za Slavka Krajnca in Reneja Glavnika
Skupni imenovalec tokratnega sprejema v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bil Poli maraton. Ta je letos doživel 15. edicijo, prav na vseh pa
so bili najbolje zastopani predstavniki podjetja Talum.
Kidričevsko podjetje veliko stavi na zdravje zaposlenih, kar je izpostavljal že bivši
Nogometaši Drave so proti prvolugašu iz Celja prikazali zelo dobro igro, v odprtem srečanju pa so bili učuinkovitejši gostje.
predsednik uprave Danilo Toplek, podobno ravna tudi Marko Drobnič, ki ga je nasledil. Vodja rekreativnih kolesarjev podjetja Taluma je
Župan MO Ptuj je pripravil sprejem za organizatorje Poli maratona.
Foto: Langerholc
Ptujčani so na težkem igrišču odlično začeli srečanje in v prvih 15 minutah povsem prevladovali na igrišču. Nizali so številne kombinacije, izvedli tudi nekaj zaporednih kotov, a zadetka niso uspeli doseči. Še najnevarnejši je bil prodorni Šalamun, priložnost je imel tudi Kolar. V 16. minuti so prvič zapretili tudi gostje, a je Domjan poskus Križana odbil. Mitja Križan, nekdanji član Aluminija in Drave, je bil naslednjič bolj natančen. To se je zgodilo v 36. minuti, ko je lepo izkoristil podajo s strani in z glavo preko Domjana poslal žogo v mrežo - 0:1. V 42. minuti je sledil velik nesporazum Lonzariča in Petka v zadnji obrambni vrsti, ki nista izbila žoge, ki sta jo imela pred nogami, Križan pa je to elegantno izkoristil in zadel za 0:2. Škoda za najslabšo možno popotnico pred odmorom .
Na začetku 2. polčasa so dra-vaši znova pritisnili, a so imeli
bil vsa leta Slavko Krajnc, ki so ga organizatorji največje rekreacijske prireditve v Sloveniji predlagaali za posebno nagrado. Predal mu jo je župan MO Ptuj Miran Senčar. Ob prejemu nagrade v obliki kolesa je Krajnc dejal: „Sem nekoliko presenečen, da sem dobil to priznanje kot neke vrsto zahvalo za svoje delo pri usklajevanju in vodenju ekipe Taluma na Poli maratonih. To priznanje je delo vseh Talumovih kolesarjev, ki so sodelovali na tej kolesarski prireditvi."
Prvi mož ptujske občine je idejnemu očetu Poli maratona Reneju Glavniku podelil veliko statuo MO Ptuj. Direktor KK Perutnina Ptuj je v ta projekt vložil veliko energije, zato je nagrada romala v prave roke. Po prejemu nagrade je Glavnik povedal: „V ta projekt sem vložil veliko dela, a ga ne bi mogel izpeljati sam. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi v teh letih pomagali pri organizaciji Poli maratona." V nagovoru je ptujski župan izpostavil še velik pomen Poli maratona in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji te kolesarske prireditve.
David Breznik
še naprej težave v obrambi. V 60. minuti je Čeh streljal proti golu, Rozman pa se ni pustil presenetiti. Dravaši so še naprej igrali organizirano, bili so boljši tekmec, veliko je bilo gibanja in borbenosti, kakšnih 100 gledalcev je čakalo le še njihove zadetke. Teh pa ni bilo .
Na drugi strani je Portugalec Lupeta zadel za goste iz globokega prepovedanega položaja - 0:3. Vajda in Šporn sta imela do konca srečanja 100 % priložnosti za znižanje, a je prvi streljal mimo gola, drugemu pa je Rozman strel ubranil.
Jože Mohorič, DB
Jon Šporn, Drava Ptuj: »Za obe ekipi je bila to zelo težka tekma, predvsem zaradi samih pogojev na igrišču. Še zdaleč nismo pokazali slabe igre, a smo bili v prvem polčasu, ko se je tekma 'lomila', premalo zbrani in smo dobili dva zelo poceni zadetka. V drugem polčasu smo poizkušali narediti vse, da bi prišli do preobrata, ampak žoga ni želela v gol. Po izpadu iz pokala gremo naprej 'na polno' v prvenstvu.«
Rokomet • NLB liga, 3. krog
Zmaga prinaša vrh lestvice
Za rokometaši Jeruzalema sta odigrana dva kroga NLB lige in osvojene tri točke. „To je to. Smo zadovoljni, čeprav naša igra še ni na želenem nivoju. Pozna se nam, da smo pripravljalni del odigrali z malim številom igralcev, zato so tisti, ki so takrat imeli večjo minutažo, nekoliko padli v formi. To je nekaj povsem običajnega. Se že veselimo novih tekem," je povedal Gal Cirar, z osmimi doseženimi goli prvi strelec Ormožanov pri zmagi v gosteh nad Šmartnim (28:26).
Ormožani so v Šmartnem odigrali le dobre pol ure, kot znajo, in v 35. minuti vodili za osem zadetkov (12:20, 13:21). Zaključek tekme pa je bil dobro opozorilo četi trenerja Saše Prapotnika pred novimi tekmami: „Slabo smo začeli in zaključili tekmo. To se nam ne sme zgoditi proti naslednjemu tekmecu, saj je Trimo odlična ekipa, ki kaznuje vsako napako. Proti Kopru doma so zaostajali za šest zadetkov in se niso predali, ampak so osvojili točko (21:21). Slovan so prav tako na domačih tleh suvereno premagali (37:30). Tudi oni so zadovoljni s pričetkom sezone in na Hardek prihajajo sproščeni. To pa je za nas lahko velik problem. Trebanjci nimajo nobene velike zvezde, ampak so ekipa, ki je nevarna prav iz vseh pozicij," je naslednjega tekmeca Jeruzalema opisal kapetan Bojan Čudič.
Največ težav so Ormožani v prvih dveh krogih imeli pri zaključnih strelih, saj so na dveh tekmah zapravili kar 33 strelov. Realizacija metov je le 60-odstotna (50/83). „Na videz ta realizacija niti ni tako slaba, ampak so to večinoma zgrešeni streli pri odprtih metih, ko smo v napadu že izigrali tekmeca. To smo poskušali popraviti v tem tednu na treningih in že v soboto proti Trimu bomo videli, ali nam je uspelo," je še težave Jeruzalema na prvih dveh srečanjih opisal trener Prapotnik.
V kadru za Trimo so vsi rokometaši razen Tilna Kosija, ki je že končal igranje v letu 2017. Kljub trgatvam, ki so v našem kraju na višku, v taboru Jeruzalema upajo na dober obisk Fort Hard Eka. „Vzpodbuda naših navijačev proti Trimu nam bo več kot dobrodošla. Gre za tekmo, ki je pomembna za obe ekipi, ki se želita uvrstitvi v Ligo za prvaka. Točke tukaj štejejo dvojno. Že v preteklosti so bile tekme teh dveh ekip nekaj posebnega in tudi tokrat ne dvomim, da bo tako. Ljubitelji rokometa bodo zagotovo prišli na svoj račun, mi pa se bomo potrudili, da pustimo srce na igrišču ter da zadovoljimo naše navijače in predvsem samega sebe," je zaključil najboljši strelec slovenske elitne lige v zgodovini Čudič. Tekma med Jeruzalemom in Trimom je na sporedu v soboto, 23. 9., ob 19. uri.
UK
petek • 22. septembra 2017
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 13
Tenis • Zaključek državnih lig
V ptujske vitrine dva ekipna naslova
V Mariboru je na igriščih TK Branik potekala končnica državnih lig za leto 2017. Pravico nastopa so imele po najboljše štiri ekipe iz rednega dela v vseh kategorijah. Posebej zanimiv je bil zaključek pri članih in članicah ... Pri moških so se naslova veselili igralci ŽTK Maribor, ki so v finalu tesno, s 4:3 ugnali ljubljanski Slovan. Odločila je zadnja igra dvojic, ki so jo Mariborčani dobili v t. i. master tie-breaku.
Brez moči tudi Majeričeva, Šipkova, Mulejeva ...
Pri članicah so Ptujčanke v zadnjem trenutku ostale močno oslabljene, saj sta udeležbo zaradi poškodb odpovedali Pia Čuk in Maja Makorič. Zamenjali sta ju mlada Tara Gorinšek
in okrepitev iz TK Domžale (na dvojno registracijo) Pia Lovrič, glavno orožje je bila seveda Tamara Zidanšek. Kljub nepopolni ekipi so najprej v petek v Ljubljani ugnale ekipo TK Šport plus, za katero nastopa najboljša slovenska mladinka Kaja Juvan. S tem so si zagotovile nastop v končnici, v kateri so se znašle v istem delu žreba kot ŽTK Maribor, kar je obetalo izjemen obračun. To se je tudi zgodilo, krajšo pa so potegnile Mariborčanke, čeprav so nastopile v popolni postavi - „z vsemi (ne)možnimi igralkami" -, tudi s Tadejo Majerič in Natalijo Šipek. Odločilna je bila igra dvojic, ki sta jo Zidanškova in Lovričeva dobili proti dvojici Majerič-Zagorac v skrajšanem 3. nizu!
V finalu so ekipo trenerja Zorana Krajnca čakala dekleta
Fotozapis • EP 2017
»Kdaj, če ne sedaj«
Na finalno tekmo evropskega košarkarskega prvenstva v Carigrad so odpotovali tudi številni Ptujčani, nekaj jih je bilo na povsem zadnjem letu proti Turčiji. Med vso to množico skoraj 7 tisoč Slovencev pa je posebej izstopala skupinica, ki je bila že na poti proti Turčiji oblečena v majice z napisom »Evropski prvaki 2017«. Pa tekma proti Srbiji še zdaleč ni bila odigrana ... »Kdaj pa bomo samozavestni, če ne sedaj, ko so naši odigra-
Ptujski navijači s Petrom Vilfanom
Zmagovalna članska ekipa TK Terme Ptuj (Tara Gorinšek, Pia Lovrič, Tamara Zidanšek) s trenerjem Zoranom Krajncem
li izjemno prvenstvo, ko so do finala zapored nanizali osem zmag,« so bile besede Fredija Kmetca, ki je samo ubesedil to, kar so imeli vsi v mislih. »Vsi so se želeli slikati z nami, dajali smo intervjuje ... Če bi imeli s sabo 200 takšnih majic, bi jih prodali v manj kot minuti, takšno je bilo povpraševanje po njih.«
Potrebujemo ljudi, ki verjamejo v pozitivne stvari! Ker se potem tudi uresničujejo...
UR
Dekliška ekipa TK Terme Ptuj U-14 s trenerjem Juretom Ropretom (od desne Taja Lončarič, Nina Pliberšek, Ana Teja Tabor in Nika Strašek)
Triglava, tudi z Barbaro Mulej v postavi. Znova je dve točki prispevala Tamara, eno med posameznicami in drugo med dvojicami s Pio. Ob končnem rezultatu 2:2 je zmago ptujski ekipi prineslo večje število osvojenih nizov - 5:4! Lep uspeh ptujskega tenisa, male sredi-
ne z velikim srcem, odličnim vzdušjem in ogromnim znanjem .
Oddolžile so se Mariborčankam
Uspeh so na najlepši možni način dopolnila dekleta v kat-
egoriji U-14, čeprav tudi ta niso igrala v najboljši postavi - zaradi poškodbe je manjkala Nika Strašek. V polfinalu so Taja Lončarič, Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor ugnale najboljšo ekipo rednega dela v zahodni skupini, ekipo TK Radomlje, ki ima med najbol-
Finale državnih lig (Energetika Maribor), rezultati:
članice:
četrtfinale: TK Terme Ptuj
-	TK Šport plus 3:1 (Zidanšek
-	Perica 6:1, 6:1, Gorinšek -Siročič 4:6, 6:3, 7:5, Lovrič -Juvan 1:6,1:6, Zidanšek/Lovrič -Juvan/Pericai:6,6:4,10:5);
polfinale: TK Terme Ptuj -ŽTK Maribor 3:1 (Zidanšek -Potrč 6:0,6:1, Gorinšek - Zago-rac 3:6, 2:6, Lovrič - Šipek 6:3, 0:6, 7:6(1), Zidanšek/Lovrič -Majerič/Zagorac 5:7,6:3,10:4);
finale: TK Terme Ptuj-TK Triglav Kranj 2:2 (Zidanšek - Novak 6:2, 7:5; Gorinšek - Mulej 2:6, 0:6, Lovrič - Skoroghodo-va 2:6, 6:4, 6:7(5), Zidanšek/ Lovrič - Klevišar/Novak 6:4, 6:2);
Dekleta U-14:
polfinale: TK Terme Ptuj - TK Radomlje 3:1 (Lončarič - Šulin 6:1, 6:1, Pliberšek - Lanišek 6:1, 6:1, Tabor - Viriant 2:6, 0:6, Lončarič/Pliberšek - Šulin/Ple-sničar 6:0, 6:0);
finale: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 3:1 (Lončarič - Drame 6:2, 6:0, Pliberšek - Planinšek 7:6(5), 7:5, Tabor - Bečirovič 2:6, 2:6, Lončarič/Pliberšek -Drame/Planinšek 6:4, 6:2);
jšimi 20 slovenskimi igralkami v tej kategoriji štiri svoje predstavnice (enako velja tudi za Ptujčanke). Finale je bil ponovitev dvoboja iz rednega dela, prestižna tekma z vrstnicami iz Maribora. Te so v rednem delu slavile z izidom 1:3, tokrat so jim varovanke Jureta Ropre-ta vrnile z enako mero in se zasluženo veselile naslova državnih ekipnih prvakinj.
Že tako bogate vitrine TK Terme Ptuj so tako dodatno zapolnjene ...
Jože Mohorič
Tenis • Mednarodni turnirji
Z osmimi zmagami iz kvalifikacij do lovorike
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
[Registrirajte se na www3tedröikoif
Filip Jeff Planinšek je novo ime na lestvici slovenskih zmagovalcev mladinskih ITF--turnirjev (zadnje ime na tem seznamu je Sven Lah). To mu je uspelo z zmago na turnirju 5. kategorije v Mostarju. Dosežek ima še večjo težo, ker je do njega prišel preko kvalifikacij.
16-letni član TK Terme Ptuj je za uvrstitev na glavni turnir ugnal tri tekmece, svoj pohod pa je nato z dobrimi igrami nadaljeval vse do finala. Posebno težo sta imeli zmagi proti 2. in 3. nosilcu, leto starejšemu Američanu z ruskimi koreninami Maksimu Bogdanovichu in
ITF-mladinski turnir v Mostarju:
1.	krog: Planinšek - Stojano-vic (Srbija) 6:0, 6:2;
2.	krog: Planinšek - Bog-danovich (ZDA, 2.) 7:5, 4:6, 7:6(4);
četrtfinale: Planinšek - Cma-ger (Slovenija) 7:5, 7:6(2);
polfinale: Planinšek - Devald (Hrvaška, 3.) 6:4, 6:0;
finale: Planinšek - Puljic (BiH) 6:4, 1:6, 6:0.
Filip Jejf Planinšek (TK Terme Ptuj) se je vpisal na listo zmagovalcev mladinskih lTF-turnirjev.
leto mlajšemu Hrvatu Bornu Devaldu, ki velja za enega najbolj talentiranih mladih igralcev pri naših južnih sosedih (zmagovalec Orange Bovvla pri U-12).
V finalu je imel za tekmeca še enega kvalifikanta, domačina Luka Puljiča, kar je precejšnja redkost. V dvoboju letnikov 2001 je daljšo potegnil Slovenec, ki je finale odlično začel, vmes nekoliko popustil,
a ga zaključil na najboljši možni način - s teniško kravato.
Filipov trener Luka Hazdo-vac je po turnirju povedal: „Fi-lip je odlično začel že v kvalifikacijah, kjer je v 3. krogu z igro praktično brez napak ugnal favoriziranega Makedonca, 1. nosilca Stefana Dragovica. Odlično se je iz težkega položaja rešil tudi proti Bogdano-vichu, ko je v 3. nizu zaostajal 3:5, 0:30. Proti Cmagerju je v
obeh nizih zaostajal 2:4 v igrah, a je ostal zbran in je naredil preobrat. Nova odlična partija je sledila proti Devaldu, prav tako zaključek finala proti Pulji-cu. Pomembno je, da je tokrat vse tesne odločitve obrnil sebi v prid."
TE U-14 v Vrsarju (Hrvaška)
V hrvaški Istri je pretekli teden potekal močan turnir 3. kategorije serije Tennis Europe (TE) za igralke do 14. leta starosti. V glavnem žrebu je nastopilo 64 igralk, od tega jih je bilo iz Slovenije kar 15, med njimi tudi tri članice TK Terme Ptuj.
Nina Pliberšek je bila na turnirju 8. nosilka, kar je tudi upravičila s tremi zmagami in uvrstitvijo v četrtfinale. Ustavila jo je 2. nosilka Olga Molchanova iz Ukrajine. To je bil najboljši dosežek izmed vseh Slovenk. Stopničko prej je tekmovanje končala Taja Lončarič, ki je bila na turnirju 10. nosilka. Ana Teja Tabor se je poslovila v 1. krogu.
JM
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 22. septembra 2017
Nogomet • 3. SNL sever
Videm po preobratu uspešen na Koroškem
KOROTAN PREVALJE -VIDEM 2:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kuzma (8.), 2:0 Celcer (10.), 2:1 Božak (20.), 2:2 Božak (48., z 11 m), 2:3 Krajnc (73.)
VIDEM: Krušič, Kostanjevec, Lah, Tement (od 69. Bračič), Plajšnek (od 78. Kovačič), Koren, Cafuta, Hliš, Božak (od 87. Cesar), Krajnc, Lončarič. Trener: Primož Gorše.
Nogometaši Vidma bi morali srečanje 5. kroga proti Korotanu odigrati doma že v nedeljo, toda pogoji tega niso dovoljevali, saj je bilo na igrišču preveč vode. Nato je bila
3. SNL SEVER
1.	ŠAMPION 4
2.	DRAVOGRAD 4
3.	K. E. BISTRICA 5
4.	VIDEM
5.	ŠMARJE PRI J.
6.	DRAVINJA
7.	ZREČE
8.	MONS CLAUD.
3 1 0 17:4	10
3 1 0 14:3	10
9:5	10
9:7	10
2 6:11	9
2 2 0 9:5	8
9:7	7
9:11	7
3 1 1 3 1 1
3 0
2 1 2 2 1 2
9. TEH. PESNICA 4 2 0 2 7:5 6
10.	POHORJE
11.	K. PREVALJE 5
12.	FOS. ŠENTJUR 4
13.	DOBROVCE 5
14.	AJDAS LENART 4
5 1 1 3 6:8 4
1 1 3
:11 4
1 0 3 6:13 3 6:15 3 3:13 0
1 0 4 0 0 4
tekma prestavljena na sredo, ko je bilo še veliko huje, zato sta se tekmeca dogovorila, da bodo jeseni medsebojno srečanje gostili Korošci na igrišču z umetno travo, Videm pa bo nekdanjega prvoligaša gostil v spomladanskem delu sezone.
Samo srečanje se za zeleno--rumene ne bi moglo pričeti slabše. Domačini so v 10. minuti vodili že 2:0: po napaki gostujoče obrambe je najprej pravi evrogol dosegel najnevarnejši domači igralec Kuzma, nato pa je zmedo v obrambi Vidma iz bližine izkoristil še Celcer. Ko je že vse kazalo na potop gostov, so se varovanci Primoža Goršeta začeli prebujati in pokazali, da tekme še zdaleč ni konec. Fantje so pokazali svoj pravi obraz in do konca prvega polčasa so preko Božaka, ki je zelo dobro izvedel prosti strel s približno 25 metrov, znižali izid in se povsem »vrnili« v igro.
V nadaljevanju se je postavitev Štajercev nekoliko spremenila in Videm je povsem zagospodaril na igrišču. Domačini so skušali pretiti le iz prekinitev, iz katerih pa pretirano
Ples • EP v Bratislavi
V prvi tretjini nastopajočih
Prejšnji konec tedna se je v Bratislavi odvijalo evropsko prvenstvo za starejše mladince v standardnih plesih. Udeležilo se ga je 57 parov. Pravico do nastopa sta imela le po dva najboljša para iz posamezne države, Slovenijo sta zastopala aktualna državna prvaka Ivan Jarnec in Ana Ekart ter Jan Hafner in Pina Eržen.
Ivan in Ana sta v konkurenci zelo izenačenih parov po odličnem plesu zasedla 18. mesto. Jan in Pina, ki sta starejša mladinca prvo leto, pa 49. mesto.
V Bratislavi se je odvijala tudi mednarodna tekma v standardnih in latinsko-ameriških plesih.
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Ekipe Drave v novo sezono
Invalid - Drava 1. 4:4 (3019:3031)
DRAVA 1.: Robi Golob 538, Elvis Slaček 498, Dušan Murko 501, Boris Premzl 525, Milan Čeh 513, Janez Čuš 458
Drava 2. - Kugla 5:1 (1941: 1884)
DRAVA 2.: Mitja Kramberger 472, Dušan Vorih 501, Bojan Krušič 512, Franc Žnidarič 456
Lokomotiva 3. - Drava (ž) 6:0
DRAVA (ž): Nada Fridl 490, Lidija Hrenko 437, Ivanka Plajn-
Foto: Črtomir Goznik
Dominik Božak (Videm) je u letošnji sezoni na petik srečanjik dosegel že šest zadetkov.
nevarni niso bili. Po igranju z roko v kazenskem prostoru je z 11-metrovke najprej izenačil Božak, ki spet vse bolj spominja na golgeterja z izrazitim občutkom za gol. Zmagoviti zadetek je za popolni preobrat dosegel Sebastjan Krajnc, potem ko so Videmčani odigrali več dvojnih podaj. Ob tem so imeli gostje v drugem delu na voljo še kakšno lepo situacijo, a vendar je ostalo najpomemb-
nejše spoznanje, da so bili pravi, da niso nehali verjeti v končni uspeh, kar se jim je na zahtevnem gostovanju obrestovalo s tremi točkami.
Videm je tako dokazal, da je lahko ob pravi igri nevaren prav vsakemu tekmecu v ligi. Naslednjo priložnost za nove točke bodo imeli varovanci Primoža Goršeta že to soboto, ko se bodo v gosteh pomerili z ekipo Zreč.
tp
V standardnih sta Ana in Ivan med 68 pari zasedla 10. mesto, v latinsko-ameriških pa sta med 62 pari zasedla 12. mesto.
UR
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani uspešni v Italiji
Kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so konec tedna izkoristili praznino v slovenskem koledarju kolesarskih dirk in se odpravili v Italijo, natančneje v Martignacco, predmestje Vidma, kjer so nastopili na tamkajšnji že 14. VN. Dirka je bila izjemno zahtevna, Ptujčani pa se domov vračajo vedrih obrazov.
Tekmovali sta kategoriji dečkov A in B, sama dirka pa zaradi mednarodne konkurence velja za izjemno močno. Pri dečkih B so za ptujsko moštvo nastopali Jan Svenšek, Primož Kirbiš, Žan Hanžel in Lovro Valenko. Prevoziti so morali 33,5 km oz. tri kroge. Dirka je bila selektivna na strmem klancu in vratolomnem spustu. O težavnosti dirke priča dejstvo, da je v cilj prikolesarilo le 23 kolesarjev od začetnih 50. V ospredju sta se znašla Jan Svenšek in Primož Kirbiš; boljše je šlo Svenšku, ki je v ciljnem sprintu zasedel 14. mesto, oz. 3. izmed tekmovalcev slovenskih ekip. Kir-biš je končal na 20 mestu.
Pri dečkih A je bilo še težje. Za Ptujčane so nastopali Vid Jero-mel, Andrej Majnik in Žan Žnidar. Fantje so odpeljali še krog več kot dečki B, tako da so prevozili 45,2 km s povprečno hitrostjo 37,5 km. Že v prvem krogu je napadel tekmovalec Adrie in si pri-kolesaril 30 sekund prednosti. Kljub lovljenju zasledovalcev je to prednost ohranil in zmagal. Vid je bil razpoložen, večkrat je napadel na klanec, a ga je deveterica zasledovalcev ujela v spustu. O 2. mestu je odločal sprint devetih kolesarjev. Vid je bil v sprintu 7. in je dosegel končno 8. mesto. Dirko je končalo le 14 tekmovalcev od 47, kolikor jih je bilo na startu.
tp
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 10. KROGA: PETEK, 22. 9., OB 20.20: Aluminij - Maribor; SOBOTA OB 14.00: Triglav Kranj - Ankaran, OB 16.00: Gorica - Krško; OB 20.20: Celje - Olimpija; NEDELJA OB 18.45: Domžale - Rudar.
2.	SNL
PARI 8. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Krka - Roltek Dob, Cher-rybox 24 Tabor Sežana - Jadran Dekani, Fužinar Ravne Systems - Farmtech Veržej, Kalcer Radomlje - Nafta 1903, Ilirija 1911 - Rogaška; NEDELJA OB 16.00: Drava Ptuj - AŠK Bravo, Mura - Brda, Zarica Kranj Brežice - Terme Čatež.
3.	SNL SEVER
PARI 6. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Zreče - Videm, AjDAS Lenart - Kety EMMI Bistrica, Dravograd Avto Grubelnik - Fosi-lum Šentjur, Šmarje pri Jelšah - Dravinja, Tehnotim Pesnica - S. Rojko Dobrovce; ob 18.00: Korotan Prevalje - Mons Claudius; NEDELJA OB 16.00: Šampion - Pohorje.
SUPERLIGA
PARI 5. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Hajdina - Središče ob Dravi, Markovci - Stojnci, Apače - Pragersko; NEDELJA OB 16.00: Podvinci - Gerečja vas, Bukovci - Cirkulane.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA: PETEK OB 19.00: Podlehnik - Tržec; SOBOTA OB 16.00: Dornava - Ormož, Polskava avtop. Grobelnik - Rogo-znica; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Grajena; OB 16.00: Gori-šnica - Boč Poljčane.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Zgornja Polskava - Le-skovec; Zavrč - Majšperk Picerija Špajza; NEDELJA OB 10.30: Hajdoše - Lovrenc; OB 16.00: Makole Bar Miha - Slovenja vas. Prosta je ekipa Oplotnice.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 VZHOD
PARI 4. KROGA: PETEK OB 17.30: Borovci - Grajena, Podvinci - Gorišnica, Dornava - Podlehnik, Markovci - Tržec. VETERANI 35 ZAHOD
PARI 4. KROGA: Gerečja vas - Hajdina (četrtek), PETEK OB 17.00: Leskovec - Lovrenc, Skorba - Spodnja Polskava. VETERANI 40
PARI 4. KROGA: Ormož - Hajdoše veterani (četrtek); PETEK OB 17.00: Videm - Majšperk; Zgornja Polskava - Pohorje Oplo-tnica.
1. MLADINSKA LIGA
7. KROG: Aluminij - Maribor (SOBOTA OB 16.00)
1. KADETSKA LIGA
7.	KROG: Aluminij - Maribor (SOBOTA OB 14.00)
LIGA U-15 VZHOD
8.	KROG: SOBOTA OB 11.00: Drava - Aluminij, Miklavž - Kety EMMI Bistrica; OB 12.30: Šampion - Gerečja vas Hajdina.
Rokomet • NLB liga
3. KROG: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (SOBOTA OB 19.00).
1. B SRL (m)
2. KROG: Drava Ptuj - Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina (SOBOTA OB 19.45).
1. A SRL (ž)
2. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Zagorje (SOBOTA OB 17.30).
JM
šek 480, Milena Golob Štam-per 500 podrtih kegljev
V sezoni 2017/18 bodo v liga-ških tekmovanjih tekmovale tri ekipe Kegljaškega kluba Drava, vse v ligah OTS Maribor. Prva moška ptujska ekipa tudi letos nastopa v 1. ligi, druga moška in ženska ekipa pa v 2. ligi, kjer v ekipi igrajo štirje igralci. V obeh ligah bo tekmovalo po dvanajst ekip, tako da čaka ptujske tekmovalce dolga in naporna sezona.
Začeli so jo s polovičnim uspehom. Prva ekipa Drave je igrala neodločeno 4:4 v gosteh
pri Invalidu v Mariboru. Drava-ši so pričakovali zmago, a so na koncu komaj rešili točko z boljšim skupnim številom podrtih kegljev. Druga ekipa je doma s 5:1 premagala Kuglo.
Ženske po dolgoletnem igranju v državni ligi zaradi premajhnega števila igralk (z igranjem so zaradi zdravstvenih težav prenehale Marina Kramberger, Selena Bombek in Snežana Planine, Nevenka Kolar zaradi materinstva in Maja Pavlič zaradi študija na Primorskem) znova igrajo v ligi OTS. Ptujčanke so bile v 1. krogu na dvosteznem kegljišču Lokomotive v Mariboru gladko poražene s 6:0 v dvoboju z močno ekipo Lokomotive 3.
David Breznik
Bowling • Podjetniška liga
Slabši rezultati, več izenačenih dvobojev
V 2. krogu so bili doseženi veliko slabši rezultati kot v uvodnem, ekipa Spirala se je povzpela do številke 2770, kar je 300 manj od 1.
Najboljši posamezniki 2. kroga:
1. Robert Kurež (Spirala) 745, 2. Darko Bezenšek (Gostišče lršič) 729, 3. Miran Buran (Elektro Maribor) 723, 4. Boris Kurbus (Gostišče lršič) 722, 5. Franc Fišer (Talum) 714, 6. Miran Haladeja (SKEl Ptuj) 707, 7. Damjan Kau-čevič (Bowling center Ptuj) 697, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 696, 9. Stanislav Horvat (SKEl Ptuj) 690, 10. Matic Dokl (Spirala) 688.
kroga. To je bilo dovolj za minimalno zmago in vodstvo na lestvici, ki si ga deli z ekipo Gostišče lršič. Ta je v derbiju kroga ugnala Tames. Med posamezniki je najvišji rezultat dosegel Robert Kurež, le šest igralcev pa je preseglo mejo 700 podrtih kegljev.
REZULTATI 2. KROGA: Saubermacher Slovenija - Bowling center Ptuj 4:4, Radio-Tednik Ptuj - Spirala 3:5, Restavracija Pan - Perutnina Ptuj 8:0, Center poslovanja - Skei 0:8, Gostišče lršič - Tames 5:3, VGP Drava - Tiskarna Ekart 8:0, Elektro Maribor - Talum 3:5. Prosta je bila ekipa Had mont.
1.	SPIRALA	2 2770 13
2.	GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2666 13
3.	SKEI PTUJ
4.	RESTAVRACIJA PAN
5.	BC PTUJ
6.	VGP DRAVA
7.	TAMES
9.	TISKARNA EKART
10.	RADIO TEDNIK
11.	SAUBERMACHER
12.	ELEKTRO MB
13.	CENTER POSLOV.
14.	PERUTNINA PTUJ
15.	HAD MONT
2666 2494 2532 2567 2494 2545 2321 2527 2558 2437 2025 2014
12 12 12 12 9 9 8 5 4 3 0 0 0
PARI 3. KROGA, ponedeljek, 25. 9., ob 19.00: Skei - VGP Drava, Perutnina Ptuj - Center poslovanja, Spirala - Gostišče lršič, Bowling center Ptuj - Radio-Te-dnik Ptuj; torek, 26. 9., ob 19.00: Tiskarna Ekart - Elektro Maribor, Tames - Restavracija Pan, Had mont - Saubermacher Slovenija. Prosta je ekipa Talum.
JM
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1
2
petek • 22. septembra 2017
Kultura, zanimivosti
ŠtajerskiTEUHlK 15
Ptuj • Mestno gledališče pred novo sezono
Vpisujejo abonmaje za otroke in odrasle
Pred začetkom nove sezone v Mestnem gledališču Ptuj - pričeli jo bodo z otroško lutkovno predstavo Trnuljčica v ponedeljek, 25. septembra - v gledališču vabijo k vpisu abonmajev za otroke in odrasle.
Otrokom sta namenjena abonmaja Kresnička in Zvezdica. Predstave za Kresničko so ob sobotah ob 10. uri, za Zvezdico pa ob 11.30. V oba abonmaja je vključenih sedem predstav: Brata Grimm: Trnuljčica, produkcija Mestnega gledališča Ptuj (7. oktober); Dunja Zupanec: Ferdinand se nauči peti, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Skupine MALIveliki TEAter Ptuj (4. november), avtorska predstava Družinskega gleda-
lišča Kolenc: Škratka na delu (2. december), ljudska: Zakaj teče pes za zajcem, Lutkovno gledališče Nebo Kranj (6. januar), Sten Vilar & Andreja Stare: Nerodna Avguština, Studio Anima Medvode (3. februar), Urška Raščan: Dino in čarobni toni, gledališče KUKUC Beltinci v sodelovanju z GŠ Slovenska Bistrica (3. marec) in Jose: Afriško sonce, Gledališče Ma-lihVelikih Ljubljana (7. april). Cene abonmajskih vstopnic so med 22 in 35 evri, odvisno od
sedeža, omogočeno pa je plačilo na dva obroka.
Odraslim sta namenjena abonmaja Premiera in Izven; prvi vsebuje sedem, drugi pet predstav. V abonmaju Premiera bodo predstave: Stenica (komedija po motivih Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega; koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in MG P, 20. oktober 2017), Mohamed El Khatib: Naj bo konec lep (monodrama, koprodukcija Mini teater Lju-
Zavrh • Modernizacija ceste
Za privlačnejši in dostopnejši „Maistrov" Zavrh
V Zavrh se bo kmalu mogoče peljati že po modernizirani cesti. Izvajalec del Komunala Slovenske gorice, kije dela začel 26. junija letos, naj bi jih dokončal do konca meseca.
Za naložbo, ki bo stala okrog 300.000 evrov, je občina Zavrh pridobila okrog 78.000 evrov iz EU skladov, preostanek predstavljajo lastna sredstva. Cesta v Zavrh je bila nazadnje modernizirana v obdobju med letoma 1970 in 1975. Modernizacija zajema temeljito rekonstrukcijo vseh ustrojev ceste, zamenjavo vseh tamponov, ureditev meteornega odvodnjavanja in popolno zamenjavo dosedanje razsvetljave z novo. Kot je povedal direktor uprave občine Lenart Martin Breznik, so v okviru te investicije v zemljo položili tudi optično omrežje in v delu ceste tudi NN-elek-trovode s prečkanjem ceste. Celotno traso ceste so tudi
Foto: Črtomir Goznik
Peter Srpčič: »Mi imamo gledališče radi, ga ustvarjamo s ponosom in veseljem, in to veselje bi radi delili z vami.«
Modernizacija ceste v dolžini 1,1 km bo stala blizu 300.000 eurou.
razširili ter zgradili več opornih zidov in kamnitih zložb za utrditev brežin.
Sicer pa se je občina Lenart v okviru meddržavnega pro-
jekta Interreg s sosednjo Hrvaško lotila več investicij, ki bodo Zavrh spremenile v zanimivo in privlačno turistično točko.
MG
bljana, MGP, Novo kazalište Zagreb, oktober 2017); Willy Russell: Štefka Valentin (mo-nokomedija, MGP, november 2017); Branislav Nušič: Žalujoča družina (komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, december 2017); Gerhart Hauptmann: Rose Bernd (drama, Slovensko ljudsko gledališče Celje, januar 2018); Conor McPher-son: Božiček (monokomedi-ja, MGP, marec 2018); Conor McPherson: I V Njofra (komedija, MGP - na gradu Tur-nišče, junij/julij 2018). Cena abonmaja je 90 evrov. V okviru abonmaja Izven pa so predstave: Stenica, Naj bo konec lep, Štefka Valentin, Božiček in I V Njofra, cene zanj pa so med 32 in 56 evri, odvisno od sedeža. Tudi odraslim je omogočen obročni nakup.
Direktor Peter Srpčič nas pred novo gledališko sezono takole nagovarja: »Glede
na pogoje, ki jih imamo, in na sredstva, ki so nam na voljo v Mestnem gledališču Ptuj, ustvarimo ogromno, in to, kar naredimo, je skozi nagrade dokazano odlično. Dober glas o Mestnem gledališču Ptuj in posledično o našem mestu ter kulturni produkciji, ki nosi naš pečat, se širi po naši deželi in preko njenih meja. Kakšna bo sezona, ki je pred nami? Bogata bo, raznovrstna bo in preko zrcala življenja, kot včasih tudi poimenujemo gledališče, nam bo kazala odsev naše realno-
sti, stvari take, kot so. Zvrstilo se bo kar sedem premier, od tega bodo štiri koproduk-cije in dve samostojni lastni produkciji. Po ena predstava bo namenjena otrokom - Trnuljčica, in mladini - Cankar po Cankarju, ostale štiri pa bodo nagovarjale predvsem odrasle, in vse štiri so na tak ali drugačen način obarvane z različnimi odtenki humorja. Seveda bodo tukaj tudi naši štirje abonmaji: dva namenjena otrokom, dva odraslemu občinstvu, pa še gostujoče predstave in druge prireditve, skratka ..., pestro bo. Na koncu vas prijazno vabim v naše gledališče, pridite čim večkrat, dobrega gledališča ni nikoli preveč in na Ptuju gojimo enega najžlahtnejših. Mi imamo gledališče radi, ga ustvarjamo s ponosom in veseljem, in to veselje bi radi delili z vami.«
Dosedanji abonenti lahko svoje abonmaje (za odrasle in otroke) obnovijo še do ponedeljka, 25. septembra, nove pa vpisujejo od torka, 26. septembra, do petka, 6. oktobra. Vpis je možen v delovnem času blagajne (vsak delovnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure), v času vpisa abonmajev pa je blagajna odprta tudi ob sobotah od 9. do 13. ure.
jš
481%
orodno ^bavne V lasbe
Naročite
z brezplačno prilogo
Štajerski TEDNIK
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
-20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj 2017
48. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2017"
48. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2017« je za nami.
Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Posnetke 48. Festivala NZG Ptuj 2017 si lahko ogledate na:
TV Slovenija 1
2.	del: 22. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 24. 9. 2017 ob 13.25;
3.	del: 29. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 1.10. 2017 ob 13.25. TV Maribor
1.	del: 30. 9. 2017 ob 21.25 / ponovitev 1.10. 2017 ob 17.30;
2.	del: 7.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 8.10. 2017 ob 17.30;
3.	del: 14.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 15.10. 2017 ob 17.30.
Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/.
Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 22. septembra 2017
Ljutomer • Slavnostna akademija ob jubileju
150. obletnica Besede pri Mali Nedelji
Letos septembra je minilo natanko 150 let od Besede, velikega ljudskega zborovanja pod milim nebom na območju Male Nedelje v današnji ljutomerski občini. Beseda je predhodnica 1. slovenskega tabora, ki je bil leta 1868 v Ljutomeru.
Foto: NS
V počastitev obletnice je v petek, 15. septembra, najprej potekala sveta maša v malonedeljski cerkvi svete Trojice, nato pa Slavnostna akademija, ki jo je ob spomeniku narodnega buditelja Antona Krempla pripravila literarna sekcija tamkajšnjega kulturnega društva. Člani društva Danica Potrč, Stanko Sovec, Jelka Vrbnjak, Milica Zmazek, Ludvik Rudolf, Cilka Rojht in gostja iz Literarnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici Monika Čuš so tako v slovenskem jeziku kot tudi prleškem narečju recitirali svoje pesmi in prebirali prozo. Pisna dela so po nastopu izobesili na drevo, poimenovano Drevo poezije. Za glasbeno spremljavo sta skrbeli Jana Novak s kitaro in Maša Munda s flavto. Na ogled je bila fotografska razstava »Cerkevjak«, v spomin na dogodke izpred 150 let in na velikana Antona Krempla pa so županja Občine Ljutomer Olga Karba, predsednik KS Mala Nedelja Vilko Vajda, predsednica KD Antona Krempla Liljana Peršak in Anton Božič, ki je daljni sorodnik narodnih buditeljev s prleške-ga konca, ob njegov spomenik položili venec.
Ormož • Praznik KS Ivanjkovci
Plaketi Zorici Gorjak in Jožetu Plavcu
V Ivanjkovcih so drugi konec tedna v septembru z osrednjo proslavo, na kateri so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim krajanom, obeležili praznik Krajevne skupnosti Ivanjkovci.
Praznično vzdušje je v Krajevni skupnosti Ivanjkovci potekalo vse od 12. avgusta, ko so v Žerovincih postavili klopotec in tako odprli niz prireditev ob praznovanju krajevnega praznika. V dobrem mesecu so se zvrstile številne prireditve, še posebej slovesno je bilo drugi petek v septembru, ko je v tamkajšnjem domu kulture potekala osrednja proslava s podelitvijo priznanj. Zbrane je slovesno nagovorila predsednica KS Ivanjkovci Sla vica Rajh, kije orisala krajevne in občinske investicije: »V letu 2017 je za našo krajevno skupnost namenjeno okrog milijon evrov. Največja investicija je energetska sanacija šole, ki se še izvaja. Velika vlaganja so tudi v cestno infrastrukturo, saj je v letošnjem letu na novo zgrajenih 2.824 m asfaltnih javnih poti, dela potekajo še v Pavlo-vskem Vrhu. Pripravljajo se prostori v krajevni knjižnici in nabava knjig.«
Med novimi pridobitvami je izpostavila še pleskanje doma kulture, pripravo idejnih projektov za kolesarsko stezo in preplastitev ceste Jeruzalem-Svetinje ter izgradnjo pločnika ob regionalki. Računajo, da bodo še v letošnjem letu opravili vsa zemeljska dela za ureditev parkirnega prostora pri mrliški vežici, prihodnjo leto pa sledi asfaltiranje. Rajhova je spregovorila tudi o načrtih: »Za leto 2018 je za našo krajevno skupnost predvidenih največ sredstev za modernizacijo cest. Predvi-
Letošnji dobitniki priznanj in plaket KS Ivanjkovci.
den je tudi prvi obrok sofinanciranja nabave gasilskega vozila za PGD Ivanjkovci in v 2019 drugi obrok, prav tako je v prihodnjih dveh letih predvidena gradnja prizidka vrtca pri Ivanjkovcih.«
Nagrajencem in krajanom je ob prazniku čestital tudi ormoški župan Alojz Sok.
Podelili štiri priznanja in dve plaketi
V nadaljevanju je Slavica Rajh skupaj s strokovnim sodelavcem Franci-
jem Trstenjakom podelila priznanja in plakete najzaslužnejšim krajanom. Priznanja KS Ivanjkovci so prejeli: Marija Henzl za več kot 30-letno aktivno delo v raznih društvih in organizacijah, predvsem v Aktivu kmečkih žena Ivanjkovci, predsednik uspešnega pikado kluba Pinokio in dolgoletni lovec ter organizator različnih športnih in družabnih prireditev Igor Fergola, predsednik TD Klopotec Že-rovinci Miran Dovnik, ki je zaslužen za številne aktivnosti društva, ter Sabina Muršič, aktivna gasilka in članica domače FS in TD Runeč. Plaketo
Foto: KTV ORMOŽ
krajevne skupnosti pa so letos podelili članici v številnih društvih in nepogrešljivi predsednici aktiva kmečkih žena Zorici Gorjak ter dolgoletnemu gasilcu Jožetu Plavcu, ki med drugim skrbi za delo z mladimi gasilci.
V uvodu so slovesnost s slovensko himno počastili člani domače ljudske godbe, kulturni program so sooblikovali še otroci iz vrtca in Folklorna skupina TKD Ivanjkovci.
Po proslavi je sledila pogostitev, za katero so poskrbeli domači vinogradniki in ivanjkovske žene.
Monika Levanič
Središče ob Dravi • Najlepše domačije ob prazniku buč nagradili
Prva nagrada Celinovim
Da bi čim več Središčanov v času praznika buč okrasilo svoja dvorišča, je Jeruzalem SAT, Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi v sodelovanju s tamkajšnjo občino in turističnim društvom letos prvič objavil nagradni natečaj za najlepše urejeno domačijo na temo jesen in buče.
Prvo nagrado za najlepše urejeno domačijo (denarno nagrado in polletno naročnino na Štajerski tednik) sta prejela Stojan in Zdenka Celin iz Središča ob Dravi. Celinovi so ocenjevalno komisijo navdušili z dovršenimi in izvirnimi jesenskimi aranžmaji, ki jih odlikuje predvsem veliko ročnih spretnosti pri sestavi in postavitvi figur.
Drugo mesto je osvojila Štefta
Bauman prav tako iz Središča ob Dravi, tretje mesto pa si delita Albina Govedič iz Središča in Vesna Žerjav iz Grab. Kot so še sporočili člani komisije, so se preostali sodelujoči (Boštjan Kocjan iz Gode-nincev, družina Kuharič iz Obreža, Horvat Štefica, Irena Pajek in Helena Habjanič iz Središča ob Dravi ter gostinski lokal Vanila Cafe) uvrstili na četrto mesto, saj so bili prav vsi
aranžmaji lepi in zanimivi. Ponosni pa so tudi na domačine, ki sicer niso sodelovali v tekmovalnem programu, a so kljub temu okrasili dvorišča in pripravili aranžmaje v podporo prazniku buč; še posebej družina Šalamun iz Obreža, ki vsako leto, že od samih začetkov prireditve, poskrbi za okrasitev okolice z bučami.
Monika Levanič
FOTO: Arhiv komisije
Najvišjo nagrado si je s takšno okrasitvijo zaslužila družina Celin.
Ptuj • Delavnica o glini
Vse, kar je treba vedeti o glini
Šola prenove, ki želi ohranjati stara obrtna znanja in spretnosti, redno organizira raznolike delavnice. Ena teh, na kateri so spoznavali značilnosti gline, je potekala tudi na Ptuju.
Minuli teden je Šola prenove pripravila dvodnevne delavnice, ki so v torek, 12. septembra potekale v Dominikanskem samostanu na Ptuju, dan kasneje, v sredo pa v opekarni Cigone Mehulj v Ljubečni. Na delavnicah so udeleženci spoznavali značilnosti in tipologijo gradnje z glino, vrste gline za izdelavo opeke, način izvedbe in popravila opečnih zidov.
Pred pričetkom teoretičnega dela je dobrodošlico udeležencem izrekel ptujski župan Miran Senčar, o sami Šoli prenove pa je spregovorila Ma-
teja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Marjan Berlič je predstavil široke možnosti uporabe gline, o glini kot mineralni surovini za gradbene namene je govorila Duška Rokavec, Maja Janežič pa se je lotila zgodovinskega aspekta, uporabe gline od antike naprej.
O gradnji z glino sta govorili dve predavateljici - zgodovinskega pregleda zidane gradnje v Sloveniji se je lotila Živa Deu, Maja Štembal Capuder pa gradnje z opeko.
Uvod v praktični del delavnic je pripravil Vid Hojnik Pešec, ki je predstavil delavnico v Ljubečni. Zaključek prvega dne delavnic je Andrej Kla-sinc, predsednik društva Poetovio LXIX pripravil v rimskem taboru na Ptuju, kjer so si udeleženci delavnic lahko ogledali rekonstrukcijo peči. Drugi dan je bil namenjen praktičnemu usposabljanju, ki je potekalo v opekarni Cigone Mehulj v Ljubečni. Tam so pridobljeno znanje lahko tudi praktično uporabili.
Dženana Kmetec
petek • 22. septembra 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Cirkulane • 70 let Lovske družine Cirkulane
Letno več kot tisoč ur prostovoljnega dela
Minulo soboto so ob 70-letnici Lovske družine (LD) Cirkulane pred lovskim domom v Brezovcu pripravili slovesnost s podelitvijo priznanj.
Starešina cirkulanske lovske družine Bojan Petrovič je v slovesnem nagovoru spomnil, da začetek organiziranega lova in gojitve divjadi v Cirkulanah sega v čas po drugi svetovni vojni, ko je bilo na širšem ptujskem območju ustanovljenih več kot 50 lovskih družin: »LD Cirkulane je leta 1947 ustanovilo 14 članov, nekaj še predvojnih in nekaj novih, mladih lovcev. Prvi starešina je bil Anton Žuran iz Gruškovca. Svoje prve prostore je družina dobila v Furstovem štoku v Gruškov-cu, leta 1977 pa je kupila dom, ki ga uporablja še danes.«
Danes LD Cirkulane šteje 37 članov, ki gospodarijo z več kot 3.100
Podelili priznanja in plakete
Plakete za napredek in razvoj Lovske družine (LD) Cirkulane so prejeli Ivan Brlek, Ivan Jerenec st., Milan Petrovič in dolgoletni starešina družine Franc Milošič. Priznanja za 30 let prizadevnega dela v družini so prejeli Janez Brodnjak, Marjan Fuks, Ivan Jerenec st., Ivan Kelc, Janez Kolednik, Zvonko Majcen, Franc Roškar, Momčilo Savič in Janez Šmigoc, za 40 let Ivan Brlek, Silvester Brlek, Stanislav Brodnjak, Milan Petrovič, Alojz Prah in Jože Ze-lenik, za neverjetnih 60 let pa Anton Hercog. Priznanja za dobro sodelovanje z LD Cirkulane so prejeli Občina Cirkulane, Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož in LD Leskovec, Zavrč, Sveta Marjeta niže Ptuja, Markovci in pobratena LD Kranjska Gora.
Foto: Dani Turnšek
Lovka in lovci Lovske družine Cirkulane
hektarji lovnih površin na območju cirkulanske občine. Glavna lovna divjad malega lova so fazani, race in divji zajci, od divjadi visokega lova pa srnjak in v zadnjih letih divji prašič. »Lovci vsako leto v lovišča vložimo več kot tisoč ur prostovoljnega dela; skrbimo za krmljenje, kontrolo staleža divjadi, varovanje lovišča in lov. Cirkulanski lovci smo
v 70 letih veliko storili na organizacijskem, strokovnem in družabnem področju svojega dela,« je poudaril starešina. Zbrane je v imenu Lovske zveze Slovenije (LZS) in Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož nagovoril tudi Emilijan Trafela. Spomnil je, da jubilej cirkulanskih jagrov sovpada s 110-letnico organiziranega lovstva na Slovenskem.
LD Cirkulane je izročil plaketo in priznanje LZS in ptujsko-ormoške ZLD. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je lovcem čestital in jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje: »Stremite k temu, da bo med naravo, vašim delom in občani ravnovesje.« Junija letos je ob občinskem prazniku LD Cirkulane že prejela veliko priznanje Občine Cirkulane.
V kulturnem programu so nastopili praporščaki, rogisti ZLD Ptuj--Ormož, učenci Osnovne šole Cir-kulane-Zavrč in Veseli Jožeki iz Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, prireditev je vodila Tatjana Mohorko. Slavje so sklenili s pogostitvijo in zabavo s Haloškimi muzikanti.
Eva Milošič
Ptuj • Kri sočasno darovala kar dva „stokratnika"
Cirkovčani v krvodajalstvu nepremagljivi
Antona Strmška in Marijana Milinoviča povezuje več stvari. Oba sta rojena leta 1961, sta občana občine Cirkovce in oba sta kri stotič darovala na isti dan: 14. septembra letos. Gre za izjemen in poseben dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino; da bi sočasno dobili kar dva stokratnika, se v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj še ni zgodilo.
Območno združenje RK Ptuj si je skupaj s krajevnimi organizacijami izjemno dobro spletlo mrežo darovalcev. Kljub bližini Avstrije, kjer za plazmo plačujejo, so s številom krvodajalcev še zmeraj dokaj zadovoljni. Tiste najbolj aktivne, ki so svojo kri darovali 100. ali več krat, imenujejo kar Vitezi krvodajalstva. In imajo jih že 31.
Na seznam teh sta se minuli teden namreč vpisala še dva krvodajalca, ki sta svojo kri stotič darovala kar sočasno: Anton Strmšek in Marijan Milinovič.
Strmšek je s krvodajalstvom
pričel leta 1979, kot dijaka ga je
za to gesto navdušil pokojni kolega. „V vojski sem nato redno daroval, vedno z velikim veseljem. Če je le šlo, sem to storil tri krat letno, vse doslej. To je gesta, ki mi daje poseben občutek zadovoljstva," pravi Strmšek. Ponosen je, da je po njegovih stopinjah šel tudi njegov sin Tadej, ki je prav tako obeležil mali jubilej in je kri (že 33. zapovrstjo) minuli teden daroval na isti dan kot njegov oče. „Ko se je pripetila kakšna nesreča, sem več krat
razmišljal, da sem morda tudi sam pomagal komu rešiti življenje. Če lahko pomagam na ta način, bom to počel, dokler bom pač lahko," požrtvovalno pravi Strmšek.
Ko je kri prvič daroval Marijan Milinovič je to bila skorajda obveza in ne prosta izbira. Spominja se, da so jih v šoli za miličnike izjemno spodbujali h krvodajalstvu. „Na začetku se mi je zdela
igla debela, a sčasoma se na to povsem navadiš. To je najmanj kar lahko storiš. Morda bom nekega dne sam potreboval kri nekoga drugega. Izjemno sem vesel, da lahko pomagam," pravi Milinovič. Tako on kot Strmšek prihajata iz občine Cirkovce, ki je kot pravi Marijana Cafuta najbolj dejavna od vseh krajevnih organizacij (KO). Od skupaj 31 darovalcev, ki so svojo kri daro-
Anton Strmšek in Marijan Milinovič sta kri sočasno darovala že stotič.
vali najmanj sto krat, jih kar tretjina, oziroma natančneje deset, prihaja iz KO Cirkovce. Tokratni dogodek, ko sta iz enake krajevne organizacije na isti dan kri darovala dva krvodajalca, se bo zapisal v zgodovino. Rekorder v številu krat darovane krvi prav tako prihaja iz KO Cirkovce, to je predsednik tamkajšnje krajevne organizacije Martin Golenko, ki se lahko pohvali z 132 darovanji. Ob četrtkovi slovesnosti pa se Cirkovčani lahko pohvalijo še z enim podatkom, in sicer, da so na ta dan v krvodajalstvo prepričali še štiri mlade, ki so kri darovali prvič. Če komu, potem se očitno Cirkovčanom ni treba bati za prihodnost krvodajalstva. Pri tem pa Cafutova poudarja: „Največji odziv med mladimi je v družinah krvodajalcev. Ti rastejo s to humanitarno dejavnostjo. Pohvalno pa je tudi sodelovanje s Šolskim centrom Ptuj in Gimnazijo Ptuj. V spomladanskih mesecih jih povabimo na krvodajalsko akcijo in približno polovica polnoletnih dijakov se tudi odzove."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Moja dežela - lepa in gosotljubna 2017
Skupna skrb pri urejanju okolja
Projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna 2017 prehaja v sklepno fazo.
Tudi letos so mesta, kraji in drugi tekmovali v urejanju in ohranjanju okolja v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja. Vse vključene v letošnje tekmovanje je ocenila državna komisija ter v vsaki kategoriji izbrala po tri no-minirance. Vrstni red bodo razglasili na zaključni prireditvi letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki bo 17. oktobra v nordijskem centru Planica. Razveseljivo je, da je Ptuj po letu 2014, ko je prvič zmagal v kategoriji srednjih mest, ponovno med nominiranci, skupaj s Postojno in Zagorjem.
Državna komisija bo konec septembra objavila tudi posamezne ocene z vsemi plusi in minusi pri urejanju okolja, vzdrževanju objektov in novih ureditvah prostora.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je med tremi nominiranci v kategoriji srednjih mest.
18 Štajerski
Nasveti
petek • 22. septembra 2017
Zdravstveni nasveti
Starost in staranje: Starostne spremembe telesa (9)
Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v zaradi njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma.
Foto: Črtomir Goznik
Delovna sposobnost starejših delavcev
Splošno je razširjeno mnenje, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Res je, da se veliko delavcev predčasno upokoji, a je to predvsem zaradi neustreznih delovnih razmer, bolezni kot posledico nezdravega načina življenja, doseženega standarda, ko se jim ni treba več pehati v službi in podobnega, le manj pa zato, ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost.
Otrok, ki je zavarovan kot družinski član in se po dopolnjeni starosti 18 let ne šola več oz. izgubi status, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. Zato si mora obvezno zdravstveno zavarovanje urediti po drugi podlagi, in sicer tisti, za katero izpolnjuje pogoje. Če ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje po drugi prednostni podlagi, sta kot zadnji možni podlagi za za-
Pri postavitvi diagnoze pes ni opravil rentgenskega slikanja, temveč je veterinar lastniku povedal, da je pri nemških ovčarjih pri teh letih spondiloza vedno prisotna in da se ne da dosti narediti v smislu izboljšanja stanja.
Pri nemškem ovčarju, starem osem let, gre najverjetneje res za spondilozo hrbtenice, lahko pa gre tudi za degenerativno lumbosakralno stenozo, imenovano tudi cauda equina. Spondi-loza hrbtenice je degenerativno obolenje, imenovana tudi oste-oartroza hrbtenice. Bolezen se kaže z zoženjem medvretenčnih prostorov in nastajanjem kostnih izrastkov ali osteofitov v robnem delu vretenc. Osteofiti lahko pritiskajo na živčne korenine, kar povzroči značilno radikularno bolečino. Pojavijo se bolečine
Starejšim delavcem ustrezajo dela, ki ne zahtevajo dobrega vida, sluha in ravnotežja, ter fizično lažja dela, ki niso časovno intenzivna in ne potekajo v vsiljenem ritmu (tekoči trak). Za starejše delavce so primerna dela na delovnih mestih, kjer ne bodo izpostavljeni hrupu, neugodnim toplotnim obremenitvam, prahu, škodljivim snovem in je zagotovljena varnost pri delu. V delovnih okoljih, ki so prepoznala prednosti zaposlovanja starejših delavcev in so ti deležni podpore tako vodstva kot tudi sodelavcev, intenzivnost dela pa je vsaj delno prilagojena njihovim psihofizičnim sposobnostim.Za starejše so
varovanje iz 20. in 21. točke 15. člena zakona.
Zavarovanje po 20. točki, po kateri so zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi, si oseba uredi sama z vložitvijo prijave na ZZZS. Sama je tudi zavezanec za plačilo prispevka za zavarovanje.
Po 21. točki pa so zavarovani slovenski državljani s stalnim
pri gibanju in omejena gibljivost hrbtenice v vratnem delu ali na področju trupa. Degenerativne spremembe najprej prizadenejo medvretenčne ploščice, pozneje pa tudi medvretenčne sklepe. Prizadeti so predvsem najbolj gibljivi deli hrbtenice, in sicer vratni in ledveni del. V kasnejši fazi bolezni vretenca dobesedno zrastejo med sabo in taka zrašče-na hrbtenica lahko generira najrazličnejša bolečinska stanja, zanašanje in oslabelo mišično moč v tačkah živali. Omeniti pa je treba, da je lahko izvid rentgenske preiskave hrbtenice zelo problematičen, saj najdemo spondilozo v področju cele hrbtenice, večjih klinično zaznavnih težav pa ne povzroča. Kot primer naj navedem, da je spondiloza značilna predvsem za pasmo nemški bo-
primerna dela, kot so kontrola, nadzor, svetovanje in mentorstvo, oziroma lažja proizvodna dela, ki ne zahtevajo ponavljajočih hitrih gibov, niso normirana in ne potekajo v prisilnih položajih hrbtenice. Zaželeno je, da starejši delavec ostane na svojem delovnem mestu in da se poskuša delovno okolje z različnimi ergonomskimi ukrepi prilagoditi njegovim »pomanjkljivostim« bodisi z zmanjšanjem ritma in tempa dela (avtomatizacija, mehanizacija), ali s skrajševanjem delovnega časa, uvajanjem krajših pavz (aktivni odmor) itn. Med ergonomske ukrepe prilagajanja dela starejšim delavcem so tudi boljša
osvetlitev, večji opozorilni znaki, manjše operativno območje dela zaradi manjših ergonom-skih kotov v sklepih (posledica obrabe hrustanca). Vprašljiva je tudi zaposlitev starostnika v krogu mladih delavcev, katerih tempu dela ne more slediti.
Delodajalci skoraj praviloma niso naklonjeni zaposlovanju starejših delavcev. Slovenska zakonodaja (197. člen Zakona o delovnih razmerjih) opredeljuje starejše delavce kot tiste, ki so starejši od 55 let in jim zato pripadajo določene ugodnosti (kot je omejitev nadurnega in nočnega dela oz. izključno s soglasjem delavca) ter povečana pravna zaščita pred odpovedjo
pogodbe o zaposlitvi.Najpogo-stejši razlogi za nezaposlovanje starejših, ki jih navajajo delodajalci, je večje tveganje za poškodbe pri delu, višja bolniška odsotnost zaradi bolezni in višji stroški dela. Praksa tega ne potrjuje v celoti. Res je, da zaposlovanje starejših delavcev pomeni višje stroške dela zaradi dodatnih dni letnega dopusta, višjega dodatka na delovno dobo in višje odpravnine ob upokojitvi, ne drži pa, da so starejši delavci pogosteje v bolniški, čeprav je ta običajno daljša. Zmotno je misliti tudi, da so starejši bolj podvrženi nesrečam pri delu (četudi ne moremo zanikati, da so posledice omenjenih nesreč
prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi, izpolnjujejo pa pogoje za denarno socialno pomoč, pri čemer se krivdni razlogi, ki so sicer ovira za priznanje denarne socialne pomoči, ne upoštevajo. Zavarovanje po tej podlagi oseba ureja z vložitvijo vloge za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pri CSD. Prispevek za to zavarovanje plačuje občina stalnega prebivališča.
Osebi, ki ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član otrok, jih pa izpolnjuje za zavarovanje po drugi podlagi, priporočajo, da si uredi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti, in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kser, kjer zelo težko najdemo psa, ki te bolezni nima. Vendar kljub pogosti hiperaktivnosti bo-kserjev večjih težav, povezanih s spondilozo, ni. Podobno je tudi pri drugih pasmah, npr. nemških ovčarjih, ki se pogosto povsem normalno gibljejo, čeprav imajo spondilozo.
Bolj problematična je tako imenovana cauda equina. Pri obolenju prihaja do obrabe in zdrsa lumbosakralne medvretenčne ploščice, med zadnjim ledvenim vretencem ter križnico. To je predel povsem zadaj, tik pred medenico. Tvorijo se kostne zarastline na vretencih, strukturne vezi pa se zadebelijo. Posledica teh degenerativnih sprememb je zoženje hrbtenjač-nega kanala, pri čemer pride
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela,
v primerjavi z mladimi hujše).
Zdi se, da so največji problemi nezaposlovanja starejših predvsem pomanjkanje ozaveščenosti o koristih starostno raznolikega (uravnoteženega) zaposlovanja, premajhno poznavanje prednosti starejše delovne sile in negativni predsodki.
Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa
Če ZZZS za otroka, ki je zavarovan kot družinski član, po dopolnjenem 18. letu starosti nima evidentirano, da se šola, otrok nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato ne more uveljavljati pravic iz tega zavarovanja.
Dijakom in študentom, ki so dopolnili 18 let in se še vedno šolajo v Sloveniji, pa ni treba osebno predložiti potrdila o šolanju na ZZZS. ZZZS namreč za otroke, ki so zavarovani kot družinski člani in se šolajo v Sloveniji na srednji, višji ali visoki šoli ali po programu izobraževanja odraslih ter so dopolnili 18 let starosti, pridobiva podatek o njihovem šolanju prek neposredne računalniške povezave z evidencama udeležencev izobraževanj na teh šolah oz. po programu izobraževanja odraslih, zato je njihovo obvezno zdravstveno zavarovanje (avtomatsko) urejeno, so še navedli na ZZZS.
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
do vzdraženja ali celo stisnjenja živčnih končičev in žil, ki so v hrbtenjačnem kanalu. Rezultat je močna bolečina pri vzpenjanju živali, vstajanju in tudi pri normalni hoji. Pse z omenjeno težavo zanaša, težko se vzpenjajo, težko vstajajo, so žalostni in mirni. Pogosto jim tudi drgetajo zadnje tačke ali pa drget zajame celo telo. V hujših primerih pa sploh ne morejo vstati.
Več o sami diagnostiki in zdravljenju oziroma protibolečinski terapiji pa v prispevku prihodnji teden.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Pomagajmo si
ZZZS mlade po koncu šolanja opozarja na ureditev zdravstvenega zavarovanja
Ob začetku novega šolskega in študijskega leta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) obvešča dijake in študente, ki so dopolnili 18 let in se v novem šolskem letu ne šolajo več, ali so dopolnili 26 let, da si morajo urediti svoje obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
zavarovanje s
Tačke in repki
Spondiloza pri psih
Lastnik osem let starega nemškega ovčarja iz okolice Ptuja piše, da ima njegov kuža postavljeno diagnozo, in sicer spondilosis vertebre. Kuža se zelo težko vstaja in vzpenja po stopnicah ali skoči v avto in občasno ga v zadnjem delu zanaša. Lastnika zanima, kakšna je napoved bolezni in ali obstaja zdravljenje, saj bi vsekakor rad pomagal svojemu psu.
Foto: osebni arhiv
Foto: AMZS
petek • 22. septembra 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
Hvoletinci ""							SESTAVIL EDI KLASINC	ŽARKI	ROGOZNA SLAMA	NAŠ IGRALEC (MARKO)	SULTANOVO BIVALIŠČE	NOČNI METULJ	"V 3 Bodkovci DragoviČ ^ fi' Gradišča k * y | Juršinci j ^ V. z > I*»] j \ / {. Z-''" -Sabrriik ,_, 713						
							FR. AVT. DIRKAČ (ALAIN)												
\	ill J IM %».. f,..-_ y Y, / 1 Drago vič ^ * » i						ROCKOVSKI GLASBENIK												
							MARIBORSKA GALERIJA												
\ \ ^^ Juršinci \ V j>							KONJSKA KUMARA												
							BOGOSLUŽNA KNJIGA												
3839	PRIKAZEN, STRAH	NAŠ DRAMATIK	PRIJETEM DUH	PROSTOR, POVRŠINA	NIZEK ŠKORENJ	T							T	ANGLEŠKA IGRA	KLOVN, BURKEŽ, PAJAC	ENOVPREGA	RUDI TROJNER	MANJŠI TOVORNI AVTOMOBIL	OSENČEVANJE
					MILANO														
MOTNOST OČESNE LEČE				i						MOČNA ČUTNA ŽELJA, STRAST	ALPSKI SMUČAR			i					
											PLAČILO ZA UČENJE								
PREMICA, KI OBLIKUJE LIK									STANE UREK			TEORETSKI SPIS							
									URADNI SPIS			SEZNAM IMEN							
KRVAVEČE POŠKODBE					IVAN CANKAR			SREDNJEV. KEMIJA									KOZJI GLAS		
								STOPNICA (STAR.)									EKONOMIST (MILAN)		
NAŠA PEVKA RUPEL		iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii			VRSTA OMAKE					=						KOSITER			
					SIV VOL														
ŠTEFAN MARFLAK			VITEK LOVSKI PES	ŠKOTSKI PISATELJ						SPLET CVETJA						VODJA, POVELJNIK			
				BABICA						ENO KOLO TEN. IGRE						IZUMRLA PTICA			
USTROJENA JELENJA KOŽA									IRSKI BRINOVEC				TEMAČNOST						
									NATAŠA ZIBELNIK				MODEL FORDA						
ZBIRANJE DENARJA MED SVATI						APNENEC (ZASTAR.)								MLAKA, LUŽA, LOKVA					
SESTAVINA BENCINA						NAMAKANJE								LETOVIŠČE V UKRAJINI					
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGORA = mariborska galerija, LARMA = zbiranje denarja med svati, MORAK = konjska kumara, OTENJAVA = osenčevanje, SERAJ = sultanovo bivališče, SVAN = siv vol, STAPA = stopnica (star.), UKOVINA = plačilo za učenje.
■vnvr vviviAizva nvi»o /gwi »iNBNdv mtm vniiabi
'NID 'VNlAOHdl TOA '33N3A '1L03S 'IAIS 'NI3 'VVIVIAIO V»SIN VfNV '3IAI 'VrilAIIVITV '31 '3NVd 'MVIVdl 'HS 'VVnidOA! 'OVIdBd »Od 'VN3dlAI VMS 'dVrNZ3T9 MVdOlAl 'VdODV 'dEVIOd 'ISOdd :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Vitomarci • Življenjski jubilej Edija Kupčiča
Jubileju nazdravil z dišečim tramincem
„Na zdravje vam in meni," je ob 80. jubileju, 14. septembra, s kozarcem dišečega traminca nazdravil Edi Kupčič iz Vitomarcev v občini Sveti Andraž. Zase pravi, daje večen optimist, predan strpnosti in solidarnosti, ne mara pa krivic. Zato še v poznih letih, zdaj že 24 let kot upokojenec, nadaljuje sindikalni boj kot vodja Aktiva sindikalnih aktivistov Ptuj in član sindikata upokojencev RS pri ZSSS, kjer je bil vrsto let podpredsednik.
Zavzema se za uveljavljanje delavskih in človekovih pravic, višje minimalne plače, višje pokojninske osnove in večji red ter dostopnost v zdravstvu in sociali. V politične, kulturne in druge vode je zajadral že zelo zgodaj, že v svečinski šoli in kot amaterski igralec v PD Vitomarci, vodja mladinske organizacije Vi-tomarci in vodja mladine skupne občine Juršinci s Polenšakom in Vitomarci.
Z ženo Ivanko iz Podlehnika sta poročena že 55 let, imata sina Bena, v jeseni življenja pa ju razveseljujeta vnuk Timi, ki zaključuje magisterij računalništva, in vnukinja Tanita, ki je odlična študentka visoke šole v Mariboru.
Po upokojitvi sta se z ženo s Ptuja preselila na manjšo lastniško kmetijo v Vitomarce, kjer sta skrbela tudi za ostarele starše. Tu se je začelo njegovo ljubiteljsko kmetovanje in aktivno delo na različnih področjih, pri upokojencih, v skupini Starejši za starejše, Vinogradniško-sadjarskem društvu Vitomarci, ki je nastalo na njegovo pobudo, čebelarskem društvu, kjer je prav tako ustanovni član in še bi
lahko naštevali aktivnosti, ki osmi-šljajo njegov dan nadvse aktivnega upokojenca. Izjemno veliko mu pomeni ljubiteljsko vinogradništvo; krona so vrhunska predikatna vina, kot sadjar pa se večinoma ukvarja z ekološkimi oz. starimi sortami jablan.
Z veliko zagnanostjo in predanostjo se loteva tudi raziskovanja zgodovine in kulturne dediščine občine, opravlja turistično vodenje, zbira starine. V tem letu je uredil zbrane etnološke eksponate v sodoben muzej - zbirko Hrgova hiša. Njegov podpis nosi Turistič-
ni vodnik po občini Sveti Andraž, prav tako je soavtor zgodovine župnije Sveti Andraž 1513 in nekaterih drugih zbornikov oz. knjižic. Pravkar je zaključil pisanje zgodovine vinogradništva in sadjarstva občine Sveti Andraž, v pripravi je tudi že njena zgodovina ali Tako
so-smo nekoč živeli. Javnosti že razkriva tudi dokaze o resničnem prvotnem prebivalcu - Slovanu Vitomirju, po katerem se vas Vi-tomarci tudi imenuje. Ponosen je na vsa priznanja, ki jih je prejel za aktivno delo na številnih področjih svojega udejstvovanja. Nazadnje
smo mu zaploskali na 14. grajskem vinskem prazniku na Ptuju za tri osvojena zlata vinska priznanja. Sam pravi, da ima še veliko življenjskih in delovnih moči, da bo popisal še kakšen list svoje in krajevne zgodovine.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V družini s šestimi otroki je bil Edi najstarejši. Oče Jože je bil trsničar, drevesničar in strokovni dninar za vinogradnike in sadjarstvo, mama Alojzija je bila gospodinja in dninarka na okoliških kmetijah, tudi čistilka v centru Vitomarcev. Zgodnje otroštvo so otroci preživljali pri starših, pozneje pri stari mami v centru Vitomarcev, kjer seje pogosto srečeval z učitelji, zaposlenimi v krajevnem uradu in drugimi. To življenjsko obdobje mu je pustilo globok pečat, radovednost in ukaželjnost sta postala sestavni del njegove življenjske in delovne poti. Gimnazije na Ptuju ni končal, ker ga starši niso mogli preživljati. Vpisal se je v dvoletno kmetijsko šolo Svečina, štipendijo pa sije odslužil z delom pred poukom in zvečer ter ob prostih dnevih. Kot kmetijski pospeševalec in predavatelj je najprej delal v Kmetijski zadrugi Juršinci. Izobraževanje je nadaljeval v srednji kmetijski šoli v Mariboru. Po njej seje zaposlil v Kmetijski zadrugi Podlehnik - pozneje Haloze. Novi izziv je kmalu našel v okviru enote Osojnik kot vodja obnove vinogradov, zaščite rastlin in tehnični vodja TOZD vse do upokojitve. V tem obdobju je dokončal še Višjo vinogradniško in sadjarsko šolo v Mariboru.
Osemdeset let Edija Kupčiča
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 22. septembra 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 26. del
Madaba
Pridna dekleta v šoli za izdelavo mozaikov
Ker je Jordanija po površini mala država, lahko v njene različne kotičke prispeš dokaj hitro. Ker sem imel iz prejšnjih dni vožnje na štop in čakanja na soncu čez glavo, je padla odločitev, da obiščem mestece Madaba, ki leži kakšne pol ure od glavnega mesta. Bil je petek, kar je pri muslimanih ekvivalentno nedelji, in obetal sem si mirno in ne preveliko mestece, brez nekega pompa. A sem se rahlo zmotil. V Madabi živi približno ena tretjina kristjanov, kar predstavlja največjo skupnost kristjanov v Jordaniji. Presenetljivo živita ti dve veri tu v velikem sožitju, kar sem lahko lepo videl na ulici, ko veliko žensk ni bilo zakritih, predvsem pa ob 'zvočni predstavi', ki je sledila kmalu po mojem prihodu. Pot do tja je potekala brez težav, ko pa sem nekaj časa hodil, se je najprej oglasil glas iz najbližjega minare-ta, ki bi obudil slona od mrtvih. Temu glasu so sledili še ostali minareti, da se na ulici skoraj ni dalo več pogovarjati. Ker imajo v Madabi verski svobodi primerno zgrajenih tudi nekaj cerkva, so se tem molitvam pridružili še številni
zvonovi. Da bi bila mera popolna, se je po obredih praktično v hipu na ulicah povečal promet, da sem takoj zavil v prvo butično gostil-nico na kavo. Ta glasna groza je trajala skoraj četrt ure, nato pa se je za nekaj časa vse umirilo.
Poleg krščanskega pridiha je Madaba najbolj znana po zbirki izjemnih mozaikov iz bizantinskih časov. Najbolj znan mozaik je v cerkvi Svetega Gregorja, natančneje grški ortodoksni cerkvi, poleg tega pa je po različnih delih mesta še veliko drugih barvitih umetnin, ki jih nisem uspel vseh najti. Na tleh te cerkve so odkrili najstarejši zemljevid Palestine na svetu, poleg tega pa je iz njega razviden položaj različnih drugih mest Bližnjega vzhoda in Egipta, za katera ob času odkritja sploh niso vedeli. Ta zemljevid predstavlja dragoceno zapuščino za zgodovinarje in je pomagal razjasniti marsikatero zgodovinsko zagato. Tudi vse podobe v cerkvi so bile izdelane v obliki mozaika, zato ne čudi dejstvo, da je po mestu nastalo kar precej rokodelcev, ki se ukvarjajo izključno z izdelavo mozaikov. Največkrat je
mogoče kupiti seveda repliko prej omenjenega zemljevida, zamisliš pa si lahko tudi svojo sliko in jo preslikaš na mozaik.
Tako sem tudi sam pristal v eni takšnih delavnic in dobil čaj na mizo, še preden mi je uspelo kaj ziniti. Gostoljubje je pač na prvem mestu. Na vratih se je pojavilo kar nekaj ljudi, neke ženske pa so se v delavnici ukvarjale z izdelavo svojega lastnega mozaika. Najprej so se fotografirale, nato pa jim je mojster predelal fotografijo v enostavnejšo obliko. S takšno zasnovo so potem začeli izbirati barve in nato še rezati koščke. Ko je vse to pripravljeno, se ti koščki začnejo lepiti na platno, ki se potem uokviri. Vse to seveda ne poteka tako hitro, ampak potrebuješ kar precej časa. Jaz ga nisem imel toliko na voljo, sem pa pustil možaku napitnino in se mu zahvalil za prijazen sprejem.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ustanovili šolo za izdelavo mozaikov, ki je z vladno podporo hitro zrastla v inštitut za restavriranje. To sem izvedel, ko sem šel mimo nekega arheološke-
OVEN (21.3. - 20.4.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tisto, kar vam bo novo in zanimivo. Mo-
A
Načrtoval sem še eno nočitev v Ammanu in še zadnji izlet iz moje baze. Vse to se sicer sliši zelo uživaško, vendar je raziskovanje in odkrivanje zanimivosti, možnosti ogleda in transporta v resnici zelo naporno. Vsak večer sem moral na novo razmišljati, kaj bom počel naslednji dan, da bom čim več videl in doživel.
-<M
in vendarle bo težko, če ne bo vse po vaše. Umetnost bo vir navdiha in priložnost za pridobitev notranjega miru. Na delovnem mestu boste iz-

Foto: Dani Zorko
ga najdišča in potem sem te ljudi opazil še v drugih cerkvah, ki sem si jih šel ogledat. Kot tujca so me povabili tudi na ogled te šole, kar sem z veseljem sprejel. Že v vhodni avli imajo izdelano repliko nam znane karte, potem pa sem se najprej moral javiti v nekakšni recepciji. Tam so bili iskreno veselo presenečeni, da jih je prišel obiskat nekdo zunanji. Hitro sem dobil na voljo vodičko, ki me je popeljala skozi razrede in delavnice. Ženska je bila krščanske vere in že zato sem se počutil nekako bolj lagodno. Zanimivo je, da ljudje vpisujejo na tovrstne tečaje že otroke, ki so z veseljem izdelovali manjše podobe, nekateri izkušenejši pa tudi že bolj zapletene slike. To izdelujejo iz nekakšne žgane gline, ki je na videz podobna keramiki. Tam sem preživel kakšni dve uri, seveda spet s čajčkom v rokah, nato pa sem počasi že razmišljal o odhodu proti domu. To odločitev je pospešilo še dejstvo, da so po daljši pavzi znova začeli peti in hrumeti minareti, ki so jim z manjšo zakasnitvijo sledili še cerkveni zvonovi.

LEV
zanimivo novico.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Magnetična energija vam bo v korist, tako v ljubezni kot pri sodelovanju s tujimi ljudmi. Besedno se boste morali bolj sprostiti. Cas bo primeren za čustveno izpoved. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in uspehi bodo skupinski. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Zastavljenih nalog se boste lotili na intenziven način. Morda se bodo zadeve zasukale drugače od pričakovanega in vendarle bo to čas notranjega uspeha. Popaziti bo treba na zdravje in se dovolj gibati na svežem zraku. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili.
<C> RAK
(21.6. - 22.7.)
Blesteli boste v pogledu komunikacije. Jasno bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Custveno se boste prelevili in zadeve spremljali iz ozadja. Pomembno bo, da se pogovorite o vsem tistem, kar vas boli. Zvezdni ples boste plesali na delovnem mestu - zelo zanimivo bo.
TEHTNICA !
(23.9. - 2310.) f
Za resnico in pravico , ho se boste pripravljeni boriti. Obdani boste z zanimivimi ljudmi. Mnogo ade reči boste pogledali iz drugega kota -s in tako našli nove dimenzije. Ugo- ozd den teden za finančne prilive in ;g poslovne dogovore. Notranja moč ezZv vam bo pomagala na življenjskih razpotjih.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Jasno je, da boste stvarem prišli do dna. Pravzaprav bo obdobje namenjeno raziskovanju. Zadev se bo treba lotiti na intenziven način. Odločnost bo koristna odlika na delovnem mestu. Sreča bo obiskala tiste ljudi, ki bodo znali prisluhniti glasu svojega srca. Ljubezen - romantična doživetja.
STRELEC 7 (23.11. - 21.12.)
O
C
C1A «V
fiT (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo v pomoč. Odkrivali boste skrite strasti svoje duše. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike. Na delovnem mestu bo treba usmeriti svoje misli. Uspehi bodo tako briljantni. Nekaj več prilagajanja in notranjega nemira bo
, DEVICA
| (23.8. - 22.9.)
Narava vam bo podarila moč in skriti navdih. Dobro se boste počutili v družbi. Teden bo ugoden za pridobivanje znanja in iskanja novih resnic. Obdani boste z ljudmi, ki vas osrečijo. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale - pravilno bo, da boste zaprosili za pomoč.
R
Pred vami ^ bolj mističen teden. Pozitivno bo, da boste naredili osebno bilanco. Vsekakor zadeve morate postaviti na svoje mesto. Pomembne odloči- O tve bo modro preložiti. Neizmerna sreča vas bo čakala doma in v okrilju doma. Staro se bo zaključilo in odprlo tisto, kar bo novo.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Po planetnih vibracijah bo moč razbrati, da vas bo čakala sreča. Obdobje bo prineslo mnogo skladnosti in svežine. Na delovnem mestu bo tako moč narediti rez. Custveno se boste mnogo K bolj sprostili in si zaupali. Obeta se ugoden teden za učenje, komunikacijo in potovanja.
VODNAR (21.1. -18.2.) o
Na delovnem mestu vas bo označeval pogum. Dejstvo bo, da se boste odpravili naprej in doživeli razcvet. Notranji pogum vam bo podaril krila in vlil zaupanja. Ugodne iztočnice boste doživeli P tam, kjer bo veliko ljudi. Finančna sreča bo odvisna od modrosti vaših mbe odločitev.	-2
RIBI I
(19.2. - 20.3.) f
Nekje iz ozadja vas bo emb spremljalo zaupanje. Pomembno sep bo, da si boste svoje občutke zapi- cn sovali. Muza ustvarjanja vam bo v od pomoč na delovnem mestu. Vseka- opk kor se bodo zadeve počasi, korak za 2 korakom uredile v vašo korist. Srč- ki h ni izvoljenec vam bo ponudil roko ens
Foto: Dani Zorko
Grška ortodoksna cerkev, najdišče enega najpomembnejših zemljevidov na svetu
Iz sveta • Ohio
Festival kranjskih klobas in polke
Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida pri Clevelandu je na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio priredil tradicionalni festival kranjske klobas in polke, ki se ga je udeležilo več kot 1.200 ljudi. Nagradi za najboljšo klobaso sta osvojila Raddell's in Maple Heights Catering.
Trgovina s klobasami iz Clevelanda Raddell's je na tokratnem 14. festivalu klobase in polke osvojila prvo nagrado občinstva, žirija festivala pa je menila, da je najokusnejša klobasa podjetja Maple Heights Catering in istoimenskega kraja v Ohiu.
V obeh kategorijah se je na drugo mesto uvrstila mesarija Ažman iz Euclida pri Clevelandu, ki se je za vse večne čase zapisala v zgodovino po »vesoljskih
klobasah«, ki so romale na Mednarodno vesoljsko postajo k ameriški astronavtki slovensko-indijskega rodu Suniti Williams.
Raddellova klobasa bo zaradi zmage na festivalu zdaj uradna klobasa tradicionalnega praznovanja polke »Thanksgiving Polka Weekend«, ki ga v hotelu Marriott v Clevelandu od 23. do 25. novembra prav tako prireja Dvorana slavnih in muzej polke.
Raddellova trgovina s klobasami se je v predelu Clevelanda Collin-wood odprla leta 1927 in dela klobase po starem družinskem receptu iz Slovenije. Maple Heights Catering pa sta leta 1949 ustanovila Andrew in Jennie Hočevar.
Za glasbeni del prireditve pa je poskrbelo kar 60 glasbenikov na čelu s kraljem polke v Kanadi Wal-terjem Ostankom.
(sta)
petek • 22. septembra 2017
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBHlK 21
Lepi spomini ne bledijo!

nn^			IZ VSEBINE CtaMk ti vata rotMrt tata Utm H K**» tam » Pi* o»» 4)
i»to »um. «t. n Puy. J M> ttti ,		T53KÎ	Kufe*«**vtt*tr«9) Ctcmfctttittn* u ««Um« Ulr« 11!
kto murnu» n raur Jtv osam nuj
Za zdravo pitno * vodo v Halozah
s tut umniM m z« piuj
z nosilci delegatskega sistema!
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega ~ir
sveta ZKS Maribor gsBpil|^BSSgS5g

Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aii vaše bližnje, in si naročite arhivsko števiiko Štajerskega tednika zase afijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
j.jjjjji.ji.jr.n
H«
PRODAJA SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
Plinski grelniki Oljni grelniki
^ uiimmitmi
.	.... Izsuševalniki vlage .. ... .
Stacionarni grelniki	Ventilatorji
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri * 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter
prihranite vse do 50 %! ■

KARTICA
Radio-Tednik Ptuj	1
OOOOOI
Janez Novak
^" • *r*"^ ^:: t;:;:i::: f. Wmz "ma,o sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno
izmed zelo privlačnih nagrad	j
športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura
:	Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017........ j
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
..SEZONA PROJEKTA
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _ pesmi j e p rep eva lo
VEC KOT 700 OTROK
V treh letih je nastopilo
90 OSNOVNIH SOL
iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot
10.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
30 OBČIN PODRAVJA
Po izbiri nastopi
MALČKOV IZ VRTCEV
(izven kategorije) Nastop
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
razreda 0!
KONTAKT
Vodja projekta: DaliborBedenik
(03 1 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com
Drago Slameršak, direktor družbe
(031 681 253);drago.slamersak@radio-tednik.si
^ m w m m m
_www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
«na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
www. tednik, s
tedni k@tedni k.s
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. septembra 2017
modra Številka
(((O 080 88 62 )
AVTOMOBILI P.R. MARIBOR
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si
- rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini)

ZNAMKA	LETNIK CENA		1€ OPR.	BARVA
FORD B-MAX 1.4 TREND	2013	9.990	ODLIČEN, SAMO 51.500 KM	RDEČA
FORD C-MAX 1.8TDCI TREND, SLO	2009	6.990	SERV.KNJIGA, TRAJNIK	KOV. ČRNA
FORDECOSPORT 1.0125KM	2016	16.990	1. LAST, SAMO 24.800 KM	KOV. MODRA
FORD FIESTA 1.0 ECO, RED edition	2016	13.990	1. LAST., SAM0 11.883 KM	RDEČA SČR. STREHO
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2013	6.990	VSI SERVISI, TRAJNIK	BELA
FORD FOCOS 1.6 TREND	2012	8.990	1. LAST., SAMO 29.500 KM	BELA
FORD FOCUS 1.6 TREND	2006	3.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA	KOV. SREBRNA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	13.590	1. LAST, ODLIČEN	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR.	2016	37.558	4X4, AVTOM., VIGNALE	KOV. RJAVA
FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR.	2015	18.890	ODLIČEN, SLO, 1. LAST	KOV. T. SIVA
FORD RANGER 2.2 XLT. DV.KAB.	2012	19.886	HARD TOP, POVRAČILO DDV	KOV. T. SIVA
HONDA CIVIC 1.8 SPORT	2006	5.790	REDNO SERV., TRAJNIK	KOV. T. SIVA
HYUNDAI ¡201.2 LIFE,5VRAT	2011	6.390	ODLIČEN, SAMO 64.136 KM	RDEČA
RENAÖLT CLI01.216V, 5VRAT	2011	5.990	1. LAST., TRAJNIK	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1.6TDI KARAVAN	2015	13.980	ODLIČEN, NAVIGACIJA	KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4,000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen?)	Oprema	Barva
OPEL CORSA 1.416V COSMO	2007	3.990,00 C	SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3011.61 ACTIVE	2014	7.890,00 C	11.011 KM	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 DTI 6TC	2006	3.900,00 C	AVT. KLIMA	KOV. BORDO
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	2009	4.990,00 €	86.302 KM	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.416VTITANIUM	2012	7.150,00 C	PRVI LAST.	BELA
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION	2008	4.490,00 €	KLIMA	KOV. VIOLA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	7.400,00 C	PRVA REG. 07	KOV. SREBRNA
BMW 3181 COUPE	2000	2.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
SSANGYONG KYRON 2.7 D AVT. XDIAWD	2008	5.500,00 C	SERV.KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX	2004	2.650,00 £	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE	2008	6.850,00 C	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI, DYNAMIQUE	2013	8.990,00 €	SERVO	BELA
OPEL INSIGNIA 2.016V BITURBO ST SPORT KAR.	2012	16.390,00 C	75.551 KM	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE	2004	2.500,00 C	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.5 DCI EXTREME	2005	1.380,00 €	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCI DYNAMIQUE	2009	5.490,00 C	KLIMA	KOV. SIVA
VW VII GOLF 1.6 TDICOMF. BLUEMOTION	2013	11.650,00 C	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA	2008	7.990,00 C	SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX	2005	3.450,00 £	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT	2003	2.450,00 £	7 SEDEŽEV	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PISANA . ZABAVNA ■ AKTUALNA
PETEK 22. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Skok v poletje, pon. 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Pogled nazaj, pon. 10:15 SeCivenca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Dnevi poezije in vina 2. del, pon. 11:45 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Planinski dan invalidov, pon. 14:15Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Čista umetnost - avgust 19:30 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dnevi poezije in vina 1. del, pon. 21:30 Gospodje ptujski, pon. 22:00 Ptujska Kronika, pon. 22:25 Skok v poletje, pon. 23:55 Videostrani
SOBOTA 23. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Čista umetnost - avgust, pon. 8:35 Kuhinjica, pon. 9:00 Glasba za vse, pon. 9:30 Pogled nazaj, pon. 9:50 Selčvenca, pon. 10:05 Skok v poletje, pon. 11:35 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Dnevi poezije in vina, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca 18:40 Glasba za vse, pon. 19:10 Glasbena osmica (ste.), pon. 19:40 Okus Posavja, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Čista umetnost - avgust, pon. 20:55 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon, 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:35 Vsega je kriva Nina, pon. 23:50 Videostrani
NEDELJA 24. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon.
8:25 Sportfno): Karel Sauperi, pon. 9:00 Regi Gotenica 10:00 Pogled nazaj, pon. 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Dnevi poezije in vina. 2. del, pon. 11:35 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Glasba, pesem združuje, pon. 13:20 Gostilna »Pr Francet« 14:20 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:20 Sekvenca. pon. 19:35 Charlie Chaplin: Easy Street, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Dnevi poezije in vina, 2. del, pon. 21:10 Čista umetnost-avgust, pon.
21:40 Potovanje na luno, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 00:45 Videostrani
PONEDELJEK 25. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Kuhinjica, pon.
9:15 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 11:35 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Poded nazaj, pon. 12:45 Sekvenca, pon. 13:00 Glasba za vse, pon. 13:30 Čista umetnost - avgust, pon. 14:00 Dan vrtca Ptuj, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Tabu, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dnevi poezije in vina, pon. 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
www.tednik.si
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPf? 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odi. US in 14/15 -ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 31. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/1 7) občina Cirkulane objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora D004 Dolane -gospodarska cona južno od proizvodnega območja
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora D004 Dolane - gospodarska cona južno od proizvodnega območja - (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba OSA arhitekti, d. o. o., št. projekta 17 - 244, v septembru 201 7.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 2. 10. 2017, do vključno četrtka, 2. 11. 2017, v prostorih Občine Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, v času uradnih ur.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 18. 10. 2017, ob 15.30, na sedežu Občine Cirkulane, Cirkulane 58 (sejna soba občine Cirkulane).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Cirkulane (www.cirkulane.si).
Številka: 3505-4/2017 Datum: 19. 9. 2017
Zupan občine Cirkulane Janez Jurgec
08:00 Oddaja iz občine Gonšnica 09:00 Slavnostna Akademija v Juršincih 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si
108:00 SKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 21. Dan gasilcev GZ Videm 13:00 Folklorni Kimavčevi večeri 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 18. redna seja Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:00 Veseloigra 22:30 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
08:00 Oddaja iz občine Markovci 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev
15:00 Glasbena oddaja
18:00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20:00 Folklorni Kimavčevi večeri
21:30 Ujemi sanje
22:30 Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Koncert Jurovskih fantov 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 21. Dan gasilcev GZ Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
r Najem osebnih vozil 'Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil
AVTO PROFI PTUJ
0b Dravi 3a, 2250 Ptuj
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525D KARAVAN	2008	7.990	T.MODER	METALIK
VWSHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	ODLIČEN	SREBRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODUČEN	TEMNO MODRA
CITROEN C3	2010	5.990	EXKLUSIVE	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	ODUČEN	MIŠJE SIVA
RENAULT LAGUNA 2.0 DCI	2007	2.590	ODLIČNA	SREBRNA
KIA PROCEED	2013	8.490	KOT NOV	BELA
BMW XIXDRIVEDAUT.	2016	33.990	KOT NOV	ČRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	ODUČEN	SIVA
FORD MONDE01.8 TDCI	2011	8.490	ODUČEN	TEMNO MODRA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	DOBRO OHRANJEN	SREBRNA
RENAULT SCENIC 4X4	2001	2.490	DIESEL	SVETLO MODRA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
te dnik@ tednik.si
Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150
Z VAMI ŽE OD LETA 1988!
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

D0K0LENKE SILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo
Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog
Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR Preverite na
080 30 25
www.vitavera.si
Štajerski TEDNIK
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
petek • 22. septembra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Možno na panju. Plačilo takoj. Odkupujemo tudi hlodovino oreha. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale. Tel. 041 610 210.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, telefon (02) 582 14 01.
PRODAM jagenjčke. Telefon 041 842 206.
PRODAM teličko, staro 3 mesece, pasme limuzin. Telefon 753 32 61.
PRODAM brejo telico, 7 mesecev. Telefon 041 645 326, Ormož.
NESNICE, rjave, v 20. tednu, v začetku nesnosti, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
ZAPOSLIMO šoferja za razvoz mesa in mesnih izdelkov po Sloveniji. Več informacij na 02/80 39 150 - Mesnine Štajerske, d. o. o., Spodnji Gaj pri Prager-skem 9, Pragersko.
ZAPOSLIJO kuharja, neto plača med 1.200 in 1.500 €. Miha Premzl, s. p., Starše 90. Telefon 040 840 580.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - dvostanovanjska hiša v centru Ptuja, letnik 1975 - obnovljena 2015, 315 m2, stavbno zemljišče 1.406 m2, ^ OF/AAB* 145.000 EUR. a K\//V\Nk Tel: 041 933 151,	neprTSie
02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
GRADNJA hiš na ključ, adaptacije, tlakovanje, urejanje okolic. Aleksander Lončarič, s. p., Skor-ba 31 a, Hajdina. Telefon 041 646 662.
RAZNO
NESNICE, mlade, rjave, v začetku ne-snosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM kotel za žganjekuho, 80-litr-ski. Tel. 070 893 952.
PRODAM belo sortno grozdje: zeleni silvanec, sovinjon in renski rizling ali mošt. Tel. 051 637 990.
PRODAM teličko limuzin, staro 8 dni. Tel. 031 840 282.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM 5 bikcev simentalcev, starih 3 mesece, odstavljenih od mleka. Tel. 031 532 785.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM industrijski šivalni stroj Dur-kop, prodam novo žensko kolo ter lita platišča, 15 col, z gumami za hyunda-ia. Telefon 040 982 488.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radkrtednik.sl, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radKrtedmk.si, tel. 02 749 34 10,
za večje objave predhodno pokličite.
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
SPOMIN
22. septembra mineva 1 leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, ati, dedi, očika in brat
Karl Korošec
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji: žena, otroci, vnuki ter bratje in sestre
-L
Kdor ljubljen umre -nikoli ne umre.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pra-dedka, tasta, brata in strica
Antona Žagarja
IZ HERCEGOVE 4, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za podarjene sveče in cvetje.
Zahvaljujemo se ge. Nadi Kotar za tople besede slovesa in pevcem Ptujskega kvarteta za občuteno odpete pesmi. Hvala starešini LD Jožeta Lacka Ptuj, g. Silvu Kralju za poslovilni govor, rogistom, praporščakom in preostalemu spremstvu.
Za ganljivo slovo Aero klubu Ptuj prisrčna hvala. Zasebni ambulanti Splošne medicine Brigiti Baklan, dr. med., iz Markovcev hvala za večletno zdravljenje. Zastavonoši in Javnim službam Ptuj hvala za spoštljivo opravljen obred.
Globoko žalujoči vsi njegovi
Prireditvenik
Petek, 22. september
12:00 Selnica ob Dravi, 19. praznik jabolk v Selnici ob Dravi, kronanje 11. kraljice jabolk, razstave, domača tržnica, nastop frajtonarjev, veselica z ansamblom Hopla, predstavitev knjige Grad Viltuš 16:00 Voličina, OŠ, ogled razstave slik Jožeta Krambergerja, likovne skupine in šolskih razstav, do 19.30 17:30 Sp. Voličina 76, Čučkova domačija, literarna čajanka Moja najljubša ..., druženje ob poeziji, vokalna skupina Amista, glasba, čaj 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Film o škofu
dr. Antonu Vovku, Goreči škof 20:00 Dobrina, kmetija Kolar, 18. občinski praznik in 27. kostanjev piknik Žetale 2017, kožuhanje
Sobota, 23. september
08:00 Slovenska Bistrica, parkirišče pred tovarno Impol, Sejem starodobni-
kov, delov in opreme, do 15.00 11:00 Ptuj, pritličje vzhodnega stolpa gradu, odprtje razstave Veščine in skrivnosti orglarskih mojstrov, prva predstavitev Janečkovega salonskega pozitiva iz leta 1745, javno vodstvo po razstavi 17:00 Voličina, Kulturni dom, lutkovna predstava Deklica in klovn 19:00 Selce, Kulturni dom, prireditev ob 10-letnici delovanja ljudskih pevcev in KTD Selce
Nedelja, 24. september
08:00 Voličina, OŠ, ogled razstave slik Jožeta Krambergerja, likovne skupine in šolskih razstav, do 12.00 08:00 Žetale, 18. občinski praznik in 27. kostanjev piknik Žetale 2017, športne prireditve, tekmovanje v šahu v OŠ Žetale ob 8.00, turnir v malem nogometu za mladince do 18 let in za veterane nad 35 let na igrišču pri OŠ ob 10.00, turnir v malem nogometu za člane po zaselkih na igrišču pri OŠ ob 11.30, tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 13.00, tekmovanje v vlečenju vrvi ob 16.00 na igrišču pri OŠ
09:00 Voličina, gostilna in pizzerija Vinska trta, 47. vrtna veselica na Ruper-škem žegnanju
10:00 Sp. Voličina, cerkev sv. Ruperta, slovesna sv. maša v čast farnemu
zavetniku sv. Rupertu in žegnanje 10:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, otroška gledališka predstava Medvedja simfonija
11:00 Voličina, restavracija Kmetič, vrtna zabava z živo glasbo 12:00 Juršinci, Zahvala jeseni v Juršincih, sir, bogastvo mleka naših kravic in kozic, razstava pridelkov in sira, zahvalna maša za darove, sadove zemlje ob 10.30, Muzej dediščine kraljic z igro na prostem, prikaz dediščine izpred 20 let ob 12.00, veselo popoldne s Kovačečjaki
Ponedeljek, 25. september
18:00 Ptuj, Mestno gledališče, lutkovno igrana predstava Trnuljčica, režija in dramaturgija Saša Jovanovic
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi brat, stric in boter
Alojz Janžekovič
POLENCI, STUTTGART
in mineva 5 let, odkar nas je zapustil dragi brat in stric
Franc Janžekovič
IZ MARIBORA
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu
Njuni najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
SPOMIN
19. septembra je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Alojza Flajšmana
(1930-2016)
9. avgusta pa je minilo pet let, odkar smo se poslovili od naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Flajšman
(1925-2012)
IZ DOLIČA 34 PRI DESTRNIKU
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v spominu.
Vsi vajini najdražji
Ti boš zame v vsakem žarku sonca, v vsakem oblaku, v vsaki zvezdi, ki bo pomežiknila. Ti boš zame v vsaki travi, ki jo bo veter razpihal, v vsaki rožici, ki bo zacvetela. Ti boš vsaka ptica, ki mi bo zapela. Ti boš večno v mojem srcu.
(A. Šegula)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija, brata, botra, strica, svaka, nečaka, soseda in prijatelja
Ivana Šegula
IZ MURETINCEV 66, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali besede sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter govornici Angeli Hameršak za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem, še posebej sodelavcem Doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, za izkazano pozornost in človeško toplino. Hvala tudi vsem, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v težkih trenutkih nudili oporo in tolažbo ter nam neizmerno pomagali.
Hvala vsakomur, ki ga bo ohranil v lepem spominu.
Žalujoči: žena Majda, hčerka Sandra, sestri Slavica in Marija ter Bojan z družinami
www.tednik.s
Mestni kino Ptuj
•	Petek, 22. september: 17:00 Košarkar naj bo; 19:00 Viktorija in
Abdul; 21:00 Kvadrat. Sobota, 23. september: 16:30 Kingsman: Zlati krog; 19:00 Sledi v snegu; 21:00 Viktorija in Abdul.
•	Nedelja, 24. september: 17:00 Viktorija in Abdul; 19:00 Sledi v
snegu; 21:00 Kvadrat.
Vurberk • Ali za energetske točke ni več prostora?
Antena naj bi šest točk onesposobila
Radiostezist Ivan Benko je na vurberškem grajskem pobočju pred 15 leti raziskal in označil 31 energetskih točk, ki da pomagajo pri ozdravitvi. Točke naj bi imele vsaj stoodstotno močnejši učinek od tistih pri Bukovniškem jezeru.
Po Benkovih besedah so postanki na točkah številnim obolelim pomagali do ozdravitve. Ti so se v večini včlanjevali tudi v društvo Kostanj za razvoj kvalitete življenja, ki ga je vodil Benko. »Obi-skanost energetskega območja je bila dobra. V društvu smo skozi vsa leta skupno povezali čez 2.500 članov iz vseh območij Slovenije, pa tudi Avstrije,« pove sogovornik. A po dobrem desetletju delovanja so se nad društvo in zdravilno energijo na Vurberku po njegovem razmišljanju zgrnili črni oblaki. Društvo je lani prenehalo delovati, učinke energetskih točk pa naj bi motila oziroma onesposobila adrenalinski park in antena, ki je nameščena na prireditveni tribuni na ostankih nekdanjega gradu. »Sevanje antene je onesposobilo šest točk. Delovanje energetskih točk motijo tudi avtomobili, ki se lahko pripeljejo v njihovo neposredno bližino. Zahtevali bomo odškodnino. To, kar se sedaj godi na Vurberku, se tod ni dogajalo 15 let. Prejšnji župan Janez Ribič nam je pomagal pri točkah postavljati klopi, sedanji pa nam dela škodo. Ljudje na točkah več niso varni, ker
OKNA, VRATA ^
GARAŽNA VRAM a www.naitors.si P
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
i
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
Par iz Miklavža na Dravskem polju redno zahaja posedat na klopce na energetskih točkah. Gospa okreva po možganski kapi in pravi, da ji energija dobro dene in pomaga pri rehabilitaciji.
je dovoljena vožnja z avtomobili. Ni reda. Koliko sem zmogel, sem zdržal in delal. Sedaj pa več ne gre naprej. Energetske točke več ne
Radiostezist Benko poudarja, daje vpliv antene onesposobil delovanje šestih točk neposredno okrog graščine. Duple-ški župan Mitja Horvat pravi, da ne gre za anteno oz. oddajnik, temveč usmerjevalnik signala za brezžično omrežje. »Z našo privolitvijo gaje postavila občina Starše, zagotavlja pa dostop do spleta na širšem območju (t. i. wireless). Zagotovili so nam, da usmerjevalnik za zdravje ni škodljiv.
učinkujejo ioo-odstotno,« je potožil radiostezist in dodal, da mu je občina Duplek odredila, naj umakne montažni bivalnik, v katerem so društveni prostori. »V objektu so pisarna in sanitarije. Vodo in elektriko smo sami napeljali, sedaj bi morali objekt porušiti, občina nam je prepovedala uporabo oziroma nam noče več podaljšati pogodbe. Objekt pa smo postavili na lastne stroške,« se huduje možakar.
Župan Horvat: »Ne moremo si privoščiti 'eldorada'«
Župan občine Duplek Mitja Horvat pravi, da je na Vurberku dovolj prostora za vse, ki imajo željo in voljo območje bogatiti z različnimi vsebinami: »Ponosni smo, da imamo na pobočju ob graščini vzpostavljene energetske točke. Ivanu Benku, ki je točke raziskal in označil ter jih upravljal, nismo nikoli kratili pravic. V kulturnem domu
smo mu dali na voljo prostore za izvajanje dejavnosti. Ko je izrazil željo, da želi drug prostor, smo mu v najem oddali zemljišče ob vznožju vzpetine pod gradom. Na njem je uredil montažni objekt. Res pa je, da mu za zemljišče nismo dali dolgoročne pogodbe, temveč kratkoročno za obdobje nekaj let. Dolgoročno zemljišča ne moremo oddati, saj bi občina s tem lahko sama sebi naredila škodo - v primeru, da bi na območju želela
kaj urejati, pa bi ji to bilo zaradi sklenjenega najemnega razmerja onemogočeno. Najemna pogodba je sicer že potekla, še pred njenim potekom je Benko tudi odstopil od najemnega razmerja. Nikogar ne preganjamo. Čeprav je res, da bi dosedanji najemnik v skladu s pogodbo montažne objekte z zemljišča moral odstraniti. Opažamo, da se tudi klopi na energetskih točkah in pot, ki je speljana od ene do druge, več ne vzdržujejo v polni meri.
NAI ÊORSo
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
Predlagali smo, da bi to skupaj uredili, a ni izkazal volje. Delovanja energetskih točk nikakor ne želimo onemogočati. Kvečjemu smo pripravljeni pristopiti k urejanju in jih še dodatno opremiti, na primer z napisnimi tablami in trasiranjem poti. Grad Vurberk in njegova okolica sta znana po marsičem. Nemogoče je, da bi samo en subjekt koristil ekskluzivne pravice za to območje. Verjamem, da je možno najti sinergijo med različnimi dejavnostmi in da lahko ena ob drugi sobivajo. Vurberk je gotovo dovolj zanimiv in privlačen tako za ljubitelje narave - tiste, ki iščejo zdravje, po drugi strani pa tudi za ljubitelje zgodovine, kulture in pustolovskih doživetij. Ne more pa si nek posameznik oz. zasebnik lastiti javnega območja, bodisi v občinski bodisi državni lasti. Na tem območju deluje več društev in zasebnikov. Če bi si vsak krojil okolje po svojih željah in interesih, bi tukaj imeli 'eldorado'. Tega pa si občina Duplek ne želi.«
Mojca Zemljane
Župan Mitja Horvat
Franc Potočnik (levo) in Ivan Benko (desno); Potočnik bo letos dopolnil 90 pomladi, od začetka je tudi obiskovalec energetskih točk na gradu Vurberk.
f§| Napoved vremena za Slovenijo
Žerjavi ko lete na tuje, 2rrž se zima približuje.
2/16
Rezini brez moke
I-H.bučnimi semeni ali orehi.
EvS7
10/22
N
w	E
T 22
s
Danes bo večinoma sončno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini sončno, več oblačnosti bo v zahodni Sloveniji. Po kotlinah osrednje Slovenije bo zjutraj in dopoldne nekaj megle. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod bo predvsem popoldne rahlo deževalo.
Vremenska slika
Ciklonsko območje z vremensko fronto je nad vzhodno Evropo, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od severa nekoliko bolj topel in suh zrak.
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ