Poštnina plačana v gotovini. 75. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. — Izpremembe v osebju. 225. Odločba o izvrševanju sodstva na ozemlju, pripadlem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po rimskem sporazumu. 226. Pravilnik o poslovanju specialnega oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum v ministrstvu za šume in rudnike in vseh direkcij šum. 227. Naredba o žigosanju starih zlatnikov in tolarjev, ki se ne smatrajo za denar, nego za nakit. 228. Odločba o kaznih in taksah po obrtnem zakonu. 229. Odločba o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov. 230. Pravila o odsotstvu uslužbencev v resortu ministrstva za prosveto zbog bolovanja in okrevanja. 231. Pooblastilo rektorjem in dekanom. 232. Odločba o oblastnih prosvetnih oddelkih. 233. Naredba, s katero se prepoveduje učnemu osebju in učencem, pristopati k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*'. Številka 176 z dne 4. avgusta 1924.: Objava veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo1 in vode z dlte 29. julija 1924.: Mejna veterinarska postaja ,na Rake k u je premeščena v Logatec, kjer bo opravljala vse veterinarske poste ob izvozu, uvozu in prevozu živali in živalskih siro-vin, ki so se doslej opravljali na Rakeku. Popravek iz kabineta predsednika min istrskega sveta z dne 29. julija 1924.: V ukazu o imenovanju novega ministrstva so izostale za (besedami: «za ministra pravde* besede: »im za namestnika ministra priprave za- ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov*. Številka 177 z dne 5. avgusta 1924.: Objave ministrstva za -narodno zdravje: Prevedeni so: dr. Štefan Divjak, primarij VI. činov-nega razreda zavodu za umobolne, na Studencu, v 4. skupino I. kategorije; dr. Ferdinand Kunej, primarij Vlil. čiirtovmega razreda bolnice v Slovenj-gradcu, v 7. skupino I. kategorije; Pavel K r ž a n, upravni višji oficial IX. činovnega razreda splošne bolnice v Ljubljani, v 2. skupino 111. kategorije; Kanili jan Brajer, upravni višji oficial IX. čin ovitega razreda -splošne bolnice v Ljubljani, v 2. skupimo 111. kategorije; Gustav P uš, pisarn iški adjunkt IX. činovnega razreda splošne bolnice v Ljubljani, v 2. skupino 111. kategorije; Alojzij Jankovič, Upravitelj zdravilišča Dobrne v 1. skupino II. kategorij©; dr. Fran Kolte r er, zdraviliški zdravnik državnega zdravilišča Rogaške Slatine, v H. -kupino I. kategorije; dr. Hug-on Robič, primarij Vili. činovnega razreda splošne boJnicc v Mar riboni, v 7. skupino 1. kategorije; dr. Mirko Černič, primarij Vlil. činovnega razreda splošne bolnico v Mariboru, v 8. skupino L kategorije, dr. Janka Dernovšek, primarij VIII. činovnega razreda splošne bolnice v Mariboru, v 8., skupino b kategorije; dr. 'Alojzij Zalokar, ravnatelj Vlil. činovnega razreda babiške šole in bolnice za ženske Me7.1 d v Ljubljani, v 8. skupino 1. kabegee rije. Kordo Čeplak, tajnik*državnega zdravilišča logaške Slatine, v 3. -skupino III. kategorije; Anton Gor e c a n, upravitelj X. činovnega razreda bolnico v Murski Soboti, v 3. skupino III. kategorije. Številka 178 z dne (5. avgusta 1924.: Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1924., s katerima so postavljajo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 1. skupino ITI. kategorije: Rudolf S c h o s s, Jakob M a j c e n, Fran Bolha. Anton Pečnik in Ivan L i 9 e c’ revi-denti; Anton Bohag, pristav; Jakob Sterbah, vlakovni revizor; Konrad Kokol, Jurij Friderik K d h 1 e in Matija Schlamberger, poslovodje; Ivan P1 e li a n, Edmund Planinec, Ivan B1 u m-a u e r, Josip Ramšak, Jajkob Bračič, Matevž G er dina, Ludovik Drekgler, Jo9ip Pttltzl, Fran M a r i n k o in Anton Loga r, nadsprevodniki; i Alojzij Oernovaek, strojevodja; Alojzij C e s a -1 j r e e, revklent; Ivan Bregant in Filip F e 1 b e r, j skladiščnika; Fran Lebar, pisar; Peter Amalietti, Tomaž Arlatti, Ivan B a r 1. Fran B r a n d 9 t e t e r, Simon Gajšek, pi-sarniiki; Ignacij Ga 9 perič, skladiščnik; Ivan I s t e n i č, vozovni mojster; Valentin J a n č i g a j, skladiščnik; Ludovik Jug, Ivan Lipovšek, pi-sarnika; Jakob M en c e j, Mihael M os er, vozovna mojstra; Anton Zorko, pisamik; Fran Doge n, postajni odpravnik; Alojzij Novak, vozovni mojster; Andrej Pavlin,, pisarnAk; Jernej P o g i b o v, Fran Šober, vozovna mojstra; Fran Šop er, postajni -odpravnik; Ivan Frankovi čl, Skladiščnik; Fran G u m s e, vozovni mojster; Jakob Habjanič, pisamik; Albreht K i h -s o v i c, Ivan O b r a č u n č, postajna odpravnika; Fran Oman. pisamik; Josip Petrič, postajni odpravnik; Jernej Slomšek, Fran Su-p a n, Fran T e r t n i k, vozovni mojstri; Maks V e r-derber, skladiščnik; Peter Vidovič in Josip Z u p a n c, vozovna mojstra; Ivan K e 11 i č, vozovni mojster; Friderik M a 1 y, postajni odpravnik; Ivan M i k 1 a u c, Ivan Moto h. vozovna mojstra; Anton Schneider, pisamik; Alojzij Burkeljc, pisarniški pomočnik; Fran Kocijančič, delovodja; Fran Koprivec, skladiščnik; Andrej Koželj, postajni odpravnik; Fran Rožič, vozovni mojster; Martin Stempi-h a r, skladiščnik; Fran S u p a n, postajni odpravnik; Alojzij Š n i d e r i -š reete Z n i d a r i č, vozovni mojster; Alojzij Deklev a-, pisamik; Karel K a v č i č. skladiščnik; Rudolf Končnik, Fran Majcen, Fran Nabergoj, Alojzij P a 1 i k, pisarni,ki; Anton Pore, skladiščnik; Nikolaj Rata j, .postajni odpravnik; Alojzij Štolfa, vozovni mojster; Fran V o d e n Uk, postajni odpravnik; Anton W e b e r, Karel V o h i n c, pisamika; Alojzij Z a v e r 1, j/o-s ta j ni odpravnik. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. juliji 1924.: Premeščen je od direkcije državnih železnic v Zagrebu Avgust Šeme, uradnik 2. b) skupine II. kategorije k direkciji državnih železnic v Ljubljani (po prošnji-). Objava ministrstva za narodno zdravje z dne 29. marca 1924.: Preveden je Janko Jerala, upravitelj VIL činovnega razreda pri adravstvem-em odseku v Ljubljani v 1. skupino II. kategorije. Objava ministrstva za narodno zdravje z dne 29. marca 1924.: Preveden je dr. Fran D er ga n c, primarij splošne bolnice v Ljubljani, v 5. skupino L kategorije. Objava ministrstva za finance z dne 19. julija 1924.: Ukinjena je glavna carinarnica II. vrste v Celju in pretvorjena v oddelek glavne carinarnice I. vrsta v Mariboru. Likvidirati mora db dne L avgusta 1924.; [»tavico Ima ocarinjati blago, ki ga snu ocarinjati carinarnica II. vrste. Številka 179 z dne 7. avgusta 1924.: Objava ministrstva za narodno zdravje: Preve-I deni so v 8. skupino I. kategorije: dr. Boštjan Er-! I r a t h, okrajni zdravnik Vil. činovnega razreda- na Prevaljah; dr. Josip Cho.lewa, vodja in primarij VIII. činovnega razreda javne bolnico v Brežicah; dr. Ivan Matko, primarij Vlil. činovnega razreda splošne bolnice v Maribora. Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 21. julija 1924.: Firma Brača Tenko v i č v Skopi ju sine poslovati z valutami. Številka 180 z dno 8. avgusta 1924.: Objave ministrstva za narodno zdravje.; Prevedeni so: v 8. skupino I. kategorije dr. Ciril K o -m o t a r, pomočnik šefa bakteriološke postaje v Ljubljani; v 3. skupino HI. kategorije Marija G o -spodarič, knjig o-vodkin ja v Rogaški Slatini; v I. skupino 11. kategorije Kazimir Mulaček, upravitelj VIII. činovnega razreda zdravilišča v Topol ščici. Objavi ministrstva za finance: Oddelek glavne (arinarnice T. vrste v Ljubljani na Gorenjskem kolodvoru se kot nepotreben ukinja. — Glavna carinarnica II. vrste na Rakeku se premešča v Logatec; sporedne carinarnico na Otoku, v K-ozaršah in Hotedršici pa se ukinjajo in namesto njih se otvar-jajo oddelki logaške glavne carinarnice II. vrsto na Otoku, Rakeku, v Hotedršici, Kozaršah in Kalcah. Ta odločba se mora izvršiti najkesneje do dne 15. avgusta 1924. Številka 181 z dne 9. avgusta- 1924.: Ukaz Njegovega, Veličanstva kralja z dne 14ega marca 1924., s katerim se odlikuje z redom sv. Save IV. vrste protojerej Dimitrije Jankovič, vojaški duhovnik v Ljubljani. izBramenihfl v osebio, Dr. Igo G r u d e n, avskultant deželnega sodišča v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo. Fredsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednji vlade. 225. Odločba ministrskega sveta z dne 10. julija 1924., St. 35.833, o izvrševanju sodstva na ozemlju, pripadlem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po rimskem sporazumu.* Ker se je z odločbo ministrskega sveta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 4. junija 1924., št. 1624, Št. 1650 (»Službene Novine* z dne 10. junija 1924., št. 130) oni nam pripadli del ozemljil prejšnje samostalne Reške države, ki jo bil pred ustvaritvijo te države v sestavu občine kastavske, začasno dodelil sreskemu poglavarstvu v Kastavu (ljubljanski oblasti) in tako priklopil okolišu okrajnega 'sodišča v Kastavu, ostali del tega ozemlja pa pridelal »roškemu poglavarstvu na Sušaku (primor-sko-krajiški oblasti) in tako priklopil okolišu okrajnega sodišča na Sušaku, je sklenil ministrski svet kraljevine Srhov, Hrvatov dni Slovencev na predlog' gospoda, ministra pravde v seji 7. dne 10. julija 1924., da morata pristojna sodišča na teli OizemljiJi izvrševati svoje sodstvo po zakonskih predpisih, ki veljajo zanju. Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 26. julija 1924.; st, 35.833. 226. Na podstavi drugega odstavka člena 127. finančnega zakona za leto 1924./1925. in členov 21. in 22. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav, po sporazumu z gospod,om ministrom za finance z dne 26. maja 1924., D R br. 53.794, in po dobljeni soglasnosti glavne kontrole z dne 2. julija 1924., št. 13.113, predpisujem ta-le .. .. Pravilnik o poslovanju specialnega oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum v ministrstvu za šume in rudnike in vseh direkcij šum.* I. Obče odredbe. Člen 1. Pri generalni direkciji šum v ministrstvu za šume in rudnike obstoji po členu 127. finančnega zakona in po členih 21. in 22. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostali!) finančnih uprav j specialen oddelek za računovodstvo in finance, ki se J deli na dva odseka: a) na odsek za centralno računovodstvo, in knjigo-! vodstvo; b) na odsek blagajne. Člen 2. j Pri oblastnih direkcijah šum se ustanavljajo bla- j gajne, katerih področje je odrejeno s tem pravilnikom. Člen 3. Oddelek za računovodstvo in finance pri generalni, direkciji šum opravlja samostalno svoje dolžnosti po predpisih tega pravilnika, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri' ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn kakor tudi po ostalih zakonskih naredbah. Blagajne pri oblastnih direkcijah šum so pod nadzorstvom oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum, od katerega dobivajo tudi vse nalog-o za izdatke po proračunu in navodila za zbiranje dohodkov v gozdni grani. II. Dolžnosti oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum. Člen 4. ali naloge za izplačilo izdatkov, skladno s čle-nom 22. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav in z oddelkom D. pod IH. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn; č) centralizira v svojih knjigah vse mesečne pre-jeanke in izdatke v gozdarski stroki po členu 22. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav ter izroča mesečno izpisek svojih prejemkov in izdatkov (izpisek svojih vknjižb) po proračunskih partijah in pozicijah dohodkov in razhodkov generalni direkciji državnega računovodstva — odseku glavnega, knjigovodstva — nadalje predlaga koncem leta zaključni račun o dohodkih in razliod-kih po poglavji), 'partijah in pozicijah v gozdarski stroki brez dokumentov generalni direkciji državnega računovodstva — odseku glavnega knjigovodstva; d) sestavlja koncem računskega teta v stroki generalne direkcije šum po členu 80. zakona o državnem računovodstvu in členu 14. finančnega zakona za leto 1924./1925. izpiske ostankov za, izplačila; e) vodi kontrolnik vsega osebja v gozdarski stroki; 2. ) izvršuje pri svoji blagajni izplačila po naredbah in nalogih na račun generalne direkcije Sum, otvarjo kredite in izdaja blagajnam oblastnih direkcij šum naloge za izplačila pri njih, prav tako pa izvršuje tudi vso prejemke. Nakazovalec za naloge je direktor generalne direkcije šum, računodajnik je šef oddelka za računovodstvo in finance, voditelji pa so blagajnik, kontrolor in knjigovodja; 3. ) prejema od vseh oblastnih direkcij šum v pregled in vknjiževanje mesečne izpiske (obračune z dokumenti o prejemkih in izdatkih) o ostvarjenih dohodkih in izvršenih raahodkih po poglavjih, ;Mirti j ah in pozicijah v oni vrsti, kakor je to določeno s proračunom (člen 9. finančnega zakona za leto 1924./1925.); centralizira v svojih vknjižbah in knjigah prejete mesečine izpiske o dohodkih in razhod-kih, skladno s členom 22. zakona o ureditvi glavnega, državnega računovodstva in ostalih finančnih naprav; 4. ) vodi inventar stvari za generalno direkcijo šum in za oblastne direkcije šum ter vodi knjigo potrošnega materiala, analogno členu 33. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn; 5. ) [)azi na obratno glavnico, ki je določena s členom 133. finančnega zakona za leto 1924./1925., v zimislu prej predpisanega poslovnika o režijskih poslih v državnih gozdih, istotako pazi na ostale dohodke, ki jih ima gemeralma direkcija šum; 6. ) skrbi, da se oddajajo vsi presežki dohodkov o pravem času mesečno za glavno državno blagajno po odredbi člena 9. finančnega zakona za leto 1924./ /1925.; 7. ) sklopa po odredbah zakona o glavni kontroli koncem računskega leta letni zaključni račun o celokupni gozdarski stroki ter ga predlaga z dokumenti po svoji krajievni' kontroli glavni kontroli v pregled in razrešitev, in sicer v roku. določenem s členom 44. zakona o glavni kontroli. Prav tak zaključni račun predlaga brez dokumentov generalni direkciji državnega računovodstva za odsek glavnega knjigovodstva. 1.) Ta oddelek vodi potrebne knjige po načelu kameralnega knjigovodstva, in upravlja blagajno; nadzira budgetiranje pri vseh oblastnih direkcija!) šum, skladno s tem pravilnikom, ,s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn kakor tudi s jM-edpisi zakona o državnem računovodstvu in z zakonom O' ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav; razen tega pa: a) sestavlja predlog' proračuna za generalno direkcijo šum in za njej podrejene naprave, skladno s predpisi oddelka TI. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn; b) pazi na zahtevanje kreditov v gozdarski stroki, iskladno s predpisom v oddelku TIT. pod A. pravilnika o ]>oslovan,ju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn; c) likvidira, in pripravlja za podpis ministra za šume in rudnike ali njegovega, pooblaščenca naredbe Člen 5. Oddelek za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum ne zahteva od generalne direkcije državnega računovodstva ot var jan ja kreditov, nego skrbi samo za to, da s,e giblje zahtevanje im uporabljanje teh kreditov pri generalni direkciji Sum im pri oblastni!) direkcijah v mejah zakona in proračuna. Kredite zahteva od generalne direkcije državnega računovodstva samo, če se predlaga, po eni ali drugi jiartiji proračuna obči razhodek (n. pr. po partiji za draginjsike doklade, za izdatke po členu 18. finančnega zakona za leto 1924./1925. po partiji »Državne obveznosti te prejšnjih let*, ,im sicer za Srbijo in Črno goro za, obveznosti, nastale od dne 1. januarja 1913. do dne 81. marca 1924., za ostale krajine kraljevine pa od osvoboditve in ujedinjenja do dne 31. marca 1924., i. dr.). Člen 6. vodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn. Proračunske kredite uporablja pri vsaki partiji samo za ono, kar je imenovano v pozicijah te partije, v znesku dotične partije. Vsak sklep o virementiranju mora oddelek takoj v potrjenem prepisu vročiti računovodstvenomu odsek)! pri ministrstvu za šume in rudnike in pa glavni kontroli. Člen 7. Oddelek za račuinovodsto im finance pri generalni direkciji šum je proti ministrstvu za finance in glavni kontroli neposrodnji nakazovalec za vse gozdarske dohodke in razhodke. Zbrane presežke dohodkov polaga neposredno glavni državni blagajni po členu 9. finančnega zakona za leto 1924./1925. člen 8. Oddelek za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum vodi knjigo o polagateljih kavcij, v katero vknjižujo na ustrezne partije (po denarnih vrstah in vrsti papirjev) vse kavcije iz dokumentov o prejemanju im izročanju kavcij, analogno oddelku VI. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih irv,specialnih računovodstev in blagajn in analogno členu 25. pravilnika za izvrševanje odredb te oddelka «B» zakona o državnem računovodstvu. Takš)io knjigo vodijo tudi vse blagajne pri oblastnih direkcijah šum. Člen 9. Knjigovodstvo oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum pošilja mesečne obračune brez dokumentov generalni direkciji državnega računovodstva, — odseku glavnega knjigovodstva — j)o poteku vsakega meseca najkesneje v 15 (petnajstih) duel), letne zaključne račune brez dokumentov ,pa najkesneje v 30 (tridesetih) dneh po poteku dotičnega računskega teta. Člen 10. Glavna kontrola ustanovi po členu 58. zakona o glavni kontroli in po členu 127. finančnega zakona za loto 1924./1925. pri oddelku za računovodstvo in finance pri generalni direkciji Sum svojo krajetvrio kontrolo, ki mora po predpisih zakona o glavni; kontroli, zakona o državnem računovodstvu in po ostalih zakonskih naredbah prisostvovati rednim mesečnim pregledom kas, pregledom skladišč potrošnoga materiala in inventarja, dajati vize na vse prejemke in izdatke, na otvoritve Ln zatvoritve kreditov, na vire-men tiran ja Ln zvišbe kakor tudi na mesečne obračune in zaključne račune; to vse mora potrjevati s svojim podpisom na dotičnih dokumentih in knjigah. Člen 11. Proračun o dohodkih in razhod ki h sestavlja oblastna direkcija šum na podstavi svojih podatkov, generalna direkcija šum pa za vse. po predpisih tega pravilnika in specialnih navodili ministrstva za finance ali generalne direkcije državnega računovodstva, analogno oddelku II. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in spe cialnih računovodstev in blagajn. Projektu proračuna o dohodkih in, razhodkih se morajo priložiti se znamki uradnikov in uslužbencev za vsako direkcijo iln njene podrejeno naprave po-sebe s pojasnilom o številčnem stanju, njih plači in ostalih osebnih prejemkih po partijah in pozicijah kakor tudi pojasnilo o vsaki partiji in poziciji materialnih razhodkov. Člen 12. Kontrola oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum- ne izključuje kontrole krajevne kontrole in kontrole ministrstva za finance j K) členu 6. zakona o državnem računovodstvu. Oddelek za računovodstvo in finance pri generalni direkciji Sum opravlja občasne izredne preglede kas, stvari materiala in inventarja tako pri centrali kakor tudi pri oblastnih direkcijah šum. Izredni pregledi se vrše na podstavi pooblastila, izdanega po ministru za šume im rudnike. Pooblastilo mora biti specialno, za vsako kaso posebno, ne pa obče. III. Področje blagajn pri oblastnih direkcijah šum. Člen 13. Po tem pravilniku in po veljavnih zakonskih predpisih pobirajo blagajne pri oblastnih direkcijah šum vse dohodke, [»ostavljene ali ne postavljene v proračun; izplačila pa izvršujejo po otvorjenih kreditih in po nalogih, ki jih dobivajo od oddelka za. računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum. Blagajna pri oblastni direkciji šum ne sme izvršiti nobenega izplačila brez otvor j onega kredita in izdanega naloga za izplačilo. Nakazovalec po nalogih je direktor oblastne direkcije šum, blagajnik pa je računodajnik. Blagajne vodijo vse potrebne knjige, sklepajo vse mesečne obračune (bilance) o dohodkih in raz-hodkih ter jih pošiljajo oddelku za računovodstvo Ln finance pri generalni direkciji šum v pregled in vknjižbo z originalnimi dokumenti o dohodkih in izdatkih. Mesečni obračuni se morajo vročati za vsak minuli mesec najkasneje v i>etih dneh prihodnjega meseca. Letni računi se morajo vročati najkesmeje v 15 dneh po poteku računskega leta. Blagajna opravlja tudi vse računske posle, za katere dobiva specialne 'naredbe od oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum. Člen 14. Vse šumske uprave morajo vročiti oblastni direkciji šum imena uslužbencev, ki so po zakonu ali razporedu dela pooblaščeni, pobirati dohodke po veljavnih predpisih. Takim osebam irzda šef šumske uprave potrjeno ročno knjigo, v katero vpisuje dotični pooblaščenec pobrano dohodke; šefi pa vodijo evidenco o njih, da oddajajo dohodke pravočasno (najkasneje do konca meseca; člen 19. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in člen 9. finančnega zakona za leto 1924./1925.). Člen 15. Osebe, pooblaščene za lobiranje dohodkov — državni organi — morajo vročati vse pobrane dohodke z izpiskom in dokumenti (triplikat objave) blagajni oblastne direkcije, in sicer: a) oni, ki so na sedežu blagajne oblastne direkcije šum, takoj po povratku s pota, najkasneje v 4S (osem in štiridesetih) urah od ure, ko se vrnejo; b) oni, katerih službeno področje ni na sedežu blagajne oblastne direkcije šum, tekom meseca, naj-kesneje do konca onega meseca, v katerem so dohodke pobrali (člen 19. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in člen 9. finančnega zakona za leto 1924./1925.). IV. Ekonomat in nabave. Člen 16. Pri oddelku za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum obstoji ekonomat, ki upravlja potrošni material in instrumente. Člen 17. Ekonomatu načeluje ekonom, čigar dolžnosti so predpisane s tem pravilnikom. Lkonom je pb zakonu odgovoren za vsako škodo in vsako nepravilnost, iz katere bi škoda nastala. Material in ostale stvari, nabavi ja oddelek za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum na podstavi prejetih zahtev in sezoamkov od eko-nomata, in sicer v mejah za to odobrenih in angažiranih kreditov za tekoče proračunsko leto, po predpisih zakona o državnem računovodstvu, oddelka «B», in pravilnika za izvrševanje tega zakona. Ves nabavljeni material in druge potrebščine oddaja oddelek za računovodstvo po računu nabave svojemu ekonomatu, da ga ta vknjiži v skladiščno knjigo ali pa v inventar, in postopa .nadalje po predpisih teh pravil in člena 27. pod b) pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka. «B» zakona o državnem računovodstvu. Člen 18. Pri v£akj oblastni direkciji šum obstoji ekonomat, ki upravlja potrošni material, inventar, instru-t'or voombami vred. Če naka-zaiec vendarle iznova pismeno odredi izplačilo, referira šef o tej stvari ministru za finance; odločba ministra za finance je obvezna za šefa oddelka in blagajnika ter ju razrešuje odgovornosti — analogno členu 65. zakona o državnem računovodstvu. č) Izvršuje redni mesečni pregled kase vsakega prvega dne v mesecu vpričo šefa ali pa računskega preglednika krajevne kontrole njemu podrejene blagajne in šefa računovod-stvemega odseka ministrstva za šume in rudnike, izreden pregled kase pa, kadar -se mu zdi to potrebno. Izvršuje izredne preglede kas pri oblastnih direkcijah šum po pooblastilih, ki mu jih daje ministrstvo za šume Ln rudnike (za. vsako kaso posebej. O stanji kas, ugotovljenem ob rednih mesečnih Ln ob izrednih pregledih, predlaga poročila z -izpiski o stanju kas in vsemi zapisniki (analogno predpisom členov 70. do 75. in členov 113. do 118. pravilnika, za poslovanje okrožnih in sre-skih finančnih uprav z dne 15. junija 1922., D R br. 83.114) generalni direkcij državnega računovodstva za inšpektorski odsek z označbo, v kakšnem stanju — pravilnem ali -nepravilnem — je našel kaso in, če je stanje nepravilno, kaj je ukrenil, da se nepravilnost odpravi in kasa zavaruje. d) Izvršuje redne mesečne preglede knjig ekonomata-. koncem leta ,pa tudi iuventariziranjo. e) Gleda na to, da pošiljajo blagajne pri oblastnih direkcijah šum pravočasno mesečne izpiske (obračune o dohodkih in razhodkih za vsak mesec) in da pošiljajo izpiske o rednih mesečnih pregledih kas z označbo, v kakšnem stanju — pravilnem ali neipraviLneun — je našel kaso in. če je stanje nepravilno, kaj je oblastni direktor ukrenil, da se nepravilnost odpravi in kasa zavaruje. f) Po potrobi odreja uradnikom tudi posle, ki ne spadajo v njih področje. Vse zgoraj naštete dolžnosti imajo tudi direktorji oblastnih direkcij šum. Člen 27. Kontrolorjeve dolžnosti so te-le: a) Vodi državni) in depozitni dnevnik. b) Uverja se, ali je blagajnik točno vpisal vsak prejemek in izdatek v svojo ročno knjigo — obči dnevnik kaše — nadalje primerja vsak dan državni hi depozitni dnevnik z blagajnikovo ročno knjigo (občim dnevnikom kase). c) Podpisuje z blagajnikom Magajnično stanje vsak dan. č) Uverja se pred izplačili, ali je naredba ali nalog za izplačilo pravilno izdana (izdan). d) Hrani drugi ključ od kase, analogno predpisu člena 33. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav. e) Prisostvuje rednim mesečnim in izrednim pregledom kase ter podpisuje z blagajnikom kot so-voditeljem kase ugotovljeno stanje. f) Podpisuje z blagajnikom trosorsko knjigo vselej, kadar se vloži denar v glavno kašo (tresor) ali vzame iz nje. g) Uverja se (kontrolira), ali so vse vsote, prejete po knjigi za prejemanje denarnih imšiljk, vpisane v blagajnikovo ročno knjigo (obči dnevnik kase), t.er to s svojim podtpisom potrjuje v knjigi zai prejemanje denarnih poMljk. h) Podpisuje z blagajnikom, knjigovodjo, Selom oddelka, Sefom račiinovodstvenega oa odda prav tak račun, samo brez 'dokumentov. Mesečne obračune in zaključni letni' račun podpisujejo knjigovodja, blagajnik, kontrolor, šef oddelka, generalni direktor šum, šef računo-vodstvenega odseka pri ministrstvu za šume in rudnike in šef ali pa računski preglednik mestne kontrole. e) Kontrolira mesečne obračune, prejeto z dokumenti od oblastnih direkcij šum. 2. ) Pri blagajni oblastnih direkcij šum: a) Vodi knjige, ki so določene s členom 21. tega pravilnika. b) Pošilja po [)Oteku vsakega meseca izpiske o dohodkih in razhodkih (mesečne obračune) z dokumenti o prejemkih in izdatkih, oddelku za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum, koncem leta pa tudi letno bilanco (zaključni račun) o dohodkih in razhodkih. Ene in druge izpiske podpisujeta oblastni direktor šum in blagajnik. Člen 29. Blagajnikove dolžnosti so te-le: 1.) Pri odseku blagajne oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji' šum: a) Blagajnik vodi kašo oddelka za računovodstvo in finanoei. Kasa mora imeti dva ključa, od katerih hrani enega blagajnik, drugega pa kontrolor. b) Za dnevna izplačila jemlje kontrolor z blagajnikom iz glavne kase potrebne vsoto denarja za ročno kaso; iznos denarja so mora v tresorsfci knjigi odpisati in to potrditi z blagajnikovim in kontrolorjevim podpisom; potem pa se mora glavna, kasa zapreti. Po končanem dnevnem poslu se mora vtis denar v ročni kasi prešteti; če se ujema, se vpiše gotovina, najdena v ročni kasi po stanju knjige, v glavno knjigo; vnos denarja se pripiše v trosorsiko knjigo in to potrdita blagajnik in kontrolor s svojim podpisom v tresorski knjigi. Če se stanje kase ne ujema, ne smejo ne blagajnik ne kontrolor ne šef oddelka oditi iz pisarne (blagajne), dokler ne spravijo kaše v pravilno, stanje. c) Pri glavna kasi hrani tresorsko knjigo ter odpisuje v njej vsak iznos iz glavne kase in prijašnje vsak vnos v glavno kaso; to potrdita vselej blagajnik in 'kontrolor s svojima podpisoma v tresorski knjigi. Za vsako nepravilnost v glavni kasi sta solidarno odgovorna blagajnik in 'kontrolor, č) Pošiljati mora odgovore o prejemu, in sicer istega dne in najtesneje v štiri in dvajsetih (24) urali; nadalje mora izdajati priznanice o prejetih vsotah. Odgovor o prejemu in priznanice o prejetem denarju podpisuje poleg blagajnika kontrolor z označbo številke vložnega zapisnika in kje je — m katerem listu in pod katero številko dnevnika — prejeta vsota vpisana. d) Izvršuje i>o plačila (prejemke) in izplačila (izdatke) po dokumentih, opremljenih z nalogi generalnoga direktorja direkcije šum, s podpisi šefa oddelka za računovodstvo in finance («Naj se izplača,* ali: «Naj se prejme*), z vizo knjigovodjev«, da je kredit na razpolago, in z vizo kontrolorjevo, da je izdatek pravilen in opremljen: s pravilnim računom. Poleg vsega tega morajo biti dokumenti opremljeni tudi z vizo krajevne 'kontrole. Brez vize krajevne kontrole se ne sme izvršiti noben izdatek, razen v primerih po členih 68. in 65. zakona o državnem računovodstvu. e) Gleda na to, da so priznanice pravilne, nadalje na to, da so priznanica ali račun in ostale priloge zadostno kolfcovane po zakonu o taksah in da se izvrši izplačilo pravemu upniku ali rednemu pooblaščencu. f) Izvršiti ne sme nobenega izplačila, če ni' dokument predhodno vpisan v vložni zapisnik, ki ga morajo voditi tudi vse blagajne pri oblastnih direkcijah šum. Isto velja za prejemke — nobenega prejemka ne sme vpisati v dnevnik kase, če ni bil prej vpisan v vložni zapisnik. g) Vse .prejete denarne pošiljke (depozite) — vrednostne vrečnikei, denarne poštne nakaznice in čeke — vpisuje, ko ,se vrednostni vrečniki komisijski odpro in ko se pobere denar na nakaznice in čeke, v vložni zapisnik in potem v ročno knjigo, kontrolor pa v ustrezni dnevnik. O vsaki vsoti v knjigi za prejemanje denarnih pošiljk označi list in številko dnevnika, kjer je prejeta vsota vpisana. h) Po mesečnih obračunih (izpiskih o dohodkih in razhodkih) z dokumenti, prejetih od oblastnih direkcij šum, in po predhodnem pregledu po knjigovodji, kontrolorju in vidiranju krajevne kontrole se obremeni blagajnik v svoj ročni knjigi (občem dnevniku kaše) in kontrolor v dnevnikih za vse prejemke, razbremeni pai se v dnevnikih za, vse izdatke; razliko med obremenitvami in raizbremeaiiitvami mora poslati oblastna direkcija šum v gotovini ali pa predložiti dokazila, da je po členu 9. finančnega zakona za leto 1924./1925. presežek dohodkov oddala in komu, in blagajnik se razbremeni tudi zn to vsoto. i) Začasni izdatki se smejo vršiti samo po členu 131. zakona o državnem računovodstvu, členu 19. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in členu 26. uredbe D R br. 96.000. Blagajnik in kontrolor morata skrbeti:, da se začasni izdatki v zakonskem roku likvidirajo; drugače sta solidarno odgovorna. 2.) Pri oblastnih direkcijah šum: Vsa ona opravila, ki so predpisana za blagajnika pri oddelku za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum, veljajo tudi za blagajnika oblastnih direkcij šum; vsa ona opravila,, ki so naložena kontrolorju, pa prehajajo na knjigovodjo oblastne direkcije šum. Nobenega izdatka ne smejo blagajne pri oblastnih direkcijah izvršiti iz svojih kas, dokler ne dobe za to od oddelka za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum odobritve kredita ,po dotični partiji, opremljene z vizo krajevne kontrole. Člen 30. Ekonom ima te-le dolžnosti: 1.) Pri oddelku za računovodstvo in finance generalne direkcije šum: a) Vodi dnevnik nabav, v katerega vpisuje vse izvršene nabarve. b) Vodi knjigo potresnega materiala. c) Vodi skladiščno knjigo, č) Vodi inventar. Vse te knjige vodi analogno členu 33. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov in blagajn. d) Zbira zahteve za nabave, ki «e morajo izvršiti po tem pravilniku, im podaja o tem« pravočasno ra-čuniovodstvenemu oddelku predloge za nabavo. 2.) Pri oblastnih direkcijah šum: a) Vodi vse knjige, za katere se pokaže potreba in ki so določene tudi, ekonomatu za računovodst vo in finance pri generalni direkciji šum. b) Pazi na to, da se zalagajo podrejene naprave oblastnih direkcij šum z vsemi potrebščinami. Zaključne odredbe. Člen 31. Plače in vsi ostali prejemki osebja generalne direkcije šum in njenih naprav kakor tudi vsi drugi proračunski razhodki se izplačujejo odslej pri kasah generalne direkcije šum in oblastnih direkcij šum, in sicer po tem pravilniku. D (»slej učinjeni razhodki, tako osebni kakor tudi materialni, nadalje dohodki, ostvarjeni po proračunu za leto 1924./1925., se morajo priobčiti v izpiskih generalni direkciji šum po poglavjih, partijah in pozicijah za oddelek za računovodstvo in finance, da jih vknjiži, v svojih knjigah (v kontrolnik kreditov, partijalnilk, dohodhik in razhodnik); prav tako ]>a se morajo neporabljeni krediti, tako 'Osebni kakor tudi materiahri, priobčiti po poglavjih, partijah in pozicijah generalni direkcij šum za oddelek za računovodstvo in finance; od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, bo z njim razpolagala generalna direkcija Sum. Člen 32. Vsa, pojasnila in navodila za i z vrš e vran je tega pravilnika kakor tudi potrebne obrazce in knjige za poadim© blagajne izdela oddelek za računovodstvo in finance pri generalni; direkciji šum, analogno obrazcem in knjigam, predpisanim v pravilniku za poslovanj« račlnnov odst vernih odsekov pri' ministrstvih in speciafiiih računovodstev in blagajn in po pravilniku za, izvrševanje odredb iz oddelka «B» zakona o državnem računov odstu. člen 33. Vsi izdatki in vsi dohodki generalne direkcije šum se morajo spraviti v sklad s tem pravilnikom od dine 1. aprila 1924. po členu 127. finančnega zakona za leto 1924./1925. Ustanovilo za računovodstvo in finance in vseh blagajn pa se mora izvršiti najkesneje do dne 1. junija t. 1. Minister za šume im rudnike: dr. Drag. S. Kojič s. r. 227. Naredba o žigosanju starih zlatnikov in tolarjev, ki se ne smatrajo za denar, nego za nakit.* Na, podstavi veljavnih zakonov o kontroliranju čistine zlata in srebra odrejam zato, da se na ozemlju vse kraljevine izenačijo odredbe o preizkušanju im žigosan,ju velikih zlatnikov in starih tolarjev, ki se ne smatrajo za denar, nego za nakit: 1. ) Odredba točke 10. navodil, ki jih je izdal gospod minister za finance pod C br. 18.537 z dne 2. novembra 1900. in ki se glasi: «Pri tej priliki omenjam, da se zlatniki in stari tolarji ne smatrajo za denar, nego za nakit, ter morajo biti potemtakem tudi žigosani* se razširja na, vso kraljevino. 2. ) Taksa za preizkus čistine in žigosam,je takih izdelkov je ista kakor za ostale izgotovljene zlate in srebrne predmete. 3. ) Menjalci', menjalnice im vsi zavodi, ki prodajaj« take izdelke, morajo najkesneje v enem mesecu po razglasitvi te naredbe predložiti vse zlatnike in tolarje v pregled najhjižjeiriu uradu za kontroliranje dragih kovin. V Beogradu, dne 30. junija 1924.; št. 6539/III. Minister za, trgovino in industrijo: dr. H. Krizman s. r. 228. Odločba o kaznih in taksah po obrtnem zakonu.* Odredbe poedinih obrtnih zakonov v državi, ki se tičejo denarnih kazni pri obrtnih prestopkih ali specialnih obrtnih pristojbin, so ustanovljene na zlati baza, toda kazni in takse se ne pobirajo po ekvivalentni, nego po nominalni vrednosti denarja. Zaradi devalvacije denarja ta praksa ni prikladna za uspešno izvajanje zakona ter ni glede kazni več krepka sankcija, da bi se pridobilo zakonu potrebno spoštovanje; višina obrtnih taks. ki s« pobirajo po obrtnem zakonu v Hrvatski, Slavoniji, Med jim ur ju, Bački, Banatu in Baranji, nezavisno od državnih taks, j>a je vkljub tem tako neznatna, da se čuti njih pobiranje bolj kot breme nego kot korist, zn državo, ker pobrana taksa pogostoma niti ne pokriva stroškov za poslovanje. Zato je treba dati kazenskim in taksnim stopnjam poedinih zaklonov oni pomen, kakršnega so tile, ko so imele dotične vrste denarja svojo pravo vrednost [»roti zlatu, če naj ne ostanejo predpisi zakona mrtva črka. Zategadelj se morajo dotične postavke poediniih zakonov skladno z intencijo teh zakonov preračunavati v relaciji današnje vrednosti našega denarja proti zlati pariteti. Z ozirom na razloženo okolnosti in z ozirom na to, da je povprečna pariteta proti zlatu 1 :15, odrejam na podstavi člena 8. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo: Kazenske in taksne stopnje poedinih obrtnih zakonov, ki veljajo v poedinih {»okrajinah naše države, kakor tudi vseh zakonov in naredb. s katerimi so dopolnjeni ti zakoni, naj se preračunavajo v relaciji 1 :15, in sicer tako, da je a) 1 dinar po obrtnem zakonu (zakonu o radnjama) za Srbijo in Črno goro enak 15 dinarjem v |»a-[virju; b) 1 goldinar po obrtnem zakonu v Hrvatski, Slavoniji, Medjimurju, Bački, Banatu in Baranji enak 30 dinarjem v papirju; c) 1 krona po obrtnem pravilniku za Slovenijo in Dalmacijo in po naredbi za izvrševanje obrtev v Bosni in Hercegovini enaka 15 dinarjem v papirju. Ta odločba velja od dne, ko se razglasi v »Službenih N o vinah ». V Beogradu, dne 21. julija 1024.; St. 8375/HI. Minister za trgovino in industrijo: dr. H. Križman s. r. 229. Odločba o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov.1" Na podstavi člena 134. ustave in člena 25. zakona o olK'i upravi z dne 26. aprila 1922., nadalje odločbe ministrskega sveta z dne 28. novembra 1923., P br. 8974, odrejam: V področje oblastnih velikih županov se prenašajo nastopni posili prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji: Oblastni veliki župani a) postavljajo zvaniičnike in sLužitelje v začasno službo in kontraktualne uslužbence (dnevničarje) po prvem in drugem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, izvzemši one pri državnih gledališčih in na visokih šolah; postavljajo »lužite!je (člen 52. istega zakona); premeščajo zvaničnike in služi-telje v mejah oblasti; jih postavljajo na razpoloženje, odločajo o prestanku službe na podstavi zakona ali po njih volji; odločajo o pokoj ninskih prejemkih onih uslužbencev, ki jih jm-staivljajo veliki župani; b) odločajo o prestopu na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine vseh uslužbencev (uradnikov, zvaničnikov Ln služiteljev) v oblasti, razen onih, ki so nameščeni pri državnih gledališčih in na visokih šolah (univerzah, visoki tehnični šoli, veterinarski visoki šoli in visoki šoli za trgovino in promet); nadalje odločajo o 15%nem z višku njih osnovne plače; odločajo o izpremembi osebnih in rodbinskih doklad (po členu 41. zakona in uredbi o draginjskih dokladah); izdajajo naloge, za izplačilo aktivnih prejemkov na podstavi dekreta; odločajo o rodbinskih in pokojninskih prejemkih in enomesečnih rodilih prejemkih za pogreb in dvomesečnih rednih prejemkih za podporo ob smrti enega izmed teh uslužbencev; izdajajo naloge za ustavitev vseh prejemkov po dekretu ali po zakonu; dovoljujejo akontacije za potne in se-rtvene stroške vseh teh uslužbencev in izdajajo naloge za izplačilo potnih in selitvenih .stroškov po pravilniku; odobrujejo odisotstvo do 40 dni na leto; odobrujejo bolovanje do dvoh mesecev; c) zbirajo in urejajo podatke za sestavo proračuna ministrstva za prosveto po potrebah oblasti; izdajajo nalogo za, izplačilo v mejah otvorjenih kreditov za materialne razhodke in ustanove po pravilih za ustanove in internate za učiteljišča; skrbe za gradnjo, adaptacije in poprave srednjih in strokovnih šol, pa tudi osnovnih, kjer ni organiziranih občin; sklepajo zakupne (najeimme) pogodbe v mejah zakona o državnem računovod- Uazglašema v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 178, izdanih dne d. avgusta 1924. (Prilog XXXV] I. — 1924.) stvu; dovoljujejo nabave in dovoljujejo odpise v mejah kreditov, otvor jenih za nabavo inventarja; č) dovoljujejo otvoritve vzporednih oddelkov, če se skupno število oddelkov ne poveča; začasno zapirajo šole zaradi bolezni ali drugih niezgod na predlog strokovnih (sanitetnih, tehničnih) organov; dovoljujejo uporabo šolskih prostorov v izvunšolske svrhe; podeljujejo dovolila za izdajanje duplikatov in triplikatov šolskih izpričeval po sedanjih predpisih; izvajajo obče predpise o sprejemanju učencev v šok), o izpitnih taksah, honorarjih učiteljev, o tečajih za neobvezne predmete, razen sprejemanja učencev v šolo ob izpregledu starosti, odrejeno z zakonom; odobravajo izključitve iz šol v svoji oblasti; odobru-jejo „dijaške izlete v oblasti; rešujejo vsa poročila o stanju šol in predlagajo letna poročila ministrstvu; izvršujejo nadzorstvo nad šolami v oblasti po .svojih .strokovnih organih; dajo iniciativo v poslih narodnega izobražanja in izvrševanja občih predpisov o narodnem izobražanju; podajajo predloge glede Imeno vani,ja, izpraševal-nfli komisij za učiteljsko usposobljenost; d) pobirajo zaostale prispevke za učiteljski pokojninski sklad, odmerjajo višje prispevke za ta sklad ter ,nakazujejo in ustavljajo pokojninske prejemke v breme tega sklada. Vsi ostali posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav se prenašajo istega dne v pristojnost ministrstva za prosveto kakor tudi še nedovršeni posli državnih šolskih disciplinskih komisij. V Beogradu, dne 22. julija 1924.; P br. 7301. Minister za prosveto: Pribićević s. r. 230. Pravila o odsotstvu uslužbencev v resortu ministrstva za prosveto zbog bolovanja in okrevanja.1" Člen 1. Če državni uslužbenec v resortu ministrstva za prosveto oboli ter ne more priti v službo, mora to takoj, najkoneje pa, v 24 urah, naznaniti svojemu neposrednijern u starejšimi. člen 2. Če traja bolezen dlje nego sedem dni ob znakih težje obolelosti, mora to bolnik ali njegova rodbina iznova prijaviti neposrednjemu starejšimi, ki mora to nemudoma naznaniti Višjemu oblastvu. Prijavi mora priložiti bolnik izjavo zdravnika, ki ga je zdravil, o trajanju akutne bolezni. Člen 3. Pristojni starejšima sme v vsakem primeru odrediti zdravniško ugotovitev bolnikovega stanja. Člen 4. , Ce akutno stanje bolezni mine, a je bolniku treba okrevanja (člen 111. zakona' o uradnikih), mora bolnik o pravem času zahtevati odobritev za okrevanje; svoje zdravstveno stanje mora pri tem dokazati s komisijskim izpričevalom po členu 108. zakona o uradnikih. Člen 5. Če bolezen ni akutna, nego je treba bolniku samo okrevanja, mora tudi v tem primeru o pravem času zahtevati odobritev za okrevanje po členu 4. teli ,pravil. Člen 6. Odsotstvo zaradi okrevanja sme nastopiti bolnik šele po prejeti odobritvi, prej pa samo, če je potreba, da meutegoma nastopi okrevanje, potrjena s komisijskim zdravniškim izpričeval om. Čten 7. Odisotstvo zaradi okrevanja odobruje do dveh mesecev veliki župan, preko dveh mesecev pa minister. Člen 8. Vsako bolovanje in okrevanje se mora vpisati v u služben ski list. Ta pravila predpisujem za, vse osebje v resortu ministrstva, ki mi je poverjeno. V veljavo stopijo onega dne, ko se o njih z razpisom obvestijo vsa prosvetna obJastva, kar se mora zgoditi najkesneje do dne 24. avgusta t. 1. V Beogradu, dne 24. julija 1924.; P br. 7300. ... . , Mumster za prosveto: Pribićević s. r. 231. Pooblastilo rektorjem in dekanom.* Na, podstavi1 člena 11. zakona o obči upravi, člena 28. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto,, i>o-oblastila ministrskega sveta št. 8974 z dne 28. novembra 1923. in členov 15., 110. in 135. zakona' o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pooblaščam rektorje univerz v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani, rektorje visoke tehnične šole, visoke ireterimarske šole in visoke šole za trgovino in promet, vseh v Zagrebu, nadalje dekana filozofske fakultete v Skopiju in pravne fakultete v Subotici, da smejo opravljati nastopne posle: 1. ) Sprejemati v začasno državno službo in odločati o prestanku službe za vse stalne zvaničinike in služitelje, nadalje za vse kontraktualno (univerzitetno) pomožno učno, upravno in služiteljsko osebje v mejah otvorjenih kreditov. O prestanku službe (K) razsodbi rednega ali disciplinskoga sodišča odločam sam. 2. ) Odločati o prestopu na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine, o 15%nem z višku osnovne plače, izpremembi osebnih irt rodbinskih doklad, pravici do osebne in rodbinske pokojnine in pokojninskih prejemkov, nadalje do pogrebnine in podpore ob smrti (člen 124. uradniškega zakon st) stalnih zvaničnikov in služiteljev. 3. y izdajati’ naloge za izplačilo aktivnih in pokojninskih prejemkov vsem uradnikom, zvaničnikom in služite,Ijem, nadalje vsemu kontraktuailnemu osebju na podstavi dekreta in v mejah otvorjenih kreditov. 4. ) Ustavljati izplačila vseh aktivnih in pokojninskih prejemkov po dekretu ali i»o zakonu. 5. ) Dajati, naloge za izplačalo vseh materialnih izdatkov v mejah otvorjenih kreditov. 6. ) Dajati odsotstva po privatnem poslu vsem uradnikom in ostalim uslužbencem, in sicer največ do 14 dni. 7. ) Sklepati zakupne (najemne) pogodbe v mejah dovoljenih kreditov. Pogodbe, za katere je treba po zakonu višje odobritve, se morajo pošiljati meni v odobritev. Posle pod 1.) že opravljajo gorenje osebe po pooblastilu z dne 31. maja 1924.. št. 5168; vse ostale posle pa bodo opravljale od onega dne, ko likvidirajo pokrajinske upravo. V Beogradu, dne 24. julija 1924.; P br. 7342. ... . + - Minister za prosveto: Pribićević s. r. 232. Odločba o oblastnih prosvetnih oddelkih. Na podstavi Člena 274. finančnega zakona za leto 1924./1925. kakor tudi členov 3. in 25. zakona o obči upravi odrejam: V vsaki oblasti naj se ustanovi v sestavu županijske uprave prosvetni oddelek. I emu oddelku načeluje prosvetni inšpektor ministrstva za prosveto, ki je referent velikega, župana. Oddelek se deli na dva odseka: 1.) na odsek za srednji in strokovni in 2.) za osnovni pouk. Šefa odsekov sta inšpektor za srednje in strokovne in inšpektor za osnovne šole. če v oblasti ni toliko, srednjih šol, da bi se |m> stavil poseben inspektor za srednji in strokovni pouk, opravlja referent velikega župana obenem službo inšpektorja za srednji in strokovni pouk. Ce jo v poedinih oblastih kaj znanstvenih zavodov, opravlja posle glede njih inspektor za, srednji pouk, odnosno referent velikega župana. Za izdelovanje proračuna, njegovo izvajanje in za vse ekonomsko finančne stvari je treba ustanoviti poseben odsek s šefom. Število ostalega komceptnega ki pisarniškega osebja se odreja po potrebi v mejah proračuna. V Beogradu, dne 24. julija, 1924.: P br. 7368. Minister za prosveto: Pribićević s. r. Razglašeno v »Službenih Novinah kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca* št. 178. izdanih dne 6. avgusta 1924. (Prilog XXXVII. — 1924.) ** Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovemca* št. 178, izdanih dne 6. avgusta 1924. (Prilog XXXVH. — 1924.) 233. Naredba, s katero se prepoveduje učnemu osebju in učencem, pristopati k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo.* Na ipodstaivi Siena 16. ustaive kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odrejam, ker izvestni državni uradniki, kakor učitelji na Sodah, a tudi učenci po-edinih Sol pristopajo h gimnastično-sportnim društvom in organizacijam, ki imajo separatistično, pic. men sko ali versko tendenco zoper narodno in državno edimstvo: 1. Noben učitelj na Šolah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ne sme biti ne javno ne tajno član takih organizacij. 2. ) Uftenci katerekoli Sole v državi Srbov, Hrva tov in Slovencev ne smejo pristopati k takim organizacijam in biti njih javni ali tajni člani. Dovoljeno jim je, pristopati k telovadnemu društvu (A .c ° St o3 M a 1 a r i a. Brežice 2 . i i . Krško 1 i Laško i 4 4 Novo mesto . . . 1 • • Pertussis. Brežice . 1 • 1 • ! Ljubljana, mesto . 2 • 2 | . | Parotitis epidemica. Brežice 1 1 • 1 Ljubljana, mesto . 2 • 2 1 . 1 Typhus abdominalis. Brežice 5 4 1 Kamnik 4 • . Kranj 3 i Krško 1 3 1 Ljubljana, mesto . 2 . 1 Laško 4 2 1 i Radovljica .... • 1 . Paratyphu 8. Črnomelj .... • 3 . i . Ljubljana, okolica . • Laško i • i 1 • Dysenteria. Brežice 3 1 Kamnik 4 7 2 i Kranj 6 6 Laško 1 1 Litija 1 1 Ljubljana, mesto . 1 • Novo mesto . . . 3 1 Radovljica .... • i • i 8 4 3 3 1 4 1 4 8 Brežice............ Kranj.............. Ljubljana, mesto . Novo mesto . . . Diphteria et croup. i j ! i i l.i 1 Srez g" Z o 2 •o N O £ E D š! P U -o Scarlatina. Kamnik .... Kastav.......... Kranj........... Laško .......... Ljubljana, mesto Ljubljana, okolica Logatec .... Novo mesto . . Radovljica . . . i i i # 4 4 12 3 13 . 2 1 i i i i V Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Št. 18.051. Razpust društva. »Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev Sv. Jožefa v Ljubljani* — »Verein zur Ansehaffung der Glocken ftir die ne,ue Josephskirche in Laibach* je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila elanov nima pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Št. 19.053. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 9. avgusta 1924. Opazka: Imena sreskih pog.lavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženili krajev, številka, za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Vranični prisad. Črnomelj: Butoraj 1:1. Smrkavost. Kamnik: Blagovica 1:1. Garje konj. Črnomelj: Črnomelj 1:1, Stari trg 1:1. Litija: Bukovica 1:1. Logatec: Dolenji Logatec 1:1. Svinjska kuga. Brežice; Sevnica 1:2. Črnomelj: Metlika 1:1. Krško: Raka 1:1. Logatec: Cerknica 4:13, Lož 1: 3, Planina 2:3, Rakek 3: 12. Stari trg 9: 26. Novo mesto: Prečna 1:1. Svinjska rdečica. Brežice: Gaberjc 1:1. Kranj: Križe 3:7. Krško: Boštanj 1:1, Raka 1:1, Št. Rupert 1:2. Laško: Loka pri Zidanem mostu 1:1. Litija: Bukovica 1:1, Dob 1:1, Št. Vid pri Stični 1:1, Trebeljevo 1: l,Vače 1:1. Ljubljana, okolica: Borovnica 1:2, Polhovgradec 1:1, Preserje 1:2, Vrhnika 2:5. Logatec: Gorenji Logatec 1: 2, Novo mesto: Prečna 1:1, Trebnje 1:1. Radovljica: Gorje 1:1, Lesce 1:1, Predtrg 1:1. V Ljubljani, dne 9.avgusta 1924. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Turk s. r. Razglasi velikega župana mariborska oblasti. Št. 4/L. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju mariborske oblasti za čas od dne 29. junija do dne 5. julija 1924. Srez £ J5 g .C S O Š2 O > 2 •a — s 3 d ŠŠ c is > s ii 3-3 Malaria. Celje . Prevalje 1 Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdravljenih Umrlih ' Ostalih v nadaljnji oskrbi [ M o r b i 11 i. Ptuj 7 • 6 • 1 • 7 • 6 1 Typhus abdominalis. Celje 2 1 1 2 Ljutomer 2 6 , 8 Prevalje 1 . 1 4 8 1 • 11 Paratyphus. Celje 3 2 1 Celje, mesto . . . 1 , 1 Dolnja Lendava. . 1 . 1 Maribor, mesto . . 1 1 Sloveujgradec. . . 6 * 2 4 12 4 • 8 Dysenteria. Celje 2 1 1 Konjice i 1 Ljutomer 3 3 Prevalje 2 1 i Sloveujgradec. . . • i 1 7 2 7 2 Scarlatina. Celje 36 13 13 4 32 Celje, mesto . . . 6 1 • 7 Konjice (6 1 6) I Prevalje 1 5 . i 5 Slovenjgradec. . . 14 1 4 11 Šmarje pri Jelšah . 2 1 . 3 (6 6) 60 21 17 5 59 Diphtheria et croup. Celje 3 1 . 2 Ljutomer 1 . 1 1 4 | • 2 2 1 V Mariboru, dne 4. avgusta 1924. Za. velikega župana mariborske oblasti Oblastni sanitetni referent: dr. Jurečko s. r. Št. 910/vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 9. avgusta 1924. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Dolnja Lendava: Beltinci 1:10, Bratonci 1:7. Maribor, mesto 1. Mehurčasti izpuščaj goved: Maribor, levi breg: Krčevina 1:2, Lajtersberg 2:2. Maribor, mesto 1. Garje konj. Maribor, desni breg: Spodnja Polskava 1:1. Svinjska kuga. Celje: Sv. Jurij ob Taboru 1:3. Maribor, desni breg: Dolgše 1:3, Fram 1:2, Lehen 1:2, Ruš-1:11. Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici 1:1, Sv. Peter 1:1. Ptuj: Breg 1:1. Svinjska rdečica. Celje: Špitalič 1:1, Trojane 2:2. Konjice: Konjice, okolica 1:1, Tepanje 1:1. Maribor, desni breg: Gornja Bistrica 1:1, Gabrnik 1:1, Laporje 1: 2. Maribor, levi breg: Kaniža 1:1, Sv. Jurij ob Pesnici 1:2, Št. lij v Slovenskih goricah 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Frankovci 1:1, Litmerk 2:3, Mihalovci 1:1, Sv. Miklavž 1:1, Obrež 2:2, Šmarje: Kostrivnica 1:1, Prevorje 1:1. Tuberkuloza govedi. Maribor, levi breg: Krčevina 1:1. V Mariboru, dne 9. avgusta 1924. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. ‘St. 4627/24. 1131 Razglas. Podpisani urad je odobril na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. julija 1924., VI. št. 3932, iapromembo členov 1. in 2. pravil za »Tovarno izdelkov iz pločevine im kovin Emil Lajovic in drug, d. d. v Ljubljani*, po sklepu občnega zborna z dne 24. junija 1924. Firma družbe se glasi odslej: »,Saturnus1, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov*. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 4. avgusta 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Št. 4684/24. 1145 Razglas. Podpisani urad je potrdil na .podstavi pooblastitev ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. septembra 1923., VI. št. 4624, im z dne 3. septembra 1921., VI. št. 4022. izprememibe §§ 7., 8., 9., 17., 20. im 23. pravil Zadružne banke v Ljubljani po sklepih občnih zborov z dne 23. junija 1923. in z dne 27. maja 1921. Delniška glavnica, ki znaša sedaj 3,000.000 Dim, se sme zvišati na 5,000.000 Din brez predhodne odobritve državne uprave. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 4. avgusta 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Št 4510. 1134 Razglas. Podpisani urad je potrdil na podstavi pooblastitve z dne 2. julija 1924., VI. št. 3203, izpromembo čleina 7. pravil za »Tovarno zaves ,Štora1, d. d.» v Št. Vidu nad Ljubi jamo, ki se tiče zvišbe delniške glavnice od 250.000 Din na 1,000.000 Din. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 5. avgusti 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. St. 4581. 1161 Razglas. Podpisani urad je potrdi! tei podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 2. julija 1924., VI. št. 2533, izpremembe §§ 5., 14. in 22. pravil Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani po sklepu občnega, zbora delničarjev z dne 24. januarja 1924. S tem je dana. družbi možnost, zvišati delniško glavnico, ki znaša sedaj 12,500.000 Din, do 25,000.000 Din brez predhodne državne odobritve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 7. avgusta 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Št. 4933. 1160 Razglas. Ljubljanska borza za blago in vrednote je imenovala. za začasna borzna sen zala za blagovni oddelek gg. Pavla C v e n k 1 a in Aleksandra Knez a, ki sta dne 19. julija. 1024. storila pri podpisanem uradu zaobljubo v tem svojstvu po členu 66. trgovinskega zakonika. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 8. avgusta 1924. Načelnik: dr. Mam s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št, 6759. 1125 Razglas. leta 1924., im po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Ur. 1. št. 140, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 24. junija 1924. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 24. julija 1924. Sa 5/24—92. 1154 Sklep. Ker se je poravnava iiravmomočilo odobrila, je poravnalno postoiianje v zadevi Antona Vidica, lastnika protokolirane firme: Anton Vidi c, prva gorenjska tvornica čajnega peciva na Savi pri, Jesenicah, končano. 5. ) tehnične pisarne im družbe marajo priložiti poleg tega svoja pravila ali svoje pogodbe, civilni imžonjerji-iairhitekti pa še overovljen prepis dovolila gospoda ministra za gradbe za civilno prakso; 6. ) takso na prošnjo 5 Din, in za dovolilo 500 Din, ako prosi dovolila za vso kraljevino, a 300 Din za kraje z več nego 10.000 prebivalci in 150 Din za ostale kraje. Prošnje se vlagajo pri pristojni okrožni gradbeni sekciji. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 21. julija 1924. Zastopnik gradbeno direkcije: inž. Hanuš s. r. Št 4668. 1119 3—3 Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 6. avgusta 1924. Št. 2783/24. 1121 3—8 Razglas o ofertalni licitaciji. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ponovno ofertalno licitacijo za dobavo mievskih izdelkov za dobo od dne 1. septembra 1924. do dne 31. marca 1925. na podstavi podrobnih razpisov, objavljenih v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* 106, 107 in 108 ex 1923. in v »Službenih Novimah*. Licitacija se bo vršila dne 3 0. avgusta 192 4. ob desetih v pisarni podpisanega ravnateljstva. Posebni pogoji za- dobavo se lahko vpogledajo pri upravi kr. moške kaznilnice. Ponudniki se opozarjajo, da morajo označiti v ponudbi cene v dinarjih, im sicer morajo biti cene fiksne. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru, dne 5. avgusta 1924. Št. 26.725/IH—1924. 1152 Razglas o zgradbi poslopja za delavnice direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani in napravi temelja, betonskih tal itd. za postavitev pločevinaste barake za avtomobilsko garažo. Direkcija, pošte im telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo: a) za zgradbo enonadstropnega zidanega poslopja v velikosti 28 X 11 m in b) za zgradbo avtomobilske garaže. V pritličju enonadstropnega poslopja Itaodo delavnico (mizarska, kolar,ska, kovaška-, mehanična in avtomobilska), v I. nadstropju pa -stanovanje (dve »obl, kuhinja, jedilna shramba in stranišče), dve sobi za pisarno in prostori za skladišče. Avtomobilska garaža v velikosti 32 X 9 m (baraka iz valjane pločevine) mora imeti betonski temelj, betonska tla, dva dimnika, kanalizacijo, vodovod itd. Licitacija se bo vršila dne 3 0. avgusta 1 924. ob 11. uri pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. št. 2. Pogoji so na vpogled v pisarni tehnične sekcije poštne direkcije, soba št. 75, kjer se dobivajo tudi natančnejši podatki. Dražitelji morajo potožiti 5 % (inozomci 10 %) jamčevino pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani najk osno je do 10. ure na dan dražbe. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, dne 8. avgusta 1924. Št. 3928. Razglas. Ministrstvo za gradbe je odredilo z odlokom št. 13.373 z dne 14. maja 1924.: Vsakdo, -ki hoče pridobiti dovolilo gospoda ministra za gradbe, da se sme po členu 87. zakona o državnem računovodstvu in tar. post. 257., pripombi 2., zakona o itaksah, nadalje po členu 187., točki 6.), pravilnika za izvrševanje tega zakona udeleževat,} javnih ponudbenih licitacij za vsa opravila stavbne stroke, mora priložiti prošnji, !našlo'v-Ijeni na ministrstvo za gradbe: 1. ) obrtni list; 2. ) potrdilo trgovinskega sodišča, da je njegovo podjetje protokolirano; 3. ) potrdilo o državljanstvu; 4. ) [Mrtrdilo, da je plačal davke za dotično trimesečje; Razglas o prevzemu adaptacijskih del v poslopju glavne pošte v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertalno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte za namestitev avtomatične telefonske centrale v Ljubljani. Ponudbe se -glase lahko na vse ali pa na posamezne vrste del, in sicer: 1. ) težaška, zidarska, betonska in železnobotonska dela in dobave . . 144.500 Din, 2. ) tesarska dela in dobave . . . 22.000 » 3. ) mizarska in parketarska dela in dobave..................... 7.000 » 4. ) pečar ska dela in dobave . . . 21.700 » 5. ) pleskarska in slikarska dela . 14.800 » skupaj . . 210.000 Din. Podatke, pojasnila in ofertaine pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 1, H. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 0. avgusta 192 4. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku družbene komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob desetih v sobi št. 2 odseka IV. podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevaJe. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani naj-kesneje do dne 19. avgusta 1924. ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položena kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertalnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela- brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne. 3. avgusta 1924. Inž. Hanuš s. r. Št 5440. 1137 Razglas o oddaji popravil v obči javni bolnici v Celja. Okrožna gradbena sekcija v Celju razpisuje s tem na podstavi članov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih Lz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah»z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertno licitacijo s skrajšanim rokom za oddajo zidarskih del pri popravilu fasade na poslopju obče javne 'bolnice v Celju v preraču-njenem znesku 49.040 Din. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobk vajo inUnesejiti v uradnik urah pri okrožni gradbeni sekciji v Celju. Pismene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo vložiti ponudniki v zapečateilem zavitku z napisom:; «PonuidJba za prevzem zidarskih del pri popravilu fasade v obči javni bolnici v Celju» in z navedbo ponudnikovega naslova dne 2 7. avg usta 1 924. med 9. in 10. uro neposredno v roke predsedniku dražbene komisije v pisarni okrožne gradbene sekcije v Celju, kjer se bo vršila ob 10. uri licitacija. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštovale. V.sak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pristaja v celoti na stavbne pogoje^ ter mora položiti kavcijo v znesku 10 % (ali 20 % za tuje državlja,-ne) ponujene vsote. Kavcija se mora vložiti pri blagajni davčnega urada v Celju najpozneje do dne 26. avgusta 1924., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmMu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». Blagajni eno položnico, prejeto o položeni kavciji, mora ponudnik pokazali predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda poseibe, jo treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministra za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertndh licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Okrožna gradbena sekcija v Celju, dne 7. avgusta 1924. Št. 1182/H. 1120 3—3 Razglas. Ker licitacija glede zgradb, razpisanih v Uradnem listu 68, 69 in 70 in v »Službenih Novinah* št. 169, 171, 173 in 175, ni uspela, se razpisuje po členu 94. zakona o državnem računovodstvu nova draižbena obravnava ob istih pogojih s skrajšanim rokom na dan 2 0. avgusta 192 4. Ponudbe naj se izroče predsedniku dražbene komisije v uradnih prostorih sekcije do 11. ure dopoldne. Okrožna gradbena sekcija v Kranju, dne 4. avgusta 1924. Šef sekcije: inž. Enimer s. r. Št. 670/24. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Poloma. Načrt o nadrobili razdelbi parcel, tožečih v kata-M ral ni občini Polomu im, Mali gori in vpisanih pod vi. št. 63 davčne občine Poloma in vi. št. 251 kata-stralne občine Male gore, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888., od dne 14. avgusta 1924. do vštetega dne 27. avgusta 1924. v občinskem uradu v Polomu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se jo že izvršila. Načrt se bo dne 13. avgusta 1924. v času od enajstih do dvanajstih pojasnjeval v občinskem n rudu v Polomu. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 14. avgusta 1924. do dne 12. septembra 1924., pri: krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1924. Krajni komisar za agrarske operacije: Spiller-Muys s. r. št. 8227/24. 1128 3—1 Razglas. Karel Kres« mi., inženjer v Pragi, je zaprosil za nadaljevanje postopanja, ki se je svoječasnio započelo na prošnjo njegovega pokojnega očeta Karla Kressa st., civilnega inženjer ja v Pragi, za odobritev projekta o okoriščanju vodne moči Unca, ki izvira blizu Planino, teče potem po Planinski dolini med Garčareivcem in Lazami ter nato zopet ponicuje v mnogih kraških požiralo likih. V ta namen namer ja prosilec v Uncu približno 60 m pod cestnim mostom pri hatsberškem gradu zgraditi 0-8 m visok jez, odkoder naj bi se obratna voda, cenjena na največ 11 m* sek. odvajala po obokanem hi v betonu zgrajenem vodotoku h Gar-čarevsk emu hribu. Odtod je projektiran 9812 m dolg tunel, držeč pod hribovjem, ki loči Planinsko dolino od Ljubljanskega polja; po njem bi se navmila voda v vodnjak, projektiran ob pobočju Kladuškega griča, in odtod s padcem približno 145 m jki ceveh na električno centralo, ki bi jo zgradil v dolini nad Retevjem v občini vrhniški. Na podstavi §§ 2., 59. in 60. zakona z dne 15ega maja 1872., dež. zak. št. 16, se razpisuje sporazumno s sreskim poglavarjem za Ljubljansko okolico v Ljubljani komisijski ogled in obravnava na licu mesta kakor tudi razlastitveno postopanje z nastopnim sporedom; 1. ) dne 15. septembra! 1 9 2 4.: sestanek oh 9. uri pri mostu pod hasberškim gradom v Planini; splošna razložitov projekta, obhod do Garčarevca do točke, kjer naj bi se začel tunel; eventualno sestava zapisnika; 2. ) dne 16. septembra 1 924.; sestanek ob 9. uri v občinski pisarni v Planini: ako potrebno, nadaljevanje obhoda v izmori prejšnjega dne, sicer pa sestava zapisnika; 3. ) dne 17. septembra, 1 9 2 4.: sestanek ob 8. uri na kolodvoru v Planini; obhod delai projektirane naprave od točke v Planini, kjer naj bi bil začetek tunela, do njegovega konca v občini vrhniški; sestava zapisnika na Vrhniki; 4. ) dne 18. s e p tem b r a; 1 924.: sestanek ob 8. uri v Meletovi dolini na- Vrhniki; obhod ostalega dala, projektirane naprave, t. j. od konca tunela dalje; protokoliranje na Vrhniki,. če bi ,se razprava ne mogla dovršiti dne 18. septembra 1924., se bo nadaljevala še dne 19. in 20ega ■septembra 1924. O tem ho odloča,1 vodja, komisije pri razpravi na licu mesta. Na 'komisijski ogled in razpravo na, licu mesta se vabi,jo vsi udeleženci s pristavkom, da- imajo pravico, priglasiti' eventualne ugovore zoper projektiramo napravo do prvega dne razprave v uradu sre-'sfcega poglavarja v Logatcu, najkesneje pa pri komisijski razpravi vodji komisije; sicer ,se bo smatralo, da pritrjujejo projektirani napravi in zanjo potrebni odstopitvi ali obremenitvi svojega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala brez ozira- nanje, ako ne bo pomislekov dž javnih ozirov. Zategadelj naj ,se zastopniki udeleženih oblaistev in udeležencev pravočasno preskrbe s potrebnimi navodili in pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski obravnavi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav, oziroma odobritev, po določilih vodopravnega zakona nedopustni. Splošni in podrobni načrti projektirane naprave so do dne razprave razgrnjeni v uradu sreskega poglavarja v Logatcu, kjer jih sme vsak udeleženec vpogleda ti meti uradnimi urami. V Logatcu, dne 6. avgusta 1924. Sreski poglavar: dr. Senekovič s. r. Št. 381/24. Raspis. Pri obči javni bolnici v Brežicah se razpisuje mesto upravnega v e,ž b e n 1 k a. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 21. avgusta 1 9 24. pri vodstvu obče javne bolnice v Brežicah. Pogoji za sprejem: kvalifikacija za II. uradniško kategorijo, t. j. popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom. Vodstvo obče javne bolnice v Brežicah, dne 20. julija 1924. Št. 12.185. 1153 Poziv. Izseljeniški komisariat v Zagrebu, Kamenita ulica, -št. 15, pozivlje- Josepha G er el j a, naj mu javi svoj usedanji naslov, da mu more priobčiti vsebino nekega poročila in mu vročiti dokument, ki sta prispela zanj od generalih ega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku. Izseljeniški komisariat v Zagrebu, dhe 6. avgusta 1924. Razne objave. 1147 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. julija 1924. • Aktiva: Dinarjev Metalna podloga............ 436,788.809 31 Posojila............. 1.365,364.111 77 Račun za odkup kronskih nov- čanie .................. 1.208,216.353-46 Račun začasne zamene . . 389,951 300 24 Dolg države................... 2.966.355.034 — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163• — Saldo raznih računov. . . . 44 223.502 79 Pasiva: 8.549,276.274 57 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 25,360.600• — Rezervni fond................ 5,730.264'36 Novčanice v tečaju............. 5.567,576.590 — Državni račun začasne zamene. 389,951.300-24 Terjatve države po raznih računih 3,530.907 78 Razne obveznosti............. 355,735.355'19 Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163 — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 63,014.094 - 8.549,276 274-57 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. iiss Vabilo na XII. občni zbor Parne opekarne, d. d. v Kosezah, ki bo v nedeljo dne 31. avgusta 1 9 2 4. oh štirinajstih (oh dveh popoldne) v Trnovem h. št. 84. Dnevni red: 1. ) Poročilo in predložitev računskega sklepa za leto 1924. po upravnem svetu. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Volitev upravnega sveta. 4. ) Volitev nadzorstvenega sveta-. 5. ) Sklepanje o prodaji tvornice in -likvidaciji družbe. 6. ) Slučajnosti. * t 'J/L P. n. delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo založiti najkesneje tri dni pred občnim zborom svoje delnice v Ilirski Bistrici h. št. 47 (tvorniica testenin) ali pa- pri g. dr ju. Danilu Majaronu. odvetniku v Ljubljani. Računski sklep z dokazili in priloge se lahko vpogleda jo v pisarni tvornice testenin v Ilirski Bistrici. • Upravni svet. 763 3-2 Poziv upnikom. Krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, je po sklepu občnega zbora z dne 17. februarja 1924. prešlo v likvidacijo. Zadruga pozivlje po § 40. zadružnega zakona vse upnike, naj se "zglase pri njej. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1924. Ivan Kersnič s. r., Marija Šarc s. r. in Anton Miha-liček s. r., likvidator,ji. 1113 3—2 Poziv upnikom. Nakupovalna in produktivna za druga kovinskih in sorodnih o b r t o v za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z. v 1L kvidaciji, pozivlje upnike, naj po § 40. zadružnega zakona priglase svoje terjatve. Likvidatorji. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.