GDK: 626 Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospodarskega načrta med njegovo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega obdobja Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Preverba, prilagoditev in spre- memba gozdnogospodarskega načrta med nje- govo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega ob- dobja. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenšči­ ni. Ker na gospodarjenje z gozdovi močno vplivajo nepredvidljivi dogodki v naravi in v družbenem okolju, je z ozirom na relativno dolgo dobo veljav- nosti gozdnogospodarskih načrtov večkrat načrte nujno prilagoditi novim razmeram. Včasih je po- trebno prilagoditi načrte nižjih ravni novemu ali spremenjenemu načrtu višje ravni. V članku so prikazani postopek spreminjanja gozdnogospo- darskega načrta območja in gospodarske enote, razlogi, ki opravičjujejo izdelavo spremembe nač­ rta ter analize, ki jih je potrebno v takšnem primeru opraviti. Ključne besede : gozdnogospodarsko načrtova­ nje, območni gozdnogospodarski načrt, gozdno- gospodarski načrt gospodarske enote, spre- memba gozdnogospodarskega načrta. 1 . IZHODIŠČA Za gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji smo postavili naslednje kvalitetne zahteve: biti mora učinkovito in ustvarjalno, hkrati pa tudi enostavno, privlačno in še zlasti gospodarno, tj. stroški zanj morajo biti v skladu z njegovo uporabno vrednostjo. Gospodarjenje z gozdovi je močno izpo- stavljeno nepredvidljivim vplivom v naravi (npr. naravnim katastrofam) in v družbenem okolju (spremenljive ekonomske možnosti za gospodarjenje z gozdovi in drugo), zato je nujno spreminjanje in prilagajanje gozd- nogospodarskih načrtov na novo nastalim · .. Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. Synopsis Gašperšič, F.: The Verification, Adaptation and Alteration of a Forest Managing Plan while being in Force; a Simplified and Advanced Plan Revi- sion and the Prolongation of a Planning Period. Gozdarski vestnik, No 2/1992. ln Slovene. Due to the tact that forest managing in highly dependent on unpredictable events in the nature and social environment, forest managing plans often have to be adapted to new conditions as regards a relatively long period during which they are in force. It is sometimes necessary to coordi- nate pi ans of a lower level with a new or changed plan of a higher level. The article presents the procedure of a regional or forest unit plan revision, the reasons which speak for the plan alteration and the analyses which have to be carried out in such a case. Key words: forest managing planning, regional forest managing plan, forest managing plan of a forest managing unit, forest managing plan altera- tion. razmeram in pogojem. S temi postopki lahko izredno prispevamo k učinkovitosti in sploh k uveljavitvi gozdnogospodarskega načrtovanja. Obnovi območnih načrtov za preteklo desetletje ni sledila ustrezna prilagoditev načrtov gospodarskih enot. Posledica tega je bila preprosto v tem, da se zastavljen koncept razvoja, predviden z območnim načrtom, ni načrtno in organizirano izvajal v vseh gozdovih, kjer bi bilo potrebno. V preteklem desetletju so bili gozdovi v več gozdnogospodarskih območjih v Sloveniji močno prizadeti z naravnimi katastrofami. V večini primerov nismo pravočasno in pravilno začeli z izdelavo ustreznih spre- memb gozdnogospodarskih načrtov po ka- tastrofah prizadetih gospodarskih enot. Ne- G. V. 2/92 87 dvomno da to izredno kompromitira gozd- nogospodarsko načrtovanje, onemogoči vsako kontrolo ter ustvarja plodna tla za stihijo in celo špekulacije . Z zavlačevanjem pri potrjevanju sedanjih obnov območnih načrtov obstaja nevarnost, da bomo te napake ponavljali. Preverjanje, prilagajanje in spreminjanje gozdnogospodarskih načrtov je treba razu- meti celovito. Nanaša se na vsebinski del načrtov (na celoten sistem ciljev in sistem gozdnogospodarskih ukrepov) in na njihov kvantitativni del, tj. na višino etata, obseg gozdnogojitvenih del itd. Oba dela sta tesno medsebojno povezana in soodvisna. Dose- danja praksa spreminjanja in prilagajanja gozdnogospodarskih načrtov se je omeje- vala Je na kvantitativni del načrtov. Razum- ljivo je, da se spremembe in prilagoditve izdelajo le za tiste segmente načrtov, za katere smo v poprejšnji vsestranski presoji ugotovili, da je to potrebno. Fleksibilno prilagajanje načrtov novo na- stalim razmeram in možnostim moramo sprejeti kot kvaliteto v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Iz praktičnih razlogov pa je izredno pomembno, da se preverbe, prilagoditve in spremembe gozdnogospo- darskih načrtov, vključno s potrditvenimi postopki, opravijo spretno in hitro. Kvalite- ta, potreben čas in stroški za te postopke so skoraj povsem odvisni od sposobnosti za te naloge zadolženih inženirjev ter od zanesljivosti spremljave gospodarjenja z gozdovi, od učinkovitosti računalniške ob- delave podatkov in funkcioniranja informa- cijskega sistema. Prilagajanje in spreminja- nje načrtov gospodarskih enot je bilo doslej najbolj šibek člen v sistemu našega goz- dnogospodarskega načrtovanja. V tem je veliko vzrokov za slabo učinkovitost dose- danjega gozdnogospodarskega načrtova­ nja v Sloveniji, zato je nujno te postopke metodološko dobro določiti. Z metodologijo preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih na- črtov v času njihove veljavnosti celovito zaokrožujemo strokovne podlage za celo- ten proces gozdnogospodarskega načrto­ vanja, ki predstavlja sklenjen adaptivni upravljalski proces. Ta problematika je v našem (slovenskem) primeru razmeroma 88 G. V. 2192 zahtevna, saJ tmamo opravka z dvema nivojema načrtovanja (enota, območje), ki morata biti medsebojno usklajena. Kot vo- dilo v procesu prilagajanja in spreminjanja načrtov gospodarskih enot je temeljni kon- cept za usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenja v območnih gozdnogospo- darskih načrtih. V procesu preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih načrtov naj bi imela pomembno vlogo centralna služba za gozdnogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove. Postavljala naj bi zahteve, sodelovala in spremljala izvedbo nalog, določala roke za dokončanje nalog in soodločala v potrditvenem postop- ku . Ce ne bomo organizirali vsaj neki mini- mum te centralne službe, ne vidim možnosti za odpravo usodnih pomanjkljivosti pri se- danjem funkcioniranju gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji . Absurdno je, da nam stvari odpovedujejo prav v nad- gradnji, ki bi morala skrbeti za finalno fazo v tem procesu (potrditveni postopek) in organizirano funkcioniranje celotnega si- stema načrtovanja od detajla (sestoja) pa vse do republiške ravni. V nadaljevanju tega sestavka sledijo okvirna navodila za posamezne že v na- slovu tega sestavka naštete postopke z gozdnogospodarskimi načrti. 2. PREVERBA OBMOČNEGA NAČRTA NA SREDINI NAČRTOVALNEGA OBDOBJA 2.1. Naloga vmesne preverbe območnega gozdnogospodarskega načrta Slaba predvidljivost raznih naravnih pro- cesov pri gospodarjenju z gozdovi ter spre- membe splošnih pogojev (ne nazadnje tudi ekonomskih) zahtevajo stalno skrb za us- trezno aktualizacijo gozdnogospodar- skih načrtov. Vmesna preverba v sredini načrtovalnega obdobja je smiselna za ob- močni gozdnogospodarski načrt (22 . člen Pravilnika o vsebini in načinu izdelave goz- dnogospodarskih načrtov, Ur. list SRS, št. 33/1987) . Preveriti je treba, ali je bilo gospo- darjenje z gozdovi v prvem petletju v skladu s cilji in smernicami območnega načrta , zlasti pa ustreznost načrta kot strokovne podlage za gospodarjenje z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju . Kolikor gre za bistveno spremenjene pogoje za gospodar- jenje z gozdovi (npr. ekonomske), je treba območni načrt izjemoma tudi prilagoditi spremenjenim pogojem za gospodarjenje. Namen vmesne preverbe območnega nač­ rta je težnja po izboljšanju strokovnih pod- lag za gospodarjenje z gozdovi v nasled- njem petletnem obdobju. - Območni gozdnogospodarski načrt ima dvojno vlogo. Služi kot temeljna smernica (vodilo) pri tekočem obnavljanju načrtov gospodarskih enot, hkrati pa je tudi te- meljna strokovna podlaga za planiranje. Z vmesno preverbo območnega načrta verifi- ciramo strokovne podlage za srednjeročno planiranje, zato moramo s preverbo preso- diti tudi ustreznost vseh količinskih kazal- cev v območnem gozdnogospodarskem načrtu (etat, obseg gozdnogojitvenih del itd .). Skladno z 22. členom Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospo- darskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja se vmesna preverba nanaša na cilje, usmeritve in na posamezne programe območnega načrta. Izhodišče pri oceni ustreznosti območ­ nega gozdnogospodarskega načrta so us- meritve za gospodarjenje z gozdovi, vsebo- vane v razvojnem programu gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in podobnih dokumen- tih . Odnos med programom razvoja gospo- darjenja z gozdovi in območnim načrtom moramo pri tej nalogi razumeti prožno ter v njuni vzajemni povezanosti in soodvisno- sti. Razvojni program za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je temeljno vodilo pri preverjanju ustreznosti območnih načrtov . Rezultati preverjanja gospodarjenja v prete- klem petletju in preverjanja ustreznosti ob- močnih načrtov samih ter pri tem pridob- ljene izkušnje in nova spoznanja, pa so pomembna podlaga za inoviranje samega dolgoročnega koncepta oziroma dolgo- ročnega programa za gospodarjenje z go- zdovi . Odnos med razvojnim programom in območnimi gozdnogospodarskimi načrti je torej obojestranski . 2.2. Oblikovanje strokovne skupine za preverbo območnega gozdnogospodarskega načrta Vmesna preverba območnih gozdnogo- spodarskih načrtov bi morala postati po- membna skrb centralne službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove, saj je v tem zelo po- memben vzvod republiške gozdnogospo- darske politike. Skupino za vmesno preverbo območ­ nega načrta naj bi sestavljali strokovnjaki iz strokovnega tima, ki je izdelal območni načrt, strokovnjaki iz centralne službe uprave za gozdove republike Slovenije in eventualni zunanji izvedenci. Primerno je, če so med zunanjimi izvedenci strokovni poročevalci, ki so sodelovali v potrditvenem postopku območnega načrta . Naloga de- lovne skupine iz območne organizacije je, da pripravi vse potrebne podlage za prever- janje gospodarjenja z gozdovi v preteklem petletnem obdobju . Strokovno skupino bi morala imenovati republiška uprava za go- zdove in določiti rok za dokončanje te naloge. 2.3. Pristop in tehnika vmesne preverbe območnega načrta - Preverjanja območnega načrta se je treba lotiti celostno. Zajeti je treba vsa pomembna področja (celoten sistem gozd- nogospodarskih ukrepov v gozdu) in nji- hovo medsebojno usklajenost, ki je pogoj za harmonično doseganje z načrtom po- stavljenih gozdnogospodarskih ciljev. - Upoštevati je treba vse razpoložljive informacije, ki dodatno, oziroma na novo pojasnjujejo stanje gozdov v območju, go- spodarjenje v preteklem petletju in predvid- ljive pogoje za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem petletnem obdobju. Vmesna preverba območnega gozdnogospodar- skega načrta sloni zlasti na naslednjih infor- macijah: - evidenca o gospodarjenju z gozdovi v preteklem petletju ; - pridobljene izkušnje in nova spoznanja na podlagi kritične spremljave gospodarje- nja z gozdovi v prvem petletju; - aktualizirano stanje gozdov v območju na koncu prvega petletja z nakazovalci G. V. 2192 89 pomembnih trendov v razvoju gozdov; - rezultati eventualnih terenskih ogledov delovne skupine glede gozdnogospodar- skih problemov v območju ter razprav z inženirji, ki so bili odgovorni za ključna področja pri gospodarjenju z gozdovi v območju; - ekonomske (finančne) in druge po- membne informacije, ki bodo odločilno vpli- vale na gospodarjenje z gozdovi v območju v naslednjem petletju. - Vmesno preverbo območnega načrta začnemo s preverjanjem ustreznosti gospo- darjenja z gozdovi v prvem petletju. Opra- vimo jo tako, da vzporedimo realizacijo v prvem petletju (sečnje, opravljena gozd- nogojitvena in druga dela) z načrtovanim in ugotovimo odstopanja. To analizo je treba narediti sumarno za vsak sektor lastništva v območju in po gospodarskih razredih. Velika količinska razhajanja po gospodar- skih razredih in sumarno za vsak sektor lastništva v območju so lahko posledica napak pri gospodarjenju, ali pa neustrezno- sti načrta, zato je nujna kontrola realizira- nega etata in gozdnogojitvenih del po go- spodarskih razredih. Za druga področja (npr. usklajen razvoj tehnologije pri pridobi- vanju lesa, gradnja prometnic, usklajevanje odnosov »gozd-divjad« itd .) pa izdelamo le kritične ocene dela na teh področjih z vidika harmoničnega doseganja gozdnogospo- darskih ciljev. Poleg kritične analize gospodarjenja z gozdovi je nujna tudi kritična analiza ustrez- nosti samega gozdnogospodarskega na- črta, vključno s tem, kako se je uveljavil pri usmerjanju razvoja gozdov in gospodarje- nja v praksi. Na podlagi bilance realiziranih etatov in gozdnogojitvenih del ter eventualnih spre- memb je treba izdelati program etata ter gozdnogojitvenih, varstvenih in eventualnih drugih del za naslednje petletno obdobje. 2.4. Sklepna razprava in zaključno poročilo Obvezna je poglobljena zaključna raz- prava strokovne skupine o vseh rezultatih vmesne preverbe območnega načrta. V jedrnatem poročilu je treba poleg kvantifici- ranih programov podati tudi eventualne 90 G. V. 2/92 smernice za izboljšave na vseh pomembnih področjih gospodarjenja z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju. O ustreznosti rezultatov vmesne preverbe območnega načrta naj bi odločala republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogo- spodarsko načrtovanje. Razumljivo je, da bi morala ta služba stalno usmerjati delo pri preverbah območnih načrtov in sproti nuditi svojo strokovno pomoč. Kolikor bi s preverbo nastale tudi bistvene spremembe načrta, bi bilo treba te predložiti v potrditev po enakem postopku kot sam načrt . 2.5. Sinteza rezultatov vmesne preverbe območnih načrtov na raven republike Slovenije Tako rezultate gospodarjenja v prvem petletju, kakor tudi program za naslednje petletje, je treba prikazati tudi za republiško raven. Potrebna je tudi vsebinska sinteza vseh temeljnih usmeritev in izboljšav za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem pet- letju. To gradivo predstavlja temeljno stro- kovno podlago za eventualno aktualizacijo in inoviranje dolgoročnega programa za usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, oboje skupaj pa neposredno strokovno podlago za izdelavo srednjeroč­ nega plana za gospodarjenje z gozdovi v republiki. 3. PRILAGAJANJE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT USMERITVAM OBMOČNIH GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV - Prilagajanje veljavnih načrtov gospo- darskih enot usmeritvam območnega na- črta je naša posebnost, izvira pa iz speci- fične organizacije gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, ki funkcionira na dveh hierarhijsko medsebojno odvisnih rav- neh (območje, enota). Prilagoditev načrta gospodarske enote pomeni aktualizacijo načrta gospodarske enote oziroma us- kladitev z usmeritvami, ki jih za usmerja- nje razvoja gozdov in gospodarjenja pri- naša območni načrt. S tem aktom ( prila- goditvijo načrtov enot) poskrbimo, da bo območni koncept za razvoj gozdov čim prej in čim bolj uspešno zaživel v praksi gospo- darjenja z gozdovi v območju . Prilagoditev načrtov gospodarskih enot je zlasti aktualna naloga v tistih gozdnogo- spodarskih območjih, kjer so z območnim gozdnogospodarskim načrtom vnesli veliko novega v strategijo usmerjanja razvoja go- zdov v območju in reševanja ključnih ob- močnih problemov. Normalno je, da gre v takih primerih za velika razhajanja med območnim gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi načrti gospodarskih enot. Z zadnjo obnovo območnih gozdnogospodar- skih načrtov so se v taki situaciji notranje neusklajenosti gozdnogospodarskih na- črtov znašla številna gozdnogospodarska območja v Sloveniji. Gre za prehoden po- jav, z uveljavitvijo načrtovanja na območni ravni bo neskladnosti med območnim na- črtom in načrti gospodarskih enot vedno manj. - Prilagajanje načrtov gospodarskih enot je enkratna naloga neposredno po potrditvi območnega načrta. Vključno s pot- rditvenim postopkom mora biti za vse nač­ rte enot, ki se grobo razhajajo z območnim načrtom, opravljena spretno in v najkrajšem možnem času. Katere načrte gospodarskih enot je treba prilagoditi, oziroma uskladiti z območnim načrtom, določi centralna služba za gozd- nogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove ·skupaj s to službo v območju. Zahtevo za prilagoditev načrtov gospodarskih načrtov enot (katere go- spodarske enote in vsebina usklajevanja) mora republiška služba za gospodarsko načrtovanje dati v pisni obliki. Pri odločanju za katere gospodarske enote je treba izde- lati prilagoditve načrtov, bi kazalo upošte- vati naslednja napotila: - prilagoditve je treba izdelati zlasti za tiste načrte z daljšo dobo njihove veljavno- sti; - za načrte, ki so nekaj let pred iztekom veljavnosti, praviloma ne izdelujemo prila- goditev, ampak usmeritve območnega na- črta, ki zadevajo problematiko v gospodar- ski enoti, upoštevamo v letnem načrtu go- spodarjenja; - prilagajanje načrtov gospodarskih enot območnim usmeritvam je treba omejiti le na bistvena razhajanja, saj navsezadnje ta postopek tudi nekaj stane. Odgovoren za prilagoditve načrtov go- spodarskih enot je vodja službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju. On delo ustrezno organizira in vodi. - Predmet prilagajanja (uskladitve) je celoten načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi, in to v tistih sestavnih delih, kjer gre za bistvena razhajanja z območno us- meritvijo ali pa za pomanjkljivosti v načrtu. Poleg gozdnogojitvenih ciljev in smernic, načrta etata in gozdnogojitvenih in varstve- nih del so predmet usklajevanja in dopolnje- vanja tudi smernice za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med gozdom in divjadjo, smernice za izbor delovne tehno- logije pri pridobivanju lesa, gozdnih grad- njah itd. - Prilagoditve načrta za razvoj (gojenje) gozdov se lotimo najprej po deduktivni (okvirni) poti, tako da preverimo, po potrebi pa tudi prilagodimo gozdnogojitvene cilje in smernice po gospodarskih razredih in v skladu s tem eventualno korigiramo etat in obseg gozdnogojitvenih del, pri čemer upo- števamo že doslej realizirano po gospodar- skih razredih. Proces prilagajanja (usklaje- vanja) je proces spreminjanja gozdnogo- spodarskih načrtov . Temeljni praktični pri- pomoček (okvir) pri spreminjanju (prilagaja- nju) načrta za razvoj (gojenje) gozdov ter programa etata in gozdnogojitvenih del je razčlenitev gozdov na gospodarske razrede in njihova nadaljnja členitev na razvojne faze. Nato preidemo k prenosu prilagojenih rešitev za posamezne go.spodarske raz- rede na detajl, tj. na odseke. Pri tem si pomagamo z evidenco opravljenih sečenj in opravljenih gozdnogojitvenih del. Nujen pripomoček pri tem so terenski podatki na obrazcih »Opis sestojev« iz arhiva zadnje obnove načrta. Na tem obrazcu je treba z rdečim svinčnikom ustrezno prilagoditi (spremeniti) okvirno smernica za ukrep, višino etata ter vrsto in obseg gozdnogoji- tvenih in varstvenih del, pri čemer upošte- vamo že izvedene sečnje in gozdnogoji- tvena dela. Od tu naprej opravi delo raču­ nalnik po že ustaljenih programih, vključno z vsemi izpisi tega dela načrta po odsekih . Samo po sebi je razumljivo, da je treba doseči popolno usklajenost okvirnega prila- gajanja po gospodarskih razredih s podrob- nim prilagajanjem po odsekih in delnih površinah. Višina etata in obseg gozdnogo- G. v. 2/92 91 jitvenih del morata biti v prilagoditvi načrta posebej izkazana (sumarno za vsak sektor lastništva) za preostala leta veljavnosti gozdnogospodarskega načrta. Prilagoditve in spremembe načrtov gospodarskih enot morajo biti speljane do detajla, tj. do odse- ka, oziroma delne površine ( zahteva 45. člena Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja). Pogoj, da bo to delo opravljeno hitro in poceni je, da temeljne celice pri opisovanju sestojev in podrob- nem načrtovanju (odseki oziroma delne površine) pomenijo le eno razvojno fazo. Le v tem primeru nam najbolj zamudno delo pri prilagajanju in spreminjanju načrtov do detajla pomaga opraviti raču­ nalnik. Razumljivo je, da se pri tem predpo- stavlja, da je vsa evidenca sečenj in gozd- nogojitvenih del vodena tudi na računalni­ ških medijih. Priporočljivo je, da prilagoditev gozdnogospodarskega načrta opravi inže- nir, ki je izdelal tudi obnovo tega načrta, saj bo zaradi dobrega poznavanja razmer to delo opravil najbolj kvalitetno, najhitreje in tudi najceneje. - Za potrditev prilagoditve načrta gospo- darske enote velja enak postopek kot pri potrjevanju obnove načrta. Prilagoditve načrtov morajo biti predložene v potrditev v roku, ki je določen z odločbo o potrditvi območnega načrta . 4. SPREMEMBE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT - Najpogostejši vzrok za spremembe gozdnogospodarskih načrtov so poškodbe gozdov zaradi naravnih ujm in drugih ne- predvidljivih vplivov na njihov razvoj. Po- škodbe gozdov s katastrofalnim obsegom so v slovenskih gozdovih postale že kar reden pojav. Hitro reagiranje s spremembo gozdnogospodarskih : načrtov za prizadete gozdove je zelo pomembna naloga gozdno- gospodarskega načrtovanja. Gospodarje- nje z gozdovi je treba čimprej prilagoditi novonastali situaciji v gozdovih po naravnih katastrofah. Namen spremembe gozdno- gospodarskega načrta zaradi naravnih ka- tastrof je sanacija poškodovanih sesto- jev ter eventualna sprememba ukrepov na neprizadetem delu gospodarske eno- 92 G. V. 2/92 te, s ciljem kompenzacije etatov, ki napa- dejo v obliki slučajnih donosov na poškodo- vani površini sestojev. Motiv za spremembo načrta so tudi zelo resne napake in pomanjkljivosti načrtov, ki smo jih spoznali s kritično spremljavo go- spodarjenja z gozdovi po tem načrtu. V nobenem primeru ne bi smeli kakorkoli dopuščati »preračunljive spremembe gozd- nogospodarskega načrta" neposredno pred iztekom njegove veljavnosti, ki naj le formalno opraviči (pokrije) neke prekorači­ tve etatov, neopravljena gojitvena dela itd., skratka nepravilnosti pri gospodarjenju z gozdovi v enoti . - Spremembe gozdnogospodarskega načrta se je treba lotiti takoj po nastalih spremembah na sestojih zaradi naravnih katastrof. Izjema pri tem je le primer, ki bo v teh navodilih posebej obrazložen. Za- htevo za spremembo gozdnogospodarskih načrtov da v pisni obliki služba za gospo- darsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove po poprej opravljenih terenskih ogledih prizadetih gozdov. - Izdelava spremembe gozdnogospo- darskega načrta se začne s terenskim ugotavljanjem stanja prizadetih gozdov zaradi naravnih katastrof in vzporednim načrtovanjem sanacijskih ukrepov, napad- lega etata ter potrebnih gozdnogojitvenih del za sanacijo poškodovanih gozdov. S podrobnim pregledom prizadetih sestojev vnašamo v obrazec )•Opis sestojev« vse potrebne podatke poškodovanih sestojev in načrtovane ukrepe za njihovo sanacijo. - Temeljni podlagi za izdelavo spre- membe gozdnogospodarskega načrta za enoto sta: - evidenca doslej opravljenih sečenj in gozdnogojitvenih del; - ugotovljeno stanje poškodovanosti go- zdov in predvideni ukrepi za sanacijo z vsemi kvantitativnimi posledicami, ki iz te sledijo (slučajni donos- etat, obseg nujno potrebnih sanacijskih, oziroma gozdnogoji- tvenih del). Upoštevaje obseg katastrofe (posredno tudi v višini slučajnega donosa) in usmeri- tve za razvoj gozdov v območju je treba poiskati optimalne kompenzacije za slučajni donos v enoti, in to v sestojih, kjer z ukrepi lahko odlašamo (npr. redčenja v starejših sestojih, uvajanje v obnovo, obnovitvene seč nje v prvi polovici pomladitvenega obdo- bja in podobno). Na tej podlagi izdelamo spremembo načrta najprej okvirno po go- spodarskih razredih. Ta vsebuje eventualno določitev ciljev, kjer gre za sanacijo gozdov, ustrezno spremembo gozdnogojitvenih smernic po gospodarskih razredih ter na- črtovanje etata in gozdnogojitvenih del. Takšno okvirno rešitev po gospodarskih razredih nato prilagojeno prenesemo na detajl (v odseke, delne površine). Pri tem uporabimo arhivirane podatke na obrazcih »Opis sestojev«, kjer z rdečim svinčnikom za določene odseke in delne površine spre- minjamo smernice (ukrepe), višino etata, včasih pa tudi vrsto in obseg gozdnogojitve- n ih del, s čimer pripravimo vse potrebno za izpis tega dela načrta po odsekih na raču­ nalniku. Višina etata in obseg gozdnogojitvenih del za preostalo dobo veljavnosti gozdno- gospodarskega načrta morata biti v su- mami obliki (za posamezne sektorje lastni- štva) izkazana posebej. - Spremembo načrta je treba predložiti v potrditev v roku , ki ga določi republiška uprava za gozdove. 5. SPREMEMBA OBMOČNEGA NAČRTA - V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti, ki ne prizadenejo le posamez- ne gospodarske enote, ampak tudi velik del območja, pride do situacije , da je treba ustrezno spremeniti tudi območni načrt . V takem primeru smo prisiljeni ustrezno preoblikovati celotno strategijo za na- daljnje usmerjanje razvoja gozdov v ob- močju. Zahtevo za spremembo načrta izda republiška uprava za gozdove na podlagi informacij o obsegu naravne katastrofe in pogovorov z odgovornimi strokovnjaki v območju. V pisni zahtevi se postavi tudi okvirni rok za spremembo območnega na- črta in prizadetih načrtov gospodarskih enot. - Prvi korak pri spreminjanju gozdnogo- spodarskega načrta je čim hitrejša in čim natančnejša ugotovitev prizadetosti se- stojev po posameznih gospodarskih eno- tah. Z vzporednim načrtovanjem ukrepov za njihovo sanacijo pridobimo informacije o vtSinl slučajnih donosov in potrebnih gozdnogojitven ih oziroma ·sanacijskih delih. Tu, enako kot v opisanem pod 4., uporab- ljamo obrazce »Opis sestojev<<. V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti je priporočljivo takoj opraviti letalska snema- nja prizadetih gozdov. Ugotovitev prizadetosti gozdov mora biti opravljena hitro in č.im bolj natančno. V ta namen je treba ekipo inženirjev za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju po potrebi tudi ojačati. Vsekakor pa mora imeti ta naloga prednost pred drugimi . Po za- ključku terenskega ugotavljanja stanja je treba z računalnikom dobiti obseg prizade- tih sestojev, višino slučajnega donosa (eta- ta) in obseg sanacijskih del po območnih gospodarskih razredih . Razumljivo je, da v tem primeru razpolagamo s podrobno strukturiranimi informacijami kot jih nudi obrazec »Opis sestojev«. - Upoštevaje obseg, vrsto in značaj po- škodovanih sestojev v območju (ločeno po posameznih sektorjih lastništva) je treba najprej (kolikor se izkaže za potrebno) us- trezno preoblikovati temeljni koncept za usmerjanje razvoja gozdov v območju in nato poiskati z okvirnim načrtovanjem po območnih gospodarskih razredih v maksi- malni meri ustrezne kompenzacije za etat, ki bo realiziran s sanacijo poškodovanih sestoj ev. - Na podlagi evidence sečenj in gozdno- gojitvenih del po območnih gospodarskih razredih ter stanja prizadetih sestojev po gospodarskih razredih je treba predvideti cilje sanacije oziroma obnove poškodova- nih sestojev, ustrezno spremeniti smernice za razvoj gozdov v prizadetih gospodarskih razredih, višino etata ter vrste in obseg gozdnogojitven ih del. S tem bodo šele dane vse podlage za izdelavo sprememb načrtov posameznih gospodarskih enot. Razen te- meljnih odločitev (za katere potrebujemo spremenjen območni koncept) lahko vsa predhodna dela pri spremembah načrtov posameznih z naravno katastrofo prizadetih gospodarskih enot potekajo vzporedno. 6. POENOSTAVLJENA OBNOVA NAČRTA GOSPODARSKE ENOTE - Poenostavljena obnova načrta gospo- darske enote pride v poštev za manj vredne G. V. 2/92 93 gozdove (slaba rastišča), ki so tudi z vidika splošno koristnih funkcij manj pomembni in je z gospodarjenjem v preteklem desetletju nastalo malo sprememb. Gre torej za go- spodarske enote, v katerih se razmeroma •>malo dogaja<<. Poenostavljena obnova gozdnogospodarskega načrta je ustrez- nejša rešitev od enostavnega podaljšanja načrtovalnega obdobja na 20 let. Dvajset let je tudi v primeru gospodarske enote, kjer se >>malo dogaja", predolga doba. - Končno odločitev, v katerih primerih se lahko uporabi poenostavljena obnova načrta gospodarske enote, da republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje. - Pri poenostavljeni obnovi gospodar- skega načrta je obseg del bistveno zmanj- šan. Temeljna podlaga za poenostavljeno obnovo je evidenca o gospodarjenju z go- zdovi v preteklem desetletju (vključno z gozdno kroniko) ter stanje gozdov in drugih dejavnikov, kar smo ugotovili z zadnjo ob- novo gozdnogospodarskega načrta. Stanje gozdov, kot ga je dala zadnja obnova načrta za gospodarsko enoto (na arhivira- nih obrazcih ••Opis sestojev« ter podatki o lesnih zalogah in prirastkih) , lahko v celoti prevzamemo, ali pa jih le delno dopolnimo in spremenimo z ugotovitvami na terenu, še bolj pogosto pa kar v pisarni. Tako je možno npr. vključit i površine z gozdom na novo zaraščenih kmetijskih površin, korigi- rati močneje spremenjena stanja sestojev itd. Vse našteto se opravi iz arhiviranih obrazcev >>Opis sestojev« in druge razpo- ložljive dokumentacije zadnje obnove gozd- nogospodarskega načrta. - Na podlagi prevzetih in delno dopolnje- nih informacij o stanju gozdov v enoti ter kritične ocene preteklega gospodarjenja se nato ob upoštevanju območnih usmeritev izdela nov načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi v enoti, kot je predviden s stro- kovnimi podlagami (navodili). Razumljivo je, da se tudi tu lahko veliko prevzame iz starega načrta, moramo pa biti pri tem kritični. 7. PREDČASNA OBNOVA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA ENOTE Predčasno, vendar normalno (ne poeno- 94 G. V. 2/92 stavljeno), obnovimo načrt gospodarske enote v primeru, ko so bili gozdovi v enoti močno in na velikih površinah poškodovani zaradi naravne katastrofe, tj. takrat, ko so razmere v enoti toliko porušene in spreme- njene, da to ni mogoče rešiti z ustrezno spremembo gozdnogospodarskega načrta. še zlasti je predčasna obnova smiselna, če je načrt že proti koncu svoje veljavnosti. Odločitev za predčasno obnovo načrta mora dati republiška uprava za gozdove oziroma njena služba za gozdnogospodar- sko načrtovanje. 8. PODALJŠANJE NAČRTOVALNEGA OBDOBJA Podaljšanje obdobja iz 1 O na 20 let je za razmere v Sloveniji le skrajna izjema, saj je poenostavljena obnova neprimerno bolj- ša, še vedno hitra in poceni rešitev . Delno podaljšanje načrtovalnega obdobja pa pride v poštev v primeru, ko pade iztek veljavnosti in s tem redna obnova načrta v leto, v katerem poteka prva faza sanacije gozdov (posek poškodovanega drevja) zaradi ve- like in prostorsko zelo razsežne naravne katastrofe. Ugotavljanje stanja gozdov med prvo fazo sanacije je nemogoče, zato je umestno obnovo načrta prestaviti na čas, ko bo prva faza sanacije gozdov zaključe­ na. Soglasje za podaljšanje načrtovalnega obdobja daje v vsakem primeru republiška uprava za gozdove. Vsi v teh navodilih obravnavani postopki z gozdnogospodarskimi načrti so ključnega pomena za učinkovito funkcioniranje gozd- nogospodarskega načrtovanja. Da bi te postopke opravili pravočasno, hitro, kvalitetno in poceni, so potrebni naslednji pogoji: - da so >>Opisi sestojev« izdelani za temeljno celico ''delno površino< (razvojna faza) in so primerno arhivirani; - solidna evidenca in spremljava gospo- darjenja z gozdovi; - učinkovita računalniška obdelava po- datkov.