9 Iščemo najstarejšo fotografijo. Najprej smo mislili, da se je kitajska brezzobka prvič pojavila v Beli krajini; tam je bila najdena leta 2011. Pozneje se je izka- zalo, da je bila posneta že leta 2010 na zadrževalniku Medvedce pri Prager- skem. Letos je bil najden nov posnetek iz Medvedc še starejšega datuma – iz leta 2006. Morda jo je kdo med vami opazil in fotografiral še prej, a se po- snetek skriva med vašimi fotografijami domorodnih brezzobk. Preverite! Kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana), tujerodna školjka iz družine unionidov (Unionidae), je največja školj- ka v Evropi. Domorodna je v vzhodni Azi- ji. V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so njene ličinke (glohidije) sku- paj z ribami zanesli na Madžarsko in v Romunijo, od koder so jo na enak način hitro razselili še v druge države. Glohidi- ji namreč zajedajo na škrgah in plavutih rib. Tako je bila verjetno zanesena tudi v Slovenijo. Kitajske brezzobke rastejo zelo hitro. V prvem letu lahko zrastejo 4–6 cm v dol- žino, v drugem celo 8–12 cm. Nato se rast upočasni na 1–2 cm letno. Po enem letu so nekatere školjke že lahko spolno zrele, od tretjega leta pa je spolno zrela večina školjk. Doživijo 10–15 let, zrastejo do dol- žine 30 cm in tehtajo tudi več kot en ki- logram. Gostota kitajskih brezzobk lahko doseže tudi več kot 40 osebkov/m2, kar je 20–25 ton/ha! V Sloveniji smo kitajsko brezzobko prvič omenili leta 2012. Leto prej je bilo v rib- niku v Beli krajini najdenih nekaj školjk. Kdaj so kitajsko brezzobko zanesli v Slovenijo? Besedilo: Marijan Govedič Kmalu za tem je bila na fotografskem forumu prepoznana velika kitajska brez- zobka, fotografirana leta 2010 na zadr- ževalniku Medvedce, po preverbi starih fotografij pa se je izkazalo, da je bila tam fotografirana že leta 2006. Verjetno ravno iz Medvedc školjko razšir- jamo po celi Sloveniji. Do leta 2013 se je to dogajalo nevede, saj je bil šele takrat v reviji Ribič objavljen prispevek o najdbi iz Medvedc. Kljub objavi se ni zgodilo nič. Zajedavska faza kitajske brezzobke je hi- tra in poteka večinoma poleti, lahko pa se podaljša tudi v jesen. Tako ni jasno, ali se jeseni zaključi tudi zajedavska faza glo- hidijev, ki se takrat oprimejo rib. Ravno to pa je treba vedeti, če želimo omejiti širjenje vrste, saj večino rib med ribni- ki prestavljajo ravno v tem času. Zato bi morali že pred leti raziskati specifično ekologijo te školjke – ko je bilo ugotovlje- no, da se pojavlja v enem največjih ribni- kov, iz katerega razseljujejo ribe po vsej Sloveniji. V zadnjih devetih letih so samo iz Medvedc razvozili 120 ton rib, in sicer ne samo v druge ribnike, ampak tudi v gramoznice, zadrževalnike (Šmartinsko, Vanganelsko, Bukovniško, Bloško, Nego- vsko in Blaguško jezero), mrtvice (Bobri, Kot), reke (Kolpo, Lahinjo, Dravinjo, Lju- bljanico, Savinjo) in Blejsko jezero. Kitajska brezzobka je verjetno že prisotna v številnih ribnikih in jezerih, od koder se bo zlahka razširila tudi v reke. V desetih letih bo verjetno razširjena po večjem de- lu Slovenije. Pri tem ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji poleg klasičnih ribnikov na stotine majhnih zasebnih mlak, v kate- re lastniki sami prinašajo ribe, vse te mla- ke pa se iztekajo proti bližnjim potokom. Izvor vseh kitajskih brezzobk v Sloveniji je možno preveriti z genetskimi metoda- mi. To so že naredili na Poljskem, kjer so Kitajska brezzobka iz ribnika Priložje v Beli krajini. (foto: Dušan Klenovšek) Kitajska brezzobka iz zadrževalnika Medvedce leta 2010 (levo; foto: Simon Kovačič) in leta 2006 (desno; foto: Dejan Bordjan). 10 " " " " " " " " " !A !A !A !A !A !A !A !A !A!A!A !A !A !A!A !A !A !A !A !A !A !A !A!A !A !A !A !A!A !A!A !A !A!A !A !A!A !A!A !A !A !A !A !A !A !A !A !A !A !A!A !A !A !A !A Celje Koper Kranj LJUBLJANA MARIBOR Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Postojna Premiki rib iz Medvedc v letih 2008–2016. (vir podatkov: Ribiški kataster, izdelava zemljevida: Center za kartografijo favne in flore) Več o drugih velikih školjkah celinskih voda v Sloveniji lahko preberete v novi knjižici Centra za kartografijo favne in flore iz niza Življenje okoli nas – Velike školjke celinskih voda Slovenije: raz- širjenost, ekologija, varstvo (na sliki naslovnica knjižice). tako ugotovili, iz katere ribogojnice na Madžarskem so bile kitajske brezzobke prinesene na Poljsko. Kitajska brezzobka je ena redkih tujerodnih vrst, za rekon- strukcijo širjenja katere je v genetskih podatkovnih zbirkah dovolj podatkov. Upam, da bo takšna rekonstrukcija opra- vljena tudi v Sloveniji. Evrazijska vidra (Lutra lutra) je naša druga največja predstavnica družine kun (Mustelidae). Območje razširje- nosti vrste je največje znotraj rodu in velja celo za enega izmed največjih med sesalci. Življenjski prostor vrste je vezan neposredno na vodna telesa, najugodnejši habitat za vrsto pa pred- stavljajo čisti in najmanj 15 km dolgi vodotoki s širokim obrečnim pasom rastlinja. Pomembno vlogo pri izboru življenjskega prostora ima seveda tu- di dostopnost hrane. Poznavanje tako prehranskih značilnosti vrste kot tudi širše ekologije je ključno za pripra- vo varstvenih smernic, preprečevanje konfliktov z ljudmi in upravljanje z vr- sto. Raziskanost evrazijske vidre je v evrop- skem in svetovnem merilu zadovoljiva. Med pregledom literature se najpogosteje srečamo s študijami prehranskih značil- nosti vrste, ki so bile v Evropi opravljene na že več kot sto različnih lokacijah. Na- sprotno pa je na Slovenskem o njeni pre- hrani znanega malo. Študije prehranskih Prehrana evrazijske vidre na reki Mirni Besedilo in foto: Miha Robar značilnosti vrste so redke in omejene zgolj na lokalno raven. V okviru diplomske na- loge z naslovom Razširjenost, prostorske in sezonske prehranske značilnosti evrazijske vidre (Lutra lutra L.) na reki Mirni smo na Oddelku za gozdarstvo in Ostanke prehranjevanja z žabami najpogosteje opazimo zgodaj spomladi; na sliki ostanek sekulje (Rana temporaria).