štev. 286.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah io praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nsdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po a stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti'4. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo ln tožIj!vo v Trstu.
Trst, v nedeljo 13. oktobra 1912
Tečaj XXXVII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Ktroonlna a* nedeljsko lzd&nj* „EDINOSTI" »t«ne: za oelo loto Kron 5*20, za pol leta Kron 3 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko -
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Narodni dos) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gaiatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl ra?un 5tev. 841-652. TELEF0M It 11-57.
Politično društvo „Edinost 4
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil danes, v nedeljo 13. oktobra 1912
ob 10 dopoldne
v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Volitev preglc-dovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
V usodnih trenotksh.
Trst, 12 oktobra 1912.
Vsa prizadevanja velesil so zaman. Ravno isti dan, ko sta Avstrija iti Rusija v imenu takozvar.ega evropskega koncerta v a:b?n>kih prestolnicah inteivenirali v prilog miru, |e črnogorski kralj Nikola, kakor v zasmeh evropskim velesilam, napovedal Turčiji vojno. I i preglasa, ki ga Je kralj Nikola izdal o priliki napovedi vojne, je Jasno razvidno, da je on napovedal vojno v sporazumu z Bolgarijo in Srbijo. Pa tudi brez tega proglasa je že samoobsebi umevno, da on tega usodepolnega koraka ni storil na Jahtno pesi. Četudi torej Srbija in Bolgarčja cosedaj še nista napovedali vojne, je ven dr.r le še vprašanje neksj dni, morda tudi le ur, ko mm brzojav naznani tudi to.
Neksj dni še in začne se krvavo klanje, kakršnega svet še al videl tako kmalu. Velesile, ki kljubu vsemu prizadevan|u niso laogie preprečiti izbruha vejne, si sedal prizadevajo, da bi vsaj omejite vojno na sam Balkan. Ali se jim to posreči ? Odkrito bodi povedano, da smo veliki skep tik?. To našo skepso opravičuje predvsem vedenje dunajskih vodilnih krogov, ki izjavljajo kategorično, da Avstrija ne bo trpela, da bi Srbija zasedla sandžak Novi-pazar. S tem je torej že rečeno, da misli Avstrija tam intervenirati z oboreženo silo. Om bi torej srbska armada udria v Novi-pazar, bi takoj pustila marš?rati notri Avstrija svoje polke. Kaj pa poreče nato Rusija ? Ona je že odgovorila na to s svojo mobilizacijo v Rusko-Polissi! Avstrijske Čete v sandžak Novipazar, ruske čete v — G -tičijo. To bi bil odgovor! Če se pa že enkrat spopadate Avstrija in Rusija, bi bile takoj vmešane v kocfiikt tudi Nemčija, Francija ter Anglija; splošna evropska vojna bi bila torej gotova. V tej vojni bi torej imeli na eni strani Avstrijo, Nemčijo in Turčijo ter morda Romunijo, na dugi pa balkansko zvezo, Rjsijo, Francijo in Anglijo, katerim bi se naravno pridruž<!a tudi Italija, ki še ni sklenila miru s Turčijo. Avst ija bi bila torej v zelo neugodnem položaju in ni
PODLISTEK
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksavor Šandor Gjalski. — Prevel A. E.
Ko je šel mimo njene hiše, je videl Ši roko odprta okna, že obsenčena po senci stolpov na mestnem zidovju, a Madlene pa ni videl. Vendar pa se je ozrl, ko se je oddaljil kakih sto korakov, in res je opazil njeno krasno glavo med cvetlicami, ki so bile na oknu. Snel je klobuk — napol obrnjen proti hiši — in iVhdler.a mu je odgovorila s kratkim, strogim odzdravom. Toda Ivan je bil tako zadovoljen s celim tem dnevom in tako dobie volje, da ga ni motil niti ta kratki strogi odzdrav; nasprotno je bil srečen že zato, ker jo je videl. Ni se nit! hotel otresti sladkih in prelestnih občutkov, ki so ga navdajali. Odganjal je od sebe vsako pomisel, ki bi pr hajala z vprašanjem : a kam vodi ta ljubezen ? Ali te ne odtrguje od tvojih velikih in svetih na!og ? Nasprotno je zapiral oči in si je v svojem notranjem razkošju skoraj po otroško šepetal: Madlena moja zlata, ljubim te in nikdar te nisem prenehal ljubiti.
Na Harmici je zašel v velik direndaj.
niti najmanjšega dvoma, da bi se fej ne godilo ravno dobro 1 Naše finance pa so že sedaj popolnoma derutne, a kaj bi bilo šele po nesrečni vojni! Mi nismo Francozi, ki so se tako hitro opomogli po nesrečni vojni z Nemčijo v letih 1870/71. Zato je v prvi vrsti dolžnost naših poslancev, da opozarjajo merodajne vodilne kroge na Dunaju, raj ne tirajo avstrijskih narodov v nikake aventure.
Financije Srbije In austrijska finančna politika.
Iz Belegagrada javljajo: Odkar je bila odredjena mobilizacija, se peha izvestno ča sopis'e, da bi ovrglo vesti o ugodnem stanju srbskih f nanc j in o obstoječih denarnih rezervah. Ukijub oficijelnim zagoto-j vilom srbske vlade je ono časopisfe hutelo vedtt', da Srbija financ jelno ni opremljena za vojno. Sedaj pa je srbska vlada udušila one glasove z uorav sijajnim fnaacijelnim činom. Toletno anuiteto svojega državnega dolga, znašajočo 32,391 555 dinarjev, je plačala že te dni, dasi do-speva še le koncem leta.
Vse srbsko časopisje beleži ta čin z velikim zadoščenjem kakor najgotoveii dokaz za ugodno financijelno položenje Srbie Ali ta čin je poučen tudi za tiste avstrijske državn-ke, ki so bili zapriČeli tisti blazii gospodarski bo| proti Srbiji. Dokazuje Jim, v kako usodno zmoto so zašli se svojo balkansko trgovinsko politiko. S to politiko represaiij so hoteli S bi|o gospodarsko in tudi politično ukrotiti. Gornje dejstvo p govori, da Srbija gospodar ifci ni oslabljena, marveč ojačana — saj boljšega dekaza za to ne more biti, nego je dejstvo, da celo v času vojne zadošča svojim fhanciželnim obveznostim celo mesece popred, n*go je dolžna storiti to —, oslabljeno pa je av-s rijsko tržišče v Srbiji, oslabljen je ugled naše države na Balkanu in najobčutneje je oŠKodovan nje politični vpliv v deželah, K|tr bi bilo ob pametni politiki polje za najvspeŠneje in najdobičkatiosneje delovanje. Naj se nam nikar ne prihaja z očitanjem, da je tako naglašanje zmot in storjenih grehov — nepatrijotično se stališča interesov. Narobe. Spoznavanje storjenih grehov je najboljši vzgojevatelj za b doč-nost Kdor spoznava la odkrto prhnava svoje lastne zmote, tega bo že zdrav ego izem, skrb za lastno korist, varoval pred zmotami v bodoče. Potajevaije pogrešsov in hvalisanje vsega, utegne biti bizantinsko in ugajati onim, ki so — grešili Ni pa zdravo, je pogubno in zato tudi — nepa trijotično. Često slave mežki ponos pred kraljevimi prestoli kakor svojstvo, ki dići moža in politika. Ali, v ničraanji ponos in zaslugo je tudi moŽKi ponos, ki se kaže v odkritem nastopu pred — ministerskimi sedeži. Kako disastrozno |e delovalo dosedanje pomanjkanje tacih odkritih politikov dasti v naših delegac jah, pred tem našim edinim forumom za presojanje naše državne vnanje politike pred očmi Evrope: to vidimo in občutimo sosebno sedaj, ko se maščujejo dolgoletni storjeni grehi, ki bi jih ne bilo, da se |e pravočasno, odkrito in brezobzirno govorilo. Nikdar bi nas ne bila Italija prehitela na Balkanu in nam zaprla octi do pozicij, ki bi nam morale biti pri-sojene že po naravi. Tako pa je — kakor je.	_
Nepregledni valovi Ijudit/a so valoveli po širokem trgu in prerivali k raža ju, na katerem se je pekel ogromen vol, ki ga je dal ban po starem običaju za pogost tev preprostega ljudstva. Ii sred? vsega tega ter pred hišami na obeh straneh so bili šotori, v katerih se je t-jčilo ljudstvu vino na banov račun. Poleg te^a pa {e bilo še drugih šotorov, kjer so točili za denar in k?er je biia gospoda in boljše meščanstvo. Povsod je bilo živahno in veselo. Iz krogov gospode so se glasili latinski govori, madjarske >n nemške pesmi, dolgotrajne zdravice in g'a sen smeh. V ljudsk h šotorih so se mtšall vojaki z rokodelskimi pomočniki, Mugami. pandur?, kmeti in mestnim! delavci Po raznobarvnih njihovih suknjch in plaščih se je v slikovitem blesku prelivalo zapadno solnce. Iz šotorov je donela vesela, brezskrbna zabava in preprosta pesem Poleg zdravic vsemu svetemu krogu okrog boži' g4 prestola se Je spominjal narod tudi dana šnjtga svojega dobro'nika bana in je bio cd tasa do časa čuti živahnih wvKat"-*lictv.
Ravno ob Ivanovem prih- du je IJud ki slavnost dosegla vrhunec, ker je bil vol na ražnju dopečen. Začtli so ga sekati in g-< razdeljevati med ljudstvo. Poleg t-gi pa so banovi hiš <i častniki metati mtd narol srebrn drobiž in bilo Je sJlnega hrupa in razbrzdanega veselja. Zelenje, s katerim [e
Blagoslovljene in otvoritev
novega drnžbinega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu.
In je bil res — kakor smo včeraj rekli — znamenit naroden praznik. Dan zadovoljstva in sreče za naše ljudstvo v Šentjakobskem okrožju, dan prisrčnega zadoščenja za vse S ovenstvo tržaškega ozemlja, velepememben dan, ki bo podčrtano zabeležen v zgodovini naporov in napredka našega naroda, a veiečasten dan za našo Družbo.
Velika misija, ki jo bo v tem ponosnem poslopju vršilo vestno in svojemu zvanju zvesto udano učlteljstvo, je bilo simbolizirano po ogromni trobojnici, ki je visela cd vrha blizu do tal ponosne zgradbe: hram je posvečen vzgoji naroda in gradnji njegove bodočnostina tej znameniti točki!
Dasi Je bil delavnik, je bilo v šent jakobskem okraju živahno vrvenje. Posebno veliko je bilo slovenskega ženstva v praznični oblekah, ki je radosti žarečih lic opazovalo dolge vrste naših malih, ki so se pomikale proti župni cerkvi, da izprosijo oožjega blagoslova na bodoče delo za srečo naroda, za kulturo! Dih slavnostnega razpoloženja je šel p* oko teh množic... Cerkev se je napolnila do zadnjega kotička t d množice, ki je bila pristna slika ustroja naše slovenske družne v Trstu: gospod v cilindru poleg trpina žullavih rok, elegantna dama poleg preproste žene, a obe z istimi željam«, istimi nadami in isto ljubavjo v srcu. Na koru so pe!i otročiči — ubrano proseče in moleče do Vsevišnjega.
Pred cerkvijo smo bili priče epizode, ki je ganljivo izražala to, kar smo čutili vsi! Star Šolnik, osivel vzgojevatelj našega narod?, častitljiva pojava, Ki je sodoživlal vse naše mučne borbe, ki je na lastne oči gledal našo mizerijo, naše poraze, naše padanje, je — glasno zaihtel. Ni se raogel ubraniti solz. Veselje n:u jih je izvabilo, ko je gledal včeraj n^jočividneji dokaz našega vstajenja, žive nide v boljšo bodočnost! V čast mu solza, ki Je bi a glasnica zlatega slovenskega srca. Li zvesta slovenska srca so se radovala včeraj pri Sv. Jakoku in poveličevala vtlsko narodno in kulturno slavje.
V dni lepih, prostranih in zračn h šolskih sob so se zbraii dostojanstveniki, zastopniki šolskih oblast!, podružnic mesta in okolice, našega narodaega vodstva in razni drugi povabljenci, kolikor jih Je pač moglo v sobo. Vsem so naznanjala lica, kako se zavedajo re aosti in pomembnosti momenta.
Prvomestnik aružbe sv. CirPa in Me toda, gosp. vi, d .i svetnik Senekovič je pozdravil zhrane s prisrčnim nagovorom. Izvajal je: Še ne 24 let je m:ni!o, kar ste ustanovili v Trstu prvo podružnico družbe, ki je namenjena delu na kulturnem polju. Začetek je bil dober, a sadovi tega dela so se kazali v dejstvu, da so prostori bili vedno premakni. Danes pa stopa družba pred vas in vara poklanja stavbo, kakršne ni zgradila družba nikjer drugje. In ta stavba je delo požrtvovalnosti vsth slojev naš.ga naroda, celo iz daijne Amerike. Namen družbe je kulturen: rta vzgaja mladino v narodnem duhu in da jej daje znanj?, ki ga potrebuje za življenje. Danes vam družba izroča to bta.bo. Zahvaljuje se v imenu
bil okrašen vo!, ko so ga vodili po ulfcab, predno so ga deli na raženj, so sedaj Jemali najobjestnejšl dečki in si ga zatikali za klobuke. Otroci so se trgali za dvajsetice, ženske pa so lovile kose pečene govedine.
Ivan se je komaj in komaj preril do šatora, kjer so ga pričakovali Kargačevic Cerovlć in drugi. Stiska je bila vedno večja, ko ro se škofovi gosti vračali iz dvo ca.in je vozila kočija za kočijo. Marsikatari gospod, razigran že v d/orcu, je dal ustaviti svoj vez in se pomešal med šatore. Tako je napravil tudi Tivadar, Ž njim je bil v družoi madjarski profesor in uradnik pri cenzorju, La*oši Ferenc, čiovek srednjih tet, nizkega telesa, okroglega, debelega lica, iz katerega so gorele drobne, črne e čl in molele v vis tenke, namazane b-čice pod kratkim. topim nosom. Manjkala mu je Tiva darjeva eleganca, dasiravno je bil tudi on izbrano obkčen v fino obleko najnove.šega kroia. Ponašal se je, kakor bi bil silno •/elik gospod. Drzne oči so se prezirljivo in bahavo, ali vendar radovedno in točno ozi rale povsod. Ku sta šla mimo m=:e, kjer |e lila Ivanova družba, Je Tivadar le postli m tnmnega obraia pozdravil mladce — dočim Lakoši ni niti zmajal z glavo, temveč |e glasao zaoel neko sram< Hno madjarsku ^esem na Tet j. kan in Cerovlć st i tafcjj Janila pokoncu, da se je Madjar obrnil in
družbe vsem, ki so se odzvali nje po\a-bilu na to skromno slavnost. Zahvaljuje predvsem gesp. namestništvenega svetnica Princi g a, ki je došel po nalogu Njeg. Jasnosti, namestnika princa Hohenlohe; zahvaljuje konzistorijalnega svetnika, župnika dra. Vat o vcd, ki je z veseljem ustregel prošnii, da blagoslovi to poslopje, pro eč božjega blagoslova delu v njem; z^h sjuje deželnega nadzornika F r. M a t e j č i 5 a in okrajnega šolskega nadzornika Neker-m a n a, državna poslanca dra. R y b a r a in dra. G r e g o r i n a, deželne poslance M i k 1 a v c a, dra. Wilfana, Josipa P e r t o t a, dra. Justa Pertota, Štefana Ferlugo, Svetka Marteianca in dra. S lav i k a. Pozdravlja tudi vse druge.
NamestniŠkI svetovalec g. P r i n c t g je izjavil, aa je namestnik obžaloval, ker ie ni mogel odzvati vabilu, zato pozdravlja tn v imenu Njegove Jasnosti otvoritev te nove zgradbe, ter tudi od svoje strani čess^a družbi ki Je z velikimi žrtvami sezidala poslopje, ki popolnoma odgovarja zahtevam časa. To poslopje naj služi plemeritcmu namenu, bodi središče prave vzgoje mladine. Državna uprava zasleduje z zadovo -stvom to družbeno zaslužno delovanje i1 4cj tuJi v prihodnje ne edtegee svoje dobrohotnosti,' ker je prepričana, da bo družba tudt v naprej delovala ? korist in bk gor ljudstva.
Okrajni šolski nadzornik g. N e k e r-m a n n je prišel v imenu okrajnega glavar|a g. dr. F a b r i z z i J a kakor nečebisa okrajne šolske oblasti, k^r le ta go pod zaposlen v drugih, važnih vojaških stvareh, glede prošenj za oproščenje od pretenčae službe. G. okrajni glarar čestita iskreno na tej pridobitvi. Tudi on, govornik, čestita družbi, njenemu vodstvu in vsem č'niiel era, ki so pripomogli do izvršitve dela, ki bo poznejim rodovom pričalo o požrtvovalnosti skromnih moči. Sk'.epam ta pozdrav, izražajoč skr, mno, a gorečo željo, da bi vsi or.i, ki bodo uživali v teh krasnih prodorih dobrote vzgoje, prejemali dobrote ve^e in pouka, poitali kedaj dobri verniki, vrli državljani, zvesti sinovi, zveste hčere in oravi prioadniki svoje ožje in širje dom: '.i?e.
Nato je gosp. župnik dr. V a i o v ec Izvršil čin cerkvenega* blagoslovljen^, pri čemer se je Izražalo ganotje na vseh obrazih.
Nato se je oglasil prvomestnik Senekovič z iijavo. da Izroča poslopje njegovemu namenu. Zahvaljuje vse faktorja, ki so sodelovali, in ne zdi se mu potreba n gbSaii, da so se vsi potrudili, da zadoste sta IJeMm zahtevam.
Najprej omenja moža, ki je izdelal v:e načrte in nadzoroval delo z vso požrtvovalnostjo, in delo iro,stra hvali. Dan s se morete uveriti, kako sfcrbnD in prtfeUno ]e izrabljen vsak kotiček. Hvalo Izreka vsem podjetnikom, v prvi vrsti pa tvrdki Ivan Martelanc in drugi, ki je požrtvovalno in negledede na svoj dobiček dovršilo dele — možno v najkrajšem času.
Priznanje izreka Češki tvrdki Phban & Ž Ika za instalacijo vodovodov. Ta tvrdka je izdelala centralno kurjavo, notranjo opravo pa je poskrbela zadruga ljubljanskih m zat-|ev, klopi pa ljubljanski mizar Praprotnik. čustvu globoke hvaležnosti so epr minja Trž. posojilnice in hranilnice, ki je tudi tej priliki vršila ulogo res narodnega i enar-ntga zavoda. Posebno pa mora zahvaliti
nehal peti. Kargačević je tudi vstal ic oba potegnil k sebi. Bal se je škandala. Končno (e mislil tudi na Ttvadarjevo serodiivo s šsofcm in na močni položaj madjarskega naroda in se je bal, da bi mogle nastati kake nepril ke. Zato se je trudil na v o moč, da bi b.la zabava pri njihovi mizi čim zanimivejša in živahnejša, da odvrne prijatelje od bližnje mize, kjer so sedeli Tivadar, Lasošl in poleg n]ega dva ali trije mad;arski pravniki.
Najrajši bi bil zapel kako narodno pesem, da bi odleglo njegovemu burnemu srcu, ki mu je še burno utripalo vslea »tiska, ki ga Je včeraj napravila nanj Hana, pa da tudi zadovolji razigranemu vesd:u, da je zjutraj GjJ tako divne predloge razvijal pred gospodo. Toda ljubil je to si»oJo narodno pesem, ki se Je je naučil od matere in sester, in se je zaradi te liubezni bal, da bi je tu ne izpostavil šali, aH, bognedaj, zasmehovanju. Ni bil še prepričan, da more ta pesem s svojo lepoto stopiti pred svet.
Pri sosednji mizi so že začeli peti Mađari in ptli so tako, da so se takoj igrnili ljudle pred šotorom in z uživanjem poslusali. Kargačević ie sam moral priznati, da Je pesem lepa in skladna. Tem huje je občutil bo, da jim ne more odgovoriti s Pw-mi,o, cesmilo hrvut-ko ali slovaus<o.
(Dalje.)
čustvu globoke hvaležnosti se spominja pomoč nam v tem boju, ki ga bijemo
Tr ž. posojilnice in hranilnice, ki Je tudi ob tej priliki vršila ulogo res narodnega denarni gi zavoda. Posebno pa mora zahvaliti moško podružnico in njenega predsednika dr. Abrama, ki Je obenem načelnik stavbe-neg i odbora in ki se ni ustrašil ne truda ne časa, da poskrbi, da bo vse na mestu. Piosi dr. Abrama, naj prevzame stavbo v strogo oskrbo in naj jej tudi v bodoče posveča isto pažnjo, kakor do sedaj.
Na tem priznanju se je zahvalil d r. Abram v imenu podružnice in v imenu stavbenega odbora.
Par let potem, ko Je bila ustanovljena zdrave otročiče naši šola pri Sv. Jakobu, se je že pokazala, da stavba ne more zadostovati. Podružnica si je neprestano prizadevna i.i širila stavbo, ali leto za letom Je število otrok naraščalo tako, da smo jih moraii mnogo odklanjati. Prif!a Je misel na gradnjo novega poslopja. Nd občnih zborih in v cdborovih sejah smo razpravljali o tem, ali ovire so bile tolike, da smo uvideli, da jih tržaška podr. ne more premagati. Še pred dvema letoma smo bili uverjenJ, da ga še dolgo ne dobimo. D^nes se n i m pa zdi, kakor bi sanjali. Ko se spo-mir.jamo nekdanjih žalostnih pogovorov.
„ , __ za kulturo. Veleblagorodni namestniški svetnik g. PrincJg nam je danes tu izjavil, da hoče vlada sto« iti, česar nočejo storiti oni drugi faktorji. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, ko smo dobili ta hram za vzgojo mladine. Na zaključku je gjvornlk apeliral na očete in matere, naj pridno pošiljajo otroke v šolo, uvažujoČ, kaj je družba za nje storila. S tem izkažejo nalepše svojo hvaležnost dr> družbe.
Ko ie g. prvomestnik še enkrat zahvalil g. župnika za ^prijaznost, je povabil v telovadnico, da ta:n pozdravimo
Domače vesti,
onemu, na kog*r ima gospod upravitelj piko. In reči moremo, po Informacijah, ki Poročila se je včeraj v Rojanu gospo- ; so nam na razpolago, da hrani upravitelj Lizika Len as sijeva z gospo- |SvoIo naklonjenost samo za nemškutar|e iti
slovenske renegate. Kočljivo je na primer vprašanie nadzornikov (fcapotov). V tem oziru se naravnost otežu e služba letniškim
dična
dom Alfonzom Kovačičem.
Imenovanje šolskih nadzornikov.
Minister za uk in bogočastje je imenoval za
okrajne šolske nadzornike za Trst in okolico čuvajem, ki imajo itak, lahko rečemo, nai-
»nclAnnA iH^Kr^ /iH loto lOlO Hrt I 1Q|Q . ~ , ___. ____,	- ,
za poslovno dobo od leta 1912, do 1 1913 upokojenega profesorja dr. Mihaela Ster>ta, glavnega učitelja na goriškem moškem učiteljišču, Ivana Neckermanna in ravnatelja meščanske šole v Trstu, I/ana Pettenerja.
Imenovanje v sodni službi Za avskul-tanta sta imenovana za področje tržaškega
Krasna, praktična, moderno zgrajena j nadsodišča pravna praktikama Ivan Sašanj telovadnica |e bila natlačena šolske mladine j in Ivan Brelich.
in drug h gostov. V imeau šolske mladine je j Osebna vest. Snoči	,	r	,	___
pozdravila prvomestnika — poklonivSI mu simplonskim vlakom prispel v Trst grški j pristojno oblast, in upamo,' da predsedništvo
deželnega sodišča v tem oziru odpravi take
težjo izmed vseh sližtb.
Značilen je sledeči dogodek: Pred nekaj meseci je vložilo društvo državnih nameščencev prošn o na upravitelja omenjenih zaporov, da bi se olajšalo izvrševanje službe. Mesto olajšanja Je odredil upravitell, da paznik, torej uslužbenec, nadomešča kontrolorja, ki je Šel na dopust. Jetnišsi čuval je (moral o iravljati tudi službo pisarniškega Je z ekspresnim osobja. Sicer pa so to stvari, ki spadajo pred
krasen šopek cvetja — učenka Renčelj, po- kraijevič Juri s soprogo Marijo, rojeno pri i-Jajajoč izkaza globoke hvaležnosti do družbe: cezinjo Bonaparte, ter sinom Petrom in na tolikih dobrotah.	[hčerjo E-genija. Danes opoldne je cdpoto-
in slične razmere. Kar moramo pa jsvno graatf, je dejstvo, da upravitelj H fh^nsei
Na to se je prvomestnik najprej obrnil | vala družoa s parnikom Austro Amerikane dosiedao in na očiten način prezira sloven
"	! štlno in naravnost preganja vse, kar |e slo-
(AiiccM v Patras.
do učiteljskega zbora naglašajoč, da naloga
učiteljev nasamo, da uče, ampak da tudi; v Nekaj na naslov užitninskega urada	venskega. Na tak način postopa na primer
vzgajajo mladino v — značaje. Noče dajui v Žavljah. V tem uradu gospoduje oblastno	imenovani gospod s slovenskimi paz is- i«
nobenih pedčgogično-didaktičnih navodi?, nefei gospod, ki meni, da je kje na italijanski	slovenskimi strankami. Zdi
pač pa prosi, naj učitelji vzgajajo mladino meji in da irra posla s samimi tihotapci	ne eksistira deželni Jezik,
Slcoro niti ne moremo umeti, kako tako, da bode poznavala lepoto svoje do-j kokaine ali saharina. Tega gospoda smo že Proti temu moramo
;mo to dosegli. Na tem gre v prvi vrsti zasluga Vam, velecenj&ai g. prvomestnik, ki ste prvi spoznali potrebo in ki ste pod-
e, da zanj spioh slovenski jez»k. odločno povzdigniti
movine in svojega jezika, da otroci, ko do- lani opozorili v „Edinosti", da se ne pu—svoj glas. Slovenski jezi'* se m >ru s^ što rastejo, ostanejo zvesti svoji vedi, svojemu ščamo žaliti — najmanje pa od c. kr. urad-j vari tudi v zaporih, in če misu gospod H f-narodu in širši in ožji domovini, da ne bodo nika, ki ga moramo plačevati tudi mi. Ker hansel, da sme, ker Je zagrizen Ntmec, pirćli naše prošnje pri glavnem vodstvu, j zaničevati jezika, v katerem jih Je mati naj- pa ni pomagalo, ga opozarjamo v novič, i teptati to našo pravico, se muti. Apeliramo Vara se imamo zahvaliti, da imamo po-1 prej učiia Boga moliti. Ali sama molitev ne da nismo mi radi niega iu, ampak on radi na predsedstvo deželnega sodišča in zahre-slopje, iii odgovarja vsem modernim zahte- zadostuje. Moli in de!aj — to bodi pravilo ! nas, ter da mora občevati z našim ljudstvom varno odločno, da pouči gospoda upravi-
* ' *	Prislovica pravi, da brez verskega čuta ni v njega materinem Jeziku. Čim je dala c. kr. telja, da Je v Trstu in da mora <p štovati
moralne podlage, ali poleg tega treba tudi finančna obiast natisniti tiskovine tudi v slovenski živeij!
— dela.	našem jeziku, mora tudi on poznati ta jezik, i Začetek pouka v novi šoli CMD pri
Nikakor pa noče, da bi se mladina Ce ga pa ne pozna, naj ostane doma. Naše Sv. |akobu. Zaradi nekaterih Št; ne i^vr-vzgajala k sovražtvu proti drugemu narodu, ljudstvo opozarjamo, naj zahteva tiskovine šenih del se pouk ne začne v ponedeljek Učite mladino le ljubezni, ne zaničevanja, izpolnjene v slovenskem jeziku, druge naj 14. t. m. ampak par dni pozneje, mogoče v Saj kdor res ljubi svo e ne zaničuje druzega, ook anja, da bo vsaj vedelo, koliko in čemu črtrtek 17. t. m. Natančneje se objavi v ker spoštuje pri drugem čutstva, ki jih sam je plačalo, ter da ne bo imelo sitnosti od „Edinosti" en dan prej.
vam in m! se Vam hočemo izkazati hva Iržn^ ne 'te z besedo, marveč tudi z delom, ki rai olajša družbi njene žrtve.
Obenem pa se nadejamo, da tudi drugi pokl cani faktorji spoznajo slednjič, da tudi slovenskemu otroku treba dati kar mu gre. A:o imamo zakon, ki nam nalaga dolžnost ob t rovanja šole in ki n?.m daja pravico, da i: izb'ramo šolo, potem nam mora dati šolska uprava tudi sredstva. — Ta prisrčni svoj govor je zaključil dr. Abram s ponovno zahvalo družbi in njenemu
VOCiSiVU.
G. dr R y b a f je izvajal: Kjer sem vide! danes Slovence po Svetojakobških ulicah, povsoii sem opažal vesele obraze > se mi (e storilo, ko sem zrl mlddo našo armado, ki bo zahajala v to zgradbo pridobivat si znanja iu ki Je tako ponosa j korakala iz nove šole proti božjemu hramu.
Vsi so bili praznično oblečeni v znak, da se zavedajo, da je danes dan radosti in ž njimi se radujemo mi vsi ko zremo to poiosno poslopje. Doživeli smo veliko zadoščenje. Le, spominjajmo se s kako ža-lort;o so naši starišl in njihovi otroci zahajali v tisto staro bajto, pretesno, v znak našega siiomaštva. Posebno hudo Je bilo otr j kom, ki so morali gledati, ksko otroci druge narodnosti zahajajo v palače, opremljene z vsem konfortom in prirejene po praviiih moderne, tehnike in pedagogike. Danes pa nismo več žalostni. Slovenski otrok bo z veseljem zahajal v to šolo, ker se ne bo čutil več pastorka. Ta zgradba priča, da tudi naš narod ima živlenjskih sil v sebi. Za \eselje imamo temveč razloga, ker smo si ta hram kulture zgradili le s svojo močjo po nauku: kamen do kamena palača. Tudi največji reveži so prispevali.
Hvaležni smo družbi, nje prvomestniku in vsem članom vodstva, ki jih z vso pravico smatramo za representante naroda, čim so vsi zavedni Slovenci doprinašali žrtve v ta namen. To Je delo slovenske požrtvovalnosti, slovenskega uma in slovenskih rok. Ko se zavedamo svečanosti tega momenta, ram silijo trpke besede na jezik. Sami smo si morali napraviti, kar se drugim ponuja od tistih, ki bi to lažje storiti nego mi in kar bi bila tudi njihova dolžnost. AH v tem momentu ne pride oj stra beseda z mojih ust. Ne kvarimo si danes veselja, sosebno še, ker so danes drugi faktorji izjavili svojo pripravljenost za
PODLISTEK.
99
Crni madež"
Vese'ofgra v 3 dejanjih. Spisala Kadelburg
in Presher. — Prevel Fran Govekar. K premijeri v slovenskem gledališču v Trstu,
Upal bi se trditi, da je „Č r n i madež" najboljša veseloigra, kolikor jfh je do danes prišlo na oder našega gledališča v T,stu. To svojo trditev lahfco podprem s tem, da Je „Č ni madež41 zunaj ua velikih odrih povscd dosegel velik uspeh ter se nahaja slalio ni repertoirju c. ia kr. dvornega gledališča na Dunaju, kjer ga igrajo skoro vsak mesec vkljub temu, da Je igra že 3 leta stalno na repertoirju.
„Črni madež" sta napisala dva avtoria,
od katerih.....-
v
let iger
dneva", .Kinematograf" ali
goii do svojega naroda.
strani finančnih stražarjev, ki zahtevajo,; Slikarska in kiparska šola v Trsta.
Ssrbite, da bo mladina čvrsta na duhu da se množina vjeraa s plačanim zneskom, i Prospekt gratis pri upravitelju „Slov. čital-
Pred vsem pa apeliramo na finančno niče" (Narodni dom).
Dva ključa iz medi sta se našla na
Poštni urad v Sesljanu
letos dne 15. t. m.
Trgovski koledar za leto
se zatvori
1913 je
in telesu.
Na to se je govornik obrnil do mladine,	oblast, da za poslovanje z našim ljudstvom
spominjajoč jo, da ima družba ime po sv.	nastavlja le uradnise, ki bodo vešči našemu\ stopnicah „Narodnega doma". Hrani jih naše
bratih, ki sta širila med našimi predniki sv.	deželnemu jeziku. Tudi moramo vprašati,	uredništvo,
vero, a ob enem učiia moliti v našem jeziku.	Jeli so za uradnike določene službene ure,:
Družba ima mnogo dobrotnikov, a največa	ali pa si Jih sami določajo?! Mnogokrat;
sta blagopokojna Karo! Kotnik in Vi!|em	se dogaja, da morajo stranke čakati na
Potak. Dolžnost Je vaša, da se spominu	dotičeega gospoda, kdaj se mu zljubi priti	izšel tenma"LalTe"dnjo\sebin^SioVe7sico
ookojriih in živečih dobrotnikov izkazete	v urad. Mi davkoplačevalci moramo radi	trgovsko društvo Merkur" in odb >r posre-
hvaležne A to storiti najbolje, ako boste	te nerednosti izgaoijati mnogo časa in	dovalnica, trgovsk? dom, koledar za 'dnevne
pr.dno zahajali v šolo, se truddi in ako	trpimo materijalno škodo, ker ne moremo	beležse, podrobna določila za kolko vanje
boste iskreno ljubili svojo ožjo in širšo do-	priti pravočasno na trg. In te zamude časa	listin, spisov, račuiov itd., poštne določbe,
movlno. V imenu učiteljskega zbora se je	nam podaljšuje še vodja oddelka, ki stranke	0bre,tne tabele tabela za razredčenje ako-
zahvalil voditelj g Ivan VrščaJ, ki Je za-	lovi in ustavlja po cesti, dasi so se že	holola, kolkovna lestvica, mere za sukoo,
gotovljal, da oo učiteljstvo delovalo v smi-	podredile reviziji od strani finančnih stražni-	uteži, dolgostna mera, kovani denar razn-b
slu navodil prvomestnikovih: da iz mladine	kov, oziroma plačale užitninski davek ter	džav, preračunjevalne tibeie, tabela zri pru-
vzraste rod zvestih Slovencev in državljanov,	prestopile užitninsko davčno črto. Morda je	računanje domačega in tujega denarja, ta-
Na to so otroci ia tudi drugo občinstvo	onemu gospodu toliko ža!, da je po pred-	bela za 'izračunanje dni od enega datuma do
zapeli najprej cesarsko pesem, potem pa	pisih vsaki stranki dovoljeno nositi do 3 kg	drugega preračunavanje anuitet in se-tav-
„Lepo našo domovino". Ob pevanju je bilo	g.ozd.a prosto užitninskega davka. Ali pa	ljanle amortizačnih načrtov, amortizačM na-
razpolozenje med občinstvom svecano-vzhi-	ne zaupa službeni vestnosti svojih podre- anuitetni faktorji užitoinska tarifa za
čeno. Iziasti preprosti naši ljudje niso mogli	Jercev ? Ali pa hoče pokazali, da vse mše	mesto L'ubljano, užitahska tarif i za meso
£ f£n0tia'	• , * ,	poštene ljudi smatra za same tihotapce.	jn vino' izven zaprtih krajev, tabela za
cu K	S€i vznes2nimi čutstvi-	Vprašamo tega gospoda, Je ii po načinu	osebno dohodnino, vojašsa tak^a, občna
Skromna Je bila ta slavnost, kakor Je na-	tihotapcev, če stranka nosi po dovoljeni poti,	pridobn na, hišni davek, avstri|ski konzulati,
glašal g. prvomestnik. Kar Je nedostajalo na	torej ne skrivoma?! Umevno pa Je, da	kako se dobiva davka prosti bencin,
stjaju, je stotero nadomeščala prisrčnost, bo-	vsaka stranka nima tehtnice na razpolago,	„osti na železnicah za trgovske potnike, ki
gato zadoščenje na svečano dovršenem ve-	da bi bila getova, da ce nosi morda za	imajo kovčeke z vzorci dopustnost trgov-
likera m plemenitem delu. Delo zgodbe	en gram več nego 3 kg. Jeli pravično,	skega potovanja, kako se protokolira firma,
našega novega doma kulture je dovršeno,	da mora v takem slučaju plačati petkratno	obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo st r-
sedaj pa prlčni vneto, smotreno delo za	globo ? 1	,	1>nn mnxun ?	in ftt'CWl nh trr
širjenja naobrazbe — za lepšo in
a n* S^0^-" 1	! jeno moško, žensko in otroško obleko ter
daljšo Finančnim strazniKom ne cčiramo niče- prodajalcev črevljev, pokojninski zakon za
bodočnost naroda slovenskega v tem za	sar, ki r vemo, da tudi oni sami trpe pod	zasebAe uslužbenk, delovni čas trgovskih
ves slovenski narod toli važnem mestu!	šikanami predstojnikov! Za sedaj toliko.	u<lužoencev in zapiranje trgovin delovni
Mnogo Je še stilne poti pred nami in	Pnhodnj.č pa pridemo z direktno pritožbo	čas v trafikah in zapiranje trafik, nedeljski
delo naše bo moraio še preko mnogih te-	na pristojno oblast. Več prizadetih,	počitek v trgovinskih obrtih na Kranj kera,
žav. Ali nova naša šolska palača bodi	Neznosne razmere v tržaških jetniš-	najvažnejša določila sotrudniškega zak-na,
mejnik na naši poti, ki nam govori, da	nicah. Pritožbe proti upravi jetnišnic pri	trgovski obrtni strokovni tolmač, pravilnik
nikdar ne smemo kloniti duhom ! Sursum	jezuitih in v ulici Tigor so bile v zadnjih	podpornega ziklada slov. trgovsk. društva
cordaI	letih vedno na dnevnem redu. V zadnjem	„Merkur*.
* * *	času se pa zdi, da postajajo razmere v teh Letošnji koledar se odlikuje po obširni Najlepše so proslavili otvoritev nove šole	jetnišnicah naravnost neznosne. Znano nam	in izborni vsebini, tako, da je vreden sovr-naši slovenski trgovci jestvlnarii. Včeraj so	je, da zlasti v jetnišnici v ulici Tigor vlada	stnik dosedaj izišlih koledarjev društva v proslavo tega dogodka izročili g. predsed-	protekcijonizem. Kdo je bil tako srečen med	„Merkur", oziroma je še boljši ter veltko nika C M. podružnice, dr. Abramu, znesek	uslužbenci, da si je zagotovil naklonjenost	praktičnejši od prejšnjih. Koledar prav toplo 571 kron. Naj bi našli obilo posnemalcev 1	g. upravitelja, se mu godi dobro. Gorje pa	priporočamo občinstvu, posebno pa sloven------- -- --- ----------skemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp dr.
Vse te igre so izvanredno ugajale in so tudi dežev. Sijajno je obdelal pisatelj ta dva ^ ^1a r Cena mu ]e S pOŠtl*n° pri nas doživele veliko repriz. Smelo pa stara gospoda, ki se vedno kregata; lahko	7 '	, , v	, , ,
trdim, da je „Oni madež" tehnično dovr- bi tudi imenovali ta bol: boj konservativcev Draginjo mesa [e laze prenrsMi, ako šeno delo, polno humor|a in veselih situacij, ia naprednjakov. Baron Duhnen Je tip pra- gospodinja priredi iz Maggijevih kock po „Črne madeže" imenuje pisatelj one temne vega konservativca, a njegov sosed Kristijan 5 vin g3vel° luho» katero potrebuje za pri-točke v zgodovini rodbin, ki niso ravno- Adam Bruckmsver, ki Je pred 40 leti s pravo đruS,h *uh» cwak> Vr]kuh> r*gfUt ispravne plemiškemu stanu in položaju in tremi kravami prišel v Berolin, predstavlja Ka*?r znan0' so ^refetne Je kocke U naj-se ne smtjo siliti v čisto plemiško rodovino. tip modernega človeka, ki se Je z lastno boIi^ga mesnega ekstrakta in vsebujejo vse
Seveda se Ksdtlburg le norčuje iz vsega energijo in delom postavil na noge. Seveda dodatke naravne goveje juhe_
tega, ker ne mis i tako resno. Na tem sta prihaja med obema gospodoma do večnega T v___* _ _ llf, .
zgradila spretna avtorja svojo veseloigro. prepira. Vse to Je le mimogrede; glavni USTREDN! BANKA GESKYC*?
tTdblna <£lia svoje „črne madeže" motiv „Črnega madeža" pa je____ali ne, »nnoitri tTU podružnica v TB87U
in se Jifi nihče ne more iznebiti. Je pač tako tega ne smem povedati. Kako prihaja ta orllnl ! tLLft l- PLlZIi fEL POITEHOSSfl i :•
na svetu. Poglejmo natančneje, na kaj gre. ošabni baron Duhnen do prav ogromnega Videna fBlifttfi 41/.0/* P.fcUHifiie ?KM)48/ Stari baron Duhnen, potomec slavnega rodu, madeža, bo videlo naše občinstvo nocoj '"LdiLJUl.C^ 4 /o r tiiUJCVC f	4 0
ki si Je skozi 14 generacij očuva? čistost v gledališču !	1 Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoj*.
svojega plemiškega rojstva, Je ponosen na Kdor se rad smeje, gotovo pride v tej ViOIJE II KAVCIJE	- -	IEHJ&UICA*
svoje plemstvo. Ko se hoče njegov sin	veseloigri na svoj račjn. Naglasiti parno- Uradna ure od 9.	i2.'/,dop ia2>,2 5. pop.
poročiti z deklico, hčerko majorja Kuckrotta,	ram, da se igra ne bo ponavljala kakor
se protivijo temu razne ovire, kajti prijatelj	večerna predstava, ker imamo vkhub temu,
KiTirnttno lo cnors^nlt Hii hnpnnn In nI U j-__i- ____a. ...	.	. 1 .
in na ono lluhkn ph ,	S^ola" j st^ega go'spoda vjezilo tako, da nikako^ prezentiralo" očitanja^radi ^Tpr^^ObčinstTo
^r— trn Lr^r
tn modno blago za gospode tn gospe priporoča izvozna
f11* Prokop Skorkovskjr
I 8111 V Humpolcu, Češka. Vzorol na zahtav« rrmko. Zelo zmerna ce««. Na ialja dajan tukaj Izgota I Jati «e-tpbtte oh ok»
ZfFIRE
Jiist jVlattrič, Trst
ulici čeli' 3s r a štev. 14,
priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
Mreža v varstvo drevja Ko pride
zima in dobiva divjačina v gozdu le še pičlo hrano, ali sploh nobene, jo naganja aagon samovzdrževanja iz gozdov k nasadom in vrtovom v bližini človeških seliŠč, da si tam poišče hrane. Posebno zajci na-pravljajo potem v nasadih in vrtovih z oglodava njem kcže na mladih sadnih drevescih znatno škodo, katere se moramo obraniti le s tem, da se obdajo mlada sadna drevesca z varstvenimi mrežami, ki se potem, ko skopni sneg, zopet lahko odstranijo. Take varstvene mreže so napravljene iz lahke, v ognju pokositrane žične pletenine in se morejo pritrditi k vsakemu drevesu. Dobavljajo se v različnih viscčin&h in sicer cd 100, 125 do 150 cm, s premerom okrog 15 cm. Cena za komad se giblje po visoćini med 60 in 90 vinarji, pri čemur je treba pripomniti, da se ta cena znižuje ob vtč4in naro-čitvah. Ekonomi, posestniki gozdov in vil iz našega cenjenega kroga čitateljev, naj se torej pravočasno, preden pride zima v debelo, oskibe za svoje nasade z drevesnimi varstvenimi mrežami, ki jih dobavlja v naj izbornejši kakovosti priznana alpska žična Industrija Ferdinanda fergitscha sinovi v Ce lovcu (s podružnicama na Dunaju IV/1 Pressgasse 29 in v Gradcu, Gostinger Maut) Ilustrirane cenike dobe interesenti na željo poštnine in stroškov prosto.
Slovensko gledališče.
Danes popoldne ob 3 30 prva popo-danska predstava. Ponovi se ob znižane cenah Leharjeva opereta
„GROF LUKSEMBURŠKI".
Zvečer točno ob 8 se vrši premijera velezabavne veseloigre
„ČRNI MADEŽ".
Začetek predstave točno ob 8, konec ob 10*15 zvečer.
* * *
Ponovno opozarjamo vse gg. abonente, ki še niso plačali abonmaja; da store to čim preje pri blagajni.
Vstopnice za današnjo predstavo se dobivajo pi blagajni od 9 do 1 in od poli 3 naprej.
Tržaška mala kronika.
Trst, 12. oktobra 1912.
Otroka zavrgla V hotel „aH Abbon-danza" v ul. Giosue Carducci je prišla pred snočnjem neka ženska, ki je rekla, da se imenuje Marija Gombač in da je iz Gradtža Imela je seboj deklico, staro kaka dva meseca. Zahtevala je sobo, ki jo je tudi dobila.
Zjutraj je Gombačeva odšia, rekla pa je hišni, da se takoj povrne, in jo je na prosila, naj tačas pripazi na otroka. Ni se pa vrnila več. Hotelir je z ozirom na to obvesti! mestni magistrat, ki je poskrbel za oskrbo zapuščenega otroka.
Socijalisti ga imajo na vesti. Jakob Maver, star 29 let, rodom Tržačan, votn?k, je stanoval na Konkonelu Št. 536. V drug polovici avgusta meseca je Maver obolel n, vnetju prsne mrene. Ker je bil vpisan v okrajno bolniško blagajno, mu je bolmŠfca blagajna določila podporo in ga odposlan v bolnišnico. Ko se mu je bolezen zbolj šala, je prišel domov.
Dne 24. septembra je prišel kontrolirat Mavra na njegov dom kontrolor bolniške blagajne in ga je našel v kuhinji pri lahkem domačem delu. Ukazal mu le, naj gre re mudoma na Opčine k zdravniku bolniške blagajne, in se da preiskati, ali ni že sposoben za delo. Obenem so mu takoj uste vili bolniško podpoio. Maver je moral peš ca Opčine, potem pa po zdravnikovem naročilu še v Trst, da ga preišče glavni zdrav nlk bolniške blagajne.
Revež je, bolan, kakor je bil, v resnici šel v Trst, se dal preiskati, in se vrnil zo pet peš na Konkonel.
Dva dni nato je bil mrtev!
Ko je bolniška blagajna izvedela za Mavrovo smrt, je v vsej hitrici poslala ne kega svojega uslužbenca k rodbini umrlega na Konkonel, da ji izplača za — dva dneva bolniško podporo, ki so Jo prej ustaviu Mavru.
Komentar k temu postopanju okrajne bolniške blagajne, zavoda, ki je ustanovljen v podporo delavstvu, ne pa v šikaniranje in trpinčenje, ali celo v — smrt, najsi občinstvo napravi samo.
Maver je zapustil vdovo in dva otrofea v nežni starosti.
Zaradi tatvine. Dne 9. t. m. je nekdo izročil 30ietnemu težaku Antonu Trilierju, stanujočemu v ul. Madoncina št. 26 mka, preprog, ki so bile vredne okrog 50 K, na; jih odda Rafaelu Russiju, ki stanuje v ulici T«, tre biacca št. 20. Toda Russi je zaston. pričakoval Trlllerja in preprog. Stvar si ovad'li policiji, ki je Tiillerja zasledila in g^ aretirala. Triller se je opravičeval, da |e srečal na ulici nekega svojega znanca Beria, Čigar pri'mka ne ve, ki ga je spravil v gostilno, kjer sta pila toliko časa, da se je Triller precej opil. Ko je šel na stranišče, Je medtem Berto pograbil preproge in po begr i ž njimi.
Varujte se tatic! Maria di Gregorio. stanujoča v ul. Giuseppe G^tteri št. 19; j« poslala včeraj dopoldne svoja dva otroka v neko trgovino v ul. Farneto. Medporom« se je približala otrokoma ceka ženska, ki Je
snela 4letni Idi zlato vratno verižico z vrata, vredno 30 K. Tatvino so naznanili policiji, ki Je našla ukradeno verižico v mestni zastavljalnici.
Loterijske Številke, izžrebane dne 12. oktobra:
Dunaj	39 32 36 14 15
Gradec	83 18 5 13 20
Porotno sodišče.
Preoseduje dež. sod. svetnik Clarici, prlsednika dež. sod. svetnik bar. Faifoglia in sodnik dr. Spongia; tožiteljica „Banca Fiiulana" le zastopana po dr. Fiegu, toženec po dr. Laneve.
Obtoženec: Viktor C u t i n, star 42 let, rojen v Trstu, kat., izdajatelj in odgovorni urndnik lista „Coda del Diavolo", ki je obtožen
razžaljenja časti potom tiska
in opustitve dolžne pažnje in to na podlag' priobćitve nekega članka v listu „Coda de Diavolo", v št. 47, z dne 6. decembra 1. 1911, z napisom „Truffe clerico bancarie", v katerem so bila očitana tožiteljici, „Banci Friulani" v Gorici, po zakonu kazniva deja nja ali pa vsaj taka, ki bi jo mogla pripraviti ob čast in jo osramotiti pred jasnim menenjem, da je potemtakem kriv pregreška razžaljenja časti in podrejeno tudi prestopka opustitve dolžne pažnje.
„Coda" je očitala banki neredno poslovanje, ki da se je kazalo zlasti v tem, da je sprejemala cd občinstva vloge za katere je izdajala dolgoročne, navadno JOletne menice, ki pa jih noben drug denarni zavod ni hotel eskomptiratf, ker je banka bila v denarnih zadregth in ni mogla zadovoljevati tirjatvam.
Izžrebani so bili sledeči porotniki: Alberti Rud., Angelato Nik., Barison Frid., Brocchi Jur., Marussich Gust., Pregarc Jos, Prelog Ivan. Boccasini Jos., Petracco Mar
Ootoženec je takoj v začetku razprave energično potrjal legitimacijo tožiteljlce za tožbo, češ da so pač morda razžaljeni posamezni člani upravnega sveta, ne pa banka sama kot taka. Vložiti bi bili morali tcrej tožbo ti upravni svetniki, vsak zase ne pa banka. S cer pa Je že preteklo več nego en mesec, kar je bilo po časopisju priobčeno naznanilo, da je prenehala „Banca Ftiulana" Ko pa ni to.nika, ne more biti tudi toženca Vsled tega naj sodišče zavrne obtožbo.
Zastopnik tožiteljlce dr. Flego se je upiral predlogu, češ, da banka ni prenehala, temveč da se nahaja le v likvidaciji, da torej Še ekzistira v trgovskem registru. Sodni dvor se je umaknil v posvetovalnico in je po več ko dveurnem posvetovanju predsednik naznanil sklep, da je treba predložit) sodišču pravila banke.
Ker zastopnik banke dr. Fiego, ni imel pri sebi pravil, je sodišče razpravo — odgudtlo.	_
DruStvene vesti,
i Dramatično društvo ima danes v nedeljo, ob 11 dopoldne v kavarni „Balkan" svojo odborovo sejo.
Tržaška podružnica SPD. V torek, 15. t. m. ob 8 30 zvečer odborova sija društveni sobi ulica Torrebianca š'. 31 I
Slov. akad. fer. društvo „Bel^an priredi dne 10. novemora otvoritveno ve t lico barkovljanske ljudske knjižnice z jr.k izbranim sporedom. Toliko za sedaj na znanje občinstvu.
„Veselični odsek Trg. izobr. društva" javlja svojim članom, da začne danes plesni pouk ob 3 30. Vsled tega začnejo tudi plesne vaje pol ure pozneje, ter končajo izjemoma danes ob 10 zvečer.
tfei, organizacija*
Slovenski delavci, izobražujte se 11
Vsak mora priznati, da se slovenskemu delavstvu godi mnogo slabše, nego pa diug: rodnemu. Slovenski delavec zavzema p< -srd najzadnje mesto, slovenski delava so skoraj vsi težaki; kvalfciranih slov. delavcev je le neznatna peščica. In zakaj to? Zakaj je slo venski delavec na najslabšem delu ? Zato, ser le neizobražen, ker veliko njih ne zna ne čitati, ne pisati, ker ni zah&jal v obrtne Sole, ki |ih v slovenskem jeziku nimamo (govorimo o Trstu). Da je tako, natem Je srlva naša vlada in nam nasprotna naroda, italijanski in nemški. Ve^ko pa so tudi slov. delavci sami krivi. V Trstu obstoji že čez pet let NDO, ki je vabila slov. delavstvo jod svoje okrilje že od prvega dne, da bi ga Izobraževala in mu tako pripomogla di boljšega kruha. A sov. delavstvo je ostalo g uho; ni posiušaio klica NDO. Letos Je NDO sklenila otvoriti socialni tečaj ia se ;e tudi že otvoril — minolega torka nanrnč Ta tečaj je za delavstvo velike važnost L^hko rečemo, da je soc'jalni t<č;j NDO
Rapiera Cigarettes
*"....... #
VV/-o'ftf
Nova trgovina moškega blaga
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM I
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECUAL17E7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
AR fURO M0DHsCKY
Prodajalnlca mat uf. blaga In drobnih predmetov Trst, ul. Bel v v dere 32.
Šivane odeje od K 6*401 do 18-—, volnene K 3-— do 20'—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji 1 za moške, ženske in otroke; volnene i in svilene šerpe. Izdelano perilo. — J Platno na mero za rjuhe, žimnice, | srajce, ovratnice, ovratniki, zapest-§ niče, dežniki itd. Velikanska izbera.
Dr. Pecnik
(Dr. PETSCHNIGG)
£rsi« m S. Caierina štev, i
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 fn 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11%—1 in 7—71/, j
Čovarna čevljev

STRUCHEL & JERITSCH
Trst, vogal ul. Nuova-S. Ca erina
Nov prihod volnenega blaga za moSke in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice.	4
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovijenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
IPD
jsn
Fratelli lauber
Trst, uli a Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbfra potiebSČin za čevljarje. — Specij»liteta
potrebščin za sedlarje.
DLALiiuiukuj
Cesare Cosciancich
15
tanusijonlrafti zoMhnifc
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Tret, Barriera vecchia 33
IL ui TelafoD 1708.
S
v Trstu
130 fllijalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. 11
(vi9 &-vis ul. Madonna del Mare)
FinI čevlji po HudsKIh ccnnh. Izključena vsaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K 7*50
„ Box.......... 9'50
fini Goodjear Welt . . .	„	13*50
„ „ amerikanski . . . •	„	H* —
» „ „ najfinejši	„	17*—
nizki čevlji črni....... 6*—
„ zelo fini črni.....„11*30
„ amerikanski luksus . .	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni „Romana* ....	K	3*20
„ lakasti „ . . . .	„	4'20
nizki čevlji, močni.......5*—
„ „ chevreau . . . .	„	7*50
„ najfinejši Goodjear Welt	,	11*—
„ amerikanski luksus . .	„	13*—
„ „ v barvah .	„	14 —
„ „ lakasti . .	„	15*—
Čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje.
CORSO 27. Ul. CAVANA 11.
h<0 E
Velika lafoga in tovarna pohištva s
ANDREJ JUG - TRST
S|5 Via S. Lucia 5-18
22 BOGATA TU LEPA IZBEBA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # ® ^ ^■m delo SOLIDNO	ta vukirntilb stoli«.	GENE ZMERNE. #
m =r
Via S. Lucia 5-18
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTsN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijalitet« hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
Zaloga moke prve vrste
Telefon št. 231 - Riva GrillTiUia Št. 12. - Telefon 5t. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfiuej -Jh. vrst pšeu eue moke in krmilili izdelkov pozuaueg?
valjčnega mlina VINKO SVIAJOIČ v Kranju
| Brzojavi: TRUDEM - TRST.
Brz i-a vi : TRUDEN - TRST.

Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delniška glavnica K 8X01 C00.— Rezervni zaklad: K 800.GOO'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARA« JEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Piazza della Borsa štev. \Ot telefon Stev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posls; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naroČila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti ; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
VLOGE NA KNJIŽICE OBSfESTUJE S ČISTSiVH 4 I, °1.
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradsža
Viale Graden'co št. .3,
TELEFON ŠT. 43. Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade£.

JXht	JA#JCi ^ a
ftojan, ulica di Roiano št. 2.
P i odajalna manu fakturnega blaga in drobnih
predmetov.
Zaloga ugotovljenega perilu in na meter, zaves, preprog, tapctov, volnenih in bombažastih odej, perlcala, zefira, črnega in barvaDega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
Trst — via Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovtije, pijanine itd.
- Cene nizke.
Delo točno.
RESTAVRACIJA
Rlojz Saleteij
,RLL 1\ STRZIONE'
Trst, trg pred ju Ž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se Blavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trat za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. — DO iKl KUHINJA. gfiF" CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančič,
bivBi vratar hotela „Balkan".
Prva slovenska mirodilnka Artistični fotogratični zavod v Trstu	EZIO da ROTA - TRST
ulica Barriera vecch a Št. 27 (nasproti leRarni Piccioia). — Fotografije na svetlem ia motnem papirju, plastično in naravno iz
u«ca Carradori ,8, v b.iini M. HW.	^^
Zaloga barv, Čopicev, mrežic za plin, nsmi pozami 10 komadom 3 K Z^vod (e od
predmetov iz gumija, sveč, mila, par-! Pri od	6 p?P0,^ne- F°to8raftra
1	& j ' ' »i	se ob kakcrSnem sj bodi vremenu.
fumov, mineralnih vod itd.	i-------—
Izvršujejo se pošiljke petroleja v
'č:š££/ nalnib posodah in drugo.
origi-
I —KMItMP J*MU1W.MH UMI
Josip Zavadial
Trst, ulica Mareo Follo C.
Priporoča ceDj. občinstvu	., -.i.....- =
'-a*
Velika zaloga dvckoles
In kmetijskih itrojev, gramofonov, orkestronov pri B.UJet-U,
Gorioa, Stolna alloa št 2 ln 4-
Mshanlčna delavntoa. — Prodaja na obrekc C - n!k i franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
Nova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul. Beivedere 2.
Konfekcije in drugi drobni — = predmeti. =====
Priporoča se cenj. občinstvu lastnica
ANA vd. TOiNEL.
E-HaEiB feU ■ i ■ -m
svojo pekarno
Večkrat na đd.n e vez kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.

Unr Rnlmonde Blsiach
Trst, ulica Capiin 9,
vegal ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji !n budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
rlova tovarna kandit
r Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Eomaiio Oimador
\Tk (PFEPFflRTf\ ki Je bil mnogo let nastavljen v tvornici L-tf^iiLill l XL,I\L-VJ#1 I \J kandit A, Pau!in, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	----
TRST
Cnmpo Ban Giacomo Štev. Priporoča cen J. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst
CafFe j%uovo
n& obioke
"J""}	(NOVA KAVARNA)
' Tr«t Piazza Batriera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časni -k v Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert Telefon 19-81. Poleg kav^roi se nahaja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se p v dajajo mrzla jedila, vi o in Dreherjevo [ivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Trst, ulico Nađonnlnn 5
Popolne Bobe, zelo fine, solidne, pos'aae dotiro izdelane, čvrste, svetle in nppoli rane ter poaamezno pohištvo, tudi že» lezno; šivalni stroji, atenske ure, Blite. ogledala, manuf. b'ago. - Zmerne cene
—■—
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, tursČice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: am za seme, priprave za hleve Itd,
Bisso prv» vrste. Zelo ugodni sen«.
Gksuć Crucciatti
vl» BIuIIb 33. - Telefon 313 X/IV. ■ Tele£on št. 18.83.
ČISTILNE KROGLJICE
©	ki prenavljajo kri dobra	©
(g}	oroti hemorejdam sestav-
q	ljene iz rastlinskih snovi?,	^
^	priporočljivo za redna delo-
^	vanje čreves proti he.no roj d	®
W	nisn naćležr.oatim lavobelu	A
^ itd. — Czna. šiatljl 50 etotlnli. Glavna zaloga :
letoma JaUno", Jrst, via S. Cilino.
SBMBUiimHm-i^Aggaags

Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno
Campo Belhedere št, 3
kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domače tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abcr.nem8nt za kosila In večerja. CENE ZMERNE.
Za obilen obisk se priporoča	—^
L&opaid 3ergan,w|
Veliko presenečenje!
Nikoli več v življenju take pri-i ktt! 6(10 kom. za sain'i K 3 80.
Krasna pozlačena prec. ura na f-idro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svi lena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko Ijeja iz orient. biserov, mod. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhano", 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, naj lepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ljubimski spisovnik za go spode in dame, 20 kom. korespoadenčnib predme tov in še 5l,0 r^bljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stant 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch Jungwirth, Krakovo št. 47
NB, Pri naroČbi dveh ivojev se priloži an gleška brivna britev prve iste. Za neugaj&joče se vrne denar.
Mirodilnica
flnton (Jrsich
Barriera vecchia št. 14.
ZALOGA
barv, čop čev, povlak in masi! za poze, izrezov za slikarje (št rapov, zamaškov in d šav.
rThi
G. de VECCHI
naslednik A. FO N DA, Trst, ulita de! Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Se 10 I„ slama, oženio aeno beneSki otrobi, otrobi št. 84
!H~h
mp
o
NEPRODIRNE PLAHTE
za vozove, vagone, blago i. t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje
OIOV. SIVITZ, Trst
ulica G. Galatti št. 8.
Telefon Št. 18-S3.
Il/rl j£lHai Tr3t-	Ponteras%0 &
3«UiCjf Trgovina jestvin in koto-nija'nega blaga, speci j al tota: pristno čajno nosilo, kranjske klobasa in ilirske testenine. — Za obilen bšak prior t »ča u^ii l'in R ti?»c, viiin > H
Robert Cian, urar,
Scpso in stosske uro t«r aprojoJia va .^o popravljaaj« po cl^kl oenl z dvo cialm
jamstvom.	129
Marina Maituiich lEIlE^H
Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in kori rs ii stroji 'JOSI
Antonio ASaarti
zavod za izdelovanj« in barvanje ^ ožaho-vine v Tr.-tu. uLica Ponziana 131. I'tlef°n 23 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih k^žuhovia. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Oi^u m pere vsakovrstno kož a ho vino	1572
Knjigoveznica edina slovendKa kaji^uTei-aiea v Trstu, utica Ceciiia St. 9. — Izdeluje vsa fnjigoveš&a priprosta ia fiaa dela točno m po konkurenčnih cenah.	IV16
Fotografa
ulica 7.
Antona JerkiČa nastov: Trst, al. detle Poste 10, (Sonca, Gosposka
4449
intfin Kvii&O krojaški mojster v Gorisf, .nsi6.1ill i\SU5lu. tekališče Frana Joaipa St. 3o. Izdeluje obleke po tion v > satena kroja. Sprejema tudi uarućiia tzvsn Gorice. Pn aA.-odliu :adojtuje prsna mira. V zal gi »ma raznovrsno jiago ter razpoSilja usoroe ua ogle ] Oeaa smerne.
VSihaei Lampe
6&raa. — Veokrat na dan	kruk —
Poaebncst vtx.o m like . i v st^.xlealoaa. — t*o«troŽb& tadi na dooi.
Stara grška žganja^na
r Trata, Via Capina i. iu se Jobi	;
Dira likvorjev; spscija itjtj: 13	£ ;
eranjaki bnnjavec, kra^j:i siivova-. brissi tr pmo ?ec in rusa. Gene ai^^. izbera greaćic.	j ia
.apećeaui. Gr^ta mač^ioi i z tttja. — tio priporcc~> vndrej Aotonoou i u
^ailillhČi "Pom-ni 80 artistične fofogrufije na '■•»JIJIIUOI kristalu, porcelanu itd ra priveske, nagrobne kamne in Blično. — Zastopnik velikega podjetja z\ reprodukcijo artističnih fotogr lij je GlOVANNI PELIZZAKI, urar, Trst. ulica Naova SL (palača tialt-m).	149tt
1 ostante Marca
Prtpcrofia o»-njensma ct»-č'.nst.'a 370J0 žgj.nj.\r!to Ia »Uič.ča no, nahajajofio v nt M l n a voito 5 i ogel mL Satte foncano Vsakovrstni llkari &n vluo v • >ekiecioah. Caao zmerne.
P^nH^i? bombaževine, slik in dežuikov aa i i UU&ja mesečne obroke. Via Chiozza §t IS I. naditropje. Ivan K 1 u n.	44'J
Slovenci! Slovani! fe0«^
edino slovenske untrce in zlatarm> v Trs^a, Via del Rivo 26. Vsako copi&vo j^mči se za 2 leti, fstotako tući vsako ^ročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k tvoji Al 1 Uddfll ALOJZIJ POVH. »a,
-OCOOOOQOOOOOOOOC OOCOOC
£2222°0000ocooooooooooc ooooooooooooooocooooooo
PRIPOROČLJIl/E TURDKE
coooooooooooooeooooooo"
oooooocoooo ooooooooooo
■9—O—g_o_r "o^oooorcor OOOOOOJ
Krojači:
FRAN RUPNIK,
krojaški mojster, Trat, ulic» Geppa gt. 10, I. a.
Mesarji:
M?QAP ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. - Trat, mtO^n ulica Beivedere S t. 2.
Scbeidler
= zobotelnilk =
»obotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei
Sore/ema od 9—/ in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. G aloni St II.
M. Kukanja
Trst • via della Čase; ma St. IO - Trst
(v: ga! ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zaicgo
vsakovrstnih kož
za čevljarje.
G:ne take, da se ni bati nobene konkurence.

Opoldne In zvečer abonemeiit zalo ugodno. Izborna kuhinja ln budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (;
Piazza Caserma
\
Cetinjski Vjestnik
o nalogi Črnegore.
Pod naslovom „Dobri srečni čas" je priobčil „Cetinjski Vjestnik" članek, iz katerega posnemljemo: Uradni list je naznanil, da je Njeg. Veličanstvo odredilo mobilizacijo celokupne črnogorske vojske.
Glas o tem usodepolnem koraku je vzradostil vso Crnogoro. Radost bo povek-šana po dejstvu, da so slično odredili tudi v Belemgradu, v Sofiji in v Atenah. Ogrožene v svojih pravicah, ubrale so balkanske kraljevine isto pot do skupnega cilja.
Črncgora je bila vs'kdar prva, ko je trebalo braniti svobodo Balkana. Za ta cilj je doprinesla neštetih žrtev. Tudi sedaj, zavedajoča se svoje zgodovinske vloge, je pripravljena, da na poziv svojega gospodarja izvrši dolžnost kakor srbska in krščanska država.
Od včeraj je vsa naša domovina na nogah. Z radostjo pričakujejo nje rodo ljubni sinovi časa, ko bodo poklicani, da doprinesejo zanjo največe žrtve. Naj bo ta usodni korak srečen in koristen za Crno goro in srbstvo!
Na drugem mestu razpravlja rečeni list, kako je Evropa znala nesrečno dosedanjo neslogo med balkanskimi državami, izkoriščati vsak za svoje namene, in, kako se ne morejo zložiti glede delitve plena Potem nadaljuje:
Za Turčijo ni zdravila. Niso je rešiie ne reforme, ne ustave, ne parlamenti, ne Goltz-paše. (Nemški general — instruktor turške vojske). Zopet jo stavljajo pod evropsko varuštvo. In to delajo „v interesu miru", kateri izgovor pa je postal v zasmeh vsemu svetu. Ne more biti miru tam, kjer je mnogo bednih in usuž-njenih. Ne bo miru na Bakalnu, dokler ne dado njegovim narodom pravice in svobode, dokler ne bo uresn čeno načelo: Balkan balkanskim narodom !
Vojna je velikim sredstvo za prisvajanje, malim za svobodo. Na predvečer te voj ie občutimo mi mali neko olajšanje na duši. Prialžuje se uresničenje naših nad naših davnih sanj. Pripravljeni smo, da zastavimo nadčloveške napore, da si zavarujemo mesto na solncu in da bomo mogli živeti bolje življ nje. Ne zahtevamo ničesar tujega, svojega pa ne damo. Čakanje je težko, ali kdor v takih motnih časih ne izgublja prisotnosti duha in ju naškega potrpljenja, da vzdržuje vojno v oči vojne, ta se more zaupno nadejati zmage.
Kmetijska družba za Trst in okolico.
Več kmetijske izobrazbe naši mladini!
Malokateri stan potrebuje o svojem praktičnem delovanju toliko znanja, kolikor ravno kmetski stan. Kmet mora dobro poznavati mater naravo, potrebne so mu zato naravoslovne vede, da more znati naprej, kako naj dela, da mu vrže polje največ pridelkov; razen tega bi naj bil trgovec, živinozdravnik, jurist itd. Nekdaj se ni zahtevalo od kmeta toliko, toda takrat so bili drugačni časi, takrat še ni b lo konkurenčnih bojev, kakor dandanes. Pnj so pridelavali kmetje le za domači trg, sedaj pa je treba za svetom, kjer hočejo izpodriniti eden drugega s svojim blagom.
Kmetu je treba torej večje, splošne, posebno pa še strokovne naobrazbe. Vsak rokodelec ali obrtnik se mora učiti. Lep Čevljar, ki ne ve ločiti teletine od svinjine, lep obrtnik, ki ne pozna sirovin, orodij in strojev, ki jih potrebuje za svoje obrtovanje. Prej ali slej mora eden kakor drugi gospodarsko propasti in izginiti. Nekako slično se godi kmetu.
Vse kmetijstvo sloni na naravno-slovnih znanostih, a od teh ima kmet silno malo ali prav nič. Kakor je potrebno čevljarju znanje kakovosti in lastnosti usnja, ki iz njega dela čevlje, je potrebno kmetovalcu znanje o sestavi zem'je, o re-dilnih snoveh in o silah, ki delajo, da rastline rasejo, o silno kompliciranem ustroju rastlinskega in živalskega življenja itd. Da pa naš kmet tega ne pozna, na tem ni on kriv, temveč tisti, katerih dolžnost je bila in je, dajati potrebnih znanosti za podlago kmetu za njegovo delovanje.
Obrtniki in rokodelci imajo nižje, sred nje in višje izobraževalne strokovne šole, rokodelski vajenci morajo pohajati obrtne in strokovno nadaljevalne šole, pod krinko kulturnih činov zidaio velika zabavišča ali krematorije slovenskih duš, kakor se jim že pravi, za kar trošijo sto — in sto-tisoče — a ti slovenski otrok, ki moraš mnogokrat ob mrzli burji po celo uro daleč pohajati v sveti hram, da ti vtepejo v glavo potrebno abecedo (Slučaj Padrič, Gropada — Opomba uredništva), ti doznavaš prav malo tega, kar ti je tako neob hodno potrebno za tvoj poklic, da postaneš dober, umen in zato blagostojen gospodar ali gospodinja.
Imamo sicer nižje in višje kmetijske šole (če tudi bore malo), pa razmere ne dopuščajo, da bi vsak kmetski sin ali hči pohajala kak tak zavod. Veliko store kmetijski potovalni učitelji, toda pri navadno velikem, obsežnem delokrogu, ki
jim je podrejen, ne morejo prihajati večkrat na leto v eden in isti kraj, ter morajo prirejati svoja predavanja le kot nekaka navodila in recepte za umno kmetovanje; drugače ni pravega umeva-nja. Kmetijstvo pa sloni na naravoslovnih znanostih, zato je ono ravno najtežja obrt na svetu in tudi naš kmet mora priti do spoznanja, da potrebuje teh znanosti in da se ne izhaja sanqp s praktičnimi navodili in recepti, kajti tudi te je treba znati uporabljati, in zna jih le tisti, ki pozna njih izvor t. j. njih znanstveno podlago. In čim boljšo, že v šoli pridobljeno na-ob azbo bo imel kmetovalec za svoj poklic, tem uspešneje bodo lahko delovali naši učitelji na kmetijskih nadaljevalnih tečajih kakor tudi pri javnih r astopih. Veliko dobrega store tudi kmetijske poučne knjige in strokovni listi, Ki so pa včasih za prostega kmeta preučeni ali predolgo-časni; ponavljati vedno ene in iste stvari, pa tudi ne kaže, ker hočemo vedno nekaj novega, dasi bi začasno ponavljanje nič ne škodilo.
Resnično zanimivo in razumljivo razpravljati se da le v šoli z rednim poukom in to pri mladini, ki je upogljiva in bolj sprejemljiva za bodoči gospodarski dobrobit, nego odrasel človek, ki mora mnogokrat stati v trdem življenskem boju za svoj obstanek in ki ima vendar že svoje, če tudi včasih napačne izkušnje. Strokov-njaški pouk je pri starejših skoraj brezuspešen in tudi ni priljubljen. Starejšemu je gola beseaa bob v steno,„ na njega vplivajo le vzgledi in sila. Če vidi tak kmet, da se je stvar drugod dobro obnesla, se je oprijemlje tudi on.
Kaj pomaga kmetu, če se trudi kot grešna duša, ako pa gospodari brez razuma in znanja tja v en dan! Pri tem gazi vedno v večjo revščino in potem prihaja, da dobivamo, kakor pri drugih slojih, razjarjene, neprijazne ljudi, ki pre-kolnejo ves svet in vso človeško družbo z vsemi napravami in postajajo vse drugo, samo ne — ljudje.
Začeti je torej pri naraščaju, pri mla dini v ljudskih šolah na deželi in v nadaljevalnih ter ponavljalnih strokovnih šolah, ki so združene ž njimi. Radi tegr bi bila potrebna korenita preosnovitev naših ljudskih, nadaljevalnih in ponavljalnih šoi na deželi in meroiajni činitelji bi naj poskrbeli, da se na teh šolah poleg splošne izobrazbe, čitanja, pisanja, raču nanja i. dr., daj a mladini tudi osnovne pojme iz tistih ved, ki so podlaga kme tijstvu.
Pogledimo pa sedaj kako spričevalo naše ljudske šole na deželi! Predmetov kakor na kaki visoki šoli; otroku se vbi-jajo v glavo reči, ki jih v življenju nikdar ne bo potreboval. Otrok dobro zna opisati žirafo ali slona, ne ve pa ničesar o kravi in teletu, ki ju gleda vsak dan. Ve, kaj je demant, kje se nahaja in čemu se rabi, ne ve pa ničesar o rudninah, ki so v zemlji in ki tvorijo nje rodovitnost. Uči se imena vojskovodij, ki so pred tisočletji živeli in so v slavnih vojskah poklali na tisoče ljudi, ne ve pa seveda ničesar o tistih za človeštvo imenitnih možeh, ki so nas priučili pridelati dve bilki na tistem prostoru, kjer je prej s tpžavo rastla ena bilka. Na stenah se zr calijo krasne slike o drugih tujih krajih in velikih ladijah, ki vcepljajo otroku prvo misel kako bi jo pozneje pobrisal v obljubljeno deželo Ameriko. Ko pa je izstopil iz šole, ne ve ničesar, kaj tvori rodovitnost zemlje, česa potrebuje rastlina za ohranitev, ne zna, če je krava zdrava ali bolna, ne zna, kaj je mošt in kako se izpreminja vino, ne zna kaj je kruh in da treba delati zanj, ve pa, da so v Ameriki indij anci, v Afriki zamorci, ki imajo čudne in smešne šege.
Kmetijski pouk na ljudskih šolah na deželi in nadaljevalnih ter ponavljalnih šolah je torej neobhodno potreben, da se okrepita in povzdigneta pri mladini samozavest in spoštovanje do kmetskegi stanu in samega sebe. Spoštovanje do kmet skega stanu je padlo pri nas, žalibog, zelo globoko S:ii vidimo, kako se mladina po izstopu iz ljudske šole ali ko je dovršila vojaško dolžnost, rada posveča razn m drugim obrtnijam ali službam. Vsaka služba, še tako revna, se jim zdi častit-ljivejša od kmečkega stanu in to vse radi pomanjkanja potrebne predizobrazbe do tega važnega stanu. In ta odtuj.tev vtegne imeti v doglednem Času hude posledice, ako se ne odpomore pravočasno. Nihče drug ne more te naloge lažje rešiti, nego kmetijski pouk v ljudskih šolah in v nadaljevalnih in ponavj-ilnih tečajih. Le s tem se vceplja mladini zopet veselje do kmetskega stanu.
Mlado drevesce privezujemo h kolcu, da ima oporo v viharnem vremenu; zato pa potrebuje mladina zvestih svetovalcev in prijateljev. Ljudska šolana kmetih bodi prirejena za kmeta.
Kmet, ki si danes enakopraven vsa kemu človeku kateregakoli poklica, ki voliš v razne zastope občinskega odbora, deželnega zbora itd., zahtevaj in deluj z vsemi silami na to, da dobiš prvič potrebnih šol, in drugič, da bo naše šolstvo preustrojeno tebi na korist. Tej pravični!
zahtevi se bo, hote ali nehote, morala ukloniti, če tudi neprijazna ti večina.
Vsekakor pa posvečajmo našemu kmetijstvu yečjo pozornost nego doslej. Delajmo na to, da bomo v prvi vrsti gospodarsko močni! Će smo gospodarsko močni, smo nepremagljivi v vsakem drugem oziru.
blago za Ženske In sukne za moike obleke, zadnje mode razpoftllja najceneje Jugoslovanska razpoftlljalna
R.Stermecki v Celju St 302
Vzorol in oenit. viebujoč čez tisoč predmetov poštnine prosto
BBft1.!« g HCjsarMgare^ss*^-..,
šgfase trasa sasiavtjatž m tason&tai
Pekarna In slaščičarna
Josipa Zavadlal
Trst, m Modonnina si. IZ.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
In zalogo vin ▼ buteljkah. — Skladišče —— moke iz prvih mlinov. "
Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh tvež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst vla Giulia St.25.
Veliko skladišče klobukov
Ii o dežnikov, bele fn pisane srajce, fzladsk, platna *c=3'l žepnih robcev, moških nogovic itd. itd.	I' '1
K. CVENKELTrs,, Cor.o32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. zoss Narodna trgovina,
Hoja žena
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravej^o, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
s ..UXICUM" ea
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Dtefenbachgasse 59
SLQ¥ANSKA K3 JI ŠARIVA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških 'D svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih t •mjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. ::
G0R6NJ6C
Trst, ul. Caserma 17.
POLEG KAVARNE COMMERCIO
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Brzojavna adresa:
ki GORENJEC - TRST en TELEFON 21-13. a
Najbogateja zaloga knji; papirja in pisarniških po-t::: :::: trebdčin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij molitvenikov in časopisov

Žetaato Kisi-Vma
O/Žrmvaffo?
bolehn* in rekonvalescenta
Provzroča volj« Jo jedi, *trju|e želodec ii ijačujo tudi •rgaalzem
Priporočeno od nAjslovcčlh adrarmlkor r raeb »lučajih, kadar 00 je treba po bo le a i o jači ti.
Odliko?tuš s n kolajnami na raznih raastaTab In 1 aatf 6000 sdravničklml »pričarali.
Izbora! okna.	Izbora! *ku».
Lekarna SerraVallo - Trst

JS >
w =L
n
O C£
.t

UeliRoasta zal m mmM<m% Mcia
I C-
ulica Huoca 36s podružnico ulica Ifuosi 38, ucgal S. im
Naznanja svojim cen;, odjemalcem in slav. občin-tvu, <Ia prod :ja zaradi pre tapolnj»-nia blaga po zelo znižin h censh manifakturao blago v^kevrste za pomladansko in poletno sezono ia sicer: velika izbera volnenega blug.-t za ženske in moške obleke. Zefir, vo le perkal ia batiat vso v n:j;modernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na m-ter p'^t-nenpga in bombaževega blasja. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrac ), posteljna pogri"jala ia vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Wli«a ka izbera nar;lenega ptrila za ženske in moške in sicer: arajc . pletenice, ovratnik*, ovratnice itd., vse po naj.mernejših cei:ah.
R'zns Silile, oKrasKi h dro&nlne za SiJilje in 1 afi! kro o£3.
rs


m
i? 6*8w"?c
LfUigi Gramaccini
TRST, ulif.a Sčrri-ra vecshla si 2-5
&38 cogovnrag mr Plačilo is ooro;
Sprsjine 39 popravljanje Sivalr.lh »troje
v r ke^a 2i3tGfiis. Prodaja igel, oSja in aparata
Kupuje in prodaja že rabljen-šIvžMne stroje. 601
V novem bazarju
v ulici Befve dere št. 7
so d »bi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno želozae kuhinjzlis porod©. porcelan ia at&klo i&akor tudi velika saioga igrač.
Za obilen obisk se priporoča
EML JA NOVELLI
'Mov^ Mofe ličarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barr era vecchia štev. 2 Moderna d bro preskrbljena zaloga
klobukov is prvih tov&ren. Velikanska izbera angleških čepic sa mož2 in dečke.
Cene izredno zm r.?e. Sprejonnajo sa poprave.
L
jvicsio cosciancicn
kORcesicriiran zebra tehnik Trst ulica Pon'verosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9- I2V2 :n 2Vs-7. Cene zmerne.
s?
si;
illl

ftvtortzovana dunajska šola. ssa
— — ustanovljena — —
r^zaeja oblek, szdslavaaja oblek fn perila R&R SOVAH - TRST
Sam Luvur« 16, XH*
S ag.m.. LT^ kL !*JJMr' ■ .T r
.iMBUJliJor-nrouKM. II —1 » M i — 1 'JP
? 1
Dr. Leopold
zobozdravnik
Trst, Corso 17,
Ordinira cd 9 do 1 in cd 3 do 6 popoldne. — Izvršbe vsa dela po najmodernejših sistemih
Za t.bcgo znižana ceio.
= = urar in z-atar = =
Trst, uHco Vincenz«
Beilsiiž 51. 13 Mijmii csrrrs it. mm mtci>|
Bo&st izbo? ur
■■ \	vr-afra vrste, iiafcor tnčlj
.	u-hnuov. prrtano/ s <J!ja-
% y ^ /	Bik&ti in brca di^cman-
i^-i /	tov, žer aka verižice, sinu
^	in erebrse ra mofilic.
c?r to fcoMh'ur^nAitA fm;;
Nova prodajalna zlatarja-urarja
^essat&dro Zmm, trs!
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih.
Verižice, priveski, zapestnice, zlate In sr»-bn.e ure, stenske ure itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezhariie. One zinerse.
..mu-L.jL ji±il j-jl —it ju ■ mmri	'ur.wj}-/js««>r»ii v;-.
—TTiwr.	-TC: JI«"-'.	-fv^cu -»- —
UME N! ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiratp zobov brez S vsake bolečine S
Cr J. Će^m^k V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnil
- 1RST -
ulica dei!a Caeerma 5t. 13, I!, n.
KSederna žoSeoe ograjo 214
za vise (tivsroa), vrt«, tevsrne, dvtrlžča, prtsirre za tecsa Ud. Bastiovin katalog fite» 104 brezplačno.
rl\M industrija mm dežel" Ferfl JerWs SSfine - Rlsgertfurt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener- jj ===== stralse 45.	" |
UVlKUKKK U VMKKUZ *

Trst, ulica Riborgo 28, vogal uL Beccherie
VELiKR 1ZBERK izgotovlicnih moSkih oblek za odrasle In za ctecke; specijaliteti: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa itd
VELIKR IZBERR BLRGfl ZR MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri.---
— Cene, da se ni bati nikake konkurence. —
•;•*• mss^EsaBOBBasasssmsssEs Esmgs
Mowo pogrebno podjetje, Ti
(vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Vozovi z boirato opremo od najenestavtejših do najluksurijozne. ših. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce-e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna pohvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
r . .	,1 -------, -i _____i.__n. 0:_ j^.11.
Tr^t, nI ca Lazzaretto veccliio št. 45.
priporoča svoje sklaSiščc najboljših vsakovrstnih kož
ia vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Haročbe se izvršujejo hitro in tečno na vse strani. — Tvorniške cene. ::: ^AR0DN4 FOSOiiLN.CA iN HRANllNiCA v T vSTU :::
s H NOVA ULICA ŠT. 13, M. NADSTROPJE □ □
NA KNJIŽ CE IN TE-
KCČI RAČUN 03RESTUJE s polnimi
PRODAJA SREČKE NA MALE MESEČNE OSROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO POSOJA'AMENJIĆE IN VREDNOTE. = P SREĐUJE ZAVAROVANJA VSEH VRST. g
Keramične pinšče za podove m predelave poda
Specijalitet a:
plošče possb>
no močne m pr^c z^a iz ope« kamre SiECl v r Sora^ci
r^r: °%a?nazzo SUiero, al. Bachi sf- 9, Trst..
TRGDVSKO-OBRTKi ZADRUGA SSB? SSS£~
ul. S. Fraaeesco d'Asisi št. 2 L nadstr.
Posin« branilnlčnl račun 74.679	Telefon 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti Blavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
--male hracilno skrinjice
Vsaka družina, kaksr tudi vsak posameznik lahkt cfohl take tkrlnjic«, ki so primerne za prlhrar.jevanje malih in večjih »vot.
Skrinjice ea doba pri podpisani zadrugi,
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vssiogjJ, tudi če ni člaa in jih obrestuje po
4*1
Rentni davek od hranil, vlog plaČnje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in rroti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med nrudnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne ln od 3 do 5 ure popoldne.
Trgcvsko-ofcrtna zadruga v Trsta.
ul. S. Francesco štev. 2. L nadstr.	jE*
Mehanični zavod
za cementno industrijo
ABTURO MAYER, Tržič (Monfa cone)
z uradom v Trstu, ulica S. Cario 2 (LE,™)
projzvaja ln prodaja po konkurenčnih cenah
Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za
dovode in odvode, krovne skrli, stcpnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonirane posebnosti:
Brušene ploščice za prevlako in piošcice iz bisernice.
nuovo

ffštet f r©v»8tdate
(Novi deželni hotel)
Trst, iargo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
f\\\\\V\\VV\\\>
gSE* Odprla se je
« prodajo sladile, raznih vin in lilierjev v botiljkali
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafia S ega.
pmtBBEBBZ*.
i SMilto ojijD ln drv I
122 gorivo, petrslja ia stavb, materijala 4
f Josip Miceusi
| Trst, via San Ciiiino št. 2 (Sv. Ivan) I
KAROIv KLOSE
kleparski mojster na OPĆINAH
(b!izi kolodvora državne železnice) ima la3tno kleparsko in mehan čno delavnico <a s'a bena in šnd sirijska dela.
Se priporoča posebno za popravljavo trtnih Škropilnic za bakreni vitrijol, kakor Ludi sesalk vsakega sistema.
Prodaja kubinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka.
Zastopnik norega aparata za izdelovanje plina z žarečo lučjo in glasovitih dvokolea Styna Ivan Puch & drug. Gradec. Diirkotf it Diana in Neumann, „Germania" iz Dražtlan. Zaloga vseh potrebščin. Oelavni a za popravila.

imiio Mimm
©a a
TMST, ulica Glasu* Ctrducol iisv 23
s TELEFON Itav. Sif t« n
K'Wflfi9 «reij«, ntipillltl
U^icrci, o?ietA3 rok« ia »»f«, t«rrU«f
Liln) pscl^ «lmiti;&3 f%%i U eleLtroltra;> evtUc«	—
iaitalaoij*.
iMUZ-DlHm	sa
•j«z;a. S	Is	Ia
z z z z z z
Proračuni zastonj!
£
Popolne inštalacije za vodo, plin. klo.etne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stek'a
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater Trst. ulica Muda vocciiia 5.
RRh BfiTRGELJ
■■	čevljarski mojster
Trst, ulics Yittoria Colonna 10.
v bližini ulica Tigar), priporoča S3 slavnemu občin-tvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroVe. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
1LEKS FUA>C M A TEB - TRM
kave
TELEFON 1743.
Jžl vir za doblvanjo oečrne k i v e.
ilenn&ngiltf Trecca
Barriera recchia Štev. $ im« y«liko z&logo
pradmetov
VENCI
d« porMlutft ia biserov vezanih s isns žice, o i nmttnib cvetic ■ trat ko vi ia aapisi.
Sliki ia parceluistih fMh\ u spmaU z.
k#akcranoa« hi«.

Gostilna „hib Colomba"
Trst, ulica Commerc^ale št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila
vedno na razpolago.
postrežba togna. — cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik.
m
l rgovina kuhinjskih = potrebščin =
Trst, ul. GommercisSe 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste* klcvine, luči in lesenih priprav
0 ! n lO^OI Povsod rn<J>0, slo l*o In priljub-1 Xu a 10 J 01 tjencj c'cmtća sr d>tvo. Pri večj'h nmoćbah zn tn« zniž n? cen ;.
LEKARNARJA
o
i Jft
portavno zavarovan. — Pristen csino z nuno kot varstvena
z"1.'rnkO. Proti rsaki f.iisifi aeji b» bo Htrog« postop-Io i;a o.I gi pravice. Ta bal am je n jboljt* zdravi o pljučuim in pfniim ttoleznita, fea*lju, hri avostl, ttžk'mu dihanju, pljuč* • mu kataru in o*o>iu> proti iiiHuenci slabi pre>>avi, žel- d-l r i mil krčn, uoetju jetei iu o bisti, proii oslabel' Bt preh a. J je vi. zotiobjlu Iti uat im boleznim, proti trganji*, opafclinam j toinim bolezalm itd. "/» ali */i uli vtlika steklenica K 5'60
A.Thierryja

mazi □
j__
| '; -in eehter Balsera
i » ji — Sc'- »llcij»i
j K \ti->.~rf Ln Pregrada
j • - nV-isrt.-iiT.-v^
edino pristno	—t^V i
ranesljivo lećil- j^
no za ran«*,	■f.'Sft^
oti kiine,bcrtra-	v' /"'
nj'ije iz telesa
vat- fiko<l!ji'n »novi in večinoma uamestuje rnučnt- operacije Učinkuje tudi protiBtarim ranam.
Dve dozi *tan6ta samo krone 60 stotink.
Dobiva se: Lekarna pri i?ngeln varuhu, ADOLF
THIERRYt Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se
v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož.
mm
K;-jizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja
Prva sisačka rukotvor-nica tambura S. Stjepušin
SltsEK, (Hrvatska). Odlikovan na pariški izložbi leta 1900 in na milanski izložbi leta 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice ima razna godala kakor. gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okprine itd., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilu-strevan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj.
V isti tovarni izhaj strokovni tamburaški mesečnik pod imenom nTVma burica", ki prinaša razun poduka krasne tamnra-e ške partiture ter t stan ' letno samo 8 kron.
jfinton pilato
Novo skladišča istrskih vin
Tr. t, ulica Commerciale 328
(i'endice d; Scoicola).
Prodaja na drobno in na debelo
- Postrežba na dom. -
CENE ZMERNE.
CENE ZMERNE.
:i «n Slovan
Kadar kupujete pri tvrdkah katere cglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas s naSem listu, ker fz!:o bode znale dotične tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvr&ajo v Edinosti, dobitek, in radi ♦egt bodo uvrJčale svoje oglase tu^i v bodof« v naSem listu. Za te bodete bolje postreženi, zraveit tega pa pomagate s tem m& :: terijalno listu „Edinost" ; t
Oblikovana pekarna in slaščičarna
OlnKo SkerK - Trst
in
d) O
o u
Si 3 C"
o n.
£
V Sf*-- ' ; w - -
■ BtJr
T)
o
CL.
<
S'

Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čf»j in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz . najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina ia likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulica Scaiinata št. 1.
Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me njuje zlato srebro in drćgccenos i. - -
Oea. priv in kr.
Avstrijski kreditni zavoft
za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 Gaetno poslopje) sprejme v svoje
jeklene varnostne celice
sdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolini saJamSene proti pežarn ia vlomu, pohranio spravljanje vieanot. kakor tudi aasio po ^i&co zaprtih zavojev, ter dH v dotičnih jeklenil celicah v najem
varnostne shrambice (ssfes) :
az'iČnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrod nostsi papirji, listlr>e, dragulji itd
varnostne celice ne more nihče drugi odpre' kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
itranltiie vloge m kstfiž&
in jih obr6atnje do nadaljnega obvestila
po 3 V/o
Eentni davek pb6a direktno sairod. Bavi ae tudi z vsemi bankovnim! posli, te: savarovazjeoi proti zg-aoaa na žr^b^njn

Dobro vpeljana
pri Bohinjskem jezeru
(poleg deželne ceste)
nmHn s ^oncesU° opravo. — JJI vJUd Gostilna ima več sob za
prenočišče. — Več pove: Gozdar Logar,
p. Gorje pri Bledu.
Podpisana javljata slavn občinstvu, da sta prevzela
: brivnico :
gosp. Lj*ub;ča na Opčinab, ter se priporočata za mnogo-brojen obisk.
Janko Cabr in JVtiloš jmeš.

Prodaialnica ur in dragocenosti

€w. Bueher
(ex drug Dragotina Vetjeta)
Trsi	Corso it. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
■! I	------
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti dl Rolano) Tel. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, s-ladoled in vedrio sveže
pivo. Poleg t»-ga ima vsako- _
vrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne Snaga zajamčena
Zaloga to- Ia fnozem. vin špirita likerjev h razprodaja na drobno In debelo
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št. 6, Trot
(Nasproti Caffe Centrale)
Velik Iibor francoskega Šampanjca, penečih dettrt-nih italijanskih in a vatro - ogrskih vin. Bordeaos Borgunder, renskih vin, Mesella In Chianti. Rnm konjak, rana £ganja ter posebni pristni tropinovee, ■livovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, dolli it dotičnih krajev. Vsaka naročba ae takoj Izviil. Ratpo-b^ja m po povzetja. Ceniki na zahtevo in franka
Razprodal« od pol litra naprej, su
ASSICURAZION! GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalniea v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1911 K 416 840.622-40. — Giavnifia za zavarovanje ži* jenja dne 81. decembra 1911 K 1,189.790 307-74 — Plačana podvračiia od leta 1831 de
81. decembra 1911 K 1,063.798.459 33.
8 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjen« nnjvečo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e :
I.	Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrfiiti voj gluibo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l00/oa od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da ae plačevanje izvrši v teku .6 mesecev po preteka rok
II.	Veljavnih po pretekn 6 mesecev od isdanja:
a) zavarovanec more — ne da bi za to plaval posebne preoaije in brez vsake formalitete — potovat < in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejubodi deželi tega sveta (Svetovne police) Društvo je zavetano pUčati celo vlogo, tudi v slučaju če pade zavarovanac v dvoboju.
III.	Veljavnih po preteka enega leta po izdanja polloe:
a) zavararovanca se oprosti plačevanja za msšana zavarovanja v slučaju, da postane neapcsabei za delo.
IV.	Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnoat zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi za?arovanec umrl vsled samomora, ali pOBku-c) šenega samomora.
Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4'/*0/,,.
DruStvo spre^ma zavarovanutda&zij
življenje, požar, prevažanje In ulom.
:: V dobroznsm mani fakturni trgovini ::
Zalred
Ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanetti)
se dobiva vsake vrste blaga, posebno
SSP volnenega blaga za ženske obleke
in tudi cvetlice ter peresa za klobuke
vse po nizki ceni brez konkurence
Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem
:: Točna postrežba ::	^gfrfld.
PRIHRANKA
50°
SO vinarjev stane steklenlčica
Rumarum
za I liter ruma, ki ga lahko napravi vsak. Dobi se ga pri
Martinu Dovgan,
Trst, ulica Giulla štev. 86.
IBH
ZdraunlSKo mklinlčno I potrjeni uspehi
doVazujejo, da je pri bolečem kašlju otre k in odraslih
THYMO*EL SCHILLAE
dragoceno in koj učinkujoče Sied tvo.
Be edna znamka zavarovana. Ublažuje kaš lj, ga manjša, odstra-juje ka ar. pospešuje spuščanje glena ter po-
tež-oče pri dihanju. 1 steklenica K 2-20. Po pošt', če se plača rnap ej K 2*90 se pošlje 1 steklenico K 7 — 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne d jte se premotiti od nikogar, da vzame'e nadome-t lna sred-st a.
TpraSajte svoj sra zd-avnlka.
Prip avljatelj in gUvna zaloga :
LEKARNA B. FRAGNER
c. kr. dvorni zabgatelj, - Praga, III., št 203.
Pazite na ime i delka. izdelova elje in na varstveno znamko.
Prostovoljna dražba.
Dne 17. X. t. 1. (četrtek) ob 9. uri dopoldne se prodaja v Riken-berku na prostovoljni dražbi v zapuščino pok. Emila pl. Pregl iz Rihen-berka spadajoče posestvo:
I. Hiša št. 50 z dvoriščem in vrtom. Zapuščinsko-uradno vgotovljena vrednost, obenem izklicna cena 8622'— kron.
n. Pare. št. 1383/1 gozd v obsegu 2 ha 26 a. — Izklicna cena 1500 — kron.
Hiša leži prav blizu postaje, gozd je zraven vasi. Pražbeni pogoji so na v-pogled pri c. k r. okrajni s o d n i j i v Ajdovščini, pojasnila daje upravitelj zapuščine dr. D. Tre o, odvetnik v Gorici.
Pri reumatizmu ln ne> rolglloli
blaži bolečine, pri trganju odstranjuje otekline ter napravi ude zopet gibčne, odstra-jnje nadalje neprijeten obČu tek mraza, za drčnjenje, ma-ažo, ob-kladk • in kopelji pripravni
CONEMIEUMUN
Besedna znamka zavarovana.
Falite na ime ime Ka ii itdelorafiia.
Tudi če se ga dlje ča>a vporablja nima nikakih škodljiv.h učinkov, zato bolji oego do sedaj rabljeni narkotični zdelki 1 c*ka 1 krono. Pv, pošti proti nap ej poslanem znesku 1 cevsta K l-50 i 5 cevk w f» — > franko. 10 cevk „ 9 — j Izdelovanje ln glavno sklaMSče:
LEKARNA B. FRAGNER
c. k dvorni 7alagatelj PR 'GA III, 203. Zaloge o 1 kam h.
Ia_o_neLRlnar_o^oo§J^e
O^Use (Inserate) ireba n&slovljati no ta Uredništvo lista, in na na Tiskarno >Edinost«, na na .Narodni Dom" in m* *.a „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
m „inseratn! oddelek" nosesa Usti
■ ■ fcli Upravo. =3
Uredniltvo, TIskarna, Narodni dom n Hotel Balkan nimajo z oglasi nlka-tegm opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki na-
rsČzjo ojlaic v naSem listu bi It IA, da '»•do liti tcCno uvrSČeni. — — — —
prava delavska Šola. V tej šoli se bodo učili različni, za delavstvo koristni predmeti. Kdor bo zahajal pridno v to šale, se Daučl marsičesa, da si pribori boljšo službo, če se bo učil pridno in vstrajno. NDO Je že pred dveml meseci naznanila, da se otvori sociialna šola. Vsi tržaški slovenski delavci so to dobro znali že zdavnaj. Toda, ko se Je vršilo minulega torka prvo predavanje, smo opazili samo kak'h 25 poslušalcev. Mari ni to sramota! ? Cemu se potem trudi NDO? NDO hcče slov. delavstvo povzdigniti potom izobrazbe in mu priboriti lepše življenje. A slov. delavstvo vsega teg noče, o izobfazbi ne mara slišati niti be sedice. Slovenski delavci! Ponovno vas opozarfamo na socijalni tečaj. Sparnetujic-se I Priha|f Jte na predavanja v obilnem številu I Upamo, da nam ne bo več treba nastopiti tako ostro, ampak, da slovenski delavci izprevidijo, da brez izobrazbe ni dru ztga, nego hlapčevstvo, sužen|stvo. Upamo, da zaf-no zop t pridno obiskovati predavanja v NDO. Predavanja se vrše ob torkih in petnih od 7 do 9 zvečer v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška, 2. Vstopnin? samo 2 vin., tako, da ne bo imel nikdo Izgovora, da ne more.
—	Slovenskemu ženstvu! Centralni odbor NDO naznanja, da se bodo vršila predavanja tudi za ženstvo; istotako govorniška šola, in sicer ob nedeljah popoldne, ker služkinje med tednom niso proste. Prihodnjo nedelio pa se vrši sestanek ženske skupine NDO. Občni zbor ženske skupim se skliče v najkraiš-m času.
—	Skupina NDO „Cistitn'ca petroleja" v Skednju sklicuje za d a n e s cb 4 in po! Javen shod v konsumnem društvu pr Sv. Ani.
Ker se sestavi na tem shodu sporne niča glede skrajšanja delovnega časa v či stilnici petroleja, je potrebno, da se shoda udeleže vsi delavci te tovarne. Odbor.
—	Skupini „Sv. Andrej" in „Sv M.rko* skifcufeta za danes ob 10 dopoldnt društven shod v društvenih prostorih pri Sv, Jakobu. Dnevni red: 1.) Delavstvc tehn čnih zavodov in organizacji" ; 2) Notranje zadeve N. D. O ; 3) Sluča|nosti.
Delavci 1 Vabimo vas, da se udeležite tega shoda polnoŠtevilno.
—	Zidarji!! Če se vam pripeti v uradu posredovalnice dela zidar|ev (v kon-sorciju) kaka krivica, bodisi po uradniku, ali sccijalnodemokratskih zaupnikih, nazna nite to nemudoma centralnemu uradu NDO., ul. S/. Frančiška št. 2. — „Narodna delav ska organizaci|a" bo postopala proti nered nostim v tej posredovalnici z vsemi sredstvi
—	Danes ples, ki prične ob 4. r o poldne v društveni dvorani NDO, ul. Sv Frančiška št. 2.
—	Delavci I Preskrbite si brošur« NDOl Ona 12 vin. Dobiva se v centralnen uradu NDO.
—	Posredovalnica dela NDO S'užbc iščejo mehanik, sluga in oekov-kt pomočnik
—	Sce Jalni tećaj NDO. V torek od 7 do 8 zvečer dr. K i s o v e c : Bolniške blagajne in njih poslovanje* ; od 8 do 9 zvečer dr. Še mro v: „Karteli".
Vesti iz Goriške.
Narodna delavska organizacija v Gorici priredi danes ob 4 p pol me \ prost pri „Z'atem jelenu" II. vinsko trga tev. Med vinsko trgatvi,o konceit in potem ples v dvorani. Ker je na sp< redu tudi go vor zastopnika centrale NDO iz Trsta, Jt potrebno, da se udeUži te prireditve v s t gotlško narodno delavstvo, da spozna veliki pomen organizacije na narodni podlagi. Upamo, da se to tudi zgt.d«. Rizmert goriškega slovenskega delavstva niso najbolj, zato bi bil že skrajni ča<, da se pričm v Goiicl z energičnim delovanjem. Goriško de!e\stvo, vzdrami če !
Danes vsi na prireditev „Nar. delav. organ zacije" !!
Iz Devina. Ker nam tuk jšnje župan stvo ni dalo dovoljenja za javtn ples, se b' isti vršil danes v dvi rani g Plessa brez vstopnine. Obenem se vrši tudi žt naznanjena veselica z že {.riobčcnim sporedom.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. (Socijalisti proti socijalistom) Socijalist sem in ostanem p j s.ojera pie pričanju. Zato pa hočem, da se tudi dela po — soci alno demokratično. To nsgiašam vedno in nimam pravega zaupanja dj na šega vodstva. Zavračajo me z očitanjem, da sem „narodnjak"! Seveda: ktr men. socializem ni isto kakor izdajstvo na svo lem lastnem narodu, mi naši slovenski re negfitje, ki imajo v „Lavoratoru" vrata m stežaj odprta, očitajo, da sem naiodn.ak. To so tisti slovenski renegatje, ki vzi<c temu da se označajo za socijalne dem> krate ir internacijonalce, ob vsasi prshm branijo ita lijanstvo Istre, vkljub dejstvu, da je ta dežela po 2 tretjinah slovanska. T re| tako Je: če slovenski pošten sccijami demokrat brani pravice svojega naroda, ki ga je — kakor vsak pošten človek m ne na Šsodu svojega političnega prepričanja — dolžan ljubiti: to ni socijalist, je narodnja«, nacijo naltc; če pa slovenski odpadnik, ki sluča|n» formalno pripada k socijalno deroukratičai strank?, lomi kopje za italijanstvo dežele, ki
ni italijanska, in s tem izdaja svoj narod v nasprotstvu z brnskim programom: ostaja vendar slej ko prej pravi socijalist in — in-ternacijonalec!!
Pa k stvari!
Neka) časa sem bil jaz zaposlen kakci zidarski delovodja v „Narodnem domu" \ Sanvinčentu. A nemalo sem se začudi!, k< mi Je povedal neki delavec, da ne bom več delal, ker groze (socijalisti, seveda), da me nabijejo, ako bom delal pri narodnjakih. Slično me je svaril čez par dni neki drug delavec. Nad takim — socijalizmom sem st zgražal tem bolj, ko sem vedel, da v San vinčentu bivajo sami Hrvatje! Torej niti dela in zaslužka ne bi smel sprejemati pr svojih lastnih krvnih bratih! Nu, kmaiu sem prišel na sled možem, ki zahtevajo, d< bodi socijalni demokrat sovražnik vsakemi narodnemu napredku — seveda, če ne gre za italijanski narod — v toliki meri, da ni? poštenega zaslužka ne sme sprejemati oo svojih lastnih bratov J Nekoliko dni poten me je namreč pozval k sebi zdravnik dr Jug. Tega gospoda poznam prav dobrt kaKor — socijalnega demokrata. Nisem to rej slutil nič hudega. Nemalo sem se pr zsčudii, ko sem videl, da Je „gabineto* kamor me je pozval, pravo gnezdo italijanskih renegatov, ki Jim nalaga, da vzdržujej< „italijanstvo" v Sanvincentiju." To so va*k župan, župnik in gospod zdravnik. Ti Slovani branijo torej itaiiianstvo v selu, kjer nt najdeš niti treh resničnih Italijanov. Nasto-oajo brezobzirno proti vsakomur, ki si upal v njihovi navzočnosti spregovoriti besedo * svojem hrvatskem jeziku. Sed3j mi ie bile jasno, da gonja proti meni — sccijali>iu — prihaja iz te^a gnezda, ki mu načeluje „socijalist" Jug!
O tem nesocljalističnem, italijansko-šo vinističnem, hrvatskemu narodu sovražierc postopanju tacih nazovi-socijalistov, ne govori in ne piše seveda noben „Lavoratore" 1 seveda: če gre za Italijanstvo, je to p i n^h patentiranih socijalnih demokratih — nekaj druzega ! Po njihovem imajo le pravic« do življenja vragovi, a kdor ni vrag, ta na; pogine I
C. kr. pošta v Draguću. Nsš poštn-urad je ostal seda1 brez uradnika; dosedanj je umrl pred nekuliko dnevi. Pcšto vooi nadč lje žena pokojnikova, kar ni prav, kei nima nlrt sposobnosti za to, niti ni kval f -cirana. Čudimo se, kako more c. kr. peštne-ravnattlistvo v Tistu prenašali take anomalije, kaki r je to, da ženska brez izpita vodi c kr. poštni urad. Da predočimo sposobnost dotične gospe, naj navedemo par eklatantnih primerov. Nedavno se je pripetil slučaj da je na stranko Š v Draguću pr šel po pošti sodček. Dotični stranki pa ni iz pravdnih ozirov konveniralo, da sprejnn sodček, zato je hotela vrniti sodček, odko 1er je pr šef. A kaj se je dogodilo ? Ne ^posobljena pcštarica ni hotela tega storiti in se je izgovarjala na vse načine. Stranki ni preostajalo drugega, nego da je obdržala sodček, kar fej je bilo v veliko škodo Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, kako prihaja stranka do tega, da radi neznanja ntkvalifcirane „poštancea mora trpeti ob čutno materijalno Škodo ? !!
Drugi slučaj je nekorektnost v našem uradu, da se denar nt- »z lačuie adre?a:u rako|, marveč da treb i č kat včasih tud-do 8 dnij po dospetju K znice. Kaj hi reklo c. kr. poštno ravnateljstvo, ako b: stn-nfce zahtevale obresti za prekasno izplačani denar? Nam se namreč zdi, da denar mora biti Izplačan, ako že ne istega dne, ko je došla nakaznica, pa vsaj naslednjega dne. Tako je vsaj na drugih poštnih uradih Pfi nas v Draguću pa ne velja to pravilo, a to jedino radi tega, ker poŠta nima vspo-sobijenega uradnika.
A kar naj rečemo šeie o omotih, ki se 'idpcšil^o z dra^uško pošto ?! Malo večp £av,»j mora čakati, da nanese slučaj, da kak dobrodušni kmet gre po svojem poslu na kolodvor Cerovlje, pa* 'emlje iz milost sebi j tudi dotični » vo: Ako pa ni takega slučaja, dogaja "e, na ta*ov omot lež> oo več dni v pošinem uradu, da morajo na njem tudi miši poskušati svoje zobe. To pa zopet Zr.to, ker je urad prepuščen nevspo Nobi;eni osebi brez izpita. C. kr. poštni ravn te j stvo nam mora priznati, da v take os> bo ne moremo imeti zaupanja, kajti izpit je čin, s katerim se kaka oseba vsposobija ia vodstvo tako v&žnegć. ureda.
Priobčili smo te nepravilnost?, da st c kr. poštno ravnateljstvo u ve; i, da nespo s< bna ženska — in k temu Še brez itpita
Sukna,
loUi e ui oi'jUiiu uing<» zh gospode in dame pnporoč* karel kocian. tovarna sukna v Humpolou (Čedko) : : U.orui fran-to. : :
Cabaret „Maxim44

• •
Ravnatelj: K. Maurice. TrS', Ulica StacliOIl Št. 10. Ravnatelj: K. Maurice.
Danes in vsak večer
velika Varicte - predstava
z bogatim Tsporedom.	Začetek ob 9 uri. Konec??
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krono.
Radoslav Petrić - Trst
ulica Geppa 12, telefon 10-25.
Odlikovane kleti dalmatinskih vin
= ASU In KIPEČI REFOŠK =
garantirani, pristni in ugodnega okusa.
< ENE ZELO ZMERNE
za gosp. krčmarje, gostilničarje, trgovce jestvin in za domaČo nporabo.
Postrežba brezplačno na dom.
Kdor poskusi ASTI in kipeči REFOrfrC Radoslava. Petriča, ne kupnje več vina drugih vin.
i i-f
SPI.HANH KSPI-uvtiSI*** K;:---»J3
ms
<Pl

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilltične in kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicol6 Štev. 9
nad (Jadransko banko). _ Sprejema od 12 do l. in od 51/, do 6l/» pop.
^il—_==	iy
s Umetni: fotografih)
h oteiji
23 «11m Ut> Itev. 41 (pritličja)
DR
%
&
Zalosn sodčekou za vino
starih, že rabljenih, in novih, iz debelega -	lesa, z belim Železom. ===
Trst - ulica Padti'na št. 19 - Trst
f—
S hiiHU mUI fc I tat m* ruftoi
pI
MS
wU* fsagrUto Irik, k*.
vukomiBt «9oa«mlk» 1M. M. >«*.
Posebnost: Povečanj* vtakat&re fotografijo.
K*41 Bd«fcBo«t1 P. B. aaratalko* iprtjau uroA« Ia )U InttsJ« u <smb, «*«nta*iiM tadl ssaaj MMU
Austro - Američana
===== brza zveza z Ameriko.	—
„Sofia Hohenberg" 17. oktobra v Rio de Janeiro, Santos, Mon-tevideo in Buencs-Aires.
„Laura" 19. oktobra v New York.
, Mart ha Washingtona 26. okt.
v New York. ,Atlantaa 31. oktobra v Patras, Almeria, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za P*rras, Palermo, Cadii in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piccolo it. 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst. ulica Ponterosso 4t. 3, I. n.
LJUDSKA JiRANiliNieA ip POSOJILNICA v TRSTU
V lastni hiši ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste)
Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek.
4'
i °l 2 0
Za vlagatelje jamčijo vsi člani zadruge z vsem ===== svojim premoženjem.
Uradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
—	ne more vodUi poštnega urada. Bilo je ;akih nekorektnosti tudi popre', ali molčali smo Iz različnih obzlrov. Stchj pa ne mo retr.o več prenašati tega, posebno še, ker vemo, da neki italijanski agitatorji zbirajo podpise v prilog tej sijajni poštaricl. Sporočamo c. kr. poštnemu ravnateljstvu, da ne bomo mirovali, dokler ne izginejo te ano malije, ker je tudi v interesu države, da se pošte redno upravljajo.
srzojavne vesti.
Jukić — obešen ?
ZAGREB 12. (kv.) Sncči se je nena dcma raznesla po Zagrebu vest, da jt smrtna obsodba Jukiča potrjena in da se izviši obsodba ddnes zjutraj ob 4. Po mestu je zavladalo velikansko razbili jenje. Ljudstva je k r vrelo po ul cah in se zgrinjalo okrog sodnih zaporov, ki so bili zastraženi s poli cijsfeimi in orožn škimi kordoni. Tisoči ljud stva so bili na ulici in bati se Je bilo de monstrac j, ki bi v svojih grozovitih posle dic< h bile take, kakor Jih še ni videl Zagreb.
P zno ponoči se je šele izvedelo, da vest ne odgovarja resnici in ljudstvo se je nekoliko pomirilo. Vendar pa so tudi dane-; ves dan razburjenje nikakor nt poleglo.
So namreč ljudje, ki trdno verjamejo oni prvi vesti in ki Jih ni mogoče prepričali, da je Juk ć še živ. Z druge strani pa se zatrjuje, da bo obsodba izvršena v pontdeljek.
Is cf cijalnih krogov prihaja pojasnilo, kak ) je nastala vest o izvršitvi smrtne ob soobe rta Jufciću. Med Jjkćevirni soobso-jenci je nastala revolta menda zaradi vesti, da jč snvtna obsodba Ju*iča potrjena. Za radi tc-ga je oblast odredila pomnežitev varnostne straže, revoit:ra[oče jetnike pa so potekrili po samotnih celicah, so pa jim poz :eje, po posredovanju n.lhovih braniteljev zop t dovolili prejšnje olajšave.
Pomnožitev varnostne straže je v ljudstvu pubudila slutnjo, da se namerava iz vr::id smrtna obsedba na Jukiću in vesi se je razširila po bliskovo po vsem mestu
—	f?jzbur|enje se, vk;jub vsem zatrjevanje-'.] z uradne strani, da je vest neresnična, nikakor še nI polegla, in ves Zagreb raz pravlja danes edino le o tem, ali je bil Ji-kić res že obešen, ali pa, da se to zgodi t* dni. Bati se je, da pride vsak čas do demonstracij.
DUNAj 12. (Izv) Z zanesljive strani se
zatrjuje, da je Jikić pomiloščen; vsekakor pa da mu bo prsojena dolgoletna ječa.
Avstrijska delegacija.
Vojni odsek.
DUNAJ 12. (Kor/> Danes se je sestal s se;i vojni odsek avstrijske delegacije da razpravlja o vojaškem kredita. Pri tem je iijivil del. Nemec, aa ne bo g'asoval v-dovoljenje kredita, ker nosi agresiven značaj Del. Exner pa |e rekel, da ga predloga ni iznenadila • a če ga je, ga je zato, ker stavi manjše zahteve, nego Je bilo pričakovati. Po nekaterih podrobnih izvajanj h pa je izjavil, da bo glasoval za predlogo. V imenu Poljano/ je it|avil grof Skarbek, da bodo Judi Poljaki glasovali za kredit.
Nato je odločno poudaril vojni ministei Auffenberg, da gre tu za kredit za preuredio vojaštva. Ta je nujno potrebng, kar se vidi izlasti v hudih Časih, ki se obelajo. Sploh se opaža, da vse vlade brez hrupa, a vztrajno pripravljajo svo|e vojaštvo in če tudi čutijo povsod potrebo po miru se vendar ne sme pustiti, da postane državt popolnoma odvisna od drugih.
Poveljnik mornarice grof Montecuccol je inotako poudarjal, da kredit za mornarico ni drugo nego dodaten kredit fc onim 312 miljonom, ki so bili lani do voljeni. — Govoril je tudi o potrebnosti novih monitorjev, ker jih imajo tudi druge
države. Qgrs^a delegacija.
Bosenski kredit sprejet.
Pri današnji plenarni seji se je vršilo posvetovanje! o bosenskem kreditu, ki je b 1 po kratki debati sprejet. Nato je bila seja zaključena.
V ponedeljek se posvetujeta vojni in men riškl odsek o dodatnem kreditu, v torek pa pride to vprašanje tudi pred pleaum.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 12. (Izv) Državni zbor |e skli can za 22 okt. ob 11 predpoldne.
Čuvaj na Dunaju.
DUNAJ 12. (Izv.) Danes se je mudil na Dunaju kraljevi hrvatski komisar Čuva ln se je posvetoval z ogrskim ministrskim predsednikom Luhacsem o hrvatskih tekočih zadevah.
Koblitza še nimajo.
PRAGA 12. (Izv) Oni sumljivi človek, ki so ga prijeli na Reki kot Koblitza, ni morilec, ki ga iščejo.
Finančni položaj na Grškem.
DUNAJ 12. (Kor.) Iz Aten poročajo: Na Grškem še ni bil izdan moratorij, vendar pa se predloži tozadevni zakonski načrt grški državni zbornici takoj po njeni otvoritvi, ki je nameravana prihodnji teden. Odlok grškega justičnega ministra odreja od goditev vseh sodnih postopanj proti strankam, ki so prizadete po mobilizaciji.
Delegac-jski dinej pri cesarju.
DUNAJ 12 (Izv.) Pri cesarju seje vršil danes prvi delegacijski dine, pri katerem e nagovoril cesar do 60 oseb, s katerimi se Je zabaval v 35 minut trajajočem cerclu
0	zunanjem položaiu. Zelo dolgo je govorit
1	grefom Clam-Martinicem. Z dr. Šušterši-čem je govoril o delovanju v vojnem odseku.
Bolna kraljica.
STOCKHOLM 12. (Izv.) Kraljica Vik torja je težko zbolela.
Železniška nesreča.
DUNAJ 12 (Kor.) Koroški brzovlak št 10, ki prihaja po voznem redu na Dunaj ob 8 30 zvečer, je bil nekoliko zamujen in je pred uvoznim znamenjem v postajo Meid-ing zavozil v ranž mi vlak. Dva potnika in •eden železniški uslužbenec so bili lahko ra njeni. En osebni vez je skočil s tira. Oblast je odredila preiskavo.
Splavljenje avstrijske vojne ladije.
TRŽIČ 12. (Izv.) Dne 26. t. m. spuste v tukajšnji ladjedelnici v morje vojno ladjo „Salda". Kumovala bo sopr. ga tržaškega namestnika, princesinja Frančiška Hohen
ohejeva.
Italijanska zmaga.
RIM 12. (Kor.) General Briccola je javil uradno iz Derne, da so Ital jani, oprti ia s?ojo artiljerijo, pognali v be? veliko regularno turško-arabsko četo. Turki imajo ->a|e velike izgube, Italijani pa le 12 mrtvih in 83 ranjenih.
Italijansko-turška mirovna pogajanja.
CARIGRAD 12. (Kor.) Kakor se čuje, se tičejo potežkoče v turško-italijanskih nirovnih pogajanjih vprašanja denarne odkod aine.
Vojna na Balkanu.
Huda cenzura.
BELGRAD 12. (Izv.) Tu se izvaja vedno huja cenzura za pisma in brzojavke.
General Lipovac v Srbiji.
BELGRAD 12. (Izv.) Tu pričakujejo ru skega generala Lipovca, ki stopi na čelu ruskih in srbskih prostovoljcev.
Srbska vojna napoved.
BELGRAD 12. (Kor.) Tu vlada obče menenje, da izbruhne vojna od strani Srbije iiajpozneje v sredo.
Grški vrhovni poveljnik.
ATENE 12. (Kor.) Prestolonaslednik Konstantin je danes ob 8 zjutraj s svo-j m najstarejšim sinom, princem Jurijem, in j spremstvu generalnega štaba odpotoval v Tesalijo, da prevzame vrhovno poveljstvo >ad grško armado. Ko se je kralj poslavljai od prestonaslednlka na kolodvorom in ga je prisrčno objel, jima je zbrano občinstvo prirejalo viharne, vedno se ponavljajoče avacije.
Turški ministrski svet.
CARIGRAD 12. Ob 430 pop. (Kor.) Ministrski sret že traja od 10 dopol 'ne n se posvetuje o načrtu ministra zunanjih tadev za odgovor na noto velevlasti.
Sultan izdal proklamacijo.
CARIGRAD 11. (Kor.) Sultan Je izdal na armado proklamacijo, v =-aieri pravi, da ves svet pozna miroljubnost Turkov. Turki ne žele motiti sreče in napredka nobenega naroda, ne bodo pa niti dopustili, da bi <do rušil njih srečo in oviral njih napredek. Proklamacija izraža nado, da se čete pokažejo vredne svojih prednikov, ter da bodo l navdušenjem branili tla domovine proti sovražnikom, ki hočejo Turkom ugrabiti njih dedščino in uničiti njih otroka. Konečno iz raža proklamacija uverjenje, se bodo iste >zkazale vredne svojih bratov v Tripolitanijl, er dodale zmagam svojih prednikov novih itnag.
Turška mobilizacija.
CARIGRAD 12. (Kor.) Kompetentni <rogl zatrjujejo, da se viši mobilizacija hitreje, nego se splošno misli. VeČina anatol-kh čet se prevaža, preko Rndosta, manjši lel pa preko Sv. Štefana. Druga in tretja dl?izija ste že odšli, dočim je prva v Albaniji. V Carigradu ostanete samo d*e re-dfski diviziji, a nobena redna četa. Splošno *e smatra, da bo zbrala Turčija tekom tedna 160 000 mož na črnogorski meji.
Nemiri na Samu.
CARIGRAD 12. (Kor.) „Ikdam" poroča, da se je položaj na otoku Samu zopet po slabšal. Upornikov je vedno več in knez v Vathy je v taki stiski, da je dobil od vlade lovoijenje, da se umakne.
Grška kupuje ladje.
PARIZ 12. (Kor.) „Echo de Pariš* piše, ia je Grška oklopno križarico „Chr.o", ki e bila v Angliji zgrajena za Kino, kupila za nekako 300.000 fantov. Križarico spravijo nemudoma v grške vode. Zopet pridobljena turška postojanka.
CARIGRAD 12. (Kor.) Vojno ministrstvo lavlja uradno, da so turške čete po strašnem boju zopet zavzele hrib Zagzate, ki so ga zasedli Črnogorci.
Črnogorske izgube.
PODGOR1CA 12. (li ) V b^iih za Tud >o izgubili Črjogoict krog 500 mož, ki so jo večini ranjeni. General Maitinovič bombardira že od včeraj Tuzi.
Srbija začne z vojno.
PARIZ 12. (Izv.) Dopisniku „New Yor* Heralda" je izjavil srbski ministrski pred sednlk Pašič, da na mir sedaj že spit h ni več misliti.
Operacije črnogorskih čet.
LONDON 12. (Izv.) Poroča se semkaj, da koraka o Črnogorci od vseh strani proti Stadru. Na eni strani koraka princ Mirko od Podgorice, a na drugi strani general Martinovič od Bara. Do sedaj so poslali Črnogorci že mnogo jetnikov v Črnogoro. Makedonski Bolgari bele v Bolgarijo.
SOLUN 10. (Kor.) Glasom poiočil oa bolgarske meje je bil dan tam miren. Mnoge bolgarske družine so iz strahu pred vojno zapustile svoje domove v vaseh ob bolgarski meji, ter pobegnile v Bolgarijo.
Turki so odbili vse črnogorske napade.
SOLUN 10. (Kor.) V okolici Tuzi Jav-liajo o hudem boju med Črnogorci in Turki. Glasom sera doštih vesti so turške čete dosedaj odbile vse črnogDrske napade.
Črnogorci so osvojili pet turških fortov.
CETINJE 12. (Izv.) Dve črnogorski diviziji sta včeraj napadli z 9 topniškim' baterijami turške nasipe in forte Dečiči in Lipsamen, potem forte Piavnica, Mileš, Begaš in Vranja, ter jih po hudem boju vzeli z naskokom. Po 14urnem beju je za-Jhrala na vseh fortih črnrgorska zastava Črnogorci so imeli 32 mož mrtvih in 48 ranjenih. w Turške izgube niso znane, a st znatne. Črnogorske čete napredujejo zeli hitro. Njih pogum in njih navdušenje se ne da popisati. V vsej Črnigori vlada veselo ?n slavnostno razpoloženje.
LONDON 12 (Kor.) Posebni dopisnik Reuteijevega bho-ja Javlja iz Podgorice dne 10 t. m. ob 4 40 popoldne: Danes opoldn«-so Črnogorci zavzeli turško utrdbo Rogame v bližini mesta Tuzi. Z bojišča so prinesli sem mnogo ranjenih. Bolnišnice so prenapolnjene. Kralj je v bolnišnici obiskal težko ran]ene vojake, ter se jim zahvalil v imenu domovine.
LONDON 12. (Kor.) Posebni dopisnik Reuterjevega bi»o javlja iz Podgorice dnt 11. t. m. ob 9 20 zvečer: Preko 6000 Ma lisorov se Je ujedinilo, ter se bojujejo za hrbtom turške armade. Nekaj stotin jih jt došlo v Podgorico, k,er zahtevajo orožje.
Črnogorski boji.
PODGORICA 12. (Kor. Ofidjalno). Na celi fronti |e trajal danes celi dan hud boj Srednja armada pod poveljništvom prestolonaslednika Danila Je napadla utrdbo Rogame, ki Jo je tudi zavzela opoldne. Artiljerija je bombardirala močno utrjeni hrib Vrano v zetski ravnici. Proti večeru se je infantenja pomaknila naprej. Nastajajoča noč je pie kinila naskok.
Popoldne so poskusili Turki ofenzivno akcijo proti južni armadi, ki je pod povelj ništvom generala Martinovića, pa so bili odbit".
Črnogorci so imeli pri zavzetju Dečiči veliko mrtvih in ranjenih. B jlnišnice v Pod-gorici so prenapolnjene. Kralj je dvakrat posetil ranjence v bolnišnicah. Kraljičina Ksenija vodi tamkaj postrežniško službo. Med ra njenci se nahaja veliko Malisorov in turšk'h vojakov. Dosedaj so transportirali v NikŠ č nad 300 vojnih ujetnikov.
Mesto Tuzi in okolica s posadko vred sta bila danes ponoči tornirana in popolno ma odrezana od Skadra.
Vojne priprave v Rumuniji?
BTKAREŠT 12. (Izv.) Dosluženi vojaki, ki bi se imeli sedaj vrniti domu, so bili pridržani.
Bosanci se bojujejo.
SARAJEVO 12. (Izv.) Iz Bosne in Hercegovine je odšlo nad 1000 prebivalcev prostovoljno k srbskim in črnogorskim
četam.
GrSka se bo bila.
ATENE 12. (Kor) „Agence Havas* zanika resničnost vesti, da je že prišlo do spopadov na grško turški meji. — „Agence d'Attene" pa poroča, da ni res, da bi st bila Grška odpovedala balkanski zvezi.
:s ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—&
Restauracija FINDIN6
Trst, Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Mlartanir * dovT§i' 3 razreda gimnazije midUDIIIU, in deloma dvorazredno trgiv*ko
Solo, zcacžen slovenščine in nemščine ▼ govoru m
pisavi strojepisja ia tesnopisja, želi službe v kaki
pisarni.	2302
Odvetniška pisarna
veAčega tudi laščine in eventutluo nemščine. Ponudbe pod „Odvetniška pisarna" na intt. oddelek Edinosti pod Št. 2199.	21?»
an -
153
Mohiipono pobu ee odda takoj. — Roj mtJUi rdlld Škorklja-Sv. Peier 5i. 38, II. 2
Privatni uradnik, iri
v ftvrho ženitve. Ponudbe pod »Sreča" po&tnolržeče Trst____1145
Mohlironn B°b° 9 prostim vhodom se odda mcUlIidilll v Bojanu pri cerkvi na desno 5t. 1, vrata 10.	220S
Išče
se učenec za čevljarsko obrt. Dobi hrano, perilo in stanovanje Beivedere 32. Schenk.
2207
CtonnuGnio 8 hrano išče gospica * uraduica OlallUValljD pri boij5j jadbini. Ko ilo ob 3 popoludne. P< nudbe na inseratni odUeltk Edinosti pod „Stanovanje 100".	2206
Qlll7lf rilO vešča slovenskega jezika i?če službo OIU£ll lljd na dom ali v g sulno. Ponu Ibe pod „Slnžba*4 na inseratni oddelek Edin isti. 2208
i illHQlra kavarca je na prodaj zaradi odpo-U U O K d tovanja. Pojasnila pri Štoru, Andr na Romag ,a št 2, II.	22l)9
se meblirana sobica, Conti 24, II. nadatr. vrata 16.	2S00
Odda SI
- npmil občinstvu naznanjava. da sva vIlulIlU otvorila gostilno v ulici deli Sapone št. 2. Zagotavljava točno postrežbo ia se priporočava udan<* Metod Rebernak tprej pri Brzaka natakar) in Andrej Ivančič,	2301
velika množina uporabo, se pri da po
□ godni ceni. Tozadevna pojasuila daje Josip Zivic. stopo na Krasu.	217*2
p--.- opšifo 8pl°šna delniška družba za 1! tffl	zavarovanje na življenje, ki
edina kolekuje police in pisma z narodnim fcolelrom CilD, se je piesehla v ulico Geppa 15	2C99
Qlll7Linia *n hlapci dob& zelo dobra mesta ▼ OlUžMiljU posredovalnici ulica Barriera 7, II. Becher.
Takoj
sprejmem poludela^ca Josip Pirjevec, krojač, Opčine pri Trstu.	1522
flH nhlocti avtorizirana „Dunajska kuhinja".
UU UultiOU Obed in večerja 52 kron mesečno.
Pečenka, Badje, močniki, črna kava. Ulica Barriera št. 7, II. Becher.	1938
železo, stare kovine : Anton Cerneca,
Kupujem
Trst, ul. Olmo št. 12.
1765
Ifračl/i tnran lastni PrideIek> približno ^o
l\• dol\l IDI dll bi, se ooda v vsaki množini od 66 1 naprej, dokler je kaj *al< ge, po pri uerni ceni. Obriiiti se je na lastnika EmiU Cerneta Tomaj št. 40.	2146
Nova krojačnica. občinstvu IVAN GO-
RUČAN v Trstu, ulica del Bivo št 17. II, vrata 9.
Dekani in okolica!
tobra v Dekanih na veliki cesti trgovino z ns >jem in črevlji za moške, ženske in otroke. Ivan Klepec, Dekani.	2188
Rn+iliLp Prazne, razne mere, po Dizkih cenah. DU11IJ KO, Be prodajo v restavraciji „Union" na Opčinah.	2162
slovenskega steaogrmdj
in str jepisja, z daljšo prakso, želi dobiti v pisarni službo. — Gre tadi k b ljfei rodb ni za vzgojiteljico. C ijpne ponudbe pod šifro „Vztrajnost št. 2193" na inseratni oddelek Eiinosti.	2190
Gospodična jezika, kakor obeh
Prnfiam	za novoporočenca, popolnoma
1 rUUdm novo, lesno, nepolirano, zaradi rac-veljavljenja poroke. Vpraša se kavami Bossetli pri banku. Gaspari	21t9
se odda ulica Industria št. 10, IV. nad
2200
Sobo
Q! uSlio Be priporoča slovenskemu občinstvu Iz-Oi Vlljd vrbuje vsafeo delo pod jamstvom. Ulica della Guardia 31, II nad. Amalija Pestelj. 21*6
flvfO 'eP3 urejen'	s hrano so sa oddati. Via
U\fD Gius. Gatteri št- 11, II. nadstropje 21H4
Kliinoniom b1 oMin,t7u> da 9em Pre 11 4^11011J alll popolnoma na no o ure eno
posilno „Ande m o de Poldo" (ex Sirena) uhca
Beivedere št 37. Točil bom samo p istna vina. kator
tf'an, vipavsko, istrsko »n opolo, pivo prve vrste /z
domaČe tovtrne- Na razpolago vedno gerka in mrzla
jedila Cene zaerne. Za obilen obisi se priporoma
utopold Lipanj e.	21KŠ
nri70l*iamn slavno cbčinstvo, da se je puidrjalllll otvorila trgovina z usnjem in čre»l arskimi potrebščinami v ulici Belvede e ši 4a v Trstu.	2123
Popolno zaupanje
so si pridol
MAGGI
so si pridobile
T NAGGr" kock?
a križcem
(gotova goveja Juha)
vin.
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotinh. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. 1
gp p. 5
pri vseh gospodinjah.
ime MAGG jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovjst.

JADRANSKA SANKA
«* tam
ItlfVJS flt fMDAJAi
PAHSJB, um, OBIISAGEJB, Up
, FBuomm pKuncK, «*gort m> valute es devize.
PREDUJia	___
M PAPIBJB IH BUM LBOGU V JATMTB SKLAD Id ClH.
SATE • DEPOSITS. — PROMESE.
BKIOJATI: JADftAJTflZA. __
TRST, VIA GASSA 61 RISPAMJO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
VLOOS NA KNJIŽICI
OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZDIOA
MENJALNICA.
IONI ĐATK FliAOUJS Bi5Xi II SV0JMA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
ŽIVAjaNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI;
URADNE URE: 9—12, 2Vi—5l'».
ESKOMTCJBi maftoa wwn*s ot r AZTTTM.
ZAVABOVAHJB
TttmnnnB PAprajir PROTI Ktrwnn tMftt
BKTTZUA SRKBAJTJA f*EC* ITD. BBEIPUAll9.
STAVBNI KREDITI. REMBOTJRS-KREDITI UKPrn PROTI DOKUMKSTOM UUGAVJA.
borzna naroČila. - inkaso.
TCJCFom: iaw, itn.__
IBJ	________.	I	--
••"Filijalke v Opatiji in LJubljani.
i I
H f
S
i &
•»j
Nor velik dohod oblek za moške in dečke zajesen in zimo
v dobroznani trgovini
Alfa CItta di Trieste
ul. Glosofc Carducci št- 40
(bivša ul. Torr.nte)
Jgrr dobite obleke, suknje, remglane, površnike kratke suknje 8 krznenim ovratnikom, plaSči iz pravega tirolskega su^na za dež. Velika izber delovnih (blek, hlač, srajc,
spodmih srajc itd. itd. Velikanska zal- ga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi na oči a po meri. Vse po neverjetno n-zkih cenah v trgovini
Alla Citla di Tneste
ul. G ortjč Osrdn^i št.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika
Dr. Barry-Brillant-a
Ermanno Ser ultz*;, 1. tehnik.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne pltšče. Plombiranje z zlatom, olat'nom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav nanje krivo rastočih zob Zmerne cene. Spreiema od g do i in cd 3 do 6 popol.
RESTAVRACIJ
AURORA
Jrst, si. Cardscci št 13.
Prva orkestralna družba
Dame Russe
5 dam - 4 gospodje
pod izbo n m ravnateljstvom glasbenega mojstra IVANA MALECZK A.
Ntstopi z lastnimi naioin mi instrumenti in bo proizvaicla izbran in brgat glasbeni in pe^B i rograin.
Vsak večer koncert
od 7 do polnuči.
Vstop prost izvz mši cb nedeljah in prnznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP D MINEŠ.
Poleg Tenomiranega Goeesovega piva ae toči pivo R^uchel Br&u iz Kulaibacba.
Ferd. Dobavšek, Trst
ulica Glosue Carducci štev. II.
Za novo jesensko in zimsko sezijo Je prišla velikanska izbera oblek za dečke in otroke. Palto, Ulster, Haglan, POZOR! površniki, suknje, plašči, hlače itd. POZOR!
flajeeneja prodajalna v Trstu I
■■ Prideljena je krojačnlca za moške. «
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najuglednejša In nmjata-rejŽa prodaj alnica nr v Trata, vla 8. An toni o
(vogal ulica S. Nicolfc).
VELIKA IZBERA
vertilo. mlatili, srabr-nlh, kakor tadl stenskih ur vsak« Trst«.
Ustanovljene lat« KStt.
F. Pregel
Trat, via aiuseppe Caprsn 1Q (pri Sv. Jakobu),
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mi rodil nico.
Prodaja se vsakovrstne mirod je in dru^o. Sipe, barve, kisline in profiimerije. Sveče, petrolej in mineralna voda. Cene zmerne.
Ivan Kosmerlj
Ivanov
Rojan, ul. Montorsino Št. 7, podružnica ul. Moreri š*. 77, priporoča o. občinstva svojo trgovino jestvin kolonij&lnega blag*
5	E
»U BVOJU
in in

i
Tehnična poslovnica
FRAMC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
Tangyet naJIzvrstneHe motorje na bencin, plin, opojni plin in motorje na lafto,
e;stem „Diesel" stoječe in ležeče nstrojbe.
Lokomoblle na benzin In paro. Prevzemajo delo induatrijalnih tovaren kakor : Milni za moko, stroji za proizvajenje olja, tovare« leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne ea cement, stroji in nrmeščenja sa mizarsko obrt, centralno kurjatov, »troji sa drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje ea električno razvetllevo in prenos moči. Elektri5na vidigala za osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala sa blago. Stroji sa kovaSko in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsa^e vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi« Orodje in stroji sa poljedelstvo in prede za vir o. Olje, zamahi, pip« iid. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
— — — Proraftn.nl lz obisk marnikoT sastonj. «— — —
Naravni led
v dt&£>g*h in ko ih iz tvornice naravnega leda v Ban h
se prodaja na dtbelo in na drobno v
LATTERIA IGIENICA
„TRIFOLIUM"
Za izdelovanje ledu se vporablja le bro-
jenska voda (Aurisina). Znano je, da ee pri nakupu naravnega ledu pnfitadi 300%, ker dlje traja nego fcrrstalni led.
se ne bodo tržaški Slovenci r>"it ali, . ne dobe v Trstu C. M. čistila za cev je, naj se obrnejo v dobro znano trgovino obuval
JOSIP STRMTK, Trst, Piazza Rosario
kjer jim je na razpolago obilo C. M. čistila.
Istotako se priporoča tuHi velika Izber telovadnega ebuvaia.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
?rst - Piazza S. Francesco d'Ass si 7
Prodaja mo^e I. vrste, sladčice in prepečencl (biskoti) najboljših vrst, veliica izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in Istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijenični a — električnim strojem.	~
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna aH reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinost:'*
Gostilna Max
i
Trst, vla Petroaio 2 (pri novem trgu). Tc61 se Istrsko črno ln belo vino krsikl teran, vipavsko vino m ProhetJoTO pivo. Tc t se tndl vsakovrstni likeri ln Žganje ter kava, gnhlnja vedno pripravljena z g« rkiml mrzlimi Jsdl l. Odp to od 5 ljutraj nap. j.

v
Ivan Zniderčič
Trst, ultoa B^lvede^e 17, Trst
Trgovina jestvin in kolonijalij.
Zaloga testenin iz Bstnce in Ne a d ja, vsakovrstna olja, " ila, kuve itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor. otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd po p« šti. Cene ugodne in točna pos!režba
Skladišče Hi barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z de-lsvrlci. gornjih delov ćevlie* (tomaje). Te^ečj* kože črne In rumene (Boksfcalb). osčia na 3c]bolje vrste ia barvane čevfje. rtaro^be za vse kraje deželo »zvršuje točno in hitro
L^^enzo Gsggranelli
v Trstu. — ulica S . I azara štev. 17
v LASTNI HIŠI
— Vhod po glavnih vratth —I
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Casenna fit. 2. — Telefon 952.
V ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki j« Tarna proti vloma Is poiara, v kateri so SHRAMBIOE, ki M oddajajo strankam v najem l> aicaz
za oelo leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo ,, O
Bhramblca a0 24 cm viaoks, 34 cm fiiroka, iS cm globoke. Shramblo na mor« dragi odpr«ti kakot atrmnks, ki	osebno ahranijo avoja stvari, kojih nI
treba prijaviti
T V R D K A
_ Oddaja hranilne pusice__
katare priporoCa posebno atariSem, da bi U sajnovejll 1b najvsp«5nejl nafin | navajajo Štedni avojo deoo. Nadaljaa ps|aaslla daje zavsd eb sradalb srak. |
Francesco B dnar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikltev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso Ste v. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Ivan Krže
Trst - Piazza 8. Glovann! št. L
kuhinjskih in kletarakih potreb^ geill od le8a in pletenin, Ikafov, orent, Ccbruv in kad, aodčekov, lopat, reftet, sit in tu-KoTiBtDin koSev, jerbasev in metel ter mnogo druf B t to euoko spada- p r»j ft r>/\ A **. 8T0J° joČih predmetov.— * * Aj-SVA UVfi« govino • Kuhinjsko posodo VBake vrste bodi od porceiua, ca* nije emaila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, aamljeuo ln stekleno poaodo es vino.
f Ottoman tu, ottpmon tem
L povsod me iščejo povsod me radi imajo.