PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS MIHA MARINKO JE SPREGOVORIL ZBRANIM Danes praznujemo 68. rojstni dan našega maršala Tita. S ponosom se ob tej priložnosti oziramo nazaj na delo, ki ga je tovariš Tito opravil in ki nima primere v naši zgodovini. Ali nismo sedaj prava podoba nekdanjih kmetov velikanov iz pripovedk Vladimira Nazora, ali nismo prava podoba silnega Martina Krpana? Ko praznujemo Tvoj praznik, dragi naš maršal Tito, so oči vseh nas uprte v Beograd, ko Ti bodo danes izročili številna voščila in čestitke. Ob Tvojem prazniku pa ne smemo pozabiti na to, da je samo v bratstvu in enotnosti nas vseh moč in veličina naše domovine. In še na nekaj ne smemo pozabiti — da je vse, kar smo velikega storili do danes, vzklilo iz semen, ki jih je zasejala naša Zveza komunistov. Sto in sto let smo zaman čakali vstajenja kralja Matjaža. Vstal si končno Ti — eden izmed nas — dragi maršal Tito, ki si nam povedal in razodel, da smo silni in močni, in da je kralj Matjaž v nas samih, v naših Pesteh, v naših srcih in v naših glavah. Ti si nam pokazal našo pravo pot in nas iz hlapcev vzgojil v gospodarje. Bil si naš rešitelj v najtežjih dneh naše zgodovine. Ti si združil pesti naših narodov in nas na čelu Proletarskih brigad in divizij povedel v borbo proti našim sovražnikom do slavne zmage. Danes nas s preizkušeno roko budnega, treznega krmarja vodiš v lepše življenje —. v socialistično življenje, v katerem se ne bo n-'hče okoriščal s trudom in delom drugega. Naj nam tudi Tvoj letošnji življenjski praznik še globlje vtisne v naša srca Tvoje drago, vsem ljubljeno ime, ime našega velikega učitelja in voditelja. Da, ime velikega učitelja, saj si pred dnevi v Tvoji pomembni izjavi spet opozoril ves svet, da je samo duh zaupanja in sodelovanja med narodi porok za mirno reševanje vseh mednarodnih vprašanj, za zagotovitev miru v svetu. Pozdravljen, tovariš Tito, ob Tvojem praznovanju, ki ne bo samo Tvoje, ampak tudi naše, nas vseh, ki Te spoštujemo in ljubimo. Po vseh naših domovih bo ta dan prazničen. Pesem o Titu naj.se razlega od vasi do vasi. Ali ni to hvalnica naši družbi, slavospev delu in bratskemu sožitju, himna sreče prihodnosti? Ta pesem ljubeče toži nad gomilami naših padlih herojev, nato Pa se vzdigne med visoke dimnike naših novih tovarn, se poigrava nad širokimi belimi cestami, ki smo jih zgradili, v taktu pnevmatičnih kladiv naših ladjedelnic, z žvižgi brzih lokomotiv na novih progah se preliva in se nato izgublja v sinje daljave. Lepa In mogočna je *a pesem, pesem dela. pesem svobodnih graditeljev, ustvarjalcev in upravljavcev. Se posebno radostno zveni ta pesem zato, ker jo pojo naši narodi v bratskem objemu od Triglava do Djevdjelije, pojo na predelu sveta, kjer je dolga stoletja vladal moreč molk suženjstva. Svet, ki sliši to pesem, občuduje ljudstvo, ki je znalo ohraniti bodočim rodovom svojo besedo in svojo zvestobo. Tistim, ki so dolga leta preganjali in teptali pravice marljivega delovnega človeka, oznanja nov čas ter neustrašeno in odločno postavlja meje njihovega pohlepa po dobrinah, ki so jih ustvarili drugi. Tisti naši bratje pa, ki so ostali onkraj naših meja črpajo iz te pesmi vero, samozavest in živo upanje, da jih domovina nikdar ne bo zapustila In pozabila. Dragi naš maršal Tito! Vsako leto Ti čestitamo za Tvoj rojstni dan. Vselej nam kakšna želja ubeži, saj jih Je preveč in prcrazHčne so, da bi jih lahko vse izrekli. A če Ti zdajle vsi naši ljudje, ki Te ljubijo, iz vsega srca zažele, da bi še dolga leta ostal zdrav in krepak ter veder, kot si znal biti vedno, moraš priznati, da toliko želja nekaj zaleže. Saj so vse enake, vse zate, in to Uh spaja. Želimo Ti še enkrat, da ostaneš še dolgo let poln bogatih sil. zdrav In veder. Dovoli nam, da Ti vsi krepko stisnemo roko in Ti za Tvoj oseminšestdeseti r,'Ntni dan prisrčno čestitamo! MANIFESTACIJA DELOVNIH LJUDI V ZAGORJU Delavski dom ponos Zagorske doline SLOVESNOSTI OB OTVORITVI SE JE UDELEŽILO VEČ TISOČ DOMAČINOV IN GOSTOV IZ VSE SLOVENIJE — VRATA NOVEGA DELAVSKEGA DOMA JE ODPRL PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS MIHA MARINKO — ZVEČER JE BILA V DOMU PRVA PREDSTAVA CANKARJEVEGA »POHUJŠANJA V DOLINI ŠENTFLORJANSKI« Štafeta Mladosti v revirjih »redo dopoldne je tekla Zasavje Titova štafeta e 'žravi In čestitkami za naše-j Dfedsedniika. Zasavčani so j^ieli štafeto pri Zidanem Pr*icU' 1« le Prič*ka'0 kren°i 500 l'uidl' Štafeta je nato b^1‘a P«>tl Hrastniku. Tu j* r>rl »Prejemu štafete navit H Prelk° 1 000 žfrastničanov. bollc^®*t'n*ka so nosilci štafetne Ponesli pozdrave proti ZAGORJE, 22. maja. — Zagorje v cvetju in zastavah, v prazničnem razpoloženju. Mesta ni več prepoznati. Stotine državnih in partijskih zastav s pročelij stanovanjskih zgradb vzdolž glavne ceste in pred novim kulturnim hramom pozdravlja prve goste iz Trbovelj, Hrastnika, Štajerske in ostalih krajev Slovenije. Tisoče in tisoče jih je. Nekaj pred deseto uro so prišli pred novi delavski dom predsednik Ljudska skupščine Slovenije Miha Marinko, sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec - Žiga, sekretar OK ZKS Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljana Franc Popit ter drugi politični in javni delavci. Natanko ob 10. uri se je v Zagorju pričela manifestacija otvoritve delavskega doma. Uvodoma je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje Rudi Bregar, nato pa toplo pozdravljen od številne množice tovariš Miha Marinko, ki je nekaj minut po pol enajsti uri slovesno odprl vrata delavskega doma in ga izročil svojemu namenu. Gostje in domačini so si nato ogledali impozantni kulturni dom, ponos zagorske doline, ki iz dneva v dan spreminja svojo vsakdanjo podobo, postaja lepša in prijetnejša, kot je bila nekoč v preteklosti. Domači Svobodarji so zvečer prvikrat nastopili v novi gledališki dvorani s Cankarjevim -Pohujšanjem v dolini šentflorjanski-. Lepše in bogatejše kot nekoč 6vetel dom, v katerem bo prostora za vse. Dom bo nudil dovolj možnosti in privlačnih prostorov za široko izobraževalno dejavnost. Seveda pa bo postavil pred domače amaterje nove te odgovorne naloge — je zaključi sekretar Rudi Brega-) in predal besedo predsedniku Ljudske skupščine, tovarišu M'. h; Marinku. Govor Mihe Marinka Potem, ko se je tovariš Miha Marinko zahvalil za povabilo na otvoritveno slovesnost delavskega doma in obudil spomin na predvojne razmere za kulturno in prosvetno udejstvovanje v društvu -Vesna-, kjer je bilo hkrati tudi žarišče nam, starejši generaciji, neogibno obuja spomin na težko preteklost in se ob tem tembolj . zavedamo pomembnosti današnje pridobitve. Mi »stari- vidimo v tem lepem Domu uresničenje davnih teženj delavskega gibanja, ki ima Sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje Rudi Bregar je v svojem nagovoru poudaril silovit razvoj, ki ga je doseglo Zagorje v petnajstih letih svobodne graditve. Ko je govoril o napredku zagorske doline, je dejal: — Prostora, na katerem smo pred petnajstimi leti zborovali, ni moč več prepoznati. Iz predvojne doli-ne bede, trpljenja te nenehnih bojev za goli obstoj, j« Zagorje ie dneva v dan hitreje oblikuje v sodobno industrijsko središče in dfha s polnimi pljuči nenehnega razvoj« Pramen prostor izza pomladi 1945 je danes zazidan z modernimi, svetlimi ‘ stanovanjskimi poslopji, s sodobno rudarsko šolo, z mogočnim internatom, lepim zdravstvenim domom, konfekcijsko tovarno. Po prej golih obronkih doline se danes ogleduje 213 prijaznih hišic, ki so jih zgradili delovni ljudje. Medtem ko se je pred vojno vila Po Zagorju razrita pot, teče danes skozi mesto sodobna betonska cesta. Z lastnimi sredstvi so Zagorjani odprli povsem nove obrate: tovarno konfekcije »Savo«, tovarno elektro-porcelana na Izlakah, lesno in- dustrijsko podjetje, obrat »Varnost«, iz zastarelega obrata Apnenic se je (razvilo sodobno podjetje gradbenega materiala Pred vojno je bilo v Zagorju zaposlenih 102Eadtjudl, danes j it) je pa že 4.127. Proizvodnja premoga v zagorskem rudniku je bila leta 1939 329.700 ton, lani so pa zagorski rudarji nakopali že 616.000 ton premoga. Za rudarje je bilo zgrajenih 726 stanovanj in lepo urejen počitniški dom v Crikvenici. Tudi ostali gospodarski dosežki občine se danes zrcalijo v lepši podobi Zagorja. Ko je govoril o potrebah po gradnji delavskega doma, je dejal: — Ideja o gradnji delavskega doma. ki so jo v svojih srcih gojili že predvojni društveni delavci v naprednih kulturnih organizacijah, je postala še bolj živa v svobodni socialistični domovini. Ce so se morale generacije pred nami v želji za znanjem in kulturnim razve -drilom Skrivati, gostovati v temačnih, vlažnih in gnilih prostorih, v stalnem strahu pred žandarskimi bajoneti, se mladini odpirajo danes vrata v nov, tedanjega revolucionarnega delavskega gibanja v Zagorju, je dejal: -V trenutku ko današnje socialistično Zagorje ponosno odpira svoj, z lastnim trudom in žulji zgrajen dostojanstven Dom kulture in prosvete, se Trbovljam, kjer s* je zbralo na Trgu revolucije več kot 1.500 mladine in ostalih Trboveljčanov. Lep sprejem je doživel« štafeta tudi v Zagorju In oko liških krajih Poleg glavne štafete je teki) Po Zasavju več kot trideset lo kalnih štafet, ki ®o odhitele na pot iz znanih partizanskih postojank in krajev — Štafetno palico je nosilo nekaj sto mladih Zasavčamov. TISOČE GOSTOV IN DOMAČINOV SE JE UDELE2ILO SLOVESNE OTVORITVE NOVEGA KULTUR- NEGA HRAMA V ZAGORJU zlasti v Zagorju že dolgo in slavno tradicijo. Za vse, ki živite in delate v Zagorju, kakor tudi za druge, ki smo svoj čas tu živeli in delali, je današnja slovesna otvoritev te za Zagorje veličastne stavbe nova manifestacija prednosti in rezultatov našega socialističnega sistema. Ker ste se morali boriti z velikimi finančnimi težavami, je graditev trajala zdi se mi, dobrih osem let. Ze samo to dejstvo dokazuje, da je ta lepi Dom, ki ga danes končno otvarjamo, izključno plod naporov zagorske komune, vseh njenih socialističnih občanov. On je plod vaše požrtvovalnosti, vašega znoja in žuljev. Nanj ste lahko upravičeno ponosni in zaslužite vse priznanje. Zato bo tudi pomenil za vse vas vaš resnični Dom. Kot takega ga boste negovali, v njem živeli vaše družabno življenje, ustvarjali in uživali kulturne dobrine, razvedrilo, se v njem izobraževali in usposabljali za čim aktivnejše socialistične državljane. Kakor je ta Dom z vašimi žulji rasel, tako ste z njim rasli tudi vi sami v svoji socialistični zavesti. Z njim ste ustvarili prepotrebno materialno podlago, da bo poslej vaše življenje popolnejše, lepše, bogatejše, saj boste poslej marsikdaj zavili mimo zakajene krčme in marsikatero urico svojega prostega časa preživeli v pri- BREGAR POZDRAVLJA GOSTE jetaem in lepem okolju. Poslej bo tu središče vašega vsestranskega družabnega življenja, torišče za stare in mlade. Pa ne samo to. Z njim ste si ustvarili materialno podlago, ki vam bo ilajšala prepotrebno izpopol-ijevanje vas samih v zavedne socialistične proizvajalce, ci se znajo zavestno in demo-cratično upravljati sami. Ta Dom bo sam po sebi argument proti tistim — prepričan sem že redkim — posameznikom. ki se še niso osvobodili mezdne miselnosti izkoriščanega proletariata, ki so morda tudi ob tej gradnji govorili, 5eš, zakaj se ne da več za stanovanja in zakaj se vsi skladi podjetij oziroma dobiček ne raadele na plača. Očividno gledajo taki ljudje na izvoljene upravne organe in funkcionarje po starem, kot na nadrejene uradnike in gospodarje. Se so torej posamezniki, ki mislijo, da je treba te izvoljene organe vedno in povsod samo kritizirati; še so tudi drugi, ki se iz nekakšne razredne solidarnosti ali brezbrižnosti ne zoperstavljajo takim nergaškim kritikom. Ta Dom, kakor mnogi drugi komunalni objekti, zdravstvene, socialne in usluž-nostne ustanove in množica zgrajenih stanovanj, s katerimi se je v kratkih nekaj letih napolnila prej redko naseljena zagorska dolina — pričajo o naglem napredovanju, o rezultatih našega komunalnega sistema. Vsi ti objekti zgovorno govore, da ni merilo življenjskega standarda delavske in nameščenske družine samo in zgolj samo višina plače, ki naj zagotovi hrano, obleko, stanovanje in kak liter vina več. Marveč, da so ob biciklu in motorju potrebne tudi dobre ceste, da je treba odpraviti prah z njih, da oprema gospodinjstev s sodobnimi tehničnimi pripomočki zahteva tudi več elektrike, boljše omrežje. Da je kopica problemov, kakor pravimo, družbenega standarda, ki so poleg osebnih zaslužkov bistvene, odločilne važnosti za to, kakšna bo udobnost našega bivanja v strnjenih naseljih, kakšne bodo ceste, promet, trgovina, uslužnostna obrt, druž- (Nadaljevanje na 2 strani) VrTme ZA CAS OD 26. MAJA DO 5. JUNIJA: Med 26. ta 29. majem bo v glavnem lepo vreme, četudi bodo včasih krajevne n-vihtn« plohe. — Približno od 30. maja do 1, junija bo v glavnem deževno ta zelo hladno. V na-daljnem poteku izboljšanje, vendar še nestalno vreme s pogostnimi nevihtnimi plohami. Dr. V. M. OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE vabi na ob praznovanju občinskega praznika v Trbovljah, ob 15-letnlci osvoboditve, ki bo veliko pokongresno zborovanje v nedeljo, 29. majo ob 9. uri dopoldne pred spomenikom žrtev Orjune Govorila bo tovariiica LIDIJA SENTJUBCEVA, član CK ZKJ in zvezna poslanka za revirje, ter predsednik SZDL občine Trbovlje, tovarii SLAVKO B0BSTNJUL -Zasavski tednik- je glasilo SZDL obč'oakib odborov ZDL Trbovlje, Hrastnik In Zagorje - Urejuje uredniški odbor urednik Stane Šuštar - Naslove Uredništvo In uprava -Zasavskega ..-on.. , ovile. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trb M-714-1-1M • List Izhaja vsako aredo - Letna naročnina «30 din, polletna 240 cL, rtrtletna 120 din, mesečna M din - Cena Izvoda v kolportaži 10 dlD - Tiska: liskama Časopisnega zalotnJškega podjetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vračamo. Govor tovariša Mihe Marinka zavestne socialistične sile v naporih, da bi se neposredni IZVRŠEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V OBČINI TRBOVLJE ZA PRVO ČETRTLETJE 1960 Zadovoljivi uspehi Naloge, Jti so bile postavljene Avtoprevozništv0 Trbovlje je plana je doseglo gostišče »Dal- cijo in sicer podjetje »Meha-Vkju UŽbenemi trlJovelJske v prvem tromesečju doseglo matLnska klet«, in sicer 33.6 nika«, in sicer 35 odstotkov. 0t~26 ** k*0"*** 1Mo* M 22,2 odstotkov predvidenega odstotkov, sledi gostišče »Svo- O izvrševanju družbenega uspešno Izvršujejo tako v pro- letnega plana, medtem ko je boda—Zasavje« s 30.5 odstotki, plana za prvo tromesečie le- . „ , . .. , , .. mrprp«;ft znan nmmiM v < avodinj! kot v uslugah in in- narodni dohodek doseglo le z »Majolka« s 26 odstotki, »Svo- tošnjega leta sta razpravljala prod^ktlVT1^st’ da b! du z interesi komune in (Nadaljevanje s j. strani) bena prehrana, domovi oddiha, športne naprave, kulturni dom itd. itd. Da ne govorim o posebnih problemih industrijske in kmetijske proizvodnje, njene modernizacije, ki naj lajša pogoje dela, veča skladu z interesi naše sociali« stične skupnosti. Ker smo se tako c-”-' doslej tako uspešno v demokratizaciji nai tromesečju je gospodarstvo v j c t.j u je v prvem četrtletju opa. ščie »Dolenj ka-Spanc« g *«■» i J"-*'*- a-^.'wsys-aig? zurzzzzsiAfČ. ^*Sir*rf2JS» ločene naloae za 2.2 odstotka. „ih etr«ak«» _ n« - no o ___ 7 . 1 vr!1 “ skih potreb, in o aktualni te- ločene naloge za 2.2 odstotka, nih stroškov. — Trgovina na z 28.8 odstotki. Najnižjo realiza- uspešno izvrševanje letošnjih območju Trbovelj j* dosegla cljo je doseglo gostišče »Na planskih nalog. realizacijo začrtanega plana s hribčku«, In sicer 19.1 odstot- ___________________________ 24 odstotki ali 96 odstotki tro- ki. Narodni dohodek je bil v oziroma je celoletni plan s tem realiziran s 25.55 odstotki. Izmed vseh gospodarskih vej je la najuspešnejša obrtna de- mesečnega plana. Dohodek go- gostinstvu v primerjavi s pred- FRANC LESKOŠEK-LUKA »vnost, ki je presegla plan za spodarsklh podjetij je ostal videnim letnim planom d ose- *. TUDDtrT T7IU rvo četrtletje letošnjega leta proeentualno na višini realiza- žen v prvem tromesečju s 26.5 * lltDUvUJIn i 11 odstotkov, nato gostinstvo cije. Plan delovne sile je bil odstotki •vi 3 odstotke in komunala realiziran s 100 odstotki. proizvajalci v čim večji meri usposobili v svoji nalogi, da si upravljajo in gospodarijo sami Te naloge bodo tem benega“'živije“nja,' v i uspešneje opravljali kolikor delavske In družber bodo svoje stvarne neposredne interese znali pojmiti v skla- vse skupnosti. Naj dam slikovit primer za vzgojo socialističnih državljanov v praktični šoli s tem, da V četrtek je bil na obisku Ob vseh gospodarskih dejav- v Trbovljah podpredsednik Izvrševanje družbenega plana nosi ih je dosegla v prvem če- Zvezne ljudske skupščine in le bilo v prvem tromesečju triletju letošnjega leta obrtna član Izvršnega komiteja ZKJ užbeneea plana h obiektiv- V, &of?tteshru’ ,n sicer dejavnost, ki je v prvem tro- tovariš Franc Leskošek - Lu- enega piana iz objektiv 25.8 odstotkov letnega plana, meseč ju dosegla letni plan s Najvišjo realizacijo letnega 27.7 odstotki, naijvišjo realiza- uprave, je slej ko pre J važnosti, da se z lzc "... asj njem tako članov samouprav« nih organov kakor vseh proizvajalcev borimo proti ostankom mezdne miselnosti (kakor sem jo prej nakazal) v enaki meri, kakor proti ostankom birokratizma, kajti ta dva negativna pojava sta v vzajemni vzročni zvezi, vzajemno se opravičujeta Oba sta tuje telo v našem družbenem sistemu, za vse naše komune. Ce bomo Pomanjkljiva zavest proizva- ivno toliko. Ostale gospodarje veje: gradbeništvo, promet, govina In KZ predvidenega potreb, mi, o kateri je te dni razpravljala naša republiška skupščl- v miniaturi primerjam zagor-na, to je o izpopolnjevanju sko komuno z vsemi njenimi sistema razdeljevanja dohod- problemi in potrebami s čekov, o spodbudnem nagra- lotno našo jugoslovansko jevanju po delu in strokov- skupnostjo. To tudi velja z večnem usposabljanju oroizvajal- jimi ali manjšimi razlikami cev. O vsem tem pa morajo misliti samoupravni organi v znali skozi spoznavanje lastnih problemov in nalog na jalcev oziroma državljanov spodbuja in opravičuje biro- h vzrokov niiso dosegle. V industriji so kolektivi letni F»an dosegli s 25.5 odstotki. Vsa Industrijska podjetja so četrtletni plan prekoračila z izjemo Elektrarne Trbovlje, ki ga je iz objektivnih razlogov dosegla le z 19.5 odstotki VOLITVE V NOVE DELAVSKE SVETE Trboveljski in hrastniški rudarji so v četrtek volili nove organe delavskega samouprav- Narodnl dohodek je bil v pr- ljanja. Volitve so potekale v vem četrtletju dosežen z 22.5 izrednem razpoloženju in so odstotki v primerjavi z letnim planom. Da je ta dohodek v na mnogih voliščih že zgodaj zaključili volitve. Do enajste celotni Industriji tako nizek, Je ure dopoldne je volilo že nad v pretežni meri iskati vzrok v zvišanju materialnih stroškov Gradbeništvo je kot sezonska dejavnost dosegla v prvem tro- 75 odstotkov volilnih upravičencev na rudniku. Rudarji so izvolili v cen- mesečju 2.3 odstotkov letno traI™ svet 79 flanov delovne-doiočenega plana, oziroma 89 l»a kolektiva. Od 3.868 volil-odstotkov četrtletnega plana. upravičencev je volilo Narodni dohodek je bil dosežen skupno z upravičeno odsotni-skoraj v isti procentualml viši- ^st o tka rudarjev, ni kot realizacija plana, zmanjšalo se je Pa število zaposlenih za 9 odstotkov. V gradbe- Hrastnik so na četrkovih volitvah v organe delavskega ništvu so dani vsi pogoji, da samoupravljanja izvolili tudi zvez z mestom še ni natančnej bodo v njem plan v drugem sedem obratnih delavskih ših poročil o jakosti potresa in tromesečju visoko prekoračili svetov s 153 člani. Medtem žrtvah elementarne nezgode. Zasavska cesta se že gradi ka. V spremstvu predsednika OLO Ljubljana Franca Popita, sekretarja občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janeza Železnika in predsednika trboveljske občine Martina Gosaka se je tovariš Leskošek dalj časa zadržal v Strojnih tovarnah, kjer so razpravljali skupno s predstavniki STT o bližnji rekonstrukciji tovarniških obratov. Tov. Leskošek je bil nadvse zadovoljen s programom Strojne tovarne, ki bo — kot je znano — povečala po izvršeni rekonstrukciji — le-ta bo izvršena v dveh etapah — letno proizvodnjo skoraj na vrednost II milijard dinarjev. Popoldan je tovariš Leskošek obiskal Čebine, kjer je bil pred triindvajsetimi leti ustanovni kongres Komuni-nad 200 hiš. Zaradi pretrganja stične partije Slovenije in katerega udeleženec je bil tudi on sam. —pb— podjetjih in komuni, kadar konkretnem terenu občine kratske postopke upravnikov razpravljajo in odločajo o upo- razumeti skupne probleme in v gospodarstvu in uradnikov rabi skladov, s katerimi raz- interese, bomo laže delovali v upravnem aparatu; birokra- ko sta bila na rudniku v zadnji mandatni dobi le dva obratna delavska sveta imajo zdaj še na Dobrni, Separaciji, zunanjemu obratu, SRD in na Dolu. V prihodnjih dneh bodo na rudniku začeli s konstituiranjem centralnega in obratnih delavskih svetov. —pb— POTRES V ČILU Iz Santianga poročajo, da je 21. maJa v Conceptionu, 200 km južno od Sarrliaga, prišlo dlo rudniku Trbovlje - hudega potresa, ki je terjal 120 mrtvih, porušenih je pa bilo polagajo. To pa ni majhna tako. da bo način reševanja ne lahka naloga. Je pa dra- lastnih neposrednih nalog v gocena šola ne samo za Delavske svete, za samoupravne organe na različnih toriščih komune, marveč za vsakega posameznika, za vse nas, ki moramo pri tem sodelovati in se vzgajati, da postanemo čim bolj razgledani samouprav-Ijalci. Temu namenu je bil v pretežni meri posvečen tudi ne- dragoceno gmotno pomoč na' __________ ______ davni kongres Socialistične Sim družbenim organizacijam, resirati stanovanjske skupno* zveze, ki je sumiral ogromne da bodo mogle uspešneje vr- sti, delovne kolektive v pod-rezultate, ki jih je naša soci- Siti svojo nalogo ekonomsko- alistična skupnost dosegla v političnega izobraževanja član- preteklih letih. V referatih stva, nuditi torišče delavski tovariša Tita, Kardelja in v univerzi in drugim izobraže- ^va irmobiHzIr“le“pr^tov^-razpravah smo vsi, zlasti pa valmm institucijam za pospe- eraditellske sile Izeradnia neposredni delovni kolektivi šeno usposabljanje vseh čla- -graaiteUSKe SUe' lzgTadn3a in komune, dobili bogate Idej- nov samoupravnih organov in ne in praktične zasnove za na- proizvajalcev sploh, da bodo daljnje izpopolnjevanje našega ti čim hitreje spoznavali svo- sistema, za njegovo učinkovito je pravice in dolžnosti ter ta- funkcioniranje. Na kratko rečeno, najbistveneje pri vsem tem je osredotočiti vse naše Vi imate svoj Dom. Mnoga tizem pa otežuje odpravljanj« mezdne miselnosti. Domovi - gmotno pomoč družbenim organizacijam Zato bodo taki domovi, gramih zadovoljevanja komo* kakor je Vaš, predstavljali nalnih potreb. Ce bodo znal« družbene organizacije zainte* jetjih in ljudske odbore komun, se bodo kaj hitro našla tudi potrebna finančna sred- kuitumih domov na ta način ima velik moralno političen pomen, ker povezuje ljudi v _______________^ m najnaprednejšem občutku koko uspešno opravljali svoje Aktivne lastnine takega skup* naloge. Dolgoletna želja vseh Zasav- pomena, je prišla rešitev tega čanov je postala le resnica — vprašanja tudi po osvoboditvi nično težaven projekt pravzaprav že rešen, saj na ostalih dnevni red. predelih te ceste ne bo posebnih zaprek in ovir. Treba bo obstoječe cestne predele le razširiti viji je vsak kandidat, ki se je cej tehničnih priprav, zlasti ka- in usposobiti za avtomobilski potegoval za poslanski stolček, ko *e prebiti skozi ozko savsko promet. Kakor že rečeno, bo realizacija tega prometnega načrta ve- aačela se je gradnja Zasavske že mnogokrat na ceste. 2e v časih stare Avstrije Izvedba tega precej težavnega in '»udi v predapriiski Jugosla- projekta je kajpak terjala prc- pa naj si Je bil to liberalec ali sotesko od Zagorja do Renk pa klerikalec, je na vso moč oziroma do Pasjdka, treba je obljubljal volivcem, da bo ena pa bilo rešiti tudi finančno plat likega gospodarskega pomena izmed njettovih glavnih nalog, izposjovra-i na pristojnih mestih izgradnjo te, za Zasavje prevažne prometne žile. A zgodilo se ni nič. Ostalo je le pri ljalnlml obljubah. Ker je cestna zveza od Z1 tega načrta. Več let so se vlekle te priprave in rezultat teh za vse štiri zasavske občine — LiliJo, Zagorje, Trbovlje in naporov je, da so v ponedeljek, Hrastnik, prav tako važna bo 16. maJa 1.1. začeli s priprav- ta cestna zveza v tujskopromet-dell v Pasjeku oz. nem pogledu. Poveza revirskih Renkah. Na sam kraj so prišli občin Hrastnik, Trbovlje In Za-potTebni strokovnjaki, nadrlje gorje c občino Litijo bo še posebno velikega gospodarskega pomena, ker ima litijska ob- danega mosta do republiškega borci naše Armije. 2e prlha-eentra, Ljubljane, zlasti pa ce- jajo tjakaj kamioni, buldožerji st na zveza pomembnih zasav- ter vše ostalo, kar je potrebno čina bogato kmečko zaledje, skih industrijskih krajev Hrast- za modeme ceste skozi težaven prav tako je ta občina bogata nik. Trbovlje in Zagorje z gorski teren. Prve lopate In na jamskem lesu, ki ga revirji Ljubljano, še posebej pa z Liti- krampi so že zapeli. — Ko bo zelo potrebujejo. Jo In okolico, izredno gospodar, speljana cestna trasa med Ren- Vsi Zasavčani se vesele začet-skega in tudi tujskoprometnega kami ln Zagorjem, bo ta teh- ka gradnje Zasavske ceste, še bolj veseli pa bodo, ko bodo po njej in stekli prvi avtomobili ZA PREPRECENJE ATOMSKE VOJNE Britanski filozof Bertrand Russell je poslal londonskemu »Timesu« pismo, v katerem opominja nevtralne dežele, naj posredujejo med Vzhodom ln Zahodom v sporu zastran Nem čije in Berlina, da bi preprečili atomsko vojno. Russell sodi, da ne bosta mogla niti Vzhod ne Zahod zavrniti predloga nevtralnih dežel. POZIV VSEM PREBIVALCEM IN HIŠNIM SVETOM V TRBOVLJAH! Ob praznovanju občinskega praznika v Trbovljah pozivamo vse prebivalce kraja, da za nedeljo, 29. maja razobesijo s svojih hiš državne zastave ln da se polnoštevilno udeleže velikega zborovanja, ki bo v nedeljo, 29. t. m. pred spomenikom žrtev Orjune. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE druga Industrijska središča tega še nimajo. Zagorje bo spodbuda drugim. Pri tem bo nujna potreba po primernem torišču, v svrho čim hitrejšega usposabljanja čim večjega števila ljudi, ki vlada povsod, drugim središčem narekovala nujo hitrejše graditve. Morali bodo projektantom postaviti nalogo, naj zasnujejo te vrste projekte in tak način gradnje, ki bo hitreje izvršljiv ali bo omogočil celo uporabljanje zgradbe že v posameznih fazah gradnje. Taki domovi postajajo vse očitnejše eminentna potreba družbenega standarda glede kulture, razvedrila in Izobraževanja. Zato-bodo morali do- nega doma. Nazadnje je tov. Miha Marinko govoril še o nedavnih mednarodnih dogodkih v Parizu in poudaril, da vse jugoslovansko ljudstvo z navdušenjem pozdravlja zadnjo izjavo tovariša Tita in mu zagotavlja, da se bo tudi v prihodnje borilo za utrditev miru v svetu in posvetilo vs« sile ustvarjalnemu delu, Id bo v korist vsakega posameznika in celotne družbe. Po pozdravni re.olucijd maršalu Titu je tov. Miha Marinko prerezal vrvico in odprl novi dom. Ob ubrani pesmi zagorskih rudarjev so se v novo poslopje zlile množice ljudi. Tako je Zagorje ob otvoritvi novega doma proslavilo tudi dan mladosti in biti prioritetno mesto v pro- 68. rojstni dan maršala Tita. Na kratko po domovini Ull!lllli> PO SVETU Tovariš Miha Marinko Je prerezal svilen trak In s tem simbolično, ob ploskanju prisotnih, odprl delavski dom v Zagorju .iinna inimimnnnniiiimumiiiiiiiiiiii] Mrtvorojena konferenca Je za nami, tudi začetno razočaranje je za nami in bogatejši smo za novo izkušnjo ln spoznanje: štiri velesile, ljiv za vsak ultimat ali za vse tisto, kar je lahko Imenovati »Izvajanje pritiska«, je moral torej računati, kajti tl razgovori ne zadevajo samo noben, še tako hud Incident ne bi treh dramatičnih dneh pariškega se-smel biti ovira za razgovore o miru. stanka, ki ni bil sestanek štirih, da Rusi v Parizu ne bodo ravno ki se smatrajo poklicane, da krojijo navdušeni razgovarjatl se pod prl-usodo sveta In odločajo o miru, so tiskom grožnje, da bodo letala ame-na pariški maturi padle, še preden riške obveščevalne službe še naprej preletavala sovjetsko ozemlje. Na konferenci je sicer dal nekatera za- so dobro pristopile k tabli... Potek pariškega dogajanja je znan Iz dnevnega časopisja. Sovjetski premier Hruščev je naznanil, da se ne odnose med Sovjetsko zvezo (ki je upravičeno užaljena) in med Združenimi državami ( ki so žalile), marveč zadeva ves svet. Važnejše je sedaj vprašanje, »kaj storiti«. AH je res nujno in neizo- gotovila, ki bi še nekaj dni prej glbno, da se vrnemo v leta hladne verjetno zadovoljila sovjetske držav- vojne, v medsebojno psovanje in v bo udeležil razgovorov v Elizejski nike, toda v Parizu je bilo že prepoz- avtomatično povečevanje mednarod- palačl, dokler Sovjetska zveza ne dobi popolnega zadoščenja za pre no; Rusi so zahtevali tisto, kar Eisenhower z ozirom na svoje prejš- ne napetosti? Vzdušje v Parizu je bilo sicer let vohunskega letala: Eisenhower "Je, nepremišljene Izjave, ni mogel naelektreno in z obeh strani so pa- . _ — _ 4 —1 A1 dni«« k.a J« 1— a La_. J. m 1 a naj obsodi krivce, da svečano zagotovilo, da se kaj takega ne bo več zgodUo In se Sovjetski zvezi tudi formalno opraviči. Sovjetska zahteva je formalno popolnoma logična; Rusi so bili tisti, ki so bili užaljeni, Američani pa tisti, ki so žalili, zatorej so imeli Rusi pravico do zadoščenja. Toda, ali je po vsem kar je že bilo rečenega v zvezi z letalom bilo realno pričakovati, da se bo Eisenhower formalno opravičil. In da bo obsodil podrejenega poveljnika, ko pa je še v VVashingtonu sam povedal, da je dal sam načelen nalog za prelete sovjetskega ozemlja? Vezati obstoj konference na to je pomenilo, že v storiti dale hude In ostre besede. Toda Pariški brodolom Iz gornjega sledi domneva, da bi vendarle so vsi štirje državniki ob se pariškemu razočaranju lahko lZ' ognili, če bi bila za to ustrezna pripravljenost na eni ln na drugi strani, ali konkretneje, v Washlngto-nu ln v Moštvi. Tako pa velja ponoviti komentar, ki ga je zapisal nek Indijski list: »Rundo v Parizu so dobili militaristi iz Pentagona in Kremlja«. Morda stavek sam nekoliko po- odhodu Iz francoske prestolnice lz- marveč dvojni sestanek: zahodne trojice in Hruščcva z 3000 novinarji. Ali so konkretne in realistične perspektive, da sc problemi, ki so na njih padli štirje veliki, uredijo na drug način? V izvenblokovskih državah je javno mnenje že pred sestankom precej z dvomom gledalo na sestanek štirih, na katerem naj bi obravnavali in reševali vprašanja, ki se tičejo tudi tistih, ki jih ni zraven; države, ki so obremenjene s skrbjo za svoj ugled, z atomsko veličino ln s težnjo, biti vodilen, same niso najbolj prikladen način za reševanje tako kompleksnih In zapletenih problemov. To sta pokazala že Jalta in pozneje Potsdam. Toda takrat še ni bilo Združenih narodov, danes pa obstaja ta organizacija, je dovolj krepka In Ima dovolj ugleda, da bi javili, da bodo nadaljevali napore Ji poverili nalogo, zaradi katere je za popuščanje mednarodne napetosti konec koncev tudi ustanovljena, in da so se pripravljeni sestati, ko To mnenje sl danes vse bolj utira bo čas ugoden za to. v svetovni javnosti. Ne samo v Glavno v sedanjem trenutku je to, izvenblokovskih državah, marveč da se obe strani vzdržita dejanj. ®cl° v zahodni Nemčiji, kjer je nek naprej vedeti, da se bo konferenca enostavlja položaj, toda na dlani je razšla. Seveda se lahko vprašamo tudi obratno: premier Hruščev je v Vr- časopis priznal, da bi bilo ta vprašanja najbolje reševati v okviru te mednarodne organizacije. Prezgodaj bi bilo ocenjevati kon- hovnem sovjetu pustil EIsenhowerju odprta vrata, da se izmaže, ko je dejal, da po njegovem mnenju Eisenhower ni vedel za polete in da jih osebno obsoja. Zakaj torej je ameriški predsednik zavzel stališče najbolj nepopustljivih krogov v ZDA s tem, da je rekel, da je za prelete vedel, ker je dal sam načelen ukaz za to, in da so taki poleti potrebni, dokler Sovjeti ne sprejmejo ameriškega načrta o »odprtem nebu«, to je, da bi ena ln druga letala preletavala ozemlje ene In druge države ter »nadzorovala«, če se kaj ne »pripravlja«. Klsenhouer, ki je bil ptod konferenco na vrhu tako občut- ki bi poslabšala položaj, in da skušata nadaljevati razgovore po diplomatskih in drugih kanalih o ________,________--------------— . . tistih stvareh, kjer so sl zelo blizu . da sta bila tako Eisenhower kot (kulturni stiki, pomoč nerazvitim de- kretne posledice pariškega neupeha. Vsekakor pa je treba že sedaj opo- _______ ____ zoriti na nekatera znamenja, ki Iz Pariza je premier Hruščev od- opravičujejo upanje, da se bo sve-potoval v Berlin: njegov govor jc do lovna politika po pariški mrzlici po-go iz Bonna, »da se z brezbožnimi neke mere opravičil upanje, da se časi spet ohladila in vrnila v tir kocksistcnčnih prizadevanj: države ________ _ ________ ^____ v obeh taborih so namreč izjavile, Sovjetska zveza počakala do ponov- ‘la ostanejo miroljubna prizadevanja 900 let Kranja Letos praznuje mesto Kranj pomemben jubilej.. Minilo bo 900 let, odkar se Kranj prvič omenja v listinah kot utrdba z imenom »Creina«. Za proslavo 900-letnice Kranja pripravljajo tamkaj obširne prireditve, med drugim tudi znani Gorenjski sejem. 1 2 Obeta se bogata turistična sezona Do sedaj zaključene pogodbe potovalnih družb in uprav letoviških podjetij v koprskem okraju kažejo, da bo letošnja turistična sezona daleč boljša kot lansko leto. Koprski okraj si je že lansko leto glede nočitev pridobil prvenstvo. Medtem ko je Slovenija zaznamovala skupno 475.815 nočitev inozemskih gostov, so jih dosegli v koprskem okraju, v Portorožu in Ankaranu, nJČ manj kot 182.994. Vseh nočitev je pa bilo 607.307, kar je skoraj četrtina vseh nočitev v Sloveniji. Pred koprskim okrajem je le še kranjski okraj s 30 odstotki nočitev, toda daleč zaostaja glede nočitev tujih državljanov. Omejitev za vprežna vozila Tajništvo notranje zadeve okraja Ljubljana bo v kratkem izdalo odlok o prepovedi vožnje vprežnih vozil ponoči na cestah I. reda od Trojan do Planine ‘n od Škofljice do Jeprce. Pri tem bodo izvzeti odseki, kjer že obstajajo omejitve oziroma znamenja za počasen promet, Odlok bo stopili v veljavo 1. junija t. L 3 4 Hruščev brez dvoma pod vplivom želam, razorožitev, prenehanje atoin tistih sil (doma ln med zavezniki), skih poskusov itd). ki sc upirajo zmanjšanju napetosti v svetu. Ali ne poslušamo že zelo dol go iz Bonna, »da se z brezbožnim _ ... boljševiki ne da razgovarjati o mi- v Parizu ni zgodilo nekaj nepoprav-ru«. Iz Pekinga pa, »da z notoričnimi Ijivega. Povedal je namreč, da bo imperialisti nima smisla govoriti o miru»? Zadeva z vohunskim leta- nega sestanka »na vrhu«, da bi I lom, ki je sama po sebi hud in Izzivalen primer kršitve suverenosti ene uredila berlinsko vprašanje In da dotlej ne bo podpisala separatne In koeksistenca med državami še naprej cilj njihove politike. Morda bi bilo ob tej priložnosti omeniti še države, je dala tem silam samo mirovne pogodbe z DR Nemčijo. Ta nnsledhje: koeksistenca blokov jo nn povod, da so — v obeh blokih — podvojile pritisk proti politiki medsebojnega sporazumevanja. Iskati formalnega krivca po neuspeli konferenci jc brezplodna in tudi škodljiva stvar. Dejstva so znana, prav tako tudi spoznanje, da sestanek naj bi bil po njegovem pariški konferenci doživela neuspeh, mnenju čez osem mesecev (takrat ki jc dokazal, da Je možna ln realna bo v ZDA že Izvoljen drug predsednik). Skratka, teden dni po pariški kon- ic koeksistenca vseh držav na sveln: v pripravljanju take koeksistence pa morajo sodelovati vse države, v ferenci položaj ni več videti tako okvirih OZN ali v kakršnikoli dru-tragičen, kot je to kazalo v tistih gačni obliki! Film »Tri četrtine sonca« prodan v Italijo Lansko leto v Pulju za režijo nagrajeni slo-venski film »Tri četrtine sonca« in kot drugi najboljši film v državi je podjetje »Triglav film* v Ljubljani prodalo v Italijo podjetju »Panitaiia Filrn«. To podjetje bo Imelo pravico prikazovan film v Italiji, Somaliji, Eritreji, Libiji ter na Malti in ladjah, ki plujejo pod Italijansko zastavo. Sejem filmov v Splitu Od 21. .naja je v Splitu sejem filmov, ki bo trajal do 28. t. m. Sejem je letos že tretjikrat. Na festivalu sodeluje vseh šest distributerskih podjetij za razdeljevanje filmov ter zastopniki kinematografov iz vse Jugoslavije. — Vzporedno s tem sejmom je bila v Splitu tretja letna skupščina Združenja za reproduktivno kinematografijo Jugoslavije. Skupščina je v glavnem razpravljala o nalogah nadaljnje kinofikacije v Jugoslaviji ter o problemih repertoarne politike. 5 6 Nad Zagrebom so videli sovjetsko vsemlrsk0 raketo Dne 18. maja zjutraj ob 3,32 so zahodno Zagreba videli sovjetsko vsemlrsko raketo. P®* je svetla kakor zvezda druge stopnje, gibal® je preko nebesnega oboka od jugozahoda P1100 severovzhodu. Iz Mavrovskega jezera uhaja voda Iz Mavrovskega jezera v Makedoniji je začela uhajati voda. Blizu Levnova odteka v sekun di 13 kubičnih metrov vode, medtem ko prina šajo vsi pritoki jezera 17 kublčndh metrov vode v sekundi. Zato je ogrožen marovski hidroenergetski sistem. Vodstvo 11C Mavrovo je že storilo vse potrebno za utrditev ogroženega terena, skozi katerega uhaja voda. 7 5 v* C—*-- ■ . , j* i •. b* h v- • • / . • . :.• ••'• .v/. • ://'v'-:.':'./.. if ft rti, Takšna je njihova aeda-hjot. Se nekaj dni in pionirji h osemletke v Zg. Trbovljah bodo skupno pregledali in ocenili svoje delo, bogato in zanl- tnivo. Eta. In kijor naj pričnemo? — Pri na® šolski zadrugi, so •Vetovail. Ponosni so nanjo. In ne samo to. Precej koristnega so se naučili v njej. To znajo ceniti. Nedaleč od šole ima zadruga »voj šolsikl vrt. Star čebelnjak, •»dovnjak, nekaj obdelovalnih Sred in visoko zeleno travo. Njihovo bogastvo in veselje. Ustanovili M zadrugo v jeseni. Iti od takrat jim ne zmanjka itola in veselja. Skoro vsak dan brski j a jo po vrtu. Okopavajo, »sdljo, čistijo Poti In negujejo •blado rasit. In kaj pravita tov. Zagorčeva ■h tov. Sušnik, ki sta mladim — Oh, kot da ne veste! Takrat vendar, ko se tovariš Mir. ko Sušnik trudi, da bi iz nas napravil najboljše vrtnarje. Pa zna vse taiko prijetno in veselo povedati. In kako gospodarijo? Njihovo šolsko zadrugo vodi upravni odbor, sestavljajo ga sami člani zadruge, ki se shajajo po potrebi, da se pogovore o delu in nalogah. Ugotavljajo, da čebelice nimajo dobrih gospodarjev, da bo treba zboljša-ti še mnogo stvari. Delo s štiri sto člani zadruge ni lahko. Blagajničarka Majda misli: — Vsak dinar, ki ga izdamo, je težko prislužen. Nismo milijonarji. — Pa pridelki? — Jeseni bomo nekaj prodali, nekaj Pa sami pojedli pri malicah. Tako mislijo, delajo in gospodarijo mladi vrtičkarji. Janez, Nace, Sašo so se le odločili, da postanejo letalci. Pa še to. Poznate njihovo geslo? — Vse za naše sinje nebo! Nekje na šoli je donela pesem: »Lepo je v naši domovini biti mlad.« Peli so jo mladi pevci. Vedno radi nastopajo. Ni šolske proslave, da ne bi pripravili skupno z recitatorji programa. Zelo so bili veseli, ko so nastopili na reviji pevskih zborov občine Trbovlje in So se Po končanem sporedu oddahnili: — Kar dobro je bilol — Občinstvo je navdušeno ploskalo in pionirji so bili srečni, da gredo na tekmovanje v Ljubljano. Otroci, žoga. dvorišče za šolo. Skoraj sd ne moremo misliti eno brez drugega. In stara pesem. Veliko otrok majhno dvorišče. Kaj pravijo otroci; — Prvo srečanje s Titom Spreletel ga je srh po vsem telesu in začutil je neizmerno radost. Čutil, jo je tako kot vsakdo, ki ga je srečal prvič, drugič, od daleč ali blizu, v besedi in sliki. Tistega srečanja ni nikoli pozabil, kot ga ne morejo milijoni Jugoslovanov, stari in mladi, tisoči in milijoni ljudi Afrike, Azije in Evrope. Simbol jugoslovanskih narodov. Zagorska dolina s Kumrovcem je že odeta z majskim cvetjem. Pred osemimšestdese-t.nvi leti se je nesluteno odela z njim — Josipom Brozom. In vsakokrat, ko je v deželo prišla pomlad, je iz malega dečka zrasel fant in iz fanta mož. in vso njegovo trdoto, bedo in trpljenje delavcev — proletarcev, podobno trpljenju, kot ga je videl doma. Spoznal je, da žive po vsem svetu ljudje, ki žive in bogate na račun delovnih množic. Postal je borec za njihove pravice in jim je hotel pomagati. 26. avgusta 1926 je prinesel .. AOAAji + Za Tita Anglež Fitzroy Maclean, ki Je bdi zadnjo vojno šef britanske vojne misije pri našem vrhovnem štabu, je svojo »Studijo o Titu« *ačel pisati takole: — Ko sem leta 1943 odskočil s padalom v Jugoslaviji, je bil Tito za svet še neznana osebnost. Nekateri 90 govorili, da je ženska, drugi da njegovo ime pomeni kratico neke organizacije, tretji so pa menili, da ga »Ploh ni. Od tedaj je minilo deset let. Tovariš Tito Je obiskal Veliko Britanijo. Na obalah meglene Temze ga je pozdravila ogromna mno-fica. Delavci, žene, študenti... Deset tisoči •o vzklikali: — Tito, Tito, Tito! V tej besedi je bilo povedano vse. Vse tisto, kar je občutil Bill Dalton, ko je dejal: — Tito Je dober človek ..., kar so občutili britanski novinarji, ko so po srečanju • Titom izjavili: — Med državniki, ki so po vojni obiskali London, je Tito najvažnejši. Maršal Tito je človek, ki ima odločilen vpliv na svojo dobo. Škotski delavec Peter McMahan je pa preprosto povedal: — Zelo rad Imam Tita, zato ker ničesar ne naredi na pol. Sam je delavec in hoče, da so delavci v upravi. Jaz sam zanj. V SINJE VIŠAVE Naser o Titu -0~' V Vas ne vidimo samo »lava-rja prijateljske dežele “gooiavtjc, ki ji Je bil egtptov-kl n*rwl vedno naklonjen in je občudoval, marveč ltovilo aebl slavno mesto K^allh zgodovine. Junaška dete jV odporniškega gibanja, ki Hja| navdahnjeno a Vašim ‘ni vodstvom, bodo veli- časten primer volje Jugoslovanskih narodov, da sc bore za svobodo in neodvisnost. VI lahko upravičeno z zadovoljstvom presojate sadove, ki ste jih dosegli kot državnik. NI bila lahka naloga, biti na krmilu države v kritičnem obdobju po drugi svetovni vojni. Problemi na vseh področjih so bili v resnici velikanski, mednarodno obzorje pa še zdaleč ni bilo jasno. Potrebna je bila energija, hrabrost, fantazija in čvrst« volja, da ste se s temi problemi spopadli in jih uredili. Zavoljo tega sasiužite naše največje občudovanje! Minilo je že več kot 15 let.. o SPOMINI IZ BORB V REVIRJIH *0 SPREMLJALI TITOVO ŠTAFETO V HRASTNIKU NAJMLAJSI Tretji bataljon Slandrove brigade je sklenil porušiti rudniško vzpenjačo na hrastniškem nasipu, zavzeti bunkerje »Werkschutza« in mobilizirati domačine v našo vojsko. Po posvetovanju s štabom brigade je bil narejen razpored, da Janezova četa napade »Werkschutz« v Kisovcu, Ma-lijeva četa na Neži v Trbovljah, Sta-jerčeva četa naj bi pa napadla betonske bunkerje na hrastniškem’ nasipu. Zadnja naloga je bila najtežja. Proti večeru 2. junija je prva četa Slandrovega bataljona odrinila proti vzpenjači, druga je bila razporejena v zasede, prvi vod tretje čete je odšel mobilizirat, drugi vod je pa s Štajer-čevo četo odšel napadat bunkerje na nasipu. Tega dne smo imeli smolo. Neka stara ženica Je v gozdu nabirala suhljad In nas opazila. Brž je stekla domov in povedala »VVerkschutzu«, da nas je videla, le-ta se je hitro na to pripravil ln stekel v bunkerje, njegnv komandant je pa o tem takoj obvestil celo posadko v Hrastniku, da preti kraju nevarnost. Slandrovci in Hrastniška četa sta se, ne da bi vedeli za izdajstvo, pripravili in pričeli obkoljevati bunkerje Ko je »Werkschutz« opazil obkoljevanje, je začel divje streljati. Hrastniška četa Je obkolila dva bunkerja ln ju začela na- padati, toda svinčenke niso nič pomenile za betonski zid, treba se jima je bilo približati in jih zasuti z bombami. Do bunkerjev ni bik) lahko priti, ker je bila pred njimi čistina, vendar kaj je bilo storiti? Zavihati rokave in napasti. Korotan se je odločil, da gre z njim šest najboljših borcev, in to komandir Stajerc, obveščevalec Zdenko, Bori«, Džonl, Dolenc in Bogo. Plezati je bilo treba po trebuhu proti bunkerju, iz katerega je nenehno sipal ogenj. Zdenko je poklical »Werkschutz«, naj se preda, ta je pa v odgovor začel še bolj divje streljati. Naša skupina je prišla do bunkerja in ga skozi line zasula z bombami. Ko je že vse kazalo, da v bunkerju ni več žive duše, je kar naenkrat iz bunkerja prifrčala bomba, za njo pa dolg rafal. Takrat Je bil ranjen Štajerc, ki pa kljub temu ni zapustil položaja. Končno je skupini uspelo ogenj zadušiti in v bunkerju je utihnilo. No, potem se je bilo treba lotiti drugega bunkerja. Le nekaj metrov , smo bili pred njim, ko nam je začelo za hrbtom streljati s strojnico. Vsi smo bili prepričani, da gre za pomoto, potem smo pa le ugotovili, da je za nami patrulja nemških vojakov, kii jim je uspelo prebiti se nam za hrbet. Hitro smo se od- ločili. Začeli smo divje streljati proti nemški patrulji tako, da smo jo pregnali v dolino. Hrastniška četa je znova napadla drugi bunker. Tudi ta je Imel prav tako debel zid kot prvi in je bilo treba mnogo srčnosti, vendar se nam ni posrečilo bunker razbiti, ker nam je zmanjkalo bomb, pa tudi jutranja zarja je začela svitati in nas opominjati, da moramo bojišče zapustiti. Tudi Slandrovci »o imeli težko borbo pri vzpenjači, vendar jim je uspelo, jo uničiti brez večjih izgub. Ranjen je bil le borec Jaka Kirn, sovražniki so pa izgubili sedem, vojakov. Pri tej akciji nismo imeli sreče z mobilizacijo na Ojstrem. Skupina, ki je mobilizirala, je po izvršeni akciji na križišču pri Pašetovi hiši z vsemi novinci padla v zasedo »Wehrmann-schaft«, ki Jo je vodil »sturmfiihrer« Maks Bauer. Padli so štirje borci novinci, in to Avgust Vrtačnik, Karel Kaluža, Franc Babič in Franc Guček, hudo ranjen je pa bil Ferdo Bevc. Ostale čete so imele lep uspeh. Plen je bil obilen, drzni fantje so prinesli veliko hrane in streliva, pa tudi mobilizacija Je bila zelo uspešna. Čeprav smo bili izdani in čeprav so Švabi čakali v zasedah, smo izvršili velike naloge. Nemcem smo pognali še več strahu v kosti, med našim ljudstvom smo pa dvignili moralo. Takih dogodkov je bilo nešteto. Minilo je že več kot 15 let *d tega, spomini so pa še vedno živi, prav tako živi so pa spomeniki naših padlih borcev, ki so se borili za to, kar danes imamo — SVOBODO. Zaradi tega ne moremo in ne smemo pozabiti vseh dogodkov. Pripovedovati jili moramo našim najmlajšim, da bo spomin na naše težke dni ostal vedno svež. Partizan Darko — Delavci se mučijo od jutra do mraka In hodijo kakor berači, bledi in izžeti, kapitalisti pa, ki nič ne delajo, marveč pasejo dolgčas, se lesketajo v svili ln žametu in se pote od masti in rejenosti, in lica se jim hočejo razpočiti od napetosti In zdravja. To je ta božanski družbeni red! In kmalu za tem je bil Josip Broz odpuščen kot delavec iz ladjedelnice v -Kraljeviči,,.. Ogulin, novembra 1927: — Delavec Josip Broz - obsojen na sedem mesecev' zapora. Pričelo se je preganjanje. Aretacija, zapori, svoboda. Ilegala. Lepoglava, Maribor, Dunaj. Srečanje s tovarišem Kardeljem. Leta devetnajst sto sedemintridesetega je tovariš Tito postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije. Za Partijo in jugoslovansko delovno ljudstvo se je pričelo .novo obdobje. Vojna. Jugoslovanska vlada s kraljem Petrom II. je pokazala pete svojim narodom. Strahopetno je zbežala. Z jugoslovanskim ljudstvom sta pa ostala Partija in Tito, ki je povedel ljudske množice v boj za nacionalno ln socialno osvoboditev. Pričela se je neenaka borba s sovražnikom. Na življenje in smrt. Tovariš Tito ni bil samo dobeir politik, bil je tudi odličen vojak. Niti sedem sovražnikovih ofenziv, tisoče in tisoče okupatorjevih vojakov, koncentracijska taborišča, preganjanje in streljanje nedolžnih ljudi, zločinski požigi naših domov niso mogli uničiti ideje in hrepenjenja jugoslovanskih narodov po svobodi, po lepšem, srečnejšem življenju. Svoboda. Stoletni okovi suženj ;tva naših narodov so izginili. Boj za svobodo je pa terjal milijon sedem sto tisoč žrtev ... 10. aprila 1945 je stekla prva Titova štaleta. MUdi tekači so ponesli na pot proti Beogradu prve čestitke in veliko zahvalo maršalu Titu. In od takrat vsako leto. Lotos že petnajstič. Titol Kdo izmed nas ni ponosen na ime, ki toliko pomeni vsem nam in vsem tistim, ki si žele lepši jutrišnji dan. Vsak Jugoslovan s spoštovanjem in ponosom izgovarja Titovo ime. Ve, kaj pomeni. Posebno mladina. In ko praznuje naš dragi maršal Tito svoj oseminšestdeseti rojstni dan, dan, ki si ga je izbrala za svoj praznik tudi naša mladina, mu zaželimo. da bi ostal zdrav, da bi še dolga leta vodil jugoslovanske narode k cilju — svetlejšemu jutrišnjemu da* vu nas vseh. ,'REDSEDNIK TITO MED PIONIRJI NASH REPORTAŽA Vi ki imate v srcu mladost Nekje ob vznožju Kletke, na »temletki v ZgornJih Tnbov-so na pročelju vklesane »•»ec«; Ivana Cankarja: . »VI. KI IMATE V SRCU Mladost IN V PRSIH MOC, VI GLEJTE! OB VAŠIH PLEČIH BO •LONELO ŽIVLJENJE!« Popotnik sem. Ustavil s«m se tte daleč od širokih šolskih vrat M zri v napis. Pomislil sem. Nekje v notranjosti, med šte-Jdlnimi stenami, j« utripalo živ. Uenje: veselo, razposajeno. Etougačno kot v sivi preteklost:. Tisoč dve sto mladih daje vsakdani 1 iritem šolskemu življenju. Mnogi med njimi se pa v svojem prostem času prav raži povrnejo v šolske prostore, ^fer Ee razvedre v krožkih, na šolskem vrtu In pevskih zbo- vrtičkarjem vedno v pomoč? — Otroci imajo precej smisla in veselja za delo na šolskem vrtu. Tako delo doma pogrešajo. V začetku je bilo veliko takih kot Zinikina mama: — Le kaj boste otroci, saj ne znate! — Zdaj tega ne moire več reči. Zvonko Pripoveduje: — Znam presajati paradižnike, gojiti več vrst zelenjave, ravnati s toplimi gredami in tudi kakšno dTe-vo že kdaj pa kdaj obrežem. Marjan si želi manjši vrt kot šolski. — Ali veste, da sem doma sama obrezala ribezov nasad? Tako, kot sem se naučila, ®e pohvali Majda. Ko jih vprašam, kdaj je pri njih najibol veselo, me začudeno pogledajo. Potem pa: — C® je bilo letos dohro, bo drugo leto še boljše, pravijo. Modelarjev je okoli štirideset. Preden so se odpravili, da spuste v znak prva letala, so se trikrat na teden zbirali v šolski delavnici. Najboljši modelar Zajc pripoveduje: — Kaj smo naredili? Precej majih jadralnih in motornih letal. V delu je Pa velika jadralni ca. — Neki hudomušne! še pridene: — Vedno smo imeli premalo lesa in papirja. In laka je tudi primanjkovalo, ker se je včasih kdo zmotil in si namazal z njim nohte, namesto letalo. In Janezova ost: — Skoda, da Zlata ne dela z jezikom. Potem bi se res lahko peljala cela šola z. velikim jadralnim letalom! Z modelarji sta delala tovariša Kranjc in Rožanc. Vsak trenutek izkoristimo, da se podimo za žogo! — Rada telovadim! Plavam tudi, pove Zlata Soseda jo popravi: — Zlata je pionirska prvakinja v crawlu. Dobrih športnikov, kot je Zlata, Maccen in drugi, je precej. Za športno delo s pionirji skrbi predvsem tov Sotlar: — Velik uspeh je že to, da se izvenšolsko udejstvuje v športu največ otrok. — Pogoji? — Skoraj jih ni. Proti koncu leta smo ustanovili samostojen športni aktiv. Naslonili smo se na Rudarja. Tu nam bodo pomagali s prostori Ln ljudmi. Pio popoldanskem pouku je ostala v razredu skupina otrok. Taborniki imajo sestanek. V nedeljo jo bodo najbrž mahnili na Kad. Spet v drugem razredu nekje rišejo in pišejo. Ce bi jih vprašali, bi se začudili, da ne vemo, da imajo razredni časopis »Zanka« i.n šolsko glasilo »Prvi koraki«. Na stopnicah raalaga Čibejev Jožek, da so pionirji iz 1. d razreda zbrali že 35 kg papirja, — Vsekakor največ, se pohvali. Po razredih odpira vrata pozni šahist in išče svoio skupino. — Le kam so šli danes? se sprašuje, ko v našem razredu ni prostora. Toliko i,n še mnogo več se zgod! vsak din v tej šoli. To ni na šolskem urniku. Pa se tu-dJ tako pionirji učijo. Včasih pretečo Cankarjeve besede na pročelju šole in jih skušajo razumeti. Z beležnico po litijski občini I ««*** p'We 1 ’ a JZ LITIJE IN OKOUCE POTOVANJE OD LITIJE DO VINORODNE GABROVKE Noben drug predel litijske občine in našega Zasavja ni našel v literaturi tako odličnega mesta in opisa kakor pot od Litije mimo Gabrovke in Tuma do Čateža. To turo je pred sto leti opisal slavni pisatelj Fran Levstik. Njegov popotni opis je obenem literarni esej, kjer naroči pisatelj svojim sovrstnikom, kako naj pišejo in kje naj iščejo motive za svoja dela. Vsi ti predeli, ki jih je Levstik opisal pred sto leti, so dobili v novejšem času novo podobo. Sicer je pa v teh krajih, čeprav _ j precej oddaljeni od občinskega središča, zmeraj kaj novega. In namen tega pisanja je prikazati, kaj je tu danes novega, pa poseči tudi v prejšnj, dobo, da oživimo spominke in prikažemo razliko, ki jih doživljajo ti kraji danes. V IABLAN1ŠK1 DOLINI POLAGAJO VODOVODNE CEVI Poit od Litije do Gabrovke meri SO kilometrov. Drži skozi Jabla-niSko dolino in preko Pila, kjer Je razvodnica med dolino reke Save in dolenjske Mirne. Nekdanja »literarna pot« Je držala bolj Južno (na desno), kajti takrat te ceste še ni bilo. Levstik Je korakal skozi Šmartno, po Kostrevnl-Skl dolini, mimo kmeta Kajeta (Dobravca) v Veliki Kostrevnicl, poteim pa skozi Rodni vrh mimo kmeta Železnika ter skozi Llber-go tn preko Grmad, pa vinorod- jo je mraz proti koncu letošnjega aprila. Ta je napravil v določenih legah strahotno škodo. Ne samo na bukovini, ampak tudi na sadnem drevju. Posebno je slana prizadela prebivalce Stange in Račiče, kjer bodo letos ob češnje, pa tudi ob druge sadne pridelke. NA ZGODOVINSKEM TISJIk Sredi doline Reke se odcepi strma pot v malo vasico Tišje, NA SEJMU nih gričev Gobjeka in drugih, da Je dospel do Pacetovega gradu na Tumu, kjer Je bil za domačega učitelja. Naša današnja pot nas pripelje najprej v Jablaniško dolino. Ta slovi po dobrem sadju. Nekateri kmetje, čeprav Imajo sadna drevesa ob glavni cesti, pa ne skrbe za čistočo svojega drevja. To Jim Je v škodo, kraju pa v sramoto . , . V Gradiških Lazih polagajo pravkar vodovodne cevi. Vsa vas Je zaradi tega na nogah in zadovoljna'. Vodovod je seveda velika pridobitev, posebno za gospodinje. Rezervoar imajo v Dra- brigade, so jo napadli in ji prizadejali hude izgube. Tik pod sedlom na Pilu je danes skupni grob partizanskih žrtev, prav na samem Pilu pa kamnit spomenik, ki govori, da so belčki in drugi okupatorjevi pomagači izvršili na Pilu dne 28. septembra 1944 zverinski zločine. GOZDARSKA KOCA NA PILU Pil, imenovan tudi Javorški Pil, ima okrog 636 m nadmorske višine. Vsaj tako višino ima sosedna vasica Javorje. Že pred vojno je stala na tem raz-križju samotna Kamničarjeva hiša, ki je doživela v aprilu leta 1941 svoj konec. Tiste dneve okrog 6. aprila 1941, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, so odstopale preko Litije in Pila mnoge vojne enote, ki so se usmerite proti Dolenjski. Na Pil je prispela prav tedaj večja jugoslovanska enota z vozili in vpregami. V trenutku, ko je nemški izvidnik preletel Pil, so jugoslovanski vojaki začeli nanj streljati. Cez čas se je letalo vrnilo in začelo bombardirati vojake in ijihov pra-tež. Tedaj je bilo zadetih mnogo konj, medtem ko so se vojaki razbežali po hosti. Kamničarjeva hiša na vrhu Pila je pa bila ob bombardiranju zrušena. Nedavno so te ruševine obnovili litijski gozdarji in zdaj je ta koča na najvišjem položaju na Pilu kraju in gozdarjem v ponos. Tu stanuje eden izmed logarjev, Lado Kavčič, logar litijske Poslovne zveze, ki skrbi za 1300 ha gozdov. Gotovo bo pa tu našel streho tudi izletnik, ki se je napotil v te prezanimive kraje, da pričaka avtobusno zvezo proti Gabrovki ali Ljubljani. - Mimo gozdarske hiše na Pilu vozi avtobusna linija Gabrovka -Litija — Ljubljana. SREDI DOLENJSKIH VINOGRADOV K°“ »pustiš s PUa proti v-zho- Moravčam, Tumu In Gabrov-r, d“pe5 kmalu do obrobne va-fceStorov-Je. Nekoč Je bila tod sama hosta, poteim «o pa kmetje g»°2? ^lz?ckaIi na nekdanjim »štorih« začeli urejati njive in vinograde. Tako Je nastalo novo naselje; Storovje. Zdaj so tu lepi vinogradi. Prva le, Resnikova. Ko so lan. ki je prišla V zgodovino NOV ZMamca je Resnikova. Ko so lan kot prizorišče prvega spopada sko leto, dne 22. julija 1959, ©a-med partizani in Nemci na slo- krili na Javorškem Pilu partizan-_____1___________—.it«. 1 »•/•« s® spomenik, le zabrotvAica 7va?o venskem ozemlju. Borci komandanta Staneta so se zadrževali v decembru leta 1941 na Tisju, kjer so jih zahrbtno napadli Nemci in so zato doživeli tu svoj veliki poraz. Komandant Stane je pa svoje čete brez večjih izgub izvedel iz železnega obroča. Dan zgodovinskega spopada — 24. december ...... ... •■v"',™ mu partizanski spomenik. Je gabrovska Zveza borcev priredila ob tej samotni Resnikovi zidanici lepo uspel pik. nllk. — Ljudje radS prihajajo na talke prireditve v prelepo dolenjsko pokrajino, zato bi naše množične organizacije lahko večkrat priredile take skupne Izlete, bodisi V Storovje ali druge dolenjske vinorodne gorice okrog Mo-raivške in Cateške gore. S tem bi propagirali lzletnlštvo v prijazne zanimive, a tudi zgodovinsko _ ‘ _ p,-»vprvoar imaio v Dra- SKega Spopada aetemuei m zanunrve, a uuai zgodovinsko g^rjev hosti pod Gradiščem. Tu- - je danes občinski praznik li- “n^VifoJ^ko 5, J. nad J»Planiško do- m. Ti«l» ki ie . _*M>r*v»ca gora naa »»TOV*« di na Gradišču nad Jablaniško dolino »o dobili pred leti lasten vodovod. ZA TURIZEM SO DOBRE GOSTILNE PRVI F0G0J V litijski občini sl prizadevajo, da bi izrabili naravne lepote za poživitev turizma. Skoau občino drži nedavno odiprta zasavska transverzala Kumrovec—Janče— Kum. Za izletnike Je pa še dovolj drugih prijetnih izletniških točk. Zdaj ko narašča število avtomobilov se dviga tudi »mali« tujski promet Litijsko turistično društvo se' trudi da bi v vseh Izletniških krajih odprli gostilne kler bi popotnik našel po potrebi streho im postrežbo. V Gradiških Lazih deluje dobra gostilna pri Verbič ki (lastnic« Gkain). Tudi v sosedni vasi Cerovica so preuredili in Izboljšali gostinski obrat pri Albinu Novaku. Gostišče bi pa bilo dobrodošlo tudi na Gradišču. Potem bt ljudje še Sjri-hajsli v to prijazno partizansko vas z lepim razgledom JE NEDAVNO SLANCA PALA ... Cim prideš na rob Jablani-ške doline, gledaš iz Cerovice velike gozdove v dolini Reke. Nekdaj so bili ti obširni gozdovi lastnina grofa Paceta s Turna .potem so pa prišli v zasebne roke. Gozdovi okrog Reke, Pila, Zglavnice, Tišja in v ostali okolici so danes skrivališče »črnuharjev«. Litijski ln šmarski lovci ne pridejo skoraj nikoli brez plena iz teh obširnih gozdov, kadar se odpravijo na skupni pogon na divje prašiče. Včasih so pa bili tl gozdovi domena zasebnih lovcev — ziniti fevdalcev — ki so imeli tli najlepše revirje za odlov divjega ali velikega petelina. Nek dan ji litijski lovec in naduči tel j' Franc Slane je imel v teli predelih kar dvoje lovskih koč, eno v Reki, ob glavni cesti Li-tlja — Gabrovka, drugo pa više V hribu, na Stegujeku. - Obe ttavbi stojita še danes. Pogledu naše današnje izlet-pjžke družbe se je pa pol.azalu Mpnavadno žalostna slika. Bu-Rferina je popaljena, osmodil tijske občine. Na Tisju, ki je slabe pol ure nad dolino, je pa postavljen spomenik, ki pojasnjuje potek dogodkov in slaVi naše prvoborce za svobodo. NA PRELAZU PILU, ZGODOVINSKEM KRAJU Iz doline Reke se vzpenja cesta po zavitih serpentinah. Vrh doseže na Pilu, kjer je razvodnica med Zasavjem in Mirno. Med drugo svetovno vojno je tod tekla nemško-ita-lijanska meja. Partizanski borci so jo mnogokrat prestopili in so si prehod čestokrat izbojevali z orožjem v roki. Ob neki priložnosti so pa bili nenadoma napadeni. Domačini ti radi povedo, kako je potekala takratna bitka, ko so belčki, ki so prišli z Dolenjskega, pričakali partizane v zasedi. Patruljo izvidnico so belčki spustili preko mejnega prelaza, ko je pa prikorakala partizanska glavnina Cankarjeve Moravška gora nad Gilbrovko Je med najdaljšimi vinogradniški, ml rebri. Prehaja v vinske gorice sosedinega Orešja. Pobočja so odprta proti Jugu, zato imajo dovolj toplote, da pridelajo tod dobro vinsko kapljico. Vinogradnik domačim Vitko Zidar nam Je ponosno razkazoval prelepo panoramo, ki Jo vidiš Izpred njegovega hrama. Oko tl sega vse tja do kočevskih hribov. Vprašamo ga, kako kaže letos vinska trta. Tedaj mu pa glas vpade. Zmrzal zadnje slane Je tudi tod napravila svoje razdejanje. Orehi so črni, kakor da bi Jih posmodila1 požigal če v a roka. Letos ne bodo tod trti orehov in zato tudi ne bo orehovih štrukljev lm potic. Slana je pa udarila tud! po marelicah ln breskvah. Prizadete »o prav tako češnje. V srednji legi Mo-ravške gore ln drugih goric Je osmojena tudi vinska trta. Letos bo zato okrog Gabrovke slab pridelek. To bo za kraj«, ki jim J« sadjarstvo ln vinogradništvo glavni pridelek, hud udarec. IN SE DRUGO Ko se iz Moravč, vasice med Pilom in Gabrovko, pripelje* na križifiče cest Litija — Gabrovka — Turen, ugledaš spo- Prvi jurček v Zasavju Zadnji čas naši časopisi precej pišejo o prvih letošnjih Jurčkih. Ta, ki ga vidite na sliki ob škatlici vžigalic. Je pa prekosil vse letos najdene jurčke, saj je tehtal nič manj kot 550 gramov. Nalet ga je inanl lagoreki gobar Valentin Hudomal. menik nove dobe: transformator na Dedijeku. — Ta napaja zdaj z elektriko ves gabrovški okoliš, medtem ko stoji drug transformator na Dolih, ki daje elektriko tudi sosednim vasem, tako v Bistrici in na Pre-valju, pa v Brezovem in Cep-ljah. Mlinar in žagar Vidmar iz Bistrice se je pohvalil: — Zdaj smo na konju, ker imamo elektriko. Tudi noč nam je spremenila v svetel dan. Pojejo nam radijski aparati in tako smo po zaslugi trboveljske Elektrarne napredovali od trsk in lojenic do sodobnega življenja. Povsod se kaže kak napredek. V Gabrovki so dobili pred leti celo tovarno sadnih sokov, ki jih pridelujejo iz češenj, grozdja, jabolk in hrušk ter drugega sadja. Tu so doma podjetni in napredni ljudje. S tem je dobila Gabrovka prvi vstop v novodobno živije-ne. Napredni kmet je že opuščajo vinske trte samorodnice, ki dajejo škodljivo pijačo šmarnico. Šmarnica je nesreča za naše kraje! Pametni ljudje sodijo takole o njej: »Dva kozarca šmarnice te napravita trapastega, tretji te pa ponori.« Prav zato uvajajo po Gabrovki in okolici modeme plantažne nasade, ki bodo zalagali domačo tovarno sadnih sokov s surovinami — vsakovrstnim sadjem. — Gabrovka se razvija postopoma v center gospodarskega in prosvetnega napredka. Zdaj imajo tu osemletko, tretjo v litijski komuni. Prav zdaj začenjajo z graditvijo stavbe za učiteljstvo domače osemletke. Ta bo omogočila streho prosvetnim delavcem, da bodo še bolj zvesti gabrovški mladini. Čez leta bo osemletka doprinesla gotovo svoj delež pri napredku in razvoju Gabrovke in okolice. Jože Zupančič KRSTNA PREDSTAVA »PESEM 0 MORJU IN ZVEZDAH« V TRBOVLJAH V petek, 20. maja »večer je bila v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah krstna predstava novega dela Vinka Trinkausa; »PESEM O MORJU IN ZVEZDAH«. Igro je areiiral Karlo Malovrh, sodeloval je pa pri njej celoten gledališki ansambel Svobode-Center. Predstavo v petek sl Je ogledalo precejšnje število Trboveljčanov, med njimi mnogo gostov iz Ljubljane ter avtor sam. Publika je Izvajanje dela toplo sprejela ln n) varčevala s priznanjem ln ploskanjem. Ob koncu uspele premiere so zastopniki Svobode iz Hrastnika, SvobodeuCenter ln Svobo-de-Zasavje ter občinskega ^veta Svobod in prosvetnih društev predali avtorju tov. Vinka Trinkausu, darila in priznanja za njegovo odrsko delo. PRIJETNO PRESENEČENJE Pred dnevi so člani Počitniške zveze na ekonomski srednji *oll v Trbovljah doživeli prijetno presenečenje. Iz Ljubljane so dobili sporočilo, da je njihova ženska ekipa med skoraj petdesetimi ekipami zasedla prvo mesto. Članice Počitniške zveze ESS Lidija Jarc, Minči Jarc, Marijana Puntar, Joža Puntar in Sonja Bienelli so si tokrat pridobile nagrado Počitniške zveze Slovenije, brezplačno letovanje v Zadru. Pionirji pri Titu Skupina slovenskih pionirjev Je odpotovala za Titov rojstni dan v Beograd. Pionirji lz Litije so ponesli tovarišu Titu darilo »ROBOT«, ki so ga Izdelali sami. Samoprispevek za šolo v Šmartnem pri Litiji V Šmartnem prt Litiji so Imeli v petek, 20. maja, zbor volivcev, na katerem so razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo osemletke. V Šmartnem Imajo namreč silno velike težave glede šolskih prostorov ln so bili že na tem, da uvedejo na svoji domači šoli četrto Izmeno pouka. Volivci so ob tej priliki pametno odločili, da Je nujno potrebno, z gradnjo osemletke pričeti takoj. V ta namen so vsi enoglasno sklenili, da uvedejo krajevni samoprispevek za novo šolo v višini 6 milijonov dinarjev. Prispevke bodo plačevali v štirih kategorijah. Najmanjši prispevek bo 1500 din, najvišji pa do 10.000 din. - Vse kaže, da bodo pričeli z gradnjo nove šole v Šmartnem že letos. Tudi lltliska občina bo dala še posebej svoj prispevek. Treba bo pa še Izglasovati poroštvo občine za najetje posojila. Televizor v Veliki Stangl nad Litijo Iz Velike Stange se zelo poredko oglašajo v Zasavskem tedniku, čeravno kraj ni brez zanimivosti. To pot pa nam sporočajo o dejavnosti krajevnega odbora SZDL, ki Je s svojimi prihranki ln s pomočjo občinskega odbora Socialistične zveze v Litiji kupil televizijski aparat. V v prostoru, kjer se zbirajo člani SZDL VeMfcS Stange, sedaj gledajo televizijske prenose, Id •• na sporedu. Posebno zanimanje vlada za km*" tijske oddaje, za mladinske ln seveda tudi »» druge. — Osnovna organizacija Socialistične zveze v Veliki Stangl Je pa tudi drugače aktiva* ter služi lahko za vzgled marsikateri vašld osnovni organizaciji. Pod vodstvom študenta Marijana Hauptmana, ki je organiziral gradnjo ceste v dolžini treh kilometrov, dela zelo lepo napredujejo. Člani SZDL s prostovoljnim delom pomagajo k hitri rešitvi tega krajevnega vprašanja. 500 kg rib uničenih V noči od prejšnje nedelje na ponedeljek, od 13. do 16. maja, so v Tovarni usnja v Šmartnem po pomoti spustili razne odpadke v struge potoka, ki teče lz Zavrstnika skozi Šmartno W dalje mimo Brega v Savo. Velike ln male rib« so bile zaradi te neprevidnosti omot en e, tako da so Jih ljudje lahko lovili. Ocenili to, V* v tem nesrečnem primeru za približno 500 kg rib. Tovarna usnja v Šmartnem je bila takoj pripravljena to škodo poravnati ln je zadevo, kakor smo slišali, že uredila. — Zanimivo pri stvari je pa to, da so omotene ribe poslali v Ljubljano na pregled. Tu so pa bili zelo počasni z ugotovitvijo, da so ribe neužitne ln škodljiv* za jelo. Kmetje, ki žive ob tem potoku pa niso počakali na izid preiskave v Ljubljani, ki J* bila - kakor že omenjeno prepočasna, ter te ribe vseeno spekli ln po-' dlt. Na zrečo pa ni nihče od teh zbolel ali celo umrL IZ TRBOVELJ Dela pri pokritju TrbovelJIHee napredujejo 2e lansko leto je Gradbeno podjetje »Zasavje« v Trbovljah pričelo s pokrivanjem potoka Trboveljščlce pri železniški postaji. Delo v začetku ni šlo kdo ve kaj Izpod rok. Letošnjo pomlad pa so spremenili način dela ln dela sedaj hitro napredujejo. Potok bodo pokrili vse do trboveljske Cementarne. — Pri železničarski stanovanjski hiši nad Cementarno pa urejujejo strugo potoka, katero delo je v zvezi z rekonstrukcijo trboveljske glavne ceste ln Trbovelj-ščlee. Priprave za občinski praznik v Trbovljah Letos se v Trbovljah vneto pripravljajo na proslavo občinskega praznika, ki bo 1. Junija v spomin na zgodovinski spopad revirskih revolucionarjev z nekdanjo zloglasno Orjuno pred 36 leti. Dne 29. maja bo zjutraj v Trbovljah slavnostno zborovanje v počastitev občinskega praznika ter proslavo 15-letnlce osvoboditve. Na zborovanju bosta govorila dva delegata V. kongresa SZDL Jugoslavije, Na večer pred 1. Junijem bo v Delavskem domu v Trbovljah slavnostna akademija TVD Partizana Trbovlje. Na sam praznik 1. junija bo slavnostna seja ObLO Trbovlje v dopoldanskih urah, zvečer pa redni letni koncert moškega pevskega zbora -Zarja«. Tudi športniki pripravljajo več športnih prireditev v počastitev občinskega praznika. 15-letnlca Glasbene Sole v Trbovljah Ob petnajsti obletnici Glasbene šole ln v počastitev 15-letnlce osvoboditve te. na časi občinskega praznika v Trbovljah bo domača glasbena šola priredila slavnostni koncert 28. maj« ob 19. url v dvorani občinskega ljudskega odbora v Trbovljah. Na sporedu bo 17 glasbenih 1» pevskih točk, v katerem bodo nastopili orkester Glasbene šole, solisti pevci tn solisti Instrumentalisti ter zbor Glasbene šole. Izobraževalni seminar v podjetjih Delavska univerza'v Trbovljah Je priredil* v petek, 20. maja, seminar za planiranje ln programiranje izobraževanja v podjetjih. Namen seminarja Je bil, pomagati vodilnim tovarišem v gospodarskih podjetjih kraja oziroma tistim« ki so prevzeli odgovornost ta izobraževanje Banov kolektivov, da pravilno prtoavljo zvoj* Izobraževalne programe In jih Mol Izvajajo. -Seminar Je bil celodneven. Predavanje o filateliji v Trbovljah Filatelistično društvo in Delavska univerza v Trbovljah sta pripravila posebno predavanje o temi -Filatelija - filatelist«, ki bo podano po vseh šolah z namenom, seznaniti tudi mladino s tovrstnim zanimivim področjem. Tako bodo imeli že v teh dneh predavanj« po šolah, na katerih se bo šolska mladina seznanila z nalogami filatelistov ter z vsebinskim vrednotenjem ln interesno dejavnostjo, za katero vlada med trboveljsko mladino posebno zanimanje. IZ HRASTNIKA Obisk Izseljencev v Hrastniku Tudi lletošnje leto pričakujejo, da bo hrastnl-ško dolino obiskalo več Izseljencev. Izvršni odbor SZDL Hrastnik Je v zvezi s tem postavil komisijo, katera bo pripravila primeren kulturni program za sprejem ln počastitev izseljencev. Med drugim pričakujejo skupine rudarjev lz Franclje, ki bodo vrnili obisk, kateri Je bil Izvršen lansko leto po naših predstavnikih. {9. maja slovesen zaključek dneva mladosti vsa hrastnlška dolina se pripravlja na 29 maj, ko bodo slovesno zaključili praznik dneva mladosti v Hrastniku. Program, ki Je bil postavljen v počastitev praznika mladine, se Izvršuje. Kulturne ln flzkultume skupine v kraju so izvedle vrsto prireditev na čast dneva mladosti. Zaključno slovesnost nameravajo Izvršiti s parado vseh fizkulturnlkov, tabornikov, članov Svobod, Ljudske tehnike Itd., s sodelovanjem vseh kulturnih skupin ter godbo na pihala. Na programu Je nastop vseh pevskih zborov, godbe na pihala, nadalje petje 5 pionirskih zborov. Na stadionu SD Rudarja Hrastnik bo zaključna slovesnost, kjer bo Ime! slavnostni govor sekretar občinskega komiteja ZK Marijan Orožen. Seja občinskega odbora Zveze borcev Na zadnji seji občinskega odbora ZB Hrastnik Je podala poročilo sekcija bivših internirancev, ki deluje prav uspešno, nadalje komisija za šolanje borcev. Ta sekcija Je sklicala sektorske konference krajevnih organizacij, na katerih Je obrazložila članom ZB. da si člani, ki nimajo popolne osnovnošolske Izobrazbe, le-to lahko pridobe po dopisni šoli. Odziv na to pa ni bil zadovoljiv. Poročala Je tudi komisija za spomeniško delo. V ospredju Je načrt za obnovitev spomenik« borcem ln žrtvam NOV v kraju. Načrt bodo pripravili arhitekti lz Ljubljane. - Do dneva borcev bodo krajevne organizacije ZB odkrile več spominskih plošč, kakor na Dolu, nadalje na Vrhovem ter pri Čečah. Za boljše delo sekcije bivših internirancev bodo Izvolili pri krajev, organizacijah podsekdje. za boljše delo krajev organizacije Hrastnik J« potrebno, da se delo razdeli na več terenskih odborov. Občinska organizacija ZB se dobro prlpravljz na letošnjo proslavo dneva borcev. Razmah gradbene dejavnosti Se nobeno leto se v Hrastniku ni toliko gradilo kot letos. Tako Je v teku v Steklarni Hrastnik rekonstrukcija, kjer v drugi etapi rf konstrukcijskih del postavljalo še 3 nove talilne peči. nadalje 70-metrsld dimnik. Kemična tovarna v Hrastniku gradi na mestu, kjer so podrli staro upravno poslopje, novo tovarniško zgradbo. Ob Savi grade na desnem bregu rek« dva stanovanjska šestorčka za steklarje, nogometaši SD Bratstva zidajo svoi Športni dortl prav tako sl postavljajo svoi dom godbeniki hrastniške Svobode II. V centru Hrastnika se pripravljajo na gradnjo Zdravstvenega doma. Tudi Izgradnja cest« skozi Hrastnik lepo napreduje. Nadalje se v kraju zida Samski dom Rudnika Trbovlje-Hrast-nlk. Potrošniški center ter še vrsta drugih objektov, razen tega si zasebniki postavljajo eno-ln dvostanovanjske hišice. S SENOVEGA V počastitev delavskega praznika so Imeli na Senovem zabavnoglasbeno oddajo »Pokaži, kaj znaš!«. Sodelovali so pevci, recltatorka, godalni duo, zabavni sekstet -Bohorakl fantje«. Jazz, nadalje pevka lz Sevnice. Kakor druge zadevne oddaje, sta tudi to oddajo ocenjevali dve komisiji: strokovna ter komisija lz občinstva. Nastop »Pokaži, kaj znaš!« Je bila prva zabavna oddaja na Senovem. Dvorana Je bila nabito polna. Ljudje so se vzpenjali nt stolih, da bi bolje videli. Zal Je bilo premalo prostora, da bi vsi dobili vstopnice k tej prireditvi. Najprej Je nastopila recltatorka, ki Je pred-našala dve pesmi. Za njo Je zaigral duo (oče ln sin) dvoje lastnih skladb »Brigadirsko polko« ln »Pod Bohorjem«. Nato Je zapela Jazz pevka dve pesmi: »Spomini- ln »Pomlad«. Spremljal Jo Je zabavni sekstet. Ko Je napovedovalec naznanil. da bo nastopil domači pevec Milan Jevinlk, J« občinstvo začelo ploskati. Zapel Je -Marino* In »Sretno luko«. Ob razdelitvi nagrad Je dob« pevec prvo darilo. Občinstvo Je tedaj zaploskal«' tako da se Je moral zmagovalec ponovno pri* kazati. - Po zaključku nastopa so zaigrali -S«* 1 horskl fantje«. Praznovanje dneva mladosti Kakor drugod, so se tudi na Senovem P1"*' pravili, da čim lepše proslavijo mladinski pr«*" nlk. Na dan 25. maja bodo odšli mladinci na Bil prejšnjo nedeljo v Domu Svobode II v Trbovljah in se ga Je udeležila več kot polovica izmed 227 zadružnikov In tudi vsi člani aktiva mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi. Stranska dvorana ni bila le polno zasedena, temveč so številni udeleženci stali v ozadju in celo v prednjem prostoru. Lahko rečemo, da se doslej še na nobenem zadružnem občnem zboru v Trbovljah ni zbralo toliko kmečkih ljudi kot na letošnjem. Pa ne samo to. Tudi potek zbora je dokazal zanimanje članov za delo in uspehe kmetijske zadruge v preteklem letu, prav tako pa tudi za načrte bodoče dejavnost zadruge Posnemamo najvažnejše iz podanih poročil: Predsednik zadružnega sveta Stefan Grešak jev svojem poročilu predvsem poudaril do sežene uspehe v pospeševanju kmetijstva in uvajanju sodelovanja (kooperacije) z zadružnimi člani. Kljub skrajno ne- ugodnim naravnim pogojem za kooperacijsko proizvodnjo v naših hribovitih krajih je KZ Trbovlje vendarle sklenila pogodbe za sodelovanje v proizvodnji s svojimi člani za skupno 158 hektarov, od tega za 96 ha travniških površin. Za pognojitev teh površin je KZ Trbovlje v pretečeni zimi oddala svojim članom 123 tisoč kg umetnih gnojil. Kmetijska zadruga Je v zadnjem času organizirala tudi kmetijski obrat, v katerega vključuje kmetijska zemljišča Splošnega ljudskega premoženja in kmečka posestva, ki bi sicer ostala neobdelana. Ker so pa zemljišča raztresena In hribovita ter v glavnem nesposobna za strojno obdelovanje In brez možnosti organiziranja velikega gospodarskega središča, se za kmetijsko zadrugo poraja vprašanje gospodarnosti zadružnega kmetijskega obrata, ki ga pa je bilo nujno začeti In ga bo nujno treba razvijati. ker bo vedno več posestev, ki jih ne ho Ime! nihče več obdelovati In Jih bo moral prevzemati zadružni kmetijski obnt.V tej zvezi Je predsednik zadružnega sveta opozoril tudi na vprašanje oskrbe starih in onemoglih kmečkih ljudi, ki ponujajo svojo zemljo zadrugi, vendar jim ta iz svojih sredstev ne more zagotoviti starostne oskrbe. Izrazil Je, da bo to v naših hribovitih krajih trenutno najbolj pereče kmetijsko vprašanje čimprej zadovoljivo rešeno na pristojnih mestih. Čeprav večina kmečke mladine odhaja v industrijo, kažejo vsaj tisti, ki so še ostali doma, veliko zanimanje za strokovno izobrazbo in je letos že tretje leto kmetijsko-gospodar-ska šola v Trbovljah zelo uspešno delovala, prav tako marljivo Je pa tudi delo aktiva mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi. Iz finančnega poročila je razvidno, da je KZ Trbovlje v letu 1959 dosegla nad 80 milijonov dinarjev prometa, od tega samo z odkupom skoraj tri četrtine vsega prometa (nad 58 milijonov). Kliub velikemu prometu zadruga ni dosegla velikega dobička - samo dobrega pol milijona dinarjev, ki ga Je skoraj v celoti namenila za popravilo zadružnega s^*” dišča. ^ Največ razprave na občn«1 zboru Je pa rodilo obravnav’ nje programa bodočega družnega delovanja. Na mestu bo vsekakor ure® „ zadružnega kmetijskega ob, ta, k čemur predvideva P01^, tudi družbeni plan občine * bovlje za leto 1960. Prav >» fi bodo s pomočjo občine let? kmetijski zadrugi vsaj ■-j, spet lahko nadaljevali * njo oziroma obnovo zadrU"^ skladišč, ki v sedanjem st* jj-povzročajo veliko škode m ^ gube na času ter stroške skladiščenje In prevoz«- ^ Kmetijska zadruga bo * mi močmi razvijala le kooperacijo s svojimi zlasti na področju prid°' nja mleka. V načrtu 'P1® vpeljavo stekleničenj* I pri pridelovalcih, pt^p hladilnim avtomobilom ln#pč' deljevanje potrošnikom__ ji sredno. Izvedba tega n° pn veznna nn zgraditev ^ Klek-Knezdol, katere Py so zborovalci še P°seV,tf^ udarili, prav tako kot P^r popravila ceste na D0X0'” OD SIREDE DO SREDE RADIO SLOVENSKI CONSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR : GRAFICAR 4:0 _ Grafi čar: Reba, Bizjak, Jankovič, Jbsar, Jovanovič, Čučnik, Drmač, Podobnik, Jakel, Vlndišar, Mestek. »Udar: Krajšek, Kravogel, Lenič, tarrjovšek, Sorel, Pristov, Kovali ,,®rezn^car> Knavs, Mrežar (Ka-•teilc), Opresnik. Sodnik Glavič “Maribora. Gledalcev okrog 500. vrve minute so potekale v znamenju »otipavanja«, toda vse bolj •p se uveljavljali domači ln sl kaj kmalu pridobili rahlo premoč. Gostje so svojo Igro usmerili bolj jja obrambo, zato so bili njihovi napadi le nekajkrat nevarni. Domači napadalci so imeli spričo J*?* težjo nalogo, saj so branilci Požrtvovalno odvračali njihove na- pade. V 14. minuti je imel Budar lepo priložnost, toda žoga, ki jo Je z glavo usmeril Opresnik, se je odbila od prečke. Zatem sta oba. nasprotnika imela nekaj priložnosti, toda šele v 42. minuti Je dosegel gol. Drugi polčas je potekel v očitni premoči Rudarja in že V 47. minuti Je Knavs povišal na 2:0. Kasneje je bil Knavs ponovno v ta-tem položaju, toda Jankovič Je hotel preprečiti, Je pa žoga kljub temu obtičala v mreži. Takoj zatem je bil Breznikar poškodovan in gostje so imeli nekaj minut Iniciativo, toda domači so se hitro zbrali in še nadalje nevarno napadali. V 86. minuti Je Knavs še enkrat ukanil vratarja in tako postavil končni rezultat. ROKOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE RUDAR (TRBOVLJE): KOPER 23:17 (13:5) Rudarjeva ekipa sl je v Kopru Priborila dve dragoceni točki. Si-®er po lestvici sodeč Koper za Rudarja ne bi smel biti problem, tpda tekma je bila odigrana pod mtkimi pogoji. Rudarjeve! so bili namreč od vožnje utrujeni, razen tega Jih je pa motila neznosna vročina, kar je prišlo zlasti v drugem polčasu povsem do izraza. Gostje so se zlasti težko prilagodili grobi igri domačih v napadu, kar je Kopru prineslo zmago v drugem polčasu. Sodil Je dobro 2ugelJ. Gole so dosegli: Jekoš 1, Ačkun 6, Radej 8, Klančišar First 4, Zupančič 1. 3, REPUBLIŠKA KOŠARKARSKI LIGA SLOVAN : RUDAR 57:49 Rudar Je tokrat zaigral odlično m bi skoro prišlo do presenečena, saj bi lahko tudi zmagal. V Prvem polčasu so bili gostje znat-J® boljši ln zasluženo vodili že za “ Pik. Toda spremljala Jih Je •Slola, saj so zaradi 5 osebnih na-Pak morali iz igre Piki, Sčurk in Velkovrh. Mlajši pa niso bili kos [Utiniranim igralcem Slovana, ki J* tako izenačil ln tudi zmagal. Rudarju je škodilo tudi to, da Je “bel na razpolago samo enega “*htra, ker Je Pintar iz nepoznanih Urokov ostal doma. Sodnika Kav- čič in Štajner sta sodila dobro. Koše so dosegli: Otopal 19, Virt 10, Sčurk 11, Poličnik 3. Goltes 2 ln Piki 4. Košarka - ženske RUDAR : TRIGLAV 52:21 (26:6) Rudarjeva ženska ekipa je v prvenstveni tekmi z učinkovito igro povsem nadigrala domačo pe-torko in zasluženo dosegla visoko zmago - in dve točki. Za Rudarja so nastopile: Lavrini (10), Strumelj (15), Vidmar 2, Breznikar (11), Majdič (14). NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI TELOVADCI V TRBOVLJAH 4. in 5. Junica bo telovadišče ^»rtizana prizorišče najbolj kvalitetne prireditve v orodni ol-ovadbi, kajti 22 članov rvez-bega razreda bo merilo moči v konkurenci državnega prvenstva. Končna razvrstitev na po-•aoneznih orodjih In skupna ocena posameznih telovadcev bo PR veljala tudi kot okvirno me-filo za sestavo olimpijske vr-8te, ti bo našo državo zastopala na olimpiadl v Rimu. Pkav zato bo letošnje prvenstvo je posebej zanimivo, kajti Priprave posameznikov v olim-Pljsfeem letu so bile intenzivnejše in bo zato konkurenca biočnejša. Nastop državnega Prvaika Mira CERERJA ter dru- KEGLJAŠKI TURNIR V HRASTNIKU V okviru tekmovanj v čast Dneva mladosti Je kegljaški klub Bratstva iz Hrastnika imel uspešen kegljaški turnir. Razveseljiva je bila udeležba posameznih kegljaških klubov. Zmagovalec Je dobil spominski pokal. Zasluženo je zmagalo moštvo KK Proletarec iz Zagorja. . Rezultati: KK Proletarec Zagorje 352 klinov, KK Bratstvo Hrastnik 342 klinov, KK Partizan Trbovlje 295 klinov, KK Rudar Trbovlje 345 klinov, KK Usnjar Šmartno 275 klinov. TRBOVELJČANI NAJBOLJŠI Ob dnevu vajencev je bilo v Trbovljah špotmo tekmovanje medvajenci iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Trbovljčaai so bili zdaleč najboljši v atletiki, nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Kot zmagovalna ekipa so že drugič osvojili prehodne pokaj občinskega komiteja E Ms Trbovlje. Najboljši tekmovalci so pa prejeli za osvojena mesta diplome. Nekaj rezultatov: Nogomet: Trbovlje : Hrastnik 6 : 4 (2 : 2, 1 ; 0), Trbovlje : Zagorje 8 : 0. Sah: Trbovlje : Hrastnik 4 : 1. Namizni tenis: Trbovlje : Hrastnik 5 : 0. Zagorjani v šahu in namiznem teniau niso postavili ekip.. V atletiki so bili spet najboljši vajenci iz Trbovelj. Na večer pred dnevom vajencev je bila v gledaliških dvorani delavskega doma v Trbovljah krstna pr e ds a va Trlmkau-sovega dela: »Pesem o morju in zvezdah«. Predstavi s o prisostvovali številni, vajenci, .“j SREDA, 25. maja 8.05 Mladina poje - Maršalu Titu za rojstni dan; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.45 Trio Dorka Skobemeta; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja, 12.45 Godalni ansambel p. v. Boruta Lesjaka; 13.30 Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco; 14.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 15.40 Novost na knjižni polici -Hinko Bratoš-Oki: Dnevnik partizana; 17.10 Sestanek ob petih; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali Jih poznate? ČETRTEK, 26. maja 8.05 Iz filmov ln glasbenih revij; 9.25 Moški zbor »Zarja« Svoboda-Center iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 10.10 Zavrtimo zabavno ruleto; 12.00 Narodne poje Tone Petrovčič, spremlja Avgust Stanko; 12.40 Češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 13.30 Francoske ln Italijanske popevke; 14.20 Šport ln športniki; 15.40 S knjižnega trga; 17.10 »Lepo moje ravno polje«; 17.80 Plesni zvoki velikih mest; 9.03 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite tovariši... - Linka Ksela - Francka Kranjec: V legendi o Pohorskem bataljonu žive; 10.30 Zbori in samospevi iz beležnice Danila Bučarja; 11.30 Franc Karel; Odločil sem se za industrijo (reportaža); 13.30 Za našo vas: 13.40 Koncert pri vas doma; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Fere-ster: Pisma v preizkovalnem postopku; 16.20 Po nevesto... — (Pesmi in poskočnice bratov Avsenik) 17.00 Šestdeset minut športa ln glasbe; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 22.15 Zaplešite z namil ROJSTVA BREŽICE: Marija UREK, Spodnji Stari grad 43, hčerko; Mira TON-KOVIC, Zlatar, hčerko; Marija MARKOVIČ, Senkovec 8, sina; Katica MAGDIČ, Trstentk 24, hčerko; Marija VRTIČ, Čanje 32, hčerko in sina; Marija HALER, Veliki dol 17, hčerko; Marija JALOVEC, Mali Cirnik 1, hčerko; Elizabeta 2U-PEVC, Dolenja vas 3, hčerko; Štefanija PROSINECKI, Cemehovee 33, sina; Štefanija ZORKO, Presla-dol' 35, sina: Marija GODLER, Brežina 59, sina; Cecilija TRSELIC, IJ-Jjj naJe “irnU£ Kranj, hčerko; Marija PETROVIČ, g Ih poznanih telovadcev je pa gotovo jamstvo kvalitetno prireditev, kakršne v naši dolini še nismo videli. Organizacija telovadne prireditve je v rokah Partizana Jugoslavije, domači Partizan ima Pa z ureditvijo telovadišča in drugimi pripravami odgovorno nalogo. Prireditev bo na telovadišču Partizana in sicer bo SJftK nadaljevanje pa v nedeljo 5. junija ob 15. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 27 maja 8.05 Poje zbor JNA iz Beograda; 9.00 Naš podlistek - Utrillo in njegova mati; 10.10 Sopranistka Maria Callas poje arije iz Sponti-nijeve opere Vestalka; 11.30 Družina in dom; 11.45 Trio Avgusta Stanka; 13.80 Slovenske skladbe igra Mariborski Instrumentalni ansambel; 13.50 Pesmi lz gorenjskega kota v priredbi Tončke Maroltove; 15.40 Iz svetovne književnosti - Portugalska pisma; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.00 Človek in zdravje; 20.00 Andre Kostelanetz s svojim velikim zabavnim orkestrom; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 28. maja 8.03 Drobne orkestralne skladbe; 8.35 Od polke do sambe; 9.25 Poje Planinski oktet; 9.40 Dunajski valčki; 11.00 Za vsakogar nekaj lz arhiva zabavne glasbe; 11.50 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Skozi naše vasi.. .; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 17.10 Majhen mozaik melodij; 18.15 Gor čez izaro___ (Koroške narodne pesmi); 20.00 Pokaži, kaj znaš!; 21.30 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 29. maja 7.30 Pihalne godbe v ritmu; 8.00 Mladinska radijska igra - J. De-breozeni:-Tomijeve dogodivščine; Brežice, hčerko; Marija SKRLEC, Brezje 11, sina; Marija VOVK, Dolenji Lekovec 11. hčerko: Neža KO-LETIC, Sela 114, hčerko; Ivana JURKAS, Gorenje Skopice 16, hčerko; Jožefa GORENC, Veliki Trn 4, hčerko: Marija KLAKOCAR, Hrastina 3, hčerko; Marija ROD-MAN, Videm-Krško, hčerko: Ivana BARBIČ, Videm-Krško, hčerko; Marija MARAŠ. Cerkle afl, sina; Vera PIRNAT. Kranj, hčerko; Anica KUCer. Brežice, sina; Terezija ZVONAR. Lesce 69, hčerko; Jožefa GREGORIČ. Videm-Krško, hčerko; Veronika BARLIC. Videm-Krško, sina; Angela ZAKSEK. Sedem 9. sina, Veronika ŠOŠTARIČ, Spod. Pohanca 15. hčerko: Dragica BALJA. Brd. Prigorje 28. sina; Božica BIZJAK. Ribnica 17, hčerko; Jožefa BASKOVC, Žejno 20, sina: Božica LESAR. Kraj donji 50, hčerko: Marija DERENDA. Sentle-nart 71, hčerko: Matilda KOKOVE, Rovlšče 21, sina. ZAHVALE Ob izgubi mojega moža, očeta, starega očeta AVGUSTA KLEMENA se iskreno zahvaljujemo zdrav. In strež. osebju inter. odd. trboveljske bolnišnice, delovnemu kolektivu eletro - obrata rudnika Trbovlje, govorniku za poslovilne besede, pevcem in godbi ter darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, sinovi in hčerki ter ostalo sorodstvo. • Ob izgubi dragega očeta ERNESTA OPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo za vso nego in skrb dr. Skrbičevi, dr. Južničevi ter vsemu bolniškemu osebju. Zahvaljujemo se vsem za podarjene vence, sosedom, duhovščini, zastopnikom gasil, društev Trbovlje, pevcem, godbi in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči Sin Ernest in ostalo sorodstvo Trbovlje. 19. maja 1960. ital. film »ODMOR IN LJUBEZEN«; 27. — 30. maia amer. barv. cinem. film »ZELJA PO MOŠKEM«; 3L maja in 1. junija franc, film »NATALIJA«. KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 25. in 26. maja »SVOBODA« TRBOVLJE II: 25. in 26. maja amer. barv. film »JAHALI SO NA ZAHOD«; 27 - 30. maja franc, barv. film »MOJ STRIC«; 31. maja amer. barv. film »PRERIJA, KI IZGINJA«. »SVOBODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 28. do 30. maja amer. barv. film »Na OVINKU REKE«; 4.-6. junija amer. barv. cinem. film »PREKO MNOGIH REK«. Predstave: sobota In nedelja ob 17. in 19.15, v ponedeljek samo ob i?.. za mladino v nedeljo ob 15. uri. »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 25. in 26. maja franc, vistav. film »LJUBEZEN JE VPRAŠANJE«; 28. in 29. maja amer. barv. cinem. film »KRALJ IN JAZ«. BREŽICE: BENJAMIN HROVATIČ, mizarski pomočnik lz Črnca 18, in JOŽEFA GRSAK. bolničarka iz Sentlenarta 14: JOŽE ŽERJAV, mizarski pomočnik iz Črnca 21, in ANA LUPSINA, delavka iz Krške vasi 67; RADIVOJ VUKSlC, knjigovodja iz Zagreba, ln LJUBICA UBEL-BREBERINA, profesorica iz Zagreba. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE BESEDNE OBRATNICE IZ 20. ŠTEVILKE Rešitev nagradne besedne obratnice, ki smo jo prinesli v 20. številki našega tednika, se glasi: OSEM — MESO. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganko KARMEN KAVZAR, učenki 2. razreda osnovne šole, pošto Zagorje ob Sevi, Prešernova 7. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO, NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE SMRTI LEP RAZVOJ IN NAPREDEK OBRTNEGA PODJETJA Tapetništvo v Trbovljah Kljub težavnim pogojem, v katerih se razvija mlado pod- irri. Upamo, da tega edinstvenega športnega dogodka ne bo- motilo slabo vreme, sicer bo pa prireditev na odru gledališke dvorane v Trbovljah, LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA PORAZ BRATSTVA PBOTI PAPIRNICARJU PAP1RN1CAR (VEVČE): bratstvo (Hrastnik) 2:1 (1:1) V nedeljski tekmi proti Paplrni-wju je Bratstvo iz Hrastnika iz-Ihbllo igro v zadnjih sekundah •Jkme. Bu je gol in konec igre. Papimlčar je premagal vodeče ■hoštvo Bratstva z 2:1 ter s tem napravil veliko uslugo Slovanu, ki J* sicer za točko na boljšem, ven-aar ima Bratstvo eno tekmo manj °digrano. RUDAR (HRASTNIK): JAVORNIK (RAKEK) 4:0 proletarec : Olimpija 4:2 .Kljub temu, da je moštvo Pro-Jjtarca oslabljeno, Je proti Ollm-”11 lz Ljubljane izvojevalo zma-s 4:2. [ pionirji Proletarca II so v predirni premagali pionirje Bratstva IZ ŠPORTNE beležnice Košarkarji so med tednom DHSrall odloženo tekmo drugega z Branikom lz Maribora, ima je imela dramatičen za-£l*t- kajti domači se v prvem «°ičasu nikakor niso mogli odle-°d hitrih nasprotnikov. Tako le ta del končal samo z eno -i*0 razlike v korist Rudarja. V eeii?em delu so pa Sostje dosegli 8 pik prednosti, predvsem na tilh1! *°6nih metov ln premlšlje-Dal *ontra napadov. Domači so sorazmerno slabo igro ln V,,*« odlikovali samo s požrtvo-ki jim je v zadnjih se-8ha*i h tudi Prinesla zmago. Pri-to, » Pa moramo, da tako nape-irenutkov že dolgo nismo vi-(.. končni rezultat Je 49:48 J -23) v korist Rudarja. Koše so SRBU Kačičnik 12, Seibel 2, Hreni?* H. Račič 4, Stražar 16 za Bra-».,■ Za Rudarja pa Virt 4, Oto-I, v? p'ntar 4. Velkovrh 11, Sčurk »roltčnik 8. Hočevar 2. švt7ATl Častni znak amzs je °-moto zveza Slovenije pode-l),n.na svojem plenumu v LJub-1 najbolj zaslužnim članom, ki ta Povojnih letih največ storili ar.,,.sPeh ln napredek avto-moto bbv.,!Y v Sloveniji. Kar pet Trhla ,4®nov Je prejelo odllkova-blo« 7'ssti častni znak. To so tarč TA VZEL, Slavko CERF.R. th£*° BIVIC, Karel B1VIC, Franc Z v“JA. - Čestitamo! «» •e ,PaRtizanu v Trbovljah ha,'® nekaj časa skrbno prlprav-Ll JO na prvi letošnlj Javni nastop, z 2:1, mladinci Rudarja iz Trbovelj pa sovrstnike Proletarca s 7:0. V Litiji so pionirji Proletarca I Izgubili z Litijo s 4:0. KOŠARKA Proletarec je gostoval v Kopru ter premagal ekipo Kopra s 45:37. Največ košev je dal Anžur (14). 2anska ekipa Proletarca je pa gostovala v Celju ter izgubila proti -Celju- s 30:33. OBČINSKI KROS V TRBOVLJAH Preteklo nedeljo Je ObZTV priredila kros, ki so se ga udeležili najboljši teka« lz vseh šol, ki so se na izbirnih tekmovanjih najbolj Izkazali. Tako se Je na startu na gimnazijskem Igrišču zbralo 112 tekmovalcev (iz nepoznanih vzrokov se tega krosa ni udeležila ekonomska srednja šola), ki so bili razdeljeni v skupine po starosti ln so dosegli naslednje rezultate: Mlajši pionirji so tekli na 659 m dolgi progi. Prvi je bil Zveglič, nato Medvešek (oba Trbovlje II), 3. Ceglar (Vode). Starejši pionirji - 800 m: 1. Kajt-na, 2. Tomšič, 3. Maješ (vsi Trbovlje II). Mladinci - 1200 m: 1. Soba, 2. Frol, 3. Dimic (vsi Rudar). Člani - 1500 m: 1. Laznik, 2. Sere, Riški (vsi Rudar). Mlajše pionirke - 650 m: 1. Kranje (Trbovlje IR, 2. Mivec (Vode), 3. Vanelli (Trbovlje II). Starejše pionirke - 800 m: 1. Tomše (Vode), 2. Klun (Trbovlje II). 3. Ferlič (Vode). Mladinke - 1000 m: 1. Laznik, 2. Zupan, 3. Medved (vse gimnazija). V skupni oceni, kjer Je prišlo v poštev samo 10 najboljših v vsaki skupini, je prvo mesto zavzela šola Trbovlje n s 112 točkami pred Solo Vode z 98 točkami. je le-to v zadnjih letih doseglo znaten napredek ln razvoj, pa naj si bo to v dohodkih in prometu ali pa tudi v zaposlovanju ženske delovne sile. Podjetje deluje v izredno neugodnih okoliščinah, saj fina štiff obratne .prostore' v štirih zgradbah, kar seveda do neke mere vpliva tudd na dosego večje proizvodnje in večje uspehe. Zato je občina dovolila podjetju investicijsko posojilo v družbenem planu v višini 5 milijonov dinarjev. Podjetje bo po izvedbi tega načrta lahko zaposlilo novo delovno silo ter znatno povečalo proizvodnjo, saj je po izdelkih tapetniškega podjetja povpraševanje ne samo v Trbovljah temveč tudi širom po domovini. Precejšnjo količino svojih izdelkov podjetje vnovči na Reki. V prvem tromesečju letošnjega leta je podjetje realiziralo začrtani letni plan z 31,7%, narodni dohodek s 35,6 odstotka, dohodek gospodarske organizacije jse pa izraža s 36 odstotki, kar Je vsekakor lep uspeh ter vse kaže, da bo podjetje za letošnje leto predviden plan s prizadevanjem celotnega kolektiva doseglo in tudi prekoračilo. MAL! OGLASI »FIAT 1100«, odlično ohranjen, prodam. — Inž. Uršič, Strojna tovarna, Trbovlje. BREŽICE: Alojz BIZJAK, osebni upokojenec iz Apnenika 3, star 65 let; Karel OMERU, osebni upokojenec iz Vidma-Krškega, star 76 iz Reštanja 70, stara 54 let; Franc VERSTOVŠEK, upokojenec iz Pl-šec 63, star 65 let; Ivan CVETKO, poljedelec lz Firšenbrega 58, star 77 let; Marijan ZAKSEK, sin delavca, Sedem 9, star l dan; Milica DERENDA, h« ključavničarja, Sentlenart 71, stara 1 dan. ZAHVALA DZZ Videm - Krško se lepo zahvaljujem za zavarovalnino, ki mi jo je zavod nakazal, ko ml je poginil konj. Vsem zavarovanje toplo priporočam. Francka Razboršek, Polšina. BESEDE (vodoravno in navpično); 1. gorivo, 2. barva, 3. krojaški pojem, 4. letijo iz dimnika. ČRKE: A A, E,JJ, KKKK, OO O. RR, SS. Rešitev ugank’ nam pošljite čimprej. Tudi za ta magični kvadrat bomo podelili 1 lepo knjižno nagrado po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka, še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer st« doma. Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave! UREDNIŠTVO. AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE TRBOVLJE VOZNI RED velja od 29. maja 1960 do 27. maja 1961 L « ,,n* *bor Partizana, ki bo bam*l* ob 18.30 url v Domu bi»£na’ s SKIROJI bo tudi letos Ulm?;!] Trbovlje no progi klirinlS ~ kopališče ln nazai do 1Ka- Cicibani ln pionirji bodo fe, movalt v o skupinah, prvaki SohiH n**»J najboljših pa bodo la. ii dlPlome In praktična darl-taorJJ, zanimive dirke bodo na V V?” M maja ob 13. uri. ASTITFV »NEVA MI.A- tieor.1 ®° na vseh šolah Izvedli •a n,“_^edna atletska tekmovanja, m, °ntrje pa prvenstvo -Med štl--°l!njl« jn drugo. Izvedli so “**e krose. Na dan mlado-~°tlo dopoldne izvedli med-•Uetsko tekmovanje. *a r,, Zl s?£ V <0 > M O O O o o < s H X X < S o < a S; ! 3g. __ Tora je obšel hišo In zavil na blatno pot, ki ,|e držala za tetin kravji hlev. Tu Je bil na varnem In Izven območja zazletlovalcev In maščevalcev. Odrinil je na glavno vaško cesto, kjer stu se dve »vojaški četi« dečkov sestali za boj, kakor so se bili že poprej domenili. Tom je bil general ene Izmed armad, njegov prijatelj Joe Ilarper pa general druge. Toda onadva sc nista bojevala — to Je opravil njun »nižji kader«. 84. — Tom In Joe sta sedela skupaj na vzvišenem prostoru in vodila bojne operacije a povelji, ki so jih prenašali njuni adjutanti. Tomova armada je po dolgem In trdem boju izbojevala zmago, nato so pa prešteli mrtve, izmenjali ujetnike In hkrati tudi določili dan za naslednjo bitko. Nato sta se armadi postavili v vrsto In odkorakali... — Tom se je pa vračal domov. 35. — Ko je šei mimo hiše, kjer je stanoval Jeff Thatcher, je naenkrat zagledal nepoznano deklico na vrtu. Bilo je modrooko bitje s pšeničnimi lasmi, počesanimi v dvoje dolgih kit, — Tom je ostrmel. Občudoval je novega angela s skrivnimi pogledi, dokler ni ugotovil, da ga je deklica opazila. Potem se je neumno postavljal, da bi sl pridobil njeno občudovanje. Toda nenadoma je videl, da se je mala deklica odpravila k hišnim vratom ... 36. — Obšla ga je silna žalost in upal Je, da se bo vsaj še za trenutek pomudila na vrtu. In ko je videl, da bo odšla — zrce mu je čedalje bolj objemala žaloat — ge je deklica na pragu obrnila ln mu vrgla mačeho čez ograjo. Tom je od veselja poskočil, pobral rožico ln jo spravil v notranjost svojega jopiča, v žep tik poleg srca... — Cez čas se je spet vrnil pred njeno hišo in postaval okoli ograje. Tofto deklica se ni več pokazala... VARŠAVA včeraj in danes Morali smo se povzpeti na vrh Palače kulture, da smo si lahtoo ustvarili vsaj približno podobo razsežnosti poljskega glavnega mesta. V nekaj sekundah nas je dvigalo potegnilo kvišku in odložilo na zajetni ploščadi, od koder se je človeku nudil resnično lep razgled po malone vsem mestu. V daljavi se je bleščala Visla in razločno smo videli nekaj mostov, ki delijo mesto na dva dela. Poljaki so vložili mnogo sredstev in prizadevnosti v obnovo svoje prestolnice. Nemci to »častno« izpolnili svojo dolžnost, zlasti ob uporu ghetta in malone dobesedno porušili mesto, da skoroda ni ostal kamen na kamnu. V nekem vodiču po Varšavi sem bral, da je ostalo le nekaj desetin docela neporaženih, in v zborniku spominov, ki nam ga je med drugim pokazal neki naš gostitelj, sem se prepričal, da so bili Nemci pravi mojstri v uničevanju. Mesto je bilo namreč zravnano z zemljo, le kupi ruševin so dajali vedeti, da so bile tod nekdaj cvetoče ulice. Danes skoroda ruševin ni več. Le v posameznih predelih lahko človek vidi bodisi ograjene ali pa neograjene prostore, ki tl kažejo ostanke ruševin. Vendar bodo tudi te ruševine kmalu le še preteklost, kajti lz ruševin bodo vstale nove palače, poslopja. Naši gostitelji so nam razkazali vse važnejše predele mesta. Posebno zanimiv je stari del mesta. Kot rečeno, je bdi stari del mesta dobesedno porušen. Poljaki so ga obnovili r starem stilu in mu vrnili celč nekdanje obzidje. Razumljivo je, da je bdla obnova starega dela mesta z vsemi posebnostmi in zanimivostmi sila draga stvar. Zato so še naši gostitelji menili, da je bilo škoda toliko denarja za dobesedno obnovo tega predela v starem stilu in bi bilo mnogo bolje, če bi rekonstruirali eno samo, morda najbolj značilno ulico, ki bi sedanjim in bodočim rodovom razodevala nekdanjo posebnost mesta. Obnova Varšave je tekla v nekoliko zakasnelem klasicističnem stilu. Bolje rečeno, vzhodnem stilu. Zato na tujca nekoliko težko delujejo visoke, malone brezizrazne stavbe in poslopja, in nismo naleteli na tako malo primerov, da so nam mladi varšavski intelektualci priznavali, da Jim taka arhitektura ni posebno pri srcu. Zato so se hudovali na mestne urbaniste, češ da bi lahko projektirali bolj sodobno. Danes šteje glavno mesto Poljske nekaj nad milijon prebivalcev. Mesto se naglo Industrijsko razvija in zato nič čudnega, če je stanovanjska stiska velika, ki pa jo nameravajo rešiti v nekaj kratkih letih s povečano in naglejšo gradnjo stanovanj. In kakšna je zunanja podoba mesta? Široke, dokaj čiste ulice oziroma aleje vzbujajo občutek sproščenosti. Posebno glavne ulice, kot Maršal-kowska in druge. ZvMer, navadno po četrti uri popoldan, ko ljudje' prenehajo z vsakodnevnim delom, mesto oživi. Obilna razsvet- ljava vzbuja želje po sprehodih in tistih 27 varšavskih kinematografov je menda vsak večer nabito polnih. Poljaki gledajo samo dobre filme. To smo se nekajkrat prepričali, ko smo radovedno brali filmske programe. In ker njihove distribucije odkupujejo samo dobre filme, je povsem razumljivo, da se okus filmske publike nenehno stopnjuje. Zato smo tudi razumeli dolge repe pred nekaterimi kinematografi. Dve, tri in celo več ur so ljudje potrpežljivo stali v vrstah, samo da so prišli do vstopnic. Naj mimogrede omenim, da imajo v Poljski danes okrog 170 filmskih klubov za odirasle in mladino, kjer se ljudje vzgajajo in spoznavajo to umetnost. Klubi imajo precej možnosti dobiti vse filme, ki jih ima poljska kinoteka, razen tega pa ni vprašanj«, dobiti tega ali onega znanega filmskega strokovnjaka ali umetnika za predavanje v klubih. Ko »mo si ogledovali glavno mesto Poljske, nas je zaičudilo še nekaj: namreč številne knjigarne, ki so skoroda v vsaki ulici. To »o knjigarne vseh vrst, kjer lahko bralec dobi celo najbolj neznane znanstvene in strokovne knjige. Naši znanci so nam razložili, da daje oblast velike subvencije knjižnim založbam, razen tega pa izhajajo v«e leposlovne in nekatere druge knjige v zelo visokih nakladah. Zavoljo tega so knjige razmeroma poceni, in kot so nam povedali, mnogo bolj okusno opremljene kot pred leti. Re« smo imeli priliko videti domačo in tujo literaturo v najrazličnejši opremi in vezavi, in v knjigarnah je skoro vedno vse polno ljudi, zlasti mladine. Zelo nas j« med drugim zanimalo kakšna bo Varšava jutri, pojutrišnjem, čez leta? Naši znaned nam seveda podrobno niso znali odgovoriti, vendar smo približno vedeli, da bo v kratkem času mesto povsem obnovljeno. Vsak poljski delavec daje vsak mesec poseben prispevek za obnovo glavnega mesta in v ta sklad se menda zbira kar precej sredstev. Urbanistični načrt mesta je narejen. Mimogrede omenjeno: videli smo tudi gradbišče novega državnega gledališča, ki se razprostira na ogromni zemeljski površini. V urbanističnem načrtu je predvideno še nešteto palač, kinematografov, trgovskih poslopij in drugih stavb. Seveda bo pa prevladovala stanovanjska izgradnja. Računajo, da bo v prihodnjih petih letih naraslo število prebivalstva za nadaljnjih dve sto tisoč, oziroma še več. Posebno pozornost posvečajo urejevanju nasadov in parkov. 2e zdaj je centralni park nekaj posebnega, pa tudi ostali parki so skrbno negovani. Ce k vsemu prištejemo še vrsto industrijskih podjetij, ki bodo zrasli v neposredni okolici glavnega mesta, potem bo Varšava postalo ogromno mesto, ki mu upravičeno že zdaj dajejo ime mesto bodočnosti. M. V. V RIM ZA 55 DINARJEV! Devetletna BOJANA NOVINEC is Rade« pri Zidanem mostu je pred dnevi pohitela v krajevno trgovino po zavitek kakovostnega in celjenega detergenta OSKAR, da bi ji mamica mogla hitro oprati jopico za pot k zdravniku v Celje. Zavitek je veljal 55 dinarjev, v njem pa sta Bojana in njena mamica Jožica nail) sliko BAKLE. Tako je v hišico petčlanske družine Novinčevih priromala brezplačna vozovnica za ogled letošnjih olimpijskih iger v Rimu. Ali bo potoval oče ali mama ali 17-letni Bojanin brat — to bodo ie odločili. Morda tudi Vam, dragi bralci, uspe kaj takšnega? m Ona je živela na manjši domačiji in je imela dva nezakonska otroka. Zaželela si je pa pri hiši trdne moške roke. On je pa sanjal o mirnem domu in skrbni ženi. Pa sta se nekega pomladnega dne pred petimi leti vzela. Minila je prva pomlad, prišla je druga, v družini so živeli še kar mirno življenje. Ona je delala po njivah, on pri kmetih razna kmečka dela. Po clveh letih se je pa sožitje začelo krhati. Prišlo je do prvih prepirčkov, sledili so jim vse resnejši in resnejši. Prepad med njima je bil iz dneva v dan večji. Včasih sta ga skušala premostiti, a brez uspeha. Izvori prepirov so pa bili različni: ali nezakonski otroci, moževa bolezen, včasih kaj drugega. Življenje se je pokazalo v vsej svoji zamotanosti in neizprosnosti. On je bil vase zaprt človek ter svojih skrivnosti in težav ni nikomur razodeval, tudi staršem in bratom ne. Tako je pretekla še ena pomlad. Ko se je pa naslednja razbohotila v vsej svoji majski lepoti, je on obupal nad življenjem. Zjutraj je odšel, obenem pa menda zagrozil ženi, da se bo nekoč vrnil in vse uničil. Ko ga do večera ni bilo nazaj, je ona odšla na Ljudsko milico. Vse iskanje je bilo zaman. Nikjer niso našli nobenih sle- PRIZOR IZ FILMA -ŽEJA ZA MOŠKIM-«, IGRALKA JEANE MANS-FIELD IN TONI RANDAL, KI BO NA SPOREDU TE DNI V KINU DELAVSKI Dom TRBOVLJE ££nano&t in tefint&a KINEMATOGRAFSKA PREDSTAVA PO TELEFONU Tekma med televizijo in kinematografijo je še posebno v ZDA zadnja leta vse ostrejša. Prednosti so zdaj na tej, zdaj na oni strani, saj si kinematografska tehnika z novimi izumi in izpopolnitvami na vso moč prizadeva, da bi gledalce privabila v kinodvorane in jih odtrgala od TV sprejemnikov. Zdaj kaže, da bo potolkla televizijo tako rekoč z njenim lastnjm orožjem. Lastniki kinodvoran v Bartes-villu, ZDA, menijo namreč kinematografske predstave posredovati na domove posameznih naročnikov, torej talko kot televizija svoje programe. To Jim omogoča MALI FILOZOF — Preden sem se omožila s teboj, sem imela ponudbe od osmih moških, ki so bili vsi pametnejši od tebe. — Da, to so tudi dokazalil ZELO RESNO — Danes mi ji pisala Tončka: »Ko boš dobil moje pismo, me ne bo več med živimi!■» — Kaj, pa si tako miren? — Da! Pismo je imelo pripis: »Čakam na odgovor!« SLABA VEST Peter sedi z Olgo pred planinsko kočo. Olga reče: — Jutri pridejo moji starši! Peter se ustraši: — Tako trdno odločen pa pravzaprav še nisem! SUMLJIVO Gost: — Pri vas imate pa zadnje čase večkrat zajčjo pečenko! Gostilničar: — Da! Moral sem hitro postreliti vso golazen, ki je v mojem vrtu polovila vse ptice pevke! NAJKRAJŠA POT — ... potem sem mu rekla, da me ne sme več gledati... — In kaj je storil? — Ugasnil je luč! nov sistem za prenos visokih frekvenc preko običajnega telefonskega omrežja. Vsak, ki ima telefon in sj bo kupil še posebno napravo ter Jo vgradil med telefon in TV sprejemnik, bo lahko po želji gledal film na televizijskem zaslonu. Filme bo združenje lastnikov kinodvoran oddajalo iz posebnega središča in pravijo, da bodo program izmenjali vsak drugi dan. Sleherni naročnik, ki se bo hotel priključiti na omrežje, pa ho moral plačati združenju mesečni prispevek v vrednosti približno 500« dinarjev. KOLIKO RASTLINSKIH VRST POZNAMO V XVIII. stoletju Je švedski botanik Linne zapisal, da raste na Zemlji 7000 rastlinskih vrst. Linne Je takrat veljal za najboljšega poznavalca rastlinskega sveta, saj Je tudi rastline uvrstil v sorodstveni sistem, ki Je bil dolgo časa v veljavi. Sto petdeset let za Linnejem Je ruski botanik Kuzne-cov naštel že 150.000 rastlinskih vrst, 1940. leta je pa sovjetski akademik to število povečal na 200.000. Koliko rastlin poznamo danes? Scilkov, znanstveni sodelavec Sovjetskega botaničnega inštituta, na. vaja, da obsega rastlinski sistem že 320.00« vrst. Od tega jih 30.000 ljudje na ta ali oni način izkoriščajo v svoje namene, gojijo pa več kot 12.000 vrst. Površina obdelane zemlje na našem planetu pa presega milijardo hektarov. SONČNA ELEKTRARNA ZA 5000 kW Komaj pred nekaj leti smo prvič slišali za možnost praktične uporabe sončne energije. Znanstveniki in tehniki, ki delajo na tem področju, so doslej dosegli že lepe uspehe. Najnovejša to pa prav gotovo prizadevanja, da bi s pomočjo sonca proizvajali električno energijo za široko potrošnjo In Industrijo. Načrte za 5000-kilovatno sončno elektrarno so pred kratkim izdelali sovjetski tehniki. Zgraditi Jo menijo na področju kavkaške gore Ararat, kjer sije sonce najmanj 200» ur letno. Z električno energijo naj bi napajala bližnje industrijske obrate. UKV VEDNO BOLJ RAZŠIRJENI Sele nekaj let Je minilo, odkar so se strokovnjaki Radia Ljubljane ledij UKV radijske mreže. V Slo. venlji so postale radijske oddaj® na UKV že vsakdanjost in vgrajeno področje za sprejem ultrakratkih valov Ima vsak dražji sprejemnik. Razveseljivo pa Je, da se UKV mreža razmeroma hitro širi tudi po ostalih republikah. Po najnovejših ocenah lahko od vsega ;l,400.000 radijskih naročnikov že preko 900.000 sprejema radijske programe na ultrakratkih valovih. Za sedaj deluj« 20 uitra-kratkovalovnih oddajnikov, v naslednjih letih Jih pa bodo zgradili še več deset, tako da bodo UKV dosegli tudi področja, kjer jih sedaj še ne morejo poslušati. Dobri kakovosti prenosa brez mo. tenj se torej obeta še lepa bodočnost. dov. Bratje in sosedje so prt" gledali ves bližnji gozd, t brez uspeha. Po soseski so st raznesle čudne govorice. Prh šlo je do vsemogočih sumnk čenj in celo do tožbe. Razprte va je pokazala, da so sumničenja brez trdne osnove. Dnevi in tedni so tekli, bližnja in daljna okolica se j® umirila, nad domačijo je po še vedno visel moreč oblak-Zena je vedno živela v težki in ubijajoči negotovosti, kdaj se bo vrnil in izvršil svojo obljubo. In ko je prišla v deželo peta pomlad, je prinesel neki pes domov staro denarnico * njegovimi dokumenti in denarjem. Organi oblasti so WH o tem takoj obveščeni (pes je pa nenadoma izginil). Ponovno so preiskali vso okolico in našli v gozdu, v skoraj nepristopni goščavi kosti izginulega. Nt veji drevesa je visela zadrgnjena vrv ... Komisija je ugotovila samomor... Nekateri ljudje so pa spet pogrevali vso zgodbo, dodajali in večali, širili in napihovali vso stvar. Padale so vse mogoče pripombe. Nekateri še sedaj niso verjeli v to, kar jt komisija ugotovila. Sorodniki so pobrali kosti , in jih zakopali in končala se je življenjska pot človeka, ki je gradil svojo bodočnost na trhlih temeljih. In kaj je prinesla drugemu? Za mimo in dostojno življenje ni dovolj domačija, potrebno je še nekaj več, precej več... Pa morala te zgodbe? AU je res potrebno, da ob tako žalostni zgodbi brusimo svoje jezike in preizkušamo svojo fantazijo? To je le ena in sicer tista stvar, zaradi katere sem jo na željo pokojnikovega brata zapisal. Ne vprašujte pa, kje se je ta zgodba pripetila, ker bi se lahko kjerkoli. Ni pa izmišljena ... d. e. V KNJIGARNI Tovarišica: — Rada bi imela knjigo za mladoporočence! Prodajalec: — Morebiti -Ljubezensko življenje v naravi«? Tovarišica: — Ne, ne — saj imava že stanovanje! Itedenb&a tonika Ob času bujne paše, ko so zorele nam v žepih plače, so Veseli planšarji v goste prihiteli, dobro košnjo so imeli. Za nekaj znane glasbe-vickov, odnesli so obilo fickov. Kje pa si bil, publikum, v petek, ko so v gledališču nov zametek, na predstavi krstni nam igrali, slovensko dramo sina iz revirjev »Pesem o morju in zvezdah«? Kot bi znak bil za preplah, ste se vsi poskrili, ali pa ste poleg gledališča v kir.u, ki igral bo šest repriz, vedrili. To res ni pošteno, da le tujim in za vsako ceno napolnite brž dvorano za predstavo še tako neslano. Mladina je v tednu tem svoj praznik proslavila. Štafeto je maršalu s čestitko napotila. Dan mladosti so sosedje v Zagorju še posebno slavno proslavili, nov Delavski dom so otvorili. V filmih novih, ki so nam jih zavrteli, smo priložnost videti imeli, kabaretne plese in folklorne, čisto druge, kot so naši, zlasti iz japonske plesne šole Kabuči in Macubajaši. Naš Rudar je zmagi dve slavil: žogobrci in rokometaši tekmo so dobili košarkarji pa v Ljubljani so pod koši izgubili. Pif KOM 1N V NADALJEVANJU' Skrivnost dveh bratov Ginejev obraz je krčevito drhtel. »Za božjo vodjo, molčite o njej! Sam sem se z mislijo na ječo že sprijaznil. Toda če pomislim na usodo sestre.. .« »Ali ne morete dobiti denarja pri svojih prijateljih?« Arthur se je nasmejal: »Ti niso vredni vsi skupaj petdeset tisoč funtov! Ne, Alfred, juho, ki sem si jo skuhal, bom moral sam pojesti. Kdaj naj bo predaja?« »Pisarni Sampson & Horward bom ponudil upravo naših denarnih poslov prihodnji teden. S tem pridobite teden dni časa, da se ozrete po rešitvi.« »Osem dni časa! Arthur Gine je sklonil glavo in si grizel usitmce. •Ce bi imel na razpolago osem let, ne bi našel možnosti, da se rešim«. »Misel na chelfordski zaklad si pa izbijte iz glave že vnaprej,« je mirno pristavil Dick. Ob tej opazki se je Gine silno ustrašil. ...Zakaj? Kako...?« je zajecljal. »O stvari sem poučen in vas opominjam, da se ne zanašajte, da vas bo to izvleklo iz zagate. To bi se tudi reklo okrasti mojega brata! - Kako je s premoženjem vaše sestre? Najbrž tudi tega denarja ni nikjer! Ali ve Leslie kaj o tem?« »Danes zjutraj sem se ji izpovedal. Moja izpoved je pa ni niti najmanj pretresla - nasprotno, videti je bilo celo, kakor da ji je to prav 2enske so zares čudna bitja!« »Da, čudovite ženske so na svetu,« je dejal Dick z mehkim glasom. In odpeljal se je, ne da bi šel pozdravit Leslie. Mož pa, ki se je leže za grmom skrival, je počakal, da se je tudi Arthur Gine vrnil v svojo hišo. Potem je zlezel iz svojega skrivališča, preplezal plot in odšel do bližnjega brzojavnega urada. 35. as£ Ko je Mt. Gilder zvečer prispel v svojo poletno hišico, je njegov gost no sedel na stopnicah pred hišo in kadil svojo pipo. Hiša je bila sicer Ita za drevesi in je bil z njene zadnje strani vhod v njo nemogoč mimotekoče rečice Ravensrill, vendar je bil Gilder zaradi nepre-;td svojega gosta vznemirjen. »Ce hočete,še ostati moj gost, Thomas, potem se zadržite v notranjosti hiše! Ne bi rad, da bi ljudje videli, da ste tu. Sedaj mi pa povejte vašo veliko novico, o kateri ste mi brzojavili!« Nihče ne bi mogel trditi, da je Thomas dober pripovedovalec. »Saj veste, kaj mislim,« je dejal, ko je končal svojo zamotano povest. Več kot pol ure je pripovedoval, preden je z večjo ali manjšo natančnostjo povedal, kaj je slišal, ko je ležal skrit za gmom. Mr. Gilder je na koncu Tho-masovega pripovedovanja tiho zažvižgal. Arthur Gine je zapuščino lady Chelford upravljal brez njegove pomoči, zato mu podrobnosti o tem denarju niso bile znane. Petdeset tisoč funtov... Da, to je bila vsota, ki je Gine ni mogel nikjer dobiti. ,Vsi moji prijatelji niso toliko vredni!* je povzel o Gineju Iz Thomasovega pripovedovanja. Petdeset tisoč funiov! Gilder je nemirno hodil po mali sobi goT in dol s prekrižanimi rokami na hrbtu. »In potem, Mr. Gilder, se je Črni opat zadnjo noč spet pojavil!« je Thomas nadaljeval. , . , , , »Nehajte vendar s pripovedovanjem o tej neumnosti!« je dejal Gilder ostro. Razmišljal je namreč o važnejših stvareh, kot da posluša neumno pravljico o strahovih. Petdeset tisoč funtov! Za to vsoto lahko kupi Leslie Gine! Sedaj ni bilo več nobenega zadržka: da reši svojega brata ječe, bo Leslie brez pomišljanja pripravljena doprinesti vsako žrtev. Sedaj ni več ovir, da ne bi uresničil upov, ki jim je dal že slovo. Sedaj so vsi v njegovih rokah: Leslie, Arthur Gine in — Dick Amford! »Morda bo le boljše, če ostanete še tukaj,« je dejal Gilder svojemu gostu. “Potrebujete denar?« •Hvala - trenutno ne! Da boste na tekočem o vsem: napravil sem strašno neumnost Na it izl lorda Chelforda leži neki plesniv dnevnik, za katerega bi mi dal tisoč funtov! Bil sem velik tepec: pred kratkim sem imel ponoči ta dnevnik v svojih rokah in ga nisem vzel s seboj!« »In za vaše izsiljevanje, ki ste ga imeli v načrtu, bi danes sedeli v zaporu' — Torej še enkrat: pazite, da vas nihče ne bo videl tukaj!« Dve uri kasneje je bil Mr. Fabrian Gilder spet v svojem razkošnem stanovanju v Kegcnt&kem parku, kjer je delal izpiske iz svojih hitro vnovčljivih vrednostnih papirjev. Bilo jih je v vrednosti nad sto tisoč funtov V ostalem je razpolagal še s hišo na severu Londona ter z znatnim bančnim depozitom. Bil je star petdeset let. Kako naj svoje premoženje bolje porabi, kot da si kupi srečo...! Dobil bo mlado, lepo življen-sko družico. In potem? Naplavil bo testament, da dobi vse premoženje po njegovi smrti Leslie pod pogojem, da se, ko umre. ne bo več poročila. In prav to določilo v oporoki bo smrtni udarec v srce drugemu 9inu chel-fordske hiše, kajti Gilder je uganil, da Dick Alford ljubi Leslie... Drugi dan dopoldne se je Arthur Gine oglasil na sodišču, da dobi natančnejšo sliko o stanju premoženja lady Chelford. Bolj ko je računal, bolj jasno mu je postalo, kako obupen je njegov finančni položaj. Prvo, kar je napravil, je bilo, da izračuna, koliko mu je še ostalo od premoženja njegove sestre. In ko je napravil izvleček o svojih denarnih obveznostih, je videl, da je od prejšnjih stotisočev ostalo za Leslie le še — dva tisoč funtov ... »To je vendar več, kot sem pričakovala,* se je nasmehnila njegov® sestra, ko sta sedela pri lunchu. »S tem denarjem lahko živiva dve leti!** Pa se je spomnil, da bo lahko najmanj pet let živel zastonj! Tod® čemu naj revici dela težko srce, dokler ji lahko nov udarec še odloži. Ko sta ob petih popoldne sama pila čaj, je hišna izročila Leslie neko vizitko. j »Tega gospoda ne bi rada sprejela. Vprašajte Mr. Gineja...« Poten® se je pa spomnila ponočnega pretepa svojega brata in njegovega ranjenega očesa. »Ne, pripeljite gosta raje k meni!«|e Leslie naročila hišni. Fabrian Gilder se je za svoj obisk slavnostno oblekel. Se preden J® prispel semkaj, se je oglasil v svoji poletni hišici, da še enkrat govori s Thomasom. Toda njega ni bilo več tamkaj... »Bojim se, miss Gine, da vam moj prihod ne bo posebno dobrodošel/ je začel Gilder. Ker bi se rad z vami pogovoril o neki poslovni zade®'" bi prosil, če vas lahko nekaj minut motim.« »Sedite, prosim!« Je rekla Leslie hladno. , Strmel je vanjo s tistim čudnim, lačnim pogledom, ki ga je nekoč ** opazila na njegovem obrazu. »Kakor vam bo znano, miss Gine, sem bil dolga leta desna rok® vašega brata. Zato so mi znane ne samo njegove poslovne stvari, amp® tudi denarne zadeve njegovih klientov. Tako mi je na primer znano, d je vaše premoženje — iluzija.,.« / M »To vem tudi sama, Mr. Gilder,- je mirno odgovorila. »2al mi je. c ste se potrudili semkaj samo zaradi tega, da mi pripovedujete že zna® stvari.« .,j Gilder, ki si je s svojim razkritjem obetal senzacionalen uspeh, Je ° ob njenih besedah tako presenečen, da je komaj skrival svoje razočarani' Leslie je le s težavo prikrivala nasmešek zaraai njegove silne zadreg »Potem bi se rad dotaknil Se neke druge stvari,- je nadaljeval, ko 1 spet zbral ves'svoj pogum. -Ta se vsekakor nc tiče vas. Po svojem umrlej*j stricu je vaš brat prevzel v varstvo zapuščino lady Chelford, se Pra vrednostne papirje v višini sto petdeset tisoč funtov.« Njeno srce je skoro prenehalo biti Opazil Je učinek svojih bes® kako je Leslie postala bleda v lice — in t' mu je vlilo nov pogum. »Zvedel sem, da bo lord Chelford v kratkem zamenjal svojega nega zastopnika, tako da bo Mr. Gine mora! te vrednostne papirje izro® novemu notarju.« »In?« je dahnila Leslie. »Vseh teh vrednostnih papirjev danes ni več nikjer...« ^ Pogledala ga je. Ko je videl, kako bolesten Je bil dekletov obra* mu je Leslie skoraj zasmilila. (Dalje prihodnjič) >