Razne novice. Stiiuies in Rosija. Nemški milijarder Hugon Stinnes, ua>večji bogataš v Nemčiji, se bavi z velikopotezaimi načrti. Ta mož ie s svojo delavnostjo, žiJavosto iif izrednim pogumom združil ogromni del nemšklh rudokopov, industrij in obratov v velike /veze ali takozvane koncernej katerim na čelju.;© i:: jih vodi k raznim ciljem. Sedaj, ko se na vselr seblankih evro^skih državnikov govori o gospodarsKi obnovi Rusije, si je ta človek izmislil ve lik nač't. Kakor znano, mora Nemčija odplačevati zavezni?.kim velesilam milijardne odškodnine v zlati vredno&ti. To odplačevanje pu je Nemcem kljub velAkemu bogastvu Neinčije jako težavno. Nemška industriia se bori z velikinri težkočami: deloma U primanikuje cenih surovin, naibolj pa pogreša živila in fcruh za svoje delavstvo, Hugon Stinnes je prišel do dolgem razmišljanju do zaključka, da bi se izkoriščanje onemogle Rusije sijajno izplačalo. Stinnes hoče v Rusiji graditi veBke tovarne, rudnike, žeieznice itd., kot odškodnino za ta dela in materijaJ pa bi morali Rusi za gotovo dobo prepustiti Nemoem izkorišeanje rudnikov, vodnib sil in poljedelutva, Na fa način bi Nemčija, zlasti nem§ka indu3triia, prišla do potrebnih surovin in živil, Rusija pa bi se obnavljala v gospodarskem oziru. O kakem izžemantu Rusije tu ne more biti govora. Rusi sami so danes gospodarsko tako uniče ni, da nimajo sredstev za dviganie svoiih podzemskih zaxJadov- Na ta način +¦'* v "• ' .^. uuiku iz " - .o« svoje ooveznosti PolitiSen cilj Stinnesov pa »e ta-le: prisiliti Rusiio, da stvori z Nemeijo nEvropske združene države\ y katerih bi igrala Nemčija Drvo vlogo. Ako bi Nemčija to dosegla, potem bi se popolnoma osvoljodila iz klešč antante. Na suhem bi razpolagala z ogromno vojno silo {&o bi bilo treba, op. ur.), a na morju bi ji nobena blokada ni6 ne škodila, ker bi unela v Rusiji nei^Crpne vire živeža in vseh drugih važnih potreoš^m Glad v Rusiji. Listi poročajo, da je vsled lakote pomrlo od 1. decembra 1921 do 15. februarja 1922 nad pet milijonov ljudi. Vse ljubljanske politične in nepolitične organizacije — izvzeti so policajdemokratski batinaši — priredijo v nedeljo sestanek za odpomoč gladnim Rusoim. Orkan v an^le&kem kaiialu- Preteklo sredo je razsajal v Atlautskem oceanu, pred vsem okrog Anglije, zlasti pa v takozvanem MKanal la Man che", ki loči Anglijo od knntinenta, tako silen orkan aii vihar, kakoršnjega se ne najde zabeleže nega nikjer v zgodovini, Orkan ni prišel nenadoma, kaili že ob 4, uri popoldne se je po]avil krog otoCja Scilly. Meteorološka postaja na teh otokib je zaznamovala brzino 108 milj v urL Velika sreča v tej nosceči je bila, da je orkan na odprtem morju mnogo huje razsajalj kakor okrog Anglije, — kajti sicer bi bila škoda, katero bi bil povzroftil na .suhem nejiopisna. Parnik MPas de Galais", ki je imel na krovu 87 potnikov, je bil ves čaa, dokler ni priplul v luko Dover, v veliki nevarnosti«. Visoki valovi so butali v zidovie, tako da se je parnik nahajal v skrajni uevamosti, Vsako rešilno do lo bi ! io brezuspešno, kajti vihar je premetaval težke mctorne čolne, kakor da bi bili iz paplrja. Od vsoh strani so i>riha.jaii v angleška ipristaui&6a obujini klioi ua pomofi od parnikov, ki so sa se nahaj' '¦. na morju in bili kot igračke v oblasti orkana. ^7 pristanišču v Doveru se je odigral raz burluv prizor, Komaj ko ie moštvo Se pravocasno zapustlio neko bojno ladjo, ki ie bila tamkaj zasidrana, 2e jo je orkan odtrgal od sidna iu jo s ta ko silo ireščil ob nasip, da se je razletela kot kaka poscda iz porcplana, Ce Jo vržeš ob kamen. Parnifc ^Llmoges" o venomer klical na pomofi, nahajal Ł8 je komaj 15 milj južno od Deala. Todako so spuftili v morje rešilni motorni Soln, ga je vihar m?6U ob skalo, da 9e je razbil. Usoda par - uika še pa ni znaua. Paruik ,,Cristo" ie trfeil cjb aeko biirko, oba sta bila raztita, moštvo je pa utouilo. Judi več recnib. paxnikov, ki so se lialiajali y vodoviu iu v londonskem pristanišču, ie bilo razL.IJh, liazburkano uiorje je nudilo mozeg pre tresuiij.; prizor .Valovi so treskali ob kameuito zidovje iu metalo je cele piramide morskih qqh cez obzidie. Več paruikov ]e odtrgalo in trešcilo ob prista/iiško zidovje, zopet druge barke in paraike so pa Morski valovi kar požriL V. Brightonu je orkan povzročil veliko škodo, .VeC p_oslopii je bflo porušeiiili in orkan je odnesel skoro vse strehe T( gorujeni delu mesta. TeleJonske droge je prevrglo' in brzcavni iu teleloiiski promet je bil za dajj\je časa uldnjen. .V bližini Folkestowna ie orkau razsajai taio siluo, da je prevrgel skoro vse diamike3 izruval drevesa in razbil vse šipe na oknih« Stevilo tioveikili žrtev je zelo veliko, škoda pa , ki jo :e ijovzročil ta orkau, ki uima ^rimere v zgodovini, pa znaša na milijarde, Naistacejše slike apostolov najdene. N«davno so prinesli rimski iisti zauiiniva jjoročila o izkopinah, ki so jib našli v Rimu, v mestu, ki je najvfr' čja zakJadnica za starinoslovce. Sloveči rimski arheologi Ijanciani, Paribeni in dr. Bendinelli so razkrili veličastno katakombo iz I, stoletja po Kr, r., karacr so se zatekali prvi kristjani in kjer so tuidi op_ravljali svoje molltve, Na stenah te katakom be se ualiajaio sliie, ki so ueurecenljive zgodovinske važnosti iu vrediiosti* Dognalo se je, da so sliko na teh steuah, ki predstavljajo 12 apostolov, p» ve in najstarejše3 ki jaredstavljajo življenje 12 apostolov, kajti vse dosedaj najdene slike so iz poz uejše dobe, nekako iz 4, stoletja po Kr, r. Te slike so yjx uajmanj 200 let starejše. Nekateri starinoslovci so mnenja, da so bile te slike izvršene že zaŁasu, ko so aposioli še živeli, toda osebno sem mnenju, takopravii Lanciaui da so te alike iz 2. stoletja, kajti nekaten najdeni kamni so označeni z imeuom Doroitia Lucilla, ki je bila mati Marka Avrelija, z letnico 187, Slike apostolov na stenai teh katakomb so prav gotovo iz 2, stoletja- Z-načilno je, da je slikai' uaslikal te slike v takili soenah, kai.or se mu ]e zdelo potrebuo, da se izogne zasledovanju pagaiiov. Osebe apostolov so na teb. siikab. naslikane v oblekah, kot da bi bili pagani, dočiin iii iiobeii©ga dvoma, da so bile te slike namenjeiie za kristjane in da predstavliajo razmere prvih knstjanov* Ena slika n. .pr. označuje Kristusa, oblečenega kot pastirja, kakp ga Častijo njegovi učenci, zbrani okrog njega, toda ti učenoi uiso naslikani, kot da bi klečali in kleče molili, — marveč so naslikani kot stoje, roke kvišku moled, kakor so pagani častili svoje bogove. Te slike so prve, Ki predstavljajo apostole in so tudi umetniško iia zelo visoki stopuji ter zelo zanimave. Slikarstvo e bilo že pri prviK kristianib. visoko razvito, Sploh so bili Rimljani večji umetiiiki v slikarstvu nego k lp|garslviu ,Te slike so izboruo ohranjeue ter v tehničnem in umetaiškem ozim naravnost aepresegljive. Obleka na apostolih ie res spretao Srapirana, obrazi izraziti. v---- _^,ve so zelo lepe, Meld slikami. !•-¦ .^siavijajo apostole in ki so izborir-> .^ene, se nahaja slika, ki pred,.,..a hv. Petra in Pavla. Ze vsled tega so zelo zanimive, ker niso izvrš«iie v konvencjbonainera slogu, itaterega smo navajeni iz umetniške dobe gr vih kriatianov, ampak so popolnoma realistične . Ce bi te slike tudi ne bite izgotovljene, za časa ko so ša živel apostoli, jih je vendfar moral ustvariti umeiuik, ko je iniel Še nataneno ustmeno sporočilo, kako so izgledali ti apostoli, torej v dobi, ko je še bil spomiii na apostole svež. Apostoli so umrii nekako v pi-vi polovici 1. stoletja, slike so pa bile ustvarjene v prvi polovici 2. stoletja. ... 3 milijone brezposelnih. V Angliji imajo blizu 3 milijone brezposelnih. Vlada si sicer prizadeva onuiiti bedo brezposelnih, toda vse skupaj ne pomaga nič, kajti število brezposelnih narašča od dne do dne. Isti pojav vidimo v Ameriki, v Svici in v Itaiiji. V Ameriki je vsled brezposelnosti v lanskem letu izvršilo samomorov 20.000 oseb, v Svici, kjer imajo nad 100.000 brezposelnih, 3000 oseb, v ltahji, kjer je 1 in pol milijona brezposelnih, je izvršilo samomor vsled brezposelnosti 18.000 oseb. Pjrehj-aiia živln« v Dalmaoiji. V hrvatskih listih čit»mo sledeče p.orodilo iz Benkovca (Dalmac a): ^Drobnica, zlasti ovce in koze, nam ginejo zaporedoma, Vsak teden pogine y enom hlevu pp 6 do 11 glav živine vsled pomanjkanja krme," — Današnja slika uboge In izčrpane Dahnacije Je res nad vsi; žalostna: narod strada, živina gineva in oblast v obdinah ;e v rokah batinaških ivladnih) k^misa.-jev, v mestih pa divjajo razni smrkolini, ki se zbirajo kot ,,Jugos3ovauski napredni nacijonalni omladinci" pod zastavo divJaš^ega nacijonaliznm. Hrvatsko prebivalstvo se trese, v vedai uevacnosti, pred fagistovskimi tolpami, ki uniftuje:o v riceuu Pribičevičevega ^narodnega edinstva" imetje lastnih sodržavljanov, Za podpore tem razgraj-ačeni ima Belgrad obilo denarja, da bi se pa vlada v ->ryi vrsti pobrigala za prehrano bedae Dalman']e in drugih pasivnih krajev naše države — tega najbrže ne bomo dofiakali! Pravijo, ia ima vsaka latina dva konca. Prišel bo 6as ko bode Ijudstvo sarao obračunalo s tistimi, ki gazi"o njegovo voi,o In se mu v bedi še rogafo. «Sekserji« _ staro železo. Mesca aprila bodo po tegnili na Cehoslovaškem stare, železne 20 vinarske novce n prometa. V Pragi že imajo zbranega tcga starega denarnega železa 200.000 kg. Kakor hitro !»o potekei rok za lzmenjavo železnih «sekserjev«, bodo ti novci proglašeni na Cehoslovaškem za staro — ničvredno železo. Ako se bo pa komu posrečUo, da jih bo ponesel preko če« hoslovaške meje, bodo pa zopet dobro plačilno sred- 'flrtvo v: Avstriji, Madžarski tet pri nas. Čudna je usoda želctnjh «sekserjev«.