Štev. 55.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1907.
Leto I.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
—IF^
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
a
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
Streznite se!
Znani svobodomiselni katoliški teolog profesor Schell j'e pisal leta 1900. profesorju protestantskega bogoslovja Nippoldu mej drugim: „Ves kulturni boj s svojo bedasto nasilnostjo, ki je posegla tudi na versko polje in vzela s tem nemškim katolikom najlepšo priliko k svobodnemu napredku v narodnem duhu, je deloval za kurijo in ultra-montanizem z njegovim češčenjem avtoritete iu z njegovo dušnopastirsko politiko. “ Kako zelo je utemeljena ta kritika, ve vsak, komur je znano, kako je podlegel železni kancelar „ nebeški Bismark" v kulturnem boju.
Dobro je včasih malo spomniti se na zgodovino; dobro bi bilo pa tudi, da bi se Slovenci, zlasti slovenski takozvani liberalci včasih iz zgodovine tudi kaj naučili. Desetletja že se bije na Slovenskem neizprosen boj „na nož“ med liberalizmom in klerikalizmom. In uspeh ? Klerikalizem gospoduje! Pa saj drugodi tudi napreduje, se mi bo reklo. Istina, a težko je dobiti narod, kjer bi bil pristni klerikalizem tako neomejen gospod. In če tudi drugodi napreduje, se godi to vsled tega, ker je liberalizem delal povsod iste napake. Mesto pozitivnega dela, mesto izobraževanja ljudstva v naprednem smislu, mesto organizacije naroda, se je kadilo onim, ki so z najizbranejšimi psovkami obkladali svoje nasprotnike, ti so pa pri tem nemoteno mogli1 delati v svojem smislu in so resnično tudi delali. Drugod so se prilagodili časovnim razmeram, le pri nas se še »udriha11 po starem in „kadi“ po starem.
Nečemo raziskavati, kdo je začel s psovanjem, ali liberalci ali klerikalci; tudi je brezpomembno, kdo je ori-ginalnejši v izrazih. Eno je gotovo, da je taktika napadov in obrekovanja ter smešenja oseb, posebno duhovščine vse prej kot pripravno sredstvo zastaviti pot klerikalizmu in opomoči slabotni svobodomiselnosti na Slovenskem. Tem manj se pa doseže s tem načinom »delovanja", ako je nasprotnik predstavitelj in nositelj — čeprav navidezno — ljudstvu svetih čustev.
Vsaka krivica vzbudi dvojno sočutje, vsako nasilstvo pomnožei? odpor! Doseže pa se ravno nasprotno. Oni, ki so bili preje tihi in mirni, se oglase in branijo, oni, ki so bili neodločni, postanejo odločni bojevniki. In svobodomiselnost, ne le da ne napreduje, ampak postaja vedno bolj — fraza.
LISTEK.
Anton Eebula in godovi.
Dandanes ima res že skoraj vsak sleherni človek svoj god; zato nimajo godovi, če se stvar bolj natanko premisli, pravzaprav nobene posebne važnosti več in — moja častna beseda! — jaz samodsebe ne bi svojega niti povohal ne! Ako navzlic temu praznujem vsako leto svoj god in sicer — to moram priznati — tako svečano, kakor se niso nikdar poprej praznovali godovi v naši rodbini, tudi ne v najsijajnejši njeni dobi, namreč tačas, ko je bil moj praded Martin cerkveni ključar in upravičen nositi nebo pri procesijah, nisem jaz tpmu kriv, ampak zgolj moj izvrstni prijatelj Anton Bebula, hišni posestnik, mestni oče in član za Haderlapov spomenik v beli Ljubljani, — Bog mu daj zdravje!
Vsak človek ima pač svoje veselje, ta to, oni ono. No, in Antona Eebulo veselijo godovi prijateljev, nabira jih, zabeležuje jih v svoj žepni koledar, a kadar doteko, jih točno in temeljito in brez pardona slavi! Ne iz kakih sebičnih namenov, tudi ne iz političnih, kakor mu je že očitala nevoščljivost, ne, zgolj iz najčistejšega, plemenitega, idealnega navdušenja za godove samobsebi. Poznam moža od podplat do pleše in jamčim zanj: stvar mu gre res od srca!
In pri nas se bije na ta način boj že — desetletja. Pa ne bi imeli veliko proti temu, če ne bi imela ta kakor ona stranka nesramnosti trditi, da se bori za sveto narodno stvar. Kako služi svobodomiselnosti, kako klerikalizmu smo videli, kako zelo pa nam koristi v narodnem oziru, to vidimo vedno v državnem in deželnem zboru, v Ljubljani, v Domžalah, na Jesenicah, vidimo pri vseh imenovanjih na narodno najvažnejših zavodih in uradih.
Smelejše kot kdaj nastopa nemštvo v Ljubljani, in boljše kot kdaj se godi nemški obrti, nemški industriji na Kranjskem. In kako bi si upala vlada izvršiti take atentate na našo narodnost, če ne bi znala uspavati narodnostni čut naših, začasno odločilnih klerikalnih zastopnikov s klerikalnimi darovi in obljubami? Pa poglejmo v vse one kraje, kjer se bije klerikalno - liberalni boj v vsej svoji ostudnosti in puhlosti! Kakšni so uspehi na Jesenicah? Vse narodno življenje z malimi izjemami spi in tovarna gospodari že sedaj in bo v doglednem času neomejen gospodar.
Povsod samo za to, ker je liberalno in klerikalno načelo vižj e kot narodnost, in ker ljudje, ki so bili poklicani vzbuditi narodni čut med priprostim narodom, in ki bi morali vzgojiti predvsem slovenske narodnjake, vzgajajo liberalce in klerikalce.
Kje je večja krivda v tem slučaju, kje v onem, je stranska stvar. Navadno se greši na obeh! Za nas je važno samo to, da smo konstatirali, da sedanji naš boj slabi našo moč, škoduje slovenski narodnosti in gospodarsko slabi ali naravnost uničuje Slovence. Važno je pa tudi to, da s sedanjim načinom ne služimo ne napredku, ne svobodi!
In če svobodomisleci ne delajo za svobodomiselnost, in ne koristijo tudi narodnosti s svojim delom, in če klerikalci ne delajo v prid slovenskega naroda s svojo, predvsem klerikalno politiko, potem ni težko odločiti se za pot vsem tistim, ki hočejo predvsem napredek in procvit slovenskega naroda.
Tem ne veljaj naš klic! Veljaj pa vsem onim, ki so oslepljeni od napačne svobodomiselnosti, ali klerikalne zagrizenosti.
Streznite se!
Moje ime je Franc in moj god je tretjega decembra. Tačas ni Antona Bebule že skozi cel teden poprej, kadar me sreča, nič drugega nego samo šegavo mežikanje in skrivnostno kremženje, prav tako, kakor se mežikamo in kremžimo prijatelju, ki je postal iznenaden oče dvojčkov, dasi nima patenta niti za enega.
Jaz se seveda hlinim, da ne vem, kaj pomenja njegova razburljiva mimika, in zvedavo silim vanj za pojasnila. To ga neizrečensko veseli; kleca s koleni, si bije z rokami obnje, se krohota do solza in jo potem jadrno odkuri, da bi mu ne izsilil skrivnosti. Tako viharnih pojavov globokega duševnega zadovoljstva Anton Rebula ne zna hliniti: To je pristna roba!
Potem pride moj god. Da dobim ta dan od njega in od njegove milostne kar celo kopico razglednic, ki se v njih slavi moj god s tako navdušeno vnemo, kakor da sem vsaj zadel glavni dobitek državne loterije, ni nič posebnega. Ali, kdor misli, da je s tem mojega godu in njegovega slavlja konec, ta ne pozna Antona Rebule.
Razglednice so bile le za zajtrk. Opoludne mi pritovori njegova pohožna Jera, titulama devica šestdesetih let, ogromno torto, ki bi zadostovala za pol leta želodčnega katara, nadalje velikanski šopek, pisan in duhteč kakor tisoč petelinov in slednjič prav lep pozdrav in povabilo od gospoda in gospe, ki ju naj zvečer sigurno obiščem. Najsijajnejša točka vsega slavlja me pa čaka baš zvečer: to
lova železnica na Dolenjskem.
Železnica Trebnje-Št. Janž se pridno gradi Povsod ob celi progi je vse polno delavcev, deloma domačinov, deloma tujcev, ki pridno delajo prekope, nasipe in vtrju-jejo precej mehka tla ob Mirni. Celo pot, ki drži iz Trebnjega skozi Mirno, Mokronog in Krmelj - Št. Janž, srečavaš množice ljudij, vozov in živine. Vsak, kdor je hodil pred leti po teh krajih in pozna celo dolino, mora priznati, da se je že sedaj promet po dolini Mirne znatno povečal. Še več življenja pa pride v sedaj res mirno mirensko dolino z novo železnico.
In to nam daje ravno povod k raznim mislim. Do sedaj je bilo trgovanje po celi dolini skoro nepoznano. Mirna, Št. Rupert, Sv. Trojica in Št. Janž niso konsumi-rali skoro ničesar, edino, kar se je razpečavalo domačih pridelkov, kakor: sadja, fižola, jajc, masla in lesa v tej dolini, je porabil največ trg Mokronog, vendar tudi ta odjemalec ni bil ravno tako velik, ker so tržani sami še večjidel poljedelci. Kmetje so torej svoje pridelke malo razpečavali vsled slabih konsumentov in slabih prometnih zvez. Saj dostikrat „hribci“ še vina, kolikor ga je v sedanjih za trto slabih časih gorica dala, niso mogli razprodati, ako ga niso hoteli dati v izgubo, dasi je cviček teh krajev priznano jako oober. Največja zapreka in ovira vinske trgovine so bile do sedaj pač slabe ceste in dolga voznina. Tudi les se je slabo prodajal. Edino blago, katerega se je iz doline mnogo izvozilo je oglje, ki se žge v trebeljskih gozdih in se izvaža 4 ure daleč na postajo v Trebnje. Od živine izvaža dolina največ svinj in nekoliko goveje živine, deloma v Trebnje ali pa v Sevnico.
Dasi pa producira cela dolina in sosednji hribi domačega blaga jako mnogo, dasi je vinogradstvo, živinoreja in sadjereja že precej razvita, vendar je bilo trgovanje in kupčija primeroma jako malo, z ozirom na druge kraje skoro nič razvita. O nekaki industriji pa po celi dol^i in lepi dolini ne more biti niti govora. Tisto malo žag in ena usnjarija se v tolikem kraju izgubi popolnoma.
Nekoliko važnejši je Krmelj s svojim premogokopom. Cela pokrajina je bila doslej nekako zaspana in dasi so kraji in sploh cela dolina Mirne lepa in romantična, vendar ni mogel pogled po mirenski in šentruperski planjavi vzbuditi nikakega veselja in zadovoljstva. Razen gozdov in polja, vinogradov in travnikov ter malih kočic in vasi ni bilo opaziti nikakšnega gospodarskega blago-
je govoranca Antona Rebule v krogu ad hoc zbrane prijateljske družbe.
Govori so vobče tostran Sotle tako malo priljubljeni, kakor salonske suknje: le kadar ni nikakor drugače, jo oblečeš ali jih poslušaš — z žalostno vdanostjo v srcu. Toda Anton Bebula ima menda poseben dar jezika: o vsaki priliki se zbere pri njem vse polno hvaležnih poslušalcev, celo iz daljne Škofje Loke prihite rodoljubi, a ko se poslove, ne morejo prehvaliti njegovega vina. Takšen govornik je Anton Eebula! — Govori počasi, z zamolklim glasom, važno in resno, kakor da stoji ob odprtem grobu nepozabnega prijatelja, a z natančnim izgovarjanjem vseh končnic ume rafinirano povišati svečanost trenotka.
Zadnjič sem pisal za njim in so se njegove, deloma naravnost na poezijo spominjajoče besede glasile takole:
»Slavna družba! Velepomemben dan biva nocoj v naši sredini! — Bedke so tiste rože, ki cveto v krutem zimskem času pod ledeno odejo; tembolj nas mora razveseliti tista, ki s svojim jeklenim značajem premaga vse temne ovire in se povspe do sinjega solnca. Toda roža, slavna gospoda, sedi nocoj v naši sredini! (Klici: Z;ivio roža, živio!) — Slavna gospoda! Leta teko in mi z njimi. Kdor vidi sivi las, ki prijatelju Francu že odmeva z ztfe-čajne glave, ne bi verjel, da je ta sivi las, ta čestitljivi sivi las, slavna družba, kdaj vred z menoj trgal hlače tretjega gimnazijskega razreda. Mnogo je bilo tovarišev,
stanja. Sploh je gospodarstvo, kaj še le obrt in industrija v dolini precej zanemarjeno. Kmetov, velikih kmetov ni, le semintja se najde kakšen večji posestnik, ostali so pa večinoma bajtarji, kajžarji in polgruntarji z eno kravo, par svinjami in semintja s parom volov. Da gospodarstvo doline ni ravno v dobrem stanu, je največ krivo izseljevanje v Ameriko, kamor odidejo najboljše delavske in tudi mnogokrat naobražene kmetske moči, v drugi vrsti je pa krivo pijančevanje.
Zato je cela dolina z radostjo pozdravila novo železnico, ki naj prinese v te rodovitne a zapuščene kraje novega življenja. Dasi se predvsem Št. Buperčanom in Mokronožanom ni izpolnila želja, da bi dobili kolodvor kolikor mogoče blizu in bosta kolodvora oddaljena dober četrt v Mokronogu skoro pol ure od trga, so se vendar končno hočeš nočeš potolažili samo, da imajo vendar za-željeno železnico. Vse težko pričakuje, da se že otvori železnica, ki naj omogoči dolini živahen promet. Brez dvoma bo železnica dolini v veliko korist, še več koristi pa more prinesti, ako bodo tudi domačini porabili ugodno priliko, ki jo jim nudi nova železnična zveza. Naj torej ne zamude priliko, ki se jim ponuja sama. Ako se naseli tujec, ako se utrdi in udomači tuje blago in tuji izdelki, ako bodo zasedli vse važnejše postojanke priseljenci, morda Nemci, potem bo zopet za dolgo pokopana za nas naša dolina. K tem pomislekom nas sili ravno ugoden položaj doline same.
Vsakdo mora priznati, da se že sedaj pridela mnogo sadja po sosednjih hribih, da se je že sedaj razprodajalo mnogo suhih hrušk, češpelj itd. To se vslod železnice brezdvomno pomnoži, kupcev bo vsled dobre zveze več in kmetje bodo vsled tega bolj štedili in sadje ne bo več gnjilo po tleh kakor sedaj, n pr. po Cirniku, češnjevcu, Št. Janžu itd. Sadjereji se bo obračalo vsled tega še več pozornosti.
Tudi živinoreja se bo brezdvomno mnogo povzdignila, saj je že zdaj skoro edino denarno sredstvo našega Dolenjca. Za tem pridejo veliki trebeljski gozdi, ki se sekajo že sedaj in bodo lesno trgovino jako olajšali. Za lesom pride vino in ž njim vinski kupec. Perspektiva v bodočnost bi bila jako lepa, ko bi se domačini znali okoristiti.
Železnica bo torej pripeljala laškega lesnega in vinskega trgovca, nemškega kupca za sadje in živino, prinesla bo s seboj tuje podjetnike in ž njimi tuj vpliv (t. j. nemški), katerega bo premogo- in rudokop v Št. Janžu še povečal in utrdil. Ne pravimo, da se bo to zgodilo, toda mogoče je kaj podobnega veliko bolj, kakor je bilo mogoče n. pr. v Domžalah. In kadar se šentjanška železnica podaljša še tistih par metrov do Sevnice ali pa Badeč, kar pač ne bo dolgo, potem kaj „podobnega" ne bo samo mogoče, ampak čisto naravno, ker industrija v mirenski dolini se mora razviti, saj k temu sili lega Mirne in njene doline sama. Predvsem je Mokronog kakor ustvarjen za industrijo. To bodo pač znali vporabiti nemški špekulautje in kapitalisti, mi bomo pa veseli, da nam dado sploh kaj zaslužka, s svojimi rokami bomo njihov kapital celo množili, kakor to delamo drugod.
Zato je tudi nova železnica resen opomin in ugodna prilika za vse one, ki imajo kaj podjetniškega duha. Zakaj bi se Slovenec ne smel gospodarsko povzdigniti, zakaj bi ravno on ne smel udobno živeti in gospodariti neodvisno v lastno korist! Železnica nehote sili vinskega trgovca v vinorodno Dolenjsko. Zakaj bi tu ne izrabil prilike Dolenjec sam? Istotakoje s sadjem, živino, lesom, ogljem itd. Treba bo novih gostiln in restavracij, kdo bo izrabil ugodnost? Začela se bodo industrijska podjetja, bodo-li domačini« posebno premožnejši, mirno gledali tujca, ki se ugnezduje v njihov kraj ?
ali le on je bil tako kremenit in jeklen značaj, da mi je puščal prepisavati latinske naloge. Tega mu nikdar ne pozabim, in naj me krije črne večnosti grob! — Vi vsi odkritosrčni prijatelji tukaj zbrani, umete moje čute, saj tudi vi dobro veste, kar je istina, da je v teh razburjenih časih en prijatelj boljši kakor — kakor — najljutejši sovražnik! — In ta moj odkritosrčni prijatelj obhaja danes svoj častiti imendan. Veselil sem se tega dne, kakor se veseli skrbna mati svojega ljubljenega sina. Mislim, da govorim vam vsem iz prijateljskega srca, ako v tem odkritosrčnem trenutku prav iz dna srca dvignem svojo čašo z željo: Prijatelj Franc, Bog živi tvoj god!“
Nato velikansko navdušenje — saj vino ima res dobro Bebula — kozarci zvene, požrtvovalna grla zaokrožijo „Kol’kor kapljic", Bebula mi craokne poljub na lice, njegova nahodna milostna potegne vlažnost skozi iios, kar napravlja v srce segajoč vtis globoke ganjenosti, skratka: moraličen uspeh govora je veličasten. Priznati se mora, kar se tiče godov, ni zlepa kdo kos Antonu Bebuli.
Seveda je treba odgovarjati. V ta namen sem si že pred leti preskrbel primeren govor, in ker je dovolj ugajal, ga vsako leto kar ponavljam; kaj bi! saj drugi govorniki tudi vedno isto mlatijo. Moj govor je torej tak, pripominjam pa zaradi lažjega umevanja, da je šaljiv:
„Dokaz, slavna gospoda! Skoraj nisem vreden tolike slave za tako skromno zaslugo kakor je moj god. Bes je
Take in enake misli nas navdajajo, ako premotri-vamo lepo dolino ob dobro regulirani Mirni. Železnica bo seveda vsekakor v veliko korist in na nas je, da to korist še povečamo in prav izrabimo. Zato je potrebno, da se že sedaj vzbudi zanimanje za gospodarsko povzdigo doline, dokler je še v naših rokah, dokler je še čas, pozneje morda bi bilo že pozno. Zatorej na krov slovenski trgovci in podjetniki!
Izseljevanje v Ameriko in Slovenci.
I.
Vedno bolj pereče postaja vprašanje o izseljevanju ne samo za Ameriko in posebno za Združene države, ampak tudi za evropske dežele in vladarstva, kajti število izseljencev narašča rapidno. Med tem, ko se je leta 1904. priselilo v Združene države 812.000 ljudi, je naraslo to število leta 1905. že na 1,026.000! Posebej za Avstro-ogrsko imamo leta 1904. 177.156 in leta 1905. že 275.693 izseljencev. Torej v enem letu skoro stotisoč ljudi več, ki gredo sreče iskat v Ameriko.
Pri tako ogromnem napredovanju je jasno, da Združene države, kamor gre glavni tok izseljencev, ne morejo biti mirne, kajti obilica delaželjnih Evropejcev brezdvomno znižuje ceno dela in izpodriva dražje domače moči, katere ne bodo ostale tihe ob nepoklicani tuji konkurenci. Na drugi strani pa je treba ameriškim državam se zavarovati proti izvržkom tujih držav, proti ljudem, ki bi ameriške države mogle le obteževati, bodisi, da so nevarni občni blaginji, da so nezmožni preživljati sebe in svojce, in tako pripravni obremeniti javne fonde in zaklade. Tako obstoja že iz 1. 1903. zakon, ki zabranjuje .izkrcanje v ameriški luki Združenih držav vsem onim, ki bi mogli obtežiti državne blagajne, kot so duševno in telesno bolni, dalje be rači, prostitutke, državi nevarni ljudje, hudodelci itd. Prepoveduje pa ta zakon priseljevanje tudi vsem tistim delavcem, ki so zavezani s pogodbo z ameriškim delodajalcem.
Že ta zadnji odstavek je narejen v prid ameriškim strokovnim delavskim organizacijam, ki se s tem hočejo vsaj nekoliko zavarovati proti tujim cenenim močem. V poznejših dostavkih se je hotelo te določbe še poostriti s tem, da se je zahtevalo od vsakega priseljenca vsaj zmožnost čitanja, da se je hotelo od vsakega priseljenca zahtevati, da ima vsaj 50 dolarjev premoženja itd. Ker se je naložila dolžnost prevažanja nazaj v domovino v slučaju odvrnitve tisti parobrodni družbi, ki je izseljenca pripeljala v Ameriko, so morale poostriti tudi parobrodne družbe zdravniško preiskavo in druge zahteve.
Pa vse to, kakor smo videli, ni bilo v stanu zadržati velikanskega napredovanja v priseljevanju v Ameriko. Treba bo drugačnih odredb, treba mednarodne ureditve izselje-valnega vprašanja, če se bo dalo vprašanje izseljevanja, ki je pred vsem socialno, z odredbami sploh količkaj spremeniti. Baje bo v to svrho prihodnje leto sestanek vseh in-teresovanih držav, kajti tudi evropske države ne morejo biti ravnodušne napram vedno naraščajoči izgubi navadno najboljših svojih delavnih moči, napram podraženju moči in dela druge vrste, in ne navsezadnje napram izkoriščanju svojih državljanov od parobroduih družb in brezvestnih agentov.
Na rešitvi tega vprašanja, oziroma na izseljevanju smo interesovani močno tudi mi Slovenci kot narod delavcev in poljedelcev v prvi vrsti. Tudi pri nas narašča število „Amerifeancev“ od leta do leta, cele vasi so prazne možkih, cele pokrajine so oddale svoje najboljše delavne
sicer, da imajo krstna imena tudi svoj pomen za življenje. Kak Mirko ali Danilo n. pr. je nemogoč, da bi bil dimnikar ali izdelovatelj sodavice ali kaj takega, prisojeno mu je sigurno kaj višjega. Nasproti kaka Muci ali Fifi more postati po mojem občutku le baleteza ali k večjemu še soproga zelo mladega poročnika, dočim ji je karijera vse-učiliške profesorice ali tudi le otroške vrtnarice neizprosno zaprta. (Smeh, dame stikajo glave.) Moje ime Franc je čisto indiferentno; Franc je lahko vladar ali čevljar, — pri Sodarju so imeli celo kozliča, ki je slišal na to ime. Moje ime torej ni, da bi zaslužilo posebne slave. Vem tudi, da mi ga ti, prijatelj Anton, nič ne zavidaš. Tudi ako slučajno ne bi bil zadovoljen s svojim lastnim patronom Antonom, zamenjati ga le ne bi hotel, kaj ne, z mojim, s Francem. So pač drugi možje še v sveti zgodovini, ki bi ti njihova imena bolj dišala, kakor moj skromni Franc! N. pr. Noe, očak Noe, ta bi se ti prilegal: rad ga je pil in barko je tudi vozil! (Ploskanje, krohot in teptanje z nogami. Prijatelju Pečatu se zaleti kos klobase. Anton Bebula se joka zadovoljnosti in me potem v znak priznanja vščipne v stegno.) S tega stališča moj god gotovo ni vreden vseh onih razglednic, pisma, torte, šopka, govora in povrhu še tako obsežnega poljuba! Ali Anton Bebula ve, kaj dela! Gospoda moja, Anton Bebula je moj najboljši prijatelj, a hkratu je najbolj zvita kanacija tega stoletja. (Hrupno, celo minuto trajajoče navdušeno pritrje-
sile onstran morja, in naš kmet išče zastonj delavca, katerega ni dobiti pogosto za najvišjo ceno. Žal, da ameriške Statistike ne štejejo slovenskih izseljencev posebej, nego vedno v družbi s Hrvati, a ker socialne in gospodarske razmere pri obeh bratskih narodih niso bistveno različne, nam vendar more dati splošen pregled izseljevanja pri Slovencih, kakor tudi vpogled v mnoga zanimiva narodno gospodarska vprašanja in prinos k rešitvi važnih narodnih vprašanj za slovenski oziroma jugoslovanski narod.
In v tej smeri hočemo premotriti izseljevanje Slovencev, odnosno Slovencev in Hrvatov.	(Sledi.)
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor.
Ministrski svet se je končno odločil, da se kranjski deželni zbor sploh ne skliče. Medtem, ko bodo drugod deželni zbori reševali potrebna vprašanja in razpravljali predvsem o volilni reformi za deželue zbore, bomo mi brez zbora, ki bi vendar imel najvažnejšo nalogo, da izvede toli potrebno volilno reformo Vlada je sicer že pred-, ložila volilni načrt za Kranjsko, ki seveda niti daleko ne diši po enaki volilni pravici. Zato so napovedali liberalci boj taki volilni reformi deloma iz strankarske koristi, deloma, ker hočejo javnosti pokazati svoje demokratstvo Tudi klerikalci so za volilno preosnovo, vendar ne proti vladni predlogi, ker bi si po ustanovitvi nove kurije brez-v dvomno pridobili premoč v deželnem zboru. In tako se bojujeti obe stranki le za korist tistih ubogih 10 nemških veleposestnikov, katerim si ne upajo ne klerikalci, ne liberalci skriviti niti lasu na glavi. Ker tudi do kompromisa glede volilne reforme med strankami ni prišlo, obravnavanje o volilni reformi sploh ne pride v vpoštev in je povzročilo, da se deželni zbor sploh ne skliče, ker bi ne funkcioniral.
Vlada bo torej razpisala volitve po starem načrtu. Klerikalci upajo na uspehe, liberalci so pa prepričani, da se njihovo posestno stanje ne izpremeni. Se bo pač zopet nadaljevali stara igra v deželnem zboru, tako pogubonosna za celo Kranjsko. Po drugih avstrijskih deželah se pripravlja resen boj za splošno in enako volilno pravico v deželne zbore, pri nas pa ostane pri starem samo, da se še umetno vzdržuje kranjsko nemštvo, ki bi drugače razpadlo na mah. Deželni zbor starega zistema bo le ovira in zapreka gospodarskemu in kulturnemu razvoju Kranjske, zato bi pa moralo biti vsakemu Slovencu prvo, da se uvede splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor kranjski. Za sedaj pa bodo Nemci še vedno odločevali v edini deželi, kjer bi sploh lahko popolnoma gospodarili Slovenci, če bi ne uganjali svoje otročje, strankarske politike v lastno svojo škodo.
Hrvatska.
Odkar sta Wekerle in Fuček začela razvozlavati štreno, ki sta jo — s svojega stališča bi rekli — hvala Bogu zmešala, je njuno tiho rovanje šlo za rušitvijo hrvatsko-srbske sloge, reprezentirane v saborski koaliciji. Nevarnosti je pretilo tej slogi dosti; na hrvatski stranki je poleg koalirane „Stranke prava" stal „čisti“ dr. Frank, ki mu je ena izmed najbolj programnih točk negiranje srbskega imena, na drugi strani pa srbski „Kadikalei“, ki so v Zemunu komodno paktirali s tamošnjimi panger-mani in pred kratkim zavrnili kandidaturo prejšnjega ju-stičnega šefa narodne vlade dr. Badaja. In v istini se je zadnjo soboto koaliciji odkrhnil komad: „Srbska radikalna stranka" je zadnjo soboto izstopila iz koalicije; svoj korak
Dalje v prilogi.
vanje. Bebula se ginjen klanja.) Jaz ga poznam! — Gospoda moja, res je, da je v tretji šoli prepisaval moje latinske naloge, in sicer tako previdno in izbirčno, da je dobival vedno boljši red nego jaz. Ali če ga danes gledam veljavnega hišnika, mestnega in rodbinskega očeta, srečnega soproga (Živio gospa!) in spoštovanega odbornika za Ha-derlapov spomenik, se biidko kesam, zakaj nisem jaz prepisaval njegovih latinskih nalog! (Krohot Bebule s spremljanjem mešanega zbora.) Potem bi bil nemara danes tudi jaz posestnik hiše in soproge, mestni in rodbinski oče in odbornik za onegav spomenik, — tako pa sem .suh uradnik X. razreda in še to ne bi bil, da se ni zame krepko zavzel rajnki glavar pl. Tropfen, ker sem vsak večer do dveh domino igral z njim. Bevež sem in revež bora in moj dobrosrčni prijatelj Bebula pri najboljši volji v resnici ne more ničesar, prav ničesar najti na čimur bi mi mogel čestitati, razen — mojega godul (Bebula: Oho, oho!) Tako je! Prosim, kar povej, ali si mi že kdaj na čem drugem častital, kakor za god? No, vidiš! — Sicer pa, kar je, to je, kakor je tisti rekel, ki je po tiskovni pomoti postal baron. Boljši god, kakor čisto nič, in vesel moram biti pravzaprav, da imam vsaj god. Sicer bi bilo moje življenje menda čisto brez vsebine in za človeštvo sploh brez pomena. God je. pa vendarle nekaj in hvala Bogu, da ga imam! Vsak pač po svojih zmožnostih! — Iskreno sem torej hvaležen tebi, dični Bebula (dični
Priloga k 55. štev. „Nove Dobe“, dne 24. avgusta 1907.
utemeljuje z napadi, ki jim je baje bila izpostavljena od strani koalirane „Srbske samostalne stranke*, torej s čisto internimi srbskimi in strankarskimi argumenti. „Eadikalci“ so s tem prodali velike narodne prebitke za strankarsko korist in to v dobi, ko je bila sloga v koaliciji glavni uvet pobede nad Madžari in nepremagljiv tabor zoper mahinacije Fučkove. Za plačo jim Wekerle obeta, da posadi na mesto pokojnega patriarha Brankoviča v Karlovcih pristaša radikalne stranke. Wekerle da plačilo — cui prodest? Na misel prihajajo tu naši separatistični »Kranjci", ki podpirajo poleg nekaterih slovenskih le nemške knjige, poudarjajo prirodnost naših zvez z Nemci ter z isto odločnostjo odvračajo od Hrvatov: to so pomagači naših sovražnikov in dobrodošli njim, ki se boje najbolj slovensko-hrvatske koalicije!
Fuček -Eakoczay, ki je bil na cesarjev rojstni dan, vozeč se od cesarske maše, v Zagrebu pošteno izfučkan, je končno dal objaviti načrt svojega programa, ki obsega te točke: 1.-v Hrvatski in Slavoniji se nastavljajo, kolikor mogoče, samo hrv. - slavonski pripadniki, 2. za izobrazbo železniških uradnikov v Hrvatski bo namesto 12 — 30 štipendij v Pešii in bo (v Zagrebu ?) poseben tečaj za nje, 3. v poljedelskem ministrstvu se ustanovi hrvatski oddelek, 4. na čelo hrv. oddelka iinančnega ministrstva stopi „finančni činovuik strokovnjak". Madžarofilsko časopisje hvali ta program; kako ga naj hvali Hrvat ? Hrvatski činovniki in hrvatski jezik so po tem programu le za vnanji promet s publiko, ne pa tudi za notranje poslovanje ! In „madžarski kurzi" za Hrvate — teh po nagodbi ne bi smelo biti, ker bi tudi notranji uradni jezik na železnicah moral biti hrvatski.
Fuček se je dal intervinirati za „N e u e F r e i e Press e“, ki vedno pomaga madžarskim Židom. Pseudoustavnost Košutovstva se vidi tudi iz uvoda, ki stoji na čelu objave Fučkovega programa, češ, Njegovo Veličanstvo je odobrilo tudi mere, ki bi se pod-vzele, in sicer na MPrevišnjo željo takoj “ ; veliki Bečo-fili se tu skrivajo za — Beč!!
„Obzor“ piše: „Ako je Eakodczayu še kaj trebalo, da totalno onemogoči ustrojenje stranke, ki bi ga hotela podpirati, tedaj je ta program dosegel svojo svrho. Pridržanje madž. jezika kot kvalifikacije, sprejem tega jezika v program mora Eakodczaja učiuiti nemogočim i v očeh tistih, ki so verovali v dobre intencije madž. zaupnika na fetoliču hrv. banov." Javi se sedaj, da hoče — Eakudczay kandidirati v sabor v Dragonicfu 1
Rusi proti Rusinom.
V naši monarhiji je še polno vprašanj, ki so ostala nerazrešena, ker je to tudi v interesu nemške naše vlade. Hrvatskosrbski spor se umetno goji, ker pravi Hrvatje in pravi Srbi spora ne poznajo, provincijalne težnje se podpirajo in zatorej ni čuda, da pri nas narodnostnega miru niti med sokrvnimi brati ne poznamo.
Najžalostnejši narodni razkol pa plapola sedaj v vzhodni Galiciji in v Bukovini.
Pot temu sporu je pripravila vlada že pred 50 leti, ko je umetno vzgojila Eusine. Kes je, da se dijalekt v Galiciji precej razločke od pismenega velikoruskega jezika, vendar ta razlika je v primeri z nemškimi narečji in pa ako vpoštevamo, da je ljudstvo do tedaj čitalo le veliko-ruske knjige, tako neznatna, da bi sama nikoli ali pa težko privedla k razporu, posebno še, ker je Ukrajina sama dajala velikoruske pisatelje in pesnike. Pred polstoletjem torej se je šele opažalo nekako ukrajinsko, rusinsko ali, kakor so ga tudi imenovali, rutensko gibanje.
Eebula si utrne solzo), in vam milostiva (okrogla milostiva si utrne nosek v predpasnik), Bog vama povrni razglednice, šopek, torto, govor in tako obsežni poljub stotisočkrat, pa brez škode za zdravje, — in tebi, častito omizje (častito omizje resno zre v svoje kozarce), da si se tako izpodbuduo spominjalo moje skromne zasluge. Mislim, da se vam vsem ne morem na primernejši način izkazati hvaležnega, nego da vam resno in svečano obljubljam, da se hočem vsikdar z vso vnemo in vso vztrajnostjo truditi, da bom tudi zanaprej vsako leto imel svoj god. in v to ime Bog in narod!"
Ta govor ni slab, zlasti če se pozna razmere. Tudi se boljše sliši, nego se čita. Pečat in njegov brat, ki se prav tako piše, bi nad vse rada izvedela, odkod ga imam. Pravil jima bom, seveda 1
Razen prve napitnice na slavljenca govori jih Anton Eebula še štiri do šest drugih na čast in v spomin vsemu sorodstvu in svaštvu slavljenčevemu do šestega kolena: vse ima zabeležene, nobenega ne pozabi. Niti mojih štirih vpokojenih in dveh aktivnih nevest ni prezrl! Obstoji pa star, n<5m dogovor, da je omizje zavezano poslušati le prva dva govora, nadaljne pa le, kdor sam hoče. Tako se ne zatira dobra volja in šele ob treh, štirih je godu konec.
Godovi provzročajo Antonu Eebuli neverjetno veliko posla. Sam mi je tožil, da ga že ne zmaguje več in da odloži zato mandat za občinski svet in mesto odbornika za Haderlapov spomenik. Le hišni posestnik, soprog in rodbinski oče za sedaj še ostane. Bog mu daj zdravje!
Pri nas ga je podpirala vlada, na Euskem pa revolucionarji in tako je nakrat nastopil na pozorišče nov narod, narod Eusinov.
Eazvila se je mala narodna literatura, ki je imela predvsem propagatorični namen. Od tedaj sta pa nastala med Ukrajinci ali Malorusi samimi dva tabora. Prvi tako-zvani konservativci ali rusofili so za edinost jezika in literature, drugi pa hočejo popolno ločitev od velikoruskega plemena.
V nov štadij je pri nas prišel ta spor z Markovem nastopom v parlamentu, kjer je govoril ruski. Ker so proti ruščini protestirali Eusini in mnogi drugi poslanci, je podpredsednik dr. Žaček odvzel dr. Markovu besedo. To je dalo avstrijskim Eusom povod, da so zahtevali od svojih peterih poslancev, naj izstopijo iz skupnega rusinskega kluba, razglasili rus inske poslance za izdajice in začeli po vseh krajih prirejati javne shode. In sedaj zopet na novo po-zivlje „Galičanin“ ruske narodne poslance naj še nadalje v vseh krajih prirejajo ljudske tabore, ki se naj končajo s slednjo resolucijo:
1. Eusko ljudstvo v Galiciji protestira proti tako-zvanim ruainskim ali ukrajinskim poslancem, ki se odrekajo ruskega imena in jih poživlja, da odlože mandate;
2. ruski narod popolnoma odobrava govor dr. Markova v dunajskem parlamentu in odobrava istotako izstop ruskih poslancev iz rutenskega oziroma ukrajinskega kluba;
3. rusko ljudstvo protestira proti temu, da je podpredsednik poslanske zbornice dr. Žaček nepostavno odvzel dr. Markovu besedo in se vdal teroru rutenskih oziroma ukrajinskih poslancev;
4. rusko ljudstvo zahteva od vlade, da da ruskemu jeziku pravico javnosti in ga uvede v šole kot obvezni jezik;
5. ruski narod izreka ogorčenost poslancem-separa-tistom, varajoče pred volitvami ljudstvo, da baje pridobe kmetom grajske gozde in zemljišča, ako bodo izvoljeni za poslance, sedaj pa ne samo, da ne pridobe gozdov in zemljišč, kar je seveda nemogoče, ampak so celo v svoji nesramnosti glasovali proti predlogu Markova, da bi vojaki dobili za časa žetve dopust za delo na polju;
6. rusko ljudstvo zahteva, da bi bil odpravljen fonetičen pravopis;
7. rusko ljudstvo zahteva, da se ustanove kmetske banke.
Rusko.
Najbolj gnila in trhla ter goapodarsko najbolj zanemarjena država je Eusija. In to je tudi eden glavnih povzročiteljev vednih nemirov in vedne revolucije.
V državi, ki je tako obširna in razsežna, v kateri živi toliko raznovrstnih narodov bodisi po jeziku ali veri, kjer vlada naj večje razkošje in naj večja beda, je pač sa-moobsebi umevno, da zahtevajo vsi ti različni duhovi tudi nekoliko več svobode, kakor jo je dopuščal stari absolutizem. Je-li potem čudno, ako po celi državi vre, ako vse hrepeni po oddušku od večne tiranije od sovražnega samodržtva.
Narod, ako le količkaj napreduje in se razvija, zahteva in tudi potrebuje več, stare vezi postajajo preozke in neznosne. Od tod se porajajo vsi tisti revolucionarni elementi, ki hočejo mesto polagoma doseči naenkrat svoj namen. Od tod tako razburjenje med duhovi, nezadovoljnost itd. In ruski narod potrebuje preporoda. Stare železne okove morajo razpasti, ako hoče zasijati v Eusijo solnce lepše bodočnosti. Ker se postavnim potom ne doseže ničesar skušajo razne stranke z nasiljem usiliti svoje programe. Cela ruska država razpada na nebroj strank, kakor na: kadete, socialne demokrate, revolucijonarje, anarhiste in na nebroj manjših protivladnih stiaučic ter na vladi prijazne oktobnste in zvezo ruskega naroda. Vse te strauke skušajo s silo prodreti in je zato vsaka konfuzija celo med sorodnimi strankami nemogoča.
Kakor stranke, tolikobolj nasilna je pa vlada, ki deluje z vsem svojim aparatom za absolutizem. Vsak dan pomori na stotine takozvanih atentatorjev, revolucijonarjev, nevarnih oseb itd. Za volitve v tretjo dumo se pripravlja z vsemi močmi. Volilno pravico je dala komaj 60% upravičencem, izločila je vse neruske narode razven Poljakov, katerim je pustila naravnost sramotno zastopstvo. Tudi stranke se pripravljajo za volilni boj.
To pripravljanje so z ene strani uboji in umori, z druge zopet zapori in smrt. Uboji in umori so prešli tako-rekoč že v kri vseh strankarjev, saj je celo vodja politične stranke javno ustrelil nedolžnega mladeniča. Povsod se širi tihi upor in sovraštvo napram nesomišljenikom, celo armada, ki stoji pod vednim strogim nadzorstvom vlade, je prežeta z revolucionarnim duhom.
In vlada si ne zna pomagati drugače, kakor, da razpušča razne vojaške kazine, disciplinira časnike, zapira vojaštvo in kaznuje cele uporne polke. Zapori so prena-poljeni s samimi političnimi zločinci.j Noben višji politični uradnik si ne upa na prosto brez velikega vojaškega spremstva in velikanskih varnostnih priprav.
Vse kaže na žalostne socialne razmere. Na eni strani pritisk, bič, zapor, smrt, korupcija, na drugi strani zopet
odpor, atentati, umori, ropi itd. Ali se more pri takih razmerah narod povoljno razvijati, ali niso tu vsi brez razlike nehote potegnjeni v strankarski boj?
In potem zunanja politika Eusije? Po porazu na Daljnem vztoku koncesije Japoncem, razne pogodbe v prospeh drugih držav, posebno Japonske in Angležke, ohladitev prijateljstva s Francijo, nesrečna politika na Balkanu itd. Ni to pa& jasen dokaz onemoglosti Eusije!
Vendar izgubljena Eusija ni. Iz revolucije pride nekoč pomlajena nova Eusija, ki bo krepko prijela krmilo prenovljene države. Cim prej padejo stari režimi, pade absolutizem in nastopi doba demokratizacije cele ustave, napoči nova doba ruskega naroda. Še-le tedaj se bo mogel svobodno razvijati in stopiti kot vreden drug v krog evropskih narodov. Morda prinese nova duma kljub raznim pomislekom nekoliko upanja na boljšo bodočnost ruske države.
Svetovni kongres socialnih demokratov.
V Štutgartu se vrši sedaj sedmi svetovni socialno-demokratični shod. Na shod so prišli zastopniki skoro vseh večjih organizacij proletarcev v raznih državah. Shod vzbuja precejšnje zanimanje raznih vrst, posebno, ker je nekaka demonstracija mirovni konferenci v Haagu. Dnevni red shoda je sledeči: 1) Militarizem in mednarodni konflikt; 2) razmerje med političnimi strankami in strokovnimi organizacijami; 3) kolonijalno vprašanje; 4) priseljevanje in izseljevanje delavcev in 5) ženska volilna pravica. Za vsako posamezno točko je izvoljen poseben odsek, ki ima nalogo proučiti in prerešetati dotično vprašanje in podati potem tozadevne predloge.
Splošno je debata jako živahna, včasih celo preži-vahna in nekoliko nasilna. Obravnavale so se že razne točke, vendar do popolnega sporazumljenja vseh skoro ni prišlo. Povod veliki debati sta dala posebno militarizem in kolonijalno vprašanje. Ekstremni antimilitaristi so v manjšini in zato njihovi predlogi ne morejo prodreti, posebno, ker stoji nemška socialna demokracija kakor skala za militarizem, saj je vendar znano, daje socialuo-demokratična stranka na Nemškem popolnoma vladna, dasi ne olicielno. Tudi govori za militarizem, izjava Beblova, ki je dejal notranjemu ministru na vprašanje, zakaj ne protestira proti antimihtaristični brošuri anarhistov: „Saj sem se že pred dvema mesecema javno izrazil proti omenjeni brošuri". Bil je torej še bolj previden kot minister sam. Eavno vojaško vprašanje bo delalo socialnim demokratom še dosti preglavic. Tudi kolonijalno vprašanje daje misliti. Nekateri so sploh nasprotni, da bi se podpiral kapital kolonialnih podjetnikov, drugi so zopet mnenja, da se da kolonijalno vprašanje prav lahko izboljšati. Istotako je velike važnosti, kako razreši shod vprašai ji ženske volilne pravice. Eadovedni smo tudi, kakšno stališče zavzame kongres proti anarhistom, teroristom in podobnim, še radikalnejšim elementom, kakor so socialni demokratje.
Maroko.
Bolj in bolj divja v Maroku nemir. V začetku je Francoska upala, da bo upor udušila lahko brez posebnega napora, zato	je odposlala	tudi na	afriško	obrežje	le ne-
znatno peščico vojaštva. Istotako je menila tudi Španija. Sedaj pa se	je pokazalo,	da delo	v Afriki	ni tako	lahko
in da traja vojska lahko	še dolgo	časa.
Maroška plemena so se zaklela pomoriti vse Evropejce in zato se v vedno novih četah približujejo mestom, posebno pomorskim. Vstaja se vedno bolj in bolj širi po celi deželi in sultanovo vojaštvo je takorekoč brez moči, ako bi hotelo nastopiti proti upornim četam gorskih plemen. Nekateri celo mislijo, da sultan nima drugega izhoda kakor, da se sam pridruži upornikom in prične vojsko proti	Francozom.	V tem	slučaju	edino bi	našel
zopet simpatij celega prebivalstva.
Pojavil se je pa še jako pomemben slučaj v sultanovi rodbini sami. Sultanov brat se je dal namreč razglasiti za proti-sultana in našel naenkrat mnogo privržencev. Pravijo, da namerava z 20.000 vojaki udariti proti Kasa-blanki in napasti evropsko vojaštvo.
Ako to res stori, najde brezdvomno veliko oporo pri vstaših samih in se lahko polasti celega cesarstva. Ta dejstva torej kažejo, da postaja položaj v Maroku vedno bolj zamotan in opasen. To uvideva tudi Francoska, ki se pritožuje nad malomarnostjo in sebičnostjo Španije, in zato je francoski general Drude že ponovno zahteval pomožnih čet, da more odbiti vsak naval Maročanov.
Do sedaj so imeli Francozi še jako ugoden položaj, ker vstaja še ni bila preveč razširjena in je bilo morje mirno, tako da so ladje bile lahko vsidrane ob obrežju. Ako pa nastane vihar in bo morje razburkano, kar se zelo rado dogaja v ondotnih krajih, tedaj bodo morale oditi ladje na odprto morje, ako ne bodo hotele ostati na nevarnih pečinah. Bodočnost torej ne kaže Francozom nič kaj ugodnosti, ako se sedaj še pravočasno ne utrde in ne dobe pomoči.
Eazpravljalo se je tudi že, je-li bi ne bilo dobro odposlati zrakoplove v Afriko, vendar se še ni določilo ničesar, ker bi stroški bili mnogo večji kakor morebitni uspeh.
Napram velevlastim se je izjavila Francija, da programa glede Maroka nikakor ne namerava izpremeniti in bo nastopala proti Maroku le toliko časa, dokler razmere povoljno ne uredi. Odnošaji med vladami se vsled Maroka dosedaj še niso nič izpremenile, edino Španija je protestirala na fr ncosko vlado radi pisave francoskega časopisja.
Dnevne vesti
domače.
— K shodu v Sodražici, ki je popolnoma uspel tako glede stvarnih in temeljitih govorov, ki so obravnavali samo nujne in važne gospodarske potrebe, moramo še par besedi v pojasnilo pripomniti. „Slovenec“ imenuje shod klavern. Mi pa imenujemo klaverne one poskuse, izhajajoče s strani sodražkih klerikalcev, s katerimi so hoteli čim več občinstva odtegniti od shoda. Sklicale so se družbe za prodajo pridelkov na vseh občinskih njivah ob isti uri, sklical se je shod mladeničev Mari|iue družbe tudi ob isti uri, in kjer je le bilo mogoče, dobil se je vzrok, da se je koga zadržalo od obiska shoda. Da je bil shod kljub temu vsestransko zadovoljiv, kaže ravno, kako klavrni so bili vsi ti poskusi. — V popoluilo poročila o shodu objavljamo še imena v krajevni odbor S. G. S. izvoljenih mož. Za občino Sodražico bili so izvoljeni gospodje: Matevž Gruden, Franc Hudolin, Janez Kovačič, Anton Lavrenčič, Jože Oberstar, Matija Oblak in Fran Pirc, za občino Sv. Gregor gospoda Janez Levstik iu Anton Pirnat za Goro pa gospod Karol Knavs.
— Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" z ozirom ua neistinite vesti, ki so se zadnje čase širile glede razmerja „Družbe" do založnika vžigalic, I. Perdan iu glede njenega poslovanja, objavlja sledečo z njim sklenjeno pogodbo z opombo, da „ Družba" nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako zvezo s kako tvrdko, ki bi prodajala vžigalice v njen prid. Kar se pa tiče kakovosti vžigalic, prepušča vodstvo sodbo kupujočemu občinstvu. Pogodba je sledeča: „§ 1. ,Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani' prepušča z ozirom na sklep, storjen v 184. vodstveni seji dne 12. julija 1907., tvrdki ,1. Perdan* v Ljubljani razpečavauje vžigalic .družbe sv. Cirila in Metoda' za čas od i. (prvega) julija 1907. (sedem) do 1. (prvega) julija 1917. (sedemnajst), tedaj za dobo desetih let. — §2. Tvrdka I. Perdan prevzema razpečavanje vžigalic .družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za dobo desetih let, to je, od 1. (prvega) julija 1907. do 1. (pivega) julija 1917. (sedemnajst) pod sledečimi pogoji: a) se zavezuje plačevati ,družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani', počenši s 1. (prvim) julijem tega leta od vsakega razpečanega vagona vžigalic znesek po 240 kron (dvesto iu štirideset) . . . b) garantira .družbi sv. Cirila iu Metoda* iz razpečavanja teh vžigalic najmanj 6000 kron (šest tisoč) dohodkov na leto. Za slučaj, da bi ne razpečala toliko vagonov na leto, da bi to razpečavauje doneslo družbi tJOOO kron (šest tisoč) ua leto, zavezuje se vkljub temu eventuvalni primanjkljaj do 6000 krou (šest tisoč) družbi sama plačati, tako da je družbi garantiran iz razpečavanja vžigalic znesek 6000 kron (šest tisoč) na leto. — § 3. Ta pogodba je za ,družbo sv. Cirila in Metoda1 za dobo desetih let neodpovedljiva, dočim je tvrdka I. Perdan opravičena od te pogodbe tudi pred pretekom te dobe po poprejšnji enoletni pismeni odpovedi odstopiti. — § 4. ,Družba sv. Cirila in Metoda' pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa le tedaj, če bi tvrdka I. Perdan nepravilno postopala in bi se vršile kake nerednosti, vsled katerih bi bila družba oškodovana. — § 5. Vžigalice morajo biti tudi v bodoče glede kvalitete take vrste kakor so bile doslej ter morajo nositi na zunaj tisto etiketo, kakor doslej. — § 6. S to pogodbo se razveljavljajo vse prejšnje pogodbe, katere je družba sklenila glede razpečavanja vžigalic s tvrdko I. Perdan. — Le glede vžigalic, katere je razpečala tvrdka do 1. (prvega) julija tega leta, velja še prejšuja pogodba in je glede teh razpečauih vžigalic tvrdka I. Perdan zavezana brez zamud družbi podati račun. — § 7. Dokler traja predležeča pogodba, ue sme družba ,sv. Cirila in Metoda' nobenemu drugemu poveriti prodaje in zaloge takih in enakih vžigalic, ki se prodajajo ua korist ,družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani-. — § 8. Tvrdka I. Perdan je zavezana .družbi sv. Cirila in Metoda1 o prodanih vžigalicah dati vsako četrtletje natančen obračun in pri tej priliki družbi iziočiti dotične doueske, od katerih pa mora vsak četrtleten donesek znašati najmanj 1500 K (petnajst sto). — § 9. Ta pogodba se je napravila v dveh enako se glasečih izvodih, od katerih dobi vsak pogodnik po en izvod. — V Ljubljani, dne 20, julija 1907. Luka Svetec l. r., prvomestuika namestnik A. Hudovernik 1. r., blagajnik. Josip Perdan 1. r.
— Vzorna pravila za izobraževalna društva je založilo ljudsko-izobiaževalno društvo „Akademija“ v Ljubljani. Ob ustanavljanju novih izobraževalnih organizacij mnogokrat dela sestava pravil in njih petkratni prepis take težkoče, da se zavleče ustanovitev kar za več mesecev, ko že gine veselje do društva. Da pomore vsem onim, ki hočejo ustanoviti novih izobraževalnih društev (čitalnic,
delavskih, kmetskih izobraževalnih in bralnih društev), je založila »Akademija" vzorna pravila, v katera je treba le še vpisati ime in sedež društva, jih kolekovati in vposlati z naznanjajočo prošnjo na vlado. Petero izvodov teh pravil je dobiti franko pri ljudsko-izobraževaluem društvu „Akademija" v Ljubljani, če se ji v naprej pošlje 50 v ali v denarju ali v znamkah.
— Zaveza avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev ima dne 24., 25. in 26. t. m. v Eadovljici svojo XIX. glavno skupščino. Za letošnjo glavno skupščino so zglašene sledeče razprave: 1. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri njem. O tej točki poroča gosp. Vlado Pušenjak, potovalni učitelj, ki ga je določila v to „Zadružna Zveza" v Celju. 2. Neizmernost prostora in časa. Poročevalec gosp. Henrik Schreiner, c. kr. učit. ravnatelj v Mariboru. 3. Roditeljski večeri. Poročevalec gosp. Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljani. 4. Naše šolstvo. Poročevalec gosp. Janko Likar, učitelj v Ljubljani. 5. Poročilo o posvetovanju delegatov glede snovanja avstr, slovanske učiteljske zveze. Poroča gosp. Drag. Pribil, c. kr. okrajni šolski nadzornik na otoku Krku. 6. Na delo med ljudstvo! Govori gosp. Anton Pesek, učitelj v Narapljah pri Ptujski gori.
— Legar se še vedno širi. V domobranski vojašnici se še vedno dogajajo slučaji nove obolelosti. Sedaj pa bolezen ni več direktnega izvora iz Postojne, temveč je že posledica hišne okuženosti. Torej vse tiste „stroge“ na vojaški način izpeljane uredbe niso mogle zabraniti razširjenja bolezni. Vzrok temu pa je, da se vse take uredbe izpelje vedno doslovno, kakor so napisane na papirju, da bi se jih pa danim razmeram prilagodilo, za to pač ne-dostaje sposobnih moči. Tu ne pomagajo znaki „sovražni-kov" na čepicah, temveč bi bilo treba dati akcijo v roke strokovnjakov, tem pa prepustiti potem popolnoma prosto roko, da uredijo varnostne naprave ne glede na vojaški usus popolnoma po svoji vesti. Precej nespametno izvedena je tudi kontumaca, ki prepoveduje sicer privatno občevanje vojakov med seboj, ki pa dovoli skupno vežbauje. Kakor, da bi se infekcija bala vojaškega poveljevanja.
— Brezobzirnost napram rezervistom. Dan na dan prihajajo nove pritožbe o brezobzirnem ravnanju z rezervisti naših polkov. Na vse načine je preskrbljeno, da se jim itak težko stanje še kolikor mogoče otežkoči. Nameščeni so v stari cukrarni, v prostorih, ki niso kar nič podobni človeškemu bivališču. Zaduhle sobe, potem smrad iz stranišč in od drugod, nezadostna in skrajno slaba hrana; to so dobrote, s katerimi obsipljejo može, katere so iz srede svojih družin in od najnujnejšega dela za svoj m svojih kruh iztrgali in poklicali v vojake, kjer so na milost in nemilost izročeni od dne do dne surovejšim častnikom in podčastnikom. Naš vojaški reglemeut je sploh kakor za nalašč pripraven, da vzgaja v šaržah surovost in brezobzirnost, ker nikjer in nikoli ne štiti nižjega. Niti z zadostno zdravniško pomočjo niso preskrbljeui naši ubogi reiservisti, tako da se je dogodil slučaj hipne iu nevarne obolelosti ; bolnik pa je moral ure in ure zaman čakati na zdravniško pomoč in potrebne tozadevne odredbe. Treba bo ua vsak način, da se o takem ravnanju v državni zbornici spregovori eukrat odkrito besedo iu potem temeljito obračuua s krivci. Davkoplačevalci redijo celo armado, naj tudi oni odločujejo o razmerah v njej!
— ,,Sokol Ljubljana l“. Ustanovni občni zbor telov. društva „Sokol Ljubljana 1“ vršil se bo sredi meseca septembra. Natančneje podatke objavi se pravočasno.
— Telovadno društvo „Ribnski Sokol" priredi veliko slavnost ob priliki razvitja društvenega prapora v Ribnici, dne 8. septembra j 907. Sodeluje polnoštevilna ljubljauska društvena godba. — Vzpored slavnosti: Na predvečer, v soboto, dne 7. septembra: 1. Ob 7. uri zvečer mirozov in podoknica kumici blagorodni gospej Štefaniji dr. Sehiffrer-jevi. Z. Neposredno po mirozovu koncert v Arkovem salonu. Vstopniua za osebo 1 K, za obitelj 3 K. V nedeljo, dne 8. septembra: 1. Ob pol 6. uri zjutraj budnica. 2. Ob pol 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru.
3.	Razvitje prapora po dopoldanski službi božji. Slavnostni sprevod po trgu. 4. Ob pol 1. uri popoldne skupni obed v gostilni br. Andreja Podboja. Kuvert za osebo 2 K. 5. Ob 3. uri popoldne javna telovadba. — Zvečer ljudska veselica v prostorih br. Audr. Podboja. Vstopnina 40 vinarjev. Bratje Sokoli v kroju so vstopnin prosti. Glede prenočišča in skupnega obeda naj se prijavijo udeleženci do 1. septembra pri društvu.
— Sokolska slavnost v Ribnici. V Ribnici se delajo velike priprave za 8. septembra. Slavnostni odbor sestoji iz 20 bratov Sokolov ter ima več pododsekov (deko-racijski, stanovanjski, veselični, sprejemni odsek itd.). Od vseh strani se obeta muogobrojeu poset. Pri javni telovadbi nastopijo tudi ljubljanske telovadke, katerim se pridruži 18 ribniških telovadk. Odbor nujno prosi vsa bratska in druga društva kakor tudi posameznike, da blagohotno naznanijo do 1. septembra svojo udeležbo. Ako bode zadosti udeležuikov, se priredi posebni vlak, kateri bi šel nazaj iz Ribnice v pondeljek proti jutru. Na ta način je vsem dana prilika, da pridejo pravočasno nazaj, kajti redni vlak pride šele ob
poldevetih dopoldne v Ljubljano, kar je za gotove sloje vsekakor nekoliko prepozno. Tudi Novomeščani nameravajo posebni vlak, ki bi se lahko potem z ljubljanskim v Grosuplju združil.
— Napad v drevoredu. Dne 21. t. m. zvečer je v Lattermannovem drevoredu v Ljubljani napal brezposelni delavec Josip Žagar z nožem zavratno delavca Franceta Rojca iz Spodnje Šiške iu ga tako težko poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
— Jeseniška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je razdražila in poslala je svoje knjige vodstvu v Ljubljano. Njen načelnik bil je župnik Zabukovec in razdružitev je tudi njegovo delo. Razdirajoče delo v družbi se torej nadaljuje iu vedno jasneje se kaže, da se niti na eni niti na drugi strani ne gre za narodno delo, temveč zgolj za strankarstvo in za osebno maščevalnost. Zato, ker so zakrivili posamezniki in strankarstva razpor, trpeti mora sedaj stvar, ki je dobra in v narodnem oziru vele-važna. Ne glede na to, da je tudi nadaljevanje razdirajočega dela v naši šolski družbi neodpustljiv naroden greh, moramo imenovati taktiko klerikalne stranke v tej zadevi napačno in stranke, ki zaupa v svojo moč, nevredno. Kajti ravno one podružnice, ki so v njenih rokah, morala bi držati in strogo gledati na ujih uspevanje, gledati bi morala, da se množi njih število, da se ustanavljajo vedno nove v lastni stranki. S tem bi se prišlo konečno do zmage in storilo bi se pri tem narodno delo. Razdiranje v taki družbi je pa narodno izdajstvo.
— Smrt vsled elektrike. Anton Kleindienst, 21 letni ključavničar iz Radovljice, je imel due 18. t. m. delo pri električni dvigaluici v tovarni Kranjske iudustrijske družbe na Savi. Pri tem se je dotaknil nekoliko električne žice, nakar ga je streslo in je pal kakih 10 metrov globoko na železni tlak. Bil je na mestu mrtev. Krivda zadene one, ki se niso spomnili, da se ima ob popravljanju električni tok zapreti, posebno še, če je dotični delavec še-le malo časa uslužbeu v tovarni.
— Letoviščarjev na Gorenjskem je letos kljub ne posebno ugodnemu vremenu mnogo tudi v Kranjski gori, Mojstrani in Dovjem ter Beli peči in v hotelu Mangart, čeprav se je otvorila nova alpska železnica in s tem Bohinj iu Spodnja Koroška. Zlasti Cehov prihaja vedno več v prekrasno Goreujsko dolino, kar nas more posebno veseliti, ker z njim prihaja nov duh narodne zavesti iu narodnega ponosa v te nemškemu navalu toli izpostavljene .kraje. Kajti posebno to je na njih pohvalno omeniti, da se trudijo razumeti se s Slovencem slovenski ali češki in ne nemški. Društvo za priva-bitev tujcev v Mojstrani in letoviško društvo v Kraujski gori delujeta marljivo; prvo je napravilo novo senčno pot do Peričnika iu več klopi, drugo več potov s krasnimi razgledi, mnogimi mizami iu klopmi. Dela je pa še veliko, zlasti tudi v notranji organizaciji krajev glede cen in pre-skrbljevanja z živili.
— Ukraden konj. Preteklo nedeljo zvečer je zaspal zraven neke šupe pri Šmarijah posestnik Ivan Bernik iz Rakovuika pri Medvodah. Konja je privezal zraven sebe. Ko se je zbudil, je videl, da mu je neki neznan tat odpeljal konja, ki je črn, 14 % pestij visok in 12 let star. Konj je vreden 130 K.
— Roparski napad. Dne 18. t. m. okoli polu osmih zvečer je javil posestuikov sin Ivan Račič iz Senožeti, okraja Krško, krški žaudarmeriji, da ga je, ko je šel z nekim topničarjem proti Cesti, dotični topničar napal s svojim orožjem in mu zagrozil, če mu ne da svojega denarja, da mu odseka glavo, nakar mu je Račič izročil svojo denarnico, v kateri je imel 14 K. Topničarje zbežal nato proti Krškemu, ta pa za njim. Na Glavnem trgu je ustavil topničarja neki stražmošter in temu je topničar pripovedoval, da ga je neki civilist, s katerim je šel proti Cesti, vrgel na tla in ga oropal 6 K. Ker sta bila Račič iu topničar, ki mu je ime Vichiet, močno pijana in sta tudi oba sumljiva, so Račiča zaprli pri okrajnem sodišču v Krškem, Vichieta so izročili njegovemu predstojništvu.
— Požar. Due 20. t. m. popoldne ob 6. uri nastal je v Slatenek, občiue Šušje, okraj Ribnica, ogenj. Zgoreli sta dve hiši in skedenj. Da se ogenj ni razširil je zahvaliti vrlim sosedom Zapotočanom, ki so tudi takoj prihiteli na pomoč. Prišli so tudi gasilci iz Ribnice in Sodražice in naposled še od sv. Gregorja V prvem strahu bila je velika panika, nered in velik hrup. Ker se pa ogenj ni raz širil se je ljudstvo kmalo pomirilo. Kar so prvotno iznosih iz poslopij, spravili so kmalu zopet nazaj. Obžalujemo občino, da se ue preskrbi sama z gasilnim orodjem, ko ima vendar toliko moči, da bi zamogla ustanoviti lepo gasilno društvo.
— Strela ubila konja in kokoš. V Hrovači poleg Ribnice je udarila v sredo, 21. t. m. ob 6. uri zjutraj v tik potoka Bistrice stoječo vrbo. Od nje si je izbrala pot na streho gospodarskega poslopja Franceta Pucelj, s strehe skozi seno v hlev, v katerem je stalo dvoje konj in ena krava. 16 letni Pucljev sin je stal med obema konjema. Strela je ubila pri zidu stoječega konja, drugemu konju in kravi se ni nič zgodilo. Samo slučaj je bil, da ni ubila tudi posestnikovega sina, ki je stal tik ubitega konja, ka-
kor tudi, da se ui poslopje vnelo, ker je šla strela, kakor dokazano, skozi s senom natlačeno podstrešje. V hlevu je nastal silen smrad, skozi k sreči odprta hlevna vrata pa se je začelo kaditi. Fant je bil dve uri gluh, druge nezgode na njem ni. čudno je tudi, da je ubila ista strela v drvarnici eno kokoš. Posestnik Pucelj je občutno prizadet, ker bi ne dal 6 letnega konja pod 600 kron.
— „Prosveta“ na kočevski meji. Dne 15. t. m. se je otvorila vNovem Kotu in v Loki na kočevski meji od „Prosvete“ ustanovljena knjižnica. Povodom slavnostnega otvorjenja vršil se je v Novem Kotu (občina Draga) javen ljudski shod, na katerem je bilo zbranih nad 200 Slovencev iz raznih pokrajin; bili pa so častno zastopani tudi Hrvati, ki so prihiteli iz bližnjega Oobra v obilnem številu. Po otvoritvi knjižnice v Loki, vršila se je lepa, v teh krajih redka slavnost, polna navdušenja za napredek Slovenstva in. za vzajemnost Hrvatov in Slovencev v boju zoper skupnega sovražnika Nemca. Na shodu in pri slavnosti čuli so se navduševalni govori. Govorili so predsednik „Prosvete" g. E. E e k a r , g. Ivan Eus iz Loškega potoka, g. Debeljak, Hrvat g. dr. Polič, okrajni glavar iz Cabra, g. Pažametu in občinski zastopnik iz Gabra g. Trope. Slavnost in otvoritev knjižnice je za te eksponirane kraje naj večjega pomena. — Gospod Ivan Eus iz Loškega potoka stekel si je največ zaslug, da je slavnost tako sijajno uspela.
— Štajerske novice. Ko se je ptujska požarna bramba vračala od požara v Mihovcih, so se nekateri njeni Člani obnašali tako surovo in žaljivo, da sta bila na tožbo g. B. Zafošnika, uradnika banke Slavije, obsojena radi žaljenja časti trgovca Gvidon Hogenwart, lastnik tvrdke Lepoža, na 20 K oziroma dva dni zapora, in gostilničar Friderik Stromayer pa na 10 K oziroma 24 ur zapora in v povračilo sodnijskih stroškov. — Kjer se izziva Slovence, tam tudi celjski sodnijski uradniki ne smejo manjkati. Z „Wacht am Ehein“, huronskim tuljenjem in različnimi, le Nemcem lastnimi psovkami sta sodna avskul-tanta Altziebler in Petriček (!) v družbi celjske fakinaže izzivala dne 15. t. m. po kolodvorih -v Savinski dolini mirno slovensko občinstvo. Dostojnost uradniška seveda s takim nastopom ni prav nič žaljena, ker izhajajo izzivanja iz nemčurjev, ki so naperjeni proti Slovencem; če se pa takim predrznežem od slovenske strani stopi opravičeno na prste, potem se takoj prične tuliti o slovenski surovosti in prvo, kar se natvezi javnosti, je to, da človek med Slovenci niti varen ni svojega življenja. Le sreča, da so med poštenimi Nemci še ljudje, ki se sami s studom obračajo od jednakih reševalcev nemštva.
— Gornja Radgona v slovenskih rokah. Po 17 letih je prišel s pomočjo zavednih slovenskih kmetov gornjeradgonski okrajni zastop v slovenske roke. Po vročem boju so združeni Slovenci vrgli dne 12. in 22. t. m. izdajico Wratschka in njegove pristaše. Slava zavednim slovenskim kmetom in pogumno naprej v boj zoper nemške izdajice!
— Umor in samomor. Dne 22. t. m. je v Eaabu udrl polir Josip Haas v stanovanje mizarja Kleszterja in ustrelil v srce njegovo šestnajstletno krasno hčerko, ki se je imela v kratkem poročiti z nekim požunskim trgovcem ter nato ustrelil tudi samega sebe. Vzrok je nesrečna ljubezen.
— Tržaške novice. Dne 18. t. m. je nakupila v Trstu kmetica Serafina Eosin iz Pierisa v Furlaniji nekaj blaga za predpasnike in med to blago vtaknila dve denarnici ; v eni je bilo 50 K denarja, v drugi pa več zastavnih listkov. S tem omotom pod pazduho je šla pred cerkev sv. Antona novega stat, in tam ji je nekdo iztrgal izpod pazduhe omot in nato zbežal. Eosin je sicer nekaj časa tekla za njim, pa ga je kmalu izgubila izpred očij. Nato se je odpeljala v Gorico in šele tam ji je prišlo na um, da je prijavila ves dogodek policiji. — V nekaterih vodnjakih v Trstu je tako malo vode, da jo morajo iti zajemat, da ne skale vse vode in v ta namen postavijo iestvo v vodnjak. Dne 20. t. m. je šel po lestvi v neki tak vodnjak na istrski cesti 14 letni klesarski vajenec Ivan Brumatti. Ko je zajel vodo, se je pa spodteknil in pal nesrečno v vodnjak na neko skalo, da si je zlomil eno rebro. Prepeljati so ga morali v bolnico. — Aretovan je bil dne 21. t. m. 32 letni sodar Ivan S., ker je ukral tvrdki G. Albori sod, vreden 9 K.
— Ogenj. Na istrskem otoku Cresu je pričela dne 15. t. m. ponoči goreti hiša g. Kosovela. Zgorelo je podstrešje in drugo nadstropje; vse drugo je ostalo. K sreči se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, če tudi je pihala jako nevarna burja. Pri tem sta se pa pripetili dve veliki nesreči. Služkinja Franica Koljevina, ki je spala v podstrešju, vsled ognja ni mogla več doli in zato je skočila od tam na tla in to tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico, da je malo upanja, da bi okrevala. Jeden gasilcev pa si je pri odpiranju oken prerezal s steklom roko, da je moral tudi iskati zdravniške pomoči. Škode je okoli 20.000 K, vendar je krita z zavarovalnico.
— Glavna skupščina »Hrvatska stranka prava“ se je pričela 22. t. m. Udeležba je bila velika in tudi mnogo Slovencev se je udeležilo skupščine, med njimi slovenska poslanca Ivan Hribar in Fran Eoblek. Pred-
sednik stranke Irgo Tuškenje pozdravil zborovalce in še posebno navzoče Slovence. V svojem govoru je na-glašal edinstvo med Srbi in Hrvati, ki je neobhodno potrebno za uspešno obrambo Madžarskega nasilstva. Poslanec Hribar je nato poudarjal solidarnost Slovencev z brati Hrvati, glede njihovega boja za neodvisnost in osvoboditev od madžarskega jarma. Nato je prečital poslanec Z a g o-r a c strankin program, ki zahteva ravnopravnost in neodvisnost zedinjene Hrvatske napram drugim skupinam Avstro-Ogrske. V svojem nadaljnem govoru poudarjal je Zagorac potrebo zblišanja z Avstrijo brez posredovanja Ogrske, poudarjal je tudi, da mora vladar kraljevine Hrvatske stolovati v Avstriji in posedovati Štajersko, Kranjsko in Koroško (kot slovenske dežele), s katerimi bi morala biti Hrvatska združena v eno celoto. Nato je predlagal resolucije, v katerih zahteva, da se Hrvatska osvobodi nedostojnega in za kraljevino Hrvatsko pogubnega nagodbe-nega odnošaja s kraljevino Ogrsko in naj se vstvari nova celokupnost vsih jugoslovanskih, avstrijskih dežel, ki bi tvorila samostojno neodvisno telo pod žezlom kralja in tiiše Habsburške.
— Koze na Dunaju. Zadnje dni so se jako pričele širiti koze na Dunaju, ki so se zanesle menda po gosjem perju iz Galicije. Vzlic temu, da je število obolelih precej visoko, se vendar ni bati epidemije. Ker so varnoste naprave popolnoma zadostne in ker stavljenje koz obvaruje nadalnje obolelosti. Želeti bi samo bilo, da se postavnim potom uredi cepljenje koz, če ne, naj bi se pa vsaj ljudstvo zadostno opozarjalo na veliko nevarnost, ki mu preti, če si ne pusti cepiti koz.
— Napad na brzovlak. Dne 19. t. m. so položili neznani zlikovci na železniško progo med postajama Bot-fala in Foldvar dinamitne patrone, ki pa k sreči, ko je lokomotiva brzovlaka nanje zadela, niso druzega poškodovale nego le neznatno progo, tako, da bizovlak ni niti skočil s tira. Eazen tega so počila okna lokomotive in poštnega voza.
— Velik požar. V Darmsheimu na Nemškem je dne 21. t. m. ogenj upepelil s pomočjo viharja 68 poslopij. Eešili so cerkev, katere stolp je že gorel, mestno hišo in šolo. 58 rodbin je brez strehe.
Prosveta.
Vohun, roman, angleški spisal J. F. Cooper, je ravnokar izšel v slovenskem prevodu v založbi tiskarne „Edi-nost“ v Trstu. Zanimiv roman slovečega amerikanskega pisatelja izhajal je letos v podlistku „Edinosti“ in je vzbujal mnogo zanimanja. Snov je vzeta iz velikih bojev za svobodo v Severni Ameriki. Prevod je precej dober in knjigo je toplo priporočati kot čtivo, namenjeno v prvi vrsti mladini. Elegantno broširana knjiga s finim, svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane samo 1 K 50 v, po pošti 20 v več. Knjiga je naprodaj v tiskarni „ Edinost" v Trstu in v vseh knjigarnah v Trstu.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Začetkom tedna se dunajska borza ni mogla nič kaj stalno držati vsled poročil iz Londona, ki so naznanjala, da se tam namerava zvišati obrestno mero. Ko se je vendar pokazalo, da so te vesti neutemeljene, se je borza oddahnila in začelo se je zopet povoljno trgovanje. Posebno visoko so se povspele rente, ki zaznamujejo od 0-35 % do 1"1 % večje vrednosti. Alpinske, kreditne akcije in delnice deželnih bank so jako zadovoljive. Splošno prihajajo z borze povoljna poročila.
Tudi v Trstu so dunajska borza in zunanja poročila vplivala ugodno, tako, da je kupčija na borzi zopet popolnoma povoljna in jako živahna.
V Zagrebu se denarni promet vedno bolj razvija. Delnice raznih domačih tvrdk kakor tudi denarnih zavodov se jako kupujejo.
Promet s pridelki.
Opaža se čimdalje bolj, da postajajo cene žitu precej stalne, dasi so nekatere vesti, ki prihajajo na borzo, dostikrat neumljive.
Kupci se sicer ne oglašajo mnogo in tudi ne kupijo velikih monžin, vendar je ona nestalnost v ceni in nezanesljivost pri kupcih ponehala, tako, da se je nadejati odslej naprej stalnih cen. Pšenice se proda največ novine, istotako tudi rži. Cena je pa še približno ista kakor prejšnji teden. Podražil se je le ječmen in pa koruza.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 78 do 82 kg K 11 80 do K 12 45; banaška nova 76 do 79 kg K 11’— do K 11-30; slovaška nova 76 do 81 kg K 10 95 do K 1150; nižeavstrijska in moravska, nova K 1105 do K 11-35. Staro blago je za nekaj vinarjev dražje.
Rž, slovaška 72 do 74 kg K 9 40 do K 9-65; peštanska nova 72 do 74 kg K 955 do K 9 75; avstrijska 71 do 74 kg K 9-40 do K 9 65; ogrska 72 do 74 kg K 9-35 do K 9 60. Letošnji pridelek.
Ječmen K 8 90 do K 10 50. Novina.
Koruza, ogrska K 715 do K 7-35.
Oves, ogrski srednje vrste K 8-50 do K 8’75; prve vrste K 8-65 do K 8-85.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 49’— D, K 49-50 BI. Nekoliko dražji.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 95'—D, K 79'—. Cena se je zvišala za 3 K.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 71'— do K 71-50. Cena nekoliko padla.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 1150 D, K 12’— B. Cene se zadnji teden niso nič spremenile.
Meso. Cene za kilogram so sledeče:
goveje meso	prednje	K	0 61	do	K	1-60
n rt	zadnje	n	1-40	n	n	1-76
telečje „		n	080	n	n	1-28
svinjsko „		n	1-14	n	n	1-21
ovčje		n	064	n	n	1-20
Živo meso.
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 73-50 D, K 74-50 B ab Dunaj.
Slanina, bela z zabojem prompt K 70'— D, K 71-— B ab Dunaj. Pri slanini in masti so cene zopet vedno iste.
Loj, prompt K 41-50 D, K 42 —. B ab Dunaj.
Sladkor, v kockah za 100 kg; brutto K 74'— D, K 75'— B, kristalni sladkor prompt K 65'— D, K 65-50 B ab Dunaj. Sladkorni trg je zelo miren. — Cene vedno enake.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos navadna K 40'—do K 42-—, bolja K 52'— do K 54-—.
Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani. V poslednjem času so se naši slovenski trgovci začeli jako živahno gibati. In priznati moramo, da so dosegli že jako mnogo lepih uspehov. Eden najvažnejših in najlepših unpehov je pa ustanovitev trgovsko-obrtnega denarnega zavoda. V Ljubljani imamo že preeej lepo število denarnih zavodov. Predvsem je ,.Ljubljanska kreditna banka" — ta ima v prvi vrsti nalogo, da dela za ojačenje naše slovenske trgovine in obrti. Toda žalibože je vodstvo tega zavoda v rokah tujcev, ki nikakor ne poznajo naših gospodarskih razmer in potreb.
Jako čudno se nam zdi, da nimamo Slovenca, ki bi bil zmožen voditi tak zavod. Eavno v poslednjem času se pri nas mnogo govori o nameščanju tujih moči. Da pa so na čelu edinega slovenskega bančnega zavoda tujci, tega naši liberalci kar nočejo videti. Toda ne le to — vsi višji uradniki so Cehi. V Ljubljani dva ravnatelja, dva prokurista, v Celovcu dirigent (ki hodi na šulferajnske veselice), v Splitu prokurist. To je vendar višek brezbrižnosti naših liberalnih mogotcev. Menda smatrajo gotovi krogi naše denarne zavode za to, da dobivajo v njih mastne službe ljudje, katerih na tujem ne morejo rabiti. In taki so tudi sadovi — omenimo naj le prejšnjega dirigenta splitske podružnice. Lahko trdimo, da ljubljanska kreditna banka še do danes ni pretrpela udarcev, katere je zadal vsled svoje neznalosti. In kakšen veter veje v tem zavodu, se razvidi iz tega, da so pred nedavnim časom iskali v Žalskem pivovaru knjigovodjo in to mesto razpisali najprvo v čeških listih. Ali ni to kar najslabejše izpričevalo za naše trgovsko izobražene moči? In ne bomo se motili prav mnogo, če trdimo, da so ta in enaka premišljevanja prav mnogo pripomogla k temu, da so ustanovili nov denarni zavod, ki naj dela za osamosvojitev slovenske trgovine in za okrepitev mladih slovenskih trgovcev. Zavod ima namen, izboljševati gospodarsko blagostanje svojih članov, zlasti pospeševati njih trgovino in obrt s tem:
a) da jim daje posojila in preskrbuje kredit po kolikor moči nizki ceni;
b) da sprejema denar na hranilne vloge in tekoči račun proti obrestovanju;
e) da priskrbuje svojim članom sredstev v trgovske ali obrtne namene, vzlasti tudi dobavnih kavcij;
d) da pomaga svojim članom pri skupnih podjetjih, osobito skupnem pridobivanju, odnosno pri skupnem razpečevanju trgovskega in obrtnega blaga;
e) da ustvarja za svoje člane naprave, ki povzdigujejo trgovsko in obrtno obratovanje, n. pr. blagovna skladišča, prevozna podjetja itd.
Število članov je neomejeno. Vstop je z dovoljenjem načelstva dovoljen vsakomur, kdor se more vezati s pogodbami.
Deleži so dvojni: glavni po 100 kron, opravilni po 2 kroni. Jamstvo je omejeno na dvojni znesek deleža.
Ta denarni zavod je, kakor prej omenjeno, kar največjega pomena za naš trgovski ih obrtni stan, pa tudi sploh za razvoj našega narodno-gospodarskega življenja. Vsled tega ga kar najtoplejše pozdravljamo in mu želimo, da bi prospeval in se kar najlepše razvijal. Želimo in
upamo, da se naši trgovci in obrtniki z veseljem oklenejo tega zavoda. Naj ne zamudi torej noben trgovec, noben obrtnik priglasiti svojega pristopa. Prijave sprejema začasno do izvolitve načelstva odbor trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani.
Kmetijske poučno potovanje na Češko priredi c. kr. kmetijska družba kranjska prihodnje leto ob priliki kmetijske razstave v Pragi. Na to potovanje že sedaj opozarjamo naše gospodarje, da se vedo pripraviti.
Poslano.
Glede na razna vprašanja, ki so mi došla v zadnjem času, se usojam sporazumno z vodstvom Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarjati slavno narodno občinstvo in zlasti častite gg. trgbvee, da ima v zmislu sklenjene pogodbe edino le vdano podpisana tvrdka zalogo vžigalic Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Komur je torej na tem, da podpira to našo vele-važno šolsko družbo, naj kupuje edino le vžigalice z naslednjim napisom na trobojni podlagi:	Vžigalice
družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Iv, Perdanu v Ljubljani. Mal položi dar domu na altar! Te vžigalice so v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.44
Ta znamka je oblastveno registrovana pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani ter je kakršnakoli ponareditev iste strogo prepovedana po kazenskem zakonu.
Cena, ki je primerna izborni kakovosti, vzdrži vsako konkurenco.
V Ljubljani, dne 20. argusta 1907.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Perdan«
M"
Srajce
Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda!
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
r r JO
7v7T 7xrK 7\rn 7T fr+TT 7\vt
$
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoea
Slivovko navadno K 1— lit.
III.	„	110	„
II.	n	1-30	„
n	I'	n	1 50 „
Drožnik III „ 130 „ II.	1 50	„
I.	„	1 80	„
Tropinovec navad. K 1'— lit.
Brinjevec
III.
II.
I.
III.
II. NI.
1-10
120;
1-40 , 1 40 , 1-80 ,
2— , litra.
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/l0
Specijaiiteta ,Slovenec‘ “SSifS*
od K 1'10 do K 1 20 liter.
Destilacija vsakovrstnih naj finejših likerjev od K 1'— do K T60 liter. <_
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d,
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
i ■ 11 ■ 111111 ■ ■ • ■ ■ 111111111
c z b a !
solidna posl
n a
raznih vrst in vzorcev (bele, barvaste, nočne itd.), kakor tudi ovratnike, manšete, kravate, brisače
itd. — Dobiti je najhitreje in najzanesljiveje pri
Jaromiru llušekii v Pragi.
(Jaromir Hušek vyroba pradla v Praze, Kral. Vinohrady.) Slovanska In krščanska tvrdka.
■ Dopisuje se v vseh slovanskih jezikih. . -.., ■
FR. STUPICA
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Marije Terezije cesta št. 1 poleg ,,Figabirta'‘ Ljubljana Valvazorjev trg št. 6 poleg Križev, oerkve.
Največja zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, nlugov in bran, pump in oevi za vodo, vino in gnojnico. — Kavnotsm eo dobijo vedno po nnjnižjih cenah, železni nagrobni križi, Štedilniki, peči, kuhinjska oprava, vse orodje za kovače, ključavnič.rje, kleparje, mizarje in tesarje, portland in roman cement, traverze in železniške Sine. Za kmetovalce posebne važnosti so ročno-povlečne grablje, s katerimi naredi jedna oseba v istem času toliko, kakor z navadnimi grabljami šest oseb, dalje plugi -------------- patent „Sack“. Posnemalnlkl za mleko in vsa druga oprava za mlekarne. --------
Poštena in solidna postrežba!
^Spnpripjipii
H
GRIČAR & MEJAČ
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9. _
V
V
ZbTaj^rečga, zaloga zgotoTrljeniln. oTolels za go-spode, gospe, cLečlse In delslice- Oenil^i zastonj
in poštnine prosto.
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva lit edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressnng).
Izdeluje zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko.
V
v
v
1 Modna trgo	vina	Pav		dagi	Jič, Lju	bljana, F	Vešern	ove ulice št. 7 1
Svilnato blago,baržuni,pliši in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabotg, Flchus, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterija, porte in žnore, režice, kre-pince in žnore za tapetnike.
Krepi in flori ta žalovanje.
Zlate in srebrne režice, čipke in žnore.
IŠerpe iz svile, čipk in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka,
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce. Giace-rokavice in rokavice za uniformirance, pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, trikot-srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in šport-pasovi.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolepice.
Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
P no-nnrl I ®er**e 110?ice, ker so za llUbpUU.. Vas važne in koristne!
Razpošiljam po poštnem povzetju
zst 12 Ii 50 vili. krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bela ali barvasta srajca št. ... 1 Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajca.
1 ovratnik po želji. Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavic. Močna brlsalka. Izvstne naramnice. 3 dobre žepne rute.
Vse v škatlji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pesto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem den*r nazaj,
r •• | omrrkS5*m| Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-O V OJ 1 K SV UJ lili • čajte blaga pri prolislovanskih tvrdkah!	—
Odgovorni urednik: Franjo Peldstein. Izdaja konzorcij „Slov. gosp. stranke1*. Lastnina „Slov. gosp. stranke*1. Tisk ^Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.