P- KRlZOSTOM: Serafinski cvetovi. (Za god vseh svetnikov seraf, reda 29. nov.) V ozadju zlato obzorje; pred teboj se zgrinja čudovito dehteče morje samih žlahtnih cvetlic: spoznavalcev, mučencev in devic. Iz lic jim veselje nebeško kipi, iz oči jim seva blaženstva žar. Na istem vrtu so zrastli vsi. Vsem je zalival isti vrtnar. To so serafinske grede. Tiha ljubezen vas k njim povede in boji, žrtve in junaštvo. Beli so ti cvetovi; nad njimi pesem trepeče, kot bi peli čisti srebrni zvonovi. In rdeči so ti cvetovi. Na haljah jim kri mučeniška gori. Sredi njih Frančišek stoji — skrbni oče, najlepši cvet, vojskovodja svojih svetniških čet. V blaženi sreči mu čelo gori: „Hčere! Sinovi I Pridite na moj vrt tudi vi!" P. ANGELIK: Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu! Stali bomo te dni ob grobovih naših rajnih. Naše misli bodo romale nazaj v pretekle dni in bodo gledale tudi v bodočnost v daljo® deželo večnosti. Žalostne bodo te misli, pa tudi polne tolažbe. Blagor mrtvim: te besede razodetja evangelista in sveteg3 apostola Janeza bi lahko imenovali deveti blagor ali pa tudi povzetek osmerih blagrov. Ali je to res? Svet kliče glasno in veselo uprav j}3' sprotno: Blagor živim, njim cveto rožice, oni lahko uživajo žuljenje, hite od veselja do veselja, mej tem ko mrtvi molče počivajo svojih rakvah. Toda duh Kristusov nasprotuje duhu sveta in če je res, kar je Kristus rekel: Blagor ubogim v duhu, blagor žalostnim, blag® krotkim in preganjanim, potem je resnična tudi beseda: Blagor mrtvi®’ blagor potnikom, ki so že dospeli do cilja, blagor delavcem, za katere je prišel delopust, blagor vojščakom, ki so dosegli mir. Toda ne vsem blagor, le tistim, „kateri umrjejo v .Gospodu". To je predpogoj: Ce živimo, živimo Gospodu; če umrje®0’ umrjeno Gospodu. |Za tiste, ki so v Gospodu živeli, hodili po potih nje' govih zapovedi, je lahko v Gospodu umreti. Za nje smrt ni nasilno Pr^ kinjenje zemeljskega življenja, marveč le tih prehod iz zemeljskega večno življenje. Blagor njim, ki so pravočasno prejeli sredstva mil® cerkve Jezusove, kajti njihova smrt je lahka, ker je obračun njihoveg3 življenja z Bogom že poravnan. Taki res mirno umrjejo v Gospodu. „D a, govori Duh, spočijejo naj se od svole^j trud a“ (Baz. 14, 13). Človekovo dnevno delo je trdo, vojna služba začetka in pot njegova je trnjeva. Nimamo miru, brez prestanka hi brzovlak našega življenja od postaje do postaje, šele s smrtjo p®** pokoj. Potem je delo na zemlji končano, veliki boj je končan z večni® mirom, trudni popotnik položi svojo glavo k nemotenemu počitku. Za* so prvi kristjani pokopališča imenovali „kraje spečih". Zato moh® ob njihovih grobovih, naj jim Bog dodeli večni mir in pokoj. V res® tolažbe polna je beseda: Spočijejo naj se od svojega trud3’ med tem, ko mi vsak dan vstajamo k novemu trudu, novemu boju 1 novemu trpljenju. Oni zunaj pri drugih mirno počivajo, nam pa ostaD teža nadaljnega potovanja. Oni mehko počivajo, nam pa ostane teža, jih pogrešamo. Oni so dosegli mir večnega pristanišča. Umrlih ne sme® obžalovati. Saj so šli k zasluženemu počitku. „Zakaj njih dela gredo z njimi" (Baz. 14, 13). ^ drugo nas zapusti, kajti smrt loči vse. Ob grobu mora ostati vse L meljsko, tam se vsi obrnejo nazaj. Pred božjo sodbo ostanemo saI1!j čisto sami. Le naša dela gredo z nami. Ona so v Bogu storjena in i®aij zato trajno vrednost. Naše molitve, dela, boji, skrbi, trpljenje so zvesti, pa tudi edini spremljevavci. Pride dan, ko padejo vse krone, jih more dati zemlja: krone časti, moči, bogastva, rožnate krone j1 vanja, lovorjeve krone zmagoslavja. Le ena krona ostane, to je to® krona, ki jo ima pred očmi apostol Pavel, ko govori o boju, katereg. mora izbojevati človek v življenju, le krona pravičnosti ostane: „ZaK njih dela gredo z njimi“. ,j. Hvaležni jim moramo biti, kar so v svojih delih tudi za nas sto®^ Povrniti jim hočemo s zvesto molitvijo za njih večni pokoj, za njih® 'ečno luč, ki naj jim sveti v Bogu. V teh dneh, ko se spominjamo vernih pošljimo pozdrav rajnim, pozdrav Gospodu, v katerem so umrli, v naše duše pa naj pride trajen spomin nanje in trajna molitev zanje. In P°tem poglejmo proti nebu rekoč: Resnično, moj Odrešenik: Na svidenje v boljšem, srečnejšem svetu. Donders. p■ HILARIN FELDER O. CAP. - P. FRANČIŠEK: Frančišek in evangelij. (Nadaljevanje.) A Tekaj tednov pozneje so prišli k njemu prvi tovariši, brat Bernard \l iz Kvintavale in brat Peter iz Katanije. Da bi se prepričal, da ,4; i bodo tudi oni in z njimi ves red v prihodnosti živeli po evange-Ijb je dal Frančišek trikrat odpreti evangeljsko knjigo in vsakikrat je aael na mesto o poslanstvu apostolov. V tem je videl voljo božjo in k _v°,Um učencem obrnjen je dejal: „Bratje, to je naše življenje in naše °dilo kakor tudi vseh teh, ki se hočejo tej družbi pridružiti. Pojdite (l?n *n sP°lniuite vse> kar ste slišali." To se je zgodilo 16. aprila 1209 \ 4)8?), na dan ustanovitve frančiškanskega reda. „Od tega dne", tako i zstavljajo trije tovariši, „so živeli skupno po načinu sv. evangelija, dterega jim je Gospod pokazal. In zato jim je pozneje Frančišek v v°ji oporoki povedal: „Gospod mi je razodel, da naj živimo po načinu v- evangelija." j . Kakor hitro je dosegel Frančišek s svojimi učenci število dvanajst, Je število apostolov, so vsi skupaj poromali v Rim, da si dajo od cer-. e potrditi svoj način življenja (1210 ali 1209). Tu se je izkazalo, kako v ,n°. in sigurno je že od prve ure razumel evangeljski vzor in s kako rajno silo se ga je držal. Vsem pomislekom njegovega pokrovitelja, Rožnega in vplivnega kardinala Janeza Kolona od sv. Pavla, je stalno asprotoval, češ, da je po božjem navdihu bil poklican k življenju po angeliju. Kardinal se je končno podal k Inocenciju III. in rekel: „Našel petega moža, ki hoče živeti po načinu sv. evangelija in hoče v vsem Polnjevati evangeljsko popolnost in prepričan sem, da namerava Bog Vo vero svoje cerkve po vsem svetu po njem zopet upostaviti!" Po-jj.7 ko se je tudi papež o nepremagljivi stanovitnosti evangeljskega 2ajZa prepričal, je pritrdil in je ustmeno novo redovno vodilo potrdil. ,ja ’. t° prvotno minoritsko vodilo se nam ni ohranilo. Toda vemo, še\ ^ obstojalo iz malega števila angeljskih besed, katerim je Franči-iiptnj niPaPoj. preziranja vrednih pripomb dodal: „Najvišji sam mi 1, da naj živim po načinu sv. evangelija. In sem dal napisati z ■ nekaj nikakor preziranja vrednih pripomb dodal: „Najvišji sam mi ftiai^^k naJ živim po načinu sv. evangelija. In sem dal napisati z Cellrn^ Preprostimi besedami in gospod papež mi je potrdil." Tomaž je f110 na^anCneje opisuje to tako-le: „Ko je blaženi Frančišek videl, da je i °SP?g Bog število bratov pomnožil od dneva V dan, je za te, katere Sed'*'-- *-n za ^e’ ki bi še imeli priti, napisal priprosto in brez velikih be-e\ Zlv}jenski način in vodilo, pri katerem je v prvi vrsti porabil besede sg^z^bja, katerega popolnost mu je bil edini zaželjeni cilj. Dodal je v z nekaj predpisov, ki so bili k pobožnemu življenjskemu redu na bi]0v.IiaCin potrebni." Sv. Bonaventura še bolj določno povdarja, da je pr„ lzP°lnjevanje evangelija nerazdirljiva podlaga tega frančiškanskega °dila in one sicer dodane določbe so imele samo pomen skupno življenje bratov harmonično utrditi. Katere so bile te določbe, preidem* Gotovo pa je, da je glavni evangeljski del pravodila obsegal ta evangelj' ska mesta, v katerih je Kristus svoje učence razposlal k pridiganju p°' ' kore in božjega kraljestva in jim je predpisal popolno uboštvo in odp®" ved sveta. Te zelo povprečne določbe so zadostovale za prvi čas in za malo število bratov ter ozkega delovnega kroga. Čim bolj se pa je družba ra7-' vijala, tem bolj je postajalo potrebno razširiti in pretvoriti določbe. ^ pri prvem binkoštnem zborovanju (1212) so določili dodatke in jih spr(' jeli, „da bi vodilo in evangelij točno mogli izpolnjevati.** Slično se je zgodilo pri ostalih redovnih zborovanjih tekom prvih desetletij reda-Kardinal Janez iz Vitrije splošno poroča, da se bratje vsako leto sesta' nejo, da se razveselijo v Gospodu in skupaj jedo in da po nasvetu pa' metnih mož sestavijo svoje svete in od papeža potrjene predpise ter j1*1 objavijo- „ Končno je Frančišek na binkoštnem zborovanju 1. 1221 predlo2!* pregledano vodilo s 24 deloma krajšimi, deloma daljšimi odstavki. ’ njem so bili urejeni vsi še veljavni predpisi prejšnih let skupno z Ilf' katerimi nujnimi in novimi ter združeni v Celoto. Evangeljske podlage pa nihče ni smel spreminjati. Frančišek je dal celo ukaz, da naj posamezni predpisi odgovarjajo evangeliju t* jih je dal učenemu bratu Cezarju iz Spajra besedo za besedo v vodil prepisati. Na čelu poslednjega je bilo zato napisano v znamenitih bf sedah: „To je življenje po evangeliju Jezusa Kristusa, za katerega J brat Frančišek pri gospodu papežu Inocencu prosil dovoljenja ter p0" trjenja in katerega je gospod papež dovolil ter potrdil za njega in nj(' gove brate, kakor za te, ki jih sedaj ima, tako tudi za one, ki bi v Prl' hodnosti k njemu prišli.** Vse zapovedi in opomine, ki nato sledi# kratko imenuje naročilo za izpolnjevanje evangeljskega življenja. PrP koncu vodila Frančišek zopet opominja: „Izpolnujmo torej besede 1 življenje in evangelij Gospoda Jezusa Kristusa.“ Vodilo pa še tudi sedaj ni bilo v celoti izgrajeno. Dejansko izp° njevanje je od 1. 1221 prineslo željo, naj se posamezna navodila izp1! menijo, vse skupaj naj se skrči ter bolj poenostavi. Zato je šel Frančis® z bratom Leonom in bratom Bonicijem, učenim pravnikom iz Bolem] ■ na Golobji hrib ter je po 40 dnevni molitvi in postu dal končno velja'L vodilo napisati, kakor ga je sv. Duh navdihnil. Po vsakem poglavju, je bilo napisano, je šel zopet v goreči molitvi iskati božjo voljo, da . bil tako bolj siguren, da vse odgovarja evangeliju. Da bi evangelij značaj kolikor mogoče povdaril in brate posebej opomnil, da rn0l?i'11 radi svojega poklica evangelij v vsej globini izpolnjevati, je v zače* ter na koncu vodila slovesno povdaril: „To je vodilo in življe0^ manjših bratov, da sv. evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa izp® nujejo... Za trdno smo obljubili, sv. evangelij našega Gospoda JeZl1 Kristusa izpolnjevati.** ^ Ker so se pa posamezni predstojniki upirali nekaterim, kakor , mislili nadčloveško težkim zahtevam vodila in je Frančišek bil v skru za potrjenje slednjega, (potrjeno 29. nov. 1223), je imel svetnik sled® ^ prikazen: Zdelo se mu je, da mora s tal majhne drobtinice pobir ■ ter razdeliti. Bal se pa je razdeliti ter je bil v strahu, da mu bodo dro ^ z roke padli. Toda glas od zgoraj mu je klical: „Frančišek! Napra'1^ drotinic hostijo ter daj tem, ki hočejo jesti!** Tako je napravil- • pa ki ponujenega niso pobožno sprejeli ali ga pa prezirali, so bili ta gobavi. Frančišek je naslednje jutro vse to svojim tovarišem povedal :®r je bil žalosten, ker ni razumel skrivnosti. Kmalu nato je med mo-otvijo slišal nek glas, ki je govoril: „Frančišek! Drobtinice od včeraj So evangeljske besede, hostija je vodilo, gobavost pa greh." Zato je bil celo življenje napolnjen z največjim ognjem za vodilo ^ je zopet in zopet priporočal svojim učencem njega izpolnevanje, rekoč: »Vodilo je knjiga življenja, upanje zveličanja, srčika evangelija, P°t popolnosti, ključ k raju, večno pismo zaveze. Vodilo naj vsi posedajo, Sl poznajo in naj bo vedno pogovor notranjega človeka za borbo proti Malodušnosti ter v opomin na dano prisego. Naj bo vedno pred očmi Za opomin na živi jenski poti in kar je še več, z njim mora vsak umreti." v. Frančiškov vzor je bilo torej življenje „po evangeliju", „po na-nnu sv. evangelija", „po popolnosti evangelija". Kaj je Frančišek točno P°d tem razumel, je iz dosedanjega zadosti razvidno ter bo v vodilu Se Posebej predmet povdarjenja. Že frančiškansko pravodilo je v bistvu ^stojalo iz sledečih stavkov: „To je življenje evangelija Jezusa Kri-usa, v pokorščini, v čistosti ter brez lastnine živeti ter nauk in življenje asega Gospoda Jezusa Kristusa izpolnjevati, ki se tako glasi: „Ako °ceš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš aklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!" Potem: „Če hoče kdo j, 11 za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi ® ftienoj." Ravno tako: »Če kdo pride k meni in ne zapostavi svojega : eta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svo-b^ažNljenja, ne more biti moj učenec. In vsak, kdor je zapustil hišo ''Mate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zali • I^°ieSa imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno živ-. jie-“ Isto se ponavlja v vodilu od 1. 1221 in izrazito z bulo potrjenim v°mlom od 1. 1223. Zv v*Bratie so se torej odločili vsestransko zadostiti zahtevam, ki jih c ellcar apostolom in vsem k evangeljski popolnosti poklicanim učen-M postavlja. Če so frančiškani tem najvišjim zahtevam morali zado-1 l> Potem so morali samo ob sebi razumljivo tem bolj ostalim navodi-01 evangelija. Zato je Frančišek po pravici imenoval svoje sobrate evangeljske može" čiv ^'°^a s tem, da je brate zavezal k življenju po evangeliju, še Fran ek ni bil zadovoljen. Že 1. 1212 je delal na ustanovi ženskega reda hn a uB°gih sester ali klarise. Tudi te je zavezal, v kolikor je to šlo, n Vzgledu in navodilu bratov evangelij izpolnjevati. Prvotno navodilo r,Uula vitae), katerega je za nje postavil, vsebuje samo eden stavek, £ ,Pa mnogo pove: „Ker ste po božjem navdihu postale hčere in slu-JU nice najvišjega Kralja, nebeškega Očeta in ste se s Sv. Duhom zaro-e s tem, da ste si izvolile življenje evangeljske popolnosti, bom za s skrbel ter prav posebej za vas se potrudil. Obljubim, da bom to an° delal sam ali pa po mojih bratih, kakor to za nje delam." Celo to evangeljskemu možu ni ugajalo. Kakor je sam s svojimi j ?nci evangelij izpolnjeval ali, kakor je sam vedno dejal, »pokoro" s0 a ter pridigal, tako je tudi vključil svetne ljudi obojega spola, ki Seb^° rnoznosti frančiškansko življenje po evangeliju posnemali, v pobil eiV tretji red (1221). Kakor trije tovariši in Sv. Bonaventura pišejo, je v 0 kmalu veliko mož in žena, ki so pod vodstvom manjših bratov ^ družinskem krogu »pokoro" delali in jih je Frančišek ime-at »spokorni bratje". (Fratres de poenitentia). (Dalje prihodnjič.) P. MODEST: Po Frančiškovih stopinjah. XI. V naročju smrti. A li je mogoče, da bi se tak duh, kakor je bil duh p. Lina, mogel /\ kedaj izgubiti v nič'? To je vprašanje, ki ga zanikajo tako veriA J \ kakor brezverni ljudje. Ljubeči duh usmiljenega p. Lina! Bi'*1 mogel on kedaj pozabiti na brezmejno uboštvo, ki ga je lajšal celo svoje življenje z lastnim pomanjkanjem, s težkimi žrtvami in grenko bolestjo-Čudovita so bila dela njegove dejavne ljubezni! Celo njegovo življenje, do zadnjega dneva, ki je bil 14. maja 1924 — da, prav do zadnje ure, do poslednje besede, ki so jo mogle izgovoriti njegove ustnice, — ni bilo drugega, kakor eno samo neskončno hrepe' nenje: pomagati ubogim. Ko bi bila „naša sestra, smrt“ morala čakati na to, da bi bila p. Li°a zasačila v brezdelju, da bi ga bila smela še-le tedaj odpeljati... gotovo-znašla bi se bila v težkem položaju. — P. Lin ne bi bil nikdar zabredel v njene mreže, — p. Lin ne bi bil nikdar umrl! In vendar... Že več dni se je bojeval z neko zahrbtno slabostjo. Mnogi so t° opazili; tudi sam je imel temne slutnje. Nekaj večerov poprej je postal izredno nežnočuten. Zdelo se je °a ga kakor ognjeni zubelj obdaja ljubezen in naklonjenost njegovih varovancev. Smehljaje je priznal ravnatelju zavoda, da ga bo Gospod najt11' prav kmalu poklical k sebi in zahteval od njega račun; zakaj on ga nin1® več tako rad, ker mu je naklonil preveč veselja tukaj na zemlji. — Prej več veselja — p. Linu — temu prosjačku božjemu!... njemu, ki je žive vedno le med izvržki človeške družbe! Dva dni pred svojo smrtjo je bil p. Lin še pri ravnatelju glasben® šole, da bi mu priporočil nekega ubogega, pa nadarjenega učenca. B°'j natelj ga je povabil na obed, toda zaman. Ker se vabilu nikakor ni hotf odzvati, so mu naložili mesa, vina, kruha in olja, da bi ga razdelil me ^ svoje varovance. Ko je s težkim bremenom obložen le polagoma kor® kal dalje, je opazil ravnatelj, kako trudna mu je hoja, kako drsaj0® njegov korak. u Vprav isto je zapazil tudi njegov predstojnik, p. Spada, h katereni je še prejšnji večer prišel prosit za mašno obleko, ki jo je hotel rab1 naslednji dan pri službi božji v kapelici kartuzije. • »Boste le videli, o. predstojnik, da je to zadnjikrat — boste le . deli“, je vneto zagovarjal p. Lin. Predstojnik se je neverno smehlj3’ vendar pa ni mogel prezreti njegove velike utrujenosti. Ponudil m11 J kozarec najboljšega vina, katerega je p. Lin, kar ni bila njegova nava zahvaljujoč se sprejel. i 14. maja se je p. Lin trudil od zgodnjega jutra do poznega pop® dneva, da bi čim lepše okrasil kapelico v kartuziji. Bil je namreč °a žalovanja, dan smrti mlade gospe Laugero, žene vodje zavetišča, p. Lin hotel s posebno lepo cerkveno slovesnostjo pokazati, kako J v zavetišču vodja splošno priljubljen in spoštovan. Po solnčnem zahodu se je redovnik poslovil v zavetišču in se 0 menil v precej oddaljeno kaznilnico. Ko je še v predmestju šel m; Barill-ove tovarne testenin, se je spomnil, da bi bilo tukaj treba prlP ročiti nekega delavca, ki ima veliko družino, pa nobenega zaslužka. ** kaj bi takoj sedaj tega ne opravil? , . P. Lin je vstopil. Povedal je ime svojega varovanca, zjecljal še ne-kai drugih besedi in se zgrudil na tla. Takoj so mu priskočili na pomoč, ga dvignili in položili na posteljo, pa bil je že mrtev — zadela ga je srčna kap. Resnično padel je na bojni črti, padel kot junak v izvrševanju del usmiljenja. Telesne moči so mu pač popolnoma opešale in umrl bi bil VsJed onemoglosti — toda ne, prizadelo ga je v srce radi prevelikega ve-Selja, ki ga je v življenju užival. Na hiši, kjer je umrl, se dandanes blišči kamenita plošča z lepim uapisom pod reliefom, ki predstavlja glavo p. Lina. Oskrbel mu je vse to njegov velikodušni prijatelj, tovarnar Rihard Barilla. Mestna občina Pa je določila, da se pot, ki vodi tam mimo, imenuje Ulica p. Lina. Odkritosrčna žalost je prešinila srca prebivalcev mesta Parme. *arslimo, da ni bilo niti enega, ki se ne bi bil napotil v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer je na mrtvaškem odru ležal p. Lin. Tri dni so ga hodili Kropit. Poteze na obrazu mrtveca so v pokoju smrtnega spanja postale ?.e }epše, še izrazitejše. Zdelo se je, kakor da hoče s svojim lahnim smeh-'Jajem še v smrti tolažiti jokajoče in trpeče. „Ah, čemu vaš jok? Saj se 1111 sedaj bolje godi kakor vam!“ . Koliko objokanih, v temno bodočnost zročih oči se je te tri dni z'ralo na voščeni obraz parmskega dobrotnika. Matere so prinesle Svuje dojenčke, da so se vsaj z njihovimi povoji mogle dotakniti mrtvega edovnika mrzlih rok, da bi tako prejele za nje njegov zadnji blagoslov, tuoci, kakor tudi odrasli, možje in žene, so se dotikali z moleki, s sve-uii podobicami sklenjenih rok svojega mrtvega vzgojitelja, prijatelja in 'etovalca. Pritajeno zdihovanje, glasen jok, solze in molitve in krasni nerici majskega cvetja so pričali o ljubezni parmskih meščanov do prepustega redovnika. . Škof Conforti (Konforti) sam je vodil pogrebne svečanosti. Cerkev j Ma nabito polna; kar pa ni moglo v cerkev, se je zbralo zunaj sve-. ,a na obširnem prostoru. Vojaštvo je imelo dosti napora, da je vzdr-zaio red. • Na prižnico je stopil duhovnik Jožef Orsi. Njegova vznešena beseda »vila najlepši venec okoli glave pokojnega redovnika, j »Ponižni sin asiškega ubožca je potoval skozi edinščino, med zmoto zl°m našega mesta — čist in dobrote deleč kakor solnce, kakor voda, ^eri pravi serafinski očak, da je koristna in ponižna in dragocena s, »Velikanske množice, ki so se danes zbrale okoli te krste, predajajo gorje našega mesta v zadnjih tridesetih letih. Prišle so iz vlažnih Ppzernskih stanovanj, iz temnih kleti; prišle so iz bolnišnic in jetniš-l C;. Prišle so celo iz krajev greha in sramote. Vse stoji in strmi z objo-; 1Ini očmi na svojega prijatelja in tolažnika. Vsi ti so žive priče, da od Sr,edi bridkosti in nadlog, sredi hudobije in greha hodil blagoslov, d res^n,ie in mir deleč. Njegove roke so ostale čiste; njegova čistost nas e še bolj ko njegova brezmejna dobrota.11 (ej »V imenu vseh teh ti, o p. Lin, izrekam brezmejno zahvalo! Tvoje ,° bomo sicer izročili materi zemlji, tvoj spomin pa ostane — to ti Segamo — vekomaj blagoslovljen med nami!“ p Kakor mogočna reka, tako so se ljudske množice vile skozi mesto spremljajoč duhovnega sina sv. Frančiška Asiškega k večnemu Ua’ U- Nihče ni osebno vabil, noben poziv ni izšel na prebivalstvo, da J se pogreba udeleži, pa vendar — nikdo ni manjkal. Sprevoda se je udeležil tudi neki vseučiliški profesor. „Tudi vi tukaj?“ ga je nagovoril nekdo. „Tudi vi korakate za krsto onega ubogega p. Lina?“ „Ne p. Lina,“ je odgovoril visokospoštovani mož, „ampak sv. Frančiška. Zakaj tu in tam se sv. Frančišek zopet in zopet pojavi.“ Takega pogreba so deležni samo junaki. V pravem pomenu besede junak je bil tudi p. Lin, in sicer junak krščanske ljubezni. Iz vseh oken je deževalo cvetje na njegovo krsto. Bledi, trpeči obrazi so izražali silno skrito žalost nad izgubo ubogega redovnika. Bogati in ubogi, plemeniti in preprosti, osiveli starčki in živahna mladina, vsi so resno zamišljen' sklonili glavo, ko je p. Lin v mrliški krsti počivajoč potoval svojo zadnjo pot. P. ROMAN: Na potih brezdomca. B Povest delavca. laž sam ni vedel kako je prišel tisti večer domov. Kakor v omotic' je prispel do pristanišča, skoro mehanično je kupil vozno karto> ____ med potjo se ni za nikogar brigal, z nikomur govoril, bil je sve zase. Odprlo se mu je tisti dan novo življenje do tedaj povsem nep0" znano. Kakor je preje skoro strastno zagovarjal svoj socialistični k®' tekizem poln sovraštva in neizprosnega razrednega boja, enako je sedaj; pošten kakor je bil in preprostega plemenitega srca, gorel za ta nov' svet, za to državo božjo na zemlji. Ob šumenju vode, ki se je umikala z nevoljo izbočenim stena# parnika in enakomernem topotanju strojev je Blaž slonel ob ograji i mislil nazaj, in še bolj mislil naprej v bodočnost. Pri tem je nehote segel v notranji žep, še enkrat vse pregledal in preudaril, da bo stari Tauroc brez dvoma močno zadovoljen z njegovim delom. Kako čudno se vije njegovega življenja pot. Rojen tam daleč nek] proti jugu, sirota, tujina in težko delo, leta brezdomstva, celo kratic brezposelnosti, dovolj dolge, da je okusil vso bridkost in nato nov do tako ljub, tako lep, tako domač. Pred očmi je vstala Taurochovina. Ponosna hiša, tisti večer, ko J pred dobrim pol letom v zgodnji spomladi prišel v to hišo, v to dvojo®' trojno, četvero pomlad: Greta, Žanet, Marija — ali ni to pomlad — v • vesela, vsa polna smeha, polna božajoče vedrosti in še pomladni vetr° Rena in tople zemlje opojni vzduh, to je bila četverna pomlad tedaj-Marija — ali ga ljubi? Tako resna je, tako dostojanstvena, in ve® dar njen smeh, njene radostne oči, kadar govori z menoj. In žan® ■ Ali ni rekla zadnjič sestri, imele so majhen prepirček, on je le kon . ujel in svoje ime ter še, da gre za sestro v samostan. Bog sam vedi, k J so imele. Ko pa človek nikoli pravega ne ujame. Žanet je lepa in ka' globoke oči ima in srce kot zlato. Kako reveže ljubi in če le malo prosi za kakega popotnega — on ve kaj to pomeni — Žanet se zn1 raj oglasi: bom že dala... ^ In Greta — njen smeh je kakor padajoče živo srebro, njena ' drost kakor solnce in da ga ima rada, to Blaž ve. Ve dobro iz njen porednih vprašanj, ve dobro iz njenih žametnih oči, ve dobro iz njel nežnosti in pozornosti. Hipno se pomisli starega Taurocha oni nedeljski popoldan v vi-Dogradu. Kako, da se je celo temu ponosnemu kmetu srce odprlo do nJega brezdomca! In kako je tedaj toplo govoril in tako možato. Pavlu postane mehko pri srcu. Kako lep dom bodo imeli. On lahko prične poleg kmetije, katero bi vodil Taiuroch, z mizarskim podjetjem, P° ga pa tako veseli. Tauroch vem, da ne bi nasprotoval. In poleg njega reta — tako sveža, vsa mlada, vsa ljubka. In pozneje otroci — — — Blaž je tako razmišljen v to živo sliko pred seboj, da je na vse Pozabil. Tedaj ga prebudi iz lega sna krepak glas kmeta-soseda, ki ga Pozdravi in povabi na čašo piva v obednici parnika. Blaž bi najraje od-ioni), pa ve, da utegne sosed zameriti, zato se prijazno zahvali in ob-!l|W> da pride takoj doli. .. Glava mu je vroča, srce nemirno. Pred očmi mu vstane poleg Gre-1Ile postave, slika P. Evgena, njegov glas oživi in ga zopet razpali. Vidi sklonjenega pred oltarjem v kolnski katedrali, vidi ga kako stopa po arnostanskih hodnikih. In še te oči, ah te njegove oči, tako dobre in ■ lrne in tako gospodovalne, da je pred njim kakor otrok. Nemir raste 11 ves poln neugodja gre v obednico na povabilo kmeta-soseda. j. Kmet sprašuje, Blaž odgovarja. Po kaj, čemu in kako, da je bil v °tnu. Da ga je gospodar poslal po svojih poslih, češ, da se ne čuti tako >epkega, da bi v enem dnevu vse to opravil. Sicer pa da žito dobro ■k2® >n da se bo dalo spraviti v denar. Koln je pač krasno mesto, le Dna ’ s* vse§a ne more tako ogledati kakor bi rad. — V takem in lenobnem pogovoru je Blaž prebil ostali čas na parniku do svoje po-ale- Pozno v noč je parnik pristal, s kmetom sta se poslovila in odšla Sa« po sv* Vožnja v hladnem nočnem zraku je Blažu dela dobro, četudi ga M L-tUdni nemir ni hotel zapustiti. Še enkrat je dodobra vse premislil: p. Evgen poslednje - današnji vtisi — razgovor visoko nov dom in v njem Greta — — — S°ri v zvoniku. In še ga je toplo čustvo in istočasno ali komaj hip za tem se je Po svoje konje. .... arija, žanet, Greta n ri v z\ '/'e vzeto ]V a.s"a naravnost blazna bolečina. Šiloma je potegnil za vajeti, da so nP tresoči se obstali kakor okopani. ^ »Ali sem bolan, ali le sanjam — kaj le mi je? Skušal se je pomi-, > toda neprestano je pred njim vstajalo dvoje oči — P. Evgen in še °ie — Greta s solzami na licih, tako nežna, tako dobra, kakor pomlad n 2lya sladkost. v , P- Evgena glas visoko gori nad velemestom:---------da božja pota jkemu človeku svojo pesem pojo --------morda ne vso sladko in boža- °’ Pač pa človeku, poedinemu odgovarjajočo — — — S]a^l Bretin glas: Jaz Te ljubim, Ti mojega življenja jasna zvezda, Ti mojega srca. 'is u .as Nevidnega v Blažu, ki trepeta: Duh veje kjer hoče. Jaz kličem in odlične in kličem preproste in delavnih rok. Jaz kličem ob 2 zori in kličem pred dvanajsto mro. Jaz kličem pod zemljo in nad rani ‘Jo -- __ ?»edl, Glaž je privozil na dvorišče. Hlapec že čaka. Ob njem Greta v soju vozne svetilke nad vse lepa in mikavna. Tako drobna je videti Potrebna opore. Ijg Greta posveti Blažu v lice, ki je strašno bledo. Oči so kakor izgub-e- S strahom, ki trepeta od pritajene skrbi, ga vpraša kaj mu je? »Ah, nič! Sam ne vem. Tega ni mogoče povedati. Nič ne vpra-e' Njegov glas je trd, odbijajoč. fcjt Preko Gretinega lica spolzi solza in za njo druga in tretja. Br# besede, brez ugovora mu sveti do družinske sobe, kjer ga čaka star' Tauroch z Marijo in Žanet. Kratko in jedrnato pove in razloži Blaž svojemu gospodarju, kat° je opravil v Kolnu. Tauroch se zadovoljno muza in niti ne opazi njega; vega bledega lica niti ne vprašajočih pogledov treh sester. On vidi pre“ seboj le razgrnjene račune in Taurochovino vso mogočno in bogato " z naslednikom, ki je mož vreden tega imena. IZato se mu lice smeje, za*0 ne vidi ničesar, kar se godi krog njega. Blaž se proti svoji navadi kmalu poslovi češ da je truden. Taurocjj mu še naroči ko je že med vrati: „Mi smo že odmolili, ti opravi sani' Blaž odgovori sunkoma: Bom, bom, kratek presledek in že od' mevajo na zgornjem hodniku njegovi koraki. Za njim odide Tauroch, tri sestre so same. Marija in Žanet gledata Greto, ki nema sedi v kotu in ima objo-kane oči. ,,Mari ja: „Pa kaj je vendar Greta? Govori vsaj, da človek ve prl eem je? Marijin glas je nestrpen, v njem trepeta poleg skrbi tudi odn^) ljubosumnosti, sicer globoko v srcu zatrte, pa vendar ne brez grenk°st 1 Greta dvigne svoj obraz, v koteh za vekami se lesketajo še neizj0; kane solze, in mirno odgovori: „Vprašala sem ga, kaj mu je in zakaj je tako bled, pa mi je le rezko dal odgovor, češ da sam ne ve in j'ai ga pustimo v miru. Še nikoli ni bil tak in vendar smo tako dobre ž njjj®’ Če navsezadnje hoče od nas, ker je morda v Kolnu novo in boljšo služi' dobil------?“ Ta zadnji stavek je Greta le s težavo izgovorila, je bolj vprašani® obem sestram, kot odgovor. In nato nevzdržno zaihti. Tiho, brez glaS' se ji stresajo ramena. Žanet in Marija sta onemeli. Žanet je za spoznanje preblede <*, potem pa je stopila k sestri, vzela njeno krasno glavo med svoje dl&r in jo pričela tolažiti. Lice ob licu, ji je bolj šepetala kakor govorila« Blaž pač ne bo odšel od hiše, saj vendar vidi, kako ga ima oče rad še nekdo, ki je zanj celo veliko, veliko več kot oče. In Greta naj mlajša, ta otrok vpraša otroško-zaupno med solz81'1 in rahlo zarjo upanja: „Ali misliš, Žanet, da on to ve?“ žanet Greto še bolj tesno objame, in ji reče trikrat zapored: On seveda ve, zelo dobro to ve, le meni verjemi.*1 Ker pa se Žanet boji-se ne bo mogla več premagovati in kazati tako mirno, poboža Greto i ‘ ' " ’ ‘ ‘‘ 11 —1 ~L'J' jaz grenit11 enkrat po licu in ji pravi kot mati otroku: spat pojdi Greta je kmalu zaspala. Žanet pa je čula, in v belo čipkasto blazino so padale solze povedi. ...s (Dalje in sklep prvega deta prihodnji' ob' Če hočeš na stara leta v miru uživati pokojnino, kakor jo d° , državni in mnogi zasebni uslužbenci, zavaruj se pravočasno za stol' in Onemoglost! Najlepši cvetovi iz serafinskega vrta. t GERARDI - P. GVIDO: Ljubi tudi dušo svojega bližnjega! Vzvišenost ljubezni do duš. Ni treba, da bi na dolgo in široko razlagal, kaj je ljubezen do duš. Dobro veš, da ta ljubezen išče in uporablja najbolj primerna sredstva, ki pospešujejo čast božjo s povečevanjem duš. „Ako ljubimo, hočem0 rešiti dušo, ki jo ljubimo, to se pravi, tej duši hočemo tudi za ceno svojega življenja dati: resnico v veri, moč v milosti, mir v odrešenju, slednji1 Boga, ki ga spoznamo, ki ga ljubimo, ki mu služimo" (Lacordaire). Sv. Frančišek Sal. pravi: „Gorečnost je ljubezen, ki plamti, ali, b°" lje povedano, plamen, ki v duši gori." Resnično, v kolikor se bratska lju' bežen ozira na telo, se imenuje dobrodelnost. Če se pa ozira na dušo,z namenom, da jo posveti, se imenuje gorečnost, apostolat. Gorečnost ]c torej najlepša plat ljubezni, ki v iprvi vrsti skrbi za bližnjega dušo in njene večne koristi. O gorečnosti lahko trdimo, da je za dušo to, kar je pobožnost za krščansko življenje. Če je ljubezen dragocen kamen, je gorečnos njega sijaj; če je ljubezen podobna dragoceni cvetlici, je gorečnost p0" dobna cvetu, čigar prijeten vonj razveseljuje nebo. Pa presodi sam vzvišenost gorečnosti. Nihče ne bo tajil, da je zel° častno, a tudi koristno, če kdo znanstveno preiskuje moči in sile prirod0 ter jih izrablja sebi in človeštvu v prid. Toda ali ni neprimerno bolj častno, če damo Bogu duše, katerih zadnja je neizmerno več vredna k° vesoljni svet? Pomisli, kako občuduje nebo samo delovanje gorečnosti, ko vzkjj' ka polno radosti: „Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujoči11 dobro!" (Rim 10, 15.) Moj Bog, napolni mojo dušo s pravo gorečnostjo! . Sklep. Marija, s tvojo pomočjo sklenem, da bom danes večkra obudil dejanje ljubezni. , „Koliko sreča in kolika čast, da hoče Bog po nas toliko ubogih d0 odtrgati grehu in jih pripeljati nazaj k življenju milosti." (sv. Fran01' šek Sak). Vir in hrana ljubezni do bližnjega je sv. Duh. Potrebno je, da spoznamo vir, ki iz njega prihaja prava gorečno« • Vir gorečnosti je Sv. Duh sam. Ali ni Sv. Duh istobitna ljubezen Očeta in Sina? Ali ni na binkoštni praznik užgal s svojo ljubeznijo apostolov? Ali ni teh, nekdaj tako slabotnih, tako boječih mož preustv* ril v reševalce duš? Ali ni vsepovsod prižgal, netil in krepil ta bozJ plamen gorečnosti in apostolata? O Sveti Duh, koliko čudežev S1 teku stoletij dovršil v tem oziru! Koliko jih delaš še vsak dan! Če pa h Sveti Duh vir resnične gorečnosti, je jasno, da bo tvoja duša toliko b°l goreča, kolikor bolj jo bo prevzela njegova božja moč. Ali ne zavis* toplota in luč ognja naravnost od žareče vročine njihovega ognjišča? Sv. Duh pa bo napolnil tvoje srce v toliko, v kolikor boš sani°&. sebe premagoval, si odpovedal, se posvečeval. Saj je duša bolj ali rna 1 sveta, kakor jo je že bolj ali manj popolno vzel v posest sveti Duh, božjemu navdihovanju je sledila. Prihaja k tebi v isti meri, kakor si večkrat in prisrčno molil. Ali ni božji Odrešenik dejal: „Prosite io . vam bo dalo, iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo" (Lk 1 j 9.)?... Kako velika je moč molitve, ki nagne Sv. Duha, da pride k r*011^ Sv. Duh pride v tvojo dušo v isti meri, kakor si že često in vred® prejel svete zakramente. Ali ne veš, da se razlije v dušo pri vsake 'redno prejetem zakramentu in posebno še pri svetem obhajilu obilica jnilosti Sv. Duha. „Zakramenti so,“ pravi sv. Frančišek Sal. »prelivi, po katerih takorekoč Bog k nam prihaja." Posvečevanje samega sebe, mo-j. e v, zakramenti so glavna sredstva, s 'katerimi si množimo in poživljamo svojo gorečnost. Z odpovedjo in občevanjem z Bogom ljubezni si pridobi srce tisto obrati j ivost, usmiljenost in ljubezen do bližnjega, ki si srca prej osvoji Kakor še tako lepe besede, in ne samo src, ampak tudi duše. Sebe posvečavati, potopiti se v ljubezen, vedno združen biti z Bo-£°m, ki ga ljubimo, življenje preživljati v občevanju z njim — tako korani o apostolat umevati. 0 moj Bog, daj, da se bom vedno vredno posluževal teh sredstev, da me bo moč Sv. Duha vedno bolj in bolj prepojila, da bo moje srce Popolnoma plamtelo v gorečnosti za duše. , v 0 Jezus, iz čiste ljubezni in samega usmiljenja si ustvarjaš med Osami spomenike tvoje neskončne dobrote. Za to potrebuješ popol-°ma preproste duše, ki se prepuste brez vsakega pridržka in odkrito-rcno tvojemu vodstvu. . Ti, božje Solnce ljubezni, si razlil svoje žarke najprej iz križa, sedaj ’ 1 izlivaš po daritvi sv. maše čez vesoljni svet. A premalo ti je, da bi j r,1° ti izžareval solnčno toploto. Zato obrazuješ in oblikuješ mnogo Ulgih duš, da postanejo spomeniki tvoje ljubezni in tvojega usmiljenja. s.. _ Ker tako čudovito ljubiš grešnike in ker hočeš kakor solnce samo ^.Jmi in sijati ter reševati duše, in ker osebno ne moreš več trpeti, zato upodabljaš duše, da bi postale mala solnca. Samo stvari so, samo slab svit tvoje veličasti. Toda mala solnca naj bodo, ki svetijo s svojo lju-j znil° in ti pomagajo, da se svet ne bo potopil v močvirju svojih grehov strasti. S svojo svetlobo naj kličejo usmiljenje božje na grešni svet. 0 Jezus, daj, da bom tudi jaz tako solnce. Sklep. Zal- ^ Murija, trdno sklenem, da bom med obiskovanjem najsvetejšega Kramenta razmislil besedo Gospodovo, ki je dejal: vir' ”P° navdihovanju in razsvetljevanju Svetega Duha postanejo duše 1 milosti za druge" (Msgr. de Segur). P HUGOLIN: se lahko lepo pripraviš in zahvališ za sv. obhajilo brez molitvene knjižice. »vadno v ta namen uporabljaš dobro molitveno knjižico, bereš iz nje obhajilne molitve in jih skušaš občutiti v svojem srcu. Toda 'sled Z^nia Pohaja in ž njo tudi tema in mraz. Težko je večkrat bodisi Hir ]•,■Pomanjkljive razsvetljave v cerkvah, bodisi vsled od mraza predaj r°h držati v rokah molitveno knjižico in brati iz nje. Zato ti po-$v 'P, tu. kratko navodilo, kako se lahko lepo pripraviš in zahvališ za “hujho brez molitvene knjižice. To ni prav nič težkega, bezn' • Udi deJan.ie vere, ponižnosti in kesanja ter dejanje upanja, lju-1 m hrepenenja. N Te vaje so obenem odgovor na vprašanja: Kdo prihaja k tebi? H komu hoče priti? in Zakaj hoče priti? Kdo prihaja k tebi? — Jezus. Kdo ti to pove? Vera. Jezu« , je namreč pri zadnji večerji vzel kruh v svoje roke, ga blagoslovil, rekoč; To je moje Telo. Kar Jezus reče, je več ko gotovo. Moj razum, moj1 čuti se lahko motijo, Jezus se ne more motiti. Reci torej: „0 Jezus, trdno verujem, da si v presv. Zakramentu resnično pričujoč. Za to vero se® pripravljen tudi umreti, če bi do tega prišlo. Pred te torej pokleknem in k molim; tebe, ki si ustvaril nebo in zemljo; tebe, pred katerim angeli trepečejo in te molijo; tebe, ki boš tudi moj sodnik. Z apostolom Tomažem padem pred te in kličem: „Moj Gospod in moj Rog!“ H komu hoče Jezus priti? K meni nevrednemu grešnik® Ponižaj se toraj. Kaj bo storil kmetič, ako pride v njegovo siromaši® hišo sam kralj na obisk? — Menim, da bi zdrknil na kolena in zaklical/ Odkod meni ta čast? Jezus, ki prihaja k tebi, je mogočnejši kot kralj; Reci toraj s stotnikom v evangeliju: „Gospod, nisem vreden, da greš mojo streho, reci le besedo in moja duša bo zdrava.1* Kaj ne, žal ti je, da si razžalil tvojega Gospoda in Boga? Ko je zgub' ljeni nazaj prišel k očetu, obžaloval je svojo nespamet; ne radi tega, je prišel v nesrečo, marveč zato, ker je žalil tako dobrega očeta. Glej,v, spovedi ti je Bog odpustil vse grehe in sedaj sam prihaja k tebi. Obžaluj tedaj še enkrat vse grehe in naredi trdne pa praktične sklepe. Zakaj hoče Jezus k tebi priti? Ker te ljubi in te hc®® osrečiti. Zaupaj torej vanj, ne boj se ga. Ko je še bival na zemlji, je bj silno ljubeznjiv in usmiljen, zlasti do siromakov in grešnikov. Zaupaj’ tudi tebe ne bo zavrgel, marveč pomagal ti bo in te ozdravel, saj sa® pravi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, jaz vas bo® pokrepčal.** Če je pa Jezus tako dober, moraš tudi ti njega vzljubiti; radi tebe j ležal v jaslih, radi tebe visel na križu. Povej mu torej, da ga ljubiš; d ga ljubiš iz celega srca, bolj kakor katerokoli stvar na zemlji. To ljub®" zen pa pokaži s tem, da zanaprej vestno spolnuješ njegove zapovedi- In sedaj odpri svoje srce in reci: „0 Jezus, pridi v moje sreč! h*; kor jelen po mrzli studenčnici, tako hrepeni moja duša po tebi. Ne unu® se, pridi in ostani v meni! Zahvala. Jezus biva sedaj v tvojem srcu. Najblažji trenotki! Prosi ga sli, ki so ti najbolj potrebne. Hočem ti povedati, kako se brez knjž® lahko tudi zahvališ. Vprašaj se: Kdo je Jezus in kdo sem jaz? Kaj J. Jezus storil zame, kaj sem jaz storil zanj? Kaj tirja Jezus od mene, kaJ pričakujem jaz od njega? Kdo je Jezus? Sin živega Boga, Stvarnik nebes in zemlje, ® izmerni Bog, gospodar vesoljnega stvarstva — moj sodnik. — In J kdo sem jaz? — Ubogi črv, ki leze po zemlji; grešnik sem, ki trepetu pred večnim Bogom. In vendar je ta neizmerni, sveti Bog prišel v n®! srce. V ponižnosti in svetem veselju te molim, o gospod Jezus. — K te pa ne morem dosti dostojno moliti, prosim vse svetnike in angel zlasti pa ljubo Mater božjo, naj mi pomagajo Jezusa moliti, ljubiti častiti. . Kaj je Jezus storil zame? Ležal je v jaslih, prenašal in pomanjkanje, živel siromašen in zaničevan, zadostoval za moje gre . na oljski gori, na križevem potu, na Kalvariji, kjer je v najhujših bol® nah izdihnil svojo dušo. Vse to je trpel, ne ker bi moral, ampak ker je Hotel — iz čiste ljubezni. In sedaj ti ponuja v sv. obhajilu svoje lastno meso in kri v hrano. Več ne more dati. Zahvali ga tedaj iz dna srca in Pfosi zopet Mater božjo in vse svetnike, naj ti pomagajo spodobno zavaliti se. Vprašaj se sedaj: Kaj sem pa jaz storil za Jezusa? — Vedel si, kako s kašno Jezus studi greh, kako ga žališ z vsakim prostovoljnim in zavedam .grehom. In vendar si grešil. Bolj si ljubil svet, kakor Jezusa. Zaslu-Z1‘ si, da te Jezus zavrže; pa te ni. Odpustil ti je grehe in prišel v tvoje rce- Kaj ne, da boš zanaprej bolj pazen? , Kaj tirja Jezus od tebe? V sv. obhajilu ti da na znanje, a se^ varuj onega greha, v katerega si že tolikokrat privolil, in da se pordiš za to ali ono čednost, za to in ono dobro delo, da zopet kmalu Pndeš k obhajilni mizi. „Da, ljubi Zveličar, vse to hočem storiti tebi za ]Ubo. _ A ko boš ti spolnoval božjo voljo, bo tudi Jezus rad uslišal tvoje Prošnje. • Česa pa naj prosim ljubega Jezusa? V sv. obhajilu niaš nekako oblast nad njegovim Srcem, prosi tedaj pred vsem, da ti 211 s podeli milost stanovitnosti v dobrem; prosi, da te Bog varuje 'Vtnega greha, ti pomaga v stremljenju po krščanski popolnosti in ti P°Qeli srečno zadnjo uro. Prosi ga milosti za vse tvoje drage; ne pozabi P Priporočiti mu zadeve sv. cerkve, misijone, zedinjenje vzhodne cer-\e z našo, spreobmenje grešnikov, brezvercev, nadloge siromakov, bol-lk°v, vdov in sirot. Če so odpustki, moli za nje. l Glej, ako na ta način prejmeš sv. obhajilo, tedaj smeš upati, da se ,° tudi tebi izpolnile besede Jezusove: „Kdor je od tega kruha, bo žt-e| Vekomaj! P KR1ZOSTOM: Lilije božje ljubezni. Prizor iz Frančiškovega žvljenja. OSEBE: Oče Frančišek, Brat Ruf in, Brat Leon, Brat Mase j, Ignacij, trgovec. srnZ?.r se vrši na sveto noč leta 1225., devet mesecev pred Frančiškov• rfI°, blizu Fonte Kolombo v gozdu pred borno Marijino kapelico„ ki so jo Frančiškovi sinovi za silo postavili. GNApJ (pride; oprezno se ozira na vse strani). Tu je torej kraj milosti. Tu žive mehki zvoki, tu drhte in kipe — — — v toplih pramenih se mi vsipljejo v preplašeno dušo. — Ti blažena kapelica, moje oči so zasolzene od tvoje bele nedolžnosti, zameglene so od kadila, ki se ovija tvojih sten. Nemirne so moje oči in zbegana je moja duša--------Marija Angelska, pomagaj mi v teh svetih tre- notkih! (Stopi bližje h kapelici.) Za temi zidovi žive tedaj lilije, tiste lilije, ki so omamile moj razum s svojim opojnim vonjem in omehčale mojo trdo voljo------(Vijola v kapelici zatrepeče glas- jm/e. Ignacij zajoka.) Ve lilije, s srebrno lučjo ožarjene, vidim vas, kako plavate v svetonočnem miru. Prišel sem, da preustvarite volka v jagnje — — —Lilije, božje lilije, kako toplo želim stopit* v vaš nedolžni hram, a ne upam, ne upam, ker nisem lilija — — " Moj korak bi užalil mehke zvoke vaših neomadeževanih duš. ^ Brat Rutin, brat Masej, brat Leon, vi nedolžni cvetovi, oskrunit* sem vas hotel, a vi ste kakor angeli — in oskrunjenje je pa«*® name----------kako naj pričakujem od vas usmiljenja? (Si pokrjl1 obraz s plaščem, a se naenkrat zdrzne in vzklikne poln upanja) Oče Frančišek, ti žarna luč, ti lilija-kraljica med lilijami, tebe se moja hudobna roka še ni dotaknila — vsaj ti se me usmili-(Se umakne. Vijola trepetaje pojema in utihne.) Skozi kapeličina vrata pridejo prav počasi brat Rufin, brat Masej, brd Leon in oče Frančišek. LEON (ognjevito). Oče Frančišek, glej, tu sem mi je zaželela nocoj du*’a z neodoljivo silo, tu sem v družbo sester zvezd, v objem l>ra vetra, tu sem pod to drevesce, da mi ožive zlati spomini na jas11.^ ure, da mi vzplamti srce v topli ljubezni do Gospoda, ki je stop* v mrzli noči na svet, da nam razodene svojo veliko ljubezen. RUFIN. Tudi moje srce je hrepenelo po tej uri. ,i IGNACIJ (se prilraže izza grmovja in zašepeče). Aj, to ste torej, to s torej — — — Blažena nebesa! (Se zopet umakne in posluša -drevesom Frančiškov pogovor z brati.) MASEJ. Čudovito veselje mi vliva v srce sveta božična skrivnost. FRANČIŠEK: Prav imaš, brat Masej. — Sveta božična skrivnost, ka*k® preustvarjaš naša uboga srca, kako jih dvigaš k viru vse L' in dobrote. Kaj bi bilo vse naše hotenje ,vse naše delo brez teb: Gospod?! (Se potopi v kratko premišljevanje.) — Bratje, sporni so mi odvihrali skozi zimo in vihar dve leti nazaj, ko sem še vsej telesni moči obhajal z vami sveto noč v gozdu blizu meste Grečo. Ali se spominjate, bratje? BRATJE. Seveda, oče. RUFIN. Tako jasnobelih spominov ne more izbrisati sila neviht. , MASEJ. Kako veselo se mi smeje duša ob misli na ono čudovito n LEON. Oče Frančišek, ti si slab. Zakaj ne sedeš? FRANČIŠEK. Res, le sedimo! (Sede na nizko klopico. Bratje posedal0 po tleh.) . LEON. Ah, oče, moje srce je polno slutenj in sanj, polno svetega P' čakovanja na nekaj velikega, nedopovedljivega — — — Sluh J da bomo doživeli nocoj sveto noč, polno sladkega čara, kot p*^ dvema letoma ... ., j RUFIN. Brat Leon, ali meniš, da se bo odprlo nebo in da bo stop*1 rajsko Dete med nas ter nas objelo s svojimi drobnimi ročica*1 kot ono blagoslovljeno noč? , MASEJ. In ž njim bo-stopila med nas božja Mati Marija in njem viski ženin? ji LEON. Da, to mislim. In morda se bodo spustili angelčki božji z 2''ef 0 nih višav ter zapeli ono sladko himno o miru, ki mi zveni še ved v duši in prevzema celo moje bitje. — O da bi nas obiskal JeZ s svojo ljubeznijo! RUFIN (vroče). Da bi nas obiskal! MASEJ (počasi). Da bi nas obiskal! j FRANČIŠEK. Da bi nas obiskal, o bratje? Ali ne stoji Gospod sredi u1 nami? Videl nas je, kako smo ubogi — in stegnil je svoje roke nas objeL z večnim objemom; dvignil nas je iz prahu ničevosti na tron dostojanstva in slave. Dal nam je v roke žezlo moči, okrog vratu nam je obesil verižico plemstva, na glavo nam je posadil kraljevo krono —--------Jezus — Bog je postal naš brat. — Sinovi, strmite in jokajte, veselite se in se čudite, zakaj mi borni, mali najnevrednejši izmed ljudi, mi smo — kralji. 0 bratje, kako si razlagate to Gospodovo ljubezen? ttUFlN. Jaz slutim v sebi skrivnost in srce mi želi vračati ljubezen za ljubezen — a slab sem, oče. MASEJ. Nevreden sem te kraljeve časti in duša mi joka, ker sem tako nehvaležen božji dobroti. fRANCIŠEK (Leonu). In ti, ovčica božja, kako meniš ti? pRON (tiho). Menim, da nas Jezus preveč ljubi. FRANČIŠEK. Sinovi moji, Gospod vam je navdihnil te misli; lepe so in svete, ožarjene od luči božje modrosti. — Bratje, vse širno vesoljstvo plava na valovih božje ljubezni. Ko je Stvarnik izročil prvega človeka tem božjim valovom, je bil oblečen v same bele lilije nedolžnosti. Greh pa je izpil življenski sok tem srebrnim cvetovom, da so žalostno zveneli. Plavali so od tedaj izsušeni po božjem morju, dokler ni padla nanje iz neba rosa božjega usmiljenja ter jim vrnila izgubljeno življenje milosti. — O hlevček betlehemski, ti srečni, presrečni! 0 sveta božična noč! — Gospod nas je obiskal tedaj prvič; a zdaj nas obiskuje dan na dan, uro za uro. Kadar zacinglja zvonček na samostanski porti, vedno stoji pred vrati Gospod — vzel je nase podobo siromaka — in prosi miloščine, prosi dušne in telesne pomoči. Glejte, bratje, tudi v tem skrivnost. Da, sleherni dan nas obsiplje Jezus z biseri in milostmi; ena milost je večja od druge, drugi biser dragocenejši od prvega, a v primeri z božjo lučjo je vendar vse tako majhno in borno. (Dalje prihodnjič.) P• ROMAN: lEOK V ledu in snegu k umirajočemu. Spomini sahalinskega misijonarja. menda veš kje leži otok Sahalin?" „Tako približno že — če mi pa orišeš, mi pač ne bo J- škodilo." „ . Tako sva se razgovarjala precej visoko v Nemčiji ž že nekoliko Uvelim patrom Agnelom. P. Agnel — Jagenjček — skoro ni zaslužil tega imena. Bil je nam-reč precej visokoraščen mož, skoro lepega moškega obraza, le oči so °Dile vsled dolgega bivanja med Japonci nek poseben poševen izraz. Prva sem mislil, da se le meni tako zdi, ,pa so drugi istotako opazili, So oči malone poševno urezane. » . No, to nič ne de. Po dvajsetih letih težkega misijonskega dela je e'sel nekoliko pogledat ,svoje drage in ljube v domovini in tako sva se 1(*va slučajno našla. IZvečer sva sedela pri čaši črne kave in se pomenkovala. O vsem ‘Ogočem. Naposled pa mi pravi: „Če te zanima ti povem zgodbo, kako °dd na sveto noč bil klican k bolniku, ki je bil 200 kilometrov jen od naše postaje. Predvsem moraš vedeti, da leži otok Sahalin, kar pomeni po naše „črno“ med ohotskim in japonskim morjem. Oblike je podolgovate in zaokroženo zleknjene. Od kopne zemlje ga loči na eni strani tatarski zaliv, od druge strani pa ga obliva ohotsko morje. Ves otok preprezatj dve vsporedni verigi precej visokih gora, tako da podnebje ni nič kaj milo. Saj si lahko misliš, če je na ohotski strani najbližja dežela Kamčatka. Najvišja temperatura je celih 5° C. V južnem delu Sahalima imamo mi frančiškani svojo postojanko v majhnem mestecu Toyohari. Na Sahalinu žive namreč Japonci, Tunguzi, Giljaki, Oroši in seveda v pretežni večini zlasti bolj proti severu Rusi. Mi smo imeli svojo postajo predvsem radi Japoncev, ki se sicer resnic naše vere počasi oklenejo, ampak so res zvesti in globokoresni katoličani. Takole na sveti večer je šlo in polaščala se me je neka čudna bridkost in otožnost, mogoče domotožje. Neko dobro srce mi je poslal0 daleč tja za Sibirijo prav ličen posnetek našega samostana in božjepot' nega svetišča pri sv. Ani v Gornji Šleziji. Tisti večer kar oči nisem moge1 odmakniti in spomini so prihajali, šepetali že davno pozabljene topi6 besede in odhajali. No, na sveto noč vsak sme postati malce otroka. Tedaj nekdo potrka na moja vrata in ves presenečen odprem-pred menoj stoji Jišo, krepki in skrajno odporni poštni sel ter mi moke ponudi brzojavko. Ves nervozen odprem in berem: „Leon bolan. Pr°' sim za sv. mašo.“ Dominik. Leon je bil poprej uslužben pri japonski policiji, nato je postal delovodja v neki papirnici in sicer v kraju Maoka, ki je bila dvesto kil°' metrov oddaljena od Toyohare. Veš, da sem se prestrašil. (Ker sem slutil, da je za temi črkami tudi nema prošnja za zakramente umirajočih. Zakaj na Sahalinu nismo pre' jemali brzojavk za prazno malenkost. In še po vrhu tega 200 km. In to v zimi po teh neizmernih pušč#' vah, kjer lahko vsak hip zadivja vihar in nas zamede — do spomlad1. Prav tisto zimo običajni zimski viharji še niso nastopili, pač pa je hu° pričakovati da vsak hip prično svoj divji ples. Toda, kaj sem hotel. Če je nevarnost tu, noben izgovor ne pomaga-Odločil sem se, da zjutraj po maši odidem. Komaj sem na sveti dan vstal, sem že začutil, da se pripravlja 'v snežnemu viharju. Ono značilno medlosivo nebo in sunki vetrov, ki s° od časa do časa trkali na okna. Med mašo pa naenkrat začujem rjovf' venje, ki se stopnjuje do nezaslišane groze in sneg prične padati v divji*1 vrtincih — vedel sem, da je za tri dni nemogoč vsak odhod. In res: Pr° poldnevu smo bili že do strehe zakopani v sneg. Kaj sem pretrpel tedaj, si lahko misliš. Visoko na severu 200 km P0 mene proč kristjan, ki v smrtnem boju prosi za poslednjo tolažbo 1 jaz brez moči. Tretji dan je mestna uprava velela, da se odkoplje 40 km dolga P° od Tyohare do pristanišča Otomari. Šlo je še dovolj hitro, ker je P otoku precej kaznjencev, ki si s pokorščino in lepim vedenjem hoče] skrajšati čas kazni. Tako sem se zadnji dan v letu lahko odpravil na pot v trdneu upanju, da najdem v Otomari parnik, ki me popelje do Maoke ali vs J do kakega bližjega pristanišča, da si nekoliko okrajšam težko pol P suhem. (Dalje prihodnjič-) £ GVIDO: Življenje M. jTalbota, delavca - tretjerednika. Sebi je privoščil le najpotrebnejše in najnujnejše. Njegove molit-^ene knjižice so stare, obrabljene, pogostokrat jih skupaj drži le še Gfobna vrvica. Lističi, ki jih je rabil za svoje zapiske, je vzel iz delav-?1Ce, kjer so jih zavrgli, ker jih niso več rabili. V starem kovčku je ['ranil svoj največji zaklad. Samo taka prostovoljna odpoved najpo-rebnejših stvari nam pojasnjuje dejstvo, da je mogel toliko denarja . rati in ga darovati v dobrodelne namene. Skrivnost njegove ljubezni |?: odpoved, žrtev, pomanjkanje z namenom, da bi drugim pomagal, •vako velik stoji ta mož sredi sedanjega časa, ki je tako ubog ljubezni! 4. Viri njegove moči. Jasno je, da temelji to čudovito spokorno življenje na skrivnosti, 1 dviga človeka nad navadne ljudi. Gotovo je, Talbot je bil vkljub po-"lanjkljivi izobrazbi mož jasnega, prevdarnega mišljenja. Svojih^moči 1 nikdar precenjeval, sicer ne bi ostal popolnoma zdrav, do visoke arosti, ki jo je učakal. Prenapetosti ni poznal. Nek gospod, ki ga je P°znal 25 let, ga popisuje kot modrega, praktičnega moža, obdarova-pga z bistroumnostjo in zdravo razsodnostjo, ki je resničnost in dejanski položaj vedno pravilno presojal. Talbot je bil mož jeklene volje, 'll ?-ave P°ti ga ni mogla iztiriti nobena stvar, povsod in vedno je e<»l svoji vesti. Toda njegovo življenje je tako edinstveno, da ga ne °remo doumeti samo z naravnimi močmi. , Pogledati in poseči moramo bolj globoko. Saj iz globine njegove Use vstajata dve čednosti, ki nam pojasnita vse: duh molitve in lju-ezen do Boga in sicer v obliki, ki ga je oddaljevala od splošnega na-0r.anjn, a vendar tako velikanske, da se moramo z vsem spoštovanjem Zlrati na mirnega moža v delavski obleki. j. . Talbot je pravzaprav molil neprestano. Ko je ob dveh ponoči vstal jj Je svetovno mesto počivalo v globokem spanju, je poletela njegova j ?a "a peruti molitve k Bogu in ta zbranost je trajala nepretrgoma, *Uer ni zvečer položil trudno glavo na desko, na kateri je mimo zaiti i' Vsak dan ie molil mali oficij preblažene Device, rožni venec Brezmadežnega Spočetja in Žalostne Matere Božje. S to molitvijo je združil u Celo vrsto manjših pobožnosti. Najbolj prisrčno je častil deviško ter Božjo in molil presveto Srce Jezusovo. Duhovno branje je bila logova vsakdanja dušna hrana. Tu je črpal vidno novega duha molitve, ost stanovitnosti in gradivo za bogoljubne pogovore. Vsak četrtek jj . Prvim petkom v mesecu je premolil eno uro pred izpostavljenim nJ®v.etejšim, pobožnost, ki jo na Irskem opravljajo pod imenom „Sveta in ki se je v novejšem času začela širiti tudi med nami. je Pogostokrat so se mu ljudje priporočali v molitev. Pisma, ki jih S Pojemal v zahvalo, pričajo, da njegova priprošnja ni bila zastonj. tril) ? nekatere slučaje hočemo omeniti. Neko noč ga je zbudil glas, ki jutr 'e. Povedal, naj moli za nekega umirajočega. Storil je to. Drugo "ri ki mu je stregel, marveč preklinjal je nesramno Kristusa blago-°vljenega in njegovo Mater, Devico Marijo. Radi tega mu nihče ni °tel in tudi nj mogei streči. Čeprav so si bratje prizadevali potrpežljivo Ponašati vse krivice in surovosti, da bi s tem zasluženje potrpežljivosti pomnožili, vendar niso mogli dalje trpeti sramotenja, storjenega Kristusu P njegovi Materi. Radi tega so sklenili omenjenega gobavca popol-°ma v nemar pustiti. Vendar so še prej naznanili to sv. Frančišku. Ko sv. Frančišek to sliši, gre nemudoma k izprijenemu gobavcu in ®a Pozdravi: „Bog ti daj mir, brat moj dragi!“ .. . Gobavec godrnjaje odgovori: „Kalk mir morem imeti od Boga, ki 1 Je mir in vse dobro vzel in me naredil vsega gnilega in smrdečega?" Sv. Frančišek pa pravi: „Potrpi, moj sin, zakaj Bog nam na tem bolezni telesa v zveličanje duše, če jih potrpežljivo pre- ^ Bolnik odvrne: „Kako naj potrpežljivo prenašam bolezen, ki me dpi • noč in dan? Pa ni samo bolezen, ki me muči. Še hujše težave mi i. lajo bratje, ki si mi jih dal v postrežbo, pa mi ne postrežejo, kakor 1 korali." v Tedaj je sv. Frančišek po božjem razodetju spoznal, da je ta go-i vec od hudobnega duha obseden. Zatopil se je zato v molitev in po-felf10 ProsB za nesrečnega človeka. Nato se je obrnil k njemu in mu eT >.Sin moj, ker z drugimi nisi zadovoljen, ti bom sam stregel." »To mi je všeč. Toda, kaj mi moreš ti več storiti od drugih?" Sv. Frančišek odgovori: „Vse, kar hočeš, ti bom storil." j. »Hočem, da me po vsem telesu umiješ, ker tako zelo smrdim, da Itle§a sebe ne morem več prenašati." ijev. Tedaj je sv. Frančišek takoj zapovedal segreti vodo z mnogimi di-zelišči; nato je slekel bolnika in ga pričel z lastnimi rokami zelišči; nato je slekel Se ; a^’ ec^en izmed bratov pa je polival vodo nanj. Po božjem čudežu ,J.? ^godilo, da so gobe izginile povsod, kamor se je sv. Frančišek s les'*1111* svetimi rokami dotaknil in je meso popolnoma ozdravelo. S tele 2^ Se zdravila tudi duša. Ko je gobavec videl, da postaja zdrav, a^el močno obžalovati svoje grehe in se bridko jokati, le h i '°P°lno,ma- zdrav na duši in na telesu je spoznal svojo krivico in °iestno vzkliknil: „Gorje meni! Pekel sem zaslužil, ker sem brate z besedo in zaničevanjem žalil, ker sem bil nepotrpežljiv in sem preklinjal!" In petnajst dni je nad svojimi grehi grenko jokal in se nato duhovniku popolnoma spovedal. Ko je sv. Frančišek videl tako očiten čudež, ki ga je storil Bog p° •njegovih rokah, se je Gospodu zahvalil in je odpotoval daleč proč, z®' kaj v svoji ponižnosti je bežal pred vsako posvetno hvalo. Iskal je *e božjo čast. , Bogu pa je bilo všeč, da je omenjeni gobavec po petnajstih dneh svoje pokore zbolel na drugi bolezni in je okrepčan s sv. zakramenti z® umirajoče lepo umrl. Ko je njegova duša plavala v raj, se je prikazala sv. Frančišku, k® je le-ta molil sredi gozda. „Ali me poznaš?" ga je vprašala duša. „Ne? Vedi da sem gobave^ ki ga je ljubi Jezus po tvojem zasluženju ozdravil. Danes grem v večno življenje, za kar se tebi in Bogu zahvaljujem. Blagoslovljena bodi tvoj3 duša in tvoje telo. Blagoslovljene naj bodo tvoje svete besede in tvoj* dejanja, zakaj po tebi se bo veliko duš na svetu rešilo. In vedi, ni S3 dneva, da ne bi angeli in svetniki zahvaljevali Boga za svete sadove, k, jih ti in tvoj red rodite v raznih delih sveta. Zato se osrči in zahva* Boga in njegov blagoslov bodi s teboj." . Po teh besedah je duša šla v nebesa, sv. Frančišek pa je bil zel potolažen. Vesti iz Ljubljane. Praznik našega sv. seraf inskega očeta smo tukajšrf križarji prav lepo obhajali. Na predvečer smo se udeležili v Frančišk ski cerkvi spomina smrti sv. Frančiška, oblečeni v ves sijaj, ki srno & zmogli. Nato smo imeli pri oltarju sv. Frančiška kratko pobožnosti. * 4. oktobra je bilo v Marijanišču skupno sv. obhajilo ondo učencev. Po sv. maši smo blagoslovili v dvorani zelo lep 1 m visok, sv. Frančiška. Svetnik drži v desnici križ, v levici pa golobčka; ob nog mu stoji ovčica. — Popoldne ob pol petih smo peli vsi križarji v ^ ^ čiškanski cerkvi litanije presv. Srca in molili smo nato Najsvetejse sedmih zvečer. -ey, V nedeljo 5. oktobra je bil slovesen sprejem 48 novih krizarj Sprejeti so bil le učenci osnovnih šol. Za dijake bo sprejem pozneje. „Lučka z neba “ izide radi majnih zaprek šele sredi decem Sestrice sv. Klare. Dne 1. oktobra smo se tu v Ljubljani prvič zbrale. Bilo nas j skoro nad sto. Sedaj smo razdeljene na dva oddelka in sicer pn ec. strah frančiškankah in pri oo. frančiškanih na porti. Vsako nedeljo ^ poldne pri frančiškankah in vsako sredo popoldne pri frančiškanih- j(1 naših sestankih je zelo prijetno. Sedaj poslušamo življenje sv. Kun* sv. Frančiška. Po ali pred sestankom pa vselej obiščemo Jezusa ' 9 bernaklju. Zadnjič smo tudi zapele. Vodi nas P. Roman. Če bi k® j * hotela postati naša sestrica naj prosi mamico, nato pa naj se oghp^i sredo popoldne od 4.-5. ure sama ali pa z mamico pri g. voditelju- r slovesni sprejem bo 7. decembra popoldne. Obred bodo opravil1 V svetli knezoškof sami. Prihodnjič pa več.' PAX bonu m! MIR IN VSE DOBRO! P■ ANGELIK: Zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška. I )ax et bonum! slovensko: Mir in vse dobro! je frančiškanski pozdrav, čeprav ga ni nikdar izrekel sv. Frančišek. Ta pozdrav je nadome-stilo onega resnično Frančiškovega pozdrava: Gospod ti daj miri, Sat^e ga je Frančišek, kakor sam pravi v svoji oporoki, naučil od Jezusa ega. So ?ax bonum! Mir in vse dobro! Teh besedi sicer sv. Frančišek ni dir01?’ Pa^ Pa bsto noč, ko je bil sv. Frančišek rojen, kakor pripove-sJ 4 ,ernej iz Pize, hodil neki glasnik gori in doli po cestah in ulicah me-a ,ter venomer ponavljal besede: Pax et bonum! Mir in vse dobro! To ime smo dali zavarovalnemu odseku za starost in onemoglost. gled r1 r ’ hočemo dati, vsem tistim, ki delajo in so dosedaj polni skrbi . aali v bodočnost, ker so bili v vednem nemiru ?eHoi in skrbeh: Kaj bo z ! na stara leta, ko obnemorem in ne bom več za delo? 1 . yse dobro jim privoščimo sedaj in na stara leta. Če že sedaj de-in garajo, naj vsaj na stara leta uživajo v miru svoj zaslužen pokoj. živi1 ^as*.no delo, ki jih preživlja sedaj, ko morejo delati, naj jih preja tudi tedaj, ko obnemorejo in ne bodo mogli več delati. v ’ tem oddelku bomo odslej po potrebi prinašali odgovore na ugo-H0 ?. ^°per zavarovalni odsek, dajali pojasnila na vprašanja splošne važ-1 Jn objavljali vse, kar ima zvezo s tem zavarovalnim odsekom. 1. Tretji red nima s tem zavarovanjem nič opraviti. refi Nespameten je, kdor to trdi. Samo v Ljubljani je okoli 60 tretje-stot tretjerednic v ubožnici in okoli 30 v hiralnici. Ali so ti in in tisočeri drugi, ki so na stara leta navezani na miloščino, presuh biti člani in članice III. reda? Nikakor ne. Udje III. reda so med res i bratje h* sestre, ker so vsi otroci sv. Frančiška Asiškega. Če je to Šiiti ?°^ern so drugi udje III. reda dolžni pomagati svojim revnim in ubo-He bratom in sestram v ubožnici, hiralnici in drugod kjerkoli so. Če j)0 °rejo pomagati tem, ki so že sedaj v ubožnici in hiralnici, so dolžni tret' 1^ati vsaJ drugim, da ne bodo čez leta prišli novi tretjeredniki in nar-erednice v ubožnico in hiralnico. Četudi bi jim dali veliko svoto de-J\bi jim bilo s tem le trenutno pomagano, trajno pa ne. Treba je Ha v*b nož pri korenini, to se pravi, treba je delati na to, da odslej 1 e f r e j noben tretjerednik in tretjerednica na stara bo prisiljena iti v ubožnico ali hiralnico, da bo mogla živeti od svoje pokojnine. Do te pokojnine pa lahko pride vsak član III. reda, ki se zavaruje za starost in onemoglost. Kdorkoli torej trdi, da III. red nima s tem zavarovanjem nič opraviti, s tem pokaže, da nima srca za tiste tretjerednike in tretjerednice, ki so že ' ubožnicah in hiralnicah in prav tako nič za tiste, ki na stara leta lahko tjekaj pridejo. 2. Boljše je, če dam denar v hranilnico, tam dobim vsaj obresti. Nikakor to ni vseeno. Bog varuj sicer, da bi hoteli komu braniti, da daje svoj denar v hranilnico. Dobro vemo, da je varčnost lepa čednost in jo zato toplo vsakemu priporočamo. Toda treba je življenje vzeti, kakeršno je. Recimo, da varčuješ od svoje mladosti. Če hočeš v letih starosti in onemoglosti dobivati od svojih obresti mesečno Din 200, bi mora zato imeti prihranjenega denarja Din 60.000, če računamo obresti p® 4%. Za mesečnih Din 300, bi bilo treba imeti Din 90.000. Za mesečni*1 400 Din bi bilo treba imeti Din 120.000. Za mesečnih Din 500 bi bil® treba imeti Din 150.000. Za mesečnih Din 600 bi bilo treba im®*1 Din 180.000. Za mesečnih Din 700 bi bilo treba imeti Din 210.000. mesečnih Din 800 bi bilo treba imeti Din 240.000. Za mesečnih Din 90® bi bilo treba imeti Din 270.000. Za mesečnih Din 1000 bi bilo treba ime 1 Din 300.000. vi Vsak, ki pozna življenje in so mu znane delavske plače, na pr' pogled spozna, da si takih svot nihče ne more prihraniti, razen če sl®' čajno zadene v loterijo ali pa podeduje kakega bogatega ameriškega strica. Vsak pa, kdor si ni mogel prihraniti tolike svote, da bi živel lahkp od obresti, mora slednjič jemati od kapitala samega. In vsak ve, da ■' stemu, ki vedno od kupa jemlje, kup slednjič izgine. Prav tista je z ®e' narjem. Če bi človek vedel, da se bo tedaj, ko bo zmanjkalo denarja p0" slovil od tega sveta, bi bilo pač tako dobro. Tega pa nihče ne ve. In V0' gosto se zgodi, da tisti, ki mu je denarja zmanjkalo v hranilnici, p°*e? še živi 10, 20 let, seveda ne na svoj račun, ampak od milodarov, to * vbogajme. Skusili so to tisti tretjeredniki in tretjerednice, ki so varčevali, n° sili v hranilnico, — obrekoval bi jih, kdor bi trdil nasprotno.— dan® nes pa žive v ubožnici ali hiralnici brez lastne krivde. Pridno so dela > pridno tudi varčevali, toda ker niso bili zavarovani za starost in 0,1 moglost žive sedaj v grenki zavesti, da žive vbogajme. Kdor se pa za' ruje in obnemore recimo po 6 ali 15 ali 18 letih, dobi v 2y2 letih vrnjet!j vse kar je vplačal, vsa nadaljna leta, magari če živi 10 ali še 20 let pa d®*, pokojnino vsak mesec zastonj. Katera hranilnica mu bo to zagotovil/ Niti ena ne. Iz vsega tega lahko vsakdo spozna, kako nespametna je tr tev tistih, ki pravijo, da je boljše nositi v hranilnico, kakor pa se za' rovati za starost in onemoglost. 3. Ali se more zavarovati zoper starost in onemoglost, kdor ni čla11 III. reda. Iz več krajev se oglašajo taki, ki še niso v III. redu, pa bi ven^ radi bili zavarovani. Nekateri žive v župnijah, kjer še sploh ni tre redne skupščine, drugod zopet sprejemajo v III. red samo leto, drugi zopet iz važnih razlogov ne morejo takoj vstopiti v IB- [j; Vsem tem bodi povedano, da sicer lahko vstopijo v zavarovalni o® jjj III. reda, vendar pa se morajo zavezati, da bodo tekom petih let vstop Hi. red bodisi v lastno, ali kako sosedno skupščino ali pa tudi v Ljubljani v župniji Marijinega Oznanjenja. V slučaju, da tekom petih let ne bi Spolnili tega pogoja, tedaj se postopa ž njimi po členu 10, to se pravi zapade jim y3 vplačane vsote, in se jim ostalo izplača. 4. Ali nisem že prestara za to zavarovanje? Nikakor ne. Kdorkoli upa, da bo lahko delal in opravljal svojo s*užbo vsaj še pet let, nobeden ni prestar za zavarovanje. Če recimo po Pefih letih obnemore, ima pravico do pokojnine, ld mu po petih letih Popada in če potem živi le še dve leti in pol dobi ves denar nazaj, kar je vplačal,, in kar dobi od tedaj naprej dobi zastonj, ker je bil pač ^varovan. Seveda bi takim, ki imajo upanje, da bodo kvečjemu še pet let mo-§u delati in opravljati svojo službo, priporočal da plačajo kako leto za ?afaj, seve če morejo in hočejo. Potem dobe čez pet let toliko pokojnine, akor če bi bili zavarovani že 10 let. Takim seveda, ki so stari že 70 let ali več bi odsvetoval zavarova-„je> razen če so izredno močne narave, ker ni verjetno, da bi mogli do leta ali še dalje delati in opravljati svojo službo. 5. Kaj pa pomeni beseda onemoglost? Ali takrat res ne smem nič več delati? Kaj še. Saj tudi v ubožnicah delajo še naprej kolikor kdo more, ? polju ali doma, čeprav v ubožnico gotovo nikogar ne sprejmejo če 1 onemogel. Telesno onemogel je človek takrat, kadar ne more več izvrševati Poklica ali službe, od katere se je preživljal. Tako n. pr. župnik, če gre v i°k°j, ali tovarniški delavec ali delavka, ki ga upokoje, služkinja ali ku-arica, ki vsled bolehnosti ali starosti ni več kos svojemu poklicnemu ,.e|u> kaj lažjega pa seveda še vedno lahko dela. Člen 7. hoče le prepredi1’ da bi kdo iz lenobe ne hotel več delati, kajti lenobe, to je greha, 'arovalni odsek nikakor ne more in ne sme podpirati. Pri članih III. eda je to itak skoro izključeno, saj vsak rad dela, dokler more. Stvar je riskantna. Lahko zgubim ves svoj denar, kakor se je že večkrat zgodilo. p Niso mi sicer znani slučaji, da bi kdo snoval tako zavarovalnico in v ogoljufal ljudi za vplačani denar, toda vsekakor te nevarnosti tu • Vsaka večja svota denarja, ki jo zavarovanci vplačajo se naloži tako p rtlo, da bo v slučaju vojske preje propadel denar v hranilnicah, kakor . la denar zavarovancev. Celo v slučaju razpusta, ki se ga ni treba bati, 5e raniji0 zavarovanci po členu 11 polno pravico do vsega vplačanega, pa p ,ne izplačanega denarja. Večje varnosti glede denarja ne more nuditi eila hranilnica in noben denarni zavod. t>oi ^riorkoli se želi zavarovati za starost in onemoglost, ali želi kakega jj^uila se lahko pismeno obrne na »Uredništvo Cvetja v Ljub-Vj' a.^ Pa na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani." Takoj dobil vsa pojasnila in vse potrebne tiskovine za vpis. Izven Ljubljane se lahko obrne vsakdo tudi na ondotnega voditelja III. reda, ki bo gotovo rad poskrbel za vse potrebno. V Ljubljani dobi vsak vsa pojasnila in tiskovine v župnefl> uradu Marijinega Oznanjenja. Ob delavnikih vsak dan od 9.—12. ure. 0® nedeljah in praznikih od 4.—5. ure popoldne. Voditelji III. reda dobe vsa navodila za sprejemanje v lastnem glasilu voditeljev III. reda „Duhovni Vestnik", ki izhaja in # naroča v Mariboru, Pogoji za zavarovanje za starost in onemoglost so: 1. Biti mora ud III. reda sv. Frančiška, ali se vsaj zavezati, da ho to postal tekom petih let. 2. Biti mora naročen na »Cvetje z vrtov sv. Frančiška" ali pa se mora nanj naročiti. 3. Vsak zavarovanec plača Din 10 za tiskovine itd. (Dalje prihodnjič.) Razno. V molitev se priporočajo: Bajni udje armade s v. K r i ž a iz Ljubljane: P°i' gajs Marija, Jevnikar Ana, Jerina Marija. — Rajna šolska sestra S. J** Zofija roj. Marija Kožar. — F. L. se priporoča Mali Cvetki, da bi kmalu dobila primemo službo. — A. K. se priporoča v molitev za milost pra' vega spoznanja in da bi kmalu dobil kako primerno službo. Zahvala za uslišano molitev: Vera prof. Krylova se zahvaljuje prečisti Devici Mariji za ozdra'' ljenje bolne matere. — K. B. se zahvaljuje s. Celini za odvrnitev n® sreče pri živini, in za pomoč v različnih nadlogah. — Ana G. se zah'-® ljuje lurški Materi božji za uslišanje in ozdravljenje. — A. Č. iz Marl bora se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Dllj® ’ sv. Jožefu, sv. Antonu Pad., škofu Slomšku, vernim dušam, Mali reziki in sv. Ani za uslišanje v hudih dušnih stiskah. Darovi. Za kanonizacijo s. Celine: Petrič Antonija Din 5.80. Za cerkev sv. Antona v Beogradu: Neimenovani po P. Gvidonu Din 50. Za Slomškov sklad: Neimenovan po P. Angeliku Din 10. Za armado sv. Križa: Marija Pavlič, Kamnik Din 73; Iz Ljubljane; Štorman Julij3?!^ Din 160; Bračič Marija, Din 25; Božič Ana, Din 25; Verbič Marlh, Din 126; Valenčak Anton, Din 220; Rozman Uršula, Din 160; žurn® Neža, Din 160; Bizjak Uršula, Din 120; Pavlič Marija, Din 73; Drunec-Janez, Din 100; Guštin Frančišek, Din 319; Rode Marija, Din 100; 'fenovane Din 230; Razni Din 202; Janež Cecilija Din 100; Frančišek pa§dič, žup. v gornji Kungoti Din 30. Iz Idrije: Sedej Ana, Din 20.30; p01Janec Ivana, Din 5.80; Krivec K., Din 5.80; Velikonja Marija Din 2.90; strič Antonija, Din 5.80; Župni urad v Štangi, Din 125; Župni urad ‘rednja vas v Boh. Din 830; Iz Kamnika: Magdič Marjeta, Din 10; Bore perszija, Din 10; Hvale Marija, Din 10; Vrhovec Lucija, Din 10; Zalokar j^ančiška, Din 8; Vehovec Rozalija, Din 5; Strahovnik Marija, Velenje Za cerkev sv. Frančiška v Šiški: Župnijski urad Ormož Din 50; Pintar Marijana, Sestranska vas nad 7 n i° koko Din 25; Dr. Opeka Mihael, kanonik, Din 100; Neimenovana obrove Din 100; M. Šmrajc, Dev. Mar. v Polju Din 150; Župni urad, anina Din 40; Več oseb v čast sv. Tereziki Din 55; Zakošek Ivan, Slov. 100 n e im en ° Vian i po P. Hugonu Din 40; Prezelj Jožef Odkar je bila cerkev posvečena se je v njej marsikaj spremenilo, arsikaj novega naredilo. Letos smo napravili pod korom novi tlak — sj.raco. Naš akademični slikar p. Blaž Farčnik je že julija meseca pričel tkati obširne stene nad velikim oltarjem. V septembru pa se je dvig-15 mogočnih stebrov na nedovršenem zvoniku, ki segajo sedaj že v stno 31 metrov. — Toliko, da boste vedeli, kam gre denar, ki se za cer-n.T Pobira! Tare nas še stari dolg okoli 600.000 Din. Proračun za prijati0 **m nastavka na zvoniku znaša 125.000 Din. Ogromne svote, ka-,r'a sami nikakor ne zmoremo. Zato se obračamo na vas za nove milo-bre> za nove prispevke. |Za vsak dar vam kličemo že vnaprej iskreni: a § Plačaj! Družba za zidanje nove cerkve sv. Frančiška v Šiški, Ljub-na 7. Številka poštnega čekovnega računa je 13.103. Za frančiškanske misijone: jy Neimenovana za krst kitajske punčke na ime Pavla po P. Romanu 'tl 200; Iz Ljubljane: Dolžan Julijana Din 50, neimenovan Din 10, neime-jyVaaa Din 10, neimenovan Din 200, neimenovan Din 20, neimenovana Jj 100; Stranjšak Frančiška, Maribor Din 1150, neimenovana po P. ;%>nu (za razglednice) Din 50; neimenovana po P. Romanu Din 100; ..kitajske misijone po P. Hugonu Din 40; Svetelj Marija, Kamnik Din 25; ^ tttienovana iz Kamnika Din 30; neimenovana iz Kamnika Din 20; Ko-] Ana za odkup 2 paganskih dečkov na ime Jožef in Fraičišek Din 100; t Imenovana iz Kamnika za odkup 6 otrok na imena: Mihael, Gabrijel, £ a?l, Jožef, Jurij, Marija Din 247; Neimenovan po P. Hugonu Din 10; jvepinko Ana, Maribor Din 15; več oseb pri ljublj. franč. vratarju ?! Neimenovani po P. Hugonu Din 30, Šturm Alojzij, pospešitelj v In!'1>0ru iNn 64; Paul Julijana, pospešiteljica v Sp. Poljska vi Din 60; j. ančiška Strajnšak, pospešiteljica v Mariboru Din 1126.50, za obrab-Scb nZnamke dobil preč. g. svetnik P. Filip Benicij v Mariboru Din 224; ]v ako Terezija, Maribor Din 10; Miiller Marija, Maribor Din 10; Krajnc Maribor Din 20; Več neimenovanih iz Maribora Din 54; Franc Hier-Le’ župnik v p. Polzela Din 40; preč, g. svetnik P. Filip Benicij, Marija J387.50; Antonija Trkovoj Din 10; neimenovani Din 10; neimenovan [] *; Angeliku Din 3; Župni urad Boh. Srednja vas Din 35; P. Elekt er> Sv. Trojica v Slov. goricah Din 50. Za Frančiškov dom: Župni urad Remšnik Din 25. Za kruhe sv. Antona: Ivanc Marija, Cleveland Din 84.30; Kramberger Alojzija, Središč Din 10; Majer Valentin Din 20; I. Gr. Din 50; Župni urad, Bohinj, Srednja vas Din 25. Za afrikanske misijone: Brglez Marija, Din 12; pri ljub. franč. vratarju neimenovani Din za krst zamorčka na ime Frančišek, župni urad Hajdina Din 120; župnl urad Hajdina Din 130. Za kolegij sv. Antona v Ročnem: Župni urad sv. Jedert Din 50; Kušar Franc, Mengeš Din 40; 2upn‘ urad Belevode Din 50, Janez Mikuž, župnik Sorica Din 10; Tretji r* Begunje pri Cerknici Din 100; Tavčar Matej, župnik Poljane n. ŠkojJ0 Loko Din 20; Neimenovan Din 20; Neimenovana Din 10; Roza LeW Din 50; Miloš Šmid, svetnik Din 100; Češenj Andrej, župnik Podgra Din 25; Marko Škofič, kaplan v Kapeli, Slat. Dadenci Din 20; Miha 2e|' nik, župnik Begunje Din 30; Župni urad Rateče-Planica Din 20; I. Bočna Din 50; Tretji red, Sv. Benedikt v Slov. goricah Din 50; MaAjj Poljak, Sostro Din 100; Janez Kramar, župnik Ribno Din 20; Župni ura Polhov Gradec Din 200; Anton Oblak, Št. Lovrenc Din 50; Hranilnica •j’ posojilnica Št. Peter pri Novem mestu Din 100; Neimenovana za kapel" Din 10; Neimenovana za kapelo Din 20; P. Maks Brelih Din 100; TretJ red, Tržič Din 110; Pihler Olga, Konjice Din 55; Tretji red, Sv. Lovr«a na Dravskem polju Din 200; Neimenovana iz Milana Din 29.60; M. j'] Din 30; Dr. Josip Dolenc Din 1000; Neimenovana iz Ljubljane Din }’ Neimenovan Din 20; Reščič Ivan, Gorica Din 87.50; Pečenko Aloj^ j Gorica Din 58; Kejžar Micko, Maribor Din 500; Smodiš Štefan, Belpi1 Din 100; Demšar Anton, Železniki Din 60; V. G. Maribor Din 100; Mu*le Marija, Maribor Din 10; Neimenovan iz Brezovice Din 100; Marija Jenk . Kranj Din 20; Jožef in Alojzij Musi, duhovnika iz Vitanj Din 250; Tre J red, Ruše Din 50; Vovk Anton, župnik Tržič Din 50; Ivan Gogala, župnP' Stara Oselica Din 50; Tomc Alojzij, župn. upr. Nova Oselica Din ^ Neimenovan Din 500; Magdič Frančišek, župnik, Gornja Sv. Kung0 Din 30; Hočevar Frančišek, Split Din 10; Neimenovana po P. Hug°® Din 100; Pletersky Flora, Brežice Din 100, Neimenovana po P. Hug^ Din 10; Montenari Ana, Radeče Din 50; Marijina družba, Vič Din -V Neimenovani po P. Teodoru Din 150; Neimenovana iz Ljubljane Din C Neimenovan iz Ljubljane Din 50; Neimenovan iz Ljutomera Din 50; A. imenovana po P. Hugonu Din 200; Neimenovana po P. Hugonu Din ' Hotnjec Agneza po P. Hugonu Din 2058; Neimenovana iz Ljubiji’ Din 230; M. Zaplotnik Din 20; Katarina Kuhel, Cleveland Din 2240; A, imenovana iz Maribora Din 50; Neimenovana po P. Hugonu Din . Marn Franc, Laško Din 24; Dolničar Ivana, Maribor Din 100; Duho' ška II. redna skupščina, Maribor Din 200; Neimenovana po P. Hug° ;l. Din 30; Rupnik Karel, župnik Št. Lambert Din 100; Novak Matija, župp Radoviča Din 50; Porenta Anton, župnik Hinje Din 10; Tretji red, &0 Srednja vas Din 100; Henrik Černigoj, Lokavica Din 24.99; A. N°' ■ Ivan Košir, Vedrinjan Din 143.08; G. Kosovel, Št. Andrej Din 7.38.